Poitnlna plačana ▼ gotovini
TRGOVSKI LIST
. m
Številka 33.
Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ‘/«leta 00 din, za */« leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210	—	Pia-	jm	_' ' *  _____________m______________•______ g m . m g m	^gmm	_ z	_ — B M x	poSt.	hranilnici	v	Ljubljani
Uredništvo ln upravnlitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt
ln tort se v Ljubljani.
Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo
At. 11.953. - Tei. At. 25-51
izbah
srede tal petek
Ljubljana, petek f 8. mana 1938
Cena
Ate rllkl din
rso
Velike možnosti
Veliki zgodovinski preobrat v Avstriji je bil morda v nekem pogledu za nas neprijeten, toda na drugi strani nam daje tudi priliko, da prav znatno zboljšamo svoj go-podarski položaj, če bomo seveda /.nali dane možnosti izkoristiti.
Tako je n. pr. sedaj ves izvoz lesa iz Avstrije v Italijo ustavljen. Naš glavni konkurent na italijanskem lesnem trgu pa je bila bas Avstrija. A ne samo običajni konkurent, temveč favorizirani konkurent, ki je užiyal posebne prevozne in carinske ugodnosti Ce bi znali mi položaj dobro izkoristiti. bi se mogel naš izvoz lesa v Italijo prav znatno dvigniti, pri tem pa bi se morale še dvigniti cene za naš les najmanj za on: znesek, ki so ga pomenile avstrijske preference. Mogli bi torej izvažati mnogo več lesa, poleg tega pa še [hi boljši ceni.
Samo ena težava je pri tem, in sicer naše že sedaj prav znatne terjatve proti Italiji. Pa mislimo, da bi mogli tudi to vprašanje ugodno rešiti, če bi se le lotili vsega vprašanja z vso potrebno odločnostjo m preudarnostjo.
Avstrijski preobrat pa nam je dal tudi možnost, da prav znatno dvignemo svoj tujski promet. V zadnjih letih, posebno 1. 1934., so začeli francoski in angleški turisti v velikem številu prihajati v Avkcijo. Zaradi njih je imela Avstrija od tujskega prometa velikanski dohodek, ker so pač Angleži in Francozi turisti, ki nekaj izdajo. Zelo verjetno je, da sedaj v narodno socialistično Avstrijo ne bodo francoski in angleški turisti več prihajali, vsaj v istem številu ne. Ce bi znali mi dobro zastaviti svojo propagando in če bi predvsem hitro delali, bi mogli privabiti v našo deželo velik del onih tujih turistov, ki so doslej prihajali v Avstrijo.
Seveda pa bi se morali istočasno tudi pobrigati, da bi mogli tujcem tudi dobro postreči. Ti tujci so razvajeni, ki takoj odidejo, če nimajo v hotelih onega udobja, ki so ga vajeni. Davno smo že propagirali ustanovitev velike hotelske družbe, ki bi zgradila v vseh naših glavnih turističnih postojankah moderne hotele. Toda nihče se ni zmenil za to misel, pa čeprav so dobri hoteli pogoj tujskega prometa. Tudi denar za novo hotel-ko družbo bi se mogel z lahkoto dobiti, saj vidimo, da se izdajajo velikanske vsote za razne reprezentativne palače, ki so gospodarsko samo zapravljen denar. Samo eno takšno palačo odložimo za nekaj let, pa imamo denar za hotelsko družbo. Sicer pa bi moralo tudi nameravano veliko notranje posojilo upoštevati potrebe našega tujskega prometa.
A ne samo v Italijo, tudi v Francijo je prepovedan izvoz avstrijskega lesa in tudi ta izvoz je bil znaten. Nobena posebna težava ni, da bi odslej izvažali mi namesto Avstrijcev les v Francijo In tu vrhu vsega ne bi imeli nobenih plačilnih težav, ker smo v tigovini s Francijo pasivni.
So pa se druge možnosti, da bi gospodarsko izkoristili avstrijski preobrat. Dunaj je ge vedno igral pomembno gospodarsko vlogo kot posredovalec med zapadiio Evropo in vzhodom. Ta posredovalna vloga je bila dobro honorirana, sedaj pa je je po vsej verjetnosti konec. Prav mogoče je, da si del te vlo-
ge osvojimo mi in da pritegnemo v svojo deželo vsaj del tujega kapitala ali tuje industrije, ki je delala dosedaj le preko Dunaja.
Skratka: V veliko gospodarsko korist bi nam mogel biti avstrijski preobrat, če bi manj politizirali in manj zapravljali čas s praznim prerokovanjem, zato pa tem bolj mislili in delali na to, kako bi izpremenjeni položaj izkoristili za sebe.
Ne bil bi naš članek popoln, če se na koncu ne bi spomnili še onih naših klavrnih junakov malodušja, ki te dni samo jadikujejo, kaj bo in ki na avstrijski preobrat niso znali reagirati drugače, kakor da so pokazali vse svoje žalostno malodušje. Da, res bi bilo obupno za nas, če bi njih malodušje zajelo tudi naš narod. Toda te nevarnosti k sreči ni, ker naš mladi in zdravi narod gleda z za-
upanjem v svojo bodočnost, dobro vedoč, da je srečno prestal že mnogo težje in večje dogodke kakor pa je bil avstrijski preobrat. Zato tudi malodušje, ki so ga pokazali te dni nekateri, ni bilo nič drugega, ko izraz njih osebne slabosti, njih osebne nesposobnosti in manjvrednosti. Preko njih bo zato šel naš narod na delo, da izkoristi možnosti, ki mu jih je dal avstrijski preobrat
Proračun in narodno gospodarstvo
Iz govora posl. Ivana Mohoriča v načelni proračunski razpravi
Kot poročevalec manjšine je posl. Ivan Mohorič ponovno govoril o novem proračunu ter na podlagi številk in dejstev pojasnil njegov vpliv na naše gospodarstvo! Govor posl. Mohoriča je napravil na vso skupščino zelo močan vtis, poleg tega pa so je zaradi številnih in zanimivih podatkov, ki jih vsebuje ta govor, zanimala zanj tudi gospodarska javnost. Zato navajamo nekaj odlomkov iz govora posl. Mohoriča v načelni proračunski debati. Na seji dne 23. februarja je poslanec Mohorič izvajal med drugim:
Proračun, ki ije pred nami, ima štiri značilnosti: 1, zvišanje izdatkov, 2. velika nova pooblastila vladi za najemanje novih posojil in za nabave na kredit, 3. uzakonjenje cele vrste uredb, pravilnikov in sklepov min. sveta ter 4. carte blanche za njeno zakonodajno delo v novem proračunskem letu.
Vladna večina pravi, da je to, kar dela vlada, dobro in umestno, ker živimo v prosperiteti in ker je naše gospodarstvo v poletu, da imamo eno milijardo din presežka. Vladna večina naglasa nadalje, da se ije zmanjšala zaradi su-ficita v proračunu obremenitev naroda, da ni več brezposelnosti in da je z mobilizacijo denarnih zavodov dosegla tudi likvidnost na denarnem trgu.
Naj mi bo dovoljeno, da si nekoliko ogledam te trditve in da številčno ugotovim, kakšne so v resnici.
Začnem takoj
v z zaključnimi računi.
Če prelistate prve strani te knjige, opazite takoj seznam predmetov in kreditov, za katere je dala glavna kontrola vladi vizum z rezervo. Ta se daje. ce ni kredita ali če je ta že izčrpan ali če ni zakonske podlage za te kredite. Tu bi zlasti še opomnil na § 59. zakona o glavni kontroli z njegovo edinstveno sankcijo, ki pravi: »Ako glavna kontrola meni, da je ugovor neumesten, se izda vizum. V nasprotnem primeru ga usvoji in obvesti o tem pristojnega ministra oz. bana. V primeru da minister oz. ban ne usvoji mnenja gl. kontrole, odloči ministrski svet. V tem primeru je gl. kontrola dolžna dati vizum z rezervo in po predsedniku min. sveta ta primer dostaviti Nj. Vel. kralju.«
To je edini primer v zakonodaji, da mora zadevo sporočiti Nj. Vel. kralju. Ta sankcija je potrebna zato, da se prepreči trošenje denarja na kredit države za stvari, ki ne temelje na zakonu in ki se ne nahajajo v proračunu.
Ce seštejemo v tem seznamu vse
te številke, vidimo, da znaša skupna vsota vseh teh kreditov, za katere je dan vizum z revervo, nad pol milijarde din ali natančno 524 milijonov din.
Zaključni računi nam nadalje kažeijo, da znašajo izdatki po finančnem zakonu 1.(111 milijonov din. Tudi lo je zelo velika številka. Fin minister je sicer obljubil, da bo s to prakso prenehal, a se mu to ni posrečilo.
Tretja značilnost zaključnih računov je suficit. Navajal se je kot izreden uspeh sedanje večine. V resnici pa se la suficit zelo enostavno pojasni. Skupščina je odobrila proračun v višini' 10,320 milijonov din, izdano pa je bilo le 10.058 milijonov, torej 250 milijonov manj. Dohodki pa so znašali 10.571 milijonov, torej 248 milijonov več. Razlika znaša torej 512 milijonov, ravno toliko, kolikor znaša suficit.
Kako pa je nastal ta suficit? V razburljivi atmosferi konca proračunske razprave ije bil zvišan davek na poslovni promet za 25 odstotkov. Samo zaradi tega so se dohodki zvišali za 250 milijonov din. Zvišal pa se je carinski ažio, medle so se nove skupne trošarine in zvišale takse. Ni torej tu nobenih elementov, ki bi opravičevali trditev, da izvira višji dohodek iz prosperitete.
Trdi se, da se
v novem proračunu
izvaja politika davčne razbremenitve zlasti kmeta. Naj tu zopet uporabim zaključne račune, ki pravijo, da so v 1. 1934./35. vsi neposredni in posredni davki ter monopoli dali 6591 milijonov din,
1.	1936./37. pa se je la znesek zvišal na 7919 milijonov din. Razlika znaša torej 1.319*5 milijona din. To pa se ni doseglo z zvišanjem davčne podlage, temveč z davčnimi ukrepi, z zelo ostrimi finančnimi ukrepi, ki so bili izdani v zadnjem fin. zakonu. To je dvakrat zvišani ažio, ostra fiskalna praksa ter zvišana podlaga za skupni promet.
In kako je stvar s kmetom, o katerem se toliko govori.
Zemljiščnega davka je bilo v 1. 1934./35. plačano 441 milijonov dinarjev, po sedanjem predlogu pa znaša 460 milijonov din. Če pa se sprejme predlagani amandman, bo efekt še večji.
Čakajo nas pa še druga presenečenja. Tako zlasti presenečenje
s cestnim fondom.
Sedaj se bije še boj, kako visoke bodo te nove dajatve.
Gospodje tudi veste, da so dohodki prometnega ministrstva zvi-
šani po novem proračunu za 340 milijonov din. Pri dvigu tonaže, kakor se je navajala, pa se morejo zvišati dohodki za največ 150 milijonov din. 200 milijonov din se torej pričakuje iz drugih razlogov, t. j. iz tarifne reforme.
Na podlagi uradnih podatkov ste se mogli prepričati, da ni ni-kake razbremenitve, temveč da so tu nove in občutne obremenitve, ln to velja tudi za kmeta, o katerem se tu govori, da se zanj najbolj skrbi. Tako smo včeraj slišali tu, da prihaja na deželi do neljubih prizorov, ker izterjujejo denar davčni organi. Reklo se je, da tu ne gre za plačilo davkov, temveč za plačilo anuitet za kmetske dolgove. Slišali pa smo vendar, kako zelo se hvali ona famozna kmetska razdolžitev, a že pri prvem plačilu anuitet se dogajajo takšne stvari. Ali se bo sploh mogla takšna rešitev vzdržati v Bosni, kjer so zaostanki na plačilih anuitet največji?
O prosperiteti
Obremenitev so opravičuje s tem, da je nastala prosperiteta. Po številkah, ki jih je navedel g. fin. minister pa izgleda vsa stvar takole: dohodki kmetijstva so se v letu 1937. znižali za 1253 milijonov dinarjev, za živinorejo so se zvišali za 240 milijonov, postranskih kmetijskih panog za 9 milijonov. Pri ribištvu in lovu je bil dohodek za pol milijona, pri hišnem obrtu pa za 50 milijonov din nižji, da znaša celotna rezultanta pri kmetijstvu 1050 milijonov din manj dohodkov. Pričakovali bi, da se iz tega napravi edini logično mogoč zaključek in zniža zemljiški davek za 10%, ker se je toliko tudi znižal dohodek kmetovalca zaradi slabe letine.
Glede
olajšanja davčne prakse
pa so govorili že mnogi predgovorniki, zato bi se omejil le na dravsko banovino. Prosperiteta v dravski banovini izgleda takole: V letu 1936. je bilo intabulacij za 41 milijonov din, v I. 1937 pa za 172 milijonov. Skupno torej za 214 milijonov din, in to v pokrajini, ki ima relativno višji standard.
Kakor rečeno, zelo mnogo se govori o prosperiteti. Ce pa imamo tako veliko konjunkturo v našem gozdarstvu, zakaj je ne vidimo tudi v ministrstvu za gozdove in rudnike? Država je, kakor veste iz ekspozeja jniuistra za gozdove, lastnica skoraj polovice vseh gozdov v Jugoslaviji. V šestih mesecih tekočega proračuna .pa so dali ti gozdovi samo 11 milijonov
presežka na dohodkih. Kje je tista pravljična konjunktura?
Slišali smo indeksne številke tudi glede našega rudarstva in zvišane rudarske proizvodnje. Zakaj tega ne izkažejo tudi državni rudniki? In vendar bi morala tu priti ta konjunktura najbolj jasno do izraza, ker ta podjetja ne plačujejo obresti, so oproščena davkov in imajo še mnoge druge ugodnosti. A kljub temu so znašali v šestih mesecih sedanjega proračuna izdatki vseh državnih rudnikov 129 milijonov, dohodki pa 146 milijonov, torej ves presežek samo 17 milijonov din.
Večkrat se je tudi omenjalo, da je izdelan načrt, po katerem so delajo v naši državi javna dela. Vprašam: Ali je tudi to po načrtu, da se odlaga nabava mednarodnega telefonskega kabla, za katerega je izjavil poštni minister, da bi imela država samo od tranzita na leto 25 milijonov din dohodkov? Zakaj se odlaga položitev tega kabla, ko pa imamo v državi bakra v preobilici, ko imamo dovolj deviz in milijardno gotovino v Poštni hranilnici? Zakaj nameravamo nabaviti material za železnice v Nemčiji in Italiji, ko moremo ta material proizvesti v državi? Vendar se niso napravile investicije zato, da dobe naši zunanji prijatelji dobave, doma pa nimamo dovolj dela za izkoriščanje kapacitete naših domačih podjetij! Zakaj se dopušča, da izvaža tuja družba, ki je bogve kolikokrat že zaslužila svoj kapital v Jugoslaviji, da izvozi še zadnje količine bakra, ko vsi veste, da so preostale zaloge že omejene?
Ali je to prosperiteta, da leži stalno v Poštni hranilnici nad milijardo din nezaposlene gotovine.
Ni preobilice denarja, ker bom dokazal, kako padaijo posli pri zasebnih bankah, ki so bile doslej nositeljice zasebne iniciative, in bi morale biti tudi v bodoče glavni činitelj dinamike gospodarskega življenja. Stanje hranilnih vlog je bilo 1. 1934. pri zasebnih bankah 3176, 1. 1937. po ogromni mobilizaciji po 3247 milijonov, torej vsega za 71 milijonov več.
Mnogo se je tudi govorilo o zaposlitvi delovne moči. Tudi o tem je treba odkrito spregovoriti. Naš letni prirastek znaša okoli 400.000 duš, umre pa povprečno okoli 200.000 ljudi. Večina teh se pod rojstno hišo ne more preživeti, in si mora iskati kruha drugje.
In poglejmo na borzi dela. Leta 1933. je bilo pri njej prijavljenih 24.588 brezposelnih, 1. 1937. pa 57.603, torej za 70% več. Ali ije to znak prosperitete?
Gospoda, ali je to po načrtu, če se denar, ki se steka v Poštno hranilnico, jemlje za obratni kapital, za državne obveznice, namesto da bi se ta denar vračal v one vrste, iz katerih prihaja, v vrste trgovcev in obrtnikov?
Nato je govoril posl. Mohorič o zviševanju cen in dejal: V Ameriki, kjer se vodi mnogo 'bolj dinamična gospodarska politika, še izvaja politika zaviranja cen, Nemčija pa vodi politiko stroge kontrole in stabilizacije cen. Samo to bi bilo dobro tudi za nas.
Ce navajamo te ugotovitve, nikakor ne delamo to iz pesimizma
Reklamacijski odbor je sklican za 28. t. m.
Za vse informacije naj se gg. trgovci obrnejo na tajništvo Združenja trgovcev v Ljubljani.
Združenje trgovcev v Kranju
ima
10. rodno letno skupščino T sredo dne 30. marca 1938. ob 13. uri (eni uri popoldan) v mali dvorani Narodnega doma v Kranju.
Dnevni red:
1. Volitev 2 overovateljev zapisnika.
2. Poročilo uprave.
3. Računski zaključek za 1.1937.
4. Poročilo nadzorstvenega odbora.
5. Proračun za leto 1938.
6. Samostojni predlogi.
7. Slučajnosti.
V smislu čl. 16. pravil sklepa skupščina z absolutno večino glasov navzočnili članov. Ako ob sklicani uri ne bo navzočnih zadostno število članov, t. j. '/»> je skupščina 1 uro pozneje ter sklepa o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov.
Skupščina sme sklepati samo v zadevali, ki so postavljene na dnevni red, ali so jih poedini člani najmanj 3 dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi (točka 6. dnevnega reda). O udeležbi se vodi poimenska evidenca.
Računski zaključek za leto 1937., kakor proračun za leto 1938. sta v smislu pravil čl. 40. objavljena v pisarni združenja in ju zamore-jo člani proučiti. Poslovno poročilo za 1937 dobe člani še pred skupščino.
Udeležba za vse člane je obvezna!
V Kranju dne 2. marca 1938.
Predsednik: Bcrjak Frane s. r.
Velika pooblastila
Nato je navedel posl. Mohorič posamezna pooblastila. Tako dobi fin. minister pooblastilo za 400 milijonov, nadalje more najeti pri Drž. hip. banki 20 milijonov in 80 milijonov za investicije mono-polske uprave. V § 29. je 67 milijonov razlike za zlate franke, § 47. pooblašča prometnega ministra, da najame 400 milijonov din za železnice, nato dovoljuje § 48. dva
kredita po 10 in 15 milijonov din za promet, § 50. posojilo 60 milijonov din za silose, 5'6 milijona za vodne zadruge, § 56. 80 milijonov za gozde in rudnike, kar znaša skupno 1632 milijonov din angažiranega drž. kredita.
Ugovarjali boste, da vse to ni denar, ki bi ga bilo treba vrniti takoj, ker gre za nabave kredita in se anuitete za ta posojila plačujejo šele v bodočih proračunih. Ali
imamo pravico, da tako zelo obremenjujemo bodoče proračune?
Vse te številke nam narekujejo veliko in resno skrb zaradi današnjega stanja državnih financ. S svojimi posledicami nas silijo, da se globoko zamislimo in da pre-1 <>b 20. uri v Ljubljani, »Trgovski udarimo, če delamo prav, da de- dom«, Gregorčičeva ulica štev. 27. lamo tako z državnim kreditom, I	Dnevni	red:
zlasti ko vemo, da je cela vrsta |	^	Porogi]o	uprave
Redni letni občni zbor
Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«,
reg. pom, blagajne v Ljubljani, bo v sredo dne 23. marca 1938.
zanesljivih pojavov, ki nam narekujejo previdnost.
Naša tuisko-prom propaganda
K referatu dr. Žižka na drugem zasedaniu BTS
ali iz želje, da bi enostransko prikazali dejanski položaj. Tudi ne generaliziramo, temveč uporabljamo edino uradno številke. Ce dvignemo svoj glas, potem le iz razloga, da nastopimo proti sedanjemu načinu gospodarjenja z javnimi sredstvi in proti njih neracionalnemu trošenju.
Posebno fatalno v sedanji ii Bančni politiki pa je, da se poleg proračunskih izdatkov izda po fin zakonu za pol milijarde din novih blagajniških bonov, da se daje pooblastilo za poldrugo milijardo novih posojil, da se izdajajo še srednjeročne obveznice za javna dela in pripravljajo tudi še amand-man za cestni fond in druga presenečenja.
K vsemu temu naj še dodamo, kar nam je povedal g. finančni minister v fin. odboru, da so nameščenci novega kontrolnega oddelka takoj ob njegovi ustanovitvi našli samo v fin. ministrstvu za 100 milijonov stvari, ki so se že pozabile ali izgubile iz evidence, a bi moral ta denar priti v državne blagajne. Tudi to kaže nesrečo v drž. hierarhiji in upravi.
Ta paralelizem kreditnih izvenproračunskih operacij nam vzbuja Tesne skrbi, ker vemo, da se dolg mora plačati in ko vemo, da se morejo ti boni obnavljati samo do 1. 1940. in bo takrat nastal za takratnega fin. ministra položaj, ko bo moral najti kritje za vse to, oz. bo moral narod prevzeti na sebe ta bremena. Kako se bodo ti dolgovi konsolidirali, s kakšno ■obrestno mero in kdo bo prenesel itakšno zvišanje proračuna? To je maša največja skrb in ta nam daje legitimacijo, da izrečemo svojo resno besedo ugovora proti temu proračunu.
Lahko je danes izčrpavati drž 'denarne zavode, ki imajo toliko prometa, a tudi vse gospodarstvo do skrajnosti s temi kreditnimi operacijami, ki jih opravičuje in imenuje večina kot kreditno eks-panzivnost. Toda to, kar se danes dela, že prestopa meje kreditne operacije, to gre že v dimenzije kreditne inflacije. Narodna banka je morala v svojem lanskem poro Čilu ugotoviti, da se je obtok ban kovcev v poldrugem letu zvišal za 1760 milijonov din. Vzporedno pa gredo Še druge operacije, ki jih bo vse treba nekega dne plačati
Banska uprava je pozvala vse na tujskem prometu zainteresirane oblasti, ustanove in organizacije, da ji predlože referate, kako čim uspešneje organizirati našo tujsko prometno propagando. Na podlagi tega poziva je prejela banska uprava celo vrsto obširno in globoko zajetih referatov, med katerimi je treba zlasti omeniti referate: Zbornice za TOI, mestnih poglavarstev v Ljubljani in Mariboru, Avtomobilskega kluba v Ljubljani, Tujsko-prometne zveze v Mariboru in raznih zdravilišč, zlasti na Bledu, Dobrni in Rogaški Slatini. Na podlagi teh referatov je izdelal dr. Žižek za II. zasedanje banovinskega sveta dolg referat, v katerem navaja posamezne predloge teh korporacij, ter jih deloma tudi kritično ocenjuje. Niso pa vsa ta mnenja združena v eno celoto, temveč je večina vpra šanj ostala odprta. Zaradi tega nam je pri našem ozko odmerje nem prostoru popolnoma nemogoče izčrpno navesti referat dr. Ziž ka, temveč ga moremo podati le v najbolj širokih obrisih. Seveda pa moramo referatu dodali tudi ne katere svoje misli.
in naših oficialnih potniških pi- j razlogov še ni mogoče izvesti sani v tujini. Zlasti navaja pri- takšne reorganizacije tujsko-pro-tožbe, da »Putnik« v tujini zane- I metne propagande. Mislimo, da marja interese Slovenije in da I misel posebnih odborov le ni na-propagira predvsem Dalmacijo, I pačna, ker ni treba, da bi se mo-
2. Računski zaključek za 1.1937.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Proračun za 1.1938.
5. Določitev letnine za 1.1938.
6. Slučajnosti.
Če občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, je pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število prisotnih članov.
Predsednik:	Tajnik:
K. A. Kregar s. r. Leo Franke s. r.
Kolektivna ali individualna reklama
Dr. Žižek navaja najprej vsa neposredna in nato posredna sred stva tujsko-prometne propagande ter se ustavi na vprašanju, ali naj bo reklama kolektivna ali individualna. Tako je Bled za individu atno reklamo, dočim druga letovišča niso prepričana o njeni uspešnosti. Toda to nasprotje se prav lahko pojasni. Blejski hotelirji žrtvujejo namreč za svojo reklamo okoli 300.000 din na leto, poleg tega pa znatne zneske še blej ska zdraviliška komisija. Stara stvar pa je, da je premalo izdatna reklama brez učinka in da ima uspeh samo reklama, ki se ne ustraši tudi znatnih izdatkov. Teh 300.000 din blejskih hotelirjev se izplača, nekaj tisočakov, ki jih žrtvujejo druga zdravilišča za svo o reklamo, pa niso dosti več ko stran vržen denar. Zato je po na šem mnenju treba rešiti vpraša nje individualne ali kolektivne re klame predvsem na ta način:
Kjer je individualna reklama zadosti možna, tam naj tudi ostane. Kjer pa za individualno reklamo ni dovolj sredstev, tam naj pomaga kolektivna. Vedno pa mora biti reklama izdatna, to se pravi pogostna. Enkratni oglas na leto je stran vržen znesek. Individualna reklama je na vsak način bolj učinkovita ko kolektivna, ker bolj prepričuje, ker more osredotočiti zanimanje bralca in gledalca na en predmet, na en kraj. S tem mora računati tudi kolektivna reklama, ki se mora predstaviti kot popolna celota. Za pravo kolektivno propagando bomo v Sloveniji dorasli šele takrat, kadar bo tvorila cela vrsta hotelov v raznih krajih eno celoto, da bo tujec res čutil, da je prišel v Slovenijo, v tujskoprometno enotno ozemlje
Vprašanje tujskih pisarn v tujini
Dr. Žižek omenja nato v svojem referatu razne kritike »Potnika«
3. Folderja Slovenije v 9 jezikih (30.000 izvodov za 30.000 din),
,	* =	-	„	-	,	.	.	i	4. Badjurovega vodnika v srbo-
kar delajo tudi naše oficialne tuj- I rali taksni odbori povsod ustvariti. hrvatskem jeziku in ske pisarne v tujini. O tem smol Toda v nekaterih krajih bi ti od- 5 vodnjka ;»j,ig. revije« v itali-slišali še težje pritožbe in misli- bori mogli tudi sami zbrati po- janskeni} nemškem in francoskem mo, da bi bilo čisto prav in v re-1 trebna sredstva.	j	jezjkll
du, če bi se na zasedanju banovin- ip;nWna sredstva	Zvezi 1)0618 nadal-ie skrbeli za
skega turističnega sveta vse te pri-	1	v	I	lepe posnetke naših krajev, suh-
tožbe čisto konkretno navedle. Z J To je najtežje vprašanje vsega I venckmirale »Jugoslovensko revi-ozirom na veliki pomen Slovenije problema. Dr. Žižek navaja celo j j0<; ter poglobile stike s tujimi pot-za jugoslovanski tujski promet je vrsto predlogov, ki so jih podale niškimi pisarnami, še maja mese-tudi absolutno upravičena zalite- posamezne organizacije. Nekatere ca pa bosta organizirali informa-va, da je v unravi »Putnika« Slo- predlagajo celo uvedbo posebne j tivno potovanje uradnikov najvaž-venija zadostno zastopana. Prav turistične davščine, ki jo dr. Žižek nejših oficialnih birojev v tujini in tako pa mora tudi v uradništvu I po pravici odklanja. Dr. Žižek je I »Putnika« po Sloveniji, tujskih pisarn biti dovolj Sloven- tudi mnenja, da bi se moral naj-1 Sam pa predlaga: cev. Da naša Tujsko-prometna zve-1 prej določiti minimalni program j Po koiJca decembra (za poza plačuje bivanje uradnikom | tujsko-prometne propagande, po- letn<>) in do konca julija (za zim-»Putnika« v Sloveniji, da spozna-J trebna sredstva pa bi se potem I sko sezono) naj se pripravi vse po-vajo naše kraje, je že prevelika morala najti. Zdi se nam, da je ta trebno gradivo, ki ga naj pregle-ustrežljivost. Ta strošek naj le nosi I predlog sicer zelo razumljiv, da da poseben uredniški odbor. Pred-»Putnik« sam. Sploh bi bilo želeti. I pa le ni tako zlahka izvedljiv in ]aga tudi vse organizacije, ki naj da se odnošaji med »Putnikoim zaenkrat morajo še naše tujsko-1 pošljejo v ta odbor svoje zastop-in našima tnjsko-prometnima zve- prometne organizacije razvijati nike. (Bojimo se, da bo potem zama natančno fiksirajo in tudi I svoje delovanje le v okviru razpo-1 uredniški odbor zaradi velikega objavijo. Mislimo, da je reorgani- J ložljivih sredstev. To tudi ni tako I števila članov zelo malo ekspedi-zacija naših oficialnih turističnih hudo, le da bi morale biti dotacije tiven. Op. ured.) pisarn zelo potrebna, ker	danes I države malo večje.	I	Posebej pa naj se propagandni
nimamo nobenega jamstva,	da bo-j Nikakor pa	se ne strinjamo s I	program, sestavi 1. za zdravilišča,
do naši interesi v resnici zašči- I tem, da bi bilo napa&no, že si 12. letovišča, 3. zimovišča in 4. platem.	j morajo naše tujsko-prometne or- ninske postojanke in posebej za
Upanje pa, da bi mogli naši iz- jranizacije tudi s komercialnim de- posamezna okrožja (Gorenjsko, seljenei mnogo pripomoči	k pro-1 jom zasiužiti	potrebni denar.	Na-	Dolenjsko, Pohorje itd.) ter pose
pagandi naših krajev, ni posebno I Spr<>tno je to	edino pravilno,	kerlbej za posamezne turistične kraje
upravičeno, ker žive žal v zelo jjk t>0 to obvarovalo pred birokra- Sestavi naj se finančni načrt za težkih socialnih razmerah.	tizacijo. Naj le bodo iznajdljive in izvedbo minimalnega programa
v . .	če so prejele privilegije, naj te iz-1 Tujsko-prometni zvezi naj se za-
Vloga časopisja	I	koristijo, ne pa da bi jih moral I ščitita pred nedovoljeno konkuren-
Dr. Žižek omenja tudi pritožbe, kdo vedno podpirati.	co	potniških pisarn ter pri izdaja
da časopisje v Zagrebu in Beo-1	Inju	novih dovolil. (Ta predlog bi
gradu ne prinaša v zadostni meri I	Drilga	sredstva	I	se na vsak način moral konkreti
propagandnih člankov in notic iz j)r £i2ek se dotika nato cele zirati, ker se sicer ne more prav Slovenije. Dostavlja pa, da je tre- vrs(e važnih vprašanj, ki se v re- presoditi njegova utemeljenost.) ba tudi pogledati, če sprejema na-1 teratih uvodoma omenjenih obla-1 Propaganda naj upošteva ugoto-še časopisje dovolj notic o drugih st; j.n organizacij ne omenjajo. Ta- vitve statistike, pokrajinah.	v	I ko opozarja, da je treba posvetiti I organizira naj se kolektivna re-
Mislimo, da so te pritožbe na veg pažnje statistiki. Če ta izkaže klama. časopisje popolnoma neupraviče-1 nazadovanje gostov iz katere dr- izkoristi vsaka možnost propa-ne. Tako srbsko ko hrvaško časo-1 xavC) je treba vzrok nazadovanja gande v potniških pisarnah, pisje poroča izdatno o Sloveniji. I dognati. Tudi informacijska služba I ;zpopoiai naj se informacijska zlasti če more svoje poročilo opre- se lo )nalo obravnava. Mnogo več propagandna služba s primerno ti na kakšen dogodek. Opozarja-1 pozornosti bi bilo tudi treba P0-1 kartoteko,
mo tu le na Planico in na vse I svetiti vprašanju, kako dvigniti	nai	se	Dosebne sezone
športne dogodke. Tudi slovensko L, jsko seMHH>. Zlasti pa bi morali dietnih časih s prirejanjem Časopisje je že ogromno storilo za Lopet uveljaviti staro »modo«, da festival Bportnih in drugih pri propagando juzmh krajev. Toda je stedilo bivanju pri morju ved- reditev z uvedbo posebnih vlakov naše tujsko-prometne institucije no ludi krajše bivanje v planin-1 zdraviligga, kopališča itd., ne znajo vedno najti pravega stika skem svetu. Pozdravlja tudi pred-	,	, nroivunndni tnri-
z novinarji. Namesto uradnikov log 0 uvedbi turističnega dneva,	«vede	naj se	propagandni tun-
potniških pisarn naj bi raje pova-1	turističnega tedna. Nadalje	0
bili novinarje v Slovenijo, pa bi I navaja razne predloge, kako bi se imeli poceni učinkovito propagan-1 Iiaša javnost bolje vzgojila za tuj
do. Pa o tem bi se moglo reči še J ^prometno službo.	| pri vseh nagih oblastih, občinah in
Posebej opozarja, ka	tujsko-prometnih	organizacijah ze-
dober avtomobdslupromet dvig- ^	^	^	g<}	vprašanje
niti število tujcev. Seveda	pa so tu j	k	nrometa	čim bolje	reši
dobre ceste pogoj vseh	pogojev. *J1^ga	P ™eta	^jski,„
Pozdravljati je predloge ljubljan-	‘	8e	j ^ ^ ^
Poročilo dr. Žižka navaja nato	ske sekcije avtomobilskega kluba, I	a Materiaia	je zaradi tega pričelo vrsto navodil, kakšna bodi	izdajo avtomobilskih prospektov,	JL	:	tudi	že zbrano toliko,
tehnika	propagande.	Tudi tu	so	I itinerarjev, kart, poročil	o stanjul	.	jreba mačeti	ta material	ure-
mnenja	zelo	deljena.	Precej enot-	cest ter posebnih navodil	za cam-
Tudi tujsko-prometnih organi-
na pa so mnenja, da se izdajajo j ping, vveeckend, lov, ribolov in I „ jinamo že tako mnogo, da j<
Priznati je treba, da je pokazalo zasedanje banovinskega tur. sveta
mnogo.
Tehnika in organizacija tujsko-prometne propagande
Pa
propagandne edicije za posamezne kraje, za cela okrožja in končno za vso Slovenijo. Upoštevanja vreden je predlog Zveze združenj gostinskih obrtov, da se propaganda v državi deli od one v tujini. V državi naj bi propagando prevzel poseben odbor. Zbornica pa je mnenja, da bi se tudi za posamezna okrožja ustanovili v ta namen posebni odbori. Dr. Žižek pa je mnenja, da zaradi finančnih
.	-	...	le
športe.	I nastaia že nevarnost birokratiza-
Svoj referat	zaključuje dr. Žižek J cjje in prevelikih pisarij.
j .	I Bolj pa je treba pritegniti še re-
s propagandnim progra- klamne stlokovniapke * jih itak
mom	za leto 193o.	j nimamo dosti. Njih sodelovanje bi
Obe tujsko-prometni zvezi bosta takoj dvignilo kvaliteto naše pro-izdali:	pagande.
1. reprezentativni plakat,	Končno	pa	je	potrebno,	da	se
2. pregled letovišč in zdravilišč J ima razumevanje tudi za kritiko, v Sloveniji v 7 jezikih (44.000 iz-1 ker vsaka nova stvar zamre, če je vodov za din 65.000),	'	Ine oplaja kritika
**
Občni zbori naših
Združenje v
trgovskih
din 400 din osnovnega in dopolnilnega davka.
Mnogo škode je imelo naše gospodarstvo zaradi pretiranega centralizma, ki se vedno bolj uveljavlja v naši državi. Sedaj je bilo centralizirano še naše denarništvo. Po zaslugi Zveze trg. združenj je bilo preprečeno, da se ni v naši banovini uvedel še monopol za vse šolske potrebščine.
Pritožbe proti nelegalni trgovini so stalno na dnevnem redu in niso imele dosedaj še nobenega pravega uspeha. Z vso strogostjo bi se morale izvajati odredbe proti šušma. jem.
Pisarna združenja je mnogo intervenirala pri oblasteh v raznih zadevah. Pomagala je tudi vsem članom pri sestavi davčnih napovedi. še vedno pa se dogaja, da nekateri člani sestavljajo svoje davčne napovedi zelo površno in s tem škodujejo sebi.
Strokovne nadaljevalne šole so v Krškem, Radečah in Št. Jerneju. Ohiskovalo jih je 21 vajencev in 11 vajenk.
Za 1. 1937. se niso predpisale nobene grcmialnc doklade ter se
je za kritje primanjkljaja porabil presežek inkorporacijskih pristojbin v 1. 193(5. Zaostale doklade so se lani izterjale. Pisarna združenja je poslovala i>o navodilih zbornice.
Združenje jo imelo lani 195 članov, od katerih ije bilo trgovcev z mešanim blagom 111. Prijavljenih je bilo 14 obratov, odjavljenih pa 8. Protokoliranih obratov je bilo 19. Pomožnega osebja je bilo v letu 1937.: 4(5 pomočnikov, 53 pomočnic, 25 pa učencev in 27 učenk.
Računski zaključek izkazuje 20 tisoč (557 din dohodkov in 18.343 din izdatkov. Premoženje združenja se (je zvišalo od 59.526 na 61.343 din.
V imenu nadzornega odbora poroča g. Hrovat, da je našlo nadzorstvo vse v redu ter je bila nato upravi soglasno izrečena razreš-niea.
V imenu Zbornice pozdravi občni zbor predsednik trgovinskega odseka zbornice g. Albin Smerkolj. Zeli združenju čim več uspeha tudi v novem poslovnem lelu. Nato je podal g. Smerkolj izčrpno poročilo o našem gospodarskem položaju, o naši zunanji trgovini, o čezmerno visokih javnih dajatvah ter škodljivosti privilegijev konsumov ter o lesni trgovini. Na koncu svojega poročila je omenil tudi zvišanje državnega proračuna. Večja bremena, ki so zaradi
lega neizogibna, padajo le na industrijo, trgovino in obrt. (Z odobravanjem je sprejel občni zbor izvajanja g. Smerkolja).
Občni zbor je nato sklenil, da združenje pristopi h Konzorciju »Trgovskega lista« ter sc zato vstavi v proračun znesek 2000- — din (delež in pristopnina).
Strokovni nadaljevalni šoli v Krškem zviša združenje svoj letni prispevek od 1000 na 1500 din.
Nato je občni zbor soglasno odobril tudi proračun v višini 20.560 din.
- Volitve
Ker je bila predložena satno ena lista, ije bila ta izvoljena z vzklikom, in sicer so bili izvoljeni: Rupert Engelsbergcr za predsednika, Edo Ivanuš za podpredsednika, za člane uprave pa gg.: Mihael Ran, Josip Kodrič, Josip l’o-čivalšck, Milan Tuma, Srečko Šircelj, Franc Uabuse, Albert G ata eh in Anton Kos, kot namestniki pa gg.: Dominik Bau, Artur Nachbar, Joško Prijatelj, Josip Starc in Anton Vahčič. Kot člani nadzorstva: Franc Hrovat, Anton Gliha in Valter lteš ter kot namestnika gg-Mihael Debevc in Franc Longo.
Kot načelniki poverjeništev so bili izvoljeni: Franc Hrovat za okraj Cerklje, Srečko Šircelj za Mokronog, Anton Sotlar za Radeče in Mihael Ban za Št. Jernej.
Kot delegat za zvezno skupščino predsednik Rupert Engelsbergcr in kot njegov namestnik Franc Hrovat.
7,a izkazano zaupanje se je zahvalil predsednik Engelsbergcr ter naglasil, da bo vedno gledal na to, da bo v združenju vladal red in da se bo gospodarilo varčno. Pri slučajnostih je predsednik prečrtal okrožnico Zveze trg. združenj radi vsedržavnega kongresa trgovcev v Ljubljani.
Sklene se, da bo prihodnji občni zbor združenja zopet v Krškem.
Prečita se dopis sreskega načelstva, ki opominja, da se ne ravnajo vsi trgovci po predpisih o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Vsi trgovci naj se po teh predpisih natančno ravnajo, da se izognejo eventualnim kaznim.
Končno je predsednik apeliral na vse člane, da se v čim večjem številu naroče na »Trgovski list«, ki je edini list, ki popolnoma in brezkompromisno zastopa trgovske interese.
Nato je predsednik Engelsber-ger zaključil občni zbor ter obžaloval, da ni bila udeležba na občnem zboru večja.
Združenje v
Zveza industriicev
ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
ima redno skupščino
v torek dne 22. marca ob 10. uri dopoldne
v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulico št. 10.
Dnevni red: t. Otvoritev skupščine.
2. Poslovno poročilo.
3. Računski zaključek za leto
1937. Poročilo nadzornega odbora.
4. Odobritev proračuna za leto
1938.
5. Nadomestna volitev enega Člana — namestnika uprave.
6. Personalne zadeve.
7. Raznoterosti.
Skupščina je sklepčua, ako je prisotna vsaj ena tretjina članov. Ako ob uri, za katero je skupščina sklicana, ni prisotna tretjina članov, je skupščina eno uro kasneje brez ozira na Število prisotnih članov.
Člani izvršujejo svoje članske pravice osebno in jih ne morejo vršiti po pooblastilih. Če se vodi obrt po }M).slovodji, vrši članske pravice imetnik obrta, toda jih sme prenesti s pismeno izjavo na poslovodjo. Za obrte iz §§15., 16. in 135. zakona o obrtih vrši članske pravice poslovodja, če se pa izvršuje obrt brez poslovodje, oseba, ki vodi obrt. Za pravne osebe izvršuje članske pravice poslovodja ali oseba, ki jo podjetje pooblasti, da ga zastopa. Člani, ki so v zaostanku s plačilom članskih prispevkov, nimajo pravice govora na skupščini, niti aktivne in pasivne volivne pravice.
Predsednik:	Tajnik:
A. Praprotnik.	dr.	A. Golia.
Razstavljalcem na milanskem velesejmu
Po sporočilu tajništva milanskega velesejma ne bodo mogli tuji razstavljalci na letošnjem velesejmu prodati predmetov, bodisi da so jih razstavili samostojno bodisi v državnih paviljonih. Ministrstvo za promet in za valute je prepovedalo vsako prodajo tujega blaga na velesejmu ter odpravilo sistem dajanja kontingentov, ki je bil v veljavi prejšnja leta.
Razstavljeni predmeti se bodo mogli poslužiti le ugodnosti začasnega uvoza, kar pomeni, da ob uvozu v Italijo ne bodo ocarinjeni, Po poteku dobe za začasni uvoz pa bodo vsi predmeti znova poslani nazaj v kraj izvora. Ta občna določba italijanskih oblasti se nanaša na vse države brez razlike.
Po uradnih informacijah Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu pa je vendarle možnost, da se dobi uvozno dovoljenje in dovoljenje prodaje, toda le na račun rednih kontingentov., ki jih hnajo posamezne države. Zavod opozarja razstavljalce, da mu čim-Prej sporoče, če se mislijo poslušati te ugodnosti. V tem primeru morajo navesti tudi proizvode, ki bi jih razstavili, da se dobi za posamezne predmete ali za vse dovoljenje.
Lani so dovolile italijanske oblasti prodajo predmetov v vrednosti tOO.OOO lir.
»Službeni list«
kr. bansko uprave dravske banovine z dne 12. marca objavlja: Pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resoru finančnega ministrstva — Pravilnik o ustroju in poslovanju posvetovalnih ribarskih odborov — Odločbo » dopolnitvi naredbe glede dena-turiranja špirita — Spremembo pravilnika o stavbenih predpisih za sela v neposredni bližini mest in trgov — Razglas o ustanovitvi župnije Presvetega Srca Jezusovega v Polani — Razne druge razglase in objave.
Združenje trgovcev za srez Litijo v Litiji je imelo 23. pr. m. svojo letno skupščino, katere se je udeležilo okoli 80 članov. Skupščino je vodil predsednik združenja Viktor Miiller iz Zagorja, ki je po otvoritvenih formalnostih orisal položaj trgovstva na deželi in poudarjal, da se je združenje tudi v prešlem poslovnem letu v okviru svojih možnosti trudilo, da doseže zboljšanje razmer, ki so zlasti za trgovca na deželi dokaj trde. Združenje je izvršilo reorganizacijo svoje uprave in zboljšalo svoj finančni položaj, tako da funkcionira danes brezhibno. Ob koncu svojega poročila apelira g. predsednik na solidarnost članstva.
Po predsednikovem poročilu je pozdravil skupščino v imenu Zbornice za TOI predsednik trgovskega odseka g. Albin Smrkolj, ki je v svojem poročilu nanizal najaktualnejša vprašanja, ki se tičejo življenjskih interesov trgovstva.
Na predlog Strmaua Josipa, ki je govoril o škodljivosti konsum-nih zadrug, je skupščina soglasno sprejela sklep, v katerem se obsoja nastop tajnika g. dr. Koceta ob priliki glasovanja o novem zadružnem zakonu.
Iz poročila, ki ga je podal tajnik Mirko Pcstotuik je razvidno, dii je bilo poslovanje združenja zelo živahno. Poleg rednih sej uprave je združenje sklicalo več čianskih sestankov, na katerih so se razpravljala aktualna gospodarska vprašanja. Združenje šteje 329 članov. Radi šušmarstva in nedopustnega krošnjarstva je ovadilo združenje oblastvoin nad 100 oseb. Največ je bilo šušmarjev v lesni stroki. Temu so krivi tudi lesni trgovci sami, ki mnogokrat zaposlujejo kot nakupovalce nekvalificirane osebe, ki kupčujejo
V nedeljo, dne 6. marca je bila v Krškem letna skupščina ta-mošnjega združenja trgovcev, ki jo je vodil in otvoril predsednik Engelsbergcr. — Konstatiral je sklepčnost skupščine, pozdravil vse navaočne, zlasti pa zastopnika Zbornice za TOI in predsednika njenega trgovinskega odseka Albina .Smerkolja.
Nato je podal takoj svoje predsedniško poročilo. Najprej je omenjal razne važne uredbe, ki so izšle v zadnjem času. Uredba o minimalnih mezdah, ki je določala minimalno mezdo tudi za vajence v višini 1’35 din za delovno uro, trgovcev nikakor ni mogla zadovoljiti. Združenje je na stališču, da bi šla vajencem mezda šele v drugem letu, ker pa dobivajo vajenci že v prvem letu prosto hrano, stanovanje in oskrbo, ki se ceni na vrednost 350 din, so s tem vajenci tudi plačani.
Tudi predloga o nameravani uredbi o zapiranju iu odpiranju obratovalnic ne more sprejeti trgovstvo. Zlasti podeželski trgovci bi bili s tem predlogom zelo oškodovani, ker ne bi smele biti po tem predlogu trgoviue v nedeljo odprte niti dve uri in bi se morale tudi ob velikih letnih sejmih zapreti trgovine med opoldanskim odmorom za dve uri. Združenje zahteva 4urni delovni čas ob nedeljah in lOurno nepretrgano obratovanje ob velikih sejmih.
Predlagano obvezno zavarovanje trgovcev za primer bolezni ter onemoglosti, starosti in smrti bi pomenilo visoko obremenitev trgovstva, ne da bi mu za to nudilo prave protivrednosti. Zato je združenje zavarovanje v predlagani obliki odklonilo.
Pripravljajo pa se še druge važne izpremembe v obrtni in socialni zakonodaji. Zastopniki trgovstva bi morali imeti pri teh spremembah soodločajočo besedo, ki
potem na osnovi izdanih legitimacij na lastno roko.
Med letom je izvršilo tajništvo revizijo obrtnih listov sejmarjev. Ob koncu svojega poročila apelira tajnik na člane in članice z naroč-bo »Trgovskega lista«.
Blagajniško poročilo je podal g. Suša, za njim pa je poročal Bizjak Karol v imenu nadzornega odbora. Po poročilu je skupščina soglasno odobrila obračun in izrekla blagajniku razrešnico.
Tudi je skupščina soglasno odobrila proračun za poslovno leto 1938., ki izkazuje 56.160 din na izdatkih in isto vsoto na dohodkih. Članarina se bo pobirala v isti višini, kot je bilo to določeno za leto 1937., tako da se bremena za posameznega člana, kljub intenzivnejšemu delu in reorganizaciji administracije, niso povišala.
Nato je Josip Strrnnn prečital poročilo o nameravanem nakupu Lastne hiše za združenje, ki se ceni na din 75.000’—. Za nakup se je pooblastila uprava združenja, če ugotovi, da je nakupna cena primerna in podana rentabilnost hiše.
Sledil je še nato predlog g. Janka Končarja glede spremembe pravil združenja in predlog Vojka S riba rja, glede zopetnega pristopa združenja k Zvezi trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani. Skupščina je soglasno sklenila, da o tem predlogu definitivno sklepa uprava.
Prepričani smo, da bomo v kratkem mogli pozdraviti kot člana Zveze tudi Združenje v Litiji ter bodo s tem prav vsa združenja trgovcev organizirana v naši Zvezi trg. združenj, da bo mogla vedno s polno pravico nastopati v imenu vsega slovenskega trgovstva.
bi jo tudi imeli, čp bi bilo trgovstvo bolj zavedno in bolj kompakt no v svojih organizacijah. Tako pa ima javnost dostikrat vtis, ko da so naši voditelji generali brez vojske. Zato: več dela zn naše stanovsko organizacije!
Končno omenja predsednik En-gelsberger, da je triletna funkcijska doba uprave in nadzorstva potekla ter se zahvaljuje vsem članom uprave in nadzorstva za njih nesebično sodelovanje in pomoč.
Sledilo je tajniško poročilo, Iz katerega navajamo:
Kljub mnogim vestem o zboljšanju gospodarskega položaja moramo poudariti, da se pri nas gospodarsko stanje še ni zboljšalo. Brezposelnost se čuti še na vseh koncih in krajih. Čeprav se državni davki ne zvišujejo, postaja vendar njih breme za trgovstvo vedno težje. Nujno potrebno bi bilo, da bi državna finančna politika upoštevala težavni položaj trgovine in omilila davčno breme.
Tajniško poročilo navaja nato delo zbornice proti krošnjarstva.
Prizadevanja zbornice »o vendarle bila vsaj nekoliko uspešna in trgovinsko ministrstvo je izdalo navodilo, da se dovoljenja za kroš-njarjenje z manu fak turnim blagom ne smejo več izdajati, če se bo ta predpis trg. ministra natančno izvajal, potem se bo krošnjarstvo z manufakturnim blagom prav znatno omejilo. Tudi Zveza trgovskih združenj se je prav krepko trudila, da se zatre krošnjarstvo.
Zbornica za TOI se je tudi zavzela za pavšaliranjc pridobnine malim trgovcem. Vsi trgovci, ki nimajo 100.000 din letnega prometa, naj bi plačevali pridobnino pavšalno. Ustvarile naj bi se tri skupine. Trgovci z letnim prometom do 30.000 din naj bi plačevali 100 din, s prometom do 70.000 din 250 in s prometom do 100.000
V nedeljo je bila v Črnomlju letna skupščina Združenja trgovcev za sodna -okraja Črnomelj in Metlika. Udeležba ni bila takšna, kakor bi bilo želeti z ozirom na važnost dnevnega reda ter položaj trgovstva v Beli Krajini.
Skupščino je otvoril in vodil predsednik združenja Peter Koren, ki (je uvodoma pozdravil domačina in zastopnika Zbornice za TOI Martina Pluta ter tajnika Zveze trgovskih združenj dr. Gornika. Nato je podal svoje predsedniško poročilo.
Trgovstvo Bele Krajine se ne more pohvaliti z zboljšanjem konjunkture, ker vlada pri nas še nadalje gospodarsko mrtvilo. Črno-m el jaki okraj jo gotovo med najbolj pasivnimi okraji Slovenije. Tu ni industrije, ni javnih del in ni drugih zaslužkov.
Posebno pa je zadela trgovstvo kmetska zaščita. Kmet je edini konsument v trgovinah. Vse svoje dohodke od ledu in pridelkov mora krnet odvajati sedaj Priv. agrarni banki za prevzeta posojila. Dokler živi kmet v tako veliki stiski, v kakršni živi danes belokrajnski kmet, tudi za druge stanove ui zaslužka.
V imenu Zbornice je pozdravil nato skupščino svetnik Martin
Plut. Zbornica budno spremlja delovanje posameznih združenj in podpira vsak predlog, ki more dvigniti gospodarstvo. Zlasti se je borila zbornica’proti krošnjarstva. Tudi v bodoče bo zbornica podpirala stremljenje trgovstva, da se zboljša stanje naše trgoviue. Potrebno pa je, da so trgovci složni in da vsi požrtvovalno delajo »a napredek svojega stanu. Koncem svojega govora je pozval vse, da se v čim večjem številu udeleže vsedržavnega trgovskega kongres* v Ljubljani.
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je imelo združenje -ob koncu 1. 1930. 192 Članov. Pisarna združeuja (je delovala dobro in so bili vsi dopisi rešeni v najkrajšem času. Poleg rednih sej je uprava priredila tudi dva širša sestanka, in sicer prvega v znak protesta proti veleblagovnicam in navalu tujega velekapitala, drugega pa radi pouka članov glede davčnih napovedi. Posebno pa si jo uprava prizadevala, da dvigne stanovsko zavest članstva, da bodo vsi člani vedno podpirali upravo in da Im> mogla ta vedno nastopati v imenu vsega članstva. Uprava si je tudi prizadevala, da je poleg rednega opravljanja vseh tekočih poslov dajala članstvu tudi po-
Združenje v
Združenje trgovcev za srez Škofja Loka v Škofji Loki
ima
11. retino letno skupščino r torek dne 29. marca 1938. ob 8. uri zjutraj v mali dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki.
Dnevni red:
1. Volitev 2 overovateljev zapisnika.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika.
4. Računski zaključek za 1. 1937.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Proračun za leto 1938.
7. Določitev starostne meje za učenje v trgovinah.
8. Samostojni predlogi.
9. Slučajnosti.
Za pravnoveljavuo sklepanje in razpravljanje skupščine je potrebno po el. 16. pravil, da je prisotna vsaj ena tretjina članov. Če ne pride na skupščino zadostno število članov, bo skupščina eno uro pozneje in sklepa o dnevnem redu ne gletje na število prisotnih članov.
Samostojni predlogi se morajo vložiti pismeno pri upravi najkasneje 3 dni pred skupščino. Udeležba je obvezna.
V Škofji Loki dne 22. febr. 1938.
Predsednik: Žebre Frane s. r.
trebne gospodarske nasvete in da ge vsakega člana podpirala v njegovih težnjah. Uprava hoče, da ne bo združenje njim samo ustanova, ki jim nalaga razna bremena, temveč da bodo videli v njem svojo lastno organizacijo, ki jim ob vsaki priliki pomaga. Zato naj se člani vedno z zaupanjem obračajo na združenje!
Z veseljem je uprava pozdravila gospodarsko okrepitev »Trgovske ga lista«, ker ve, da je lastno gla silo najbolj uspešna propaganda za težnje trgovstva in najboljša obramba njegovih interesov. Za to je tudi skupščina soglasno sklenila, da vstopi združenje v Konzorcij »Trgovskega lista«.
Skupščina je nato obravnavala o naslednjih točkah dnevnega reda, ki so bile vse sprejete soglasno.
Pri slučajnostih se je oglasil za besedo tajnik Zveze trg. združenj dr. Gornik. V tehtnih besedah je opisal stanje slovenskega trgov
Dota	Nemške
v
Veliki naravni	zakladi	in
Ob prevzemu nove pokrajine (Gau) ali Ostmarke se je nemško gospodarsko ozemlje izenačene države povečalo za dobrih 84 tisoč km* in za 6 in pol milijona Slanov. Ena tretjina tega prebivalstva živi sicer v mestih nad 100 tisoč prebivalcev, večina na Dunaju, ki ima 1,800.000 duš, vendar pa je prav tako ena tretjina kmetov, torej več ko v stari Nemčiji. Z industrijo je zaposlenih skoraj dve petini (enako v Nemčiji), po ena šestina v trgovini in prometu (v Nemčiji več). Zaradi goratosti dežele je obljudenost nizka in znaša 81 oseb na km*, v ostali Nemčiji 140.
Naravni zakladi
Glede narodnega dohodka je relativno siromašnejša od Nemčije in mora kakor ona uvažati živila in surovine, izvaža pa gotove izdelke. Strojna oprema dežele zaostaja za nemško. Tla niso ugodna za motorizacijo kmetijstva. Pridelek žita je slabši, tudi krompirja nima toliko na osebo ko Nemčija. Ima pa Vzhodna marka neprimerno več lesa, živine in vina. Za industrijo bogata rezerva so ležišča železne rude in magnezita, grafita in lojevca. Železniška mreža je relativno gostejša.
Zunanja trgovina
Zunanja bilanca Avstrije je bila vsa leta aktivna zaradi velikega presežka plačilne bilance in zaradi močnega tujskega prometa, in kljub temu, da se je lani uvoz dvignil za 20%. Važen dohodek je bila tudi prodaja električnega toka. Pasivna pa je bila v resnici samo proti Nemčiji in še proti njej le v blagovnem prometu. Ostal bi tako le še uvozni presežek 177 milij. šil. ali 90 milij. RM., nižji od predlanskega (301) in iz leta 1935. (312). Ves izvoz Avstrije je znašal po vrednosti lani 1217, uvoz pa 1461 milijonov šilingov. Za Nemčijo je kupila največ Italija, potem Madžarska, ČS'R in Romunija, uvažala pa je v Avstrijo največ Nemčija, za njo pa so bile CSR, Madžarska, Jugoslavija, Romunija. Naš izvoz je lani celo napredoval od 77 na 115 milijonov stva in gospodarstva Slovenije ter [šilingov. Iz Podonavja je kupovala
opozoril na razne pojave v našem javnem in gospodarskem življe nju, ki jih mora trgovstvo budno zasledovati, da se obvaruje pred presenečenji. Krošnjarstvo, privilegiji zadrug in konsumov, veleblagovnice in karteli, vse to škoduje in tudi že uničuje trgovino. V zadnjem času pa se opaža tudi vedno močnejši dotok tujega kapitala, ki vedno bolj izpodriva domačega ter jemlje domačim ljudem zaslužek. Omenil ije, da se gospodarsko stanje Slovenije še ni zboljšalo, čeprav so še razmere v lesni industriji zboljšale. Toda prodale so*se samo stare zaloge, a v zadnjem času so se razmere zopet poslabšale, ker se je izvoz lesa ustavil. Koncem svojega govora je omenil bližnji vsedržavni kon-greš trgovstva v Ljubljani, ki se ga naj udeleže trgovci V čim večjem številu. Priprave za kongres so že v živem teku in kongres bo ena najlepših manifestacij, kar jih je dosedaj doživelo jugoslovansko trgovstvo.
Za vzpodbudne besede ter lopo poročilo se je zahvalil dr. Gorniku predsednik Koren, ki je obenem izrekel svojo zahvalo Zbornici za TOI in Zvezi trg. združenj za vso podporo in pomoč, ki sta jo izkazovali vedno združenju.
Zaključil je občni zbor z željo, da bi združenje v novem poslovnem letu doseglo čim več uspehov
Avstrija največ žita. Z Italijo pa je imela še do konca junija 1938-veljavno ugodno trg. pogodbo in je bila aktivna, čeprav je v tem razmerju trpela tudi razne težave.
Pripravljajte se za trgovski kongres!
Zlati zaklad Avstrije
se je po zadnjih podatkih računal na 250 milijonov šilingov in je zadoščal za normalno kritje. Nemški zlati zaklad je bil polovico manjši (65 milijonov RM).
Za izvoz valute je bila takoj uvedena stroga kontrola. Prestopki se kaznujejo z globo do 100.000 šilingov ali z zaporom do enega leta. Zlati zaklad so prepeljali Berlin.
Veleindustrija Vzhodne krajine
Čeprav Avstrija ni imela modernih mamutskih tvorniških kom-|binatov, se vendar tudi z nemške strani priznava veličina njene in-jdustrije. Med prvimi je vsekakor Avstrijska-Alpine montanska družba za železno in jekleno industrijo s 60 milijoni š. delniške glavnice Pri njej so udeležene združene jeklarne iz Diisseldorfa s 5' deluje pa tudi pri nas. V 1. 1936 je izkopala nad 1 milijon ton že lezne rude, izdelala 250 tisoč ton surovega železa, 270.000 ton surovega ter 148.000 finega jekla ob letnem prometu 123 milijonov Poleg tega podjetja sta na j večji Bohler & Co. in Seboeller-Bleck-mann, deloma pod švicarskim vplivom.
V industriji magnezita je držala Avstrija celo vodilno mesto in sla
Veitscher Magnesitwerke ter štajerska Magnesit Ind. največji podjetji te vrste na svetu. Prva je izplačala lani 17%no dividendo. Velik pomen imata za kemično industrijo in moderno kovinarstvo. Za proizvodnjo kovin in barv je važna Bleiberger Bergvverksunion v Celovcu.
V kovinarstvu in strojegradnji vodi berndorfska Krupp A. G. s svetovno razpletenimi tvornieami in zvezami. Tvrdka izdeluje najrazličnejše kovinske predmete samostojno (ni v zvezi z nemško družbo Krupp v Essenu). Za izdelavo municije je važna družba En-zesfelder Metallvvcrke, združena s sorodnima Dynainit Nobel in hir-tenberško Patronenfabrik. Zadnja je izplačala 15%no dividendo in delala 90%no za izvoz, pričela pa tudi izdelovati zrakoplove.
Strojna industrija ima velika podjetja, predvsem Hofherr-Sehrantz Clayton, Masch. und Waggon'rau-fabrik v Simmeringu ter po glavnici še večjo tehnično tvrdko Hutter & Schrantz (železno blago, žica, tekstilije, medtem ko prvi dve izdelujeta zlasti kmetijske stroje, ind. stroje za les in vagone). V industriji svetilk in železnega blaga so dalje velike tvrdke R. D it mar in Lapp Fin/e (Oraz), Vaagner Biro (konstrukcije, livarne. parni kotli) ter dunajska Lo-ccmotiv Fabrik.
Avtomobilska proizvodnja je znana po tvrdkah Austro Fiat in še večji Steyr-Daimler-Puch A. (L, ki izdeluje avtomobile, kolesa, poljske vode, orožje in akumulatorje. Nekaj tvornic le vrste so ustanovile tudi tvrdke iz Nemčije: AEG-Union, Siemens-Sehukert itd.
Med pivovarnami in tvornieami slada so največje: Goss s produkcijo 220 tisoč hi letno, Grazer A. Brauerei ter A. G. Spiritus und Chemisclie Fabrik (češka), pa Sehivechat A. G. z letno proizvodnjo 400.000 hi in 6. Bran A. G. z enako proizvodnjo,
Za kemično in sorodno industrijo je navesti posebno koncern Semperit z mnogimi tvornieami doma in v inozemstvu. Podobno je organizirana tvrdka Solo, ki se je ločila od švedske.
Svoje družbe imajo v Avstriji mnogi veliki tuji koncerni: razen nemških še Felten-Guilleaume, Brovvn Boveri, Klin, Ericcson. Tuji kapital je naložen zlasti v velikih podjetjih moderne kovinske in elektrotehnične industrije.
Usnjarska in čevljarska industrija ima pretežno srednja in mala podjetja, kar velja tucli za lesno in grafično stroko. Visoko razvita je pa industrija papirja in
lesovine. Kot največje podjetje te vrste je znana Leykam-Josefsthal I A. G., ki ima mnogo tovarn in izvaža največ v vzhodne dežele. Druga je Steyrermuhl A. G., prevladujoča v grafični stroki in v tisku, tretja Neusiedler A. G.
V tekstilni industriji so kapitalno najmočnejše tvrdke Ilitiag (konoplja, juta in tekstil), Gerngros A. G. z veleblagovnicami in Klein-miinchner Baunrvvoll Spinnereien.
Splošno se tej industriji v skupni državi obeta večji prostor; če ga bo mogla koristno izrabiti, dobi zaradi velikega kapitala investirane glavnice gotovo še večji pomen ko doslej.
Primerjava z Nemčijo
v gospodarskem pogledu po raznih strokah in pridelkih za Avstrijo ni ugodna, če uporabimo statistiko na glave prebivalstva. Nemci poudarjajo, da je bila pasivna zaradi tega, ker je ob razpadu monarhije zgubila velika interesna ozemlja. V primeri z malimi državami in zaradi razvitega tujskega prometa pa daje Avstrija vse drugačno končno sliko. Kot primer naj navedemo preglednico, ki jo je po podatkih za leto 1936. sestavil gospodarski poročevalec »Slovenca«.
Nemčija Avstrija Jngo-slavija
1000 km*
471	84	2-18
milijonov duš 07,6	(5,7	15,2
milijonov ha 28.75	4.34	14,25
12,65	3,14	7,7
milijonov živali govedo	20,1	2,25	4
prašiči	259	2,8	2,9
Industrijska proizvodnja
Nemčija Avstrija Jugoslavija
črni premog
rjavi premog
železna ruda
cinkova ruda
magnezit
cement
železo
jeklo
celuloza
papir
sladkor
Podstava
površina
prebivalstvo
polja . gozd
pivo
avtomobili
električni lok
železnice
avtomobilov telefonov
milijonov Ion letno j	
158,3 0-24	0,47
161.4 2,9	3,7
7.6 1	0,54 |
0,2 0,1	0,7 1
0.3	0,04
11,7 0,37	0,64
15,3 0,25	0.04
18,76 0.4	0,15
1,36 0,25	?
3,15 0,2	0,03
1,8 0,15	0,1
milijonov h!	
29,9 2,3	0,2
tisocev letno	
298 6	—
Nemčija Avstrija Jugo-	
	slavi ja
milijonov	ur
26.700 2.600	700
Promet:	
kilometrov	
54.491 5.801	10.482
kosov	
1/170.000 50.000	10.000
3,300.0«) 300.000 40.000 rudioaparalovS,200.000 600.000 100.000
Znnanja trgovina
Carinska meja med Avstrijo in Nemčijo še ostane. Zunanja trgovina z Avstrijo pa je prekinjena.
Iz šibeniškega pristanišča je bilo februarju izvoženo:	5860	ton
premoga, 11.150 ton boksita, 6805 kub. meteov jelovega lesa in 102 toni aluminija.
Vrednost romunske zun. trgovine v februarju je v primeri z lani narasla od 1.375 na 1.934 milijonov lejev.
Avtomobilska tvornica Fiat je
imela 120 7 (95 6) milijona lir bruto dobička in bo izplačala 10 (lani 7'5) odstotno dividendo.
Med Italijo in Češkoslovaško je bila sklenjena pogodba, po kateri bo uvozila Češkoslovaška za 4,7 milijona Kč pomaranč, v zameno pa izvozila v Italijo železo, jeklo, nikelj in ječmen.
Češkoslovaška vlada je dovolila industriji umetne masti, da izdela 750.000 stotov umetne masti, morajo pa ji dodati 5% prave svinjske masti. Vso to količino 35.000 stotov svinjske masti bo češkoslo vaška uvozila, in sicer predvsem iz klirinških držav.
V Romuniji se je ustanovila nova družba »Sonanetrol« za odkritje novih ležišč nafte v Bukovini in Sedmograški. Se letos je določenih
za potrebne investicije 60 milijonov lejev, v 1. 1939. pa se bodo investicije zvišale na 100 milijonov. Polovico tega kapitala bo dala dr-
Francija je uvozila 1. 1937. 138 tisoč 742 metrskih stotov namiznih jabolk v vrednosti 62,9 milijona frankov. L. 1936. jih je uvozila celo 189.491 stotov, njih cena pa je "oašala le 57,7 milijona frankov. Cer.a jabolk se je v 1. 1937. namreč dvignila od 304 na 444 frankov za stot. Več ko polovico jabolk je uvozila Francija iz USA; Jugoslavija je na 9. mestu ter je	v
Francijo samo 1.238 stotov j • Izvozila pa je Francij a ■	:
45.470 stotov jabolk v viednosti 15,12 milijona frankov. _	.
Britanski koncern vojne industrijeVickers bo tudi za 1. 1937. izplačal 10% dividendo, čeprav je čisti dobiček znatno večji. Pol milijona funtov čistega dobička pa gre za rezervni fond.
Italijanski rudarski in kemični koncern »Montecatini« izplača tudi za 1. 1937. 10% dividendo. Hkrati objavlja, da bo povečal delniško glavnico za 300 milijonov na 1.300 milijonov lir.
Fotografski koncern Kodak Go je poslal vsakemu svojemu nai£®" ščencu (vseh je 28.933) ček, s katerim mu je bil nakazan del
Politične vesti
Izvedena je bila rekonstrukcija češkoslovaške vlade, ker so vstopili v vlado sedaj še narodni demokrati. Njih poslanec Ježek je postal minister brez listnice.
Obisk romunskega kralja Karola v London je odgoden.
Na seji poslanske zbornice je imel Mussolini v sredo popoldne velik govor o sedanjem političnem položaju ter o avstrijskih dogodkih. Dejal je, da se je avstrijska drama pričela že 1. 1848., ki se je pospešeno bližala svojemu koncu po svetovni vojni in da je silni ritem zadnjega epiloga presenetil samo nevedneže. Senžermenska pogodba da je naravnost vsilila. Avstriji neodvisnost, kar pa ni zboljšalo politične in gospodarske situacije v državi. Avstrija je bila pozneje postavljena pod pokroviteljstvo Zveze narodov, da se je mogla finančno rešiti. Nato je opisoval Mussolini nadaljnji razvoj političnih dogodkov v Avstriji ter omenil socialistični puč leta 1934., ko je bil prisiljen, da je poslal na Brenner štiri italijanske divizije, da prepreči nepričakovane dogodke. Noben Avstrijec ga ni naprosil, da to stori, noben Avstrijec pa se mu za ta korak tudi ni zahvalil. Sledila je doba rimskih protokolov, v Avstriji pa je naraščalo gibanje narodnih socialistov. Italija je nato svetovala Avstriji, da se pomiri z Nemčijo in sestanek 12. februarja med Hitlerjem in Sušnikom je bil zadnji poizkus, da se omogoči kompromisna rešitev. Dne 7. marca ga je Sušnikov zaupnik vprašal za njegovo mnenje o plebiscitu. Odgovoril je, da je to stroj, ki jim bo eksplodiral v rokah. Nato je Mussolini naglasil, da ni Italija ne ustno in ne pismeno pre vzela nobene obveznosti, da bo branila avstrijsko neodvisnost. Sedaj se je izkazalo, da je os Rim— Berlin trdna in da moreta nemški in italijanski narod marširati vzporedno ter da bosta s tem spravila naš kontinent v ravnovesje.
Ministrski predsednik Nizozemske Colijns je po radiu sporočil, da bodo ostali zaradi napetih mednarodnih odnošajev vojaki, ki bi morali biti v aprilu odpuščeni, pod orožjem in da bodo po potrebi vpoklicani pod orožje še rezervisti.
Bitim je prebral v francoskem parlamentu deklaracijo svoje vlade, ki je bila od parlamenta dobro sprejeta. Nekateri listi pišejo, da bo Blumova vlada v kratkem rekonstruirana in da bodo v vlado vstopile še nove politične skupine.
Ameriško zunanjo politiko je označil drž. tajnik Hull takole: USA ne bodo sklenile z nobeno državo vojaške ali politične zveze. Za ohranitev miru pa so pripravljene sodelovati tudi z drugimi državami. Najboljše sredstvo proti vojni je dobra pripravljenost na vojno. Vlogo pacifista USA ne bodo več igrale. USA se nočejo vmešavati v zadeve drugih držav, vendar pa se tudi nočejo zadovoljiti z vlogo brezpogojne izolacije. Nastopale bodo vedno po načelih mednarodne pravne zaščite in bodo v ta namen poskrbele za primerno državno obrambo.
Za danes je sklican nemški državni zbor. Na dnevnem redu je samo ena točka: Hitlerjev govor. Sodijo, da bo Hitler pri tej priliki uradno proklamiral Veliko Nemčijo.
Hitlerju so pri povratku v Berlin priredili tako v Munchenu ko tudi v Berlinu naravnost triumfa* len sprejem.
Izenačenje v Avstriji se nadaljuje z največjo hitrostjo in doslednostjo, Vlada na Dunaju je samo še pokrajinska vlada. Seyss-Inquart samo guverner pokrajinske vlade. Berlinska vlada je naročila, da se izenačenje zakonov mora čim bolj pospešiti. Tudi nemška gospodarska štiriletka se raztegne na Avstrijo. Hitler je določil, da je centralni urad za izvedbo priključitve Avstrije k Nemčiji nemško notranje ministrstvo. Notranji minister pa ima pravico, da imenuje na Dunaju svojega namestnika, K1 86 bo imenoval državni pooblaščenec za Avstrijo. Razpusti društev in organizacij se nadaljujejo.
Dunajska pokrajinska vlatta je zaprla avstrijsko niejo za vse avstrijske državljane. Zaporo meje utemeljuje s tem, da so se v zadnjem času tako zelo pomnožili poskusi pobega v tujino, da se je morala meja zapreti.
Češkoslovaška vlada je odredila, da se ne sme dovoliti nobenemu avstrijskemu državljanu vstop v Češkoslovaško, če nima posestva na Češkoslovaškem ali posebnega dovoljenja čsL vlade.
Japonei so ob Rumeni reki doživeli očividno velik neuspeh. Ki-
či-
stega dobička nodjetTa. Skupno je I tajei niso le ustavili njih ofenzive, bili naSno'Nameščencem 3,4 temveč prešli celo v, protiofenzivo,
milijona dolarjev.
Iki je bila tudi uspešna.
Združenje trgovcev za mesto Ptuj
ima rodno skupščino v soboto 26. marca 1938 ob 19. uri (7. uri zv.) v gostilni ge. Zupančič Marijo.
Zapisnik zadnje redne skupščine z dne 13. marca 1937 se ne bo či-tal, marveč je p. n. članom v gre-mialni pisarni* na vpogled.
Dnevni red:
1. Otvoritev redne skupščine ter določitev dveh overovateljev zapisnika.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Poročilo nadzornega odbora.
6. Proračun za leto 1938. in določitev članarine.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Samostojni predlogi se morajo pismeno predložiti predsedniku, oz. njegovemu namestniku najmanj 3 dni pred skupščino.
Za pravnoveljavno razpravljanje in sklepanje skupščine je potrebno, da ije prisotna ena tretjina članov. V primeru da ob 19. uri ne bi bilo tega števila, bo točno ob 20. uri druga skupščina istotam in z istim dnevnim redom ki sklepa pravomočno ob navzočnosti vsakega števila članstva.
UPRAVA.
Dcaarstva
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne
8.	marca navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga je narasla za 5,5 na 1.730,9.
Devize izven podloge so nazadovale za 37.8 na 409,9.
Vsota kovanega denarja se je zvišala za 0,1 na 396,9.
Posojila so narasla za 8,6 na 1-606,1.
Vrednosti rezervnega fonda so se pomnožile za 1,4 na 191,4.
Razna aktiva so narasla za 56,3 na 2.267,3.
Obtok bankovcev se je povečal za 6.7 na 5.703,9.
Obveze na pokaz so narasle za 23,4 na 2.748.3.
Razna pasiva so ‘se pomnožila za 3,4 na 318,5.
Celotno kritje je nazadovalo na 26,31, samo zlato pa na 26,20%.
Obrestna mera je ostala neizpre-menjena.
Ukrepi proti begu kapitala iz Avstrije
Razen dosedanjih omejitev na denarnem trgu je zdaj uvedena stroga zapora. Dunajska borza je zaprta. Vlagatelji smejo dvigniti tedensko 1000 šilingov, enako s tekočih računov, le promet po 13. marcu je prost, kar ima namen pospešiti nove vloge. Podjetja dobe tedensko potrebne zneske za izplačevanje mezd in za obratne stroške. V prometu z Nemčijo dobe izvozniki izplačane vse zaostanke po 50 mark za 100 šilingov namesto dosedanjih 49'50. Za promet vrednostnih papirjev veljajo posebni predpisi.
*
p Y	°dbor Pri podružnici
Privilegirane agrarne banke v Ljubljani so imenovani: dr Lin Ažman, odvetnik v Ljubljani Bogomil Remec, gimnazijski ravnatelj v pok., dr. Vladimir Murko tajnik Zveze jugoslovanskih hranilnic in privatni docent za finančno vedo na ljubljanskem vse-učiiifcču> dr. Jože Lavrič, glavni tajnik Kmetijske zbornice v Ljubljani, Miloš Stare odvetniški kon-ciPient v Ljubljani, dr. Josip Vid-Par» upravnik podružnice Poštne nranilnice v Ljubljani, in Avgust Sedlar, finančni ravnatelj v Ljubljani.
Beograjska izvozna banka izkazuje pri glavnici 30 milijonov din L34 milijona din čistega dobička. Od tega bo izplačala 1,2 milijona din za dividendo.
Guverner Avstrijske narodne banke dr. Kinbock je odstavljen. Vodstvo poslov banke je prevzel viceguverner dr. Joas.
Hitler je poklical k sebi guver-| vprašan je šilinga. V Curihu se je nerja Reichsbanke dr. Schachta I šiling utrdil^ na 59, tudi na naših ter avstrijskega trgovinskega in j borzah je tečaj šilinga napredoval, finančnega ministra, da se uredi | Zaradi napetih evropskih politič-
nih dogodkov se Je zlato zopet začelo seliti v Ameriko. Tako je bilo te dni prepeljano iz Londona v Newyork za 2,225.000 dolarjev zlata.
Dr. Andrej Druškovič:
Nekaj misli k novemu trgovinskemu zakonu
(Konec.)
Ne čutimo samo pri nas potrebo, da jasno omejimo posamezne pojme iz kategorije trgovskih posredovalcev; ena država za drugo se loteva tega problema. Prošle jeseni je izšel v Franciji kot eni med prvimi novi zakon >o potnikih, o zastopnikih in krajevnih predstavnikih v trgovini in industriji«, o katerem je napisal zagrebški profesor višje trg. šole dr. Sladovič zelo zanimiv članek v »Putniku«.
Ta zakon definira razmerje med trgovcem na eni in potniki, zastopniki in predstavniki na drugi strani kot službeno pogodbo, po kateri morajo biti potniki, zastopniki in predstavniki, ki delajo za eno ali več tvrdk, za svoje delo nagrajeni fiksno ali s provizijo.
Te osebe ne smejo izvrševati posle za svoj lastni račun in morajo imeti s trgovcem pogodbo, ki mora vsebovati vrsto blaga, ki ga prodajajo, njihov rajon in višino nagrade, bodisi v obliki plače ali provizije ali komisije, in čas veljavnosti pogodbe.
Z vsebino pogodbe je pa tudi podana definicija teh treh poklicev; če manjka le ena teh sestavin, se pogodbenik ne smatra več za potnika, zastopnika ali predstavnika. V tem primeru imamo pred seboj nameščence, ki jih go-
spodar porablja samo priložnostno za obiskavanje strank; ki imajo stalno plačo, za katere nosi potem slraške gospodar, ki jih on tudi nadzoruje vsakodnevno (torej za trg. potnika' nameščenca v smislu našega trg. zakona).
Za pogodbe je obligatorna pismena oblika. Tudi če pogodba ne vsebuje konkurenčne klavzule, sme zastopnik prevzeti nova zastopništva le z izrečno odobritvijo gospodarja posla.
Pogodila se mora skleniti na gotovo dobo ali na nedoločen čas. V slednjem primeru mora pogodba določevati odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od meseca v prvem letu pogodbe, od dveh mesecev v drugem in treh mesecev po dveh letih od sklepa pogodbe. Dovoljeno je dogovoriti poskusno dobo 3 mesecev proti takojšnji odpovedi.
. Zakon ne našteva, kaj se mora smatrati kot upravičena ali neupravičena odpoved pogodbe na eni ali drugi pogodbeni strani, ampak prepušča to ocenjevanje za vsak posamezni primer rednemu sodišču, pred katero spadajo spori te vrste.
Če pogodbo prekrši gospodar posla, je važno, ali ima njegov nasprotnik pogodbo za določen ali nedoločen čas. V enem in drugem primeru grejo zastopniku vsi prejemki za čas odpovednega roka, v
drugem primeru pa preko tega še pravica na odškodnino. Tudi v prvem primeru gre zastopniku odškodnina, ampak la tedaj, če je bil gospodar posla nepošten (v slabi veri).
Brez ozira na to, iz kakšnega razloga je prenehala pogodba in brez ozira na odpovedni rok in najsi bo, da je pogodba veljala samo za določen čas, garantira zakon zastopniku provizijo ali komisijo za ona naročila, ki še niso bila izvršena na dan njegovega izstopa, ki so pa bila sklenjena na podlagi cen in vzorcev iz časa pred njegovim izstopom.
Zakon pa daje zastopniku poleg tega še pravico, da ob prenehanju pogodbe zahteva udeležbo na dobičku v razmerju z njegovim osebnim trudom pri akviziciji klien-tele in s številom od njega pridobljenih odjemalcev. Samo če se je pogodba razdrla po krivdi zastopnika (razen v primeru njegove bolezni ali delanezmožnosti), mu ta udeležba ne gre.
Vidno je na zakonu, da ga je sklenil parlament narodue fronte in da ima izrečno socialni značaj, kar je na mestn, ker gre za osebe v položaju odvisnosti v delovnopravnem razmerju. Želeli bi, da nam tudi naši zakonodajni faktorji dajo zakon, ki- bi tako jasno določal pravni položaj naših trg. potnikov in zastopnikov.
Fr. Zelenik;
Osebnost	v	trgov
Dva trgovca sta se razgovarjala o svojih poslovnih zadevah. Eden je rekel: Danes sem pa bit v 50 minutah gotov s svojo korespondenco, rešit sem nad 40 dopisov, med temi je bilo 7 tokih, katere sem moral prav osebno rešiti.
Drugi trgovec je molčal. Ni tako hitro reševal svoje korespondence, celo brez odgovora je ostalo nekaj pisem. Je ta trgovec zato slabši? Res ne moremo hvaliti takšnega, ki s svojim delom ni pravočasno gotov, toda ali moramo res na vsako pismo takoj odgovoriti? Ali je umestno takoj odgovoriti na pismo, katero nas je razburilo in razjezilo ali celo užalilo? Ali je umestno, da slabe volje odgovarjamo suhoparno in mrzlo na pisma, katera nam je pisec pisal toplo in ljubeznivo?
Zakaj marsikateri trgovec napravlja dolga potovanja, samo da more osebno sklepati kupčije s svojim trgovskim prijateljem? Vse besede bi se vendar lahko povedale telefonično. Istotako bi se vse lahko povedalo v pismu, katero bi bilo najbrže natančno, previdno, preudarno in vestno sestavljeno. Toda trgovec se ne izogne dolgemu potovanju, samo da sklene kupčijo osebno. Dobro ve, da je umestno opazovati razpoloženje, mišljenje in odločanje sopo-gojevalca, da mu more iz obraza čitati to, kar z besedami noče povedati.
Ko prejmemo kako pismo, skušajmo iz pisma dognati trenutno razpoloženje pisca. Tako nam piše n- pr. Miha Porenta, katerega poznamo kot jako miroljubnega in prijaznega človeka, pismo, iz katerega takoj razvidimo, da je pisec moral biti precej razburjen ali jezen. Povod je bila očividno naša pomota, katera je pa bila prav malenkostna. Najbrže je bil trenutno slabo razpoložen radi neprijetnega vremena, ali radi prepira z ženo ali mu je nagajal želodec ah ga je razjezita prijateljica
ali kaj, pa se je spravil nad nas radi tiste pogreške. Sveta jeza nas prime radi takega krivičnega pisma. Ce bi mu Sedaj v tej svoji sveti jezi takoj odgovorili, bi najbrže napravili veliko napako. Možu jo njegova nevolja najbrže že zdavnaj izpuhtela, pozabil je na svoje razburjenje in njegove vzroke. Ce bi dobil oster naš odgovor, bi se znova spomnil vzroka svoje trenutne razjezitve, znova bi se razjezil in razburil, spomnil bi se naše jmgreške in prepričan bi bil, da ije bil z vso upravičenostjo nejevoljen radi drugače malenkostne napake. Lahko povzroči to tudi prekinitev poslovne zveze. To bi bila posledica naše nepremišljene naglice in neprevidnosti, da se nismo niti za trenutek potrudili zamisliti se v razpoloženje našega dobrega Porentarja. Ako pa počakamo z odgovorom, da postanemo mirni, ako presodimo vzrok njegove trenutne razburjenosti, tedaj bo naš odgovor popolnoma drugačen.
Navajam drug primer. Imamo dobrega odjemalca Zvirco, ki je pa mož čisto drugačnega kova. Njegova pisma niso otroci trenutnega slabega razpoloženja, temveč poznamo moža tako, da skuša iz vsake še tako malenkostne napake ali pogreške iztisniti za sebe kolikor mogoče veliko korist. Vsaka malenkost mu je prav samo da bi dosegel kakšen popust ali kako plačilno ugodnost. Pogrošno bi bilo, če bi tako iskanje posebnega dobička kratkomalo uvaževali. Takega veselja mu ne smemo napraviti. Odgovor mora biti dobro premišljen, zato ga ne smemo napisati takoj v trenutnem razpoloženju po prejemu pisma. Počakajmo z odgovorom, prespij-mo eno noč, potem se spravimo na odgovor. Nikdar ne smemo v jezi odgovarjati, čeravno bi se nam tako prileglo vrniti udarec z obrestmi vred.
Večkrat dobivamo v roke pis-
ma, v katerih ni sledi osebnosti, pisma, katera so nekako mrzla, prazna. Najrajši bi odgovarjali na enak način. Bi to kaj koristilo? Ah ni bolje, da v pismo vnesemo nekaj prijaznosti, topline, nekaj svoje osebnosti! Saj ni izključeno, da goji tudi naslovnik nekaj več prijateljstva do nas, kot ga kaže njegovo pismo, ali njegova narava je taka, da se ne zna ali ne upa odkriti, pa se je pisec držal tistega mrtvega sloga. Toplina in prijateljstvo naj vladata tudi v poslovnih zvezah in med poslovnimi ljudmi.
Maienkost nas lahko zbliža, malenkost nas lahko razdvoji, malenkost napravlja ovire, malenkost jih lahko odstrani. Pomembno je, da se znamo zamisliti v razpoloženje in čutenje drugega, da mirno presojamo in previdno obravnavamo. Za to je pa treba nekaj časa, zato ne morejo biti rešena vsa pisma do desete ure. Od našega miru in naše preudarnosti je odvisen uspeh.
Dobave - licitacši
Direkcija drž. rudnika Velenje
sprejema do 23. marca ponudbe za dobavo električnega merilnega aparata.
Direkcija drž. rudnika v Brezi
sprejema do 23. marca ponudbe za dobavo bergmanovih cevi, žebljev, stropnih izolatorjev in dr., gumene tapete ter raznih strokovnih knjig.
Komanda pomorskega arzenala
v Tivtu sprejema do 24. marca ponudbe za dobavo 800 kg triklore-tilena.
Direkcija drž. železnic v Subotici
sprejema do 22. marca ponudbe za dobavo tirefonov.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 24. marca ponudbe za dobavo mazalic za kon-zisteritno mast ter 100 kg denatu-riranega špirita.
Strojni Oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. marca ponudbe za dobavo 900
Združenje trgovcev za srez Radovljica v Radovljici
ima redno letno skupščino na praznik dne 25. marca 1938 ob 9. uri dopoldne v občinski dvorani na Jesenicah.
Dnevni red:
1. Poročilo podpredsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Predložitev računskega zaključka za leto 1937.
4. Poročilo nadzorstvenega odbora.
5. Predložitev proračuna za leto 1938.
6. Volitev upravnega in nadzorstvenega odbora ter delegatov za zvezno skupščino.
7. Slučajnosti.
Sklepni račun in letni proračun sta članom v pisarni združenja na vpogled od 10. do 25. marca t. 1.
Ako bi v določeni uri ne bilo navzočnih zadostno število članov, bo skupščina eno uro pozneje ob vsakem številu navzočnih članov.
Trgovci c lesom imajo zborovanje pred začelkom skupščine točno ob 9. uri dopoldne v isti dvorani.
Udeležitev redne letne skupščine je za člane obveznal Podpredsednik: Savnik Vinko 1- r.
kilogramov plastičnega polnilnega materiala.
Direkcija drž. rudnika v Brezi
sprejema do 23. marca ponudbe za dobavo ovsa, jelovega jamskega lesa, jelove skorje, žičnikov, vijakov, verig, klešč, nožev, ključavnic itd.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 30. marca ponudbe za dobavo »štaufer«-mazalic, čistega bencina ter sodov za bencin.
LICITACIJE
Dne 22. marca proda direkcija šum v Zagrebu na ofertni licitaciji večjo množino lesnega materiala.
Dne 23. marca bo pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu licitacija za dobavo drv.
Dne 26. marca bo pri štabu gra-nične trupe v Skoplju licitacija za dobavo železnih telefonskih nosilcev.
Dne 21. marca bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo mesnih in jetrnih konserv; dne 20. aprila za dobavo raznih barv in ličarskega materiala in dne 21. aprila za dobavo mornarskih maj, šalov in nogavic.
Dne 21. marca bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo mašil-nega materiala; dne 23. marca za dobavo elektrolitnega bakra in cinka, žel. pločevine ter konoplje; dne 24. marca za dobavo smrekovih desk.
Dne 8. aprila bo pri ekonom, oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo kovin v blokih; dne 9. aprila za dobavo profilnih medeninastih palic in dne 1. aprila za dobavo gumijevega materiala.
Dne 9. aprila bo pri Upravi zavoda »Obiličevo« v Kruševcu licitacija za dobavo vulkacita, razne barve, kaolina, parafina, bencina, terpentina, špirita, smrekove smole, krede i. dr.
Dne 14. aprila proda Primorski žandarmerijski polk v Splitu na licitaciji večjo množino odpadkov od sukna, volne, platna, usnja, bombaža ter kavčuka.
Dne 16. aprila bo v ekonom oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za nabavo raznih vrst bombažnega platna.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Znatno povečana industrijska delavnost Italije
Indeks industrijske proizvodnje se je v Italiji zvišal od leta 1936. na 1937. tako-le (proizvodnja v letu 1920. = 100%):
stroka	1936	1937
tekstilna	70.1	96,9
kovinska in slrojna 118,7	13()’5
papirna	123,2	141,7
stavbena	91,9	84,4
električna	140,5	160,9
rudarska	lto’3	122,6
kemična	107,4	148,6
Razen stavbene se je torej proizvodnja v vseh drugih strokah znatno dvignila. Ket pa je pro-i7.vodnja v stavbeni nazadovala, se iz tega vidi, da je proizvodnja narasla zlasti zaradi oboroževanja in avtarkičnega gospodarstva.
Združenje trgovcev za srez Brežice
ima VI. redni občni zbor v torek, dno 29. marca 1938 ol* 9. uri v posebni sobi gostilno Vidmar v Brežicah, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva,
2. čitanje zapisnika zadnjega oljčnega zbora,
3. poročilo tajnika,
4. poročilo blagajnika,
5. poročilo nadzornega odbora,
6. sklepanje o proračunu za leto 1938.,
7. sklepanje o predlogih,
8. slučajnosti.
Proračun za leto 1938. je na vpogled v društveni sobi. Morebitni piedlogi naj se v lož e tri dni pred občnim zborom pri Združenju. Udeležba na občnem zboru je za vse člane obvezna.
Uprava.
Kai pravilo naši iiudie
Nepravilno postopanje monopolske uprave
Cez noč so se znižale cene donavskemu tobaku za 50%. Proti temu znižanju seveda nihče nič nima, nasprotno moramo To >le odobravati. Tem bolj pa moramo grajati, kako se je pri tem postopalo proti trafikantom.
Ko so se namreč pred leti cene tobačnim izdelkom zvišale, je finančna kontrola takoj popisala vse zaloge in vsak trafikant je moral takoj doplačati razliko.
Sedaj pa, ko so se cene znižale, pa ni nikogar, da bi zaloge tobačnih izdelkov popisal in vrnil trafikantom razliko. Glavna zaloga v Ljutomeru izdaja sedaj tobak le po znižani ceni in ker vse prodaja tobak po novi znižani ceni, ga moram prodajati tudi jaz.
Ker imam še nail 4 kg donavskega tobaka, ki sem ga plačal po stari ceni, mi grozi, da bom izgubil 265 din. Toliko dostikrat tudi ves mesec ne zaslužim pri tobaku.
Vprašam: ali je tako postopanje pravilno? Kako pridemo mi trafikanti do tega, da bi za vse delo imeli še izgubo!
Z vso pravico zahtevamo, da se nam razlika vrne!
Opravičba izvozniških dovoljenj
Ker se je v zadnjem času dostikrat dogodilo, da so izvozniki pri pooblaščenih denarnih zavodih vzeli potrdilo o zavarovanju valute za neko neklirinško državo, nato pa so poslali blago v neko drugo neklirinško državo, iz katere so prejeli protivrednost v svobodnih devizah, je bančno-valutni oddelek finančnega ministrstva izdal naslednje pojasnilo:
V takšnih izjemnih primerih morejo denarni zavodi opravičiti izvozniška dovoljenja tudi s svo-
bodnimi devizami, prejetimi od ne-klirinške države, ki ni označena v dotičnem opravičilu za zavarovanje valute. Vendar pa je treba v teh primerih predložiti duplikate tovornih listov ali konose-menlov ko tudi dokaz o tem, da je blago v resnici odšlo v ono neklirinško državo, iz katere so bile poslane svobodne devize.
Lesne cene na iiubiianski borzi
dne 17. marca	1938.	
Tendenca: mlačna		
	Franko vagon	
	nakl. postaja	
	za	m’
	od	do
Smreka, jelka:	din	din
Iflodi I., It., nionte .	.135 —	175-
Brzojavni drogovi . .	150 —	170'—
Bordonali merkantilni	170 —	190 —
Filerji do 576' . . .	180-	200 —
Trami ostalih dimenzij	175 —	195 —
Škorete, konične, od		
IG cm naprej . . .	360 —	410—
Škorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	420 —	470 —
škorete, podmerne, od		
10—15 cm ....	300 —	340-
Deske-ploki, kon., od		
16 cm naprej . . .	310 —	350'-
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	360 —	390 —
Brusni les za celulozo	PlO-	150'—
Kratice, za 100 kg . ,	Sč—	75—
Bukev:		
Hlodi od 30 cm naprej,		
1., 11		105-	135-
Hlodi za furnir, čisti,		
od 40 cm naprej . .	200 —	230’-
Oeske-plolii. naravni.		
neobrobljeni, nionte	270—	320—
Deske-plohi. naravni,		
ostrorobi, I., II. . .	430-	490'-
Deske-plohi, parjeni.		
neobrobljeni, nionte	330 —	370-
Deske-plohi. parjeni,		
ostrorobi, I., It. . .	570-	710'—
Hrast:		
Hlodi I., II., premera		
od 30 cm naprej . .	240’-	360'-
Bordonali		820' —	920-
Deske-ploh boules .	900-	1000'-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I. in II. . .	750'—	850'-
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 cm		800'-	850'—
Frizi I., širine orl 8 cm		
do 12 cm naprej . .	850-	950 —
Oreh:		
Plohi, neparjeni, ne-		
obrobljeni I., II . .	810’-	910’-
Plohi, parjeni, neob-		
robljeni I., II. . .	950 —	1050-
Brest:		
Plohi neobrobljeni I.,		
11		 . .		550-
Javor:		
Plohi neobrobljeni I.,		
II		520'—	600'-
Jesen:		
Plohi neobrobljeni I.,		
H		720’—	850—
„	barva, pleslra tu
7fl	II	94	Umil	kemično onait
£"	I	/4	Uldif	obIeke, klobuke
Ud. škrobl in ovetlolika srajce, ovraf alke in manšete. Pere. suši, munga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telelon it 22 78
M
Kaj večji slovenski denarni zavod
1 lESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
ima lastnih rezerv okoli Din 26,000.000’—
Prirastek novih vlog v decembru 1937 din 5,300.000’— Prirastek novih vlog od 1. januarja do 10. marca 1938 din 29,725.000’—. Nove in oproščene vloge v skupnem znesku din 218,593.000*— so vsak čas razpoložljive
Za vse obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Lipa:		
Plohi neobrobljeni I.,		
II		480—	580—
Parkcti		
hrastovi, za m* . . .	60-	68—
bukovi, za m* ...	40-	45 —
Železu, pragi 2'60 m		
14X24		
hrastovi, za 1 komad ,	38—	44—
bukovi, za 1 komad .	24 —	27—
Drva		
bukova, za 100 kg . ,	13 —	14 —
hrastova, za 100 kg	11 —	12—
Oglje		
bukovo, za 100 kg . .	45 —	55 —
»canella«, za 100 kg .	50 —	00'~
Doma in po sveto
O stališču Jugoslavije do priključitve Avstrije k Nemčiji piše »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz« med drugim naslednje: »Priznanje v zvezi s takšnim pojmovanjem nemškega edin-stva se predvsem ne sme pozabiti italijanskemu narodu, pa tudi glasovi simpatij in sočustvovanja, ki so se javili iz Poljske in Jugoslavije z oziroma na vse te dogodke, niso ostali neopaženi.«
Preteklo nedeljo so bile na Bolgarskem parlamentarne volitve v burgaski in plevenski oblasti. Za 41 mandatov se je borilo nad 300 kandidatov. Po izjavi notranjega ministrstva je od 41 izvoljenih poslancev izjavilo 26, da odobrava delo vlade. A tudi opozicija pravi, da je z rezultatom volitev zadovoljna.
Na seji senata je odgovoril ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič na interpelacijo senatorja Angjeiinoviča glede stališča Jugoslavije z ozirom na zadnje dogodke v Avstriji. V svoji interpelaciji poudarja senator An-gjelinovič zlasti to, da mejimo sedaj na Karavankah na totalitarno Veliko Nemčijo, ki ne pripada Zvezi narodov in ki nas je odrezala od zapadne Evrope, v tem velikem trenutku je neobhodno potrebno, da ve jugoslovanski narod za stališče svoje vlade.
Na interpelacijo je odgovoril dr. Stojadinovič, da mu je postavil senator Angjelinovič štiri vprašanja: na prvo vprašanje, če je dobil za časa svojega obiska pri Hitlerju obvestilo o tem, kar je Nemčija pripravljala v Srednji Evropi, je odgovoril predsednik vlade, da je dobil v razgovoru z vodilnimi nemškimi osebnostmi vtis, da je razvoj razmerja med Avstrijo in Nemčijo v prvi vrsti odvisen od lojalnega avstrijskega izvajanja nemško-avstrijskega dogovora z dne 11. julija 1936.
Na drugo vprašanje, če je dal Hitler podobno izjavo kakor glede italijanskih mej (da so brennerske meje nedotakljive) tudi glede Jugoslavije, odgovarja dr. Stojadinovič, da mu je pred »Anschlussom« Hitler izrečno izjavil, da je močna in krepka Jugoslavija v interesu Nemčije in so tudi po »Anschlussua potrdili uradni zastopniki Nemčije načelo absolutne nedotakljivosti jugoslovanske meje z Nemčijo.
V tretjem vprašanju je^ omenil senator Angjelinovič koroški plebiscit in v zvezi z njim sprašuje, kakšna poroštva je dobila naša država glede koroškega spornega ozemlja, ki bi zdaj v nasprotju z vsemi posebnimi dogovori med bivšo Avstrijo in Jugoslavijo pripadlo Nemčiji? Dr. Stojadinovič je odgovoril, da je najboljše poroštvo za Jugoslovane na Koroškem v dobrem prijateljskem razmerju med Nemčijo in Jugoslavijo, ker bo to razmerje omogočilo, da se bodo vša sporna vprašanja uredila na prijateljski način.
ellAEIf
Tgfaf.žS-57
Frančiškanska ulica 3
Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča
Lingarjeva ulica št.1
Zaradi praznikov sv. Jožefa in Marijinega oznanenja izide Trgovski list prihodnji teden le dvakrat, in sicer v torek dne 22. marca in v četrtek dne 24. marca.
V četrtem vprašanju spominja senator Angjelinovič, da je Hitler govoril o zgodovinski dolžnosti Nemčije, da se zanima za 10 milijonov Nemcev izven Nemčije in da so se pod temi Nemci razumeli Nemci v Avstriji in Češkoslovaški. Kakšna poroštva imamo, da se Nemčija ne bo dotikala mej naše zaveznice Češkoslovaške. Na to vprašanje je odgovoril dr. Stojadinovič, d.a je Nemčija že dala potrebne izjave glede Češkoslovaške in da so te izjave zelo pomirljivo in ugodno vplivale na češkoslovaško vlado. Glede naših obveznosti do Češkoslovaške pa je izjavil, da so naše obveznosti natančno dogovorjene z medsebojnimi obveznostmi v okviru Male antante in da bo naša vlada te obveznosti vedno spoštovala.
Deputacija nacionalnega združenja koroških emigrantov je obiskala predsednika vlade dr. Stoja-dinoviča in ministra dr. Korošca ter jima razložila stališče koroških emigrantov z ozirom na najnovejše dogodke. Deputacija je bila sprejeta tudi od predsednika skupščine Čiriča in predsednika senata dr. Mažuraniča.
Skupščina je razpravljala o aferi poslanca Rašoviča. Okrožno sodišče v Beogradu je ugotovilo, da si je Rašovič napad izmislil in tudi ugrabitev aktov. Skupščina ga je zaradi tega kaznovala s tem, da je bil izključen s 30 sej. Vojni minister je skupščini sporočil, da je proti posl. Rašoviču že vložil tožbo.
Združenje bivših francoskih dijakov (ki so med vojno študirali v Franciji in katerih je nad 7000), je sklenilo, da posveti letošnje leto delu za propagando jugoslovan-sko-francoskega prijateljstva.
Skupina bolgarskih rudarjev je obiskala Jugoslavijo ter prišla tudi v Slovenijo, kjer si je ogledala trboveljske premogovnike. V Trbovljah so bili prav prisrčno pozdravljeni.
Naša velika skakalnica v Planici,
ženialno delo inž. Bloudeka, se je zopet izkazala. Avstrijec Bradi je skočil 107 metrov daleč, naslednji dan pa kar trikrat zaporedoma čez 100 metrov. Tuji skakalci kar ne morejo prehvaliti skakalnice v Planici.
Pri Nevljah pri Kamniku so odkrili okostje predpotopne živali. Nekateri menijo, da gre za okostje mamuta. Komisija Narodnega muzeja vodi izkopavanje. Pri tej priliki se je znova videlo, da je naš muzej mnogo preslabo dotiran.
Italijanska vlada demantira vesti, da bi poslala nove prostovoljce v Španijo.
Samomori na Dunaju in v Avstriji se zaradi preobrata množe. Na Dunaju je ustrelil major Fey najprej svojega sina, potem svojo ženo in nato še samega sebe. Isto je storil profesor innsbruške univerze Bayer, ki je najprej ustrelil svojo 181etno hčerko, nato pa še sebe. Samomor je izvršil tudi tirolski veleindustrialec Reitlinger, ki je bil velik nasprotnik nar. socialistov. Tudi mnogo drugih pro-tihitlerjancev je šlo prostovoljno v smrt.
Prvo veliko navdušenje na Dunaju se je poleglo in na Dunaju se je zopet začelo navadim življenje. Oglašajo pa se tudi že prve skrbi, da vendar ne bo vse tako lepo, kakor so obljubljale prve ure. Posebno v uradniških rodbinah je mnogo skrbi. Uradni list izhaja kar trikrat na dan in v vsaki številki je polno ukazov o odpustitvi uradnikov iz službe. Na drugi strani pa se vesele narodni socialisti,
ki nadomestujejo odpuščene uradnike.
Na Dunaju je izšla prva številka
dunajske izdaje nar. soc. glasila« »Volkischer Beobachter«.
Veliko število bivših politikov, a tudi znanstvenikov je bilo aretiranih. Tako je bil aretiran bivši dež. glavar Niž. Avstrije dr. Reiter, baron Rotschild, bivši šef dunajske policije dr. VVeisser, zadnji šef dunajske policije dr. Skubl. socialistični voditelj Danneberg, univ. Prof. Freud, znameniti kirurg dr. Lowy, cela vrsta židovskih veletrgovcev ker so darovali denar za plebiscit, in drugi. Na drugi strani pa so bili zaradi nacističnega pu-ča obsojeni narodni socialisti izpuščeni iz zaporov in takoj imenovana na visoka mesta, tako major Se-liger za polkovnika, inž. Blaschke, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, pa zn 3. dunajskega podžupana.
Židovskim odvetnikom je bilo prepovedano izvrševanje odvetniške prakse. Sinovom na fronti padlih Zidov in Židom, ki so bili na fronti, bo kasneje dovoljeno izvrševanje odvetniške prakse.
A
Ne pozabite na
kakršne nudi
KNJIGOVEZNICA
IUG0SL0VANSKE
TISKARNE
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA 6/11
Sobota, dne 19. marca. 9.00: Poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (ravn. Jože Jagodic) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice — 11.00: Otroška ura (ga. Vida Juvanova) —
II.30: Prenos mladinskega koncerta drž. realne gimnazije v Mariboru — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi (oddaja prekinjena od 14.—17.) — 17.00: Radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila — 19.50: Nac. ura: Gerasim Zelič — 19.50:	Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30:
III. večer muzi-komedijantov — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja, 20. marca: 8.00: Godalni kvartet učit. abiturientov, vmes plošče — 9.00: Napovedi — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor: Z Belcebubom (dr. Franc Kimovec) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubij. stolnice — 11.00: Otroška ura: Gašperček — 11.30: Ura Janka Gregorca. Sodelujejo: Radijski orkester in pevski kvartet Fantje na vasi — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Plošče — 16.00: Zbor učencev orglarske šole — 17.00: Kmet. ura: Metljavost govedi in ovac (Rigler Lojze) _________
17.20: Tržna poročila — 17.30: Kmečki trio, vmes radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Poreklo, mladost in življenje Karadjordja do izvolitve za vodjo vstaje —	19.50: Slovenska
ura: a) Koroške pesmi (plošče), b) okoli Beljaka — od Baškega do Osojskega jezera (France Uršič) — 20.30: Pevski zbor »Sava« — 21.15: Plošče —	22.00 Napovedi,
poročila — 22.15: Operetni zvoki.
Ponedeljek, dne 21. marca: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00:	Zdravstvena
ura — 18.20: Zdenko Fibich: šar-ka, fantazija (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: Slovenska kulturnost (dr. Stanko Gogala) _ 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Zgodovinski razvoj slovenske dekorativne umetnosti (arh. Rado Kregar) — 19.50 Zanimivosti — 20.00: Hajdrihove skladbe, izvaja Akademski pevski kvintet in gdč. Vida Rudolfova — 20.50: Plošče — 21.10: Večer slovenske klavirske glasbe starejšega sloga (g. prof. M. Lipovšek) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz kavarne »Emona«.
Citajte »Trgovski list«!
Štev. 2827—38.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovca na dan 30. marca 1938 ne-IHtsredno pismeno pogodbo z« dobavo 20 sodov za bencin. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 8. marca 1938.
Štev. 2833—38.
Nabava.
Državni rudnik Velenje suje za Prometno upravo kovca na dan 30. marca 1£ posredno pismeno pogodbo bavo 2400 kg čistega bencinr li pogoji pri podpisanem ri
Direkcija drž. rudnika v V
dne 8. marca 1938.
IsdsJatelJ »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, <L d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.