' Kupujmo 1 vojne 1 bokde i-{ » ij in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 33 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 9, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII km so bombardirali ameriško isilno bolnišnico v zapadni Italiji je bilo 27, ranjenih 65. Med ubitimi so i in bolničarke. Bolnišnica je bila na t samem in je nosila velik rdeč križ. Zfjfn£io> Italija. — V pondeljek popoldne sta dva nemška tii| n'ka pri belem dnevu bombardirala natrpano ameri-4an no b°lnišnico, pri čemer je bilo ubitih 27 oseb in Lj!en;h, vključno veliko število bolničark. 16 ubitih in ■ jenih.jg spadaio k osobju bolnišnice. ilf|e bolničarki, sta bili ubiti, tri težko ranjene in eno Rdečega križa je bilo ranjeno. »teviike je dal podpolkov---- iill i 6y iz Denverja, Colo., t(> bolnišnico v oskrbi. d» 'cilo ne •du Je Podal ob 3:30 po-v Pondeljek, takoj po °Jm oddelek v Washing-J; !2javil( da bile to pr-e ,e bolničarke, ki so iz-knje direktno od so-8a napada v tej vojni.). dv °2atrjuje, da ni nobe-°ma, da je bil napad izmenoma. Bombe iz ®tal so padle tik zna-kr^a nad bolnišni-irj^lak obsega v velikosti 1 an 'b čevljev in križ je ev g;2, ^belimi črtami, šest [1 ^o okrog te zasilne fti e ob cats« napa- Uega vojaškega objek- r/idj2rbolničark so bili ubiti jJe zdravniki in štirje ^jeni vojaki, katere m so pravkar prinesli iz bojišča na obvezališče. Priče izpovedujejo, da se je spustil en nemški bombnik do 500 čevljev nizko, nakar je spustil na bolnišnico osem bomb, napolnjenih s šrapneli, ki so žvižgali po šotorih bolnišnice. Pod enim izmed šotorov so zdravniki ravno izvrševali operacijo nad nekim težko ranjenim vojakom. Šrapneli so udarili tudi v šotor, kjer so spale bolničarke, ki so i m 6 1 e prej nočno službo. "Operacijo je izvrševal podpolkovnik Patterson, bivši kirurg v Roosevelt bolnišnici v New Yorku. V tem šotoru ni bil nihče ranjen, čeprav so šrapneli. preluknjali t. šotor kot •nto. Zdravnik je mirno dovršil operacijo, ki je bila na možganih. Poleg velikih znakov Rdečega križa, je bilo okrog šotorov V^ŠE JE ODPRLA IN POŽRLA ^ETi STARO DEKLETCE Vse mesto je ki ladi izredno čudnega j' Se je pripetil tukaj fheli - °ldne- Mrs. Marie 1 Je Šla namreč po pločni- : I)a;;r r°ko 5 letnega ne- 5ida r°k0 5 stal H Fulmer in njegovo Je 0] 0 sestrico Jule Ann. ^fdekw a Pomarančo in jo " lo )CU' Par korakov je'paa Povžije sad. Tedaj ijjjj. Pod nogami nenado-a odprla in dekletce je izginilo v globini. Pomaranča se je zatrkljala po cesti. Na vpitje Mrs. Mitchell so prihiteli ljudje, policija, ognje-gasci, delavci od Rdečega križa in začeli kopati v jamo. Prišli so že 20 čevljev globoko, ko se je vsula nova zemlja v odprtino. Z delom, da dobe trupelce iz jame, nadaljujejo. Pod mestom so premogorovi in nad enim se je morala nenadno vdreti zemlja in dekletce je izginilo v globini. 26 zastav Rdečega križa, torej je vsak letalec lahko videl, da se nahaja tukaj zasilna bolnišnica, nikar še, da so jo bombardirali z višine komaj 500 čevljev. To brutalno dejanje je bilo torej izvršeno namenoma, trdijo zdravniki in vse številne priče. -_o-- Dober demokrat se je pojavil za kandidata za urad šerifa Svojo kandidaturo v urad šerifa v okraju Cuyahoga je priglasil Hugh T. Carney, odličen demokrat in ki ima že izkušnje v tem uradu. Bil je namreč glavni jetničar pod šerifom Sulzmanom in za časa župana Ray T. Miller, ja je bil ravnatelj v prisilni delavnici v Warrens vi lie. To vse ga gotovo usposablja kandidirati za ta urad. Njegov kampanjski manager je poznani slovenski korenjak, Joseph Poznik, ki je pred nekaj leti kandidiral za državnega poslanca in dobil takrat lepo število glasov. Mr. Carney je prvi demokratski kandidat, ki se je pojavil za šerifov urad za majske primarne volitve. Njegove peticije krožijo zdaj med volivci. -o- lZXgTXXIXITTTIXXXKXTTTTTTII 1KXXXXXXX iz Naši fantje - vojaki V SLUŽBI SVOBODO IN DOMOVINO dalj t* U* oel -Jne Nove Gvineje ' Me!!' slovenski vojak Ed-lcb, ki se zahvaljuje Kine p.°šiljanje Ameriške JKa v 1Z katere izve, kako OS. j>^našem ljubem Cleve-veliC.U^ Se dobro, vročina I že a> vendar so se ije vo-Srečal se je tu-k apJetn Hank Malen- ■!tl kot Velanda (Norwoc,d K j vVldi iz Ameriške Do- ptn vS?.yeč slovenskih fan- Dolini. Naroča naj- lteljeJ• vsem sorodnikom, tmJn znancem. V pi- Pi ga + f tl>di vojaški časo 0vin".Ska naša armada na tis3^ Je majhne oblike z ^fNh ' 0rn Kegljači, tukaj imate priliko za lepe nagrade John E. Lokar, Al Milnar, Tony Skufca in Phil Močilni-lcar so na svojem kegljišču, E. 18511) Bowling Center, odprli kegljaško turnejo, za katero so določili lepe nagrade v vsoti $4.500. Začetek je bil v pondeljek 7. februarja in bo trajala en mesec. Vsak kegljač in kegljačica sta vabljena, da poskusita svojo srečo in svojo spretnost za lepe nagrade. Vsak pride lahko kegljat kadar hoče in keglja kolikor iger hoče. Za tri igre je treba plačati vstopnine $1.50. Podrobnosti in imena zmagovalcev lahko vidite na športni strani v Cleveland Press-su vsak dan. Nagrade, ki jih nudi to kegljišče v kegljaških tekmah, so največje, kar jih je še bilo kdaj ponudenih v tem športu. Torej kegljači in kegljačice, zavihajte si rokave, pa po kegl jih! -o- uspehom odbijajo vse besne'Iz Argentine je na potu napade nacijev. Nemci imajo dostl sirovega masla boljše pozicije,' ker njih top- Ne™ * Ar^neJ! ništvo je razpostavljeno na vi. na Potu v Zed- drzave 1-800,000 šinah, dočim so zavezniki naj ravnini ob morju. Sami izračunajte! Nemci imajo v južni Italiji lcahih 10 divizij. Proti tem je 5. ameriško- armada, S. angleška, kanadske in francoske čete, ki skoro ne morejo premakniti nacijev z mesta, najsi i)najo najmodernejše orožje, tanke, topništvo, bombnike in stalen dovoz rezerv in potrebščin po morju. V Jugoslaviji je pa 30 nemških divizij y(talco trdijo partizani) in s tem se Tito kar igra in zmaguje na levo in desno, čeprav nima skoro nobenega orožja. Nekje bo nekaj narobe, če se ne motimo in prav zdi se nam, da bo nekaj narobe s poročili iz Titovega glavnega stana, od nosno iz Moskve in Londona. iz bojneTromte Sreda 9. februarja ITALIJA — Zadnja poročila z bojev pod Rimom trdijo, da ameriške in angleške četa z RUSIJA — Ruske čete so včeraj z naskokom vzele Nikopol ob Dnjepru. Za mesto je bil krvav boj štiri dni, tekom katerega je padlo 15,000 Nem-'cev. Nikopol je važno indu- funtov sirovega masla, poroča Leo Crowley, načelnik inozemske ekonomske administracije. Od januarja 1943 je poslala Argentina v Zed. države že 23,000,000 funtov sirovega masla. -O-T—, i1* M novic. in ima vsepolno Eddie je sin StaznJ' JosePb Meglich, ki Mjeg0 0 mlekarno na 64. ce- V^JVMaSl°V je: S/Sgt-ch- 79th Air' 929, c/o Post- n ancisco, Calif. Sgt. Stanley Modic, sin Mr. in Mrs. Matt Modic iz 1146 E. 76. St., je bil ranjen v eksploziji pri izkrcavanju na Bou gain vlile. Dobil je opekline po telesu od pa. su navzgor in tudi po glavi. Zdravnik mu je rekel, da je njegova koža zdaj preveč občutljiva za vojaško službo in bo šel naj-brže kmalu domov, šel je prostovoljno k marinom 17. februarja 1941 in je preko morja že dve leti. Udeležil se je tudi bo jev na Guadalcanal^ torej je že dosti poskusil. Njegov naslov je: Sgt. Stanley Modic, 3rd Div. Casualty Co., c/o Fleet Post Office, San Francisco, Calif, to «a m Seaman 1/C Edmund Zaletel, sin Johna in Mary Zaletel iz 15247 Saranac Rd. je bil odpuščen od trgovske mornarice, ker je še mlad. Bil je nami"e^ komaj 15 let star, ko se je vpisal in je dobil treningo v Great Lakes, Illinois, predno so ga poslali na ladjo. Lausche je v sporu z lokalno delavsko unijo Clevelandski ž u p a n je v ostrem sporu s Clevelandsko delavsko federacijo, ki zahteva za 30 svojih članov-inonterjev $1.721/;. na uro. Župan pravi, da je to 50 centov na uro več, kot plačuje industrija v mestu za taka dela. Ako bo mestna zbornica odobrila to mezdo, jo bo župan vetiral. Mr. Lausche je rekel, da je mesto pripravljeno plačati unijskim delavcem toliko, kot jih plačuje šest največjih mest v Ameriki, več pa ne. Nove uradnice Zveza oltarnih društev slovenskih župnij ima za letos sledeči odobr: Duhovni vodja Rev. Julij Slapšak, predsednica Kattie Robert, podpredsednica Mary Ma-j rinko, tajnica Mary Otoničar,' 1110 E. 66. St. tel. HE 6933, bla-1 gajničarka Mary Coprič, zapis-' nikarica Apolonija Kic, nadzor-j nice: Frances Baraga, Theresa' Potokar, Ana Gliha in Mary Re-bolt. Na glavni seji so bile dvignjene tudi številke in nagrade so dobili: Helen Cesnik, 5806 Prosser Ave. bond za $25, dr. F. Vicich, $10, Carolina Modic, 6201 St. Clair Ave. $5, Mary Maurer, 3521 E. 82. St. $3 in J. Kmet, 3676 E. 118. St. $2. V novem uradu Poznani John' Rožanc ima zdaj skupno z mestnim odbornikom in odvetnikom John J. Princem urad v bivših prostorih slovenske banke ,15601 Wa terloo Rd. Tukaj vam postreže z zavarovalnino, vam izpolni polo za dohodninski davek in pomaga pri kupčiji z zemljišči. Popravek Mrs. Mary Stanonik je daro vala $2 za Cathedral kantino in ne za staro domovino, kot smo pomotoma poročali. Za staro domovino je že prej dala in še bo kot pravi. Nov grob Kot smo že včeraj poročali, je umrl v Glen^ille bolnišnici mladenič Joseph Krajic, star šele 18 let. Rojen je bil v Clevelandu, kjer zapušča žalujoče starše; oče Joseph je do-tih Marshallskih otokov, je iz- ma iz vasi Lipovec in mati Ve-javil, da bo udaril preko Pa- ra, rojena Nagoda je iz Ljub-cifika in organiziral baze na ljane. Dalje zapušča dve se-Kitajskem. Samo z morja ne stri, Vero in Eleanor in staro atrijsko mesto v, Ukrajini. V ZRAKU — Ameriški bombniki so včeraj zopet napadli nemško mesto Frankfurt. PACI,FIK — Admiral Nimitz, ki se je vrnil s pregleda zavze- Velika bitka pod Rimom v delu Nemška letala in topništvo obstreljuje z vso silo za-vezniško linijo pod Rimom. Vse to kaže, da se Nemci pripravljajo tukaj na masni napad. Nemci imajo obkoljeno vso zavezniško fronto ob obrežju. Alžir, 8. febr. — Val za valom nemških bojnih letal prihaja nad zavezniške pozicije pod Rimom in nemško topništvo brez prestanka pošilja krogle v zavezniške postojanke. Vse to je znamenje, da se Nemci pripravljajo tukaj na velik masni napad. jo, zakaj niso čete, ki so se izkrcale na obrežju pod Rimom, takoj planile v notranjost in zasedle strategične višine, predno so mogli dobiti Nemci rezerve. Odgovor na to je, da niso mogle dobivati dovolj hitro potrebščin. Ameriške in angleške čete so konsolidirale svoje pozicije ob obrežju, dočim so Nemci ojačili svoj kolobar, katerega so vrgli okrog zavezniških invazij skih pozicij. Do spopadov med pehoto še ni prišlo, razen da so zelo aktivne patrulje. Zavezniki imajo ob obrežju pod Rimom zasedenega 100 štirjaških milj ozemlja. Nemško topništvo tako besno obstreljuje zavezniške pozicije, da pade od 700 do 800 izstrelkov v 15 minutah na 'en sam sektor. Položaj zavezniških čet na tej fronti je j ako opasen. Ob tem času se še ne more vedeti, če bodo zavezniške čete vzdržale napad Nemcev Nekateri vojaški strokovnjaki se sprašuje- Pristanišči Nettuno in Anzio nista dovolj globoki za večje ladje, zato je treba vse stvari preložiti zunaj na morju na čolne in jih v teh voziti na obrežje, kar je zelo zamudno delo. Po ulicah Cassina se še vedno bije krvav boj. Dasi imajo Amerikanci mesto skoro popolnoma obkoljeno, pa ga posedujejo Nefnci še vedno tri četrtine in drže iz mesta odprt koridor za umik, če bo potreba. (levelandska ulična železnica bo odpravila vozne pais-e bo moč premagati Japoncev, ampak jih bo treba napadati tudi s kitajske celine na ta način, ko danes dobiva zračne napade Nemčija z Anglije. -o- mater Heleno Nagoda. Bil je član društva Slovenski dom št. 6 SDZ. Zadnje čase je bil zaposlen pri Shore Mfg. Co. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti, 19509 Chi-casavv Avp. v cerkev sv. Kristine in potem na Kalvarijo pod August F. Svetka. V pomoič domovini Mr. in Mrs. Tino Modic, ki imata zdaj eno najbolj modernih! vodstvom gostilen na 6030 St. Clair Ave J Naj počiva v miru, preostalim sta rekla, da hočeta tudi polna- naše iskreno sožalje. gati pri zbiranju drugih 10 tisoč; Nemecov pogreb dolarjev za staro domovino in! Pogreb umrlega Štefana Ne-sta darovala v ta namen $10. jmec bo v petek zjutraj ob deve- Uprava clevelandske ulične železnice je sklenila, da bo vpeljala za poskušnjo 60 dni novo ceno za prevoznino, začenši 26. februarja. Nov sistem bo sledeč : Tedenski vozni listki (pass) za $1.25 bodo odpravljeni. Za šolarje ostane še naprej v veljavi tedenski listek za 50 centov. Od 9 zjutraj do 2 popoldne in od 6:30 do 10:30 zvečer bo prevoznimi en nikelj; vse druge Najlepša hvala. Dajmo... posodimo STRICU SAMU v 4. VOJNEM POSOJILU da bomo hitreje dosegli zmago! tih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kolumbkile, Superior in 26. cesta. Na pogreb bo prišel njegov brat Joseph, ki služi pri marinih v Santa Fe, Calif. Starši so bili doma iz Prekmurja, toda sta oba umrla leta 1935. Petnajsta obletnica V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Antona Velko-vrh v spomin 15. obletnice njegove smrti. Nov državljan Steve Milich, 1400 E. 34. St. je postal 7. februarja ameriški državljan. Čestitke! Do sinoči je v Greater Cleve landu kupilo 686,265 oseb za $24,139,050 vojnih bondov serije "E." Vsega skupaj je bilo tukaj podpisanega 4. vojnega posojila v vsoti $143,513,350. Kam. panja bo samo še 6 dni. Kdor le more, naj kupi še kak ekstra bond. Slovenci bodo podpirali Lauscheta za guvernerja Slovenski demokratski klub v Euclidu je na svoji sinočni seji soglasno sprejel resolucijo, da se indorsira clevelandskega župana Lauscheta za guverner-skega kandidata in predsednika Roosevelta za četrti temrin. Klub bo o tem odloku obvestil oba imenovana. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je povrnil Anton Turk, 4835 Green Rd., War-rensville Heights, O. Sedaj se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. 30 dnevnica V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Joseph Zupančiča v spomin 30-dnevnice njegove smrti. -o- Kupujte vojne bonde! ure pa bo prevoznimi .10 centov. To bo veljalo za vseh sedem dni v tednu. En teden pred 26. februarjem bodo morali vsi, ki se vozijo z ulično železnico plačati prevoznino pri vhodu in potem bo ostalo to v veljavi vgeh 60 dni te poskušnje. Uprava mestne ulične železnice misli, da bo s ,tem veliko zmanjšala naval ob jutranjih in večernih urah, da bodo imeli delavci več prostora. Uprava je sklenila, da s to novo odredbo preneha lahko vsak čas, če ne bo d'osegla namena. Za gospodinje IMEL JE PRIPRAVLJENE TISOČAKE, DA BO PLAČAL DOHODNINSKI DAVEK Včeraj zjutraj ob 3:30 je policija aretirala inženirja Alberta Kalina, 10707 Edgewater Drive, ker je vozil avto skozi štiri rdeče luči na Carnegie Ave. Ko so ga na policiji pre- iskali ,so našli pri njem $4,574 v gotovini, za $375 vojnih bondov in za $5f,000 vladnih obveznic. Ko so ga vprašali, zakaj nosi toliko denarja pri sebi, je rekel, da zato, da bo plačal dohodnin- ske davke. Pri sebi ima tudi vedno rad dovolj gotovine, je rekel, da lahko da ženi kak "cent," kadar ga vpraša za denar. Kalin je bil zaposlen pri Marquette Metal Products Co. in ima lepe dohodke, ker je izumil "guverner" za Diesel motorje. Policija ga je zapisala pod obtožbo, da je vozil avto v pijanem stanju. Ako bo vlada držala besedo, potem bodo imeli gospodinje koncem te zime in spomladi dovolj zelenjave in sočivja na razpolago. Urad za poljedelsko ekonomijo namreč naznanja, da bo zanašal pridelek zelenjave in sočivja iz južnih krajev rekordno količino 1,408,000 ton, kar je za 37% več kot pa lansko leto, ali za 53% več kot v kateremkoli letu med 1932 in 1942. Na trgu bo več zelenega graha, paradižnikov, zeljnatih glav, špinače, karfjole, pese, solate in stročjega fižola. Edino za čebulo nas nič kaj ne tolažijo, ker jo bo manj kot lansko leto. Glejte, da boste v svojem vrtu letos pridelale kar največ Čebule. Kar se tiče mesa, pravi ta ur&d, ga bomo dobili v prvih treh mesecih letos vsaj toliko, kot v zadnjih treh mesecih lanskega leta. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 9, 1944 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBBVEO, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HCnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. ______Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $T.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _ _ Posamezna številka 3 cente 4 SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 33 Wed., Feb. 9, 1944 w Nemci se boje Rusov v Berlin Nemški generali bi radi, da bi bili zapadni zavezniki prej v Berlinu, kot pa Rusi. To pomeni, da je prišel nemški generalni štab končno do spoznanja, da Nemčija ne more zmagati v tej vojni. Izgubili so tudi vsako upanje, da bi Nemčija sklenila separaten mir z Rusijo ali zapadnimi zavezniki. Zato bi se nemški generali zdaj radi umaknili s tujega ozemlja kolikor mogoče gracijozno, pripravljeni so, da se iznebijo Hitlerja in njegove gange, ki so zdaj največja, če ne edina ovira, da bi se nemški generalni štab podal zaveznikom na kolikor mogoče dostojen način in.izvedel vdajo v polnem redu. Glavno, česar se nemški generalni štab zdaj boji je revolts nemškega naroda. Dobro mu je namreč znano, da so komunisti izvrstno organizirani in da imajo po vsej Nemčiji razpelj'ane močne tajne organizacije. Nemški voditelj i se boje krvave komunistične revolucije, ki bo neizbežna, če ruske armade stopijo na nemška tla. Zato pa nemški generalni štab upa na močno invazijo zaveznikov na zapadni Evropi, da bi bili v veliki premoči napram nemški armadi, nakar bi se ta "častno umaknila" ter se vdala ameriško-angleški okupaciji Nemčije, predno se vlije ruski val preko vzhodne fronte. Tako pripovedujejo prominentni nemški begunci, ki so bili doma v stikih s tem ali onim generalom. Imena teh beguncev in generalov so znana zavezniškim oblastem, ki jih pa iz logičnega razloga ne morejo dati še v javnost. Predvsem igrajo glavno v?ogo pri tem trije nemški generali. vsi plemiškega rodu, ki imajo čin feldinaršalia v armadi. Samo toliko je gotovo, da med temi generali ni feld-maršala Rommela, ki ga je Hitler nedavno postavil poveljnikom za obrambo zapadne Evrope. Gornje se lahko tolmači kot dvoje različnih mnenj med staro nemško gardo in med Hitlerjevimi častniki, katere je postavil v generalni štab. Stara nemška garda so znani jun-kerji, profesijonaJni vojaki, ki ne marajo imeti nobenega opravka z naciji v vojaških zadevah in katerih niti Hitler ne more kontrolirati. Ti bodo, ki bodo odločili, kdaj bo nemška armada položila orožje in ne bodo vprašali Hitlerja in njegove bande za mnenje. Razumeti je treba, da za Hitlerja in nacije pomeni vdaja konec moči in smrt, zato so tudi odločeni, da se bore do konca. Junkerji, to je stara nemška vojaška garda, računa pa z okoliščinami in ve, kdaj ni nobenega upa več za zmago in da je končno častna predaja boljša, kot pa nič, zlasti še, ker računajo, da se bodo lahko pripravili na prihodnjo vojno, kot so računali leta 1918, ko so se vdali zaveznikom. Begunci iz Nemčije trdijo, da so stari nemški generali pripravljeni pogajati se za premirje z zapadnimi vojaškimi poveljniki, dasi ob tem času še ni znano, če bi bili pripravljeni na brezpogojno vdajo. Naravno je, da bi taka zatrdila iz Nemčije lahko vzbudila sumnjo za kako zahrbtnost in zavajalnost, toda zavezniki imajo iz Nemčije še druga povsem zanesljiva poročila od svojih ljudi, ki kažejo, da je nemški narod naveličan vojne, da je izgubil vse zaupanje v nacije, predvsem za to, ker naciji niso mogli preprečiti razdejanja nemških mest po zavezniških bombnikih. Nemci so siti režima nacijev, katere so postavili sami na vlado. * Vse to, seveda, pa še ne pomeni, da ne bodo Nemci nudili odpora pri zavezniški invaziji. Feldmaršal Rommel se ne bo samo boril za Hitlerja in za nacije, ampak se bo boril tudi za lastno dobro ime. Toda močni generalni štab, ki faktično vodi to vojno, ni z vsem srcem za obrambo zapadne Evrope, Večina teh' generalov je prepričana, da nc more voditi uspešne vojne na dveh frontah. In ker se boje Rusov bolj kot zapadnih zaveznikov, bodo morda imeli močno invazijo ameriške in angleške bojne sile na zapadno Evropo kot lepo priliko, da izvrže svoje lastne načrte/ Njih namen je rešiti kolikor največ mogoče za Nemčijo in, seveda, kolikor največ mogoče svoje moči, da se bodo lahko pripravili — za prihodno vojno. Maršalsko otočje Ne samo oči vse Amerike, ampak skoro gotovo oči vsega sveta so danes obrnjene na centralni Pacifik, kjer je ameriška bojna sila z največjo drznostjo udarila na Maršalsko otočje, katerega smatrajo vsi kot trden zunanji obrambni zid za Japansko. Odkar so Amerikanci okupirali Gilbertsko otočje lanskega novembra, smo sodili, da bo prihodnja tarča za Amerikance Maršalsko otočje, ki leži 600 milj dlje proti severu od Gilbertov. Pred nekaj tedni je začela ameriška zračna armada bombardirati to dtočje, dan za,dnem, brez prestanka. Otočje, katerega'so Japonci utrjevali zadnjih 25 let, je bilo na zemljevidu ameriške bojne sile kot prihodnja 4arča. In na 29. januarja so nam pripovedovale vesti iz Pearl Harborja, da je odprla ameriška bojna mornarica topovski ogenj na to novo tarčo. Radio iz Tokia je naznanjal svetu, da se je močna ameriška bojna sila izkrcala na nekaterih otočkih Maršallske skupine. Amerikanci so šli sistematično na de!o. Najprej so omehčali bombniki Japonce, potem je planila na obrežje pehota. Tako bo šlo dalje proti Japonski, najprej zračna armada, za njo pa mornarica s pehoto. Še nekaj važnih otokov in končno bo staža naša bojna sila pred samimi vrati Japonske. Vzelo bo še čas, toda usoda Japonske je že zapečatena. 1 i Hli*H)lHM »lil 1 li l 1. I l. l„|.,l „|.,|, 11 |, M M M IIM111I* W BESEDA IZ NARODA Za kaj gre? Piše Andrew Tomec Johnstown, Pa. — "Za narod" — "Za rešitev naroda" — "Za osvoboditev domovine" — "Vpomoč domovini" itd. V smislu teh in podobnih gesel so se ameriški Slovenci zbrali na prvem slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu in na njem ustanovili "Slovenski ameriški narodni svet" ali SANS, kateri naj bi deloval za osvoboditev domovine ter ji vsestransko pomagal v njeni največji sedanji stiski. V ta namen smo se ameriški Slovenci združili v skupno akcijo za narod v domovini. V tej akciji bi naj bili vsi eno, katoličani in rojaki drugega mišljenja, da bi bili tako bolj uspešnejši v svojem prizadevanju in delovanju za narod v domovini. Začetek in prvi uspehi tega so bili razveseljivi. Vsa naša slovenska ameriška javnost je bila zainteresirana v tem, da ■j. združenimi močmi in skupnim sodelovanjem ter skupnimi prispevki čim več dosežemo in storimo za narod v domovini. Uspeh pa ne bil toliko kot bi lahko bil. Toda še s tem,, kar je bilo, na mesto, da bi se napredovalo, se je pa še nazadovalo, ker se je pozneje pokazalo, da gotovim osebam, ki imajo besedo pri SANSu, ne gre toliko za narod, kakor za njih same in njih somišljenike. Da, namesto za narod jim je zato, kdo naj narodu vlada, gre jim predvsem za partizane, ki so priznani komunisti, s katerimi nimajo količkaj: zavedni katoličani ničesar opraviti. To pa nas je razcepilo in vsi, kateri nismo za komunistično stranko v domovini, tudi za SANSa nismo in ne moremo biti več. , • S tem razdorom, ki sta ga dva glavna voditelja SANSa— Kristan in Adamič—povzročila, se je doseglo, da se zdaj zbere veliko manj prispevkov v pomoč domovini, kakor bi se drugače, ker so nekateri zgubili zaupanje do vsega in ne dajo več ne na to ne na ono stran. Pa še to, kar se sedaj nabere potom SANSa za'pomoč domovini po vojni, gre del tega sedaj za partizane. Nekateri pa tudi potom zveze slovenskih župnij nočejo darovati za takojšnjo pomoč domovini. Nočejo več darovati za domovino vsled lažnjivih trditev brezsrčnih ljudi, ki bi menda najraje videli, da bi naši ljudje v domovini od lakote in vsega hudega konec vzeli, kakor pa da bi mogla pomoč priti do njih po vojski. Ti ljudje, ki hočejo drugače veljati za rodoljube, trdijo, da duhovniki potom Z. S. Ž. zdaj pošiljajo denar v domovino, ko tam gospodari še Hitler in ki lahko ta denar , vzame in da z njega pomočjo še hujše gospodari in ravna z našimi ljudmi tam in da kdor daje denar za Z. S. Ž. podpira s tem Hitlerja in domovini še škoduje. To je pa zloba, ki ima samo namen škodovati tako potrebnim in stradaj očim revežem v domovini. To je zloba, brezvest-nost in brezsrčnost trditi kaj takega in s tem odjedati darove tako potrebnim in vrhu tega še domačim ljudem, ko vendar vsakdo lahko ve, da to ni resnica, da bi Zveza slovenskih župnij zdaj pošiljala denar v domovino, temveč ga hrani tu v Ameriki, da ga odpošlje šele po vojni, vendar pa s tem denarjem že tudi zdaj pomaga najpotrebnejšim v domovini, ko tja naznani le kredite, s katerimi si tam izposodijo denar. 1 Tako je torej ta razdor vsled propagande za partizane pri SANSu obrodil prežalostne sa-1 jdove v škodo trpečega naroda v domovini. Ni dovolj še, da mora naš narod v domovini toliko trpeti vsled krutosti in brutalnosti nečloveškega irf zverinskega sovražnika, še vsled naše needi-nosti in naših medsebojnih zmešnjav tukaj mora trpeti. Za kaj vendar pri vsem tem gre? Odkar sem bil na shodu SANSa, dne 14. novembra 1943 v Clevelandu, na katerega je bilo tudi mene slučajno zaneslo in sem tam slišal Adamiča, ki je govoril tako, kot da bi pri tem šlo le zanj samega in za njemu tako priljubljene partizane in ne za narod in one, za katere je narod, se mi kaj po-gostoma vriva vprašanje: "Za koga gre? Ali gre za narod, za domovino, ali gre za Adamiča in za to, kar je njemu po volji?" Kar po vrsti je imenoval Adamič voditelje partizanov v domovini, češ, za tega in tega sem, ne pa za tega in tega je narod. Ni omenjal, da je med partizani tudi osem duhovnikov zato, ker jih narod v domovini ljubi in spoštuje, temveč zato, ker vsled tega ugajajo Adamiču. Tudi ni rekel, da narod v domovini ne mara takih duhovnikov, kot sta bila pokojna Korošec in Erlich, temveč rekel je, da on ne mara takih duhovnikov, kot sta bila omenjena dva. Ni rekel, da narod ne mara jugoslovanske vlade v zamejstvu in da želi da za vedno tam ostane, temveč je rekel, da je on ne mara in da on želi, da bi za vedno tam ostala. Ni kralja Petra tako "gentle-mansko" počastil, kot ga počasti in spoštuje narod, temveč se je o njem takole izrazil: "Tam je tudi tisti smrkavec, ki mu pravijo veličanstvo." Pa še za nekaj je Adamič in to je znani slikar Božidar Ja-kac, za katerega trdi Adamič, da je tudi katoličan, pa je med partizani. Torej je Adamiču en katoličan več, kot vsi drugi katoliški Slovenci in seveda pri njem večina ne odločuje. Nekoliko oseb mu je več, kot pa cel narod; za to pa ne bo čudno, če J30 kmalu le nekoliko oseb za Adamiča. Ves narod še nikdar ni bil zanj in da ni bil, za to je Adamič sam poskrbel. Tako se poudarja od vseh strani, da naj delamo za osvoboditev naroda v domovini, v isti sapi se pa na vso moč dela ravno nasprotno; krati se mu svoboda s tem, ko se mu izbira in vsiluje vlado, ne kakršno bi narod hotel, marveč kakršno bi nekateri krogi hoteli, ki narodu ne priznajo svobode, da bi si vlado zbiral po svoji volji. Na vse, kar se je o Adamiču govorilo in pisalo, se Adamiču na omenjenem shodu ni zdelo vredno odgovoriti in dati na to kako pojasnilo, temveč je vse kar na kratko opravil s tem, da je rekel, da njegovi nasprotniki lažejo, da so nevedni, še bolj pa neumni in da mora z ozirom nanje le reči: "Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." Taka metoda je pač lahka. Po tem takem bi samo Adamič ne bil neveden in neumen in bi samo on.vedel, kaj dela. Naj le ima to zavest in veselje. Mi pa pravimo: "Kdor visoko leti, se nizko usede!" Društvo Kras št 8 SDZ Saj veste, da je vedno do- gospodar je bil vse drugf volj prošenj v razne dobrodel-j veden mož< Znal je raz ne namene in ako društvo ho- j kaj je prav in koliko e" če ugoditi vsaj nekaterim, tistih ko naredi, pri tem pa tu« 15 centov društvenega Večkrat sem bila že vprašana od strani članstva, kedo je sedanji predsednik d r u štva | vse to ponosen. Mislil si je, do ases- menta ne zadostuje. Upam, da sem vam dovolj jasno raztolmačila in bo zdaj vsak član vedel, zakaj je 25 centov več asesemnta v marcu mesecu. Moja želja, kakor tudi želja ostalih dobronikov je, da bi naši člani malo bolj posečali društvene seje, kajti potem bo imel tudi odbor več vesleja, če bo videl, da se članstvo zanima za društveno poslovanje'. Pa še nekaj vam ne smem pozabit povedat in sicer to, da je naše društvo kupilo sedaj, ko je razpisano četrto vojno posojilo, za $750.00 vojnih obveznic in odprej pa jih imamo že za $600.00. Tako tudi naše društvo pomaga za mali dorbec k končni in skorajšnji zmagi, kajti niti za hip ne smemo dvomiti, da ne bi pravica zmagala nad krivico. Članski pozdrav vsem in na svidenje na seji v petek večer. Jennie Kapelj -o- Možu, ki je delo dovršil Med sto in sto naših pionirskih očetov, hišnih posestnikov, dobrih in pridnih delavcev, ki so si z rokami, pridnostjo, z previdnim gospodarstvom in stalnim napornim delom začrtali življensko pot v Ameriki, imamo tudi enega, o katerem naj bo tu napisano par vrstic, kot drugi, je tiyli on zaslužil, da javnost ve o njegovem značaju, s katerim je on tu v Ameriki uravnal svojo življensko pot. Jože Repar, po domače pa ga poznamo kot Bhov Jože iz Kamnika, fara Preserje. Pred nekaj časom se je zglasil pri meni, ki sva iz ene in iste fare doma in tudi približno enake starosti in rekel: "Veš, s prvim februarjem jaz zaklenem mojo delavnico." Rečem mu: "Kaj pa to pomeni Jože?", on pa pravi "s tem dnem neham delati in garati, s tem dnem bo smtar 70 let, od tedaj ne bom delal več, potem pa če hočeš, lahko to napišeš, da bodo vedeli še moji tovariši." Tako se je odrezal Jože Repar in se malo nasmehnil, malo je po strani pogledal in se namuznil, kakor ima navado, toda, vse je bilo resno, kar je govoril je tudi mislil in bil na Kras? Louis Jerkič, dolgoletni predsednik "Krašovcu" se nam je letos čisto odpovedal in kot vzrok navaja, da je preveč zaposlen ; saj veste, da smo v tem vojnem času res vsi zaposleni čaz glavo. Sedanji predsednik pa je JOŠKO JERKIC, prejšnji naš tudi dolgoletni tajnik. Tudi on bi se nam bil rad izmuznil, a mu za enkrat ni "ratalo." Prvi podpredsednik pa je naš sedanji kouncilman John J. Prince. Upam, da ni pozabil in da bo redno posečal društvene seje. Joško Penko se je tudi branil, da ne bo več prevzel urada zapisnikarja, pa ko je uvidel, da končal sem tolikoletno truda-polno delo žuljavih rok, dovolj je, sedaj je treba imeti malo počitka. Da bomo bolj poznali njegovo karijero naj bo povedano tole. Temu trpinu, kateremu se sme po vsej pravici reči "trpin" je umrla njegova mati, ko je bil star 5 let. Naša vas Prevale, je četrt ure od vasi Kamnik, ako gremo iz Preverja proti Borovnici, kamor so v tistih časih vozili gozdarji s konji in voli iz gozdov hlode in trame na veliko železniško postajo, katera se nahaja tik znanega velikega borovniškega mo stu. Tu, skozi našo vas Preva Ali imate že na svoji hiši tako znamenje? če ga še nimate, se potrudite sedaj in kupite vsaj en dodatni vojni bond v tej kampanji in z njim boste dobili tudi tak znak, s katerim se boste lahko izkazali, da ste storili svojo državljansko dolžnost v tej kampanji za četrto vojno posojilo. Denar, ki ga naložite v vojnih smo dobili novo moč in sicer osebi John Trčeka. Tu se želim zahvaliti tudi našemu novemu uredniku Glasa, bratu Tonetu Šabcu, ki je posetil našo decembersko sejo. Zahvaljujem se mu v imenu ostalega članstva. Sporočiti pa vam moram tudi sklep decem-bondih ni izgubljen, pač pa si na berske seje, da bo letos zopet ta način gotovo nekaj prihrani- vsak član plačal 25 centov v te za "deževne" dneve, ko morda društveno blagajno, ker tudi ne bo toliko zaslužka, kot ga je letos ne bo društvo imelo nobe-sedaj in ob enem pa s tem tudi ne prireditve, kot je bila to na-pomagate do skorajšnjega kon-l šega društva navada v prejš-ca vojne in zmage zaveznikov in j njih mirnih časih. Zato pa J ni drugače, je pa še nadalje j Ije, sta vozila težke vozove iz prevzel. Ostali odbor pa je. ves | gozdov Martin in Jože Repar. stari, samo v nadzorni odbor! Poznali smo jih in tudi pomi ni red, ki je bil vsesplos' (Dalje na 3 strani* S] »•••'K' /verM al'Je IIIIIIP "No, če hočemo resnico, se vidva ne ta ravno o preveč čednih s reh, ki bi se šikale medr1 tom," se oglasi tam od*l? skih vrat naš šef Franc« j očividno vlekel na ušesa & morda on predmet naji® govorov. P "Ti pa kar tiho bodi,1 kazuje Jim, "in se d^1 dolžnosti pri štedilniku, ia da bo prišlo kaj na 1,1 prav za prav, ker smo i[ v besedi, ti dava pa ali nama daš večerjo, ma ne daš?" "Orajt, pa se ultima če je tako," se France ri. "Tudi jaz vama dajefe mat: tam le v ponvi s' pa si jih vzemita, če fle počakati! Jaz imam že* volj tega večnega ul^ in nerganja. Kar suro*'1 ta, da bosta sita!" To rekši zadrajsa FrJ havnico po kuhinji, sl predpasnik, ki mu je žo kuhinjskega šefa proti ledenici, da nag10 ne sveto jezo s kako P ■11 Ji: si tijpe rat Pi ni la Us r 02 jfh !Pi Mi stvarjo, ko nenadoma, in se na ves glas začu"'^ pem slovenskem običaj1 "Glej ga, h . . .. pa ti vzel " Ob tem krščansken1 vu se tudi midva s moji kempi tudi ni B® ^ h ti ft b 1 ii m r- 'ti i« i >lj M j< z eV lovali kot najbolj trpeča hlapca, za katere ni bilo nobeno vreme preslabo, da bi jih ne videli na cesti z "furengo." Nobenega v fari nismo poznali, da bi......... ....... bil bolj pomilovanja vreden, j nost ukazala iti v k1111! kakor sta bila brata Martin in | "Ne bo držalo," se Jože Repar, dasi smo jih'tam j vmes jaz. "Saj se ( poznali samo kot "Bhova" j Naj bi si bil Jim aH ^ ! hlapca, ki sta bila vedno na ce- predpasnik, pa bi bi metali predpasnik dokler je dovolj žeblje, nah. Prav zdi se mi ostalo od moje kertPf sledi, če boste vi ti-'^ časa tukaj. Torej li in kaj vam hodi za vzkriž, da se odpisi fronta tukaj le?. boste tukaj prav nič jaz še kakšno pravic" hiši." "Leo, poslušaj, ki pen človek in še pn'v jezični dohtar razve" Jim. "Saj naju s M znaš, da sva strašn0 va človeka in dobrega 1 j enega srca. Saj bi d! jega bližnjega vse, k"' in ni je kmalu stvai'1 ju spravila iz glajž* "Orajt, za predg°v že zadosti, zdaj pa kaj da je šlo," ga P1' spodar Leo. "Vidiš, midva že nekaj ur in čakava jo, za katero se je P1., no javil, da jo bo France." "Kogaaa sem se Is ( voljno javil?"'se- raZ^ cel j, "kaj mi nista J P ab( vo J Mo d °vi, k lii CUli atie !hti j a fts. stem pa tudi do skorajšnega po-vratka naših vojakov na svoje domove. upam, da bo vsak čl^n plačal teh 25 centov brez vsakega ugovarjanja. že skočil, ki se štejeS' neš vsako kuharco v "Šur, saj vidim, sti, kakor smo radi rekli, "kot konjska figa." Že iz navade vemo, da je otrok, kateremu umre mati, re-1 vim nič, ko sta pa vež, posebno pa še tam, kjer meni. Leo, saj me V°v šteje j o člani družine samo za! meni kaj vere." hlapce. Služil sem tucli sam za | Špetir v naši kuh'1 hlapca ,toda, gospodar od go-■ tri nadaljuje, če Bog" % spodar j a je velika razlika. Moj I je. s ■t K* k it ter "iti de , vi stii 0$i *ak K Oko 1» Ni >ent tre, se Pfis as Kf; i« i h h k; k, koli % AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 9, 1944 S »stran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: raz ede:: id lošf . - y.™ odgovorila. Že dav-odvadila odgovarjati ,akor bi hotela. Zgrblje-"Cena: le še človeška raz-fj$e blla- Z obrazom brez , 1Ve duše, z motnimi oč-F skrušeno, a roke otr-m Pod krutostmi te- og» Pik, ki je ležal tiho ka-ln' ' Je čutil razliko med 3d ema. Cesto j,e videl, ka-d« e dekle in žena ihteč ob-ntf cesto se je skrčil ob noes* ene, včasih ga je ptbo-Hm dala jesti. Le ma-|pf Je začul njen glas, ko i. .I žini ta mož. »f * odgriznil čik toba-J.fefkrat vprašal: n,Ikoliko je stara?" 'I'm tmu je odgovorila s l'.ripavim glasom: al'^stega tega meseca ji ..Enajst let." ^C.'^unil. "Mooney mo-e/I« tisočak. Imela sva jo ^ ;et let> in Mooney je ka- s a bi jo dobil v roke. ne P'aca!" 'as mehkeje ov^ie zasmejal. Široko je da so se zaleskli , meni zobje. V tistem ozr- dekle Postalo se- |ih a'uriijU je zagledal° Prav'?" \fj , " se je zarezal .a iiii ka- FaWa - • v v. jv«1i CU to se izvrši, dlfl^lenil- ako mi Moo- ^ tisočak." j ,Se Je obrnil k nji V,lgnil Pest, kakor bi udariti. s)! rni j r I C.'jena te Je Priča! Razumeš? •Ji nič?" zena je klonila še va rdečica njenih ustnic ni bila barva zdravja in sreče. Obstala je lice v lice pred tem možem nekako v razdalji njegove roke. "Rekla sem ti že, da se je ne smeš dotekniti!" je vzkliknila divje s svojim slabotnim glaskom, a z očmi, ki so plam-tele v gnusu in mržnji do njega. "Ako jo udariš še enkrat— se nekaj zgodi. Ako že hočeš koga pretepati, tepi mene. Jaz to vzdržim. Toda poglej njo! Dovolj si jo zmučil — smrt si si zaslužil!" Mož je stopil korak bliže k nji in jo je gledal besno. Pik je v tem trenotku občutil nekaj, kar mu je bilo dosih-mal neznano. Prvič v življenju si ni želel uteči pred tem možem. V njegovih koščenih malih prsih je nekaj zavalovalo ter mu je obtičalo v grlu, da je zagrčal, a toli tiho, da bi to človeško uho jedva zaslišalo. Toda zobje, tenki kakor igle, so se mu zableščali med reže-čimi ustnami. Ali mož ni udaril Nade in ni segel po nji, da bi zakopal prste v svilene mase njenih las. Le zasmejal se je, kakor bi ga nekaj dušilo. Nato se je okrenil in zamahnil z rokami. "Saj še nisi videla, Nada, da bi jo bil kdaj zopet udaril," je ■l(}n'dv • To mi pripo-; rekel in izginil za voglom hiše. celih deset let tudi Dekle je položilo roko starin i '111 Vendar ga pro-1 ki na ramo. Oči so se ji ubla-n t«di to žile, a tresla se je še zmerom. (Dalje prihodnjič) -o- Kupujte vojne bonde! as le besedipo o tem Samo poskusiš dela-" Polomim vse- ko- Je obetam ti to." Pustil iztegnjeno 02il znova: "Ubi- je prj,medtem odložilo se-abot^f10 k »jima. Bi-JVo na ' T^Sm ,JSU v , -11 zdajle padali 1 Kv °Vocln ti so se ji med izpod oblede- QBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61at St. HE 2730. MOŽU, KI JE DELO DOVRŠIL 'Nadaljevanje z 2 strn.nl) delih in kosti, vse to je velika razlika, ki je odvisna od hišnih gospodarjev in gospodinj. Kjer pa ni matere, tam ni mogoče pričakovati reda. Od tod smo vedeli po vsej fari, da je Končno je pa Jože dobil delo j so usojena pota življenske uso pri znani New York Central že-; de enemu in drugemu na svetu leznici, kjer je razkladal in na- lagal v zeležniške vozove razno blago. "Le zapiši," mi je rekel, "da niso bila moja dela nobena igrača; vse kar sem delal, je bilo težko in naporno." Dvajset let je potem delal pri imenovani firmi in s tem ali da sta Bhova fanta po do- doseg.ei starost 70 let ob enem mače rečeno reveža. Za to je! naš Jože ostal tudi iz teh let i pa penzijo. Ob njegovi poslovit- vi, so mu višji uradniki čestita-tako majhne postave, toda utr- H na njegovem zvestem delu, jen pa kot jeklo, da se tako[ker ni zamujai dela in je de. lahko kosa z vsakim še tako j lal od kraja brez godrnjanja. utrjenim delavcem. Jože je na V8e to ponosen in Glede njegove učenosti naj'je j-udj ]ahko. povem tole. Na vprašanje, čel Zelo ponosen je pa tudi na zna kaj brati in pisati je odgo-!svojo družino: dva 8in0va in voril da tiskano bere. "V šolo hčer_ Povem naj še> da se je sem hodil zelo malo, ker sem Jože oženil z jerinovo Marjano, moral delati na polju in doma."jki je bila tudi doma iz Kamni-Iz stare domovine ve povedati ;ka Pridna in verna žen&i dobra največ o strašnem ognju, ka- ;mati> je vzgojila dva sina ten je uničil vso veliko vas1 in eno hžer> sina jože in Frank Kamnik. Takrat je bil star in hčer Mary> ki so mu gedaj krog 10 let. Ve še, kako so se ves up in nada oba gina se na. komaj rešili samo ljudje, nje- hajata v službi Strica Sama, do ga so poklicali,, ko je spal v njega (očeta) imata veliko spo-hlevu pri živini. Goreti je zače- kovanje, eden se večkrat ogla-lo ob 11 uri ponoči. Res je bil1 si doma> je odlikovan častnik to strašan požar, o tem ve tu-1 in nadz0rnik pri zrakoplovstvu. pisec teh vrstic.^ Še to je H5i Mary se pa tudi priprav. di povedal Jože, da je bilo to na ]ja jn uči v šolah za boiniško dan 4. julija, ko je bil v Kam-;steržnic0) zei0 do5ri otroci so niku praznik Sv. Ur ha, torej je'to_ gam izjavijam) da imam Ve-bilo to strašno praznovanje. | Hko spoštovanje do te opisane Tako je potekalo življenje j družine, ki mi da misliti, kako našega Jožeta do 24. leta njegove starosti. V tem času je pa dospel domov na obisk rajni Janez Grdina iz Amerike, in Jože se je podal znjim nazaj v Ameriko, to se je zgodilo pred 45 leti. Prvo delo je Jože delal ravno zmenoj, ki pišem te vrstice. Delala sva v cestnem kanalu z lopatami. Vsak, ki si je kupil lopato in je šel gledat za delo, je delo dobil in Jože je tudi dobil prvo delo, kakor omenjeno. Ker so pa taka dela bila le od časa do časa, po teden ali dva in so se kontraktorji zopet selili, je bilo delo kmalu zgubljeno, če si zopet našel drugega, je bilo zopet Tako, tiste čase je le malo kdo delal redno, takega smo imeli za srečnega moža, če je delal stalno. Drugo delo si je Jože našel na lesnem skladišču (lumber yard) na Hamilton Ave. in E. 54 Street. Tudi to delo je kmalu nehalo, ker je bila sezona taka, da se lesa ni več potrebo-! valo. Za tem je pa dobil delo J v livarni na Woodlandu in tam I delal S leta. Ker je tudi tam to-' varna prenehala, je šel z dru-^ gimi v gozdove več zim, enkrat, v West Va. in enkrat v Michigan. Jože ni maral postajati doma brez dela, naj kaj zaslu-' ži ali ne, na ta način je bil to-1 liko na dobičku, da ni istočasno s pohajkovanjem še trosil denar. Jože je bil zelo previden možakar, za to si je pa v kljub temu prihranil denar, da si je lahko dobil nevesto in,si kupil hišo. Jože Repar ni mnogo poznan med ljudmi, toda, njega ste vedno videli pri slednji prireditvi, če se je ista vršila v prid cerkve ali za obhajanje kakšne narodne svečanosti. On se je hotel vselej pokazati med udeleženci, da bi s tem pokazal svoje zanimanje. Ker .je delal pri železniški družbi, je imel prosto vožnjo, si je to iskoristil in se vsako leto peljal v osrednji zapad; v Lemont in v Wau-kegan, kar je smatral, da gre na Vrhniko. Od sedaj naprej mu bo to še veliko lažje storiti. Kot takemu, bo slednji njegov prijatlej in poznanec iz srca čestital na njegovem značaju, delu in gospodarstvu. Njegov dom se nahaja na 1158 E. 60 St. v bližini cerkve sv. Vida, kamor je njegova rajna soproga, katera je pred tremi leti podlegla za poškodbami v avtomobilski nesreči, vedno rada zahajala. Naj ji bo ohranjen blag spomin. Pionirju Jožetu pa ob tej priliki naše čestitke. Anton Grdina, prijatelj družine -:—o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: MSB $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. v-. : fa' ill' »t. if" J ill'1 ok0 so napolnili celo a,1jerv HawWnsa z ob- NTr' lr . trenot]v Je loPov tudi v se y., sovražil in čq-^Qpali 1J i rjavih zvi- Pr njegovi ko- nied to povo- |e las je r, nih A le redko-Posrečilo", izsili- • T udi u<čtnic bolesten . Sedaj, ko je uje- zlovešči em ^"vesci zablesk v je hii V®tlikajočem se Pa ° njeno telo -^ je k!? njena duša — nje tillj- Začel° to bridko h znak,! "ji poj avl j a- bil "jenih modrih li ^'ed človeka, ki Pvi^m°re osvoboditi h i: % more lica Prev, so ji bi- ec upadla in ži- ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmif visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz sc poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv na- DR, PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 z.j. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin G016. (Wed. — x). Nu poti v Berlin. — Tukaj vidimo samo nekaj izmed tisoče raznih predmetov, ki se jih izdeluje v Ameriki in potem pošlje v Anglijo, kjer potem te razne dele sestavijo. Na sliki vidimo dele železniških voz, katere bodo sestavili v Angliji in jih potem, vporabili na nemških železnicah, v času invazije. Pri teh delih so zaposleni ameriški vojaški transpor-tacijski oddelki. j i': i 4. »si DELO DOBIJO DELO DOBI Takoj dobi delo mesarski ali grocerijski pomočnik. Zglasi naj se takoj na 16016 Parkgrove Ave. (33) MOŠKI Splošno tovarniško in kovaško delo Plača od ure poleg "overtime" Zglasite se pri Steel Improvement & Forge (o. 970 E. 64. St. (34) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noil v tednu. V mestu—" V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Naglica ki nas je tako nenadoma zapustil dne 8. februar ja. 1942. Drugo leto .ie minilo, kar truplo Tvoje že trohnl, zdaj lepše sonce tam Ti sije in lepša zarja rumeni. Bela žena. smrt nemila žrtev si izbrala je, s koso svoio zamahnila, s tugo nas navdala vse. V grobu tihem sladko spa vaj, v kraju večnega mh'u. ljubi soprog, dragi oče prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: MARY NAGLIČ. soproga in hčerka ANTONIJA. Cleveland. O., 9. februarja, 1944. 750 Huron Rd. aH 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na tedeD. Delni čas— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 801 '_._ (3C) Hotel Statler ima odprto za moške in ženske poitiivalce posode Plača. Hrana in uniforme Zglasite se v Time Office žadej hotela Statler E. 12. St. in Euclid Ave. od 9 do 5 (33) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 773/2c na uro Ženske 62 '/jc na uro Morate imeti izkazilu držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite n» Employment Office 1256 \V. 74. St. « National Carbon Co., Inc. (37) MALI OGLASI Soba se odda Odda se za fanta opremljena soba. Oglasite se na 1153 E. 61. St. (33) Bicikelj naprodaj Proda se bicikelj izdelka Road King, v j ako dobrem stanju. Zglasite se med 5 in 7 na 7703 Lockyear Ave., zgorej. (33) v Dohodninski davki Pridte k nam, da vam izpolnimo davčno polo. Odprto vsak dan od 9 zjutraj do 8 zvečer. Pri tem delu pomagata tudi izvedenca J. V. O'Connor in Frank R. Krupp. Matt F. Intihar 630 E. 222nd St. Euclid, O. ___(34) Sobo išče Mlada ženska išče opremljeno sobo, če mogoče tudi s hrano. Najraje med 55. in 79. cesto. Pokličite EX 0771. (33) Stanovanje v najem V najem se odda 4 sobe in kopalnica. Vprašajte na 1052 E. 62. St. (x) Ugoden nakup * Naprodaj je hiša za 4 družine, 14 sob, na E. 43. "cesti, prinaša $62 najemnine na mesec. 94,300. Za 2 družini blizu Norwood, 10 sob. • Hiša 6 sob na Edna, ^e lahko takoj vselite; proda se radi zapuščine, pri meni dobite ključ. J. Tisovic ' 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in E. 55. St. __(35) DELO DOBIJO Moške se išče LIVARJE NA MASlNO (SQUEEZERS) IZDELOVALCE KOROV VLIVAČE TEŽAKE ženska dobi dcio Išče se ženska za splošna hišna ( dela in v restavraciji. Dobra|Delo od kosa in p]ača 0d ure. plača. Delo od 9. do 6. Katero, veseli, naj pokliče HEnderson) 5649. • (34)' Stanovanje v najem Odrasli družini se odda 5 sob spodaj, furnez in kopalnica. Zglasite se na 1024 E. 71. St. i (33) Taylor & Boggis Foundry 1261 Babbitt Rd. Euclid, O. (35). Jo Van Amraers-Kullert AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 9, 1944 Kdor je bil zunaj, je imel zaradi ostrega jesenskega vetra dovolj vzroka, da je tiščal oči in nos v ovratnik plašča. Silila se je, da bi mislila le na svoje delo, toda že čez nekaj minut jo je obšel neukanljiv občutek, da jo opazuje oster pogled. Zopet se je zastrmela yen in tedaj se ji je zazdelo, da je zagledala bled obraz, ki je skozi ozko in črno zaokvirjena majhna okna zgornjega nadstropja nasproti ležeče Peetersove trgovine z volno buljil vanjo! Silovito prestrašena je pograbila svoje delo in pobegnila k madame Lebrun v malo, ozad-njo sobico v trgovini. Modistka je smeje se razpršila njen strah. Stari Peters je bil neki tako kratkoviden, da ni komaj ped pred seboj spoznal svoje lastne žene; gotovo vidi mlada gospodična, se je rogala, zaradi slabe vesti strahove. Pomen- Stric in teta sta odšla h krščanskemu nauku in Miebetje je zopet sedela na podoknici v isobi na vrt ter kakor po navadi sna-žila srebrnino. Tedaj je nekdo rahlo potrkal na okno; dobro znani šum, spričo katerega ji je v ohromujočem strahu in v brezumnem upanju hkratu vztrepetalo srce. Kako dolgo je bilo že od tedaj, ko je David ob toplih, somračnih spomladanskih večerih postajal pod tem oknom, tako tesno pri njej, da je čutila njegove svileno menke kodre na svojin licih! Ko ji je pel svoje ljubezenske pesmi, ki jih je v nespametni neizkušenosti smatrala za pisano obve zo . . . ! Toda David je bil vendar daleč proč; v Utrechtu se je moral učiti za svoj doktorski izpit in se je gotovo že davno potolažil z drugim ljubimkanjem. Ta, ki je trkal zdaj, je mogel ljiv smehljaj, ki je spremljal bjti le Nicolaas. Saj ga je tudi pomirjujoče ijiatronine besede, je pognal dekletu kri v lica. S ploho beised je zatrjevala svoji zaupnici, da gre za vse nekaj drugega kakor za skrivno ljubezen ; da mora le radi tega zaslužiti denar, ker hoče pobegniti iz hiše svojega strica, in da noče po vsem, kar je že okusila hinavščine, strahopetnosti in nestanovitnosti močnejšega spola, o ljubezni nič več slišati .. . Bilo je zvečer istega dne. pravkar videla, ko je šel s svetilko čez vrt proti tovarni. Zaradi mrzlega vremena rajši ni odpirala okna. Vzela je svečnik z mize in odprla že zapahnjena vrtna vratca. Že je hotela po kratkem 'dober večer' nazaj k svojemu delu, ko je začutila, kako jo je pohabljenec nenadoma prijel za roko in ji ostro in Čudno ukazujoče zaše-petal: "Govoriti moram z vami." Ta ukazujoči ton jo je vznejevoljil, da mu je vzkiplji- ODGOVORI ZA INCOME TAX Ako greste na davčni urad ali kakemu drugemu izvedencu, da vam izpolni polo za dohodninski davek, izrežite najprej doma ta vzorec in ga izpolnite sami doma, kolikor vam je znano. Potem ga pa vzemite s seboj in pokažite izvedencu, da bo iz tega napravil vašo dohodninsko polo. S tem boste prihranili mnogo časa sebi in uradniku, ki vatp bo pomagal izpolniti davčno polo. Vsedite se doma in zapišite po vaši najboljši zmožnosti na vseh 12 vprašanj, ki so navedena tu spodaj. Važno! Točka 1 na spodnjem vzorcu pravi, da morate prinesti s seboj listino, ki kaže, koliko davka Vam je odtrgal letos vaš delodajalec. Točka 2 pa pravi, da morate prinesti s seboj tudi listino, ki kaže, koliko dohodninskega davka ste plačali za leto 1942. 2. Form W-2 furnished you by your employer showing ^.wages received and tax withheld. Form 1125 sent you by the Collector of Internal Revenue with the blank forms for 1943 showing tax reported and amount paid for 1942. 3. NAME 4. ADDRESS 0. (If you have worked other places, list each) UNION DUES ............................OTHER EXPENSES ....... 7. INTEREST ON BANK DEPOSITS OTHER INCOME .......................................................................................... (Dividends, Annuities, Earnings of Minor Child, Alimony, etc.) 9. INCOME FROM RENTAL PROPERTY EXPENSE OF RENTAL PROPERTY: TAXES INTEREST ON MTG................................... REPAIRS INSURANCE ...................................... WATER BILL ... DEPRECIATION: COST OF BUILDING COST OF LAND 10. 11. CONTRIBUTIONS: CHURCH ................ COMMUNITY FUND RED CROSS ................................ OTHER CHARITIES ................ INTEREST PAID ON LOANS OR MORTGAGES ........................ 12. TAXES PAID REAL ESTATE .................... AUTO LICENSE AUTO USE STAMP .............................. GASOLINE TAX: NO. OF MILES.................... NO. OF GALS. (lamed by Ameriška Domovina) |vo pokazala hrbet: "Nimam časa; čaka me še srebrnina, potem pa moram pomagati še Koosjeji pri stiskalni glavici." Moram govoriti z vami," je ponovil, ne da bi se dal odpraviti; s prav tako ukazujočo kretnjo je pograbil stol pri steni in ga porinil k mizi. Pri svitu sveče, katero ji je vzel iz rok in jo postavil prednjo, je odkrila, kako so mu čudni krči orali ostro rezani, bledi obraz in kako plaho nemirne so bile njegove oči navzlic gospodovalni trdnosti. Sedla je na odkazani ji stol, skrila obraz za svoje kodre in se poigravala z obšivom na rokavu, dočim je on naježen obstal pred njo. "Kaj počnete vsak četrtek v modni trgovini madame Lebrun?" jo je presenetil in se s svojimi bolnimi očmi, kolikor je mogel, približal njenemu obrazu; Miebetje se je bolj zaradi tega nameravanega dotika kakor zaradi njegovih besed prepadena odmaknila. "Jaz vem, da hodite vsak teden, kadar je krščnaski nauk, v trgovino; iz Peetersove hiše se mvas videl!" Videla je, kako je vsa njegova postava zasijala v zmagoslavju, ker se je nehote zdrznila od strahu; videla je, kako uživa svojo premoč, premoč moža nad slabotno in, kakor je mislil, pri grehu zasačeno ženo . . . "Nobena laž vam ne pomore; vedeti hočem, s katerim ljubimcem se shajate tam?" Zasmejala se je na ves glas in se divje razveselila, ko se je pred tem smehom 'sesedel sam vase . . . Jasno je stala pred njo zavest, ki si jo je doslej zmeraj izbijala iz glave: ta ponesrečeni mož, ki mu je godilo njegovo zaničevanje žena, je bil vendar zaljubljen vanjo in je željno hrepenel po njej . . . On prav tako kakor Hendrik in David. . . Vsa njegova jeza nad njenim grehom, njegov pritisk, naj prizna, vse to ni bilo drugega kakor nerodna ljubosumnost. Njena rdeča, rahlo pri-ostrena .zgornja ustnica je odkrila majhne, ostre zobe. "Kakor bi mi bili ljubimci sploh še kaj mar!" je dejala oholo. — "Nikdar več ne želim imeti opravka z možmi — saj vem, kakšni ničvredni sleparji in goljufi so!" Premišljal je, kaj naj ji odgovori. Pod zelenim senčnikom, ki ga je potisnil globoko na čelo, je videla njegove bolne oči, kako so nemirno utripale. "Svaril sem vas pred Davidom," je dejal, zopet potisnjen v obrambo, "vendar niso zaradi tega vsi moški nezvesti in nestanovitni . . . Miebetje!" Plaho tipaje je položil roko na njeno ramo. Zopet ji je bila njegova bližina nekaj neznosnega, nevarost, kateri ni mogoče uteči; zopet je vedela, da so mu gorele na ustnicah besede vroče ljubezni in poželenja, ki jih ni mogla čuti . . . Saj se je naučila sovražiti ljubezen in moške! Te besede v njegovih ustih bi bile smešne ker je bil grd in neznaten, zgrešen po vsej svoji zrasti, človek, v katerega bi se nikdar nobeno dekle ne moglo zaljubiti . . . Kot edini izhod ji je ostala resnica in to je povedala hlastno, v eni sapi, da bi prehitela njegovo ljubezensko izjavo. "K Lebrunovi hodim, da služim denar s cvetlicami, ki jih izdelujem, in s čepicami, ki jih zalj-šam; denar pa potrebujem, da bom lahko odpotovala nazaj v Francijo. Nič več ne maram živeti od miloščine vašega očeta in ni me volja, da bi večno ribala stare žemlje kakor Piet-je . . . Biti hočem svobodna in si služiti sama svoj kruh. Jaz pač nisem tako upogljiva, kakor so vaše sestre, jaz hočem v Pariz in tam v službo." Videla je, da ga je njeno priznanje popolnoma porazilo. Znoj ne kapljice so se zbirale na njegovem obrazu, brez mo- či so praskali tresoči se prsti po zelenem senčniku nad očmi. Šele po dolgem, napetem molku je zmogel mukoma odsekane besede'in jo z raztreseno kretnjo zgrabil za rokav, kakor bi mu ta hip hotela odleteti. "Saj ne veste, kaj hočete! Kaj ve neizkušena mlada žena o pokvarjenosti sveta? Saj si niti zamisliti ne more, kaj se vam lahko vse prigodi, če boste res poskusili kot slabotno dekle . . . brez varstva in obrambe in vrhu tega še v tej grešni deželi tam doli ..." "Ali res verjamete," ga je zavrnila s trdim smehom, "da so ljudje tam toliko slabši in pregrešnejši? Imela sem priliko, da sem pogledala za vrli, gladki obraz vašega brata Ilen-drika in vem, kako je z njegovo čednostjo! Spoznala sem pokvarjenost sveta in imam več izkušnje, kakor pa vi mislite, Klaas!" "Nikar ne hodi! 0sti prosim te!" (Dalje prihodnji 1891 1943 Naznanilo in Z,ah*Oala V bridki žalosti in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in je posegi® v našo družino in nam odvzela preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago mater MARY MARKOVIČ ROJENA K RAŠOVEC ki jo je Bog nanagloma poklical k sebi in je zatisnila svoje mile oči in zaspala večno spanje dne 25. decembra 1943. Doma je bila iz Podklanca pri Sodražici, odkoder )e prišla v Cleveland pred 34 leti. Po oprav 1 jeni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bila po* ložena k večnemu počitku dne 29. decembra 1943 na Calvary pokopališče. Najprej se želimo prisrčno zahvaliti Msgr. Rt, Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Prav prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jo pri-pokropit, in vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba. Globoko hvaležni se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem, ki so okrasili krsto s krasnimi venci v blag spomin pokojni, in sicer: Mr. in Mrs. John Markovic in družina, Mr. in Mrs. John Kcstansek, Mr. in Mrs. Jerry Krebel Sr., Mr. in Mrs. Rudolf Krebel, Jr. Mr. in Mrs. James Schuster, Otoničar družina, Mr. Valentin Pakiž, Mr. in Mrs. Joseph Stare in družina, Mr. Jacob Karish Sr., Mr. in Mrs. James Slapnik Jr. in družina Anton Kovačič in družina, Arbor Rd., Kerne družina, Mr. in Mrs. Walter Cooke E. 94. St, Neighbors and friends of Deise Ave., Cleveland Wire Spring Co. (Grinding Room), Battery "A" U. S. Army, Alexandria, Louisiana, Dr. Janeza Krstnika st. 37 ABZ, podružnica št. 25 SŽZ, Pvt. Henry in Mrs. Markovic, Pvt. in Mrs. Frank Markovič, Janet Frances Markovič vnuka. Mr. in Mrs. Sylvester Vokac. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. John Markovic, Mr. in Mrs. Jerry Krebel Sr., Mr. in Mrs. Rudolf Krebel Jr., Mr. in Mrs. Frank Kukla, Mr. in Mrs. Anton Novak St. Clair Ave., Mr. in Mrs. John Cvelt, Mr. in Mrs. Sylvester Vokac, Mr. in Mrs. Victor Vokac in Stella, Mr. in Mrs. Victor Vokac Jr., Mr. in Mrs. James Schuster, Mr. in Mrs. Ignatius Schuster Sr. in družina, Mr. in Mrs-John Komacar, Mr. in Mrs. Frank Lach, Mr. Mrs. Frank Kleindienst in družina, Mr. in Mi"8, Joseph Zakrajsek Arcade Ave., Mr. in Mrs-John Zalar, Mr. in Mrs. Louis Stopar in družin3 Deise Ave., Mr. in Mrs. Andrew Champa, Mr. ft Mrs. John Sporar, družina Joe Kastelic Deise Ave., Mrs. Murgel in družina, družina Lunder iz Parmalee, Antonia družina, Mr. in Mrs. Krc' belj Aberdeen Ave., Mrs. Emily Arko, Mr. i® f1 Mrs. Charles Vild, Mr. in Mrs. Peter Stebic, Mr-in Mrs. A1 Bush, Mr. in Mrs. G. Kraternik, Mis® Angela Smcle, Miss Albina Gorenc, Mr. in Mrs-Frank Jurca Jr., Mr. in Mrs. Andrew Bradach Mr. in Mrs. Anton Zimmerman, Mrs. Mary Kle' gjjBtj mencic, Svete družina St. Clair Ave., Dorothy Strniša Bonna Ave., Mr. in Mrs. Frank Prijate»< Mr. in Mrs. William Ward, Mary in Frank Cvk*' Mr. in Mrs. Louis Peterlin, Lunder družina M/' ron Ave., Mr. in Mrs.'Frank Bencic, Mrs. Mart' Oblak, Friends) and Neighbors of Deise Ave-Cleveland Wire and Spring Co. (Grinding Room), Leece Nevelle Co. (Armature Dept.) Najlepšo zahvalo naj (prejmejo lčlani drU' štva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, in podrt1' žnice št. 25 SŽZ, ki so nosili krsto ter jo spre' mili do groba in položili k večnemu počitku. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem, ki s° dali svoje avtomobile brezplačno na razpolag0 pri pogrebu. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme ZakraJ' sek pogrebni zavod za vso vsestransko prijazn0 postrežbo in za lepo urejeni pogreb. Slučajno, če smo pomotoma kakšno ime pustili, prosimo oproščenja ter se želimo vse*1 prav prisrčno zahvaliti. |stj edeč, Pri fite ]. nc ki Preljubi jena in nikdar pozabljena so proga in draga mati, Bog Te je poklical i«1 morala si se ločiti od nas in žalostna so naš a srca, ker Tebe ni več med nami. Ko s ob krsti zbrani zadnjič gledali Tvoj mili obraz, nas je tolažila edina misel, da si rešen® trpljenja in utrujena si legla k zasluženem u počitku, kjer ni trpljenja ne skrbi. V liu' bežni in hvaležnosti Te bomo ohranili vedno v sladkem spominu in ljubi Bog naj T* obilno poplača in naj Ti podeli večni mir in nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: HENRY MARKOVIČ, soprog; PVT. HENRY in PVT. FRANK, sinova; , JOSEPHINE, hči; v JANJLT FRANCES, vnuka. Cleveland, Ohio, 9. februarja, 1944. 1 53235348234823234853532323235323234823232353232323482391 5353485323235353485348484853