Št 183.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO’ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
V Ljubljani, petek dne 2. septembra 1910.
Neodvisen političen dnevnik.
Klerikalni upi.
Naši klerikalci so veseli in srečni. Na ljubljanskem magistratu, v tej najmočnejši napredni trdnjavi, gospodari vladni komisar vitez Laschan, nemški nacionalci in klerikalci si obetajo od vladnega komisarjata marsikaj.
V »Slovencu" so izjavili, da se ne strinjajo z nepotrditvijo župana Hribarja in da bodo poklicali v deželnem zboru vlado radi tega njenega čina na odgovornost. Delajo se demokrate in branitelje občinske avtonomije, ker očitno vendar ne morejo odobravati protidemokratičnega vladnega čina, ali kdor pazno čita „Slovenca" in razne druge klerikalne liste, ne more verovati tem zatrdilom, ker pisava teh listov je taka, da se iz nje jasno vidi brezmejna zloba, škodoželjnost in veselje, da je zagospodaril končno na ljubljanskem magistratu — ko še klerikalci ne morejo zagospodariti — vsaj njihov zaveznik.
In vitez Laschan je še kot vladin komisar zaveznik naših klerikalcev in za vsa njegova protislovenska dejanja — ki jih gotovo ne bo malo — bodo odgovorni klerikalci ravno toliko kot vlada in Nemci, ker komisar bo vladal nemško in klerikalno, v Sf.;.azumu z vsemi tremi faktorji, ki so Sh.rtni sovražniki slovenske in napredne Ljubljane: z vlado, Nemci in klerikalci.
In klerikalci upajo, da je sedaj prišel njihov čas. Največja njihova želja je že od zdavnaj, da bi zavzeli Ljubljano in sedaj, ko vlada na ljubljanskem magistratu njihov zaveznik, upajo, da se jim ta njihova želja tudi vresniči.
Pa se ne bo. Klerikalci in njihovi protektorji se motijo, ako mislijo, da ima ključ do rezultata volitev za občinski svet oni, ki gospodari na magistratu. Ne, ta ključ se nahaja v rokah ljubljanskih volilcev, ki pokažejo klerikalcem in njihovim protek-torje n, da si ne dajo komandirati in da na nje čisto nič ne bo vplivala sprememba na mestnem magistratu — vsaj v onem smislu ne, kakor to pričakujejo sovražniki slovenske »n napredne Ljubljane.
Vplivalo bo to na nje čisto v nasprotnem smislu in ko bo proglašen rezultat volitev za novi občinski svet, bodo klerikalci in njihovi protektorji za eno razočaran/; .bogatejši.
Klerikalci se ne vdeležijo volitev za občinski svet ljubljanski. Sedaj pa postavijo svoje kandidate in upajo, da dosežejo lepe vspehe. Njihovi upi so tako veliki, da pomišljajo celo — na zmago!
Smešno in otročje, to se ne zgodi nikdar, ker narodno-napredna stranka ne samo da ni tako slaba, da ne bi mogla braniti največje in najmočnejše svoje trdnjave, nego postane gotovo tudi tako ekspanzivna, da bodo klerikalci trepetali v lastnih svojih trdnjavah.
V bojih se stranke ojačijo in narodno-
LISTEK.
napredno stranko čakajo težki boji na vse strani, ker proti njej je vlada in klerikalci, ki so z vlado zvezani. Smrten udarec so hoteli prizadejati narodno-napredni stranki njeni združeni sovražniki, dosegli bodo pa to, da narodno-napredno stranko z vsiljenim bojem — poživijo!
Prazni so klerikalni upi in veliko bo njihovo razočaranje!
Splošni pregled.
Avstrijsko-ltalljanska komisija za prepre-čenje obmejnih konfliktov.
Pogajanja v svrho preprečenja obmejnih konfliktov na avstrijsko-italijanski meji so že toliko uspela, da se je Italija odločila odposlati na Dunaj posebno komisijo, obstoječo iz politiških in vojaških zastopnikov, ki bodo nadaljevali pogajanja z avstrijsko komisijo. Komisija se bo najbrže sešla meseca oktobra na Dunaju in bo imela nalogo sestaviti skupna pravila za obojestranske obmejne straže. Pogajanja ne bodo imela značaj kake pogodbe med obema državama, ampak šlo se bo le za sestavo skupnih določil. Ministra San Giuliano in Aehrenthal sta v vprašanju konferirala že v Solnogradu, vendar nista sklenila še ničesar definitivnega.
Vprašanje o vodnih cestah.
Vprašanje o vodnih cestah dela avstrijski vladi velikanske skrbi. Po najno-vejših računih so stroški za zgradbo vodnih cest proračunjeni na 1411 milijonov. To pa pomeni toliko, kakor popolen finančni polom že tako bankerotne Avstrije. Seveda bi se Bienerth na vse mogoče načine rad rešil rešitve tega vprašanja. Takoj po svojem prihodu iz Igla se bo o tej stvari pogajal tudi z moravskimi in nižjeavstrijskimi poslanci, nakar bo o uspehu pogajanj poročal Poljakom. Na zgradbi prekopa Drava-Odra so interesirane predvsem Galicija, potem Moravska, Šlezija in Nižjeavstrijska. Ker je pa zgradba tega prekopa vsled sedanjega finančnega položaja popolnoma izključena, namerava vlada interesirane dežele zadovoljiti s konpenzacijo 200 milijonov kron in se bo Bienerth radi tega pogajal z zastopniki imenovanih dežel.
Socijalisti in Viljemov govor v Kraljevcu.
Kljub uradni izjavi nemškega državnega kancelarja o Viljemovem govoru v Kraljevcu, nameravajo socijalisti takoj, ko se snide državni zbor vložiti interpelacijo. Socijalistom so se sedaj tudi pridružile vse nemške svobodomiselne stranke. Strankino vodstvo socijalne demokracije je že sestavilo interpelacijo ki prekaša po ostrosti vse podobne strankine interpelacije v zadnjih letih. Vrhutega so socijalisti priredili po vseh nemških mestih nebroj shodov, na ka-
terih so zahtevali takojšnjo sklicanje državnega zbora in zajamčenje postavnih garancij proti absolutističnim napadom na ustavo. Bethman Hollweg je radi tega skrajno razburjen in skuša na vse mogoče načine so-cijaliste pomiriti.
Pravda proti Hladniku in ženi.
Tretji dan obravnave.
Začetek ob ^lO. Policista Naceta Mezeta iz Trsta sodni dvor ni poklical, ker je brezpomembno, izjavi predsednik. Dr. Ravnihar prijavi ničnost.
Engelmann priseže, druge priče pa odidejo, gospa Roza Arko — sestra obtoženke — ihti. Priča pozna Hladnika, ni bil lahkoživec, ne slab človek. Se ne spominja, da bi po prihodu iz Monte Carla s Hladnikom kaj govoril. Hladnik ni bil izpre-menjen.
Šink, notarski kandidat, pozna Hladnika od letos. O Hladniku izpove, da je trezen in prijazen človek. O Monte Carlu ni govoril. Ko je čul o aferi, je vzkliknil: „0 hudiča, to je moja mama!“ Nato je še ostal v kavarni in čital list. O 3. aprilu nič ne ve.
Dekleva, bančni uradnik, ga pozna že dolgo časa. Hladnik je lahkomiseln in besedičen, je govoril samo velikopotezno o svojih podjetjih. Z obtožencem je veliko občeval, o Monte Carlu ni nič čul. Ko je Hladnik izvedel o aferi, je zaklel. Čez kakih 14 d.ii je rekel, da mora narediti konec besedičenju o sebi. Obnašanje njegovo pa je bilo sicer popolnoma indiferentno.
Dr. Ravnihar izprašuje pričo, zakaj govori o lahkomiselnosti in ga vpraša, če je rabil besedo »hohštapler" sam, ali če mu jo je položil preiskovalni sodnik na jezik.
Predsednik, pravdnik in zagovorniki se spro radi „hohštaplerja“ in dr. Neuperger se mora umakniti.
Gostiša je bil do maja v Trstu. Hladnik je imel veliko upanja s sferisteri-jem. Priča razlaga že znane reči, celoten utis značaja je pa poštenost, a tudi lahkomiselnost. O materi je včasih celo lepo govoril, o očimu se je pač včasih pritožil. Pripoveduje znane reči o prvi ponesrečeni vožnji z avtomobilom v Ljubljano. O logaški aferi je zvedel v Ljubljani in tu ga je obiskal Hladnik, predno se je javil sodišču. Pravil je priči, da se zadeva mora pojasniti, odločno pa je odvrnil sum od sebe. Tudi ona ni o tašči nič slabega govorila. Hladnik ne bi bil zmožen takega dejanja po mnenju priče. Hladnik je celo rekel, da bi dal 10 let življenja, če bi se dobilo storilca. Zagovornika izprašujeta pričo o podrobnostih. Priča pove, da Hladnikova ni pustila o razmerju s starimi govoriti. Razburjena je bila radi moža.
Angela Vilar, 14 let stara, je služila pri Hladnikovih. Pozna jih pa od Arkovih v Senožečah, kjer so bili na ohisku.
V	njihovo službo je stopila lani enkrat, služila je pa pri njih 4 mesece. Lrospa Milka je večkrat rekla, da bi rada šla k materi. Zalega pa o Hammerlitzovi niso Hladnikovi nikoli govorili. Priča je vstajala ob 8. ali V«9., gospa pa proti 11. uri. Popisuje ves dnevni red. »Kosilo sve kuhali midve". (Smeh.) K maši niso hodili. Tujci so včasih prihajali obiskovat, ona jim je vedno odpirala in jih vedla v sobo. Čez dan je gospod pri svojem prihodu vedno zvonil, zvečer je pa imel ključ. Po meso je hodila ob 9. do pol 10., samo dve hiši daleč. — Priča kaže na mizi v dvorani reči, ki so bile na pisalni mizi pri Hladnikovih.
Dr. Ravnihar pričo vešče izprašuje, kedaj so pristavljali juho. Ob desetih. Če je šla morda kam po mleko, je že prišla v petih minutah nazaj. Dr. Švigelj jo pokliče »gospodična Vilar", dočim jo vsi drugi tikajo. Njej se vidno razjasni obraz radi tolike časti in zgovorno odgovarja.
Kreč ga že dolgo časa pozna, je njegov krojač in je dobil vestno plačano. Ko je prišel Hladnik iz zapora, je poravnal neki račun, nato pa nista nič kaj govorila.
Mahkota, učitelj, pozna Hladnika že nekaj časa. Pripoveduje o njem vse, kar je že znano. Ne verjame krivde.
O pismih, ki jih je Hladnik iztiho-tapil iz zapora.
Novaka in Zidariča pozna iz Trsta. Novak se zdravniško opraviči, da ne more priti, ker je bolan, pričati in kaj povedati
o	pismu, ki mu ga je poslal Hladnik. S pismom ga nagovarja, da naj pred sodiščem priča, da je slišal o nekem drugem, da je kriv. — Novak pa je pismo poslal sodišču.
Predsednik še čita pismo, ki ga je poslal Zidariču. Ono pravi, da naj Zidarič izpove cel roman, ki je prejšnjemu čisto sličen. Čita izpoved Novakovo pred preiskovalnim sodnikom. Novak je rekel, da ve, v kaki nevarnosti je, če bi Hladniku pomagal in da je sam že mislil, da mora biti kriv, če se poslužuje že takih sredstev. Hladnik pravi, da mu Novak dolguje kakih 80 kron od prej.
Franja Zidarič prijazno pozdravi Hladnikovo. Obtoženca pozna, ker je prišel nekoč po pričinega soproga. Priča je brala pismo, ki ga je poslal obtožetiec soprogu iz zapora, da bi ga pregovoril, da skuša vesti sled drugam. Pismo je zažgala.
Josip Zidarič, potnik, pozna Hladnika le površno po trgovini in ve, da je šarmanten človek. Obče mnenje med priči-nimi znanci je bilo, da Hladnik ni zmožen takega dejanja. Pripoveduje, kolikor mu znano, o onem pismu, ki ga je žena za-
MICHEL ZfcVACO:
jesti."
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[84]
.Hvala, vrli mož. A zdaj mi dajte pred vsem kaj
Sobica je bila sicer majhna, toda dokaj udobna in prikladna za daljše bivanje. V njej je bila postelja, kanape, naslanjač in miza z večimi svečami ter celo s knjigami za razvedrilo. Majhno okno z zaprtimi naoknicami je gledalo na cesto; v največji sili se je dalo popihati kar tu skozi.
Krčmar »Pri vilicah" se je kmalu prikazal s košarico jestvin, ki se jim je vitez posvetil z največjo vnemo.
»Kaj pa Spadacappa?" je vprašal, usta polna izvrstno pripravljene jegulje.
»Gospodov sluga obeduje v kuhinji."
»Naj pride k meni, kadar bo gotov."
Ragastens je premišljal, ne da bi se dajal svojim mislim motiti pri jedi.
»Čudna reč," je govoril sam s seboj. »Prerival sem se z velikimi gospodi v Rimu, in sem videl samo krute zločine, sramotne misli, trinoštvo pri teh, nizko hlapčevstvo pri onih. Pa srečam razbojnika! On me reši! Pridem k navadnemu krčmarju: da mi zavetiščeI Ali se je treba zares tako daleč oddaljiti od plemstva po pergamenu, da najde človek plemstvo in plemenitost srca? ..."
V	teh filozofskih ugibanjih ga je zmotil prihod Spa-dacappe.
»Ali si obedoval?" je vprašal vitez.
»Tako, kakor	nisem že de^et let,	gospod!	To	je
čudno, kakšen tek prihaja od zavesti, da kruh, ki ga ješ, ni zaslužen s prelito krvjo!"
»Dobro! . . . Ali si odpočil?"
»Tako dobro,	da lahko jezdim do	večera,	ako	je
treba."
»To je kakor nalašč. Zdaj se vrneš v Rim."
»V Rim!" je	vzkliknil Spadacappa z	grozo.	»Ali	se
me je mar gospod vitez naveličal ?"
»Ne, pomiri se . . . Požuril se boš in jahal naglo v Rim. Ali poznaš tam ulico Štirih vodnjakov?"
»Kajpada! Voda vodnjaka s štirimi curki mi je po-gostoma nadomeščala astijsko vino ... in to veste, bela vina iz Astija . . ."
Torej," ga je prekinil Ragastens, »potrkal boš na vrata hiše, ki stoji tik nasproti vodnjaka. Nato porečeš, da bi rad govoril z gospodom Machiavekijem ... Ali si boš zapomnil ime?"
»Machiaveki? Zapomnil!"
»Ko prideš do njega, mu porečeš samo, naj obvesti svojega prijatelja Rafaela Sanzio, da sem tu in da bom čakal do jutri. Nato se vrneš. Ali si razumel?"
»Prekrasno. Kdaj naj odidem?"
»Nemudoma."
Spadacappa je stekel. Tri minute kasneje je Ragastens začul glasno peketanje njegovega konja, ki se je oddaljeval v največjem diru.
»Zdaj pa," je dejal sam pri sebi, »mi preostaja nekaj ur. »Porabimo jih s pridom, to je, naberimo si novih moči."
To rekši, se je Ragastens iztegnil po kanapeju. Še kratko minuto so mu zamigljale pred očmi nejasne slike
Primavere, Lukrecije in Cezarja; kmalu nato pa je zaspal globoko spanje.
Ta premor nam omogočuje, da se vrnemo za trenotek k Cezarju, ki smo ga zapustili napol zadavljenega in ukle-njenega v ječi, kjer je bil Ragastens izvršil znano nam duhovito zamenjanje ulog.
Cezarjeva krepka narava se je ubranila kapi, kj so mu jo malodane nakopali železni vitezovi prstje. Po malem se mu je vrnila zavest; in težko bi bilo prav naslikati začudenje, ki ga je popadlo v prvem hipu, ko se je zagledal priklenjenega v ječi, ki jo je še vedno razsvetljeval konec njegove plamenice.
Toda to začudenje ni trajalo dolgo. Umaknilo se je napadu blazne besnosti. Cezar je pričel tuliti.
Besnosti je sledila groza. Kajti nihče ga ni slišal! Nihče ga ni prišel odrešit! In lasje so se mu ježili na glavi ob misli, da ga morda pozabijo v tej jamil . . .
Naenkrat mu je udaril na uho šum naglih korakov. Strah, od katerega mu je bledelo obličje, je izginil takoj, in v njegovih očeh je ostala le še iskra divjega srda. Molčal je in kuhal v sebi strašno maščevanje.
In ko je nenadoma napolnila ječo množica častnikov in stražnikov, za katerimi je prišel ječar, je rekel s hripavim glasom samo:
»Zlomite te okove 1 . . .*
»Oh, Svetlost! Svetlost!" so jecljali nesrečniki, tresoči se pred slepo Cezarjevo jezo in sluteči nevihto, ki se je imela razsuti nad njimi.
Preteklo je deset minut. Slišalo se je samo škripanje klešč in udarci kladva na dleto. Nazadnje je bil Cezar prost
_____________________________ (Dalje.)
žgala. Žena Hladnikova se je zelo začudila, da je pisal mož iz zapora.
Peter Vodopivec prisega z velikanskim patosom in z zadoščenjen pripoveduje, da ga ves Trst pozna pod „Piero Limon". Hladnika pozna nekoliko in govori po tržaško, da je Hladnik dober mož. Alberti je prišel nekoč k Vodopivcu in s tem sta govorila o Hladniku in Piacenti-niju. Obravnava postane strašno zmedena, ni ne slovenska, ne italijanska. Alberti je pravil Vodopivcu, da je pisal Piacentini za Hladnika pismo. Pokliče se tolmač. Tolmač ga sam dobro ne razume. Priča ga vedno moti. Alberti je nagovarjal pričo, naj govori dobro za Hladnika. Glede Piacentinija je rekel: »'Vidiš, kaj češ s tem človekom? Pije, pije, pije, drugače pa poštenišimo". Piero in Hladnik si nista v sovraštvu in Hladnik pravi, da s »Piero* ni mislil Vodopivca, ker „Pierov“ je polno. Popolno ga poznajo z imenom Limon. Piero pravi, da AlbfertP ni nikoli spravljal Piacentinija v ječo.
Piacentini pozvani izjavi, da mu je Vodopivec rekel, da je Alberti temu (Vodopivcu) dejal, da naj rešijo Hladnika, ker bo to dobro plačal, ko bo na svobodi, a od Piacentinija ni ničesar pričakovati. To pove italijansko Vodopivcu — prej je govoril nemško — ta pa pravi, da to ni res. Odločno še pove, da mu je Alberti rekel, da naj govori za Hladnika, če ve kaj, ne pa za Piacentinija, ki je pijanec. (Brenčanje v dvorani. Porotniki izražajo s kretnjami: »No, tako!*
Alberti pozna Piera, ali on je le bolj »Limon*. — Pravdnik umakne tožbo glede j,Limona". (Pozornost.) — O Hladniku ni nič kaj govoril, pravi. Limon mu pojasnjuje, Alberti nič ne ve. Alberti, Piacentini in Vodopivec odidejo.
Predsednik razkazuje pošiljatev in tolmači, kako je bila opremljena. Navaja strokovno mnenje o strupu; Hladnik sam podava strup porotnikom na pogled. Predsednik čita nemško mnenje in ga slovensko tolmači. Pove, da so našli — strup barium-karbonat.
Dr. Schuster kot sodni izvedenec označuje strup za zelo nevaren. Vendar pa povzroči pet koščkov samo slabost, dočim bi moral požreti tekom enega dneva 50 kosov oni, ki bi se hotel zastrupiti. Mnenje je, Hammerlitzova sploh ne bi hotela dru-gokrat več zaužiti strupa, ker je netečen. Zastrupiti bi se je torej ne moglo.
Dr. Neuperger si prizadeva,, dr. Schusterja vloviti, pa ga ne more. Če bi zastrupljenemu človeku zdravnik pomagal takoj, bi ga tudi rešil. Sicer je zelo čudno navodilo, da bi zdravnik rekel, da se naj stolče zdravilo v „možnarju\ To se mora vsakemu človeku neverjetno zdeti.
Dr. Pečnik je zvedenec in pravi, da je za smrt treba naenkrat po 50 ali še več krogljic. Trdi, da je ponesrečen poizkus z možnarjem in z vodo. To je vse zelo nespretno uprizorjeno. Dr. Neuperger bi rad, da bi bil strup smrten.
Predsednik govori o črnilih. Strokovno mnenje je, poštna spremnica je pisana s »Kaisertinte", drugo pa vse z »An-thracenovo".
*
*	*
Točno ob pol 4. uri je prišel Hladnik v dvorano in takoj se mu je pridružil dr. Ravnihar na posvet. Za njim je prišla žena.
Albina Prevc je bila gospodinja Hladnikova, ko je še študiral v Kranju. Ona pravi, da jej je ukradel 4 ali 5 gld., dočim on pravi, da je bil denar njegov, da mu ga pa ona ni hotela dati.
Dr. Sabotky, odv. koncipient, je stanoval s Hladnikom skupaj in gospa Prevc mu je zaupala, da sumi Hladnika, da je ukral denar. To se mu je dokazalo.
Korenčan, župan v Logatcu, je že 9 let v Logatcu in pozna vse. O Hladniku ve le dobro, prisilile so ga razmere, da je šel od doma. Bil je zelo dober človek, a prenagel. O kakem sovraštvu do matere nič ne ve. O Milki tudi popolnoma nič. To se mu ni dobro zdelo, da se je Hladnik tako s Trstom v kupčije spustil, ker on (Korenčan) Trst dobro pozna s slabe strani. Milka Hladnikova ni pijanka, a o Hatnmer-litzevi je govorila lepo in da bi se rada sprijateljila.
Špan, trg. pomočnik pri Tollazzijevih, ne ve nič posebnega.
Roza Arko, sestra obtoženkina, trgovčeva soproga iz Senožeč je že 12 let od doma. Posredovala je nekoč pri Hladnikovi materi, da se naj mlada dva vzameta, a mati ni pustila, ker ni bilo eksistence. Ona je pisala nekoč proti Hammerlitzevi pismo, v kateri ji predočuje, da ni lepo, če svojemu sinu v časnikih ves kredit jemlje. To se je poravnalo. Hladnik je blag človek, a lahkomiseln; vzgoja je kriva. Hladnikova dva še prav govorila nista o Hammerlitzevki.
T o p 1 i k a r, policijski kancelist, je zaplenil strup, a prodaja je bila prosta licence.
P i c c o 1 i, lekarnar, govori nemško in ove, da strupa »Kreatol" nima v zalogi ot strup.
Krivec, trgovec v Ljubljani, je naročil kreatol in ga je nekoliko prodal. Pred-zadnjikrat nekemu strojevodji, baje za podgane v gostilni Perles v Ljubljani. Zadnjič pa neki suhi ženski; vse je bilo nekako 14 dni pred početkom afere.
Schuschel (Zuželj) trg. pom. od Lassnika govori nemško in pove, da za tak strup ni treba licence.
T o 11 a z z i, brat obdolženke, je pisal, da se odreče pričanja.
Uršula Kreč pozna Hladnika krog 2 leti in ne izpove nič bistvenega.
Lubich, trg. potnik, pismeno izraža, da ima hladnika za nedolžnega človeka.
S i c h e r 1 pozna kot Logatčan oba Hladnika že od mladih nog. Je slišal večkrat željo, da bi se sprijaznili Hladnikovi in Hammerlitzovka.
Josipina Mazi pozna Hladnika že več let. Z materjo sta se razumela. Milka Hladnikova je tožila, da stara mati otroka niti pogledati noče. (Dr. Neuperger: To je važno! Zadovoljen smehljaj. Dr. Švigelj: To je še bolj važno! Smeh med občinstvom.)
Terezija Stibil ne izpove nič novega.
Iv. Mihevc ne ve nič kaj, ve pa, da bi se bila Milka rada sprijaznila s taščo.
*
*	*
Preide se na točko, ki pravi, da je Hladnik sleparsko izvabil od Marinška 600 kron, od Dollenza pa 1500 kron.
Hladnik razlaga, kako je posloval z denarjem in kako je Dollenzu dal na 1000 kron za en mesec 120 odstotkov obresti. Menice z Dollenzem je eskomptiral Hladnik pri Marinšku in dokazuje, da je z njimi pravilno ravnal.
Tožen je tudi krivde. Navajajo se vsi dolgovi, a Hladnik pojasnjuje svoje razmere in razmerje z raznimi ljudmi, s katerimi je imel opravka. Nekega Uicicha (Vičiča) sploh ne pozna. Sešteje se vse, kar si upa dobiti in če res izterja vse, dobi vsega skupaj
16.000 kron. Dolg njegov pa znaša celih
27.000 kron, ali če se vračuna 16.000 kron upanja, 11.000 kron.
Dr. Ravnihar objasni po kratkem odmoru, da je svak Tollazzi rekel Hladniku, da naj vrne 10.000 kron, če more in da ima polico za 10.000 kron. Dr. Neuperger pravi, da je to vse skupaj brez pomena.
Al. Dollenz pripoveduje o svojem denarnem prometu s Hladnikom. Pravi, da se ne ve prav spominjati na vse, ker je bilo več menic. Priča se nekako lovi, da se s tolmačem ne moreta sporazumeti, a dolgov ne ve prav navesti. V celoti izpove ravno nasprotno, kar je govoril Hladnik in pravi, da je izplačal ves denar vsakokrat po kavarnah. Tirjati ima 6900 kron. Hladnik je trdil, da bode dal intabulirati na hišo
40.000 kron in zato mu je Dollenz izplačal 1500 kron. Ne da se dognati, na katero hišo. Sodniki, pravdnik, tolmač in zagovornik se pričkajo.
Dr. Ravnihar zahteva, da se kon-statira, da je imel Dollenz za 3 mesece od 2800 kron celih 500 kron obresti. O menicah se posvetuje vsa dvorana zlasti sodniki, tožitelj in zagovornik v vseh treh jezikih. — Hladnik in Dollenz se italijansko spreta. Hladnik vlovi Dollenza, da se mu zareče, da mu je (Hladnik) plačal neko prvo menico, dočim je prej rekel, da mu je ni plačal. Iz nekega pisma sledi, da mu je Hladnik obljubil plačati dve menici.
Qui ritti govori po tolmaču. Hladnik ga je nagovarjal, naj se da zavarovati za 50.000 in za prve stroške mu je dal 50 kron, na vrh pa bi plačeval premije. Šel je k zdravniku ali družba »Fenice" ga ni sprejela. Hladnik oporeka. — Kupčija s čepicama, ki sta jo v kompaniji začela, še ni obnesla, ker ni bilo mrzlo. Imela sta zopet velik križ z menicami in z dobičkom, kako bi si ga delila. Obravnava postaja skrajno dolgočasna. Dr. Ravnihar opozori na nesoglasje med prejšnjo in sedanjo izpovedjo priče glede nekega zneska in raztrganja menic. Sedaj priča za obtoženca neugod-neje.
Fr. Marinšek izpove, da je rabil Hladnik denar radi svoje lesne trgovine in da mu je vedno posodil, ker je Hladnik vedno vračal. On mu je zaupal.
Obravnava se prekine.
Dnevne vesti.
Resna beseda ob resnem času. Priznamo, da je v danem položaju mir v stranki potreben. Stojimo pa odločno na stališču, da zahtevajo tudi mirni časi zdravih in čistih razmer. Nikakor ne gre, da bi se izrabljal mir, sloga in edinost za kritje osebnih aspiracij. S tega stališča smo bili in smo še danes principijelno pripravljeni opustiti vsako nadaljno polemiko o Hribarjevi nepotrditvi in zopetni izvolitvi, dasi se je izkazalo, da je naš list zavzemal edino pravilno stališče in tudi izvojeval častno zmago za častno stvar. Če pa mi polemiko že ustavimo in pride dr. Triller ter izrabi slogo, mir in edinost v to, da izsili z zvi-
jačo ob nenavzočnosti več merodajnih občinskih svetnikov izjavo, naperjeno proti mladinom, dasi imajo ti prav in ne dr. Triller, ne moremo molčati. Če mi polemiko ustavimo in pride dr. Triller pozivlje, k slogi in disciplini, istočasno pa preti — ne da bi mu v to dal dovoljenje izvrše-valni odbor, predsednik ali podpredsednik stranke — da bo začel boj na nož tudi v Sokolstvu in najvažnejših korporacijah na-rodno-napredne stranke samo zato, ker se njegovi osebni častihlepnosti ne ustreže in ker se dr. Trillerju ne more priznati, da ni njegova politika osebna in na škodo stranke, tudi mi ne moremo molčati. Ali naj trpimo, da dr. Triller, ki je prišel iz Goriške in sedel takoj k polni mizi, tudi še po naših razkritjih namiguje, da bo razkrival nagoto vsakogar, ki ga ne bo oboževal? Ali naj narodna napredna stranka trpi, da ji bo dr. Triller dejal, da je okužena? Tudi mi pravimo: Kdor ima moč, naj napravi v tem hipu red, sicer bo prepozno Apeliramo na predsednika stranke Hribarja in podpredsednika dr. Tavčarja, da kot trezna moža preprečita vse nadaljne izbruhe dr. Trillerjeve osebarije. Mi se tudi krvavih groženj in nožev dr. Trillerja nev bojimo. Zaveda naj se, da on ni stranka. Želimo si pa in se veselimo krvave operacije volilcev, ki bo gotovo dokazala, da se stranka ne da terorizirati od g. dr. Trillerja. — Govorili smo jasno in odkrito. In sedaj čakamo.
Odzivi. Uredništvo »Jutra" je dobilo naslednje tri brzojavke: Trst. Uredništvu »Jutra" za župana Hribarja. Čestitamo na Vaši izvolitvi; v boj za narod svoj! Tržaški Slovenci v gostilni „Pri Francu".
—	Cerknica: Uredništvu „Jutra". Čestitamo na izvolitvi Hribarja žnpanom; strinjamo se s sprejetjem. Večja družba iz Javornika in Cerknice. — Psokup-
1	j e (Srbija). Uredništvu »Jutra". Slava Ljubljani! Živijo Hribar! Janko Vukasovič-Stibijel, kr. podpolkovnik, poveljnik obmejnih čet.
So že začeli! V neki mestni urad je prišel včeraj nek sluga deželne vlade in je prav oblastno nastopal. Rekel je, da mora biti neka avtoriteta, ker drugače se živeti ne bi moglo, potem je pa začel razvijati svoje nazore o strankah in je rekel, da od liberalca do socijalnega demokrata ni daleč, a ta slednji, da stoji prav blizu — anarhistu. S tem je hotel modri deželnovladni sluga najbrže reči, da so naprednjaki anarhisti, ki jih je treba postreliti! Začetek je res dober in ako se bo tako nadaljevalo, bodo vladni uradniki in detektivi najbolji agitatorji za narodno-napredne kandidate pri volitvah za novi občinski svet.
I. narodno-radikalnl zaupni sestanek se vrši v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma v dneh 6., 7. in 8. septembra 1. 1910. s sledečim vsporedom: Dne 5. septembra: zborujejo programatični odseki posameznih društev. Dne 6. septembra: Ob pol 9. uri zvečer začetek sestanka in volitev predsedstva. Nato slede referati. Tov. R. Krivic: Versko vprašanje; tov. Fr. Šlibar: Narodnostno vprašanje; tov. Agneletto: Gospodarsko vprašanje. Dne 7. septembra: Tov. Jak. Uratnik: Socijalno vprašanje; tov. Černič: Politično vprašanje; tov. Šemrov: Organizacija. Dne 8. septembi^: Zaključno zborovanje in prebranje resolucij. Sestanek se vrši po § 2. in sicer se začne vedno ob pol 9. uri dopoldne in se nadaljuje ob pol 3. uri popoldne. Vsak pristaš narodno-radikalne struje naj smatra sestanek za obvezen. Za prenočišča je preskrbljeno. Vabila oziroma legitimacije se dijakom ne pošiljajo, ampak se dobe do 5. septembra vsak dan od 10. do 11. ure v prostorih akad. fer. društva »Prosveta". Vsa pojasnila daje »Pripravljalni odbor za I. na-rodno-radikalni zaupni sestanek", Ljubljana, Mestni dom.
Rešilna premija. C. kr. deželna vlada je Ivanu Kvasu iz Domžal, ki je z lastno nevarnostjo rešil 10 letnega Petra Cotmana iz Domžal, da ni utonil, podelila rešilno premijo v znesku 52 K 50 vin.
Gosp. Milan Levstek, lekarnar v Ljubljani, je včeraj v sanatoriju na Dunaju umrl. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1910 je vložilo 296 strank 132.407 K 88 vin., dvignilo pa 267 strank 105.925 K 45 vin., izplačalo pa se je posojil 38 strankam 54.920 K. Denarni promet znaša 623.271 K 64 vin.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V	mesecu avgustu 1910 je 214 strank vložilo 174.165 K 53 vin., 248 strank vzdignilo 135.467 K 49 vin., torej več vložilo 38.698 K
4	vin., 17 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 28.300 K, 358 menic se je eskomptovalo za 140.428 K, stanje vlog 3,578.112 kron 40 vin., denarni promet 736.696 K 15 vin., vseh strank je bilo 1215. Vloge se obrestujejo po 4 'A °/0.
Cirkus Kludsky v Ljubljani. Včeraj je došel v Ljubljano Ljubljančanom že dobro znani cirkus Kludsky in je takoj zvečer priredil prvo predstavo. Predstava je bila v vsakem oziru zelo zanimiva. Mnogobrojno občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo vsem točkam in tudi ni štedilo s pohvalo.
Posebno so ugajale mojstrske dresure g. ravnatelja Kludskega in žokej g. Rudolfa. Cenjeno ljubljansko občinstvo opozarjamo na te v resnici zanimive predstave.
• Društvene vesti.
Odbor telovadnega društva Sokol II.
naznanja svojim članom, da se udeležimo v nedeljo, dne 4. t. m. prireditve Sokola v Kamniku korporativno v kroju. Zbirališče točno ob 1. uri pred društveno telovadnico. Povratek z vlakom ob 11, uri zvečer.
Odbor telovadnega društva Sokol II.
vabi vse svoje člane na sestanek, ki se vrši v ponedeljek 5. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji brata Fr. Kavčiča na Privozu. Ker je ta sestanek jako važnega pomena, prosi odbor, da se ga zanesljivo, vsakdo udeleži. Na zdar!
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Dobrunje s sedežem v Stepanji vasi uljudno vabi k veliki vrtni veselici, ki se vrši v nedeljo, dne 11. septembra t. 1. na senčnatem vrtu gosp. Jože Anžiča, po domače pri »Šoršu" v Stepanji vasi. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo. Preplačila se v korist družbe sv. Cirila in Metoda hvaležno sprejemajo.
„Strune“ v Idriji — izdatno pomnožene — priredi dne 7. septembra ob pol 9. uri zvečer v realčni telovadnici koncert v korist podpornim društvom za slovenske visokošolce v Pragi in na Dunaju. Spored: Dvorak: Slovanski plesi št. 8 (g-mol) orkester; Smetana: Na morskem bregu, klavir solo (g. Trost); Dvorak: Slovanski plesi št. 4. (F-dur) orkester; Wieniawski: Scherzo-Tarentelle. Fibich; Poem. Gosli solo gosp. Mirko Dežela, pri klavirju vg. Trost; Čaj-kovsky: Chanson triste; Čajkovsky: Ar-dante cantabile igra orkester; Duk: Pesem ljubezni, klavir solo (g. Trost); Smetana: Vaški praznik, klavir solo (gosp. Trost); Dvorak: Slovanski plesi št. 3. (As-dur) orkester.
Kolesarsko društvo „Gorlca" v Gorici priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1. 1910. v proslavo 15 letnice svojega obstanka cestno dirko za jugoslovansko prvenstvo za 1. 1910, na progi Ljubljana-Go-rica. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj. Daljava 121 km. — Maksimalna vožnja
5	ur. — Nagrad je 6. — Vsak zmagovalec dobi še krasno umetniško izdelano diplomo.
—	Vsak došli dirkač v maksimalnem času dobi malo srebrno svetinjo in diplomo. — Ob pol 12. uri dopoldne se vrši kongres vseh jugoslovanskih kolesarskih društev v veliki dvorani hotela »Zlati jelen". — Popoldne ob pol 4. uri pričetek dirk na go-riškem dirkališču Velodromo. — Ob 6. uri zvečer se vrši razdelitev daril. Na to se prične velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom itd. Prijave za dirke naj se pošilja na društvenega predsednika, gosp. Rudolfa Drufovka, Gorica, Gosposka ulica št. 3. — Natančen vspored se dobi na veseličnem prostoru.
Parasit na narodnem telesu.
Odnckod z dežele.
Dalje.*)
Zagonetna dedščina na severnem Češkem.
Naš junak ni samo dober »advokat*, temveč zna napraviti tudi imeniten lov na hranilnične knjižnice in dedščino. Gospoda knezoškof Anton Bonaventura in kranjski dekan Koblar ga pač ne smeta zavidati zbog tega.
Tam gor na severnem Češkem nekje je umrla stara ženica, ki je imela brezdvomno mnogo sorodnikov v kraju, kjer se vrši naša povest. Da bi tudi gospa soproga našega gentlemana ne bila tej umrli, zelo petični ženi ne bila prav nič v sorodu, tega sicer ne trdimo. Bila pa sigurno ni ena prvih vseh ondi se nahajajočih. Kmalu je nastal velik šunder radi te dedščine. Skoro bi se bila vnela dolgotrajna pravda, ki bi najbrž bila požrla precej tisočakov. Brihtna glavica našega g. »doktorja" jo hitro izvije. Najprej pošlje svojo milostljivo na šestte-denski dopust — na počitnice, obiskat neko teto. Na tak način je naš prefriganec dobil šele pravo sliko in je hitro sklenil, kaj treba ukreniti. Pa se je menda prehitel, kajti kdor je tistikrat opazoval njegovo obnašanje, je bil takoj prepričan, da se je moralo zgoditi nekaj, kar ni pošteno, je kaznivo, kajti po cele dneve je pretutal doma ves iz sebe, kaj se izcimi iz tega. Bil je tedaj tako obupan, da se je — kakor se je splošno govorilo — hotel ustreliti.
Zopet ga je preganjala roka pravice, tudi njegovi ženi je upadalo za moža srce. Smilil se ji je vseeno, čeprav ji je že takrat uhajal čez planke. Koj, ko je izvedel, seveda zopet po dobri informaciji njegovih sodnih prijateljev, da pride v kratkem preiskava, oziroma zaslišanje, je ukazal svoji ženi, naj se vleže v postelj in naj ne da, če jo bo kdo vpraševal, nobenega odgovora. In res dobro ga je markirala. Ko vstopi preiskovalni sodnik v sobo, vpraša po go-spej, tedaj ga pelje k nji in »dobri1' moži-ček ga takoj drzno zavrne: »Kaj ji vendar
hočete, saj vidite, da je no ra! To je pomagalo. Niso mu mogli do živega.
Videč, da ga zopet poseča sreča, jo mahneš svojim,zastopnikom »kolegom* na lice mesta na Češko, kjer sta uredila vso zadevo, seveda po svoje, kajti testament je bil že skoro pravoveljaven. Treba ga je bilo izpodbiti. Kako se je to zgodilo, to prepuščamo njegovi vesti in vesti njegovega zastopnika. Svoji boljši polovici pa je naš »mojster* pisal domov. Žena, sedaj dobiš srebrno kahlo, katero ima v resnici še danes in jo razkazuje o priliki raznih pojedin na rake, ribe itd.
Vsi mnogoštevilni sodniki pa so de-Ibelo gledali, dozvevši, da je naš možakar vso dedščino lepo pobasal v svoj žep. Da bi ga videli, kako ponosno je tedaj hodil po trgu, češ: »Znat’ se mora! Tisočaki so pa le dobri!
Tako je torej že vdrugič ušel zasluženi kazni, kar ga seveda ni prav nič ženi-ralo, ampak mislil si je: Le naprej, le naprej ! Slišali bomo, kako je hotel ponarediti neko listino umrlega, da ga niso zalotili o pravem času.
Pot na Škrlatico.
V	somraku ob polu štirih sva zapustila s tovarišem Aljažev dom v Vratih in krenila proti zloglasni Škrlatici. Pobočje, po katerem sva hodila, je popolnoma uposto-šeno vsled plazu, ki je porušil prejšnje tu-ristovsko zavetišče v Vratih. Čez dobre pol ure zažari nebo na vzhodu, mogočen lesk objema vrhove drugega za drugim. Zdani se. Nežne, rdečkasto nadahnjene, prozorne meglice so se čudovito naglo zgoščale: kmalu je bilo celo nebo pregrnjeno s težko sivo odejo, ki je slonela na temenih Triglava, Pihavca, Stenarja in Škrlatice. Skozi luknjo pa — to je nizko sedlo med Triglavom in Pihavcem — so pošiljali radodarni Trentarji naravnost neprodirno meglo. Po preteku dobre ure prične rositi prav ponižen dežek in nižje megle so naju semterja prijazno objemale. Dežek pa je pričel rasti in glej, v nedoglednem času je že toliko narasel, da sva ga mirne vesti imenovala — dež. Pri kratkem odmoru sva se pod neko skalo pokrepčala in sklenila, da greva na vsak način naprej. Kolikor višje sva prišla, toliko gostejše so bile megle, ob polu 10. pa je pričelo snežiti in v kratkem času je bila cela okolica več prstov na debelo pokrita s svežim snegom. Prišla sva do prvega snežišča. Naveževa si Kremžarje na noge in v teku dveh ur sva prehodila sedem snežišč deloma podolgem, deloma počez. V tem je prenehalo snežiti, v kratkem sva zagledala nad seboj modro nebo in solnce nama je blagodejno osuše-valo premočeno obleko. Prišla sva do počivališča, oziroma do neke skale, pod katero^ turisti navadno prenočujejo, kajti tura na Škrlatico se računi na poldrug dan. Pod to skalo je prostora za štiri osebe. Gola tla so si kaj udobno nastlali prvi turisti z mehkim planinskim mahom, prostoren vhod pa so, da ni zavetišče preveč izpostavljeno vetrovom, zadelali z velikimi kamni in marsikateri turist, ki mu bo odločeno v ledeni noči na prostem spati, se jih bo spomnil hvaležnega saca. Tukaj sva odložila nahrbtnike, suknji pa sva razgrnila po. skali, da bi se sušili. V posodo za čaj sva natlačila snega, da bi se v tem času, ko bova odsotna, na solncu stopil, da bi imela takoj vodo za kuhanje. Odrinila sva naprej ob solnčnem siju goloroka proti vrhu, samo ogrtače sva imela s seboj. Še kakih sto metrov snežišča in prišla sva v skale. Treba je bilo plezati, toda plezanje je jako otež-kočil na novo zapadli sneg, ki je nama prikrival vsako stopinjo. Prsti na rokah in nogah so nama popolnoma otrpli. Nisem imel časa misliti na premrte roke in noge, ker je pričel cepin brenčati kakor električen kolovrat in čutil sem, da mi vstajajo lasje vsled električnega toka. Obstojim in pogledam tovariša, ki je tudi obstal. Elijev ogenj, naprej, to je bilo vse, kar sva izpre-govorila in s čudovito hitrostjo sva plezala po zasneženi steni.
Pot zavije po Kaminu navzdol. Markirana pot preneha. Kaj sedaj? Na levo navzgor je ležala pol metra debela plast snega; naravnost naprej bi se dalo priti in tudi navzdol bi še nekaj časa šlo.
Misel, da bi plezala navzdol, sva takoj opustila. Moj tovariš krene naprej, sam sem pa poskusil po snegu navzgor. Takoj sem izprevidel, da je nemogoče, kajti komaj sem stopil na sneg, se je cela spodnja plast odločila in zbobnela v prepad. Z velikim naporom se mi slednjič posreči preplezati kakih deset metrov stene ob snežišču. Ozrem se naokrog, da bi zapazil kako markacijo ali sled nadelane poti. Nikjer nič, krog in krog sive skale zamejene s snegom.
Zdajci se privali tako gosta megla, da se je hipoma zmračilo. Naprej nisem mogel. Vsedem se na skalo in pokličem tovariša, da bi v gosti megli ne zašel in se ne ponesrečil. Ves njegov trud je bil brezuspešen. Pota ni. Ko se v nekoliko minutah
megla razredči, zapazim na površini prej imenovanega snežišča lahko senco v obliki pravilne serpentine. Bil sem prepričan, da sem našel v melo nadelano pot, ki je pa bila nedostopna radi južnega snega. Plezati sva morala ob snežiššu navzgor, toda stalo naju je precej truda, predno sva preplezala kakih 20 metrov gladkih, deloma s snegom pokritih, deloma vsled talečega se snega mokrih in radi tega spolzkih skal, da sva obšla to kritično snežišče. Kmalu nato najde moj tovariš v skalo vsekano stopnjo — bila sva na poti in v par minutah na grebenu, katerega najvišja točka je vrh Škrlatice ali Suhega Plaza, kamor sva prišla ob 11 '/* h. Tukaj nas je zadnjič ta dan obsejalo solnce za par trenotkov. Nudil se je nama krasen prizor.
Krog in krog po skalovju se je lesketal v solnčnem siju kristalno čist sneg, nad nama odprto, ažurno nebo. Na jugu in vzhodu so se podile sive megle brez cilja semtertja, na severu pa se je zabliščal izza oblakov nalik mogočnemu kristalu zasneženi Špik, na čigar vznožju so se razprostirale velikanske snežne poljane. Proti zahodu, kjer so se oblaki pretrgali za par trenotkov, sva videla tik pod seboj v vsej krasoti celo dolino Veliko Pišnico, dočim se je nagromadila na jugozahodu cela stena temnih oblakov, ki so se grozeče pomikali proti Škrlatici. Prvi blisk prešine oblak — grom zadoni po ozračju. Po skalovju zaječi silen jugozapadnik in plaho se skrije solnce za prvimi meglami — umakne se močem prirode. Krasno panoramo pod nama so skrbno zakrile megle očem pretečega velikana. Temne neprozorne megle so zakrile najbližjo okolico.
Zdrzneva se — predolgo sva se zamudila. Hitro kreneva po grebenu navzdol, kar se usuje kot lešniki debela toča. Po skalovju je tulil vihar, klestila toča in kamenje se je rušilo v prepade; gosto meglo in dušeč mrak so razsvetljevali vijoličasti bliski, slišalo se je rezko pokanje strel in nato votlo odmevajoče grmenje. Iz vsake skale, katere sem se prijel, je sikal Elijev ogenj. Kmalu je postalo tako temno, da so se pokazovali po skalah vijoletni plamenčki in ako je grmenje za trenotek prenehalo, se je slišalo med klestenjem toče nekako cvrčanje — bila je elektrika, ki je prehajala iz skal v roke. Grozen položaj. Vsak trenotek je pretila strela, ki je udarjala v sosedne skale, da naju ugonobi. Plezati sva morala po vrhu grebena, ker nisva smela zapustiti pota, da ne bi zašla vsled goste megle na nepoznanih stenah. Slednjič do-speva do onega snežišča, katero sva poprej oblezla: hitro kreneva ob njem navzdol
—	trije drzni skoki in bila sva na oni strani — za nama pa zbobni cela lavina, katero sva sprožila, v prepad. Nevtegoma zlezeva pod prvo previsno skalo, da bi vedrila. Varna sva bila pred strelo, toča naju ni več dosegla in prav zadovoljno sva se zleknila po mokri skali. Z vodo, ki je pronicala skozi skalo in se zbirala v mali odrtini, sva si pogasila žejo in izpirale roke, ki so nama zatekle vsled udarcev toče. Pričelo naju je zebsti in ker sva bila vsled procimujoče vode že popolnoma premočena, sva takoj odšla, ko je prenehala glavna nevihta s točo. Slišalo se je samo šc votlo grmenje in pričel je naletavati sneg. Ko sva prišla do počivališča, kjer sva pustila nahrbtnike in sušila suknji, je bilo vse zamedeno s snegom in gotovo ne bi našla sukenj, če ne bi natanko vedela kam sva jih položila. Otreseva si, kolikor se je v naglici dalo, sneg raz ogrtai, zlezeva pod skalo in navlečeva nase vso spodnjo obleko, kar sva je imela v nahrbtnikih. Kdor bi naju takrat videl, bi bil prepričan, da vidi dva Čiča. Ko sva bila s toaleto gotova, sva pričela kuhati čaj in tudi sicer se nama ni upiralo, kar sva imela še v nahrbtnikih za reguliranje notranjih zadev, kajti bilo je že okoli štirih popoldne. Ob pol petih sva se zopat pričela pripravljati za pot. Kar je nama še ostalo, sva zbasala v nahrbtnike in stalo naju je precej truda, predno sva se mogla sleči svoj negligč. Ko sva si opr-tila nahrhtnike in pregledala, če nisva česa pozabila, se spustiva po snežišču navzdol, drsajoč, kakor s smuči na nogah; vendar je mehek, novozapadel sneg precej oviral vožnjo.
Naslednjih pet snežišč sva prehodila počez, eno sva morala pa celo presekati s cepini vsled velike strmine — vzdiguje se v kotu 60° — ker so bile prejšnje stopinje že popolnoma zasnežene; po zadnjem sva se pa zopet peljala. Namesto snega je pričelo polagoma deževati. Ker nas je popolnoma premočena obleka samo ovirala pri hoji, sva ogrtače in suknje, slekla in zataknila za nahrbtnikova jermena ter goloroka, molče nadaljevala pot. Vse tiho, sliši se samo kresanje podkovanih črevljev, včasi jekne cepinova ost po skalovju, mirno žuborenje vode med skalami, padanje dežja. Zmrači se. V temi sva nadaljevala pot in prišla ob pol 9. uri v Vrata. Hitro se preoblečeva in spijeva skudelico vročega čaja. Tečna večerja je šla posebno v slast, miren spanec v topli postelji je poživil onemogle moči. Z največjim veseljem se spominjam te lepe ture, kajti doživel sem skoro
vse, kar more doleteti turista; videl sem krasno jutranjo zarjo, pričelo je deževati in snežiti, nakar se zopet zjasni, toča, Elijev ogenj, deloma razgled z vrha, blisk in grom. Hodil sem po melu in snežiščih, krog mene je cvetela bujna alpska flora in plezal sem po navpičnih iz gladkih skalah.
N^jnovejša telefonska in brzojavna poročila,
Jubilejne slavnosti na Cetinju.
Cetinje, 1. septembra. Grški prestolonaslednik Konstantin je prišel danes s svojo soprogo v Bar. Popoldne je dospel v Cetinje, kjer je bil slavnostno sprejet. Zvečer je kralj Nikita priredil na čast gostu slavnosten diner, zvečer pa je priredila mestna občina na čast vsem zastopnikom časopisov banket. Nato se je v novi vladni palači, ki je bila zelo sijajno okrašena, vršil ples, katerega se je udeležilo nad tisoč gostov.
Praga, 1. septembra. Kralj Nikita se je proti slovanskim, časnikarjem izrazil: »Niti jaz niti cela Črnagora se ne bomo nikdar izneverili slovanski ideji. Naše srce bo ostalo vedno slovansko*. Nato se je obrnil proti hrvaškim časnikarjem in jim rekel: »Pozdravite mi kraljevsko mesto Zagreb, katero smatram za središče vse hrvatske kulture*.
Aehrenthal in San Giullano v avdljencl pri cesarju.
Dunaj, 1. septembra. Ministra Aeh-renthala in San Giuliana je cesar danes dopoldne sprejel v posebni avdijenci v Išlu: Med obema ministroma se je v vseh političnih vprašanjih doseglo popolno spo-razumljenje. V svrho preprečenja obmejnih konfliktov se bodo izdale obmejnim stražam samo instrukcije, kaka skupna komisija pa se ne bo vršila.
Kolera na Dunaju.
Dunaj, 1. septembra. Ker se dosedaj ni pojavil nobeden nov slučaj kolere, je tukajšnji mestni fizikat opustil permanentno službo.
Kolera na Ruskem še vedno divja.
Bero lin, 1. septembra. »Lokalan-zeiger* poroča iz Petrograda: Dočim je kolera v nekaterih gubernijah precej ponehala, divja nasprotno v drugih gubernijah tem hujše. V guberniji Kerzon je tekom zadnjih treh dni obolelo 30.000 oseb, od katerih jih je že umrlo nad tri tisoč. V guberniji Harkov je naznanjenih 3284, med temi 1465 smrtnih slučajev. V guberniji Poltava je znova obolelo 249, umrlo pa 120 oseb. V Odesi je obolelo nad 500, umrlo pa 270 oseb.
Pinc Nikolaj ne Dunaju.
Dunaj, 1. septembra. Grški princ Nikolaj je došel danes zjutraj ob tri četrt na sedem iz Karlovih var na Dunaj in se kmalu nato odpeljal proti jugu.
Železniška nesreča.
Dunaj, 1. septembra. Danes ob četrt na 5. popoldne sta trčila iz Prerava in Krakova došla tovorna vlaka. Poštni kondukter, strojevodja in neki železniški uradnik so bili smrtnonevarno ranjeni.
Lep železniški kondukter.
Budimpešta, 1. septembra. Budim-peštanska policija je danes aretovala nekega železniškega nadkondukterja, ki je na železnicah, ki vozijo proti Tatri, preiskaval zaboje in kradel denarje in različne dragocenosti. Zadnjo tatvino je izvršil na škodo poslanca magnatske zbornice dr. Ormodija. Kondukter je svoje tatvine že priznal. Izročili so ga takoj deželnemu sodišču.
Prepoved pošlljatev strelnega orodja na Finsko.
Petrograd, 1. septembra. Ruski vojni minister je izdal ukaz, da se na Finsko ne sme odpošiljati nobeno strelno orodje.
Grška in Turčija.
Carigrad, 1. septembra. Danes je imel grški poslanik v Carigradu s turškim ministrom za zunanje zadeve daljši razgovor in se zelo pritoževal radi še vedno trajajočega protigrškega bojkota. Kakor se oficijelno poroča, je turški minister izjavil, da z ozirom na sedanji položaj, ki je nastal vsled novih volitev, ne more ničesar ukreniti. Nato mu je poslanik Gryparis razjasnil grška volilna določila, po katerih je volilcem pri določevanju kandidatov pripu-ščena popolna svoboda.
Špljonaža na socijalističnem kongresu v Kodanju.
Berolin, 1. septembra. Iz Kodanja se poroča tukajšnjim listom, da so v hotelu »Union*, kjer stanujejo ruski delegati, ki so prišli na socijalistični kongres, izsledili nekega ruskega policijskega vohuna, ki si je potom ponarejene vstopnice pridobil vstop k posvetovanju. Toda ruski zastopniki so ga takoj razkrinkali in segnali iz dvorane.
Sodjajističnl kongres v Kodanju.
Ko dan j, 2. septembra. Danes je komisija češki odgoditveni predlog zavrnila. Proti so glasovali samo Cehi in dva Finca. Nato je bila sprejeta resolucija avstrijske državne komisije in sicer z vsemi glasovi, razven čeških.
Pismo cesarja Viljema na papeža.
Berolin, 1. seplembra. Vest francoskih listov, da je cesar Viljem na dan otvoritve berolinskega kongresa odposlal na papeža posebno pismo, v katerem je izjavil, da niti on, niti nemški narod ne odobrava gonje proti božanstvu, berolinski listi odločno dementujejo.
Nemiri v Bilbau.
Berolin, 1. septembra. Iz Madrida se poroča: Radi včerajšnjega sklepa predsedstva rudarske zveze, da se proklamira generalna stavka, so nastali v Bilbau veliki nemiri. Vse tovarne in večina trgovin je zaprtih. Po cestah se sprehajajo v velikih skupinah stavkajoči delavci, ki neprestano izzivajo vojaštvo, ki je nastavljeno, da vzdržuje mir. Med vojaštvom in delavci je že prišlo do ponovnih spopadov.
Medparlamentarna konferenca v Bruslju.
Bruselj, 1. septembra. Medparlamentarna konferenca je danes sklenila, da se od sedaj naprej vrši kongres vsako leto. Po zaključitvi kongresa je mestna občina na čast udeležencem priredila v muzeju Cinquantenaire slavnosten koncert. Po koncertu so bili parlamentarci povabljeni v mestno hišo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Dijak ali dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje. Poizvedbe na inseratni biro .Jutra*. 224/3-1
Mladenič, ki je absolviral enoletno poljedelsko šolo, išče primerne službe. Ponudbe pod .Absolvent* na inseratni biro .Jutra*.	223/1—1
Kletarja s kavcijo išče zaloga pivovarne GiSss v Spod. Šiški. Nastop takoj.	222/10—1
v za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4‘—
*
Br. JVo vabo vic, Ljubljana.
Kuč
I K O
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
I K O
„IKO“.
I K O
SprejrrLe se
trgovski vajenec
iz dobre in poštene hiše v starosti 14 do 16 let s primerno šolsko izobrazbo.
ZKTTJD. EUTITEE, Ti prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo darilo!
Lepo darilo!
JOSIP SCHUNDER ^nt|isl7o&%?eun^'.'-’
Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarjl izjemne cene.
Jart	lina laiama"
	Fran Krapeš.
Dve jako dobro upeljani
koncesiji
z vsem inventarjem sta naprodaj. Obrestujeta se dobro. Natančnejša pojasnila daje pisarna
Peter Mateliča
Šlsofja, ulica žst eN7-_ ±0.
latej Orehek, Ljubljana,
Kolodvorska ulica 36
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago 1 Čudovito nizke cene!
Obleke
- - po meri izdeluje povsem pohvalno - -
Josip Ahčin, krojač,
Ljubljana, Vegova ulica 12.
Sprejemajo se tudi v. a v to stroko spadajoča dela.
,JUTRO4
neodvisen političen dnevnik se prodaja povsod.
samo po 4 vin.
Zagrebški
n—^ JT
nu
ooooooooo ooo o ooo o oo o o o Iro/ “tovarniško znamko
priporočujemo	Pr'datek /
kot priznano I((JtlJiMl&JL za kavo /
nesi.i tot
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
k
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
26-2
o □	□
*/ j
Šivaini stroji za rodbino in obrt.
, Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
h : 1 Pisalni stroji „ADLER" :
Za šolsko mladino
so že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke kakor tudi najnovejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na deželo. — Cene jako nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Grand cirkus Kludsky.
’^7" E-vropi na-jvečji in iriajod-ličnejšl cirlru.13.
Ravnatelj in edini lastnik K. Kludsky.
100 ljudi.	150 živali.
Vsak dan ob 8.'/4uri zvečer najinteresantnejša predstava z vsakokrat izpremenjenim sporedom V sobotah, nedeljah in praznikih dve predstavi: ob 4. uri popoldne in 8.’/4
zvečer. — Električna razvetljava.
N^jvečja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole. za umetniške in prijatelje umetnosti.
= Firneži, olja in retuše za slikarstvo ------------------------
= Slikarsko platno	—
Zahtevajte cenik.	z oljnatim m krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A fi fil f TTflll Tit,m £ n n I™ kranjska tovarna oljnatih barv, iiUUll ILdUjitillaim, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
ŠF'
Najbolj varno naložen denar
je v slovenski
\
mestni hranilnici ljubljanski.
feC
o
is-
C3 S—i
A
o
PaZ
>»
O
C3
a
oo
OP
42 -rs S
!
P5
ca.
cs:
o
33
CD
CD
-S
-S
es
P
3 E
ss **
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4‘/4°/o ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5°/o obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj % % na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične
00D* doz^LSLČe lijrajnLilaajJsze..
Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
lszred.Itno cLru.fštT7*©.
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3.
12-12
J
Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrBke države
Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.