TRST, torek %. junija 1957
Leto XIII . Št. 132 (3667)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod i0, mesečno 210 din, tržaškega tiska Trst.ll-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, 928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 -KB. 1 - Z - 375 . izdata založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trsl
Rako bo odločil senat?
Danes popoldne odgovor Zolija zvečer glasovanje o zaupnici
Ministri Fanfanijeve struje groze z ostavko, če bi Zoli pristal v svojem današnjem govoru pred glasovanjem na neke zakteve socialistov - V tem je očiten vpliv l/atikana, ki se ni razburjal, dokler se je govorilo samo o glasovih desnice
(Od našega dopisnika)
RIM, 3. — Zoli bi se sedaj strašno rad izmotal iz zagate, v katero je zabrodil s svojimi računi na pomoč desnice. V zadnjem času je napravil tudi marsikateri napor, da bi si pridobil na drugi strani vsaj tisto minimalno naklonjenost, da bi se lahko glasovom monarhofašistov odpovedal. Ti so zelo trdovratni in napovedujejo, da bodo glasovali za vlado v vsakem primeru. Zoliju, ki se mogoče teh glasov ne bo mogel odkrižati, bi bilo za-
senatorjev tuči poslanci. Medtem pa je vodstvo PSI že izdelalo za Zolija dokument, v katerem zahteva od predsednika vlade razen jasne protifašistične obveze tudi, bolj natančne obveze glede upravičenega razloga, avtonomnih pokrajin kakor tudi nekaterih manj važnih zakonov. la dokument, ki ga je Zoli že dobil - v roke, je naletel na dober sprejem pri skupini ministrov, ki je naklonjena uresničenju poslanice predsednika republike; ti ministri so Gonella, Angelini, Bo in Del Bo.
Odločno so ga pa odklonili fanfanijevski ministri Moro, Gui, Taviani in Colombo. Pravijo, da ne morejo sprejeti takega preobrata v programu, pri čemer se očitno pokoravajo mnenju odgovornih krogov Vatikana, ki zelo pazljivo zasledujejo razvoj krize in katerim se pripisuje, da so dali Fanfaniju navodilo za «razredčen» program. Ta skupina je Zoliju tudi sporočila, da bi odstopila, če bi sprejel pogoje socialistov.
Stvar postaja res težavna. Baje namerava Zoli v svojem odgovoru po debati poc-Črtati antifašistični značaj vlade, vprašanje pa je, če si bo upal biti tudi dovolj o-ster. popolnoma si namreč ne mara odbiti desnice, dokler nima drugega zagotovila v lokah. Toda zaradi trdne nepopustljivosti fanfanijevcev, bo Zoliju zelo težko sprejeti zahteve PSI. Kvečjemu bo po mnenju političnih opazovalcev omenil možnost, da se nekatera vprašanja v parlamentu rešijo bolje, kot se je doslej računalo.
V jutrišnjem »Avanti!« bo Nennijev članek, kjer pravi vocitelj socialistov, da se mora KD nujno opredeliti v republikanskem, antifašističnem in socialnem smislu, Nenni z zadovoljstvom navaja neke popolnoma antifašistično in republikansko prežete besede, ki jih je Zoli govoril v nedeljo. Obžaluje pa, da se v svojem programskem govoru predsednik ni tako opredelil. Jutrišnja seja, zaključuje Nenni, pa bo dala elemente za končno sodbe.
Togliatti pa je v neki izjavi dejal, da lahko KPI spremeni svoje stališče samo, če vlada spremeni svoj program. Obenem pa Togliatti izjavlja, da ne more razumeti, kako se lahko «kak črug eksponent levice» (pri tem pač misli na Nennija) more zadovoljiti
to več kot dovolj, če bi mogel vsaj reči, da je dobil zaupnico tudi brez pomoči desnice. Ob normalnem glasovanju v senatu je to nemogoče, ker je opozicija toliko številna, da so vladi Potrebni tudi glasovi desnice, ako hoče imeti večino.
Pač pa bi zadostovali glasovi same KD, če bi se število glasujočih zmanjšalo. Zato bi rad Zoli dosegel, da bi se socialisti vsaj vzdržali glasovanja. O tem je predsednik vlade govoril včeraj na sprejemu v Kvirinalu za praznik republike z Nennijem. Kako m kaj sta se domenila, sicer nihče točno ne ve. Vendar se je iz nekih virov zvedelo, da le Zoli Nenniju nekaj obljudil. Najprej bi v svojem govoru na koncu debate poudaril antifašistični značaj svoje Jdade, nadalje pa je baje obljubil, da tudi ne bi stavil Vprašanja zaupnice ob vprašanju upravičenega razloga v agrarnih, pogodbah, ko bi te Prišle v razpravo v parlamentu.
Istočasno pa so vladni zaupniki sporočali 'Covellijevim monarhistom, da bi bilo Zo-hju všeč, če bi oni zavzeli avtonomno stališče ne oziraje s° na misine. To pa je mi-s>ne precej razburilo, tako da 80 takoj pozvali svoje zaveznike, naj Spoštujejo sporazum 0 akcijski enotnosti. V *»m smislu je zlasti govoril Romualdi, ki je obenem poudaril voljo svoje stranke, da ne spremeni svojega zadržanja do vlade, razen seveda, ce bi prišlo do kakega premočnega obrata. Zvečer so se sestali voditelji PNM, ki so odločili, da se bodo držali sPorazuma o akcijski enotnosti, do katerega je že obstajala grožnja odpovedi. Vsekakor pa bodo imeli jutri se-natorji MSI in PNM še .‘ku-V.en sestanek, kjer bodo cdlo-C>H o sikutpnem nastopu pri glasovanju o zaupnici.
Oholost misinov se je nekoliko omajala, ko so opazili, da bi se jih Zoli rad otresel.
Njih položaj pa bi postal še manj trden, če bi socialisti sPrejeli ponudbe Zolija. Dane^ še ni mogoče reči, ali bo Prišlo do kakega novega dej-?fva pred glasovanjem ali ne.
Vsekakor pa je imelo vod-5-vo Pst danes izredni sestanek, ki so se ga udeležili čla-ni vodstva, ki so pač sedaj J Rimu. Končna odločitev pa sprejeta na jutrišnjem sestanku v palači Madama, ki Se ga bodo udeležili poleg ll|iiiiu,,illlll|lll|l,l|lll|lllll||llliilllllili,,lMiil,ilil)iiM,,iiiiuiniiiiiiliiiiiiiiniiaMiHMiiiniiiiiiitiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniimiiimiii
Pflimlin hoče še zaostriti kolonialno vojno v Alžiru
Vendar pa predlaga spremembo ustave, da se to vprašanje lahko reši p novem okviru ■ Pogoj socialistov za sodelovanje v vladi
samo s kako besedno koncesijo zgolj zunanje oblike proti fašizmu in monarhiji. Ta vlada je bila sestavljena z namenom, da se bo držala s pomočjo desnice, je dejal Togliatti; kdor je hotel odprtje na desno, naj nosi posledice do zadnjega.
Zaključna seja v debati o vladnem programu bo jutri popoldne ob 17, uri. Po Zo-•ijevem govoru bo seja za eno uro prekinjena, da se politične skupine pomenijo o glasovanju. Nato bo sledilo glasovanje. V sredo dopoldne pa bo vladna seja.
Zvečer se je v senatu zaključila debata o vladnem programu. Prvi je govoril komunistični senator Negarville. Poudaril je zlasti nujnost, da se prenehajo jedrski poskusi ter pozval vlado, naj v tem smislu kaj ukrene. Potem je govoril socialist Mancinelli, za njim pa neodvisni desničar Jannaccone, ki je najavil, da bo glasoval za vlado, V imenu KD je govoril senator De Pietro, ki je diskretno povabil socialiste, naj še premislijo svoje stališče. Kot zadnji je Imel besedo liberalec Darda-nelli, ki je najavil, da bodo liberalci glasovali proti vladi.
A. P.
Izrael odobril Eisenhowerjevo doktrino
JERUZALEM. 3. — Izraelski parlament je danes z 59 glasovi proti 5 (komunisti) in 39 vzeržanim odobril izjavo ministrskega predsednika Ben Guriona, ki odobrava »Eisen-hpNvevjevo doktrino«.
Prvotno sta dve levičarski stranki, ki sta v vladni koaliciji, grozili, da bosta glasovali proti vladi, ki je postavila s tem v zvezi vprašanje zaupnice. Med današnjo debato pa so predstavniki teh strank sporočili, da se bodo glasovanja vzčržali.
Odložena na 1959 nadaljnja diskusija o reviziji listine OZN
NEW YORK, 3. — Ob udeležbi predstavnikov 81 držav članic OZN se je danes sestal posebni odbor, ki ima nalogo proučiti vprašanje revizije u. stanovne iistine OZN. Prvotno je bilo določeno, naj bi o tem razpravljali leta 1955 ob desetletnici OZN, toda tedaj so sklenili, naj se proučitev tega vprašanja odloži na leto 1957.
Danes so proučevali predlog desetih držav (med. katerimi so Kanada, Irska in Indija), naj se ponovno odloži vsaka diskusija o tem na september
-PARIZ, 3. — Glavni sve: /“PIO, ki se je danes sestal Pod predsedstvom Molieta, je . Pcoj odobril resolucijo, ki se /•reka za »pogojno udeležbo« ](vladi. Za resolucijo je bito {tjoanih 2464 glasov, proti pa G' Vzdržalo se jih je 298. Socialisti nasprotujejo zami-h »narodne« vlade z iziklju-'tvijo komunistov in poujadi-n v>. kakor se zavzema Pflim-1h ’, *n zahtevajo izvajanje po-y *e, ki jn je nakazal Mollct svojem govoru o investituri Uar)a I9a<). kot pogoj za “oelezbo v viadi.
"ierre Fflimlin je poslal sem »republikanskim in narod-Ithu strankam pismo, v kate-jpoudarja resnost položaji Francije, in predlaga slede-1 Program •
Odpraviti nevarnost infla-J?*- Primanjkljaj v zunanii 'Učilni bilanci lahko privede , kratkem času do močnega [tanjšanja uvoza, čemur bi ,‘*hll zastoj razmaha in pove-bi ge brezposelnost. Zato Predlaga načrt fiuančnega o-(uj^vljenja, ki naj bi se izve-, 1 v osemnajstih mesecih: od 'Jbnija 1957 do 31. decembra
tako da bi Bhancija lah brez tuje pomoči izenačila
ko
!V°jo plačilno bilanco in sto-sj.* v »kupno evropsko tri:
k. Vlacja bo zahtevala takojš-n*° ratifikacijo pogodb o skuo-
vU tržlči*ik in P.vr^lfl
da
Pov
tržišču in Evratomu. Storjeni bodo vsi ukrepi, s® poveča izvoz in da 3e
®ca.jo aohodki v tujih de-
viz C
Izv	prinašajo	turisti
m rsila se bo bolj skrbna tz-r» Investicij, ker je treba
v prvi vrsti podpirati napore industrijskih in kmetijskih podjetij, ki se morajo moderniz’-rati, da bodo lahko zmogla mednarodno konkurenco, na drugi strani pa Je treba uveljaviti viie bogastva, s katerimi Francija in Afrika razpolagata.
4. Določena bo najvišja men za javne izdatke. Za leto 195/ ne bi mogli biti napori za varčevanje in za povečanje davkov manjši od naporov prejšnje vlade. Nova vlada namerava povzeti nekatere davčne načrte, ki jih je skupščina zavrnila. Davek na gorivo bo še povečan, če bo mogoče vzpostaviti svobodno uporabo bencina. Obdržala se bo blokada cen. Seldanji indeks življenjske ravni, ki temelji na cenah 213 predmetov tekoče potrošnje, se bo nadomestil z novim indeksom, M bo temeljil na drugih predmetih, «ki bolj predstavljajo življenjsko raven«,
5, Alžir:	#Sedanji napori proti uporu se bodo nadaljevali in po potrebi povečali«. Posebna pooblastila se bodo podaljšala. »Francoska volja, da zgradi nov Alžir, ne sme biti paralizirana z odklanjanjem uporniške fronte za narodno o-svoboditev«. nadaljuje Pflimlin in predlaga takojšnjo politično akejo, «katere namen naj bo pripraviti začasni statut za Alzir.« Ta statut naj bi se izvedel postopoma v pričakovanju, da se uresničijo pogoji za dokončno rešitev. «V ta namen naj se pod predsedstvom ministrskega predsednika ustanovi odbor delegatov narodnih strank, civilnih in vo-
jaških osebnosti, ki bi jih izbrali na podlagi njih ugleda alj nji*1 sposobnosti«.
6. Ustava: V septembru bo sklicano iziedno zasedanje parlamenta, da se izglasuje revizija ustave v zvezi s sledečima dvema vprašanjema: a) okrepitev zvršilne oblasti, b) odnosi med metropolo in Francosko unijo. Pflimlin predlaga naj se tem odnosom da nova struktura, v katero naj se vključi tudi statut Alžira.
Pflimlin, ki na eni strani poudarja, da je treba povečati vojaške akcije «proti upornikom« v Alžiru, predlaga na drugi strani spremembo ustoa-ve v tistem delu, ki določa, da je Alžir sestavni del Francije. S tem v zvezi bi vlada imela večjo elastičnost pri do-iočaniu bodočega položaja Alžira. Kakor je znano, je Pflimlin naklonjen federativni ure-ditvi alžirskega vprašanja.
Ta svoj program je Pflimlin obrazložil predsedniku republike in je nato sporočil, da je nujno, da se socialisti izrečejo za udeležbo v vladi, da on lahko sprejme nalogo za sestavo vlade.
Plimlin bo jutri nadaljeval posvetovanja na podlagi odgo-vorov. ki jih bo dobil od posameznih strank.
Po svojih današnjih razgovorih je Pflimlin izjavil, da je do sedaj dobil ugoden odgovor na svoj program od skupin prekomorskih neodvisnih in od združenja republikanske levice. Izjavil je tudi, da ne bo sestavil vlade brez udeležbe socialiMov.
1959, ker niso še nastopile u-godne okoliščine v OZN, da se lahko sporazumno izvede revizija.
Sovjetski delegat je izjavil, da njegova vlada ni spremenila svojega stališča in da zato ne bo sodelovala pri morebitnih ukrepih za revizijo listine. Delegati ZDA, Velike Britanije in Francije pa so ugotovili, da ne obstajajo še potrebni pogoji za revizijo, in so sprejeli predlog, naj *e delo konference odloži na leto 1959. Zadevna resolucija je bila sprejeta s 67 glasovi. Devet delegatov se je vzdržalo, pet delegatov pa je bilo odsotnih.
Začetek pogajanj v Rimu
o trgovini med Italijo in Jugoslavijo
Ustanovljeni štirje pododbori za obravnavanje posameznih vprašanj
RIM, 3. — Italijansko jugoslovanska pogajanja za revizijo trgovinskega in plačilnega sporazuma so se začela danes v palači Chigi. Po splošnem m uvodnem pregledu vprašanj na dnevnem redu so se člani obeh delegacij razdelili na štiri pododbore, ki bodo obravnavali trgovinsko izmenjavo, plačilni sistem, tehnično sodelovanje in transporte.
Italijanski delegaciji predseduje veleposlanik Vanni D’Ar-chirafi, jugoslovanski pa podpredsednik odbora za zunanjo trgovino Fopovič. Revizija sporazuma ima še posebno važnost, ker se bo z italijanske strani zahtevala ukinitev kii-ringa in pristanek Jugoslavije na nov način plačevanja.
Sem spada med drugim tudi ureditev sedanjega salda, k: izkazuje aktivo v korist Italije. Medtem ko se je leta 1956 izmenjava zaključila za Italijo z deficitom, se je v prvih petih mesecih tega leta italijanski izvoz znatno razvil in presegel uvoz.
Z jugoslovanske strani se bodo verjetno zahtevah ukrepi
za večjo sprostitev italijanskin nabav živine in lesa. Lansko leto je Italija zavzemala drugo mesto kot nabaviteljica jugoslovanskih proizvodov, m to takoj za Zahodno Nemčijo, in četrto mesto kot dobaviteljica takoj za ZDA, SZ in Zahodno Nemčijo. Poudarja se, da obstajajo vsi pogoji za nadaljnji razvoj trgovine med obema državama.
Med razgovori bodo govorili tudi o izvajanju sporazuma o posebnih dobavah, glede katerega se zdi, da je že dal nekaj rezultatov.
Italijansko-jugoslovansko sodelovanje se bo raztegnilo tudi na kmetijski sektor in s tem v zvezi so bili že doseženi nekateri sporazumi med razgovori, ki jih je imel v Rimu član zveznega izvršnega sveta FLRJ Slavko Komar z ministrom za kmetijstvo Colom-bom. Kakor znano, se predvideva na tem področju izmenjava izkušenj in strokovnjakov. Poleg tega bodo med sedanjimi pogajanji govorili tudi o vprašanju transportov med obema državama.
Hruščev na televiziji ZDA in prvi komentarji
Pomirjevalne upoštevanja vredne
Umik ameriških čet iz Francije, Nemčije, Italije, Turčije in Grčije je pogoj za umik sovjetskih čet iz držav varšavskega pakta - Borba s kapitalistično ideologijo še ne pomeni vojne - Za odpravo železne zavese
vazne
izjave
NEW YORK, 3. — Ameriški tisk komentira danes intervju Hruščeva, ki so ga sinoči oddajali po ameriški televiziji.	,
Hruščev je večkrat poudaril, da Sovjetska zveza želi prijateljske odnose z ameriškim ljudstvom. »Hočemo biti prijatelji Američanov, je izjavil Hruščev, in mislimo, da bi prijatelj
stvo med SZ in ZDA koristilo tudi drugim državam.* Hruščev je zatem izjavil, da je sedaj najnujnejše normalizirati odnose med SZ in ZDA ter vsemi državami v svetu ter je dodal:	»Po
mojem mnenju bd se morala ta normalizacija doseči takole: Vse sedanje omejitve v trgovinski izmenjavi bi se morale ukiniti. Začelo naj bi se s tem. Potreono je, da vi zrušite vašo železno zaveso. Zatem bi se morale izmenjati kulturne delegacije. Potrebno je povečati stike med našimi narodi, med našimi poslovni-
nmHiiliimiHiMHMimituiMmiiiiHiiMiiiiiUHiHHimiHiiiiHHiiHiiHHiniiHiuoiiHniiinnimumuiiHiUHiiiiimilliiuiiinliiiiniiiiiHliimiii
Nadaljevanje razgovorov v pododboru OZN za razorožitev
St as se n	in	Er omiko
dosedanje^ predloge
Stassen poudarja, da bi delen sporazum Izboljšal ozračje za rešitev političnih vprašanj, Gromiko pa kritizira njegovo zavlačevanje - Resen opomin 3000 ameriških znanstvenikov proti jedrskim poizkusom
LONDON, 3. — Danes se je nadaljevalo delo v raz-orožitvenem pododboru OZN. Predsedoval je kanadski delegat Johnson. Prihodnja seja bo v sredo.
Ameriški delegat Stassen je izjavil, da bi sklenitev delnega sporazuma izboljšala ozračje in olajšala rešitev političnih vprašanj.
Sovjetski predstavnik Zorin je ponovil sovjetski predlog o ločenem sporazumu za prenehanje jedrskih
poizkusov.
Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je Stassen tudi izjavil, da je združitev Nemčije logičen «drugi korak«, ki bi sledil prvemu koraku o delni razorožitvi. Sporazum o prvem koraku bi omogočil med drugim sporazum o združitvi Nemčije in rešitev drugih političnih vprašanj, ki bi odprla pot za tretji korak o nadaljnji razorožitvi. Stassen ni danes omenil nobenega novega ameriškega predloga.
Zorin pa je izrekel nezadovoljstvo zaradi ameriškega zavlačevanja s predložitvijo novih predlogov na konferenci, medtem ko se Stassen o tem posvetuje z zahodnimi delegati. V poučenih krogih zatrjujejo, da novi ameriški predlogi niso še pripravljeni in da se bodo posvetovanja nadaljevala.
V britanskih krogih pa poudarjajo, da ne bo mogoč noben sporazum, če bi soviei-ski predlog obravnavali ločeno, t. j. brez vzporednega sistema o nadzorstvu. Angleži poudarjajo tudi, da mora biti konec jedrskih poizkusov povezan z ustavitvijo proizvodnje atomskega materiala namenjenega v vojaške namene.
Medtem je dva tisoč ameriških znanstvenikov podpisalo poziv, s katerim zahtevajo sklenitev mednarodnega sporazuma o prenehanju jedrskih poizkusov. V Tokiu pa je zveza japonskih univerzitetnih študentov, ki ima 30 tisoč članov, začela danes svoj deseti kongres, ki je posvečen borbi proti jedrskemu orožju.
Poziv ameriških znanstvenikov, o katerem je poročal Nobelov nagiajenec za lgpmijo dr. Pauling, je naslovljen vladam in narodom sveta in pravi med drugim; «Vsaka nova količina izžarevanj povzroča na vsem svetu škodo za <*o-veško zdravje. Mi kot znanstveniki vemo, kaj pomeni ta nevarnost, in imamo torej dolžnost, da nanjo opozorimo«. Podpisniki so biologi, biokemiki, kemiki in zdravniki. Med njimi sta poleg Paulinga druga dva Nobelova nagrajenca: dr. Muller, ki je dobil Nobelovo nagrado leta 1946 za svoje odkritje, da izžarevanja povzročajo spremembe v rastlinah in živalih, in dr. Er-langer, ki je dobil Nobelovo nagrado leta 1944 za fiziologijo in medicino.
Dr. Pauling poudarja v posebni izjavi, da za poziv znanstvenikov ni dala pobude nobena organizacija. Sklep za poziv je bil sprejet na predavanju, ki ga je on imel 15. maja študentom in profesorjem na \vashingtonski u-niverzi. Na lem predavanju je poudaril, da se znanstveniki, ki so preizkušali učinke izžarevanj v biologiji, vsi strinjajo o resnosti teh učinkov.
V intervjuju po televiziji pa je dr. Pauling izjavil, da bi ostanki radioaktivnih snovi, ki padajo na zemljo po jedrskih poizkusih, lahko povzročili 200.000 nenormalnih ljudi v vsaki od prihodnjih dvajsetih generacij. Ce se bodo poizkusi nadaljevali, je pripomnil Pauling, se bo na vsem
svetu skrajšalo življenje milijon oseb za	pet do de-
set let. Pripomnil je, da izžarevanja tudi v najmanjši meri lahko povzročijo raka ali leukemijo. Poleg tega lahko postane človeški organizem manj odporen proti nalezljivim boleznim.
Na vprašanje, ali so po njegovem mnenju jedrski poizkusi kljub temu potrebni, da se zajamči varnost »svobodnega sveta«, je Pauling odgovoril: »Najboljši način, da se prepreči svetovna vojna, je nadzorovati jedrsko orožje in prenehati z jedrskimi poizkusi«.
Tudi dr. Eugene Cronkite, ki je leta 1954 dobil nalogo zdraviti prebivalce nekaterih otokov na Pacifiku, ki so bi li okuženi z radioaktivnostjo pri poizkusih z vodikovo bombo, je v pododboru za atomsko energijo v ameriškem kongresu izjavil, da bi jedrska vojna imela ((nepredvidene rezultate za vse, kar živi«. Pripomnil je, «da je treba napraviti vse diplomatske napore, ki so mogoči, da se vojna prepreči«. Dodal je, da bi eksplozija več vodikovih bomb v primeru vojne »pomenila nevarnost za vse pojave življenja in za vse bodoče generacije«.
Tudi angleški novinarji, ki so od daleč prisostvovali poizkusom z angleško vodikovo bombo, se v glavnem strinjajo, da je treba zahtevati prenehanje poizkusov, Dopisnik lista «Daily Mirror« pravi: «Ker sem videl enega teh grozotnih poizkusov, zatrjujem, da bi morali mi v Veliki Britaniji zahtevati prenehanje«. Dopisnik Daily Heral-da» pa pravi: «Vsi, ki smo prisostvovali eksploziji najmočnejše britanske vodikove bombe, smo preživeli zadnjih 48 ur tako, da smo skušali pozabiti. Ta grozoten inštrument uničevanja se ne sme nikoli uporabiti proti človeškim bitjem«.
 #»-------
Zasedanje bagdadskega pakta
KARAČI, 3. — Danes se je v Karačiju sestal svet ministrov bagdadskega pakta. A-meriški državni podtajnik Henderson, ki je navzoč kot opazovalec, je sporočil, da ZDA sprejmejo vabilo, da postanejo član vojaškega odbora tega pakta.
Na svojih današnjih dveh sejah je vojaški pakt razpravljal o ustanovitvi enotnega poveljstva za področje bagdadskega pakta. V krogih konference izjavljajo, da bi bil Pakistan bolj naklonjen dvostranskim vojaškim zavezništvom med državami članicami pakta nego koordiniranemu centralnemu nadzorstvu vojaških sil pakta, ki naj bi imele glavni štab verjetno v Bagdadu.
Izjavljajo tudi, da bo iraški ministrski predsednik jutri poročal o razgovorih med kraljem Feisalom in Saudoni v Bagdadu. ZDA pripisujejo obisku kralja Sauda v Bagdadu veliko važnost, češ da se je s tem povečala možnost pristopa Saudove Ara-
bije v bagdadski pakt, čemur naj bi pozneje sledil popoln ameriški pristop v pakt..
Poročilo, ki so ga objavili nocoj, javlja dnevni red dela na sedanjem zasedanju. Danes so predložili svoja poročila odbor za poveizavo odbor proti ((prevratnemu delovanju« in gospodarski odbor, Poleg tega bo predložil svoje poročilo tudi vojaški odbor, ki se bo sestal tudi jutri.
K. Popovič na Norveškem
OSLO, 3. — Državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič, ki je sinoči prišel na uradni obisk na Norveško, je danes obiskal predsednika parlamenta in predsednika vlade. Popoldne je bil Koča Popovič gost na kosilu, ki ga je priredil norveški zunanji minister Lange, zvečer pa na večerji gost norveške vlade.
—__«»---.
Bonnski pogoji za pogajanja s SZ
BONN, 3. — Uradni predstavnik bonnske vlade je danes izjavil, da bo bonnska vlada zahtevala diskusijo o repatriaciji 85.000 nemških državljanov iz SZ kot pogoj za odhod zahodnonemške delegacije v Mosikvo na sovjetsko-nemška pogajanja, kii se imajo začeti 15. junija v Moskvi. V tem smislu pripravlja bonn-
ska vlada ustno noto za sovjetsko vlado.
Medtem pa so uradno zanikali, da bo Adenauer na vabilo sovjetske vlade v kratkem odpotoval v Moskvo.
15 nemških vojakov utonilo
MUENCHEN, 3. — Pri manevrih nove zahodnonemš-ke vpjske se je danes dogodila nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 15 vojakov. Oddelek 33 padalcev, ki se je vežbal na področju Hirschdorfa. šest kilometrov severno od Kemp-tena. se je danes zjutraj približal nekemu hudourniku, ki je zaradi včerajšnjih nalivov mečno narastel. Poveljnik je dal vojakom ukaz, naj prebredejo hudournik. Prva skupina 19 vojakov se je vrgla v vodo, v sredini pa jih je zajel vrtinec in hudournik jih je odnesel. Rešili so se samo štirje vojaki, ostalih 15 pa je utonilo. Do sedaj so iz vode potegnili samo dve trupli.
BEOGRAD, 3. — Predsednik švedske vlade Erlander bo 10. junija prišel na devetdnevni obisk v Jugoslavijo. Verjetno ga bo sprejel tudi maršal Tito na Brionih.
 «»-------
KAIRO, 3. — Kairski listi pišejo, da so egiptovske oblasti preprečile zaroto, ki so jo ZDA pripravljale proti sirskemu gospodarstvu.
mi ljudmi. Mislim, da je to najvažnejše.«
Hruščev je dalje izjavil: »Mi nismo nikakor skušali prikriti dejstva, da bo obstajala borba med kapitalistično in socialistično ideologijo, toda nismo nikoli mislili, da ta borba pomeni vojnio.«
Na drugo vprašanje novinarjev je Hruščev izjavil: »Tekmovati hočemo z vami in pri tem tekmovanju hočemo Imeti najbolj zdrave udarne sile. Mislimo, da predstavlja naš socialistični sistem najbolj zdrave elemente, ker je mlad sistem in najbolj zdrav. Ce se spoznate na zgodovino, boste vedeli, da je stari kapitalistični sistem naše države nadomestil socialistični sistem. Lahko napovem, da bodo vaši vnuki živeli v Ameriki pod Socializmom. Ne bojte se: ne bodo razumeli, kako njih dedje niso uspeli razumeti napredne vsebine socialistične družbe.#
«Ceprav Američani sledijo buržoaznim političnim voditeljem, ali je morda to vzrok za vojno? Ali je morda to vzrok za neprijateljstvo med nami in ZDA? Prav gotovo ne. Živimo torej v miru. razvijajmo naše gospodarstvo, začnimo s tekmovanjem in trgujmo. Izmenjajmo si izkušnje na področju kmetijstva. Industrije in kulture. Kar se tiče vprašanja, kateri od obeh sistemov bo zmagal, prepustimo to odločitev zgodovini in našim narodom.«
Hruščev je dalje-izjavil, da računa SZ. da bo leta 1958 dosegla ZDa v proizvodnji mleka in masla na prebivalca, za leto 1960-61 pa računa, da bo dosegla ameriško raven v proizvodnji mesa na posamez-neSa prebivalca.
Na razna vprašanja glede mirnega in miroljubnega sožitja je Hruščev izjavil, da bi s« normalizacija odnosov med ZDA in SZ morala začeti z ukinitvijo trgovinskih omejitev; sledila naj bi izmenjava trgovinskih in kulturnih delegacij. »Toda ZDA, je dejal Hruščev, izvajajo diskriminacijo, ker nočejo trgovati s Sovjetsko zvezo, kar pa vsekakor ne bo škodovalo socialističnemu svetu, pač pa mu bo pomagalo, ker ga bo prisililo na večje napore, da sam proizvaja stvari, ki bi jih v drugih pogojih lahko kupil v Ameriki.«
Kar se tiče razorožitve je Hruščev izjavil: «Mi smo pripravljeni zadovoljiti se s skromnimi ukrepi. namesto da bi skušali takoj skleniti obširen sporazum, samo da ta ukrep lahko priveče do česa bolj važnega.«
Zatem je Hruščev omenil, da je Sovjetska zveza mnogo napravila za sklenitev sporazuma o razorožitvi, da pa ZDA, Francija in Velika Britanija niso sprejele nobenega ukrepa, ki bi bil v medsebojno korist.
Kar se tiče vprašanja varnosti, je Hruščev izjavil, da se pri tem ničesar ne boji. »Mi nočemo vojne, je dejal, toda vojna bi nam lahk/i bila vsiljena.« Zatem se je
■iiitiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiimuiiuiirMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiniHni,,,,,,,,,,,,,
Titove izjave 'v Skoplju
ATOMSKA VOJNA NI
JLA bo izpopolnjevala le klasično oborožitev - Posebna pot Jugoslavije v socialistični preobrazbi vasi
SKOPLJE, 3. — Predsednik republike maršal Tito je izjavil, da čeprav ni fanatičen pacifist, ker ima dosti izkušenj iz preteklosti, toda kljub pripravam vendarle ne verjame v atomsko vojno. «Ne verjamem, da bi ljudje, ki danes odgovarjajo pred svojimi narodi in vsem človeštvom, bil; tako kratkovidni, da bi napravili tak korak. A-tomska boipba lahko unič« svet, toda ni gotovo, da bi preživel listi, ki bi jo prvi vrgel«, je izjavil Tito na kosilu, ki so mu ga danes priredili oficirji vojaškega področja v Skoplju pred njegovim odhodom iz Makedonije.
V zveizi z oboroževalno tekmo velikih držav in s pripravami na atomsko vojno je Tito izjavil, da Jugoslavija ne bo organizirala svoje armade za primer atomske vojne, temveč da jo bo izpopolnjevala s klasičnim orožjem.
Pred odhodom iz Skoplja je maršal Tito na zborovanju pred železniško postajo, kjer se je zbrala velika množica, izrekel zadovoljstvo, ker se narodi Jugoslavije zavedajo, kaj b> pomenila nova vojna in z globoko vero gledajo v svojo prihodnost in mir. »Nas zelo zanima, kaj se dogaja izven naših meja. Zelo nas skrbi zloslutno grmenje, ki grozi z novo katastrofo človeštvu. Mi želimo in bomo delali z vsemi silami, da skupno z vsemi miroljubnimi silami v svetu napravimo, da
to grmenje ostane samo grmenje«, je poudaril maršal Tito in je dodal, da je potrebno storiti vse, da se mednarodna napetost zmanjša, da se prepreči vojna katastrofa in istočasno gledati, da se čimprej zviša življenjska raven ljudstva.
Tito je izrekel priznanje za velik napredek, ki ga je dosegla Makedonija v svojem gospodarskem razvoju m 'e ugotovil, da jugoslovanski narodi vedo kaj hočejo, čeprav na Vzhodu in Zahodu kljub rezultatom, ki so jih jugoslovanski narodi dosegli, še vedno dvomijo v ušpeh jugoslovanskega gospodarstva in se posebej kmetijstva ter ugovarjajo, češ da Jugoslavija ne ve kaj hoče: kolhoze oziroma zadruge, individualno posest oziroma kapitalizem, oziroma socializem. Tito je izjavil, da Jugoslavija dobro ve kaj hoče, da so prejšnje šablone prinesle Jugoslaviji samo ogromno škodo. «Mi gremo postopoma k našemu cilju, k socializmu. V tovarnah, v mestih in na vasi, je poudaril Tito, je Jugoslavija našla v socialistični preobrazbi vasi svojo posebno pot. Individualni kmetje se vedno bolj povezujejo s socialističnim sektorjem proizvodnje. To je pot, ki je doslej dala že velik u-speh«. Na ugovarjanje iz inozemstva, da delavski sveti niso upravičili pričakovanja, je Tito ugotovil, da so delavski sveti doslej dali celo več
rezultatov kakor je bilo pričakovati v tako kratki dobi. Jugoslovansk! delavski razred »e je naučil	upravljati pod-
jetja in postal zaveden graditelj socializma in to ne na papirju, temveč v vsakdanji praksi. Zadnja leta se je po zaslugi delavske samouprave povečala ne	samo proizvod-
nja, temveč	tudi kakovost
proizvodnje. Poudaril je zatem, da je Jugoslavija v močnem razvojnem poletu na vse*1 Področjih, v industriji, kmetijstvu, na kulturnem in drugih področjih in da je trdno odločena	uresničiti tudi
zmago socializma na vasi.
* B. B.
— «»-----
Jugoslovanski znanstveniki proti atomskim poizkusom
BEOGRAD, 3. — Univerzitetni profesprji m znanstveni delavci Srbije so danes dvignili svoj glas proti atomskim poizkusom, ki »ne ogrožajo samo človeškega zdravja«, temveč če se bodo nadaljevali, »tudi obstoj človeštva«. Jugoslovanski znanstveniki pozivajo v resoluciji, ki so jo sprejeli na današnjem sestanku, vse miroljubne ljudi v svetu, zlasti pa znanstvenike, ki delajo te poizkuse, naj se uprejo nadaljevanju poizkusov.
vprašal, čemu ZDA in druge države ne bi umaknile svojih čet iz Zahodne Nemčije in drugih zahodnih držav, to ie Francije, Italije, Turčije, Grčije, ker je SZ pripravljena umakniti svoje čete iz Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Romunije. »Mi nimamo čet drugje.« je dodal Hruščev.
Glede ukrepov, ki bi jih bila Sovjetska zveza pripravljena sprejeti za zmanjšanje mednarodne napetosti, je Hruščev na zadevno vprašanje odgovoril; »Stalno sprejemamo ukrepe v tem smislu. Odgovarjajoče ukrepe morajo sprejeti ZDA, Francija in Velika Britanija in v takem primeru bomo mi to tudi storili. Postavili smo nekaj predlogov glede razorožitve, predlagamo, naj se ukinejo omejitve v trgovini, naj se zruši železna zavesa in naj se izvede obširen program kulturne izmenjave.«
«To bi bil prvi korak, da se preizkusi dobra volja o-beh strani in da se ustvari primerno> ozračje, ki naj ne diši po ‘vojni; to ozračje bi privedlo do dobrih odnosov.«
Ko ga je eden od novinarjev vprašal, ali ne misli, da bi se države varšavskega pakta oddaljile od socializma, če bi se sovjetske Čete umaknile, je Hruščev odgovoril: ((Napravimo poizkus, Cernu ne umaknete svojih čet iz Nemčije in Francije? Mi bi lahko umaknili naše iz Nemčije, Poljske in Madžarske; in videli bi, da bi Kadarjev režim, 'ki je na Madžarskem režim ljudstva, v bodoče cvetel.«
Nekdo drug pa je Hruščeva vprašal: «Ali je gospod Hruščev v svoji notranjosti prepričan, da v vseh državah s komunističnim režimom temelji danes ta režim na volji ljudstva?«
»Vsekakor, je odgovoril Hruščev. Kako bi moglo biti drugače? Vprašajte se, kako drži Cangkajšek v rokah for-moško ljudstvo in poglejte, kaj je to ljudstvo napravilo, ker mu ni všeč ta režim. A-meričani so dali Cangkajšku šest milijonov dolarjev, da ga držijo na kontinentu in vse ameriško orožje je šlo iz rok Cangkajška v roke Mao-cetunga. Kdo je to napravil? Vse je napravilo kitajsko ljudstvo, ker Cangkajškov režim ne odgovarja volji kitajskega ljudstva.«
Na vprašanje ali bi bila moskovska vlada pripravljena dovoliti zahodnim diplomatom v SZ večjo svobodo Za potovanje po SZ, je Hruščev odgovoril; »Ce bi obstajal medsebojni dogovor, bi bili m: pripravljeni izboljšati pogoje na tem področju in ukiniti sedanje omejitve.«
Neka ameriška uradna osebnost je izjavila, da so besede Hruščeva, kjer se izreka za prve delne ukrepe v razorožitvi, pomirjevalne in je dodal, da se ZDA strinjajo s tem stališčem.
Bivši ameriški poslanik v Moskvi George Kennan pa je izjavil: »Mislim, da je treba izjave Hruščeva temeljito in skrbno proučiti brez iluzij, toda tudi brez pristranskega duha ali bojazni.«
«Na splošno je dodal Kennan, se bojim, da ljudje ne bi pripisali dolžne važnosti tistim delom izjav, ki bi lahko nakazale resne in konstruktivne možnosti. Nekatera od vprašanj, ki jih je Hruščev omenil, so ogromne in nujne važnosti in tudi mi imamo dolžnost, da jih proučimo z največjo objektivnostjo. Pretiran sum je lahko nič manj Škodljiv kakor pretiran seip-plicizem. Ko Hruščev izjavlja, da on in njegovi kolegi no8 čejo vojne, misli, da govort resnico. In ko izjavlja, da j« prišel trenutek za Ruse in za Američane, ko morajo prenehati, da se drug drugega imajo za tatove, mislim, da ima prav.« Ameriški tisk Pa v glavnem piše. da Hruščev ni povedal nič novega.
Predstavnik Foreign Officea pa je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da Velika Britanija nasprotuje sporazumu, na podlagi katerega naj bi se sovjetske čete umaknile iz držav Vzhodne Evrope, za-hodne čete pa naj bi zapustile Zahodno Nemčijo in Fran-C1*°; Dodal je, da je treba glede tega razlikovati med vojaškimi silami, ki so na tujem ozemlju na zahtevo redno izvoljenih vlad, in silami, ki so na tujem ozemlju, ne da bi bile za to zaprošene.« «Ne vem za nobeno državo kjer bi bile sovjetske čete na zahtevo redno izvoljenih vladu je dodal predstavnik.
V Bonnu pa izjavljajo, da intervju Hruščeva ne vsebuje nobenega novega sovjetskega predloga. Predstavnik vlade je izjavil, da je sovjetska vlada ze prej predlagala umik cet na obeh straneh demarkacijske črte v Evropi. Predstavnik socialdemokratov pa Je izjavil, da po mnenju njegove stranke umik čet no zadostuje. «Ta umik, je dodal, se mora izvršiti vzporedno c sklenitvijo pogodbe o evropski varnosti, če se hoče doseči pomirjen j e. To pogodbo mo. rata jamčiti dve svetovni v*, lesih; ZDA in SZ.»
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,7, najnižja 15,5, zračni tlak 10H,15 pacla, vlaga 73 odst., temperatura morja 18,5.
Vreme danes: Se vedno nestanovitno. Temperatura ostane v glavnem nespremenjena.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 4. junija
Kvirin, Dika Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.49. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 24.00.
Jutri, SREDA, 5. junija
Valerija, Dobran
Sindikalno vrenje nted delavstvom
Uspela
delavcev
enotna
Tržaškega
stavka
arzenala
Jutri bodo stavkali v ladjedelnici San Giusto, v petek pa bo stavka pekovskih delavcev
Včeraj oč 13.30 dalje je bila v Tržaškem arzenalu enotna stavka vseh delavcev, ki sta jo napovedali obe sindikalni organizaciji. S stavko so protestirali proti ravnateljstvu, ki je zavrnilo vse delavske zahteve. Stavke so se udeležili vsi delavci in skoraj vsi uradniki. Ko so delavci zapustili delo, so se udeležili zborovanja FIOM, na katerem je Paolo Sema orisal sindikalne zahteve in obsodil ravnateljstvo, ki jih noče sprejeti. Enotna udeležba delavcev v stavki je čokaz, da so pripravljeni na nadaljnje borbe ter da bo moralo zato ravnateljstvo podjetja končno le spremeniti svoje negativno stališče.
Stavkovno gibanje pa je zajelo tudi druge stroke. Tako bodo jutri stavkali v ladjedelnici «San Giusto#, kjer sta napovedali stavko tudi obe sindikalni organizaciji. Tudi v tej ladjedelnici bot o delavci stavkali, ker ni ravnateljstvo sprejelo njihovih zahtev. Stavka se bo pričela ob 13.30.
V petek bo po vsej državi enotna stavka pekovskih delavcev. Stavka bo trajala 24 ur. Pekovski delavci zahtevajo uveljavitev vsedržavne delovne pogodbe, razen tega pa tudi sklenitev dopolnilne pokrajinske pogodbe. V četrtek zvečer ob 18. uri bo v Ulici Duca D’Aosta na sedežu stare Delavske zbornice ClSL e-notna skupščina vseh pekovskih delavcev.
Tudi gradbeni delavci se pripravljajo na 48-urno stavko, ki bo 10. in 11. junija. Pokrajinska zveza gradbenih delavcev priredi v petek v Ul. Zonta 2 skupščino sindikalnih aktivistov gradbene stroke. Na skupščini bodo razpravljali o izvedbi stavke in o vseh podrobnostih.
Tudi železarji bodo • 12. junija ponovno stavkali.• Stavka bp po vsej državi in so jo napovedale vse sindikalne organizacije. S stavko zahtevajo delavci predvsem znižanje delovnega urnika od 48 na 40 ur na teden. Razen tega bodo stavkali še za uresničenje manj pomembnih zahtev-
Volitve odbora v železarni ILVA
Jutr' in pojutrišnjem bodo v železarni ILVA v Skednju volili člane nove notranje komisije. Volilo bo okrog 1150 delavcev in 150 uradnikov, ki bodo izvolili šest predstavnikov delavcev in 1 predstavnika uradnikov.
——«»_____
(H
uslužbencev Accgat
Sindikalni organizaciji priredita danes enotni skupščini u-sfužbencev mestnega podjetja AOBGAT. Prva skupščina za osebje, ki dela v izmenah, bo ob 9.30 v dvorani promet nega urada v Ul. Margherita; druga skupščina pa bo ob 16. in 30 v menzi v Broletu za vse ostalo osebje. Na skup-
ščinah bodo sindikalni voditelji poročali uslužbencem o sporazumu, ki so ga sklenili in podpisali pred nekaj dnevi s podjetjem.
—-»#------
Sestanek vodstva tiskarskih delavcev
Drevi ob 19. uri bo v 'JI. Zonta 2 sestanek članov vodstvenega odbora pokrajinske zveze tiskarskih delavcev C G1L. Razpravljali bodo o važnih vprašanjih stroke.
 «»-------
Sestanek FIOM
z vodstvom (RDA
Kot smo že večkrat 'pisali, so delavci CRDA že dalj časa v sindikalnim gibanju. FI OM v Trstu in Tržiču je svoj čas tudi predložila osrednjemu ravnateljstvu razne zahteve. Doslej se je ravnateljstvo izmikalo pogajanjem. Sedaj pa je sklicalo sestanek s predstavniki FIOM, in sicer za četrtek ob 10. uri. Na sestanku bodo razpravljali o zahtevah delavcev in upamo, da bo ravnateljstvo CKDA konč no le kaj popustilo.
 «» ------
O Vsi člani družbe ((Garibaldi# so vabljeni, naj se čim-prej zglasijo na sedežu zveze pomorščakov (FILM) v Ul. Zonta 2. S seboj naj prinesejo knjižice in delnice družbe.
—— «»—*—
Nov velik žerjav v tržiški ladjedelnici
Včeraj dopoldne so prifelj graditi v ladjedelnici CRDA v Tržiču velik žerjav, ki bo imel nosilnost 50 ton in ki bo največji žerjav te vrste v Evropi. Žerjav bo dosegel višino 89 metrov ko bo dvignil svoj krak in bo tehtal skupno okrog 260 ton.
Ta žerjav bo služil pri gradnji ladij v novem doku, kjer bodo lahko gradili 80.000-tonske ladje. Cez kak mesec bodo pričeli na drugi strani doka graditi enak žerjav in dva manjša, ki bosta imela nosilnost 25 ton. Veliki žerjav so zgradili v delavnicah mostov in dvigal CRDA v Trstu.
 «»-------
Danes pripluje «Vulcania»
Danes ob 17. uri bo priplula v pristanišče motorna ladja «Vulcania», na kateri se bo pripeljalo okrog 100 prekooceanskih potnikov. Ladja bo odplula proti New Yorku 14. junija ob 10. uri.
 «»——
Od 23. do 30. junija
«Teden promcla»
Na županstvu je bil včerai pripravljalni sestanek za teden prometa, ki bo v okviru
tržaškega velesejma od 23. do 30. junija. Na sestanku so razpravljali o raznih manifestacijah, ki jih bodo priredili zato, da seznanijo vse prebivalce z najvažnejšimi promet-rimi predpisi. Ob tej priliki bodo tudi v Trst pripeljali «park-šolo», kjer nazorno prikazujejo. kako se mora razvijati promet.
. «»_
Zveza telex s Portugasko
Služba telex je od 1. t. m. povezana iz Rima, Milana, Trsta, Genove, Turina in Benetk z omrežjem telex na Portugalskem in v Luksemburgu.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Nova jurisdikcija gen. konzulata FLRJ
Tudi italijanski gen. konzulat v Kopru razširil svojo juris-dikcijo
Generalni konzulat FLRJ v Trstu .in generalni konzulat italijanske republike v Kopru sta pred nedavnim razširila
svoip jurisdikcijo nad mnogo večje področje, kot sta ga imela doslej. Tako je jugoslovanski generalni konzulat v Trstu razširil svojo jurisdikcijo na vse ozemlje Treh Be-nečij. ki obsega naslednja večja mesta: Gorico, Videm, Treviso, Padovo, Benetke, Ro-vigo, Verono, Vicenzo, Bellu-no, Trident in Božen. Po prejšnji ureditvi so se morali prebivalci omenjenih mest oziroma pokrajin, kii so n, pr. potrebovali jugoslovanski vizum, obrniti na konzulat FLRJ v Milanu, sedaj pa je za to pristojen generalni konzulat FLRJ v Trstu.
Tudi italijanski generalni konzulat v Kopru je razširil svoje področje, in sicer na okraje Nova Gorica, Pulj in Reka. Doslej so se morali prebivalci Nove Gorice, Postojne, Pulja, Reke. Crikvenice, Krka itd. obrniti za italijanski vizum na generalni konzulat republike Italije v Zagrebu, medtem ko je zdaj za to pristojen italijanski generalni konzulat v Kopru.
V nedeljo v našem mestu
Svečane proslave ustanovitve
obletnice
republike
Vojaška parada v vojašnici v Ul. Rossetti Sprejem, na prefekturi - Govor senatorja Secchie
V nedeljo je tudi Trst slav- zanskih organizacij, trgovin-
nostno-proslavil rl. obletnico ustanovitve italijanske republike. Ze zjutraj je bila v vojašnici v Ul. Rossetti vojaška svečanost, med katero so podelili 26 medalj za vojaške zasluge julijskim bojevnikom. General Ferrari, ki je poveljnik tržaške posadke, je v krajšem govoru med drugim poudaril pomen 2. junija, potem pa je bila parača raznih vojaških oddelkov, ki so bili postrojeni na velikem dvorišču vojašnice.
Opoldne je vladni generalni komisar dr. Palamara ki je bil tudi prisoten na vojaški svečanosti, priredil na prefekturi sprejem, katerega se je udeležilo okoli 500 povabljencev, med njimi predstavniki vojske, sodišča, člani diplomatskega zbora, tržaški župan z odborniki, župani okoliških občin, predstavniki univerze, vseh političnih strank, bojevniških in parti-
      II1  111111  II1111II1111 111       11111111tlIIIIIIIIIIIIIIIIII1111111III111 ■ Uti III 11II 111 " I >■ 111 lil IIIIII111 M IIIIIIIIIII •
Krščanska demokracija ne mara proste cone
Odkrito	pristransko
pokrajinske	gospodars
Na sestanke komisije so povabili tri izvedence, od katerih sta dva nasprotna ustanovitvi proste cone
Ustanovitev proste cone na našem področju bi bila eden od najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja TYsta m njegov* okolice. O tem vprašanju je bilo že mnogo govora. Pred dvema letoma je bila pri nas vladna komisija, ki je zaslišala predstavnike vseh političnih, gospodarskih, sindikalnih in celp. nekaterih kulturnih ustanov in je nato poročala vladi o svojih zaključkih. Kot smo to že poročali. je ta komisija, ki se je sklicevala Izključno na argumente nekaterih zainteresiranih gospodarskih krogov, ki nočejo proste cone, izrekla negativno mnenje glede ustanovitve proste cone. Toda vlada o tem vprašanju Še ni sklepala in je zato še vedno predmet proučevanja tržaških političnih in gospodarskih krogov.
Zaradi tega je bil« v okviru tržaškega občinskega sveta ustanovljena posebna komisija za prosto cono, v kateri so bili zastopani predstavniki vseh skupin. Delo te komisije je dobro napredovalo, saj so že sestavili prvi in drugi člen resolucije, ki bi morala biti nato predložena v odobritev občinskemu svetu. Ta člena se nanašata na proglasitev tržaškega področja izven carinskih meja italijanske republike. Na žalost pa je bilo vse to delo prekinjeno zaradi negativnega demokrist-janskega stališča do proste cone. Tudi v tem vprašanju se je Krščanska demokracija pridružila fašistom in monarhistom, ki so bili od vsega začetka proti prosti coni.
To vprašanje je obravnavala tudi gospodarska komisija pokrajinskega sveta. Zanimivo ie, da je ta komisija sklicala
niiiiiiiiiiiiiiiHHunniiiMiiiiiMiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiniiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiHiimiiiiimuHiiimmi
Avstrijci potrjujejo vesti o gradnji lastne mornarice
Avstrijski zakonski osnutek ni narejen po panamskem vzorcu in se bodo lahko vpisale v pomorski register le avstrijske ledje * V juniju bosta odpluli iz Trsta 102 ladji
Ukrepi, ki jih je sprejela Avstrija zato, da bi ustvarila lasten pomorski register in tfgovmsko mornarico, ki bo plula pod avstrijsko zastavo, so zbuuili med drugimi pomorskimi državami najrazličnejše komentaije. Tako se mnogo govori, da skušajo Avstrijci ustvar.ti nov pomorski register po vzorcu Paname, Liberije in Hondurasa, v .katerega vpisujejo številni brodarji svoje ladje samo zato, ča se izognejo nadzorstvu, plačevanju davkov,' sindikalnim obveznostim itd.
Avstrijski predstavniki od-lecno zanikajo taae namere in pravijo, da se v Avstriji razpravlja o zakonskem o-snutku za pomorstvo izključno zato, ker obstaja med avstrijskimi gospodarskimi krogi stvarno zanimanje za gradnjo lastnega ladjevja. Pa tudi zakonski osnutek sam predvideva, da mora biti najmanj 75 odstotkov vloženega kapitala za giadnjo ali nakup ladje v rokan avstrijskiu državljanov, kar onemogoča vpis tujih ladij, kot se dogaja v treh zgoraj omenjenih državah, kjer je številno vpisano ladjevje v resnici last tujih državljanov in družb.
Proti ustvarjanju novega registra po panamskem vzorcu so se izrekli tudi vsi avstrijski gospodarski krogi, ki so po drugi plati pobudniki u-stanovitve lastne mornarice. Pa tudi avstrijska država bi iinela od takega registra le malo koristi, saj bi lahko pntegndi — po približnih računih — le kakih sto ladij, hkrati pa bi ustanovitev takega registra kaj negativno vplivala na odnuse z vsemi drugimi pomorskimi državami.
Te ugotovitve avstrijskih predstavnikov ponovno potr-
jujejo vesti o nameravani gradnji lastne trgovinske mornarice, ki naj bi prvenstveno služila za potrebe avstrijskega prekomorskega prometa. Bred dnevi smo že poročali, da so bili že storjeni prvi konkretni koraki in da se pričakuje, da bo še letos zaolu-la prva avstrijska ladja. V ta namen nameravajo najprej kupiti nekaj ladij tipa «Liberty», ki bodo najprej vozile na poizkusnih vožnjah.
Se vedno pa ostaja nerešeno vprašanje matičnega pristanišča za avstrijsko ladjevje in — kot smo že poročali — nekateri avstrijski krogi celo priporočajo, da bi izbrali za tako pristanišče Hamburg ali Bremen, kljub temu da gre večina avstrijskega prekomorskega prometa skozi tržaško pristanišče.
To vprašanje je za Trst zelo važno, saj bi se z novim avstrijskim ladjevjem povečalo število tržaških pomorskih zvez, ki ‘»iper stalno raste, a je še vedno mnogo prenizko.
Za junij se predvideva da bosta odpluli na rednih vožnjah iz Trsta 102 ladji, medtem ko je v istem mesecu preteklega leta odplulo ie 90 ladij. Število rednih prog se je torej v primerjavi z lanskim stanjem občutno povečalo, vendar j« še vedno nezadostno, saj moramo upoštevati, da odpluje iz severnih pristanišč večje število ladij vsak teden, kot iz Trsta na mesec.
V juniju bo odplulo več ladij — vedno v primerjavi z junijem preteklega leta — proti Afriki, Rdečemu morju, Perzijskemu zalivu, Levantu in Španiji- Zn.žalo pa se bo število odhodov proti Severni in Srednji Ameriki in proti Tihemu oceanu, medtem ko ne bo odplula nobena ladja
proti Avstraliji.
Število rednih odhodov bo proti raznim področjem v juniju sledeče (v oklepaju podatek za junij 1956): Jadransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Španija 14 (12), Grčija, Turčija, Sirija, Libanon. Izrael, Egipt 4l> (37), Afrika, Rdeče morje 17 (10), Avstralija nobenega odhoča (1), Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod 9 (3), Zahodna in Severna Evropa 7 (7), Severna Amerika 5 (10) Srednja Amerika, Tihi ocean 5 (6), Južna Amerika 5 (4).
• - «»— -
Smrtna nesreča agenta prometne policije
K številnim smrtnim žrtvam prometnih nesreč je treba od nedelje prišteti še a-genta javne varnosti Davida Bisola-Bartolina, ki je izgubil življenje med izvrševanjem službene dolžnosti. Bisol-Bar-tolin je bil agent prometne policije in v nedeljo okoli 1.40 ponoči je bil na službenem obhodu s svojim kolegom na cesti Montebello-Ka-tinara- Njegov delovni tovariš, ki je vozil tik za njim, je naenkrat opazil, kako je Bisol izgubil oblast nad vozilom in zašel s ceste ter se zvrnil v jarek, kjer je negibno obležal.
Ko so prišli na kraj bolničarji Rdečega križa, je bil nespečni agent že mrtev. Vsaka pomoč je bila zaman in tako so njegovo truplo po ureditvi zakonskih predpisov odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Zakaj je prišlo c o nesreče, ni bilo mogoče ugotoviti; menijo pa, da je a-gentu postalo nenadoma slabo. zaradi česar je izgubil oblast nad motorjem in se prevrnil, pri čenier je udaril z glavo ob tla.
vabiti na razpravo tudi kakega drugega izvedenca krogov, ki ^zahtevajo ustano-i vitev proste cone in ne samo predstavnika KP. Znano je. da so še druge politične stranke in 'gospoadrske ustanove, k) zagovarjajo prosto cpno. Po drugi strani pa so povabil: dva izvedenca iz krogov, ki nasprotujejo prosti coni in ki sta govorila profi tej rešitvi, Na osnovi tega je razvidno, da je bip v tej komisiji namenoma ustvarjeno vzdušje proti ustanovitvi proste cone. ki so jo v tej komosiji zagovarjali sgmo komunisti. Zato tudi desničarski časniki pišejo, da so za prosto cono samo «protinarodne sile#, čeprav dobro vedo, da večina prebivalstva zahteva ustano-
vitev carine prostega področja. ! vratka sodnika
nekaj sestankov, na katerih so povedali svoje mnenje o prosti coni tudii nekateri p"' vedenci. Toda ■ izbira izvedencev je bila pristranska, saj so povabili na sestanek komisije tri izvedence, "In s engga, ki je govoril v prid, dva pa, ki sta govorna prosti coni, V, k0mšS‘Ji sami pa so govorili za prosto cono Komumuitični poicrajinsiki svetovalci, proti prosti coni pa demokristjani, fašisti m monarhisti. Republikanski predstavnik. še ni povedal svojega mnenja, socialdemokratski pa je bil odsoten zaradi bolezni.
Qd treh povabljenih izvedencev je prvi govoril dr,
Bajovitz, ki je obrazložil komisiji velike koristi proste cone za tržaško gospodarstvo, zlasti še za razvoj mednarodnega pristaniškega prometa z zalednimi državami, industrije in drugih gospodarskih dejavnosti, kar bi najbolj ugodno vplivalo na ceiotm razvoj mestnega gospodarstva in hkrati na zvišanje življenjske ravni delovnega prebivalstva.
Komunistični pokrajinski svetovalci pa so poleg drugega predlagali tudi ustrezno tro-sarinsko zaščito za izdelke domače proizvodnje pred tujo konkurenco.
Ostala dva izvedenca, in sicer veletrgovec Vatta, ki je tudi član vodstva trgovinske zoornice, in dr. Sabini, bivši funkcionar Trzašitcega Lioyda, pa sta se izjavila proti prosti coni. Ponovila sta v glavnem vse tiste argumente, ki jih je navedla vladna komisija za prosto cono. Po njunem mnenju ne bi carinske ugodnosti pi-inesle tržaškemu gospodarstvu nobene koristi, medtem ko bi povzročile državi veliko škodo. Zlasti bi se znižali dohodku, ki jih dobiva država na našem področju z visokimi carinami. Veletrgovec Vatta pa je predlagal, naj bi država raje sprejela zahteve gospodarskih ustanov za znižanje davkov in za znižanje dajatev socialnega zavarovanja za delavce. Kot torej vidimo, gre samo za ugodnosti, ki bi koristile izključno nekaterim ve-letrgovskim podjetjem in ki gotovo ne bi vplivale na znižanje ctfn predmetov široke potrošnje. Dr. Sabini pa je celo izjavil, da bi prosta cona lahko nekaj koristila samo pod pogojem, da bi z znižanjem življenjskih stroškov znižali tudi plače delavcem.
Na osnovi dosedanje obravnave tega vprašanja bo komisija predložila svoje sklope pokrajinskemu svetu, ki bo moral zavzeti dokončno stališče za prosto cono. ali proti prosti coni. Menimo I a, da je bila obravnava taki važnega vprašanja preveč pristranska. Pokrajinska gospodarska komisija bi morala pa-iiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ske zbornice in drugih ustanov ter organizacij. Sprejem je trajal eno uro.
Obletnico republike so proslavili tudi »Amici del Mon-do», in sicer na svojem zborovanju, katerega so se na iniciativo radikalne stranke udeležili predstavniki PSDI. PRI in PSI.
Na dvorišču ljudskega doma v Ul. Madonnina pa je o republiki in o republiški u-stavi govnril senator in član osrednjega vodstva KPI Pie-tro Secchia, ki je predvsem poudaril, da je italijanska republika zrasla iz borbe in krvi svojih najboljših sinov-Prikazal je vse žrtve, ki jih je italijansko ljudstvo doprineslo v borbi za ustvaritev republike ter pri tem še posebej poudaril, da se je ta borba začela takoj po letu 1921, o čemer pričajo številni procesi, na katerih so bili sojeni in obsojeni italijanski antifašisti. Sad te borbe, ki je doseglig vrhunec v odporniškem gibanju, pa sta republika in republiška ustava, ki se je kljub vsemu ohranila do lanes, predvsem po zasluži delavskih množic, katere morajo nujno upoštevati vsi nasprotniki republike, predvsem pa nasprotniki demokratičnih določil, ki jih republiška ustava vsebuje. Senator Secchia je v tej zvezi pozval demokrate in sploh napredno misleče ljudi k enotnosti in skupnemu nastopu proti onim, ki so danes samo še orodje v rokah velikih monopolov in ki bi želeliv,da o-stane. republiška ustava samo mrtva črka,
 «»  '
razprave v zadevi javnih del
Proces proti Ercellijevi, Bi-zaiu in crugim zaradi poneverb na uradu za javna dela, ki bi se moral nadaljevati včeraj, je bil odložen na soboto zjutrgj. Sodniku Fari-naru, ki je v sodnem zboru na tej razpravi, je namreč v Neaplju umrl oče, zaradi česar je bil predsednik prisiljen odložiti proces do po-
Po zaključku pouka na slovenskih šolah
Nad 3.000 slovenskih učencev in dijakov je preteklo soboto zaključilo šolsko leto. Med njimi je velika večina takih, ki so svoje zvezke in knjige že spravili v kakšen predal in sedaj se že veselijo dolgih počitnic, ki so pred njimi. Vsi seveda niso tako srečni. Čeprav še niso dobili spričeval, že marsikdo ve vnaprej, da bo treba spet prijeti za knjigo, če se bo hotel otresti slabega reda. ki mu grozi, da bo razred . ponavljal, če bo na popravljalnem izpitu padel. Toda ti izpiti so še daleč in nekaj dni počitnic, pravih breeskrbnih počitnic, si je pač treba privoščiti-
Drugače pa je z maturanti, velikimi in malimi, ki niso odložili knjig, saj so mature pred vrati. V četrtek se prične mala matura, medtem ko bodo dijaki višjih srednjih šol polagali zrelostni izpit 24. junija. Casa je torej le malo na razpolago in velja pohiteti, da bodo potem počitnice brez-skrbnejše.
Letos ie na nižji gimnaziji 100 malih maturantov, medtem ko je položaj na višjih šolah naslednji: veliko maturo bo 'polagalo 21 dijakov z višje realne gimnazije, 20 s klasične, 23 s trgovske akademije ter 17 z učiteljišča. Končno imamo še trgovske strokovno šolo, kjer bo zrelostni izpit polagalo 39 dijakov, industrijsko strokovno šolo s 56 maturanti in strokovni tečaj na Opčinah, kjer bo 24 maturantov.
Omenimo naj še, da je prošnje za polaganje sprejemnega izpita na nižji srednji šoli v Trstu predložilo 152 učencev, ki bodo izpite polagali od četrtka dalje.
 «»------
Zastrupitev s plinom
S prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh so včeraj sprejeli na drugem zdravniškem oddelku 87 let staro Giusep-pino Raggiotto vd. Bressin-gher iz Ul. Gatteri, kateri so ugotovili znake hudega za-strupljenja z gorilnim plinom.
Kako in kdaj se je zastrupila, ni znala povedati. Bolničarji Rdečega križa, ki so jo pripeljal) v bolnišnico, pa so izrazili mnenje, da se je zastrupila po nesreči s pli-strupljenja s plinom.
Zaradi nerodnega padca med hojo po Ul. Commercia-le si je Domenica Tisel vd. Rosso iz Videmske ulice včeraj verjetno zlomila gleženj leve noge, zaradi česar so jo v bolnišnici sprejeli na opazovalnem oddelku.
SNG
za Tržaško ozemlje
Danes 4. 6. ob 20,30 v kino dvorani v SKEDNJU John Sleinbeck:
V
Živi plamen
[Kulturne prireditve j
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiuiiiiiimiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiHiiMiiiiiiii
Po dolgotrajnem zasledovanju
Policija aretirata skupino ponarejevalcev potnih listov
Za vsak ponarejeni potni list so dobivali od 25 do 80 tisoč lir - S temi dokumenti se je .izmuznil" marsikdo, ki ni imel čiste vesti
Obsojenim ali tudi obtože- kov ponarejenih potnih listov. v tujini, in sicer v Berlinu in nim osebam, ki so v pričako-1 že lani. Elementov za aretaci-1 Švici. Sussana so obsodili tu-vanju sodne razprave, je sko- je ni bilo, zaradi česar so za-,di zaradi posesti ponarejene-raj nemogoče priti do potnih listov:	kvestura jih namreč
že kaznovanim ljudem ne izdaja. Do tega dokumenta, ki služi za prehod meja in potovanja v druge države, se sicer pride tudi na drug način. Je sicer nevaren in protizakonit. a kaj briga ljudi, ki so že sprti z zakonom in ki so že gledali sonce skozi železne rešetke. Ta način je ponarejevanje potnega lista, Ta zamisel se je porodila v glavi 53-letnemu Izidorju Corbat-tu iz Vicolo S. Fortunato, ki ni mogel iz države. Nabavil si je potrebne žige in si s ponarejenim podpisom kve-storja in funkcionarja urada za izdajanje potnih listov sam podaljšal veljavnost. Enako je napravil tudi za ženo, s katero je bil zapleten pri stečaju nekega podjetja v Milanu. Ne glede na to je bil Cor-batto že znan zaradi prevar in tudi ponarejevanja. Seveda sta mož in žena vneto u-porabljala potne liste in nemoteno hodila čez mejo v Francijo in Švico.
Sodeč po Izjavah kvestorja, ki je '»Jeraj pojasnil novinarjem, kako je prišlo do odkritja skupine ponarejevalcev, so bili policijski organi obveščeni o obstoju imetni-
Iz sodnih dvoruu
Pogojna obsodba
nepoštene služKinje
Pred sodniki kazenskega priprli in jo zaslišali. Nepoštena služkinja je nekaj tatvin priznala, druge pa je zanikala, vendar ji izgovor ni pomagal, ker je morala v zapor in pred sodnika, Omeniti je treba, da so starši dekleta kmalu po njeni aretaciji vrnili Cantejevi nekaj ukradenega blaga.
Dekle je tudi pred sodnikom priznalo tatvine, izgovarjajoč se, da ie potrebovala denar, ker je bila v času dogodka noseča. Sedaj pa je mati 16 mesecev starega o-tročička, medtem ko jo je zaročenec pustil na cedilu.
Sodišče ie z njo milo postopalo in jo obsodilo le na 2 meseca in 10 dni zapora ter
jeseka se je včeraj morala zagovarjati 24-letna Violetta Jurissevich s Stare istrske ceste, katero je njena delodajalka aprila lam obtožila tatvine. Jurissevicheva je bila uslužbenu kot družinska pomočnica pri 32-letni Diani Mascitti por. Cante iz Ulice Revoltella, ko je v zadnjih dneh 1955 in v prvih dneh 1956. leta ukradla nekaj oblek in perila ter majhno vsoto denarja.
Cantejeva spočetka ni prijavila nepoštenega dekleta policijskim organom, a ko ji je njena prijateljica Luigipa Del Basso, ki je bila pri njej v gosteh, povedala, da sta tudi njej zmanjkali »dve volneni jopici in 1500 lir, je telefon-sko poklicala na kraj podčastnika kvesture.
Ker je bila prepričana ca je vse skupaj ukradla Jurissevicheva, so agenti dekle
na 3000 lir globe in še to pogojno in brez vpisa obsodbe v kazenski list.
Preds. Corsi, tož. Pucnli, zap. Urbani, obramba odv. Strudthoff
čeli zasledovati vse tiste o sebe, ki so bile že znane in tudi obsojene zaraci ponarejevanja, Sum je padel na Cor. batta in od tedaj naprej je mož imel za petami, ne (ja bi se seveda zavedal, stalne angele varuhe, ki so mu sledili kot senca. 29. maja letos pa se je zgradba ponarejevalcev zrušila: agenti so namreč aretirali Corbatta v trenutku, ko je v Ul. F. Venezian izro čil 47-letnemu Pietru Odone-ju iz Ul- Rossetti ponarejen potni list.
V prostorih letečega oddelka kvesture sta moža seveda «zapela» in tako je prišlo na can več imen.
Corbatto, ki je spoznal, da bi se dalo dobro zaslužiti s ponarejenimi potnimi listi, je kaj kmalu našel ljudi, ki so za malenkostne vsote kupovali zapudle potne liste. Tem so zamenjali slike; osebe, ki niso imele pravice do rednega potnega lista, so jih lahko za vsoto od 25 do 80 tisoč lir dobile in nemoteno potovale. Za tistega pa, ki je imel potni list, je bila zadeva še lažja: nekaj žigov in podpisov, vse seveda spretno ponarejeno, in mož je zopet lahko prešel meje Italije.
Med hišno preiskavo, ki so jo uvečli v Corbattovem stanovanju, so agenti našli lesen zabojček, v katerem je bilo poleg 10 ponarejenih potnih listov tudi 8 izredno spretno ponarejenih žigov, ki jih je po naročilu ponarejevalcev pripravil znam tržaški graver in litograf Enrico Deffar iz Ul. Commerciale, Ti žigi so bili popolnoma e-naki uradnim, taku da se ni nihče na mejah zavedel tega.
Nadaljnja preiskava je u-gotovila, ča sta se s prodajanjem potnih listov ukvarjala 53-letni Francesco Cninellato iz Ul. Parini in 35-letni Mario Luin iz Ul, Bonomea. Vsega skupaj pa je skupina izdala »v imenu kvesture# 14 potnih listov, in sicer Italu Denipotiju iz Ul. Sohtario ki je po številnih prevarah v Trstu, Vidmu in Florenci izginil brez sledu. Policija ga seveda išče, a mož je verjetno že na varnem v kaki državi, kot verjetno tudi znani bivši motociklistični čirkač Attjllo De Marchi, proti kateremu so izdali 4 zaporne naloge, ker bi moral zaradi prevar presedeti 2 leti in 9 mesecev v zaporu.
Do ponarejenega potnega ista sta na ta načip prišla tudi znana mednarodna žeparja in tutova Uiacomn San-zin iz Ul, Molin u Vapore tn Bruno Su san iz Ul. del Toro. Qba sta bila obsojena že
ga potnega lista in ga leta 1956 izgnali iz Švice. Enako se je pripetilo tudi Sanzinu. Kje sta sedaj moža, pa nihče ne ve, in policija ju ni mogla aretiratil
Za potovanje v tujino sta se posiužili teh potnih listov tudi Corbattova in Sanzino-va žena ter 34-letni Arističe Calani iz Ul. Capitelli, 35-letni Filippo Galati s Korza Italia ter 34-letni Giuseppe Milli iz Ul. Ginnastica, Policijski organi so ugotovili tudi, da so Fumis Menotti iz Ul. delle Docce, Gino Corbatto iz Ul, S, Fortunato (nečak glavnega obtoženca), Cirillo Armando iz Ul. Donatello, ki je že v zaporu zaradi prevar, in Guido lenco iz Ul. S. Davis prodali skupini svoje potne liste
Zato se bodo morali tudi ti zagovarjati pred sodiščem zaradi sodelovanja pri ponarejevanju javnega akta, a bo-čo ostali do procesa skupno z nekaterimi drugimi na začasni svobodi. Nasprotno pa so preiskovalni organi poslali naravnost v zapor Corbatta, Odoneja, Chinellata, Luina in Deffarja. ki se bodo morali zagovarjati zaradi ponarejevanja javnega akta, javnih žigov, dalje da niso plačali državne takse in nekateri tudi (kdor je prešel mejo) zaradi ilegalnega prehoda državne meje.
IZGUBLJENO
Zlato zapestnico, ki je bila izgubljena v nedeljo 2. t. m. na stadionu «1. maj#, lahko vrne pošteni najditelj na SPZ v Ul, Roma 15-11.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. in 3. junija se je v trstu rodilo 7 otrok, poroka Je bila ena, umrlo pa Je 13 oseb.
POROČILA STA SFi: trgovec Fabi« Brusinl in gospodinja Uior. dana Daveggia.
UMRLI SO: 79-letnI Giovanni Belllna, 76-letnl Ivan Cok; 91-letna Marina Strudthoff, 81-letna Maria Clraffi vd. Luzzaito, 66-ietm Francesco Tamaro, 71-lelrii Luigi San, 80-letni Antonio Vat-tovani, 54-ietni Pletro Vescovi, Smiljana Kjuder stara en dan, 71-Ietna Antonija Biščak por. Za-ruba, 53-letna Maria Dambrosi por. Zmgarettl, 68-letna Marija Ferluga vd. Suzzi, 37-letna Antonia Delta Valentina.
__«#r—_
NOČNA SLtlžbA LEKARN V JUNIJU
Biasoletto, Ul. Koma 16; Man. zoni, Ul. Settefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Hovis, Goldonijev trg 8; Dr. Rossetti, Ul. Srlnapparejli 58; Harabaglt* v Barkovljah m Nicoll v Skednju.
SNG
DANES 4. junija ob 20.30: v Skednju, ttZivi plamen#.
V PETEK /. junija ob 21. uri: v Avditoriju v Trstp premiera »Žalujoči osiali#, komedija v treh dejanjih. Spisal Branislav Nušič, prevedel Joup Vidmar, za Trst predelni Mikula Letič, režiser Modest Sancin, scenograf Jože Cesar
V SOBOTO 8. junija ob 20.30 in V NEDELJO 9. junija ob 17. uri v dvorani na staiiiio-nu »Prvi maj# ponovitev igre «2alujoči ostali#.
Prodaja vstojmic dnevno od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 m v petek od 20. do 21. ure v Ul. Roma 15-11., v soboto in v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni pri Sv. Ivanu.
GLASBENA MAIICA
V PONEDELJEK 10. junija ob 21. uri:	koncert	Slovenske
filharmonije.
VERDI
JUTRI ob 21. uri koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Efrema Kur La, Na sporedu so Bachove, Mozartove in Beethovnove skladbe.
KULTURNI CENTER USIS
DANES ob 18. uri bo prof. Claudio Noliani orisal koncert reproducirane glasbe, posvečene «Mitom in podobam ameriške folklore#.
( ŠIILSKH PRIKUPITI/E )
Zgonik; Osnovna sota priredi zaključno prireditev na cerkvenem dvorišču 9. junija ob 19. uri. Na sporedu: ((Kekec# - pravljična igra v treh dejanjih.
Nabrežina: Osnovna šola prenese prireditev, naznanjeno za 30. maj, na dan 9. junija. Spored: ((Sneguljčica#. Pričetek ob 19. uri v kino dvorani.
Stivan in Medja vas. Združeni osnovni soli priredita- 9. junija ob 18. uri v meajevaški šoli zaiključno prireditev i bogatim sporedom: igre. ša-loigre, recitacije in petje.
Gabrovec: Csnovna sola priredi v šolskih prostorih 19. junija ob 16. uri prireditev. Na sporedu «Dva gluha# in razni prizori.
SempolaJ: Osnovna šola priredi 9. junija ob 16. uri v šolskih prostorih stiridejan-ko «Fepelko», ritmične vaje in pesmi.
Ricmanje: Osnovna šola priredi v vaški dvorani v soboto 8. junija ob 20. uri in v nedeljo ob 17. uri zaključno šolsko priredilev. V nedeljo 9. t. m pa bo v šolskih prostorih razstava ročnm del
RAZSTAVA DEŠKIH
IN ZENSKIH ROCMH DEL Gabrovec: 9. junija,
Razstava bo v šolskih prostorih ter bo odprta od jutra do večera.
H X O 1 O
TOREK, 4. junija 1937
IHSi UOSIA.I A A
11.30 Lahka glasba; 12.U0 Sredozemske države in dežele; 13.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V sveiu kulture; 12.55 Orkesier Pacchic-ri; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Rruch: Violinski koncert v g-molu op. 26. 18.25 Orkester Phil SpualiiV, 18.40 Koncert pianista Pavla Si-vica; 19.00 Podeželski ansambli;
19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pesi ra glaslja; 20.U0 Spori; 20.30 Slovenski oktet; 20.50 Zasedba Muset te; 21.00 Lulgt Bonelli: «zdravn«k bolne gospe#, farsa v 3 dejanjih; igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Orkester Ed-mond Ros; 23.30 Polnočna glasba.
I H S T 1.
14.30 'tržaška kulturna kronika; 17,30 Kolesarska dirka po Italiji;
18.00 Simfonični koncert; 21.00 G. B. Shavv: «L'ezar in Cleopatra#, tragedija v 4 dejanjih,
K O F E H
5.00-6.15 spored iz Ljubljane;
6.15 Jutranja glasba; 7.00.7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vines ob 7.45 Koledar; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarsko življenje na Primor, skem:	o odkupu; 1440 pisan spored lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Narodne plese izvajajo razr)i solisti in ansambli; 15.40 - 16 10 Spored ,7. Ljubljane; 16.10 Ritmi m popevke; 16.40 Gershvvinove skladbe; 17.10 Popoldanski koncert; 18.00-
19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Poje Caterina Valente z orkestrom VVerner Mueller; 19.30-23.00 Spored Iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
■SLOVENIJA 8.05 Koncert pihalne godbe JLA pod vodstvom Jožeta Bruna; 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.20 Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3; 10.10 Za vsakogar nekaj; 11.15 Za dom in žene; 11.30 Iz orkestralne in solistične glasbe A. Ljadova, F. Mendelssohna, E. Axmana, C. Detbussv.ja id G. Faureja; 12.00 Slovenske narodne pesmi v prtredbah za glas m klavir (pojo: altistka Marija Bitenc, tenorist Janez Lipušček m baritonist Tone Prus); 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Lado Cinz-ner:	Oskrbovanje deteljišča in
lucermšča; 12.40 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru: 13.15 Zabavna glasba:	13.30	Pisan spo-
red opernih melodij; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba; 16.10 Popoldanski koncert; 17.10 Zabavna	in plesna glasba
na tekočem traku: 18.00 Športni tednik: 18.30 Jz zakladnice slovenskih samospevov:	19.00 Zabavna glasba;	20.00	Skladbe Rada Simonitija	poje	Ljubljanski
kemorni zbor; 20.30 Radijska igra — Max Gundermann: Rokovnik; 21.28 Igrata velika, zabavna orkestra A. Kcstelanetz in bostonski «Pocs» orkester; 22.15 lz komorne glasbe W. A- Mozarta.
"EIEVIZIJA
16.15 Kolesarska dirka po Italiji; 17.30 Oddaja za otroke; 21.15 Prijatelj živaU; 22.00 »Dotakni se
iu pojdi«, film; 23.15 Vesti.
[ KINO J
Excelsior. 16.00: ((Razuzdano mesto#, John Mc Intire, Richard Kilev, Katryn Grant. Zapletena zgodba ameriškeifa glavnega piesta hazardnih iger.
Fenice. 16.00: «Odrske luči#. Drama, tragedija in komedija s Charlie Chaplinom in Clair Bloomovo.
Nazionale. 16.00: «Na Jugu nič novega#, Abbe Lane, Nino Ta-ranto, Carlo Dapporto, Mario Carotenuto, Fulvla Franco W B. Riva.
Filodrammatico. 16.00: «Nusem vohun#, Ernest Borgnine, R. Mil« land, N. Foch in D. Jugger.
Grattacielo. 15.30: «Zenske... kocke... denar!#, Cyd Charisse, D-Dajley. Izkaznice ne veljajo.
Supercinema. 16.00: «Bes v telesu# (Rage au corps), Francoise Arnoul in Raymond Pellegrm. Mladoletnikom najstrože prepo. vedano.
Arcobaleno. 16.00: «Zadnji paradiž#. V filmu boste občudovali lepote narave in čutnost ženske. Prepovedan vstop mladoletnim.
Astra Rojan. 16.30: «Zelezničar»i
P. Germi, S. Koščina.
Capitol, 15.30: «Dek!ica na delfinu#. Prvi ameriški film s Sofijo Loren. Cinemascope, tech-nicolor.
Cristalho. 16.00: ((Samotar#, A. Per-Kins, j. Palance jn E. Aiken.
Alabarua. 16.00: Dean Martin ln Jerry Leivis v »Moj sin fenomen#. Nepozaben zabavni film-
Ariston. 16.00:	«Pekel v Dien
Bien Fu». Zgodovinski film, ki je pretresel svet.
Aurora. 16.30: »Železno krilo#, B-Hope.
Armonia. 15.00: »Nihče me ne bo ustavil#. Poletne cene 100-130. ob primeru lepega vremena na prostem ob 19.30.
Ideale. 16.00: «GoriIa na begu#* Technicolor. C. Mitchell tn A, Baneroft.
Impero. 16.30; «Tako govori srce#, Technicolor Metro, C. Charisse ln M. Dberon.
Italia. 16.00: «Papa, mama, služkinja in jaz#, R. Lamoreux. G. Morlay.
S. Marco. 16.00: »Greh devištva#-Zabavni film z Giovanno Ralli-
Kino gledališče ob morju. 16.00: »Anonimna družba zločincev«. Pretresljiv pogled v svet milijonarskih zločincev. B. Craw-ford In R. Conte.
Moderno. 16.00: «Roparski napad#. S. Hayden. Prepovedano mladini.
Savona. 16.00: »Kanarska kneginja#. Ljubezenska zgodba s s-Pampamnl.
Viale. 16.00:	«Slutnja», Rosario
Borelli, Rita Rubirosa, Gino Latina.
Vlit. Veneto. 16.00: »Gora#. Spencer Tracy, Robert Wagner, Claire Trevor.
Belvedere. 1600: »Invazija ZDA#' Pretresljiv in prepričljiv filn'-
Marconi. 16.00:	«Gaby», Leslie
Caron, John Kerr in Sir Cedric Hardvvicke.
Masslmo. 1600: »Zadnja noč Uu" bezm#, Marta Toren, Amedeo Nazzari.
Novo cine, 16.00: «Napolitanec v Far Westu», R. Taylor, Eleonor Parker,
Odeon. 15.00: «Bosa grofica#, Av* Gardner.
Radio. 16.00; «Tr1 črte na soncu#.
Aldo Ray in Phil Carey.
KINO NA PROSTEM
Paradiio. 20.15:	«Rasni ponos#-
Technicolor. J. Chandler in J-Russell,
Porziana. 20.15; «Pony express»' Pustolovski film. C, Heston m R. Fleming.
Valmaura. 20.30: »Deset mož le' gije», Hurt Lancaster. Techm-rolor.
Stadio. 20.15: »Ni večje ljubezni#* A. Lualdl, F. Interlenghi m
G, Cervi,
MALI OGLASI
ISCEM praktičnega delavca ia
lesno skladišče, Ul, Gambl 3.
ZAHVALA
Vsem, /i so z nami sočustvo-vuli ob iiridiki izgubi oraget* očeta in soproga
Josipa Cibica
se prisrčno zahvaljujemo. P®' sebna zahvala godbi in PeV' cem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spom'n pokojnika in ga spremili n* zadnjo pot.
Družina Clblc
Sporočamo žalostno vest, da nas je za veuno zapustila naša draga mati in stava mati
MARIJA STANČIČ roj. NADLIŠEK
Pogreb nepozabne bo danes 4. t. m, ob 18. uri iz hise žalosti na kaiinarsko pokopališče.
žalujoči sinovi Marčel s soprogo Berto, Pepl s soprogo Slavico, Ivan s soprogo Elvto, nčerke Cvetka z možem Željkom, Mi'ka z možem Albinom, Leli z možem Armandom ter vnuki in ostalo sorodstvo.
Trst - Katinarn. 4 junija 1957.
OSREDNJA TOČKA V AMER. SISTEMU OPORIŠČ NA PACIFIKU
Okinawa - «dežela blagostanja»
Idilična	Oleinaiva,	opremljena	z	vs
LEPA PRIREDITEV V ORGANIZACIJI SPZ
Revija	narodnih
petih domačih skupin
cije, se je za Američane začela spreminjati v vulkansko zemljo
Lep program so izpopolnili še solisti na har-
Poslednji dogodki na For-mozi, na tem najnovejšem ameriškem atomskem oporišču, niso le sprožili vprašanje	posebnega	političnega
režima na tem otoku, prisotnosti tujih čet in nadaljnjega obstoja nekega povsem nenormalnega položaja, ampak osvetljujejo tudi stanje v celotnem sistemu vojaških oporišč, ki so jih ZDA po drugi svetovni vojni vzpostavile	na vzhodnih dohodih
k Aziji.
Nedavni ameriški sklep, da »e nekatera od teh oporišč spremene V jedrska oporišča,	je vsekakor	vplival v
smeri nadaljnje zaostritve nasprotij, ki se že pojavljajo na vseh teh okupiranih področjih. V Južni Koreji, v Južnem Vietnamu, delno pa tudi na Filipinih se že pojavljajo	znaki, ki bi	mogli, po
mnenju nekaterih komentatorjev, v kratkem privesti do reprize »formoških dogodkov«. Kljub temu, da mpra še vedno računati s prisotnostjo ameriških čet po raznih oporiščih, raztresenih po japonskem otočju, je japonska vlada sprejela odločno stališče proti temu, da bi se na njenem ozemlju zgradili kakršni koli objekti, ki bi mogli služiti v vojaške jedrske namene. Ni verjetno, da bi se na japonskih otokih kdaj koli zgradila skladišča z« atomske in vodikove bombe, niti da bi se zgradile naprave za usmerjevane in balistične izstrelke z jedrskimi »glavami« ali brez njih.
Toda del Japonske, ki je s pravne plati še vedno njen sestavni del, se po vsej verjetnosti ne bo mogel ogniti nemirom, niti jedrskim napravam, hkrati pa ni niti izključeno, da so pred določenim časom take naprave tam že zgradili. Gre namreč za majhen otok Okinawo, o čemer se sicer malo piše, še manj pa o niem ve. Okina-Wa je namreč prvo in najmočnejše ameriško vojaško oporišče na Tihem oceanu. «Na Okinaivi ni oporišč — je dejal netki ameriški general novinarjem. ko so ga vprašali o vojaških oporiščih na otoku — vsa Okinaiva j-' eno samo oporišče.»
Na tem otoku, na pol poti med Eormozo in najjužnejšim delom Japonske, je 45.000 jutgr zemlje v rokah ameriških čet. Od tega je 10.000 juter obdelovalne zemlje. V tem letu so investirali okrog 600 milijonov dolarjev v izključno Vojaške objekte, ne računajoč pri tem tekoče izdatke za opremo, prevoz, plače itd. Poleg tega so izgradili več kompletnih ame-
riških mestec s trgovinami, šolami,	poštami, bolnišnicami, bani	in športnimi zemlji-
šči. Ta mesteca niso le začasna, kakor podobna ameriška vojaška taborišča v drugih delih sveta, ampak so zgrajena tako, da se morejo upirati	tudi najmočnejšemu
tajfunu. Okinawa je osrednja točka v sistemu ameriških oporišč, ki gredo od Aleutin-skih otokov do Filipinov. Zaradi tega so jo Američani o-skrbeli	z najmodernejšimi
sredstvi.
Kljub temu, da je pravno japonsko ozemlje, se Okina-wa nahaja pod ameriško vojaško upravo. Ta nedoločeni in dvoumni status dopušča, da se na otok pošiljajo čete, orožje, atomske in vodikove bombe, izstrelki in rakete — brez neprijetnih vprašanj in pojasnjevanja v kongresu, a-li v japonskem parlamentu. To pomeni, da je psihološki pritisk na posadko in na prebivalstvo v precejšnji meri zmanjšan, če že ni povsem eliminiran, in da je na Oki-nawi moč brez hrupa napraviti to, kar bi za neko drugo ozemlje, pa celo tudi za Formozo, zahtevalo dolge javne postopke, da bi dosegli pristanek domače vlade, spremembo obstoječih ustavnih določb itd.
Poleg ameriških vojakov, ki se jim ne ve števila, je na Okinawi zaposlenih na raznih več ali manj vojaških objektih okrog 40.000 Japoncev, kar predstavlja okarog četrtino vseh za delo sposobnih prebivalcev. Res je, da je to prineslo prebivalstvu otoka določeno blagostanje in da je le-to pred drugo svetovno vojno živelo v mnogo težjih pogojih kot danes. Američani so dejansko hoteli napraviti iz Okina-we primer »dežele blagostanja«, razvili so trgovino in celo pospeševali tudi izvoz. Zdravstvo in higiena sta na visoki ravni.
Toda v teh poslednjih letih so stvari začele dobivati drugačen videz. Idilična Okina-wa, opremljena z vsemi sredstvi tehnike in civilizacije, se je za Američane začela spreminjati v vulkansko ozemlje.
Najprej je nastalo vprašanje zemljišč. Lastniki zemljišč, ki so bila zaplenjena v vojaške namene, so odklonili, da bi jih prodali ameriški vojski. Hkrati so zahtevali povečanje rente za odvzeto zemljo. Sele s posegom posebne komisije ameriškega kongresa so do neke mere ublažili politično burjo, ki je nastala okrog tega vprašanja; toda ne za dolgo. N' dvoma, da bo vojska zahte-
iiiiiitiiii n iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit im iii iirTiitiiiiititiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiui iiiii tiiiiiiiiiiiiiitii
KMEČKI PRAZNIK SLOVENSKE ISTRE V MAREZIGAH
vala za svoje naprave vedno nove parcele, napetost med prebivalstvom in Američani pa bo še nadalje naraščala
Drugo, še bolj pereče vprašanje, je zahteva prebivalstva, da se Okinawa in okoliški otoki ponovno integrirajo z Japonsko, da se tudi dejansko vrnejo k svoji matični državi. Kot minimalno zahtevo postavljajo politični voditelji Okinawe potrebo, da se čimprej uvede japonska civilna uprava, vojaško oporišče kot tako pa naj bi začasno še nadalje ostalo v rokah Američanov.
Odškodnina za zaplenjeno zemljo in vrnitev Okinawe Japonski sta tako postali o-srednji točki programa, na temelju katerega je bil proti koncu prejšnjega leta izvoljen prvi povojni župan Na-he, glavnega mesta otoka — Kamežiro Senaga, politično zelo blizu levim socialistom.
On sicer nima večjih možnosti, da bi izvedel tak program, toda uživa sikoro popolno podporo otočanov. A-meriške vojaške oblasti ga obtožujejo, da je «kripto-ko-mu ni st« in mu delajo razne težave pri vršenju že itak o-mejenih funkcij.
Na ta način postaja vzdušje na Okinawi iz meseca v mesec vedno bolj napeto; v primeru pa, da bi Japonska in njena vlada uradno postavili vprašanje vrnitve otoka k matični deželi, bi se leto še bolj zapletlo. Nekateri opazovalci v Tokiu so prepričani, da bo do takega razvoja tudi prišlo, ker se japonska vlada nikakor ne bi mogla strinjati s tem, da bi vsikladiščili jedrsko orožje na enem od njenih ozemelj, kljub temu da bi Japonska v tem primeru ne nosila nikakršne odgovornosti za tako morebitnost.
Na zgornji sliki folklorna skupina iz Sovodenj pri Gorici, na spodnji pa folklorna skupina Skorklja-Rojan; med njimi učiteljica Olga Gorjupova
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiffiiiimiimmnifiiTiiiniiHiiiiHHiiiiiiiimuHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiifiiiiiMiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii
TIHO DELO POD STREHO ZDRUŽENIH NARODOV
Vsako	leto
poveča za 43 milijonov
Govorica statistike ne pozna niti sentimentalnosti niti pristranosti : največji prirastek v najmanj razvitih deželah
Radijska oddaja «Za našo vas»
Dolge kolone avtomobilov, avtobusov in drugih motornih vozil so se v nedeljo vijugale po sicer ozki cesti in v opoldanski pripeki proti maihni vasici nad Koprom Marezigam. Za četrto uro Poooldne je bil napovedan točglek javne radijske oddaje «Za naso vas«, na razmeroma malem odprtem prostoru pred zadružnim domom Da se je že nekaj ur pred tem zbralo več tisoč ljudi iz vsega Primorja. Nihče od pri-rediteliev sicer ni bil tak Optimist, da ’ bi spričo pre-ret nezanesljivih vremenskih Prognoz računal na tako idealno vreme. Čudovita panorama slovenskega obalnega pasu od Pirana Da vse do Trst« in še naprej se je Kopala v bleščavi Popoldanskega sonca,
Radio Kuper in radio Ljubljana sta ob sodelovanju številnih domačinov, amaterskih Prosvetnih skupin in posameznikov in vsega Primorja pripravila pisan spored govornih in glasbenih točk. Občinstvo pa je tokrat menda prvič lahko tudi zpoznalo številne ansamble radia Ljubljana, ki so tako priljubljeni med ljudmi zlasti na vasi To so; znani Avsenikov kvintet s pevcema Dano Filipči čevo in Francom Korenom, Vaški kvintet s pevcema Božom in Miškom, šegavi harmonikar Avgust Stanko, Plesni orkester pod vodstvom mojstra Bojana Adamiča in Pevci Marijo Ahačič ki je Zapela že tako popularno Avsenikovo «T»m kjer murire cveto«. Marjano Deržaj in Jožetom Kovačem. Pa člani Veselega večera; ljubljanska Spela, ki je v hudomušnem monologu pripovedovala o tem m onem, pa šegavi trio, v katerem je z velikim uspehom sodeloval koprski Rudi Udovič kot Vane. Potem so se na improviziranem odru zvrstili še številni novinarji, u-redniki kmetijskih oddaj radia Koper in Ljubljane v pogovorih, intervjujih, pa napovedovalci radia Ljubljana, ki so čitali krajše sestavke za kmetijsko uro in še in se-Ves spored pa je prikupno vezal napovedovalec koprske radijske postaje, Jože Lavrenčič.
Kljub razmeroma Rudi vri>-
čini je večtisočglava množica ostala še po končanem sporedu na mestu in s ploskanjem zahtevala nadaljevanje. Plesni orkester radia Ljubljana je ob sodelovanju svojih pevcev izvajal nato še kratek spored zabavnih in plesnih melodij.
Na sicer omejenem prostoru okrog zadružnega doma so mnoge kmetijske zadruge postavile svoje paviljone in številni nedeljski gostje so pred končanim programom in po njem z vnemo segali po kozarcih in «iza poskušnjo« in zaradi žeje, ki je očitno m bilo mogoče pogasiti, zvrača-li kozarce pristnega domačega refoška, malvazije in drugih sortnih vin.
Zabava s plesom se je zavlekla pozno v noč
Naj omenimo še to. da je na začetku programa spregovoril sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Albert Jakopič — Kaitimir o perspektivnem razvoju kmetijstva v koprskem okraju.
Im
Človek bi mislil, da pod streho palače Združenih narodov ni drugega kot konference, posvetovanja, delegacije, poravnavanje sporov med narodi in državami. Vsakovrstna in mnogostranska je dejavnost te mednarodne ustanove. Tiho je in neopazno delo statistikov, ki skrbno in natančno zbirajo podatke iz najrazličnejših področij mednarodnega življenja.
Te dni je statistični urad objavil ((Demografski letopis ZN«, ki nam daje sliko sodobnega sveta, sliko brez kakršnih koli čustev, sliko iz samih številk. Ni v tem pregledu ne rumenih ne belih ne rdečih ne takih ne drugačnih zaves. Saj se življenje razvija po svojih zakonih. ima svojo logiko, svojo smer, svojo pot.
Vsako uro se rodi na sve tu povprečno 5000 ljudi, kar pomeni, da se vsak dan poveča število celokupnega prebivalstva na svetu (okoli 1 milijardi 700 tisoč) za 120.000. Na leto pa za 43 milijonov. Ce bi to šlo v tem tempu. , bi bilo do konca našega sto-letja na svetu še enkrat toliko prebivalcev kot sedaj.
Kako to. da v taki meri narašča število prebivalstva?
Tudi o tem nam da odgovor statistika. Smrtnost je dandanes mnogo manjša kot nekoč. Kljub vsakovrstnim težavam in trdi borbi za življenje je življenjska doba človeka daljša, medicinska znanost je zelo izpopolnjena ter ima vsakovrstna nova in učinkovita sredstva in načine. s katerimi je moč marsikakšno bolezen, ki se je v prejšnjih časih Mela smrtna, ozdraviti. Tako se je smrtnost močno zmanjšala in znaša samo 1,6 odst., medtem ko je število rojstev o-stalo enako, to je 34 na tisoč prebivalcev. Zato lahko trdimo, da je manjšanje števila smrti oziroma večanje števila ljudi na svetu prav zaradi naporov, zaradi prizadevanj posameznikov in skupnosti za ohranitev ljudskega zdravja.
Zmanjšanje smrtnosti v zadnjih desetih letih je tako, da preseneča celo take ljudi kot so statistiki, in bi zato
najraje razglasili to kot senzacionalen pojav. Najbolj pa je razveseljivo, da ni samo v svetovnem povprečju, marveč je tudi v tistih državah, kjer je bilo vedno število smrti največje, upadlo število smrti, to je zlasti v manj razvitih in gosto naseljenih področjih Azije in Afrike.
Seveda se pokažejo pravi obrisi in jasna slika posebno če celokupno število razčlenimo in si ogledamo položaj v posameznih državah. Tako imamo na primer Holandijo, Anglijo in nekatere druge industrijske države, kjer živi človek povprečno do 70. leta in še dlje a na drugi strani na primer Indijo, kjer je življenjska doba človeka komaj 32 let. Odstotek smrtnosti je najbolj občutno zmanjšan v nerazvitih področjih, toda tudi prirastek j* tam naj-večji, kar pomeni, da je člo-
vekov obstoj odvisen od gospodarskega in socialnega napredka. O tem bi morali razmišljati tisti, ki so za to poklicani, če se želijo preprečiti težkoče. Tako je procent naravnega prirastka največji v najmanj razvitih krajih, v Afriki, Jugovzhodni Aziji, na raznih otokih itd. Prve so pa države Latinske Amerike, kjer znaša letni prirastek 4,4 milijone ljudi ali 2,6 odstotka.
Ce pogledamo po kontinentih. vidimo, da je Azija na prvem mestu. V njej živi polovica celokupnega svetovnega prebivalstva, a letni prirastek doseže 24 milijonov duš„ Iz statistike se vidi tudi, da so tam ljudje najbolj žilavi, in to se vidi po povprečni starosti, procentu zaposlenih, dohodkih .prebivalcev itd. Največ prebivalcev Afrike, Jugovzhodne Azije in
Srednje Amerike so otroci. Okoli 40 odst. ljudi v teh delih sveta so stari manj kot 15 let, medtem ko je v Evropi in v Severni Ameriki ta procent manjši od 30. V Ev-nopi na primer je 60 odstotkov moških med 15, in 59. letom, medtem ko je v Latinski Ameriki’ in v azijskih državah ta odstotek samo 50.
Razlika se občuti na vsakem koraku. V Veliki Britaniji je okoli 95 odst. mladine med 5.. in 14, letom obiskovalo šolo. Na Japonskem in v Združenih državah A-merike pa je šolske mladine okoli 80 odst., na Portugalskem pade ta odstotek na 41, v Boliviji na 28, v Turčiji na -27, da ne govorimo o državah, ki so čisto na dnu lestvice.
Taka , je govorica statistike, ki ne pozna nobene sentimentalnosti ne pristranosti.
moniki, dolinski kvartet ter duet Dario in Darko
V nedeljo popoldne	je v
dvorani na stadionu	«Prvi
maj» spet imela besedo mladina. Na reviji folklornih plešo«, ki je bila prepletena Fe z nekaterimi točkami harmonikar jev-solistov in že priznanega dolinskega	kvar-
teta, oziroma seksteta, je na odru nastopilo okoli sto mladincev, ki so v nad dve uri trajajočem programu nudili številnemu občinstvu	zares
prijeten užitek. Pred leti smo imeli navado občudovati v Avditoriju ali na stadionu »Prvi maj» vrhunske umetnike jugoslovanskih folklornih plesov kot na primer ansambel zagrebškega «Kola» in makedonskega »Tanča« in naše občinstvo je začelo visoko ceniti to zvrst umetnosti. V dobi teh obiskov, ali morda celo že prej pa se je med mladino iz Brega zbrala skupina požrtvovalnih mladeničev in deklet, ki so se pod vodstvom Olge Gorjupo-ve začeli ukvarjati z	narod-
nimi plesi. Kdo bi ne poznal zares požrtvovalne skupine Brežanov, ki je v nekaj letih nastopila že na neštetih kulturnih prireditvah in ali pa njihovem zgledu, ali iz lastne pobude, se je na našem ozemlju porodilo kar več skupin, ki negujejo folklorne plese. Zato z izrednim zadovoljstvom ugotavljamo, da se v naših prosvetnih društvih dejavnost začenja širiti in da prosvetna društva dejansko ne predstavljajo več le pevski zbori, saj lahko k njim prištejemo tudi dramske skupine, ponekod šport-no-telovadne in baletne skupine, ki so se v nedeljo postavile na odru pri Sv. Ivanu.
Ne moremo podrobno opisovati vsega programa, pač pa bomo le našteli točke, izvajalce in posamezne plese.
Kot prva je nastopila skupina iz Brega, kateri se vidi, da se vadi že dolgo let, pa čeprav se skupina stalno obnavlja. V začetku je nastopila z domačimi plesi, ki jih je naštudirala učiteljica Olga Gorjupova, in sicer s plesom Monfrine, Sete paši in Sto l’di. Za Brežani so nastopili Openci, ki sicer ne vadijo toliko let, ki pa so se zelo dobro pripravili. Clan SNG Stane Starešinič jih je dobro pripravil s plesi iz Bele krajine, in sicer z Lepo Anko, Siroto in s plesom F ruške.
Na tem področju kulturnega udejstvovanja so novi Ro-jančani. Mladeniči in dekleta iz Rojana in Skorklje so
iimiilHliiiniiiilliiiMiiiiliiiiiiiliilimitiHiiiHiiiiuiiiininiiiiiiiMilininiiiiiiitiiiiiMlllliiiminiimiiiiiiiuiiiiiliiliiniliiliiiiiiiiiiiiimiilliiiiiiiiiiiniMiHiimiiiiiliiiiiiilMlilililliltllllllHiimiiiiHl
DRUGI	MESEC PROCESA ZARADI	DONGA»
PARTIZANSKE ENOTE SO V ONIH DNEH BILE EDINA OBLAST V SEVERNI ITALIJI
se že prej od časa do časa lotevali narodnih plesov, toda šele pred tremi meseci so začeli sistematično vaditi pod vodstvom Olge Gorjupove. V tretji točki so nastopili z mazurko.
Med to in naslednjo točko j c nastopila Laura Bizjak, ki je na harmoniko odigrala Ruske variacije na narodne motive. Za njo pa je prišla na oder skupina deklet in mladeničev iz Gorice, ki je zaplesala tri vojvodinske plese, in sicer Biserko, Rukavi-Ce in Igrala bi. dere. Tudi Goričane uči Olga Gorjupova.
Na vrsti so spet Brežani s tremi hrvaškimi narodnimi plesi. Zelo lepo so prikazali plese Stara baba, Drmež in Ivanič kolo.
Nastopil je nato dolinski kvartet, ki je zaigral dva narodna motiva v Avsenikovi priredbi. Za ta kvartet bi lahko rekli, da se je zares že dobro uvežbal, ker nastopa z znanimi Avsenikovimi motivi, ki so v zadnjem času postali močno popularni in ker jih lepo izvaja, žanje z njimi lep uspeh.
Prvi del programa je zaključila goriška skupina s počasnim valčkom po zamisli Olge Gorjupove.
Drugi del	programa so
spet začeli Brežani, ki so se to pot pojavili na odru v koroških narodnih nošah fn lepo zaplesali Obredni ples iz Zile, V’soče rej in Svadbem rej s polko. Daria Luin pa je nato zaigrala	na harmoniko
rusko pesem	»Oči čjarnja«,
nakar so Openci nastopili s tremi belokranjskimi narodnimi plesi’: Izrastla je kopi-nja, Carska	kasa in Srotiš,
Alfred Skerlavaj pa je nate na harmoniko zaigral Froti-nijev Beneški karneval.
Kot nova skupina se je na odru pojavila folklorna skupina iz Sovodenj, ki je nastopila s tremi gorenjskimi plesi, in sicer s Šuštar-sko, Sedmorko in Mrzulinom. Nato sta Dario in Darko «* Doline ob spremljavi dolirv skega kvarteta zapela nekaj narodnih. Kar smo rekli te kvartet, bi mogli ponoviti ta sekstet, zato sta Dario in Darko morala pesem »Na Roblek bom odšel» ponoviti.
Na koncu sta nastopili še brežanska skupina z Zidano marelo po zamisli Olge Gorjupove, dočim so mladeniči in dekleta iz Skorklje in Rojana zaplesali srbsko Ratar-sko kolo.
Vse izvajalce je občinstvo z navdušenjem spremljalo in jih ob vsaki točki nagradilo s ploskanjem, kar so skupine tudi zaslužile. Posebej bomo omenili še to, da so bile narodne noše zelo lepe, kar je dalo prireditvi še poseben u-či nek. Pri vseh plesih so plesalce spremljali na harmoniko Bruno Bordon, Alfred Skerlavaj in Renato 0-kretič.
Da ne bi na dolgo ponavljali tega, kar smo že rekli, bomo za zaključek le pribili prijetno ugotovitev, da »e v naših prosvetnih društvih začenja razvijati sicer zahtevna, hkrati pa hvaležna kulturna dejavnost:	folklorni
plesi, ki dajejo lepo možnost udejstvovanja in tud i zadoščenje številnim mladeničem in dekletom, za kar gre zahvala predvsem njim in pa vsem tistim, ki jim to omogočajo.
Včeraj se je v Padovi začelo nadaljevanje procesa o »zakladu iz Donga«. Ves ta proces, ki bi ga prav gotovo ne bilo treba, traja že nad mesec dni in med pričami smo doslej videli najodgovornejše voditelje italijanske antifašistične borbe v času zadnie vojne. Ves proces pa zadobiva skoraj odkrit značaj sodbe italijanskim komunistom, češ da so si prilastili zaklade in bogastva, ki so jih fašistični hierarhi na svojem begu skušali prenesti v Švico oziroma v Nemčijo. Toda na zadnii razpravi v Padovi sta nastopili kot priči sam Ferruccio Parri, ki je bil načelnik narodno-osvo-bodilneea gibanja za Severno Italijo (CLNAI) in nato
Pogled na množico v. Marezigah
prvi predsednik italijanske vlade, ter ing. Fermo Solari, ki je v vrhovnem poveljstvu italijanskega odporniškega gibanja tik pred ljudsko vstajo zamenjal Parrija.
V kolikor bi sploh bilo treba, je Ferruccio Parri med svojim pričanjem v Padovi 29. maja dovolj izrazito prikazal vlogo italijanskih garibaldinskih enot in tudi tistim, ki z odporniškim gibanjem niso imeli nekakega stika, bi bilo menda lahko dovolj, da bi se z zadevo spoznali in jo pravilno tudi cenili. Ferruccio Parri je govoril, kako so se garibaldinske enote vzdrževale in kako je bilo nemogoče v tedanjih razmerah sploh govoriti o kaki administraciji, o vodenju knjigovodstva, računovodstva in podobnih birokratskih formalnostih, kar velja tudi za prve dni po osvoboditvi, vse do sredi maja, ko je bila Severna Italija še vedno nekak vroč kotel in le italijanskim partizanom se je treba zahvaliti, če v Severni Italiji ni prišlo do tistega pokola, o katerem toliko govore sedaj fašisti.
Sodišče zanima seveda vprašanje vojnega plena, češ kam je šlo bogastvo, ki se je sovražniku zaplenilo. Toda Ferruccio Parri pravi, da čeprav je bilo rečeno, naj bi posamezne enote plen izročile ali vsaj o njem poročale vrhovnemu poveljstvu, je bilo kaj takega nemogoče in tudi potrebe civilnega prebivalstva in predvsem gorskih predelov so bile tako velike, da so bili posamezni kraji že prepuščeni lakoti in partizanske enote in CI N so morali skrbeti tudi za to.
Sodišče se seveda zanima, kam so šdi skladi in ali je
FERRUCCIO PARRI
kdo imel kontrolo nad sredstvi, ki »o se dajala partizanskim enotam. 'Ferruccio Parri je rekel, da v odporniškem gibanju ni smel nikomur ostati V žepu niti tisočak in da dejansko v žepih pravih borcev ni ostal niti tisočak ter da so pokrajinska poveljstva bila vedno prepričana, da je bil vsak znesek uporabljen v prave namene. Sicer so po vojni skušali v okviru CLN napraviti nekak obračun stroškov, vendar to le v grobem merilu, da bi mogli obračunati odškodnine za rekvizicije. Toda nikomur ni padlo na misel, da bi terjal od vojaških enot obračun. Ferruccio Parri je zato govoril o vlogi, ki so jo partizanske enote imele v prvi dobi po kon-,čanii vojni. Glede tega je re-
kel, da so te enote predstavljale edino oblast v Severni Italiji in da se je vsaka vojašika enota ravnala po svojih najboljših močeh, da bi reševala vse številne trenutne potrebe. Kar se pa tiče garibaldincev, je Ferruccio Parri rekel, da so predstavljali prav gotovo nad 50 odstotkov vseh italijanskih odporniških sil. Ferruccio Parri sicer pravi, da ni poznal vseh voditeljev odporniškega gibanja, vsekakor pa je tiste, s katerimi je prišel v stik, mdSno cenil in med temi je omenil posebno «Fa-bia« zaradi njegove resnosti, sposobnosti in realizma. Nadalje je omenil Verganija, ki je vedno vztrajal na tem, da 'bi se poveljstva odporniškega gibanja združila, kajti to je bila celo točna direktiva Komunistične partije Italije. Kar »e pa tiče pripadnosti političnim strankam, se tedaj temu ni posvečala velika pozornost, kajti v času borbe niso nikogar vprašali za strankarsko pripadnost, o-ziroma legitimacijo. Politična opredeljenost v današnjem smislu se je začela uveljavljat; šele pozneje, dalj časa po končani vojni.
Za Ferrucciom Parrljem je »pregovoril ing. Fermo Solari, ki je Parrija zamenjal malo pred splošnim uporom, v aprilu 1945. Tudi ing. Solari govori o zaplembah in uporabi vojaškega plena. In po njegovih izjavah je bilo vsem enotam naročeno,	da
se vse zaplenjeno blago izmakne rekvizicijam, ki	so
jih nameravale izvajati	za-
vezniške sile. Z vsemi temi sredstvi, z vsem tem blagom pa je bilo treba kriti izredne potrebe ljudstva. Kar se
(Nadaljevanje na 4. strani).
Nekaj slik z nedeljske prireditve v dvorani na stadionu »Prvi maja: na vrhu Dario m Darko in dolinski kvartet. Na drugi sliki folklorna skupina iz Brega. Na tretji Goričani, za njimi skupina z Opčin, med izvajanjem pro
V nedeljo sprejem pri prefektu
Proslava obletnice proglasitve republike
Nezadovoljstvo Tržičanov, ker župan ni organiziral proslave praznika republike, kot je bilo sklenjeno na občinski seji
V nedeljo je tudi Gorica na dostojen način proslavila dr-
■ žavni praznik 2- junija. Prefekt dr. Nitri je priredil v palači na Travniku svečan sprejem, katerega se je udeležilo okoli 200 povabljencev. Med njimi so bili vsi višji predstavniki javnega življenja ter predstavniki političnih strank. Sprejem je trajal do 13. ure.
V vojašnici Montesanto na Tržaški cesti pa je bila vojaška parada, katere se je poleg najvišjih predstavnikov javnih ustanov udeležilo tud: veliko Goričanov, ki so hoteii s svojo navzočnostjo poudariti veliko važnost 2, junija. V mestu so bile ves dan razobe-šene državne zastave.
Čeprav je bilo 18. maja na seji občinskega sveta v Tržiču sklenjeno, da bo županstvo pripravilo dostojno manifestacijo na praznik republike (ljudsko manifestacijo in sprejem na občini) in je bila izvedba te naloge poverjena demokristjanskemu županu senatorju Rizzatiju, nista niti župan niti podžupan opravila zaupane naloge. Javnost je z nezadovoljstvom sprejela na znanje županovo dejanje, ki žali občinski svet. Obenem u-gotavlja, da je župan nasprotoval tudi proslavi desete obletnice osvobodilnega gibanja.
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo ob 1430, in sicer 22 stopinj Celzija, najnižjo pa ob 5. uri, ko je bilo le 9,6 stopinj Celzija.
Furlanski partizani so se vrnili iz Jugoslavije
V nedeljo se je v Videm vrnila delegacija furlanskih in karnijskih partizanov, ki so bili več dni gostje Zveze borcev Slovenije in Hrvaške. Delegacija, v kateri je bil tud: pokrajinski tajnik partizanov skupine Osoppo, se je zadržala v Jugoslaviji pet dni ter med tem časom obiskala nekatera glavna mesta ter si o-gledala nekatere večje tovarne. Ob tej priliki so predstavniki bivših partizanov Furlanije in Slovenije ter Hrvaške imeli razgovore, v katerih so ugotovili vedno žive vezi, ki so bile sklenjene med osvobodilno borbo med partizanskimi borci sosednjih držav proti skupnemu sovražniku naci-fašizmu.
  «»-----
Uspela ponovitev šolske prireditve
V nedeljo zvečer je bil z uspehom ponovljen program, Ki so ga dijaki slovenskih srednjih šol pripravili ob zaključku šolskega leta. Posamezne točke so naletele pri občinstvu na lep sprejem.
Uspelo praznovanje
Organizatorji praznika sv. Jurija v Ločniku So imeli srečo; vreme je bilo v nedeljo prekrasno ter je tako emogočilo velik obisk ašagren. Ob lepem razsežnem prostoru pod vasjo se je v popoldanskih urah zbralo dosti ljudi, predvsem mladine, ki se je preizkusila v tekmovanju po motociklistični progi, posuti s preprekami in številnimi količki. Zvečer se je mladini pridružilo še ostalo občinstvo, ki ga je na veselični prostor zvabil dober orkester, ob zvokih katerega so se domačini, Podgorci, meščani in ostali okoličani veselo zavrteli. Tudi sinoči je bil ples, s katerim je bilo tradicionalno ločniško praznovanje zaključeno.
Svečanosti so bile v nedeljo dopoldne, ko so v vasi odprli razstavo vin, kasneje pa so domačini položili tudi venec na spomenik vaščana A. Perca.
Obmejno poslopje na Rafutu pokrilo
Goriška občina je svoj čas nakazala potrebno vsoto za gradnjo dostojnejšega poslopja na Rafutu, v katerem bodo uradi obmejne policije (n finance, ki sta se morali do sedaj zadovoljiti z leseno barako, ki ni mogla sprejeti niti dveh financarjev. Tudi ljudje, ki so se posluževali tega bloka, so morali čakati na dežju in vetru, da so jim pregledali blago in udarili pečat na prepustnico.
Novo poslopje je že pod
streho; delavci polagajo opeko in najbrž bodo že pojutrišnjem praznovali likof za dokončana zidarska dela.
Oblačno brez dežja
Ze več dni se nabirajo preteči oblaki, toda razen kakšne kaplje, dežja ni od nikoder. Popoldnevi so vroči in skoraj nevzdržni. Potreba po mokroti je zelo velika. Zlasti na poljih in po vrtovih, kjer sadike, ki so jih morali vrtnarji znova nasaditi, ne morejo pognati tako, kakor bi bilo treba. Vreme je res muhasto in bati se je, da se bo tudi letos dolgo kisalo.
Nezgodi dveh Sovodenjk
V nedeljo popoldne se je v Grojni prevrnila s kolesom 15-letna Sonja Vižintin iz Sovodenj, Ul. Matajur 3. Na klancu je namreč izgubila ravnotežje in padla. Kmalu je prišel avto Zelenega križa, ki je deklico odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji takoj obvezali manjše praške, ki jih je dobila pri padcu. Ozdravela bo v nekaj dneh.
Rojstva, smrti in poroke
Od 26. maja do 1. junija se je v Gorici rodilo 17 otrok, umrlo je 15 oseb, oklicev je bilo 10, poroke 3.
Rojstva: Roberto Bogar, Lo-redana Roldo, Michela Me-dessi, Lucia Tofoletti, Mauri-zio Giamei, Marzia Figar, Paolo Ruta, Maurizio Plesničar, Giovanni Masuto, Patrizia Lentini, Paolo Alessi, Isabel-la Altran, Eva Sinigoi, Fio-rella Vorisi, Gloria Urbinati, Mako Bregant in Paolo Terzi.
Smrti: 57-letna trgovka Angela Gusich, 81-letna France-sca Cingerli vdova Marvin, 33-letni mehanik Remigio Bu-iat, 19-letni Brunu NimiS, 60-letnd mizar Demetrio Moso-lini, 36-letni trgovec Emilo Silvani, 65-letna Ersila Pinzi por. Tamburlini, 17 ur stara Eva Sinigoi, 38-letni upokojenec Josip Makuc, 69-letni mesar Antonio Vecchiet, 75-letna Regina Graton vdova Stani, 2-letni Franco Carpi-no, 51-letni delavec Arcadio Calligaris, 56-letni uradnik Pietro Pecile, 27-letna piera Benvenuti por. Cotono.
Oklici:	kmet Tomaso No-
bili in tkalka Leopoldina Pušnar, uradnik Francesco Bolzicco in učiteljica Iva Penko, čelavec Vittorio Kocjančič in Luisa Terpin, dr. Mario Makuc in profesorica Silvana Barazzetti, električar Ermanno Donda in šivilja Bruna Sfiligoj, letalski oficir Stellio Nardini in Ada Bilu-caglia, Umberto Tonut in Bruna Pellizon, orožnik Raffaelle Orlando iri Maria O-metto, Franco Macchia in Ve-rena Naf, učitelj Stefan Bukovec in Luciana Tonon.
Poroke; mizar Alfonso Riz-zo in Celestina Mosetti, agent javne varnosti Ezio Melchio-re in bolničarka Valeria Dos-so .mehanik Ottone Selva in Maria Demontis,
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul, Carducci 12, tel. 22-68.
— KINO —
«
CORSO. 17.00: »Alibi je bil popoln«, D. Andrevvs, J. Fontaine.
VERDI. 16.30: «Potepuhi», P.
Ustinov, A. Lane.
VITTOR1A. 17.15: «Kraljeva postelja«, v barvah. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Vrni se v Neapelj«, C. Villa. MODERNO. 17.00: »Kakšno delile!«
II llllllllll 1IIIIIMIIIIIIHIIIIHII lllll IIIIIIIIIIIIIIHI
Drugi mesec procesa zaradi «zakladaiz Donga*
(Nadaljevanje s 3. strani)
Športni dne v n ik
Po 16. etapi kolesarske dirke po Italiji
Luksemburžan Charly Gaul vodi Bottecchia nesrečni junak efape
Dramatična borba Bottecchie skozi 225 km s samoto, dežjem, blatom in serpentinami na Čampo dei Fiori - Sabbadin zmagovalec etape
pa tiče usmrtitve Mussolinija in najvišjih fašističnih hierarhov, je Solari potrdil, da je bilo to že zdavnaj sklenjeno in da nikomur nikoli ni padlo na um, da bi Mussolinija in ostale izročil zaveznikom, pač pa je bilo zaukazano, da se ti takoj u-smrte in da Mussolini nika kor ne sme priti živ v roke zaveznikom.
V petek pa je dr. Corrado Ambrogi ob pomoči zapisnikarja Papa in dveh odvetnikov zaslišal na domu trgovca Oresteja Gementija v Milanu. Tema tega zasliševanja je bilo onih 30 milijonov lir in 35 kg zlata, s čimer se je sodišče že ukvarjalo.
VAiRESE, (Čampo dei Fiori), 3. — 40. kolesarska dirka po Italiji se je začeia včeraj s 15. etapo in nadaljevala danes s 16., kateri bodo sledile še naslednje, vse razen z%dnje po hribovitih alpskih in dolomitskih cestah — najstrožjih in neizprosnih sodnikih individualnih sposobnosti udeležencev »Gira. Nič čudnega zato, če je že včeraj prišlo v splošni klasifikaciji do	sprememb, ki	so
dokaj zgovorno pokaizale, kdo pravzaprav sodi med resne favorite. Odgovor je mogel biti samo en:	poleg Bobeta	še
Gaul, Nencini in Geminiani. Vsak drugi dirkač, ki bi e-ventualno	mogel postati	le-
tošnji končni zmagovalec, bi se moral zahvaliti ne vemo kakšnemu	naključju.
Louison Bobet je včeraj ponovno osvojil roza maji<*»r toda dejanski zmagovalec etape je bil mišičasti Luksemburžan Charly Gaul, ki je prišel na cilj s časom Bobeta (skupno z izrednim Nen-cinijem), a je preko prelaza Velikega sv. Bernarda vozil prvi r. 1’30" prednosti pred Bobetom, 2' pred Geminiani-iem in 3’35” pred Neneinijem. Vml je potrdil, da mu v hri-uih še dolgo nihče ne bo zle-pa kos.
To je med drugim potrdil prav danes na drugem alp-skem izpitu in sicer na Cam-po dei Fiori pred Varese, kar mu je prineslo tudi roza majico in z njo velike »zglede na končni uspeh.
Ce se je današnja etapa, ki je privedla kolesarje po enodnevnem skoku čez mejo v Švico, ponovno v Italijo, odločila praktično v zadnjih kilometrih na vzponu na^ Cam-po dei Fiori, pa se je dejansko začela že kmalu po začetku s pobegom Rollanda in Bottecchie ter nadaljevala skozi 225 km z legendarno solo vožnjo Bottecchie, ki ni bila najdaljša samo v letošnjem «Giru» temveč morda v vsej zgodovini kolesarskih dirk po Italiji. .
Rolland in za njim Bottec-chia sta pobegnila že kmalu po startu v Sionu. Rollando-va naloga je bila točno določena. vendar je ni mogel izpeljati. Moral bi služiti kot vaba za Gaula namesto bolj nevarnega Geminianija ali pa celo Louisona samega. Načrt je propadel zaradi izredno slabih vremenskih pogojev, ki so že vnaprej onemogočili vsak množični napad francoskega moštva na izredno nevarnega Luksemburžana. Tako je Rolland kmalu odnehal in Bot-tecchia je nadaljeval vožnjo s podjetnostjo, ki je spominjala na stare športne čase. Tako se je zgodilo, da je preko simplonskega prelaza vozil prvi Bottecchia s 4’30” naskoka pred Rollandom, medtem ko je glavnina imela že okrog 8' zaostanka. V spustu je Bot-techia svojo prednost še povečal. tako da je ob prehodu čez mejo imel 5’30” prednosti pred Rollandom in 7’40” pred glavnino, v Varžo — 105 km po startu — pa 6’50 ’ pred Rollandom in 9’ »red glavni-no. Pri Vogogni (132. km) je, skupina končno dohitela Rolanda. toda Bottecchia je ne-zadrŽno prodiral dalje in dosegel kmalu maksimalno pred-nost, ki je znašala 11*25”. Poslej je plamenica njegovega junaštva začela pešati in že pri Angeri se je zmanjšata skoraj za polovico. Iz glavnine j,e je medtem namreč odcepil Tosato in se kmalu približal Bottechii na 6'40”, za seboj pa je potegnil še Car-lesija, Montija, Mauleta, Sab-badina. Schellenberga, Ferlen-ghija in Guerrinija, ki so sledili z zaostankom 7’50” od prvega, Padovan in Bagnara z 8’50” in nato glavnina z 10’50”.
Cilj je bil sedaj že blizu, toda do njega je vodil še izredno strm vzpon na Čampo dei Fiori. Ob vznožju na pr-
,0000000000001)000000
vih ovinkih je imel Bottecchia še prednost 3’30” pred Tosatom, 4’ pred Mauletom in ostalimi, toda drama zanj je bila neizbežna. Iz skupinice zasledovalcev se' je nezadržno odtrgal Sabbadin, prehitel najprej Tosata in takoj nato še do skrajnosti izčrpanega Bottecchio. Iz glavnine pa se je istočaisno kot puščica odcepil Gaul, kateremu so nekaj časa poskušali slediti For-nara, Defilippis, Poblet, Bobet in Nencini, a so se morali kmalu sprijazniti z dejstvom, da proti Luksemburžanu ni mogoče ne zlepa in ne zgrda. Gaul je dvignjen v sedlu kot za igračo pozabil vse pred njim razen Sabba-dina, kii je prvi dosegel cilj slabo minuto pred Gaulom in ostalimi, ki so prišli na ciij posamič z večjimi ali manjšimi razmaki-
Gaulov finiš na strimini je bil tako mogočen, da bi Luksemburžan prav gotovo zmagal, če bi bolje preračunal u-goden trenutek za start. Kljub temu pa je osvojil roza majico in prvič povedal jasno besedo o svojih možnostih.
Vrstni red na cilju XVI. e-tape Sion - Varese Čampo dei Fiori (229 km):
1. SABBADIN A. V 6.53*22”, s povprečno hitrostjo 33,227 km na uro, 2. Gaul 6.54T3”, 3. Van Est 6.54’33”,	4. Maule
6.54’39”, S. Schellejiberg 6 ur 54’47”,	6. liliana 6.54’51",	7.
Ferlenghi 6.55T5”, S. Tosato 6.55’22”, 3. Nencini 6.55’29”, 10. Guerrini 6.56T6”, 11. Bottecchia	12. Favero 6 ur
56’25”, 13. Bobet Louison isti čas,
Splošni vrstni red po XVI.
etapi:
1. GAUL v 77.44’39’, 2. Nencini, z zaostankom 36", 3. Bobet L. 1’17”, 4. Baldini 6’37’ 5. Fornara 7’42”, 6. Geminiani 8’, 7. Fabbri 10T6", 8. Impanis 10’57”, 9. Defilippis H’54”, 10. Poblet 1305”, 11. Boni 13’07” 12. Wagtmans 14’51”, 13. Rolland 15'01”, 14. Van Est 16’47”. 15. Moser 19’4l”, 16. Fallarini 19’46”, 17 Maule 21*18”, 13. Astrua 22’24”,	19. Sabbadin
25’27”, 20. Fantini 27’48”, itd
Coletto, Serra, Fornara, Na-scimbene, Padovan, Nencini, Defilipins, Filippi, Moser, Mo-dena, Michelon, Tarocchi, Monti, Fabbri, Astrua, Mori, De Groot, Barroni, Massocco, Kolland in Baldini, s pribitkom 30” pa je bil kaznovan Guerrini.
KOLESARSTVO .
PARIZ, 3. — Bernard Gau-
thier je četrtič zaporedoma zmagal na kolesarski didki Bordeaux - Pariz. 551 km do»-go po je prevozil v času 15 ur I9'0I” s povprečno hitrostjo 35,972 km na uro.
v J; c E. «
vi c «. n 2 ~
s »C? 5 2 asa
>»»»>»
/s s s/.
!*• FR A
FR A Z ION
e « » w i« s# M t >0 , tt	0
Km. progr. n r n> m nim«i k« *»» »
Današnja etapa Varese - Como
Včeraj zaključek v Barceloni
Španija prvak Evrope v hokeju na kotalkali
Italija po neodločenem rezultatu z Nemčijo tretja
CHARLY GAUL
BARCELONA, 3. — Španija si je tudi letos priborila ev-ropslko prevnstvo v hokeju na kotalkah. V odločilni tekmi tretjega kola je premagala Nemčijo z rezultatom 1:0, v četrtem kolu pa je igrala neodločeno 1:1 s Portugalsko, ki si je s tem rezultatom zagotovila 2. mesto pred Italijo. V tretjem kolu je Ialija premagala Švico s 6:3, v četrtem pa je dosegla le neodločen rezultat 1:1 proti Nemčiji. V preostali tekmi zadnjega kola je Anglija odpravila s 5:1 Švico, ki je tako ostala zadnja brez točk.
Končna lestvica:
Španija	5 4	10 15:5 9
Portugalska 5	3	1	1	20:9	7
Italija	5	3	11 15:11 7
Anglija	5	2	0	3	18:18	4
Nemčija	5	1	13	8:6	3
Švica	5	0	0	4	9:26	0
VOJAŠKO PRVENSTVO
Italija in Francija v finalu v Argentini
ATENE, 3. — Francija in Italija sta se kvalificirali v finale mednarodnega vojaškega prvenstva, ki bo v Buenos Ai-
w
Negotovost do zadnjega kola
Triestina kljub zmagi nad Spalom (2:0) še vedno v neposredni nevarnosti skupno z Lanerossijem, Genoo in Atalanto
inimimmiiiniiiiiiiinHiiniimiiiiiminnmiiiiiiiminniiimitutitiminwilUMiinmiiinniimntiiiuiiiiintiniimimmiiinitinTiitiinmnnTrnr,,,r“"“■mnum|i»»nwunuwm,iHi|iM|inM|t
A liga	Italijansko	nogometno	prvenstvo
REZULTATI:
* Atalanta - Inter (v Comu)	2-1
* Bologna-Udinese	4-3
* Fiorentina-Lanerossi	2-1
* Lazio-Genoa	2-2
* Milan-Roma	3-1
* Padova-J uventus	2-1
* Sampdoria-Palermo	6-0
* Torino-Napoli	1-1
* Triestina-Spal	2-0
LESTVICA Milan	32	2i	6	5	64	36	48
Fiorentina	32	16	8	8	51	36	40
Lazio	32	13	12	7	44	36	38
Sampd.	32	12	11	9	58	47	35
32 14	6	12	55	55	34
32 10	13	9	45	41	33
32 12	8	12	40	39	32
32 10	11	11	50	42	31
32 10	11	11	48	44	31
32 10	10	12	48	49	30
32 10	10	12	35	39	30
32 8	14	10	31	37	30
32 13	4	15	37	47	30
Lanerossi	32	10	9	13	46	50	29
Triestina	32	9	11	12	30	37	29
32 8	11	13	35	46	27
32 7	13	12	29	43	27
32 7	8	17	29	53	22
Prihodnjo nedeljo:
Atalanta-Roma, Bologna-In-ter, Genoa-Lanerossi, Juven-tus-Triesti.ia. Lazio-Torino, Mi-lan-Spal, Napoli-Palenmo, Pa-dova-Fiorentina, U d m e s e -Sampdoria.
Udinese Inter Torino Roma Bologna Juventus Napoli Padova Spal
Genoa
Atalanta
Palermo
resu in v katerem bosta sodelovali tudi Argentina in Bra-zilija. Italija je dosegla kvalifikacijo z včerajšnjo zmago nad Belgijo s 6:1, Francijapa z današnjo tekmo proti Grčiji, v kateri je dosegla neoldločen rezultat 0:0.
Končna lestvica:
Italija	3	2	1	0	8:1	*
Francija	3	1	2	0	2:0	4
Grčija	3	111	3:3	3
Belgija	3	0	0	3	2:11	•
NANTES, 3. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je Francija premagala Islandijo z rezultatom 8:0.
Lestvica II. skupine: Francija	2 2	0	0	14:3	4
Belgija	10	0	1	3:6	-
Islanldija	10	0	1	0:8	0
PEKING, 3. — V kvalifikacijski tekmi I. skupine azijsko-afriške cene je Kitajska premagala Indonezijo s 4:3. Ker je v prvi tekmi zmagala Indonezija, bo potrebna za kvalifikacijo še tretja tekma.
• Lestvica:
Indonezija	2 10 1 5:4 2
L. R. Kitajska 2 1 0 1 4:5 2
TENIS
Od vseh možnosti, ki smo jih predvidevali pred včerajšnjim kolom se je še najbolj uresničila zadnja, t. j. da bo treba na odločitev počakati prav do zadnjega trenutka-Po nedeljskih rezultatih na dnu lestvice se je namreč položaj samo še bolj zapletel in to predvsem zaradi nepričakovane zmage Atalante na nevtralnem terenu nad Inter jem in prav tako nepričakovanega polovičnega uspeha Genoe proti Laziu v Rimu. Ta dva rezultata sta delovala kot mrzel tuš na gledalce, ki so.spremljali tekmo med Trie-stino in Spalom in pot jih je oblil ob misli v kako kritičnem položaju bi se naenkrat znašla Triestina, če ne bi proti Spalu pospravila obeh točk.
Ce pustimo ob strani Palermo, katerega zapečateni usodi je Sampdoria dodala s
KAZNI NA »GIRU*
VARESE, 3. — Zaradi porivanja v vzponu je razsodišče kolesarske dirke po Italiji kaznovalo s pribitkom 20” naslednje kolesarje:	Boni,	Uliana,
    ..........................................
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Tudi med jugoslov. ligaši zagrizena borba za rešitev
Ljubljana in Odred sta si zagotovila obstanek v I. conski ligi
BEOGRAD. 3. — Tri kola pred zaiključkom jugoslovanskega nogometnega prvenstva je Crvena zvezda praktično že prvak, čeprav ima Vojvodina še teoretično možnost, da jo doseže, kar pa bi se zgodilo le v primeru, da bi Crvena zvezda vse preostale tekme izgubila. Vojvodina pa dobila. V včerajšnjem 23. kolu je v derby-ju starih beograjskih rivalov Partizan premagal Crveno zvezdo s tesnim rezultatom 1:0, ki je bil aosežen že v prvem polčasu. Za presenečenje je poskrbel zadnji na lestvici Vardar, ki je v Sarajevu premagal Sarajevo z 1:0 in ima zaradi lega še vedno nekaj možnosti za rešitev.
Ostali rezultati:	Budučnost-
Lokomotiva 6:3 (2:1), Velež Spartak 4:1	(1:1), Dinamo -
Raidnički 3:1, BSK - Vojvodina 4:1 (0:1).
Lestvica:
Crv. zvezda 23	16	4	3	57:15	36
Vojvodina 23	14	2	7	55:33	30
23	11	6	6	39:24	28
23	10	6	7	45:32	26
23	8	7	8	39:40	23
23	9	4	10	44:45	22
23	9	4	10	41:50	22
Lokomotiva 23	10	1	12	41:48	21
Budučnost 23	8	4	11	43:42	20
23	7	6	10	29:41	20
23	7	6	10	40:41	19
23	6	7	10	29:44	19
23	7	4	12	30:48	18
23	7	4	12	22:41	18
V I. conski ligi je včeraj padel zastor. Odigrali so zadnje, 22. kolo. Oba slovenska predstavnika, od katerih je bil j>o-sebno Odred ves čas v kritičnem položaju, sta se rešila, prvak lige pa je z naskokom 'i točk postal Split.
Odred m Ljubljana sta se v zadnjem kolu pomerila med
Hajduk Partizan BSK Dinamo Velež
Zagreb
Spartak
Radnički
Sarajevo
Vardar
seboj in Odred je dosegel nepričakovano visoko zmago z rezultatom 6:0. Odred je posebno v prvem polčasu prevladoval na igrišču, v drugem, ko je bila njeg. va zmaga s petimi goli aktiva že zagotovljena, pa je znatno popustil.
Ostali rezultati: Trešnjevka-Metalac 1:2, Šibenik - UljaniK 2:0, Split - Jadran 2:2, Grafi-čar - Tekstilac 1:2\ Reka - Turbina 3:2.
Lestvica:
Split	22	18	I	3	69:23	37
Šibenik	22	13	5	4	50:24	31
Reka	22	13	3	6	55:34	29
Metalac	22	11	4	7	35:30	26
Trešnjevka 22	11	3	8	49:35	25
Uljanik
Tekstilac
Ljubljana
Jadran
Odred
Turbina
Grafičar
22 9 4 9 43:37 22
22
22
22
22
22
22
8 4 10 40:47 20 7 4 11 32:48 18 7 4 11 32:51 18 5 3 12 31:36 15 5 3 14 21:47 13 5 1 16 20:69 11
svojim 6:0 samo še milostni udarec, potem je položaj neposrednih kandidatov za izpad na dnu naslednji:
Razlika Točke v golih Lanerossi 29 46:50 Triestina 29 30:37 Genoa	27	35:46
Atalanta 27 31:43 Trenutna prednost dveh točk pomeni za Lanerossi in Triestino le malenkostni plus, kar dokazuje že prvi račun, ki temelji na najbolj enostavni logiki, da moštvi, ki igrata doma zmagata, drugi dve na tujem pa izgubita! In kei igrata prihodnjo nedeljo prav Lanerossi in Triestina zunaj, je zelo verjetno, da se bodo po predzadnjem kolu znašle vse štiri enajstorice skupaj z istim številom točk (29), ker je skorajp gotovo, da bo Genoa v direktnem srečanju odpravila Lanerossija, Atalanta pa tudi ne bi smela ostati praznik rok proti Romi Seveda je možna «e cela vrsta drugačnih računov, ki pa so lahko enako pozitivni ali pa negativni za vsako od navedenih moštev. Tako bi si lahko na primer Triestina že samo s polovičnim uspehom proti Juventusu v Turinu zagotovila obstoj v ligi glede na to, da se bo v poslednjem kolu sestala na svojem terenu z direktnim rivalom Atalanto.
V vsakem primeru pa bo končna odločitev padla šele v zadnjem kolu, v katerem se bo Lanerossi srečal doma z Milanom, Triestina — kot že rečeno — doma z Atalanto, Genoa pa tudi doma z Na-polijem. Ce bi se hoteli tudi za ta primer poslužiti najbolj logičnega računa (ki pa je tokrat manj verjeten predvsem za tekmo Lanerossi - Milan), potem bi morala izpasti Atalanta. Toda prav tu pa se postavlja velik vprašaj:	ali
bo Triestina mogla biti kos enajsterici iz Bergama?
Odgovor na to vprašanje ni lahek, posebno ne po njeni igrj proti Spalu, ki je bila vse prej kot zadovoljiva. Res je sicer, da je Triestina zmago zaslužila in da tudi rezultat 2:0 odgovarja razmerju sil na igrišču, toda za to ima več zaslug Spal, k^ je pokazal še manj kot domača enajsto-rico. Skozj vseh 90 minut je bilo na igrišču le malo takih trenutkov, ki bi pravzaprav
odražali važnost srečanja predvsem za Triestino, katere igralci so igrali povsem brez volje, apatično, počasno in netočno, Začetni gol Oli-vierija v 8’ je namesto spodbudno, vplival na domače kot uspavalni prašek in šele proti koncu polčasa so ti nekajkrat nevarno ogrozili Bertoc-chijeva vrata. Fiziognomija drugega polčasa je bila kopija prve s to razliko, da je v njegovi prvi polovici na terenu imel več od igre Spal skoraj vse do drugega gola. ki ga je dosegel r.a Brunazzi-jevo pobudo Petris v solo akciji v 36’. V tem delu je vsa teža bila na obrambi domačih, ki so imeli tako v Bandiniju kot v Belloniju in predvsem v Brunazziju čvrste stebre, medtem ko se je Fer-rario zdel manj zanesljiv kot običajno, Tulissi pa precej izven forme.
Prav pred koncem je imel Szoke še eno priložnost za gol, ko je preigral vso obrambo z vratarjev vred nato pa streljal tik ob drogu v zunanji del mreže.
Napad je tokrat streljal več kot sicer toda netočno. Kljub temu pa bi lahko dosegel še kakšen gol več, če bi zveza med njimi in krilsko vrsto delovala kot bj bilo treba.
Italija B-Avstrija 3:3
VIDEM. 3. — Teniski dvoboj med Italijo B in Avstrijo se je končal neodločeno s 3:3. V zadnjem srečanju posameznikov je Sai.ko (A) premagal Pirra z 8:6, 6;4, 6:1, v zadnjem srečanju dvojic pa Jacobini in Bonetti (It.) Flefela in Saasa s 6:1, 6:2, 6:4.
BOKS
Loi-Santos K.O.
LECCO, 3. — Evropski prvak lahke kat. Duilio Loj je premagal s k. o. v 6. rund: portugalskega prvaka Santosa, katerega je že v 5. rundi spravil dvakrat na tla.
 «»-----
Gonzales-Cavicchi p. t.
BOLOGNA. 3. — V revanž-nem srečanju je nocoj v okviru boksarske prireditve v Bologni španski prvak težke kategorije Gonzales premagal po točkah v 10 rundah bivšega italijanskega prvaka Cavicchi-ja. V lahki kategoriji je Sartl iz Bologne premagal Semera-ra iz Trsta zaradi odstopa v začetku druge runde.
z «»_---
V
Športne stave
STOLPEC TOTOCALCIO
1, 1, 1, x, 1, 1, 1. x. 1, 1; 1: 2; x Kvote: 13 točk 139.500 lir 12 točk 9500 lir.
STOLPEC TOTIP x, x, 2, 1, 1, 2, 2, x, x, 1; 1; 1 Kvote: 12 točk nihče, 11 točk 419.968 lir, 10 točk 25.968 lir.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT . Trst
Kit ic im Cjiciiiah
predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Metro liim:
Prehod na severozahod
Igra: SPENCER TRACV
URAD
«M. A. R.»
OPČINE. NARODNA UL. 47 VAM JE NA RAZPOLAGO:	,
za vse administrativne zadeve, najemnine, posredovanja kupčij, prodajo premičnin in nasvete za davčne prijave (Vanoni) ter sodne zadeve, za DOKUMENTE: potne liste, kornete, patenti-ne, vojne škode itd. — prevaja v vse jezike
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
georges simenon I
Maigret in njegov
40.
mrtvec
Detektivska zgodba |
Gospodar, mož z dolgimi rdečkastimi brki, Je ravno spravljal mreže iz čolna in jih obešal sušit po ograji.
Po tako razburljivi noči je bilo res blagodejno hoditi po rosni travi, duhati prijetni vonj po zemlji in po drvih, ki gorijo v kaminu, gledati, kako teka po hiši dekla, ki je pravkar vstala.
«Bi lahko dobil skodelico kave?»
tčez nekaj minut. Nimamo še odprto.«
«Ali vaša gostinja zgodaj vstaja?«
«že nekaj časa jo slišim hoditi po sobi. Poslušajte!«
Res je bilo slišati zgoraj korake.
«Prav zanjo kuham kavo.«
«Skupaj jo bova pila.«
«Sta prijatelja?«
♦Seveda. Zal bi mi bilo, če ne bi bila.«
Postala sta si prijatelja, brž ko ji je povedal, kdo je ln kakšen posel ima. Za trenutek je obstala, a on jo je takoj prijazno pomiril.
»Dovolite, da zajtrkujem z vami?«
Pri oknu je bila pripravljena miza z dvema skodelicama na prtu z velikimi rdečimi kvadrati. Maigret je opazil, da gleda križem in še kako. Malo je je bilo sram te napake, pa je brž začela r*>?’aeati:
»Takrat sem imela sedemnajst let in mati me je dala operirati, ker mi je levo oko gledalo navznoter. Po operaciji je gledalo navzven. Zdravnik je predlagal, naj bi operacijo po-
novili in zastonj, pa nisem hotela.«
Sicer je bilo treba biti z njo le nekaj minut in napaka se ni več tako opazila, še razumljivo je postalo, kako jo je tista hapaka delala še celo prikupnejšo.
»Ubogi Albert! Da ste ga poznali! Tako dober človek Je bil, vesel, zmeraj prijazen in vljuden do vseh ...»
»V sorodu sta si bila, kajne?«
»Da, neko daljno sorodstvo.«
Ko je govorila, je bila videti zelo ljubka in iz vseh njenih besed in iz vedenja je dihala želja po srčni toplini, ne da bi jo hotela zase, pač pa da bi jo izkazovala drugim.
»Malo manj kot trideset ml jih je bilo, ko so mi umrli starsi in sem bila že skoraj stara devica, popolnoma sama na svetu. Nikoli nisem delala,	ker so	bili	moji starši premožni.
Tako samo sem se	počutila	doma v	stari hiši, pa	sem sklenila
iti v Pariz. Poznala sem Alberta le po pripovedovanju, pa vendar sem si dejala, da ga kdaj obiščem.«
V Maigretovi pameti je bilo vse preprosto jasno: tudi Albert je bil sam in	ona ga	je obdala z	vso tisto	drobno skrbnostjo, ki je ni bil	vajen.
»Ko bi bili vedeli, kako sem ga imela rada! Nisem zahtevala, da bi tudi on mene imel rad, to se mi ni zdelo mogoče. In vendar je znal biti tak, da bi se mi le zdelo mogoče, in jaz sem se delala, da se mi res zdi, in je bil zadovoljen. Bila sva srečna, gospod komisar, zatrdno vem, da je bil srečen. Zakaj bi tudi ne bil? Ko se je zgodila nesreča, sva se ravno pripravljala, da bova praznovala obletnico poroke, šla sva na konjske dirke in tam se je zgodilo nekaj, česar še zdaj ne razumem. Ko je šel stavit, me je pustil pred tribuno. Kmalu se je vrnil in ves prebledel. Oziral se je okoli, kakor da bi ga kdo iskal. Hotel je takoj vstran in sva se vrnila v mesto kar s taksijem. Še po poti se je ves čas oziral. Ko sva prišla do doma, je ukazal vozaču, naj pelje dalje, ne vem zakaj, in je dal zapeljati celo do Trga Bastilje. Tam je izstopil in mi naročil, naj grem takoj domov, sam da bo čez kakšno uro za menoj. Jasno, da so ga že zasledovali. Zvečer ga ni bilo. Telefoniral mi Je, da pride drugo jutro. Drugi dan me je dvakrat klical po telefonu.«
«V sredo?«
»Da. Ko je drugič telefoniral, je dejal, naj ga ne čakam in naj grem v kino. Nisem hotela iti, pa se je ujezil in je zahteval, naj grem. Pa sem šla. Ste prijeli morilce?«
«Razen enega, ki bo pa tudi kmalu v naših mrežah. Zdaj, ko je sam, ni več nevaren, zlasti ker imamo njegove podatke in osebne znake.«
Maigret ni mogel vedeti, da je prav ob isti uri neki inšpektor prijel Sergea Tarana na Bulvaru Chapelle v javni hiši, v eni tistih umazanih in najbolj zavrženih hiš, kamor so hodili povečini le Arabci. Tam je čepel od jutra do večera in ni hotel oditi. Pustil se je prijeti ln se ni prav nič branil. Bil je popolnoma pozlvinjen, pijan kot goba, da so ga morali nesti v policijski avto.
»In kaj mislite napraviti zdaj?« je skoraj nežno vprašal Maigret.
»Ne vem. Najbolje, da se vrnem v domače kraje. Sicer nimam nikogar, kako naj sama vodim kavarno.«
Pogledala je okoli sebe, kakor bi Iskala nekoga, da bi ga osrečila s svojo prisrčnostjo. Potem Je otožno ponovila:
»Nikogar nimam. Ne vem, kako bom živela tako sama.«
»Pa če bi posinovili kakšnega otroka?«
Sunkoma je dvignila glavo, kakor da ne veruje besedam, ki jih je ravnokar slišala. Potem je dejala z nasmeškom, v katerem je brlelo upanje:
»Mislite, da bi mogla ... da bi mi ga zaupali... da ... ?»
Ta misel se Je tako močno utelesila v njenem srcu, da je Maigreta kar ganilo, čeprav ni vrgel svojega vprašanja kar na slepo, je vendar hotel z njim le otipati žilo. To mu je prišlo na misel v taksiju: čudna, predrzna misel, kakršne se porajajo v polsnu ali pa, če je človek na smrt utrujen; naslednjega dne brez obotavljanja spoznamo, da se vse to tepe s pametjo.
»O tem bova še goVorila, ker želim, da bi se še videla, če boste dovolili... Razen tega imam z vami še obračun, ker smo si dovolili, da smo imeli odprt vaš lokal.«
»Veste za otroka, ki...»
»Pri moji veri, ljuba gospa, da vem za enega, ki bo čea kakšen teden ali mesec brez matere.«
 	(Nadaljevanje sledi),