STCV.—NUMBER 82.
ku8ua ji sopbt pod bičem
tartarikih v1sti.
PRIPRAVUEJt NA DVOBffJ S HARDIHGO 10 ADMINISTRACIJO.
bo na predsedniških volitvah politični bojni klic vprašanje odprte delavnice kot bojni klic v prihodnji kampanji, tedaj se bo orpnisiraBO dolavetvo postavilo uma Isdvanjo porobn tor so borilo do skrajnosti.
PR0TIDELAV8K0 GIBANJE V POMENI PAfilBTOV
SKO REAKCIJO V ITALIJI.
■ -
Wsskington, D. O. Ce se bo
Hardingova administracija izre-lUs ss odprto delavnico kot bojni klic v prihodnji volilni kampanji, tedsj ie bo organizirano delavstvo postsvilo temo insrvanjn poroka ter se borilo do skrsjnosti.
Tsko je odgovoril predsednik 'Ameriške delavske federacije Sa muel Gompers, ki se je pravkar vmil v ovoj urad po več tedenski bolesni, rsznim vestem iz Flori de, v katerih je rečemo, da si ne-ksteri svetovalci prizadevajo pregovoriti predsednika k tema, da * bi uvrstil vprsianje odprte delav-niee med glsrvne točke svoje platforme, s katero se prsdatavi vo-lileean za ponovno izvolitev. Med tistimi svetovalci je posebno vnet is odprto delavnico general Char les O. Dawes iz Chicaga. Predsednik pa te ni dal nobenega glasa, po katerem bi se dslo skle peti', da namerava kaj takega.
Gompers je zatrdil, da prihaja jo iz Floride veeti, po katerih se di sklepati, da ne mislijo tisti, ki posivljajo predsednika, nsj igrs-vi vprašanje odprte delavnice v svoj politični program, tegs.pro-blema uveljaviti potom legislatu
It. - ', :i''	i -
"Č8 kdo logično akiope, saorl
priti do zaključka, da ni pričakovati sovražnosti do delavstva is-ven postavodajne oblasti," je de jal Oompere. "Po mojem mnenju je ka| takega lahko primerjati s fašisti, v Italiji, in zelo sem rsdo-.veden, koga bodo izbrali za vo ditelja Mussolinijeve reakcije i Ameriki.
"Če bo to politično ali ekonomično, vprašanje, se mi zdi, da se bo ameriško' ljudstvo, ld ljubi svobodo, ksj rsdo spoprijelo z zagovorniki takšne reakcije.
"Zstrdno sem prepričan, ds se ljudstvo nsšs republike ne msrs ;u kloni ti skupini, ki si prizsdevs pridobiti predsednike rs to, da bi naredil antagonizem do delav ptva enega glavnih evangelijev v .volilni kampanji.
4'Doslej ee' predsednik še ni nič krasil o tem, kolikor mi jc sns-no. Po mojih mislih se nstanko fcavedamo prsvic, do ksterih so uprsvičeni ameriški delavci na tega, kar so storili za nsšo deželo in brea česar oe bi mogla ob-stojsti civilizacija."
Pretlraeke dearoaetra-cije m Poljske«.
Poljska vlada mogoče potrga dipiomattfna vod i Moskvo.
' Vsršsvs, 5. apr. — Poljski mi nistri so se včersj posvetovali kskšne korake nkj store glede eksekueije katoliškega vikarjs Bučkaviča v Rueiji. Viksr je bil po narodnoati Poljsk, tods ruski državljan. Ako bo storjen kak korak, tedsj bodo pretrgane diplo-metične vesi s Rusijo
Klerikaiei na Poljskem so orga nisirali protiruske demonstrscije mnogih meatih. Poljski klerikalni listi silno napadajo Rusijo in ssh-tevajo, da poljaka vlada izpoaluje, de eovjeti pošljejo truplo ustreljenega vikarja na Poljako, kjer bo ''dostojno pokopano".
Irski
Dtthlin, 5 apr. — Dva^^H Itoa. pristašu Svobodne drževe, •U bila včeraj zjutraj najdena ustreljena blizu kiše generalnega tavornorja Irske Tiasotkjr Heaijr-Bila su sksekutiraua od re-
V zadnjih štriindvajsetih urah, odkar je .prišla vest o eksekuciji viksrj% Bučkaviča, ao tovarne za lsži v Rigi, Helsingforsu, Stock holmu in Bernu zopet v obratu s polno paro in buržoazne časnikar ske agenture aervirajo aledeče "novico":
Lenin je umrl. — Trockij je sa strupi jen. — Bkstremisti ao se po lastili vlsde v Moskvi. — Sovjetski voditelji se ne upajo na ulice — V Ukrajini je revolta kmetov, ki pobijajo sovjetske uradnike. — Vest, ds ae je Ruaija pogresnils, še ni prišla, toda pričakuje se vsak čas.
DUHOVŠČINA V RUSIJI SE JE STREZNILA.
Nadškof poliva duhovnika, naj io ae vtikajo v politiko.
prihodnji proobs bo proti patru arhu.
Moskva, 5. apr. — Splošno mnenje v Rusiji je — ne glede na to, kaj prsvi in misli zunanji svst — da so sovjeti dosegli zsželjeni rezulUt, ko so eksekutirali vikarja Bučkaviča in vtaknili nsdfrofs Zepliaka in druge katoliške duhovne v ječo. Proces je globoko učinkovel ns°duhovščino vseh ver v Rusiji.
Iz Tomsks poročajo, da je on-dotni grško-katoliški nadškof Zergaj pozval vse duhovnike, nsj se ne vtikajo v politiko in so strogo vsrujejo političnih diskusij v jsvnosti. Duhovnik, ki ne uboga, zapade cerkveni in posvetni kezni. Uradno glasilo sovjetov "Isvesti-ja" pik da je nadškof Zergaj storil pameten korak in poziva drugo cerkvene glavarje, naij mu slode, akor hočejo, de to vir mod. drttvo in cerkvsmi. ?. .
London, 5. spr. — "Timesov" poročevalec v Moskvi javlja, da 15. aprila se o{vori sodni proces proti Tikonu, moskovskemu me tropolitu in pstrijsrhu vseh prs-voslavnih Rusov. Tikon je obtožen protirevolucionarnih činov, ker je oviral konfiskscijo cerkvenih zakladov in kršil je druge sovjetske zskone. ftkof Antonin, vodjs sovjetske vrhovne cerkve, je sklical cerkveni zbor, ki odvzame Tikonu pstrijshsmtvo in gs izobči is cerkve z nsmenom, ds pride Tikon pred sodišče kot nsvsdni lsjlk.
"Times" tudi poroča, da je ameriška vlads neuradno nsprosi-ls sovjetsko vlsdo, nsj opusti proces proti Tikopu in mu dovoli oditi v Ameriko, tods sovjeti so u-vrgli prošnjo.
Moškvs, 5. apr. — Is Kremen-čuka poročajo o izgredih med ži-dovskimi komunisti in židovskimi verniki redi burlesklranja Židov, skegs / velikonočnega praznika "pešala". Židovsks komunističns mladina je v procesiji po meetu vozile našemljeno figuro Mojzesa. Procesiji se je ustsvils pred sinagogo (Židovski tempel), nakar je alčdil spopad s vernimi Židi.
6,000 FRIMOGARJEV NA STAVKI
NE ŠKODUJE ZGODOVINI, PRAVI ZGO-OOVINAR VAN LOON.
Pisatelj zagovarja svojo dolo tor izpodbija trditve svojik kritikov, ld pravijo, da Ja njegovo pisanjs nepatrijotično.
HČERE LITA 1811. IAHTEVA JO IZLOČITEV RASNIH KNJIO K SOL Df. KNJIŽNIC
Ohioago, 111.—Zgodovinar Van Loon, čigar knjige je nspodlo il-
linoiško društvo hčera L 1811, Češ, da vsebujejo nepstrijotične podatke o ameriških junakih, ss je v sredo asgovarjal sam tor na-
padel svoje kritike v svojem govoru pred članicami čikaftkega ženskega kluba.
Dejal je, da iščejo ženski odseki prepira, ter satrdil, da ni nobene škode, če človek napiše resnico V sgodovini Ur pravi, da jo bil George Weshington dober ras-sojevsleo v kskovostl tega ali o-nega žganja.
Ravno |pdaj, ko je imel sgodo-vinar Vaj Loon omenjeni govor, so hčere l. 1812. vloiUe pri šolskem nadzorniku Mortensonu peticijo, v kateri sshtsvajo, naj us isključi samo nekaterih Van Loo-novih del iz šol, nego tudi Uko-svana 'nepstrijotična' dsla naslednjih zgodovinarjev: Muscep, Bssil Williems, Helen Nicolsys, McLsughlin in Vsn Tyne.
"Čemu narejati nsše narodna junake zs dozdevne sngelet" je vprašal Van Loon članstvo ženskega kluba.
"Z nami je velik kri« sato, ker si nepreeUno prissdevsmo uvesti reforme. Naprtili smo si ia itak preveč prepovedi, kakor so*"NU kar ne pijl", "Nikar ne kadil", "2flfa»~«e stoti-*«* ali <mogaP'
"Psaji učitdji so najboljši n-čitelji, ker vedo, kake uveljaviti dkseipUuo. Proč z večino letnio la zgodovine 1 PrenehajU piaati po cele sveske in knjige o vojnih junakih ter obračajte več pozor-noeti na mode, kakor je n. pr. Psateur, na može, ki so v resnici kaj storili ss človeštvo!
"Vsak mož js lahko pogumsn v vojni. Vojnih junakov ne bi smeli ljudje tsko oboiavati. New-Un in Pesteur predsUvljaU OsU vrsto ljudi, ki bi jih morsli mi obodavati.
"Otroke bi morali učiti, da je njik narod revno tsk, kskrien je oetsli svet — deloma dober, deloma elab. Če človek Člta naše sgo-dovine, bi moral meniti, da je bi la Amerika prisiljena stopiti v vsako vojno, ds brsnl svojs Ime ln ohrani svoj idesl — ksr ps nI ros."
Po svojem govoru jo Van Loon proail časniksmkega poročsvales, nsj spomni jsvnost ns U, kako je Lincoln vprsšal tedsft ko so mu povedsli, da jo Grant selo vdsn pijači, sa ime tisU pijačs, ker bi bil rsd poslsl po sn sodček «te pijače ostalim generalom.
Nemški železničarji presrll froneoSki ultimat in čaka jik is-ton ia Porukrja.
Protiruske demonstracije ns Poljem.
Bkaskucija vikanja je stresni-la duhovščino v Rusiji. H Veliki dravski boji na Angle-škom.
Krvavi boji med Arabci in Judi v Palestini.
Lord Oantarvon, najditelj ^u-tsnksmenovege groba, jo umrl.
Pa. — Vrste suvku-jočik premogsrjev v son^rset-ekem okrožja so se povečsls valed jsvnih shodov, ki jik je imela linijske orgsnizscijs v ssdnjih psr dseh po tukajšnjih krajih. Shodi so biU dobro obiskani. In mnogo presrogsrjev, ki so bili doslej ke ns dela, je podpisslo uuijske kar-te Ur odloiilo delo. Sedaj je veš kakor 8,000 premogarjao ns stav. ki v tukajšnjem okrožja.
Somereeteks okolice |s bils ne-nnijska do eplošne premogaruke suvke, ki se je pričele pred enim letom. _
OLJNI BLBPARJI ARETIRANI
Fort Worth, Tezaa. — Zvezni deUktivi Oo aretirali 24 slsperjev, kf operirajo s delniesmi "oljnik kompanij" -SU^eji ao bili izpuščeni proti poroštvu v skupni vsoti 0330.000
Med prijetimi alepsrji je todi znani dr. Hrederiek Cook. ki je pred Mi potegnil danskega kralja in ves svet, da je doaprl na So-verni Utaj	•
Delavske zmige.
Trije sootattstl Isvoljoui v r Mlhraukasju.
Hsr-odpr
Gompers napovedal boj
Illngu, ako se U isreče sa
o delavnico.
Suhsči bi radi aabriaali agodo-Vinsko reenieo, da je Waahington1 oče Edrušenlk držav, rad pil Iga-nje.
Lord Ceeil je prišel v Ameriko Sgitirat sa ligo narodov.
Fosterjevs porota ss ne more sedinlti.
' Tornado usmrtil 14 oseb v Loui-
IZGON ŽELEZNIČARJEV IZ PORUNNJA.
r	» f
■ -r(
limoni uMR 88 Nsaosv ia ia-aah 5800 oseb tokom okupaoijs
Berlin, 5. apr. — Nemška vlada je poslala ncip Franciji, zshtevs j oo, da plača odškodnino druži nam enajstih delavcev, ki so bili ubiti v Kt»seim zadnjo soboto.
Rssen, okupirsns Nemčija, 5. apr. — Ultimst francoskega generala Degoutta nemškim iflesni čar jem, da ss morajo vrniti na delo, ako nočejo biti isgnsui, je ftptokel. Železničarji n niso vrniU m delp 1* sds j jo pričakovati splošnih isgonov v psr dneh.
Zasega nje tovarn, rudnikov in šslesnle se nsdaljuje. Franoosi ao pojačili vojaška posadke; nem ški nacionalisti so zopet zagrosill s guerilsko vojno. , \
Berlin, 5. apr. — Franoosi so Ubili 85 oseb in deportirsli 5500 NVmcev, odkar so sssedli Ruhr v januarju. To informacije je dal Gronowsky, nsdpredsednik West-falske, papeževem II delegatu Testi, ki preiskuje položsj na zasedenem teritoriju.
London, 5. spr. — J. Hamaay MaeDonald, vodjs delsvskih po-slsneev v psrlsmentu, je Izjavil včeraj, da je rultrska krizs veliko blišje rešitvi kot je bils pred tre ml Udni. Toliko ao Že dosegli so eislistl iz zsvezniškilt dežel ns sestankih v Parizu in Londonu zad nje dni.
Veliki delavski boj Aagliške*.
na
Skobjo
Šoai s pulkami
oboro-e
■ Cardiff, Welee, Anglija, 5. spr. — Atevilo stavkajočih radarjev je na rast lo na 50.000. I*remogovnl. ki viakontinje Khondda. ki js zns-na na Angleškem kot "kraljioa premoga", tudi počivsjo^ 12.000 rudarjev je npoUenih v njenih .rovih.
Milnraukee, Wla, — V torek so ^^ ^ _ y ^^ bile volitve šolskih ^etov.leev inL.^^ ^ ^ m ftr|Rtr kolikor js do sdsj znano, so WU ^	na fcfajk|J
izvoljeni trije soelslistl v šolski	^
svet. Predloga za prihraniuv aolnčne svitlobe. ki je biU.M
navijajo Izgredi. Majhne skupine
sUvkokazov prihajajo na polja-
i	...HUvkokazI delajo s puškami na
aplošnem glasovsnju, je propadla | hfb|jh
3 proti 1.	s	'
Hoekford. III. - Delavski tu-	_
pan Hsrstrom je bil v torek po- ISDRAVNIK, KI JM RAEPBOA-novno Izvoljen.	'▼AL NARKOTlCNR STRUPI,
lakaj vlado as protestira jo pw«i Okteage, m. - Tš uden je ob v Nemčiji * pri^iš rfršvnikM drje. Mi ekaela T. Naaghtona. Hvojo Berlin, 8. apr "M«iu« ko zdravniško strokb je opravljal še na Meakvo dežujejo proUati radi trideset let v Ckleagu. Zvezni a-ekaekoelje katoliškega vikOrja gentje so sg izjavili, da jo U Bučkaviča, ol bilo do danes niti adrevuik v zvazi s nsjvačjo tiho erutfs protesU proti omorti enoj- tapske bando v Ckiaagu, odkar
je kila nveljavljeoa llerriaono«e protloarkotičaa poetava.
Predeš je kil sdravpik eretiren. ga jo veleporou obdolžila rafpe ča vanje in prodajanja narkot«
atlh' delaveOV V lOSM," IVoaataebe Zeitung In vprašuje, kaj as > zgodilo s človrkoljulm« i vladami ,k( ae vidijo fra^o skib bnHalooati v okupiranih kre jik Nem4iia.j
LIGA NARODOV JE DOSLEJ SE JAKO MALO DOSEGU, PRIZNAVA CECIL
Angleški drAavnlk kočo povedati Ameriki, kaj vso vo prvovrstou opazovalec o evropskih ranorah.'
OEOIL 10 GOVORIL PO DRSELI LIGI NARODOV VPRID.
Now Tork, N. Y. — Lord Robert Oeeil je prišel v Združeno dr-žsve, da priporoči smtrMksmu ljudstvu ligo narodov. In ob pri-Uki, ko je bil prvič od svojega prihoda sem časnikarskim poro* čevaloem na raspolago, js pri-znal voč^vašnlk atvarl glede ns ligo nsrodov.
Med prisnanjl, ki jih js Isrskel angleški državnik Robert Ceeil ns tistem rasgovoru s časnikarskimi poročevalci, je tudi to, da je }iga narodov doHcj Še presus-to malo dosegls s ozirom ns go-tovs mednarodne probleme. Ali v isti sspi si js pa tudi prisadsval opravičiti U ligino neuspešnost. Dejsl je, ds so tists vprašanja manj važna kakor pa problemi, na katere je morala liga narodov obračati svojo poaornoat.
Zelo ga je dlrulla lajava senatorja Reeda, ki je bila priobčena v tukajšnjem časopisju. Senstor Reed pravi, da je obisk sngleške-gs državnika, ki Ima nammi lspre-obrniti ameriško ljudetvAr mas-nju o ligi nsrodov, kstKmu je dslo dušks V predm>diiijikih VO-litvsh 1. 1920., skrsjns nesramnost. To asvsda ni bilo lordu po* ssbno všeč. Prlsoavši, da js liga nsrodov doslej še presneto malo storila sa trajen mir, |n da bodo vsi njsgovi govori posvečeni ligi narodov, je dejal angleški držav* nik Ceeil i	v , ,
"beastorjevs i*j*va plčle^vmične, če b) b Šel semkaj pravit amerlškemo ljudstva, ksj ims storiti. Tods kaj Ukega se mi niti ne ssnjs.
"Jsz hočem narodu podati po* jasnila, kolikor js U v moji moči. Hodijo nsj ms poUm tisti, ki me bodo slišsll."
Ko gs js nekdo vprsšal, kako bi bilo, č« bi prlšsl kak ameriški državnik, kakor a. pr. Reed, na Angleško ter Urkušal pregovoriti angleški narod k temu, da bi apre-jel ameriške nazore o taj ali oni mednarodni ssdsvi, js odgovoril, ds bi bil Anglsšem dobrodošel. Le ns lepši nsftin bi more I ras. loŽiti svoje misli, kakor ps js tO povedsno v Reedovem poročilu.
Neto je stsvil neki časnikarski poročevsles nsnj nsslsdnjs vprsšsnjst
"Zakaj je Anglija napotila Grke, da ao se vrgli nad Turka v Msli A siji, dočim js Frsneljs sa-Isgals turško srmsdo s munlsljo In vojsiklmi izvedene! t Ali nI bi. lo U ssU, ker je šlo Anghji sa Sirijo» Zakaj ns vpošUvajo valj. sile lige v vprsšanjlh dsrdansl. ako Ožine in olje v Mezopotamiji t"
Na vaa U vprašanja je angleški državnik Ceeil odgovoril ssvs* ds v smislu sngleških interesov ter sstrdil obenem, ds js Hgs nsrodov adino sredstvo zs odprsvo militarizma pri rokah.
"In če ne bo uničen mllltarl-sem. more evrepsks elvillsssijs poginiti," Js šs pridodsl Ceeil.
Nam se sdl, da bi bilo beljs zanj in sa Ameriko, As bi bil osUl angleški državnik lepo doma Ur porskil svoje uleaU za svoj ns-rod. Američani bodo braz njega lahko uredili svoje domsče rede-vs Ur ursvnali svojo politiko V tej sli oni smeri po svojih Isst* nik nagibih.
Ceeil zastops vlsdojoče gospodo ns Angleškem. Prišel jo eem kaj v njihovem Imena In po aji-kovem paročUu. Pametni ljudje pa bodo kvečtm poslušali, s rs v. osli ae ps po prsvih nagibih no vodobih Idej. Htsrokopitnežev In lapitaliatičnih eveagelistov ima-o že tu veš kakor preveč,
LOKOMOTIVI SA JTOOtLA-VUO RAIDUAN1 V PORURHJU.
Sssen, 5. apr. — Nemški sabo* tisti so včeraj pognali devet vlakov s polno paro ia nookupirsns Nemčije proti postaji Woooel na zasedenem ose^lju. Na mostu pred postajo oo vlaki treščili sku* paj in sedfmdooet vagonov se jo skoUlllo na kup. Postaja je blokirane. — Proga v bližini tovarns sa lokomotivo pri Dueoseidorfu jo bils raadajana s dlnamltom in uničenih jo bilo tudi enajst lokomotiv, ki oo bilo sgrajsns za Jugoslavijo.
ODKRITEU TUTOVE-6A SN8NAJE UMRL.
labjovorni krik
Kairo, Bgipt, 8. apr. — Lord Carnafron, ki jo s pomočjo smo* riškegs arheologa Carterja odkril grob ataroegiptovskega faraona Tutankamsna i pokopanim bo-Ifoatvom vred, jo včeraj umrl. Smrt jo sledila sastrupljenju krvi vsled pika nsko strupeno Ogiptov* ske šušolke in poanoje ga j| napadla pljučnica.
. Csrnsrvon js saalovsl po vssm avetd, ko je prod pat meseei našel votlino s mumijo In sakladi faraona Tutankamsna, ki je le|al tam* ksj pod kupom rušfvin vsš ko 3(K)0 let, Camarvou Jo bil U staro snglsšks plemiške rodbine in ro-dll is jo 1888, Uool i« veselje do srheologije in njogova ekspedloljs V Egiptu, ki js Iskala' ostanka ataroegipčanske kulture, ga jo stsls vsi ko 8100,000.
Njogova smrt je povsročlla med' praznovemimi Kgipčaul govorleo,
Ide gs je Alah kaznoval, kar ni a puatil n>i< niiztf truula sUreea
fiSil dXni » pS
Mi izkoriščati shilaj, češ ds so aui ž« prej "vsdsli" da mora umreti vsakdo, ki moti Tuuoka-msna v njegove mgTobti.
Fiitirjtva porota al zadlajeaa.
St. Jossph, Mioh. — Poroto, ki ima odločiti, dali jo WiUlam Z. Fostsr kriv sli nekriv "kriminalnega slndlkslizma", ss jo isprla r
svojo sobo v sredo ob devetih zju-traj In ss posvetovala dvanajst ur, ns da bi bila prišls do kaksga sa-
ključks. Ob šsalih zvečer je sod-nik )>oslal porotnike k večsrjl. Po večerji se je debata uadlljevala. Porotniki so ponovno sahtčvaii nsvodils od sodniks, ki so jih tudi • loliill. Ob ensjstlh so šli porotniki spst. Glasovanje ss jo ponovilo v četrtek sjntrsj.
Dejstvo, da je bilo poevetovanja porotnikov pnrl dan bres resulta-ta, dakssoje, da so poro!s ns moro zedijiUJ. Govori so, ds mrs. Minerva Oison, edina lonsks ns poroti, vodi boj sa oprostitev FosUrja* Njen gtos je vedno slišstl ls sa-prte sobo, ko se Vrspira s porotniki Rnkrst js bilo slišati, ko js rekla, da edini zlolin, ki ga jo naredil Poster, jo bilo njegovo vodstvo mnogih Štrsjkov lit saU ga hočsje ind ust t-lslni mogotci kasno, vati. Drngs novlea Is sodnega po. alopjaiso glssi, da sodom porotnikov je sa krivdo, pet — med katerimi je tudi mrs.*0|eoti — pa sa oprostitev/	v
Sodnik je pouAU poroto da adino vgješarije, ki ga Ima rešiti, je, če je Foeter kdaj s besedo, Izgovorjeno alt zapiaano, pokazal, da < odobrava kriminalne metode so dosego komunističnih eiljev.
Prihodnji proees, ki prične 18. sprils, se vrši proti (lisrieeu |. Rothekhergu, tfjniku Stranka dela vee v".
LOUUUMt DIVJAL VINAR
('hieggo in okoliea t V aoMs veči«lel jasno. Lahki vskodal vs ttrovi. Tempersturs v zadnjih 24, urah t najvišja M, najnižje Sol nae izide ob J.2i, zaide ob
nik strupov.
U.22
|La. — V sredo po. noči je aadlvjal etrakovlto besen vikar po Pioevllle ia okoli«!. Prišel je prek Rdeče reke Is Aia. Imandnje. Atirinajat oseb js abl-lo te neurje, kolikor je dmilej rasnega petdeset hiš ja ali p«, polnoms porušenih, ali ps kudo psškodovanik*
u."
PROSVET
"PROjS VET
mr gr s*. Unul	— nu^
——a i	ii"iiiiii r,- tt^ i i
-THE ■VLIOHTBMMBHT"
O,,.. .1 »Ml! M.H.MI
človek za to izobrazuje, da postane popol nejle bitjo, in ne zahaja zaradi tega na vaeučelišče, da ae uči po starih šegah in navadah poniževati druge. Ako M dekan evropskega vseučelišca izdal odredbo, po ka, teri morajo prihajati prvoletniki a takimi znamenji univerzo, ki jih ponižujejo, tedaj bi ae prvoletniki prav odločno uprti talci naredbi, starejši letniki M pa prvo-letnike podpirali pri njihovih zaključkih.
Ljudje, katerim je izročen poduk mladine, so zelo slabi pedagog, ako se drže starih poniževalnih metod. Svet se racvijs nsprej in ne nazaj v mračnjaški srednji vek.
PRAV NIC DRUGEGA Ml KOT PESEK V OCl.
Mesarji v Chicagu se zdaj širokouatijo, da je kom-panijska "unija" najbolj demokratična naprava. Za i ko ceno hočejo prepričati svoje delavce, da je prava H mokracija le tam doma, kjer ss razvije "unija" pod pokroviteljstvom delodajalca.
Res srečni so tisti, ki to verjamejo, ksjtf njih bo j§| beško kraljestvo.
niški in mesarski dslavci prav dobro vedo, da so njih interesi slabo zastopani, ako superintendenti in preddelavei volijo njih zastopnike. Se manj dobrega je pričakovati, ako se U izbrani "delavski" zastopniki usedejo na eno stran mize; superintendenti in preddelavei pa na drugo stran mize, ds ss rszgovore o delavskih zahtevah in njih potrebah. Kajti, če superintendenti in predfielavd izvrie napako in kaj pregledajo, lahko popravi delodajalec, kateremu so predložen! vsi zaključki. V resnici delodajalec ne popravlja, ampak to izvrie advokatje, Id jih ima najete, da jfrzijo na njegove interese.
Kdor govori, da je prava demokracija doma v kom-psnijskih "unijah", ta sploh ne ve,*sj beseda demokracija pomeni, ali so se pa njem priM|Ea)a prva znamenja, Id govore, da moral kmalu iskati pomoči pri psihijrtru.
Interesi delavcev in podjetnikov ao nasprotni/ Pod-Jstniki zahtevajo, da delavci vedno več produdrajo in da je njih delež zs delo, ki ga izvrie, vedno m*nj»i. Delavci M naobratno zahtevajo, ako narašča njih produktivnost, ss mora povečati tudi njih delež. To> je resnica, katere ne odpravijo tudi najlepša pesmice o demokraciji, Id se js naselila v kompanijskih "unijah".
Take pesmice niso drugegs kot pesek v oči delavstvu, da ne vidi trna t opevani stvari
STARA BORZI JANSKA MOLZNA IGRA SE JE ZOPET
OBNESLA.
te

Borzijsni se zopet smejejo v pest Zopet so obrali ons, ki so mislili, da obogate z igranjem na borzi kar čez noč.
Hggly Wiggly je delniška tigovska družba, ki lastuje okoli tri sto petdeset prodajaln, v katerih prodaja gro-oerijo na drobno. Te prodajalne so razatresene v križem Združenih držav In Kanade. Naenkrat je šla cena za te delnice na bonrf kviško. V neksj dneh je poskočila cena sa dva In petdeset stopinj. Na to je pa začela padati po pet in več stopinj, kadar so delnice menjale roke. Končno je een/obstala, na kar sta predsednika newvorike in či-kaške borze suspendirale trgovanje a temi delnicami
Te vrste igra je že precej stara In borzni špekulanta ao jo ponovili že večkrat Notranji borzijanski krožek je prav dobro podučen, kaj ae bo zgodilo. Znano mu je, koliko časa bo plesala vrednost delnic nsvzgor, kdaj doseže nsjvišjo stopinjo in kdsj prične psdsti.
Notranji krožek špekulantov ne izgubi ničessr pri takih igrah, nepoudeni špekulant je pa pridejo ob lepe vsote, ker jim ostanejo delnice, ko prične padati njih cena.
Pri vaški taki potezi, ki jo izvrši notranji krožek bor-Rijanov, je nekaj ljudi bolj bogatih* na iskušnjah, ali te skušnje pridejo prepozno.
Ns tisoče in tisoče ljudi je izgubilo svoj densr v borznih špekulacijah. Borza je pač največja igralnica za denar, kljub temu pa teh igralnic ne odpravlja Bone ao napcava današnjega goepodarskaga sistema. Zategadelj tudi ostanejo, dokler se ohrani sedanji gospodarski sistem.
■v
BL — Dolgo se 4} oglasil .,zate eem ee omeni! eedaj, pri {Maor pa šalim, do bi M kdo ae jezil ood mojim dopisom. Delavske razmere so pri nas bolj čudne. Nekaj premogovih rudnikov obratuje vseki dan, ae kaj pa eo jik zaprli ia kakor iU-širno, jih bodo ie vol, tsko da bodo proetori, kjer bo ie kak obrat, do zadnjega kotička napolnjeni. Delavcem Is dragih držav bl vsled treba hoditi
■nilll je mala, delovne are dolgo, bcoov skoraj več kot delavcev ln le mnogo drugih nepri lik, katerim pa radarji niso vajini. Radi takih razmer Idi skoraj vsak fllovenee tU prodati loti i to s6 oni, keteri ee le niso na ztauili tu v Clslrtonu.
Kolikor naa je tn nastanjenih, smo nekako ssdovšljai, ker le ml-slimo, do ooe današnji družabni red izkorišča in tlači /v splošnem In povaod. Delavec nej ee obrne kamor koše, povsod go mogotci iskoilščsjo. . V-Naše društvo št. 426 SNPJ. pri-
togo svetoval, da ni ___
aem iskat dela, ket tejettek do~ P"o veeelieo to trste, odkar
volj delaveev breeposelalk. V društvenih ozirih dobro as* odo jemo IS ekoro vooke eeje pristopi kak aovi član, k naš. podpornemu društva. ; Tsko je treba, da se orfonisirate v podporni oevaeiseeiji, rojaki, nem pa todi ne possblts ao so-eiajlstični klub, ki
Opazil aem, da je v te^'naseVbi-ai dosti novih, rojakov, ki eo naprednega mišljenja, ln njo pooiv-gjjsey še še nioe pri klubu, do bi [>ristopiU 'v našo vrsto. Tako je treba, če ei hočemo kdaj pomagati iz vprif, v katere amo vklenjeni. Podpirati moramo politi^ no organizacijo in sš politično or-ganizirati. Seveda je Še mnogo dela, predno bo vse konlsno, sli čss se Mila, ko bo delavstvo zahtevalo avoje pravice. Saj vidimo, kako ae delavstvo od dne do dne bolj ženimo za različni stvari in vedno bolj sega po naprednih Ustih. Preboje ee in išče boljšega aietema. Če ga hočemo doseči, Sa morsmo tudi orgaldzirati v politični stranki. Žeto rojski, pr«< stopajte k klubu v naselbini.
Glede rasporok ia djrašinekega šrvl jen ja eplok po bi jos želel, de M kaj takega ne pisali r "Pro-svetl," ker ta Het je sa boljšo ie-obreebo kakor po . klepetanje S molek in ženicah. Kdor no mora živeti e svojim zakonskim parom, pa noj gre drugam e trebuhom za rrnhom.
'Proeveti" želim mnogo novik naročnikov. Pozdrav t—T. R.
SREDNJEVEŠKE NAVADE NA UNIVERZI.

Caeopisje poroča, da je predsednik univerze "North-weetern" odredil, da bodo pfvoletniki izključeni s univerze, ako ne nosijo tradkijonalne "zelene" čepice, kadar prihajajo ali odhajajo na univerzitetni "campus". Zelene čepice ao oproščeni le ob petkovih in sobotnih večerih in v nedeljo. Drugoletnikl bodo pazili na to, da prvoletniki nosijo to snamenje poniževanja.
"Zelena" čepica je poniževalna. Ona je znamenje, da je dijak pričel šele pohajati na univerzo. "Zelena" čepica zaznamuje prvoletnika, da se starejšf letniki lahko norčujejo is njega. "Zelena" čepica je sramotilna.
Take navada so bile v Evropi v zadnjem čaau v navadi le ie v kaearni Tam ao brili norce iz prvoletnlkov — rakrutov in jih poniževali na rasne načine. Dijaki na univerzah na evropejskem kontinentu bi ss odločno uprli .Vpe"
Star Ohr, W. Va w O delu ce sploh ne splača poročati. Mislim, do brezdelje, krgo Imamo, velja velikonočne počitnice. Imeli bomo dovolj časa sa peko amet-jivega kruha.
V soboto popoldne dne 24. marea je izbruhnil polar pri '8u-per Mitchcl Ooal Co.' Razširil ae ,o s tako naglico, da ga ni bilo mogoče omejiti drugače, do eo s dinamitom razstrelili hiše in tako >ožar ukinili. Zgorelo je osem ilš, prodajalna ln samostan. Ubo-gi delavci eo isgubOi pohištvo in i, kar ee lastovali. Prodajalna je bUa ravno dograjena ia ao lastniku prodajalne aložili prijatelji, da jo je lahko zgradil. Tako jo .»oda j uničil vse požar, da nI drugega kot kup pepela. Ogenj se jo prvo pokazal v sredi samostana, kateri je bil tud^naenkrat uničen in še mieUti ni bUo, da bi b.l kdo kaj rešil. — Joeeph Že-
je ustenovljeno, to je od 1. 1921, Zebsvs oo bo vfSUa dne Y aprila to js dne, ko bo ravni 19 letnico, odkar je ustanovljena noša Slovenska narodna podporna joSao ta. Upaaa, da prestavimo ta daa r kolikor mogoše velikem številu. Program zsbave je precej obširen, torej udeležitf to vol rojaki.
Naše družinske razmere.
Olairton, Pa. — Dssdrsvno ni naša naaelbina splošno snana, vendar je precej poznana med Slovenci zapadne Pennaylvanije. Kakih pet aU šeat let * naaaj je maraikateri Slovence isgubil težko prislušenl denar pri tu kupljenem stavbišču, kajti aepel#vi a-gentje so speljeli msreikoga a svojimi slsdkiaal besedami. Tako ao la vabili Skoraj, vsakega, ki ao ga doeofU, da ai je ogledal etov-bišče in todi kupit Kdor je kupil loto in plačal, to eeveda ni isgubil vsote, iagobili ao oni, ki ao kupili, plačali Sekaj la aa aa drago pogodili eo odplačevanje na obroke, o eo ea la tega ali onega vzroka prestraši it da niee i s pol -niU pogodbe in teko iagobitt, kor oo plačali pri nakupu. Kdor pa jo plače! lete, je lasa, a marsikatere mu Sevenea je aa te lel. Agent-je eo lovokili eem rojake la maj-aarskih naaeibia, a to ni nikakik radiAš, temveč aeme
trmts. pod
dci^ne
Rreezj Hill, Kaas. — Rojakinja
"izpod grada" je v ovojem dopisu povedala, da v veliki meri ni ereče
V	družinah, kjer družine štejejo preveč otrok. Istega mnenja sem jaz. A po drugi strani prav rad noatane prepir v družini tudi v slučaju, kjer ni otrok. V takem slučaju sc zakonaka prepirata in zvračata drug na drugega Nekateri pretijo, da je pogovarjanje o takih razmerah nemoralno. Ali jc pri njix sploh kaka rdč, da ni moralna t Ali je tisto mdrslno, če o-troci kolnejo etariše, ker so preŠte-vilni in se jim elobo godit ; 1
Mogotcem ee seveda dobro zdi, <o ao delavake družino številno, čeprav somi na aebi nočejo tega okusiti Oni radi vidijo, da je veliko otrok, do imajo tako več garačev na razpolago.
Ko ae dva mlada poročita, navadno ne premislita dobro, kaj vse ju čaka v zakonu. To jc v veliki meri krivo poznejših razdorov. Zs nju se tedaj šele prične pravo šiv ljenje, katero prinese več skrbi, dela in aitnoeti. Ce nista na to pri pravljena ali pa jaka za preaut-genje zakonskih težav, je razdor kaj kmalu tu. žena ima v zakonu dovolj dela z otroci in hjšnim podom, tako, če je poleg tega mol Še eurovež, ji rep ni obetanka.
Dosti je takih, ki ae razporočijo prav vsled toga, ker nimajo v zakonu otrok. Ljudje ao poč razH-šni in nekateri prav čudni. Jaz eefea pet let poročen in imam dva, pa je že a tema dovolj zmešnjave. Kakšna zmešnjava mora biti lele tem, kjer jih jf večt j Dobro je torej, da bi dobivali aaevete, kako ai izboljšamo dru-Žinsfce ra*perc, katerih pa ne dobimo is pristranskih dopisov, kot flšejo nekatere dopisovslke, ki samo napadajo moške. Ce mislijo še kaj pisati v "Proeveto", bi jik proeU, da prenehajo z napadi Naš Hat jc šc ša kaj drugega ne samo so napadanje. Napišejo naj rajše kaj poučnega p§ bo mir. •— Prank Sikole
Od nekod—Moj moš in jaz. oba pesno fitavo dopise o družinskih raamersh. ki prihajsjo sodnje ča-ali V št. 69 sem brata nek tak dopis, pa se mi ni prav aič dopedel.
V	tem dopisu j« šenska postavlja aa pre^isko in kakor bi bila ničla napram moškemu. Dopisnik bi aae-ral upoštevati, da Ženake v mnogih ozirih celo prekosijo moške po svoji duhovitosti,.kar lahko vidi veek dan po vecteli, ki jih čujemo.
Dopisnik sedlo rerporočenem pora kot o kskem starem obrabljenem avtomobilu. Kako ps isgle-do zakonski per, ki aieer živi sku POl S v večnem prepiru In črtanju drog dragega AH ni so tako dva zakonaka boljše, da sa lo«*its kakor do ki as prepiralaf O itn skok pravi, do le nismo reirtte kot moški, v resnlei pe je dosti š«b. ki po razumnosti prekašajo
bile
če
štovane, do ee bila v sik bolj, ker eo imele v moških na stsnovanju in hrani, nekatere ee hodile celo čakat na postaje, samo da so jik imele več. Tudi sama aem okusila to in imela no stsnovanju dovolj fentov, čeprav jih nisem hodilo čokat na postajo. Toda po izkušnjah sem prišlo do predsodkov, da je lena ne-nmna, če jik ima ns hrani vsled tega, da bi ao no ta način prikupila možu. Jaz ai s tem ničem pridobila moževe ljubezni peš peT>o lesen rarsdl pretežkega dela.
Ce ee molki oženi vded togo, Ao bo lena imela drage na stanovanju in tako pridobivSla denar, boljše, da bi bil oetai "vešni poštar". Na ta način vzame leneko marsikdo prsv vsled tega, do jo bo lahko izkoriščal.
Nekateri rojaki trdijo, do take reči, kot ee zdaj opienjejo, niso ss javneet. Če bi bilo izdajamo r jot noet tako čtivo pred 15 leti, po H imeli danee man je razporok, kot jih imamo. — Cttateljioa.
Dohodninski davek
im#wmm
New Tork. — (Jugoelovaaeki
oddelek F. L. L S.) — Prebivalci države New York ao molijo, oko mialijo, da eo za letoz opravili veo avojo davčno dolžnoat, ko eo do dne 15. aaaraa plačali svoj dokod-ninski davek. Ta-le je bil za federalno vlado, ali tadi dribva New York nalaga svoj posebni "in-eome taxM. Državni dohodninski davek ga leto 1922 zapade v po-polno plolflo dno 15. sprils.
Vsi oni, ki as nsstanjeal v državi New Tork, morajo plačati to dilevni dohodninski davek, in tudi osebe, H ao etamtjejo v tej državi, morajo plačati ta davek, ako popolnoma sli deloma dobivajo svoj dohodek iz virov, na kajojočih ae znotraj newyorške drŽave. No primer, one osebe, Id sicer stanujejo v držsvi New Jer-sejr, sli delajo in zoslolijo v državi Ncw York, morajo todi plačati državni dohodniipki davek. Vae osebe, ki eo samskega stanu oziroma nimajo avoje družine pri cebi, morajo prijaviti svoj dohodek (ffle en inoome ta« retu^n) oko so tekom Isnskogs leta zaslužile $1000 ali več j poročene oso->e, živeče skupaj s ženo odroma možem, pe morajo prijoviti svoj dohodek^ ako so zaslužile vsaj 12,000. Prijavo treba vložiti najkasneje dae 15. aprila.
Kdov stanuje v drŽavi New Tork mora prijaviti dohodke is veeh virov; kdor po stanuje drogi drŽavi, mora prijaviti Io o-ne dohodke, ki jih je prejel is vi-rov znotraj ncwyorške drŽave. Samci in poročeni molje, 4d ne živijo skupaj e svojo ženo, imajo pravico odbiti $1000; mož pa, živeči skupaj e svojo ženo, oziramo poglavar družine ima pravico do odbitka od $2,000 (no $2500 kakor pri federalni dohodarini). Nadalje ima davkoplačevalec pravleo odbiti $200 (no $400 ka-cot pri federadni dohodarini) za one oacbe, ki ao večinoma edvie-oe od njegove gmotno pomoči, ako te odviene osebe nimajo Še R let eli ako to onesj&sobljene Priseljenec, katerega lena ln o-troci živijo v inozemstvu, ima pravico le do oeebaega odbitka ti000; nadalje pa amo odbiti po I £00 ss vaškega mladoletnega o-troka sli drnge odvisne osebe (sa pr. onemoglo mater, mladoletnega brata itd.) ako v resnici te o-aebe vzdržuje.
Odštevši zgoraj navedene od-ritke, oetane vsota, od katere tre->a plačati gotov odstotek kot dr-šavni dohodninski davek. Davek Te %n odstotek <1%) za vee one, katerih ttsti dohodek je znašal manj kot $10,000; do $20,000 • 2% in sa večje dohodke
w*
Državna dohodarina as raaliku-od-federalne ne le glede davnega. odstotka, marveč tudi v ragik pogledih. Federalni• do-hodarinaki zakon določa med dragim,'da a oziram no pravico do oseboik odbitkov naj vel jo ved ao dovkoploftsvalfteve stanje sad-njega dne zainolega leta; na pr. kdor je poatal vdovec o božiča, ma pravico la do iatega odbitka, kakor samec. Pri državni dohoda risi pa ima davkoploševalee pravico de najvišjega odbitka,' do koterego bi bil vpravičea v kate-rieibedi dobi tekom veegs davč! nego leta. Dnag*rs*liks obstoje v tem, ds drlavoi dohodarin •ki sakon ne dovoljuje, da ae od Mje od dokodka plsčapl federal-davek, dočim federalni sakon dovoljuje odbitek vsak drugih devkov, ki jik je dotišnik plačal
z rspuki I Bkrau* ga osla. PreaedlsSge ni delal« benik težav ljudem, ki nikoli s mieUjo e avojizai glavami: kaka da bi obrnili suknjo in ae obiekH Zunonja plat je sdaj aotranj. Tako je bilo pred omahni leti Z tako bo zopet čez Štiri leta. a Z pak vedno no bo tako.
e e e
Vlada Abiainije je poel.U p^ test v Moskvo. Takole protesti* visoko abieineka vlad«. Ni ^ da eta ustrsliU vikarje. Civilizi' rani ljadje ne etreljejo. CivilhiJ
|flnH|iPMP SO grmadi. 1 Ko je Moekva prejela protej in slišalo vse druge proteste, H je^^Oo in Lenin je devet-
e e e
Zodnjo soboto so nmramno po. kale puške v Evropi. Praneod ao ustrelili enajst delaveev v E». senu* brez procesa. Ruski boli, še viki so ustreliH katoliškega ti-karja po procesu.
Ns Hoekvo so kar deževali proteati, proti cnajltkratnemu u-mora v Ecsenu ps ni bilo prokl«. tega protesta.^' ''t*.
ooe
Drlavnl pravdnik v 8t. Joee* phn, Mick., ki je obsodil Posterja ns dno pekla, jf rekel, da asken ae prepoveduje priporočati saj« radikalnejših iepremomb t indu. atrijski!), političnih in aoeialnitf institucijah, prepoveduje pa kri.
minalne metode v dosego izpra.
|
Vprašanje jo, kdo hoče ispie. membo. Ako jih hočejo delavei, tedaj je aleheras njihova metodo prejalizlej kriminalna.
ooe	■
Pred kratkim ata bila Mcrgis ia Sehirsb v Rvropi, sdaj jo 0a* tj. Odkar je Wileon pustil Me ln kožuh v Parizu, hodijo vl» dsrji Amerike somi v Evrope sklepat mednarodne pogodbe. Pa. Ži bodo odele j doma sa pečjo! j
Nemci ee pritožujejo, da ja svet grozno hladen napram hm-parijsm, ki jih Uganjajo francoski militaristi v Porurhrju. "Ije je humsnitetsf" ee vpralnjej« Nemci.	|
Hm, kje! Na počitnicah v P!e*
ridil v
- š # # » ..
Neki arheolog — Bog mu cd* posti grehe, aaj nI vreden, da M ae Stalo njegovo ime — trd!, 4« je bU paradiž tem, kjer je adaj puščava Šahara.
■Tako ae arheologi norčujejo ix Amerike t
o e e
Denarna mošnja je zmagala.
"Nesrečna na pater.
Rusije I" vadihoje
Ako bi v Rusiji vladali patri, bi bila kajpoda silno srečne t 8ete* make Rusijo po neče te "are* če". Noče, poje! , | lil!
Nadalje, federalno dohedarioo jS
dovoljeno plačati v štirih obie* kih; državno dobodarino pa treba plačati vso takoj.
Kdor no prijavi svojega dohodke eli violi neresnično prijave oziroma kdor ne pleša davka ob zapadlosti ,zapade kazni. Pri» j*vo treba vlošiti in darek plačati v kaki okrajni podružniei državnega dohodarinekegz urada. Kdor jfo rajši pošlje prijavo in davek po pošti, naj adreeira piemo na "State Tez Depsrt-ment, Ineome T%g Bureau, Alba-n7, N. Y."; priloženi čelri, benč-ni drafti ali money ordera naj bodo plačljivi no "Stata Tes Con-mission." Ni trebe ^e je ček potrjen od banke. Ni dobro podati po pošti gotovega denerja; znamke ee ne eprejemajo v plačilo davka. Kdor plešo eeabne t davčnem urada, dObi pobotnice. '
USTNICA UREDNIŠTVA
Kuliaa, Idabo. — Beseda corporate" pomeni v slovenščini: vteleeitl, združiti eU takorponrs-ti. Inkorporacija pomeni s drugimi besedami državno priznanje, kakega drultvo oU družbe ze 1e-Sslno. — Pozdrav!
lesals, W. Va. — Ne vemo. kek-
•en davek mklita. Oeebnl dohodninski davek, ki gre v zvezno de* no blagajno, je lahko plečeti delfinoma kolektorju kateregakoH o* krajo v Uniji. — Poadravf
Teoasj um, Ksas. - Dajeoje naevetov o nerodni kontroli je pe *ekonu prepovedano — Posdrstl
sl FUsSeljB v
fLOUDiSA lkoozatura
uteojcr odpraviti va-
* • - * ■ * -
delsvsfcsgs t«
(Fcdersterl Press.)
generalna a T atsvbinski industriji hj)<4ra, ki j« nestsl med atav-iml unijami, ki pitajo k riški delavki federaciji iu rj7t-nt ral Lsborers IntOraatfona l »rotodiv« Union o £ America" itera je samostojna organizacija, predloga za oeeAorni delavnik w žene in mladoletne v državi Nev Vorks ja propadla v legisle mi
kampanja delodajalcev za aui
lioje mezde v Avstraliji sc bliža ■koncu. Avetralskt kapitalisti ms0 bili tako" uspeta kakor oni v Angliji in Ameriki. Mezde v Avstraliji so povprečno |o vedno 71 odstotkoV vii>e kot oo bile prod rojnc, doftkn to cene Ihrtjenskim jKrfrobfirirtam na r sat le le za 4» odstotkov od leta 1*14.
Mezdno giban> v Clsvakadu, Ohio. Nameščenci pri Ohio Tire Co. so dobili 10 odstotkov zvišanja mezdo v nekaterih oddelkih in IIP/, odstotka v dragih. Krojaški delavci pri AaMffameted, ki so zahtevali 25' odstotkov zvišanja, ho dobili sedam ia pol odstotka (režeči), asiioms odstotkov. Htavhinske stroko so izvojevalc novo lestvico, .ki daje. $1.25 do «1.50 na ara izurjenim delavcem in 87 Vi centa na uro neizurjenim. Mestni nshiibenei, ki pobirajo imeti, so dobili 72 centov na uro.
1300 strojnikov, ki oa upeeleai v u-ashingtonaki mornarični ledje-delnici, zahteva 25 odstotkov zvi-ssnja mezde. Ako ne dobijo, bodo »stavkali.
Tekstih* kotami sviŽaH mezde, štiri tekstilne druibe v Lowcllu, Masa., so ammmale 3. t. na, da niiajo mezdo svojim delavcem za dvanajat ia pol odstotka.
Razne vesti«
»is?1	ma vu
amrriiki konfreemci ia
RAROROtlTRV.
Ohlle, 4 aprila. — Ker ima šmt razliteih narodov
pripravljene predloge glade aa vaeameriško kooperacije v polje-delakih problemih, ja odložil poljedelski odšel* vaeameriškie ke* ference Svoja prvo paslavao aajo do petka. Medtem ae nekIzjo za stopniki vaek naredsv s rasnimi propoaicijaaai — Argentina, (ile, Kuba, Santo Dotningo, Zdrašeae države in Urugvaj — da sestavijo tikupno poročilo.
Predstavnik Aleibijad Rald* iz Čile je priporočil v v pošte vanjo in pretres na učnemu odseku to, ds naj bi bile atariaoelovska raz vsline državna last in da naj bi bili takšni zakladi zaeno z zgodovinskimi dokumenti« ki niso sedaj že r rokah javnosti ali kulturnih zavodov, razlaščeni. Pozval jo tudi odsekove člane, noj bi sklenili, da morajo vse ameriška vlade ustanavljati muzeje m knjižnice za ohranitev tek sakšedov ia naložiti kasen vsem starinoslov-akim raziskovalcem, ki bi ae ob* veetitf vladnih otlaotf o svojih bs-kopinah.
Zastopnik Združenih držav je pozval odsekove člane, naj glodajo na to, da pride skoro do razgovora o rasoroiltvt.
Bo Ik ta akoija uapešaa, ali ae, nO more danes % aikšo teči ni-gotovega.
I
POROD V ZZVOttKOVRM AV
PROSVETA
Ohioago, m. — 8ilno trkanje na stekleno okno sa njegovim kiitma je prisililo šoferja Sama CoHerja, da je prMfeaU aa zavo-ro svojega avtosaobfla ter ga u stavil kar svodi eeots, ko je p-Ijal sakoasko dvojice ob dvah po polnoči proti njunemu doma.
ftafer mora storili amraike*. Vetfko zaktevfcjo ljudje od ajo-ga. Ali ta, kar js od njega sa hleva! tapet moški v njegovem avteesshila, ja ps še pressgalo vss s*js. Kar js ženska porodila v njegovem avtomobilu, jo zahteval maš od njega, aaj prevsaam pmoasženi šofer vlogo porbdns Ta še tadi storil šofer. Po-| so ma sdravniki v okrajna bofcaižaici kamor je odpeljal vos skopaj* prisaali veliko sprstaoet t tom žd«. Nadalje eo pa UdU
KIL V
| rmolkaiša sta. a aaš, ia ss%a Js bils
U js tiho,
Mnogokrat se je *> panavljale rodilo pa as je «<*» noči, da m jc njena slutnja uresničila. Prt-Mi so ia ao ga iMcgjtnaga oipe < ljali. Tisto inere je amars« pe del ariaisthr kot Žrtev atentata. Osksr je prišel ftomov ta jI je H razburjeno povedal rskač t MStrs je sita, ki podiia v tok sss s grah |s sasas vsbaditi ja, morda nalaftč vObašiti jo ia taka sirovo, taka aootooaao opasti v svst, da dirja, da vae podere. Mi akter j« podel; bil je vettk lopov —j \n tudi še js mrtev, moram, to povedati — lojpsv je kil. 9S1 jc sin ia policaj 1t.poM.kega sistema. Atentator ps m je uŠil pri ajesa, k njema jc kodfl r šolo. Strašaa je ta sHat — de stoletja ka treba
Priporu Jednota
«uvw si.vr, ntsr-st to.
AVE., CNICAOO. ILLINOIA
čestitali mrs. Margareti Caaks, da te stte tkrtlrnjsmo v plodna«
l: i. __AU. »- —---- * —	_ ■ M. .M__ . m.	>■
ki ja porodila fcrretcfa deška.
oc' 'c. (federated Press.) — Važen* «ole se vat tista edroefcle ijtrfi, ki ao znoja pi- ^ sati aa Ssta*j|, sa ješl sadaj o dpi- v j^j __ o. rati pa dr»*vi Ksatackj. V aaom	w wnmu
^Strftt« m je vpisala vaši!1 T®
ne rile človafe* drulbc Tista aol aa t* »sprli. Ril je
obtolea kot gtarai krivec, kar je atentator pobegnil.
n.
Oksajea je bil aa smrt aa ve-

New Tork, K. T. — Ar** Oo-naa Doyls so ja vrnil r Zuruše-ne države ta teden. Ta prične sopet eznaaoaži svoj evangelij,o vseh 'dobrotah', ki jtfh prinaža spiritieem ljudem a% zemlji. Po njegovem mnenju jft njegov evsn-geUj o pojavljanj/a duhov najvažnejša božja ' poslanica aa U svet, da, vsšnejim kakor vaa med-narodna poiitU* in vee boljše vi-
TaDahaeseo, Fla., 8. aprila.. — Floridska poatavodaja se js ae-stala danes ns zasedanje, ki obeta biti zanimivo kakor Še nobeno poprej. Kajti goparnor Hardos bo pozval postavodajalke, naa nsre-de konec nsjemanju. jetnikov iz ( okrajne joče, kakor je pred štirih iai leti legialatSLBa pcekliasla r/o-stavo, po ksteri so smele drv/fo* dobivati delavce is državnih^ jet-msnic. >
Ta posiv bo naravnost posledica slučaja," ▼ katerem je 'Ail kmečki fant Martin Takert ;jt Sev. Da-kote do smrti pretepan e Sedem funtov težkiae hišea^ ko je bil na <Wu prt tvrdkt Pmtruun Lumbcr Cs. v Glavi Fant se je potožil, <*o ho m« čevlji premajhni. To je tako ujemi jet-jsiškega nadzorni-ks da ga je dal do emrti pretep-ati..
Kako bo fzpadla governerjeva priporočit^, je trfko reči. • Iz krajev dršave prihajajo zalito vs, d* bodi preklicana toza-»ievna postave. Ali kljnb temu je
n<ytaj takih, ki sc protivijo tak /ni nakani zakaj, najmanj še co senator je lastnik ksmpe, kjer delajo jetniki, in korporacije, ki ^majo na ta način ogromen dobitek, ao strašno.vplivne in bodo pMale na to, da ostane vse še po htarem.
Florida uvldeva, da je pozornost skoro cele dežele obrnjena se-dsj na tiste nesrečne rszmere v kloridi o katerih sc nekaterim Floridčanom poprej niti eanjalo ni. Listi, ki izhajajo v Floridi, ao «e podrobno pečali e Tsbertovim slučajem. In razno čaeopisje, ki prihaja v Florido, je tossdevne vesti zaneslo v vse kraje po celi državi.
Odločnoet, • katero so se obla-•ti okraja Ca valim* v Severni Da-koti zavzelo so to, da bodi vee j deloma zadoščeno smrti mlsdsgs Tsberts, ni msjhne vešnostl v tej zsdevi.
V Amerik^ peč pridejo vsake vnete evangelisti Tu sem prihajajo kaki je gnani flečkajnarji, da poneitmn^ajo naša ljudi s svojimi be<tmtimi nauki. Ssmkaj prihajajo rasni drugi verski fsasti-ki, h\ sedsj prids za nassošsk šs insui špiritist Arthur Oonsn Doy-le, Potom ni čudno, da smatra s^at ameriški narod sa nsjnaiv-'Sejše ljudstvo ns svstu.
Arabci pobijajo Jado. Jeruzalem, 5. apr. — Neprestani krvavi boji med Arabci in Židi ao v teku v Palestini in ArakijL V JemenU je bilo zadnja dni ubitih več ko 50 šidov. Mnogi Judje ao sprejeli mohamedansko vero, samo da so ušli smrti.
Jeruzalemska uprava je piapo-vedela Judom približati ee zid!-nam ztarega templa tekom Šidov skega praznika Pešala, ki sc vrši ta teden. Uprava je to etorila, da prepreči izgrede. Judje so silno rasksčeni rsdi te prepovedi. To jo prvi slučaj v zgodovini judovstvs, dš sc Judje ne smejo približati zidovju templs. Prejšnji goepe-derji Palestine Turki jim niso tega nikdar branili.
__ v
sv bile odprta, la ka ao bile 4knc, je bUe sama še M aaal-
i ^ctov. Mod toesi js bBo IT osek, M eo bile fisiša* asspooobas aa
'pouk, dve sta pričele Visnova ia štiri ao aioo suuašs ačiti
Ko se ja v meseca jaaija, 1H7, vršilo prvo vojaško aokiraaia, > 204)00 Ijadi lagJstraoijske karte podkrišalo namesto podpisala pa dršavi Kentuokj- Toke šolo eo a-vodli tadi v Tenneeeeeju, Alaba-mi Jušni CaroUai la v okraju Grent, Woshinfton.
. B0 Kita jes v ubitih. Peking, A. spr. — Petdeset assk
je bilo ubitih in 200 ranjenih pri rezztrelbi v akladišču streliva v Ankingu.
ki ju ja veliki v svojih
atih
da . MaefoOori vatiki »ožja, pe ftleai možje as pili to mleko ia o-med, ksr ao
U maš, kar so slaipak trditi, da ssanlfosti še ae sadostu jejo aa maša ljudstva la dršava. Tudi aažo aa mAgoSeri vissU, kor ao dajali dobrf naa veta. čudaa
^i^iroaufoo jik^aapia^ts njih vešala, Kamortcoli je človek
rež rabljev, ae ispMtU Is rev aa dosautno ječo obsojene a bojice M lopove (to jo bflo neob kodno potrebna, kor oo Šole iu bolniee spremenili v ječe), jih aa-
Obregonova vlsda prijela 28
Mehiško mesto, Mehika, 4. apr. . V Tuzantosu, dršava Chiapaz ob moji Guatemalc, js kOa včota j aretiranik M zarotnikov, ki aa
snovali rkvolte preti vlodi
Moskve, 5. apr. — Zdravniški štab poroča, da oe jo sdra*atvame stanje Vladtmirja UjUa Uljaaova obrnilo v splsšaem as bolje.
j na ofcljabAi žepe peka^ikie la
i	...I . lili mW Mlnli.
i pitff i ojpa r&ffiKnui vttn r«r»rij-
aki CA s OUte vahsto. <*m večji lopov je kdo bil, tem lepže, adok-nejšo je ftvol. Mamškak v«Uk «o-Ijaf jo lami osle pNŠŠi pomoti oaa ali
|e mnogokrat Žejolt "Rovolucie-narj\oe ae moro podkupiti, la revoluoioaar ae kupuje, la adaj, sdaj pa . • • I"
"Ni gospa, al rekel i rokel jI le, da ko pe njegovi smrti to va* Se premoženje, rekel je, de vse. mite U in pojdite v Amerike, danes ko aboodba isvršens."
Onemela je la lile v tem kipu oe Ji je sjsaaila vsa strašna res niča, ie U v tam kipu je sposahla, da t* prsvzaprsv ai vaš, da is sama. Pa bi ga morda vendar-ls mogla It Tešiti in m ovratnieaj Tista ojrratniea ae ji je zardela, temen moOt, ki vodi v ae-
po dežja, kajti ta dešOa Ji Ma svo je atšmat, ki
je bil prvi aluga držsv«.	tfl^^M glm
SAMUEL A. BULLARD ISTO-UZN ZA ZUPAMA T »PRIMO FIRLDU, ILL.
DI. — Dosedanjega župana Baumanna v Spnng flHdu je zadnji Urok porasli v tukajšnjih župsnakih volitvah Samuel A. Rullsrd, ki ga js pod Parala koalieijeka organiaoeija, nssprotaa sdmlniotraciji šupena Baumanna. Bollard jo dobil l*.-glesor, Bsusaann pa tHt Hullard je kandidiral aa reformni platformi. Njegovo kandidatu lil odobrila mai.»» drža vae ad-
Papež je ustrahoval špansko vlado.
Madrid, 5. spr. — Kriza radi konflikta med špansko vlsdo in Vatiksnom še ni končana, ali znamenja so tukej, da marki de Alhu-ccmss nims odločnoati za boj s papežem. Odalovitev finančnffS ministra Pedegrala, ki je po mišljenju republikanec in voditelj boja za ločitev cerkve od drfave, je eno znamenje.
KOhamedaaet v Albaniji so so reformirali.
Belgrsd, Jugoslevije, 5. epr. — Kakor poročno is Skadra, albanski muzulnmni na kongresu v Tirsni sklenili, ds pretrgajo vss vezi a t uržkim kalif atom. odpravi jo poligamijo ia dovolijo svojim ženam, da vriMjo zagrinjsla r obraza Dalje so sklenili, da ver niki odslej lakko molijo k Alaha in Mohamedu stoje.
Zgsžbs Iz MWs,Usr tsšsts med ia srisks.
ivvvia ■Www m
(Dogodbioa, ki oe ni nikjer dogo-d«s, ki ee po dogaja vsak dan.)
Zofka je bila tiatikrat čudovito lepa Šeiufca. Bila je Se atlo mlada; morda 24 let stare pa še dru giš poročene. Prvi mož jo jo pro-topel. Zeto ee je ločile. Dragi mol, Oskar Msdiš, pa je bil tako dober In 1 jnbcmtfj, da m js oolo Is-U jokslf In obepem emejala, kaj ti fjona srečs ee Ji Je sdela neresnična, domišljije, sutooagseti js. Pa ai bils aRi neresnična, niti domifl jija, alti autoeagesti ja — le prepad ssed njsntm prejšnjim in tedaajim življenjem Jo'bit ta-ko neonansks širok in globok, da jo js strašil e svojo Vno, brsz mejno, pošlrajožo temo. Njena sreč® Je kilo roonioo, ker i* kila
m orala Oskarja- I" všasfk Js strsde, rstropetaia Js — vša-
i ka Js prlšsl damior s kaka _ stanka, temen v črnih eŠek ia šalootea. Všaešk Jo Mo š ajlm ao
stanka In ha sta ea zvečer i aila domov, ga Jo bošoU po glavi, poljabijala aa oši aa šoU, na
Dobe povabljen v Rusijo.
Moskvo, ft. apr. — lsviš^vsini odbor ruskih atrokovaih nnij Je aklenil povabiti Ragone V. Dobsa, starega socialističnega j>oJevnika v Ameriki, naj pride v Rusijo žtu-dirst ekonomske rszmere.
sluge so dobili velike pokojnine, Še so samo mslo povohsli ministr-čka stolčke, ki oe kili, mimogrede povedano, oši vi la polni Stenice ia uši so bito potrsbns aa-la, ia bi ministri v " rodni skupščini'* as aammll ob psORmk narodnih Teh msaifsstseij js bUo vaš, ne-go aedell r leta. UmaM ea tk takih prilikah posložsti govore, ia ns irtsscmskc ssstopaika, ki aise niti d<*»s videli (fo jc bilo v tisti dožstt, bi vilo sUb utis (valnta M aa ave-tovnih borosh lakaj padla), šs M kdo od ministrov ssapsl.
fte drugih zanimivosti bi vsm lshko povedal o tej dešeU, pa rajši molčim In veak dan . . da bog* kvslim, da pri nas al tako, ksjii. moglo bi Md tudi pri nos tako, šs v tisti dešsU ai dro-geče
Obsojan je bil torej na smrt aa vešalik. Ps bila js v tej dešeU ša-dna policija ia čadao orošnMtvo ZgodHo oe Je nomrsš selo pego atome, ds Js ta aH oal/avnstal vdikodašno ispaotll la aspaim aU oaega došlaoa,tlmr Js t tisti dešeli velikodušnost jMt.jl ceal ss zlato valala.
Zofka Je Jokala. MJeaa je kila taka velika, da ai r njej resnice. Včeoik Je zaman r ovoji glavi mfcUi
Berlin.
odpet oje v kretkesa kjer bo pobijal gaado belgijskega
eierja.
bolgtj-ia
r Ameriko,
"Oskar. puaU vas Ib, pasti srsa ta, pa podiva v Asmrika, stric ns ja Is dolgo šasa vaki na mk possotvs.*'
MZo#i" JI Je ponavadi odgovo ii "ao seorem la is M kotel, ne kš mogel To sroša Je Sadna la nepojmljiva. Ima iva etoaaa.B Jo Zofko In dslo Uakoaai ieU ss ki aam manjka do r» dlaole opesaeajo ia dola, isvirajošs is
nja*"
"Dragi, nikar. pasU vso la -ljadjs to * rezamejo, rasm to po oal. ki to eovroUJo la Jas oe bojisa. ds pride dsa, ko ko aa-agšo koaos/' "Zofka. paooM vse — ti kres dele ki ras as mogel Rvcit —
ki a

MHt
Pojde ln Jo nam t js, aa vratu jo bo tmets. Misli so m JI po-
avžjsjašas v bliskovito hitrih ko. lobarjih, pade« m druga ss dnh go. Oa ... eaa ... njen prvi mol .. .njena sreča, njena stanja, eb» sodba, smrt, vašela, in etrsšaa, strašna, strsšaa samets ... morda samomor. VldsU K ds aima sle, ia M ae sama umorils, ds sc trem pred to mislijo, ds bi nikdar, nikdsr ao nastavila hladne pMtoline esvi aa setae. ptnaam jc glodsl njene oči Iri ao ne obia Šala v očesnih votlinah t asvbrjo-tao hitrostjo, podeč m as hkimi. ttojoš z mislimi Iskada It
"Ovjntaiee . da,
šila ae Jo m miali lo aaprta Js aši da M ssiasl pregnsls. Zsmsnl Po rojsas misel Js rsstls, in dssi ji al prMivsla, vendar je pohotno živila evoje vaK *foJ° krono- p* stala Js vsliko drsvo in svoje ko-roaiae Je ssssdUs globoka v a la pila je atrostne ajcao kri. (Dalje pribodajlš.)

|L . ■ f ,IM aJ ' '— ^iL r^^T^ r ------i S
■pOTRZIUJZMO delsvee sa ds-
lo ns farmi i konji Ze po jssnlls so ■da aaaajAfcdoneo oa tal, Diamont, Pa.


Utak. NJea brst John umrl dne 17. msres 1W8. dsljna
nsj ss priglssl ns IsrUalon Mia lkr, coix)RA
o njegov
, nesmvi \
i*
Zsaar t smrti
Ur Union Miaing Oo., RMIKJG-HUDO. » (Adv.)
POTRSRVJRMO
IsaNnegs msstrjs ss delo v nsŠI prodsjial Ik ilN* takoj, ^cli ae, da bi rszumel slavonski, sngldki In It U mogoče tudi poljski >slk. Plača po dogovoru. Mtalno dela. Oglssits ss osebno sli pilile as : P190PLKH (lltntRRT R
dotočiti jik ni mogla. Pa veš dal MRAT VaRKITI 1W1 w 22nd
ai jodls, Sede ko so > zgrudila. Jo sasžiia košček kra
hs, čošioo mUka. Prišel Je k^ajaj mlad Študent — medleiaee.
"Ali ssorem govoriti a vasei sa-
upnof"
Zdelo ss JI Js, rsztaaeti Gledala je aesaapljlvs v njegove dekUške otročje oSL kajti aa^pljirom v tisti dešeli ai poeoal.
"Donos," Jo nadaljeval Sto dent, "eem Ml zjutreJ v policij, akem zaporo, kjer Js, kskor vs-ste, tadi vsŠ mU. Qavorll eem š ajlm. Obsojen Je t vi ta veotal"
"VemI" > odgovorile.
"Dobro, pe bi ga bilo vendar.. Is mofoše rešiti. Povedal ml Jt, ds Issats doma drogooeae ovret aioo od njegov« pokojne sutars, ki Je etdej vrsdaa asjamaj mi-lijoa
"Imam, iamm. Ps ae gromi ae, k tistem« rsvaatclja as groat. Pa ksko. sil Je aa rekoT, moj Osker Je rekel 4a aaj grom podknpH ravaatalja t —
Htrcct, ("blcago. HI
MA KUHANJE MVA DOMA
in
Dol. it I
Mi
PS »o.
frank oglar,
VABILO NA
POMLADANSKO VE3EL1C6
V ZVKZl S
RADIO KONCERTOM
ki Jo prirodi
DRUŠTVO "ZMUZMUl* ST. 1Q4> ». K t. J.
daa 7» aprila, !«2R, t ICraljavl draraiti o	' na Waol AMia, WU.
Uljadno vabimo voo one, ki oo radi po d©mašo aaba-va><i In tista, hI eo aanimajo aa aaj novejša rada na polja modom« tehnik« "Radio", da ae vdotašo naša aebave
Zažotok laina ob i ari svoiar. Vstopnina r prod* pradajl 2S«, pri vrst«. 30o.
Za asaogožt«vllno vdoUžbo ea priporoča ODBOR.
fiiMaiM
' « I L	d I.JU. 1 teL.
jL
V JUGOSLAVIJO v t Mi pkm-hi* mk Imik VdAl
AOUITAMIA........4S.S47
MAURETANIA......SO 704 Zm
»EAINGASIA.......SS.0SS to.
Prijeme kabin« n tretjega naroda potnik« • 2, 4, a poiuIImL Ersatt obeda., kadilna ,n polival-
LUBASOVE HARMONIKE
Imam tudi prava STAROKRAJSKE KOSE
«21321*.** «21 IZ"**"**	wwaiw»»«.aup»sort« s»
f^^iJr "'i? r •"»■ s •JSSTUS^vi' '^TtoTi^
•nM M kav«« m. haaoAfco imM k.««i. Mjfeusa mt« p« -
mre r«ju5!TiT*ž vr^Sijr?« ■i,z>*,<
ALOIS SKULJ, 323 Epeiion Plaee, BrooU\jn, N. T
Herrin.
se enkrat, temveč vee žijo prvim e slabimi ^^^^^■HMniki ee tudi lahko
K. W. of
(Prosto po brošuri U.
A. sa Illinois.)
(Konce.)
Ali to biH umorjeni ln oni, ki so bili z njim v sveči kot strež-niki zs obršno miru t legalnega stališče t Ko so |#išU ms, so našli to občioo mirno in v redu. Mošje in žene se hodili po evojih poelib Mir je vlsdai po vsem o-krsju. V tem okraju ttvi 12,500 rudarjev « svojimi d manami. Ns ■ vzhodu mrjijo z okrsjem Beline, | kjer šivi 6,000 rudarjev, na e% veru z okrejem Franklin, kjer ši« vi 16,000 rudarjev. Na jugu pa je okrej Perrjr, kjer tudi šivi 6,000 rudarjev^ Tako je torej iivelo v tej pokrajini 40,000 rudsrjsv in njih druiin v miru, s vsi so bili ugrožani radi strašnih razmer, ki bi lahko firišle, še bi moralj zopet delati kot neunijski rudarji. Mi' roljubno ljudstvo so in tako so Uveli mirno čakaje, kdsj bodo podjetniki pripravljeni podpisati pogodbo za delo in bodo sopet pričela -obratovati koless premogovne industrije. In v to pokrsjino so prišli ljudje, skebi s vsemi svojimi grdimi nsmeni, v ts okrsj so prišli strelei do sob oborošeni s puškami, pištolsmi in strojnicami, Paradirali so po eeetah in u-licah, ustavljali potnike in jim vsleveli, ds se morsjo podvreči preisksvi. Kršili so mir, prišli so frot kaka divjsšks hords, da in-vadira, tifanizira in uničuje. Hoteli so uničiti dslo naprednih rudsrjev ekosi šetrt stoletja, da o-nemogočijo rudarjem stavko in jih pahnejo v stare neunijeke razmere. Skušali so i tem isgpati malega deška is šols, z svežega zraka in solnes v zatohli rov, hjsr naj trpi in ze muči kot sušepj, U je popolnoma odvisen od svojsga podjetnika.
* V resnici so hoteli, šetudi s naj-večjimi zločini, pobiti unioniaem In uveeti tragično strukturo odpr-ts delavnice. Okrsju so hotsll od
ko
ino pomsnjksnjc. Vedeli so se pobeli s tam svojim naeto-panjem, da bo posledica samo " jeva, saj vsdo, ds smerišld in lene ne pristanejo pro-' oljno ns vsiljevsnjl, ki bi M-nesrečno. Svarili so jih
pred
kret in svaril jih ni kak meznik ali samo rudarji, temveš svarili m jih uradniki, državljani. ki zaetopajo ljudstvo, in Ijud-je, ki jim je pri ereu dober razvoj indnatrije Ur dobrobit med prebivalstvom. Na vss U svsrila se niso zmenili, temveč nosili dalje veliko odgovornost za nezakonite dejsnjs. Zdsj ps prsvi sodišče, d§ zo vršili, »a kar «o ime-U prsvieo, namreč, ds kopljejo premog Ksj sskon prsvi k temu? Zskon je tsko dobro urejen, da ne more priti do kontroverze. NsŠs najuglednejše sodišča so potrdils, da celo zakonito dajanje, še 'je storjeno ns nsčin' ali ob šaan, ko lahko povzroči prepir eU težave ali krši javni mir, po-etane nezakonito. Torej lahke zaključujemo,; da je tudi otvoritev rud išče ob lesu, ko lahko povzroči dejanja kot eo ee Izvršila,* nezakonito dejanje. Eno naših najboljših eodišč je izjavilo> "Samo na zebi zakonito dejanje pogosto ishko postane nezakonito, Če njega vršitev lahko nztvari med javnostjo nemir in vodi v nezakonita dejanja.''
Ono sodišče je citiralo ta izrek ob neki pr^gjci, ko je bila nossna nekjf rdeča zastava po cezti. No-eitev rdeče zaztave bi drugače ne bilo kaznjivo dejanje, a ker se je to vršilo ob priliki, • ko je čin vsplamtel duhove prebivalstva in je tsko naatala kršitev javnega mirn, je bilo dejanje kaznjito.
Afi so bili gardisti "vsruhi miru." ko so se pripravljali in vršili nezakonita dejanjaf Ubili so tri nedolžne, neoborožene državljane tega okraja. Hladnokrvno ao enega uatrelili, ko je pri sosednji farmerzki hiši vprašal sa kozarec vode. Alt nfeo skebi in strelci bili medtem v pripravljanju sa nezakonit čin, ko so kršili jsvni mir msd prebivslstvom ln so izvršili hladnokrvni umor t
Strelci so umorili bres vsroka tri mole in prav s tisto brezsrčno-stjo bi jih umorili tri sto. Neki pi
vgsti proeperiteto in gs vreli v ,zec zakonov pa je Izrazil te beeede,
ki tudi stoje v zakoniku: "Po občnem pravu ae zazebnik lahko prizadeva preprečiti motenje javnega miru z tem, da prepreči delo o-,ki so namenjene vršiti slaba dejadja, in tudi lahko prepreči dragim osebam, da se ne pridru-
vano vstajo, in orožje tudi če je to potrebno/' Isti vi: "Usmrčenje nevarnega niha je labko'izvršeno od priva oeebe, ki ae n« more pred njim niti' fhiK" <\ in ravnotako vzak zazebnik po mojem upravičen, da ee oboroži, če se gre zs obrano miru."
Ali so bili torej ti skebi za ohra-no miru t Ali nieo oni le sovrsžni-ki miru, ki so isksli priliko, de mir rasdejsjot Ali je hladnokrvni morilec sploh zmožen, da varuje mir, alt ni zapadel praviei do živlienja?
Ali so bili usmrčenl nasilneži in ali so oni prineeli eem zmešnjavo T Zagovorništvo je povedalo, kako šo strelci prišli v mirno pokrajino in vršili nezakonite dejanja. Povedpli so nekej dejstev o zločinih, ki zo jih izvršili, in tako
bili navzoči da eo bili kjer^im ja bilo kaj takege storiti.
Zakaj eo torej ti m nit Zato, ker eo lasti nsše velike svojo funkcijo. Njih mea vzela privatna organizacija možnjh mogotcev Illinoiske trgov- ( zke zliorniet^BiiHHIlMnl 1 L «Na jodlicnejši člani v tej visoki organizaciji ao motje, ki eo ravnatelji nekaterih največjih podjetij v drfavi. Njih glas je glas velike-gs bnsineaaa". Oni ao zagovorniki sistema, ki na videz naravnoat blegruje sakon in red, v reeniei pa jim je ljube taktika etrelcev, kateri pri njih tudi dobe prvq zasloni bo. Zbornica je zelo mogočna ustanova in ne napravi nobene zmote v svojih namerah. V javnosti zna naslikati delavsko gibanje vse drugačno kot je v'reeniei in vest o delavskih "masakrih"
kak<:	»vetu. v w«tvu
ljudi in jih ubili, prej kot je kdo
njim storil kaj žab ga ali aprofll nanje etrel. Občina je dolgo trpe^ la. In kdo je povzročil zmešnjavo. V prvi vrsti ljudje, ki so izvršili prve nezskottite Čine, ki eo invadi-rali okraj, ki eo vršili zločin za zločinom in končno le vzeli življenje mirnim prebivalcem okrajS. Nasilneži ao, ki zo uztvatili |*>lo-žaj, kateri je priaili! državljane do tega, da so se oboroževalir ker jc tndi njih državljanaka dolžnoet, da nasilnost preprečijo in iutadi-rsnee iztrebijo iz zvojega kraja. Storili zo dolžnost,akakoršno bi bil storil vjsk držsvl^m, ki ljubi svobodo, vssk zskonc spoštujoč prebivalec, ki hoče oevoboditi svoj okrsj od kršiteljev miru. Postavili so se na dolžnostno stslišče, ds ob-vsrujejo zvoje domove, družine in prljstelje in sakon zvoje države. Pravi morilci niso drugi kot skebi in ztrelci, ki zo vze povzročili in prvi umorili tri mlade, mirne ter svobodo ljubeče delsvce. „; i
Država je povedala porotnikom, da je kakih dva tisoč ljudi broječe množica ubila linijske mole j dva tleoč državljanov ss je« torej postsvilo, da obvaruje mir v okra-, ju in državi. Is teh dvs tisoč ljudi ps je bilo izbranih pet mol, kateri naj postanejo vsled tega žrtve. In teh pet mož nima prav ničessr o-praviti z onimi umori. Priča za pričo dokaže, da ti ljudje ne samo da
la krvavih poljanah.
IVAN MATICIC
(Dalje.)
Mimogrede sem ss spisali a pismom v bataljonsko komando, jasbino, poldrugi meter %isoko, poldrugi meter široko, izdolbeno v zemljo in ekslo. V njej ets as tiščala dva bstsljonsks poveljnika, 4va adjutanta, polkovnik brigadir in njegov adju-tant. Tiščali ao ss na kupu vsi sbegsnf, polblasnl, g vdrtimi in Širokimi ošmi, bres vsske zveze z sa-ledjem ajl s rezervo, ki je zploh bilo ni. Šepetajo-Is so siksli vsme in me obeipal z raznovrstnimi vprašanji, resnimi, neumestnimi in nerazumljivimi.
8?V"Kaj iroste v čutari tH
"Rum." pA "Vina niste dobllif" K- **Smo vsegs popiti."
"Nsm pa nieo prineali dsnea nič konjaks! Rekli ao, ds so rs razbili," jeziknil sdjntsnt Kol-jMijfir.	f
Dsl aem mu rums, a ker je hotel negniti preveč, eem mu odtegnil.
"Ne, ne, ne morem vsegs, ker noč bo šc dolga in vroča*—
To noč amo spsli več nego prejšnje. Druge čete ao ai privlekle menašo prav v li-s je niso mogli vso noč raadeliti spričo neu-streljanja In tako so jedli nekateri auh golal, tretji pili rum. četrti se ponu-a sirom, večine pe ni dobile ničeaer. četrti dan je bil prejšnjim podoben. Streljanje in treskenja čes glavo, naskokov nič več Re-n jene i «o ječeli, proaili vode. Legelo je še veem ne možgane, tako da «o mnogi te popolnoma poblazneli. Neki mlad Boftnjak daleč na levem krilu je vetel^n pr»č«>l igrati na orglice. Nanj ae je vaula toče svinčen k, pa ge ni aol>ena sedela. Njegovi eo-aadje «o g« potegnili nezej v luknjo Hekel je, da ga boli glava in da se je hotel melo razvedriti Ad jutentu ml y?ih ao revrell možgani, ko je videl svoje toverlšr mrtve in reseekaae. Potegnil je meč, ekošil na okop in pričel atrašno tuliti in iugatl
Lskem.
"Proklete svinje aUvrednel Poj<lite naprej, strshopetel nearsmnil Nsprej, če ai upate! Pobi jem vea vee, reaackam vaa na koee in vašega kralje f Pomorim veo vašo ničvrednrf armado! V«ta . Vite ogenj, nehajte, če ste Še ljudje t" e Ze trenutek je vae utihnilo, vae je atrmelo v nenavadni prizor Izza skslovjs ao «e dvigali pre-eenečem obraai, is lukenj ao strmele «vetle oči.
"Nehajte, če ate še ljudje! Prlzane«ite nam siromakom, v trpljenje pehujeaim. «mrti izroče nim, vaši miloeti po<lvrženim . . ; Kaj «mo vam prizadejali? R čim amo ae pregrMtlif Usmilite se Udmh ne«reča4kov, iu milosti boste deležni pri Bogu m pri ljudsh . , 9"
t	'nfct!t ' m£ I 'fc i	i,	'B Ji i."
Tsko js šsl proseč in pridušen šepet po razse-. kani, krvavi poljani ...
u(U*Sn,eJ6knU ^ Če,V"?Van0 SS iš^ sanškrTts, IS^SS grobišče;" Dajte nam miru in pokoja I y življenju -...... •	•
ga nlsfli ttliv4 UkrvSvsU imoi v^^J^Hm
trpljenju, ocamljani, zapuščeni. Vzej mrtvim pu-
^	neblagoelovljeni semlji da m X 400 ^^ arab<lki ,d'rav-
ze izprenimo v prah in pepel m da vztanemo nbkoč poveličani ln slavni ..."
Blaznemu pribočniku zo izatopale izbuljene oči še bolj, rgzgalil zi je przi in omahoval. Prieko-čili so njegovi ljudje, potegnili ga nessj v kUtje in ga trdo zvezali. Težko je hropel, a is ust so se mu gnetle bele pene. Ponoči so ga odnesli — a kdo ve, če se mu je um še kdsj rasjasnil.
Nova eovražna salva je presekala tišino. Iznova je škropila zvinčena toča in zmrtna peeem zamolklo pela dalje.	. S
Zvečer smo zopet vei ušli za groblje Sv. Martina, ae Um pokrepČali in ae vračali čez dve ali tri ure zopet poživljeni nazaj me^ mrliče, ki so jih v mrzlični nsglicl zakopavali na meatu, a ad jih iznova in iznova zopet razkopavalo granato in mine.
Ta noč je bila najbolj grda. Vztalo je neurje. I<ilo je lz utrganega oblaka noč, bliakalo sc, treskalo, grmelo. Luknje zo bile prenapolnjeno umazane, krvave vode, ki ei je nizmo mogli sproti plati izpojl blatnih in premočenih telee.
Proti jutru je prišlo odrešenje. Kdo ve, odhod ao prignali bataljon Madžarov 12. pešpolka, ki eo naa eamenlli. Nekdo je prižgal vžigalico, d trije smo planili nanj kot tigri in ga hoteli rastrgsti, rszksčeni, togotnl. Izročili zmo jim evoje mehka ležišča in hiteli iz pekle ob blisku, gromu lu nalivu.
Zbrali smo se v razsutih Poljanah. Iz neke podrtije js* prilomsstil general ditisijoner, golorok, gologlsv, vee iz sebe, pol blssen.
"Meri stran! Kdo ste t Hudič vae je prineeel ravno eemkajl Obeije vaa Žaromet, izda vss — in izgubljeni smo!"— *
Nebo se je zjeenilo in solne« ie sopet posijalo. Sušili smo ee na rasteptenem polju pri Mirnu in si giujeni zrli v mrtvaške, blede obraze. Okoetnjaki, is grobe vzteli, amrdečl po trohnobi, gnilobi, oki-dani z ilovnatim blatom od vrha do tal. Blagro-vali amo drug drugege, da smo za enkrat zopet srečno ušli zmrti, da nem je bila miloetna krvava usode in da eo nem še dodeljeni dnevi Šivljcnja. Naj jih bo le kolikorkoli, deeet aU sto ali le eemo trtje .
Prišli eo treneki vozovi. Kuharji s6 nam na-metal! sira, čokolede. bombonov, eardin. slanine, oficirskem prepečenea, marmelade, boljših cigaret, tobAa. nalili nam ruma, vina.
" VtemUe, fantje, kolikor hočeteJ Pri trenu imemo še vsege preveč, s ves je ostalo tako msloi komaj še četrtine *
NajedU smo ae. nepili, neto pa trudni poepeli.
Pod noč je javil phbočaik, ogorčen, vee iz ee-U« "Noeoj moramo v linijo nazaj. Prišlo js poročilo. ds se je medla raki bataljon podal, druge ra-' zerve pa ai. Pripravite ee!"
(Dalja prihodajU.)
je cilj teh mož, da v prvi vrati razbijejo sleherno delavsko organizacijo in i*ženejo unionizem za vedno, da izženejo iz induztrijzkih pokrajin kakor iz vse dežele proeperiteto med prebivslstvom, u-vedejo delsvske plsče na ono stopnjo, da bo delavstvo prisiljeno stradati, da otrokom odvzamejo fold in jih potisnejo nezaj v rove in delavnice, kar bi pomnožilo njih profit. Zbornica je organizacija, ki tlači ljudstvo in v slučaju Herrina sodne nastops proti rudarjem.
IlUnoiska trgovska zbornica hoče uveeti odprto delavnico, odvzeti delavstvu pravico do organizacije in ovekovečiti institucijo strelcev. Njih glas, ki ao ga zagnali o priliki dogodkov v Herrinu, ni glaz po pravici, temve£ glaz, ki zahteva nove žrtve. Porotniki za-mi stojite med temi obtoženci in med glasom po maščevanju. Zakon naj bo vaš vodnik ih opirajte se pri razsojanju na dejstva. Nič več nočemo."
Ošpice.
Dr. George M. Ooler.
New York. (Jugoslovanski oddelek P. L. I. S.) — Ošpice, zvsne tudi osepnlce sli dobrce, so nsj-nšvadnejša pegava bolezen pri otrocih. Po angleško jim pravimo "meaales", katera beaeda, ravnotako kot nemški "Masern", pri-
znana že rprgdavnih časih, ali
nik Rhazaz porazločil od koz (smallpoz), kateri dve bolezni zo poprej smatrali za eno. Pred 250 leti pa je neki angleški zdravnik dognal razliko med ošpicami in Škrlatieo (zcarlet fever), katera je veljala za izto bolezen. Ošpice zo znane qo vzem svetu, pri civiliziranih narodih in pri'divjakih, v mrzlih in gorkih pokrajinah. Ta bolezen krQŽi okoli sveta v epidemijah, ki so navadno jačje vssko drugo leio.
Ošpice ao vselej pričujoča bolezen; izbruhne v hujšo epidemijo po zimi ln v prvi spomlsdi in po-jsms poleti. Provzročens je po klicsli ali bakterijah; bolezenski strup je nsjti v krvi in v sluzi iz noža in grla. Dosedej so ni še posrečilo Izolirati bakterijo, ki pro-vzročuje ošpice; ošpice pe, katerim ee ja vdrgnilo v nosnice nekoliko tduzi jz noas sli grls osebe, bolne za ošpicami, so se nalezle te seme bolezni.
Ošpice »(Tjako nalezljive. Otrok vedno sboli veled tega, ker je prišel v dotiko z drugim otrokom, ki ima to bdlezen. Le redkoma ze bolezen prenaša potom robcev, jedilnih orodij itd. Ošpice ao nevedno nalezljive, še predno ee boleaen ispahne na koli; potem ko se je bolezen prikezsls. js nalezljivs ls ss nekoliko, približno sa pet dni. Kakor vae druge oaipsjoče a« bo-
NAZNANILO DT ZAHVALA.
v ,
Z žalostnim srcem nsznanjamo vsem, sorodnikom, znancem in prijateljem tušno vest, da nam je nemila jimrt vzela iz naša zredf našo drafo hčerko ■ " '
MART-MADKLOfl PROSCNCK
v starosti 3 let« in I mesece. U-mrla ja pe kratki in mwčn^ bolezni na vnetju črevezja, dne 28 marca 1928. Pogreb ze je vršil dne 25. marca ob drugi uri pop. na Gilleepie pokopališče v Gilleepie, IU. Najlepše se zahvaljujemo zta-ri materi in očetu pokojniee Loui-zu in Heleni Golob za podarjeni krazni šopek cvotljic v zadnji pozdrav. L^pa hvala ztricu in teti pokojne, Mary in Franku Božič iz Hillabtfo, 111., za krazni venee kakor, tudi za postrežbo in tolažbo. Lepa hvala Peter Menšaku in njegovi družini za kraani venec, družini Campbell za lepi šopek cvetljic. Lepa . hvala Ignacu in Annie Reeoršek iz Staunton,.111., za trud in tolažbo. Lepa hvala vsem, ki so jo obisksli ob mrtvaškem odru, ter se vdeležili pogrebe in tešili srca starišem. Nsšs najlepša hvsls dekletom, ki so nosil« krsto in vence, kakor tudi sa darovane kraane Šopke cvetljic. Tebi nam neporabljena hčerka naša Mary-Madeline pa želimo, počivaj mirno in lahka naj ti bode. ameriška gruda. Do nalaga groba nam octrfheš v spominu. Za teboj žalujoči: Anthon in Cero-lino Prosence, atariši, Hannah-Mary, sestra, Gillespie, 111.
nikdsr "ne udsri note£ že pravi stara vraža.
ispulčaji prikažejo lieu, jih je lahko opaziti zno-traj lie, za grlom in da dleanu okoli zob) kpt male rdele pičice. Ker ee bolezen pojavi znotraj, predno izbruhne ven, ae ieta prenaša valed kašljanja ali kihanja v lice drugega otroka; gnoj is uši-tudi vsebuje bolezenski strup.
Ko se pri otroku pojavi mrzlica, hiter utrip, kratek, euh kašelj, in ee izpuščaji prikažejo najpoprej notri v ustih in potem zunaj za ušesih in se isti potem razširijo po vsej koli v obliki Bftetaetih peg, jo to znamenje, da ima otrok ošpice.
OJpice škodijo telesu mnogo; koliko škodijo, nam ni znano. Ravno kakor škrlatica, eo ošpice ena izmed onih bolezni, ki le redkoma ubijejo bolnika naravnoat, ki pa kaaneje ubijajo valed komplikacij, ki jih utegnejo provzro-čiti. Ošpice, kakor druge otroške boleani, ovirajo fraat teleea, prispevajo k razpadu zob utegnejo poškoditi ušesa, provzročujoč katar v ušesih in prelom bobniča. Domneva se, da so ošpice vzrok desetine glubobe v poznejših letih.
Ali ošpice storijo še več. Ker eo v mnogem pogledu bolezen zgornjih dihal, sze dostikrat razširijo na pljuča in provzročujejo bronhitis in pljučnico. Te bolezni in druge komplikscije tvorijo do-bro ; podlago sa tuberkulozo v kasn«gših letih.
Nimkmo cepljenja proti ošpicam niti pooebnega leka za to bolezen. Dobro je zato paziti, da ze otrok ne naleze, dokler ni ven iz prve dobe razveje, dokler niso zobje dobro pognali, basi prav mladi dojenčki dostikrat imajo ošpice v blagi obliki in otroci čez dve leti jih dobijo v hujši obliki, je treba varovati otroke pred to boleznijo kolikor dolgo mogoče in tem preprečiti ,da ne poštene-jo v kasnejših letih žrtve tuberkuloze.
oljse
Cigarete
SOLA ZA BABICE
ki
lahke T.topija r eele M* ae toMaa. »ele Ja aaaaaljiva trn 4a*r» ae afera tm drteve v w»Ui- Kava »laska aa srajmala. riltta jm. Sa Saaaa M Mala*:
DR. SOUKUP,
sess w.at 12.4 Su <Cw. imun), Chieago III.
KNJIGA ZA CELO ŽIVLJENJE.
Angleiko-etovenald besednjak bo-eU rabili celo življe^e. viako n«. znano angleiko besedo boste poiskali v besednjaku; ustvarili si bo«UveMk besedni zeklad. Cene besednjaku ie $5.00. Naročite pri-	1
DR. F. J, KERN, , 6233 St Clnir Ave., Clerelnnd, Ohio/
EMIL KISS BANKIR, 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY
Pošljite raše darilo sn veliko noč
takoj, da ga dobe pravočasno.
Jaz pošiliam denar v vs« kraie Jugoalavije po peiti U bnojanu,
Prejemam denar in vloge la plačam po 4% obresti.
Prodajam perobrodne listke sa vse črte po originalni eeni družb.
Dopremljem rojake is starega kraja.
Pišite za pojasnila na:
EMIL PCISS BANKIR, 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY
^eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
doneša nove dneve in nove potrebe. Vaši v domovini, Id potrebujejo denarno podporo sa obdelovanje semlje in druge do-meče potrebe,, ki v tem čeaa zahtevajo Vašo pomoč, bodo to pomoč najprej in nejtočneji« prejeli, ako se ss Vsše denarne pollljatve poslužite tvrdke.
Ne dešite «v.jlk ptihvutov mrtvih! O. ju jim šivi je« je;
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Za potovanje in dobavo Vaših is domovine Se morete obr niti ne nee v popolnem napenja in dobili boste vsa asvo-dila brezplačno
FRANK SAKSER STATE BANK
SS C~tla»dt St., New V^N.T. OLAVNO ZASTOTSTVO ,
JADRANSKE BANKE eeeeeeeeeessssssssesseee
>SMIISIilSSillSSIMSIilSlilMSSSMIftly##flf#»ll»#»
! COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 — $250.00. \
VELIKA ZALOGA PL0S6 V VSKN JEZIKIH. . «a«Ai| lspwHmS mHmmI Brssplsls« cenike dobite prit
VICTOR NAVINSEK,
SSI Oewee »t, Ceasmsugli, K. .................................................