Naročnina: Za Ameriko in za celo leto | arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. X. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 26. de MARZO (marca) 1938 Núm. (Štev.) 64 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Odlikovanja Pred nedavnim smo tudi v našem listu na kratko potročali, da je italijanski kralj odlikoval "Slo-venčevega" glavnega urednika. — Pred kratkim, kct je tudi na drugem kraju na kratko povedano, je pa jugoslovanski ministrski predsednik Stojadttnovič odlikoval glavnega ravnatelja tržaškega "Picco-1-a" in obenem fašističnega generalnega tajnika za zasedeno ozemlje, Grazijflija. Primorski rojaki, ki vse razumejo tako, kot se na zunaj vidi, in sakor so na lastni koži občutili, se silno čudijo, da je kaj takega mogoče, namreč, da je SlcWencev u-rednik sploh sprejel odlikovanje od italijanskega kralja in še bolj, da Je Stojadinovič odlikoval človeka, ^ je toliko gorja prizadel našemu narodu. Politika je politika, življenje je življenje, ki gre svojo pot. Zato Je potrebno, da damo našim čitate-Ijem nekolike; pojasjriila glede teh odlikovanj. po znani pogodbi, sklenjeni lansko leto, je bil Mussolini Jugoslaviji obljubil, da bo dal precejšnjo sv-¡hodo Slovencem pod Italijo. — Svoj čas smo o tem obširno poročali V dokaz, da imajo na obeh stra^-n«h dobro voljo, so dali z ene in z ^nge strani zgoraj navedena odzvanja urednikom obmejnih lis-kV, Odlikovanje torej ni bilo dano v znak priznanja za delo, ki ga je eden ali drugi že izvršil, marveč kot pobuda za delo, ki naj bi se v bodočnosti izvršilo. Kot smo že parkrat pisali, so res fašistične oblasti dale našemu ljud-®tvu nekaj sv.ioode, vendar doslej ^ ne tiste svobode, ki jo sme vsak kulturen narod zahtevati, to je v prvi vrsti prosvetno in gospodarno svoboda Naše primorsko ljudstvo je v kultnem obziru popolnoma oropane Pravic in zanemarjeno tako, da nam raste rod pravih analfabetov in divjakov. Slovenskih prosvetnih dru-stev in tiskane besede Prime irci ni-^jo, italijanščine pa ne razumejo 111 ne bo nikoli njihov jezik. Naš na-r°d v Julijski Krajini v vseh ozi-zaostaja, ker nima potrebne in njemu primerne duhovne sile, ki bi §ja dvigala. Naše ljudstvo, ne propa-samo materijah)^ marveč tudi nihalno in duševno, kar je še ve-cJe zlo. Potem je tudi gotovo stre-n^ela vsa fašistična asimiacijska P°"tika: pripraviti narod ob kul- ODPOR PROTI VMEŠAVANJU FAŠIZMA V AMERIKI Na zadnjem nacijevskem kongresu v Nurenbergu je bilo prisotnih sedemsto zastopnikov Nemcev iz drugih držav in je bilo veliko število teh iz Južne, Srednje in Severne Amerike. Ti delegati so zastopniki nacistične ideje in voditelji propagande v novem svetu. Uruguay je zastopal Sehmidt, Argenti-n Kouester, Chile Wirtz itd. Hitler in Goering sta povedala na kongresu: Naj živijo Nemci kjerkoli, vsi so pod zaščito tretjega cesarstva. Posledico teh načel, ki jih izvajajo tudi druge fašistične države, je videti v dejstvu, se nemške, italijanske in japonske skupnosti v drugih državah predrzno obnašajo. Poročejo, da je nemški poslanik v Riu de Janeiro, Ritter, bil intimen prijatelj brazilskega diktatorja Vargasa. Nemci so se čutili pol-noma varne in so zato pričeli v brk domačinom z javno nacistično propagando in z demonstrativnimi nastopi. Vargas je kmalu spoznal, da postaja nacijevska predrznost pretirana in da lahko izzove reakcijo pri domačinih, ki jim je vsako politično delovanje zabranjeno; zato je izdal ukaz o razpustitvi nemških fašističnih organizaeji. To je izzvalo veliko ogorčenje v Berlinu, ki je začel protestirati pri brazilijanski vladi zaradi "preganjanja" Nemcev. Ameriški listi so te dni polni član kov, v katerih dokazujejo, kako posebno nemški in italijanski fašizem iztegujeta svoje roke tudi v druge države. Navajajo, kako je italijanska tajna policija ubila v Sao Paulu protifašističnega italijanske ga industrijalca Crespija, v Buenos Airesu pa nekega župnika, ki je bil nasprotnik fašizma; kako so taj ni agentje nacistične policije spravili na drugi svet inž. Bella, ko je pobegnil na Tirolsko; kako so časnikarja Jakoba izvabili iz Francije v Švico in ga potem šiloma odvedli v Nemčijo, odkoder ni več glasu o njem itd. Obenem pa tudi opozarjajo, kako se tuji fašizem ve- dno bolj širi med italijanskim in nemškim priseljeništvom v državah Južne Amerike, kar more postati nevarno za ameriško demokracijo. Slučaj z Brazilom je izzval pravi vihar ogorčenja, ker pomeni vmešavanje tuje vlasti v notranje zadeve neodvisne ameriške države. Značilen pa je ta slučaj zlasti za to, ker je prinesel dokaz, da je sedanja diktatura v Brazilu nekaj disto svojskega, amerikanskega in da nima nobenih zvez z nemškim oziroma italijanskim fašizmom. Brazil je odločno reagiral z izjavo svojega zunanjega ministra, da ne priznava nikakih narodnih manjšin in da vlada ne bo nikoli dovolila, da bi priseljenci skušali uveljavljati na braziljskih tleh ideologije, ki se ne strinjajo s čuv-stvovanjem Brazilijancev in z nji- znano, da je bil dal Čankajšek ,v enem samem dnevu ubiti v Hanke-vu sedem tisoč komunistov? Ali je Španija komunistična? Ali je bila Avstrija komunistična? Vendar je v vse te države fašizem zaril svoje kremlje: V Abesinijo Italija, v Avstrijo Nemčija, v Kitajsko Japonska, v Španijo obe, Italiji in Nemčija. Nič bi ne bilo čudnega, če bi nekega dne slišali, da sta Nemčija in Italija odposlali proti Amerikam vojno brodovje, da jih osvobodita "komunizma". Najbolj v nevarnosti da so zaenkrat združene države, k: jim predseduje "rdeči" Roose-velt. Menda je o tem potožil Hitlerju tudi bivši predsednik Hoover, ki se je nedavno nudil v Berlinu. Mehika pa je že "izgubljena". Ravno te dni zvemo, da je predsednik hovo tradicijo. Tuji priseljenci so Cardenas podržavil vse petrolejske sicer dobrodošli, vendar pa, če ho čejo uganjati svojo politiko, naj jo gredo uganjati tja, odkoder so doma; ne bodo pa uganjali politike v deželi, ki ni njihova. Listi izrecno povdarjajo, da velja to stališče tako za fašizem kakor za komunizem in ima to naglašanje tudi svoj pomen. Ko se je podpisala znana "proti-komunistična" pagodba med Rimom, Berlinom in Tokijem, je bila fašistična propaganda pridno na delu po vsej Ameriki, da bi uve-rila ljudstvo, da grozi velika rdeča nevarnost. Vendar, kdo naj verjame, če pogledamo resnici v oči: Ali je bila Abesini komunistična? Ali je Kitajska komunistična, ko je I propast. vrelce, ki so bili doslej v rokah tujih družb, katere so po mili volji izkoriščale domače delavstvo. Seveda skušajo liapriti velik del krivde Rooseveltu, ker da očitno podpira "komunizem", ki prodira iz Severr ne v Srednjo in Južno Ameriko. Vse zgleda, da se ameriški narodi ne bodo dali premaniti od lepih fašističnir vab, marveč, da se bo prava demokracija, ki ji je y Evropi tekla zibel, ka, okrepila prav v Ataeriki. Evropa pa bo samo sebe ugonobila in putopila v krvi, če ne bodo narodi spregledali ter se otresli fanatičnih diktatorjev, tako na desni kakar na levi, ki vodijo ljudstvo v novo klanje in s tem v ■■-ikll Tristo samomorilcev in štiri milijarde Z nepopisnim junaštvom se borijo kitajske čete vzdlož Rumene reke na 640 kilometrov dolgi fronti proti japonskim vpadnikom, ki jih je tokijska utilitaristična klika poslala nad kitajsko ljudstvo. Dasi slabo opremljeni, se kitajski vojaki z občudovanja vredno vztrajnostjo borijo proti tujcu, ki razpolaga z rijnimi sredstvi. Pretresljivo zgodbo javlja neki poročevalec iz nesrečne Kitajske. Pri Tengsienu je 3.000 kitajskih vojakov priseglo, da bodo prej umrli, nego se umaknili pred sovražnikom. Ko jih je ostalo le še tristo in je bilo vsako nadaljnje upiranje brezmiseln, si je divizijski po- najbolj modernimi mehaničnimi mo j velnik Vangkičang pognal kroglo --, —............,. I v glavo. Vseh tristo borcev je sle- turn ter o m gospodarsko samostojnost niu z materij alnim in kulturnim or obenem moralnim propadanjem kopati grob. Gospodarsko je bil na-*°d z nekaj ukrepi takoj vržen ob a> prav tako s., mu vzeli tudi vse nltume pripomočke; šolo, tisk in '""nštva, a dokler bi imel v sebi čut samozavesti in ponos, bi se mogel j .prvi priložnosti pebrati. Zato je asizem delal z vsemi sredstvi, da n«« narod in zlasti mladino tudi bralno stre. **aj navedemo nekaj dokazov: ^ neki vasi na Krasu sta s pri-J-ndrancj zanosili dve dekleti, ki T^ata uiti petnajst let. Ker so se oniači ljudje pričeli zgražati nad 8o propalostjo današtnjih deklet, oblasti zagrozile s kaznijo vsem n*ni, ki bi se drznil dekletoma kaj očitati, kajti Italija potrebuje veliko otrok in bo mladi materi p:leg običajne podpore nezakonskim materam še posebej odlikovala v dokaz, kakj veliko patrijotično delo izvršujeta. Naši ljudje, ki so bili vzgojeni po vse drugačnih načelih, pa tega ne morejo razumeti ter so trdovratno prepričani, da je to podpiranje vlačugarstva... Domači fantje morajcl plačevati velik samski davek, ker se vsled slabih razmer, v katere jih je fašizem pahnil, ne morejo poročiti. In a¿i ne plačuje vlada prav s tem denarjem sadove grešnih razmer domačih deklet s tujci. Naši mladeniči niso tako neumni, da bi tega ne razumeli; zato, dokler Sivi j i, ne mo rejo na drugega misliti kot na maščevanje ... Ni dolgo tega, ko nam je pravil neki mladeamč, ki je bil v službi na italijanskih prekomornikih, kako slabo se obnašajo na potovanju nekatera naša dekleta, ki jih starši, bratje ali zaročenci kličejo čez morje, medtem ko se domači fantje, ki tudi prihajajo poklicani od svojcev v Argentino, zelj spodobno drže.. "Sram me je," je končal, ''da se na- dilo njegovemu zgledu še ženske tako hitro vdajo in prilagodijo kakršnimkoli razmeram." .. .. Podobnih dokazov met alnega pro padanja bi našteli nič koliko, kar kaže, kako globoko rano je fašizem vsekal v naš narod. Kuliko poštenih in dobrih ljudi postanejo propalice, brez da bi se tega prav zavedali, pod vplivom razmer, ki jih je ustvaril fašizem v Julijski krajini, — Mnogi naši ljudje se niti ne zavedajo, kako strašno smo p>.nižani, a Tragična je usoda narodov, ki niso mogli slediti v. oboroževalni tekmi drugim ljudstvom, a imajo tako ljubezen do svoje zemlje, do svobode in neodvisnosti, da raje življenje žrtvujejo, nego eno samo ped zemlje je domačine, da je ne odstopijo tujcu, ki jih hoče zasužnjiti, da jih bo izkoriščal. Kaj zaleže junaštvo proti strojnici, ki začne sipati ogenj iz zasede, proti letalu, ki z varne višnie spušča smrt, LITVANCI SO POPUSTILI Litvanci so popustili. Sprejeli so poljski ultimátum in koncem tega meseca bodo med obema državama vzpostavljeni normalni diplomatič-ni odnošaji in sedemnajst let zaprta meja se bo spet odprla| Litvan-ska vlada \pač ni imela druge poti. Ker so Liti^tnci hudi nacionalisti in bi se raje ne bili vdali, so v naglici iskal pomoči pri vladah velikih držav, ki se pa niso hotele vmešati. Poljaki so začeli spet umikati z meje svoje čete, ki so bile pripravljene, da na prvo povelje vpadejo v sosedno državo in v par urah prodrejo do glavnega mesta. Svet, ki je mislil, da bodo tam na severu Evrope spet nastali nevarni zaple-tljaji, se je oddahnil. Za Litvo in Litvance se pa menda še nikoli ni bil tako pozanimal, kakor te dni. Ali veste, da je litvanščina najstarejši evropski jezik ter da ima še največ sorodnosti s sanskritom in starim gotskim jezikom? Litvanski jezik spada v baltsko grupo indoevropskih jezikov, h kateri še pripadata stari pruski jezik in latvijski jezik. Ta skupina je bila jezikovno skozi vsa stoletja popolnoma samostojna in kljub veliki soseščini ne kaže nobenih sli-čnosti s slovansko in germansko skupino. Toda medtem ko je stari pruski jezik zaradi popolne germa-nizacije cbeh Prusij že izumrl v 16 stoletju in se je latvijski jezik zaradi stalnih kulturnih in političnih zvez s tevtonskim redom in Finci navzel ujih asimilacij, je ostal litvanski jezik do danes popolnoma čist in je edino v tem majhnem koščku Evrope prazgodovinski jezik preživel vse svoje mnogoštevilne de rivate, kakor etruski, ¡latinski in stari gotski jezik. Zato je veliki jezikoslovec Meillet upravičeno dejal: kdor hoče slišati vsaj jek našega skupnega indoevropskega jezika, mora poslušati Litvanca. To nam tudi potrjuje vsa primerjalna filologija. Znameniti stavek v sans-kritu: "Tat tuam asi" (to si ti) se glasi v litvanskem jeziku "Tat tu asi". Zaradi velikih sličnostj s sanskritom vlada med evropskimi jezikoslovci izredno veliko zanimanje za litvanski jezik in celo na ameriških univerzah igra danes posebno v primerjalni filologiji litvanski jezik vedno večjo vlogo. zavedajo se tega oni, ki jim še ni proti topu, ki iz daljave bruha je- zamrl čut samozavesti in narodnega klo, kaj proti plinom in drugim iz- ponosa. j najdbam morilne tehnike? Kakor Skrajni čas bi bil, da zavladajo do umirali Abesinci po ditalijan- za naše rojake na Primorskem dru- skim ognjem in plini, tako umirajo gačne prilike. Zate- smo sprejeli z Kitajci v obupnem boju proti ja- veseljem na znanje, da je Mussoli- P°n«ki tehnični nadmoči. ni obljubil olajšave našemu narodu Tragičen in veličanstven obenem in tudi nimamo nič proti odlikova- je tisti kolektivni samomor stotni- je kitajskih junakov, o katerem nam poroča brzojav. V svoji nemoči, morda oblegani od Japoncev, ve, dokler ji ne bo povrnjena po- skritih v varnih tankih, so naredi-polna narodna, kulturna in gospo-' li kakor junaki, ki vedo, da "manj materijalno nezadostno pripravlje darska svoboda, do katerem ima njem, samo da bi kaj zalegla. Brez obzira na odlikovanja pa med našo manjšincl in Italijo ne bo prej spra- Tragično in podučno je, kar se je dogodilo z Abesinci in kar se dogaja s Kitajci. Naj po narod še tako miroljuben, vojska bo prišla nad njega, če se ne oborožuje; naj bo še tako junaški, podlegel bo, če ni tudi tehnično dovolj pripravljen. Jugoslovanska vlada je dobila pooblastilo, da razpiše posojilo v znesku 4 milijard dinarjev, namenjenih predvsem za oboroževanje. Velik je ta denar za našo državo in škoda bi bila uporabiti ga za kano-ne, tanke in letala, ko bi svoboda ne bila tako dragocena in ko bi sveto pravico, kateri se ne b:< nikoli odpovedala. temna noč je v črnem zemlje krili, j ni narodi ne bili v stalni nevarno-kot so pod svetlim nebom sužni/sti, da jim roparski tujec nadene dnovi". ' I jarem. Jutrišnje volitve ! O volitvah, ki se bodo vršile ju- | tri v glavnem mestu republike za izpopolnitev izpraznjenih mes t v poslanski zbornici in v senatu, smo že dovolj pisali. Stranke so posebno zadnje dni napele vse sile, da pridobe volilce. V to svrlio so počivajoče meščane celo v pozni noči budili iz sna grozoviti zvočniki, instalirani na kamionih. Nič ni pomagalo, da so nekater listi opozarjali policijo, da obstoja neka občinska "ordenanza", ki zabranjuje in kaznuje motenje nočnega miru Kdo bi se tu vmešal? Saj bi vse stranke skočile na noge in protestirale zaradi zatiranja volilne svobode. In je že stara stvar, da so volitve v glavnem mestu republike, kar se svobode tiče, naravnost vzorne za demokratično državo. V senatu je za Buenos Aires eno samo mesto na razpolago. Največ verjetnosti, da dobi to mesto, ima kandidat radikaLske stranke, Sa-guier. V poslanski zbornici pa je na razpolago 16 mest; 11 jih dobi večina, 5 pa manjšina. Za večino pride spet v poštev zgoraj imenovana stranka, za manjšinske stolčke pa se potegujejo "concordancia", delavski socialisti, radikalski opozicijski blok in socialist iz "Casa del Pueblo". Radi znanih sporov, ki so se v zadnjem času pojavili v radikalski stranki, presenečenja niso izključena, dasi niso preveč verjetna. IZVOZ ARGENTINSKEGA SVEŽEGA SADJA Dočim se je izvoz argentinskega blaga v splošnem v prvih dveh mesecih tega leta zmanjšal skoro za polovico, se je pa izvoz svežega sadja, kakor jabolk, hrušk, breskev in grozdja zelo povečal; v januarju in februarju lanskega leta so izvozili nekaj čez 12 milijonov kilogramov svežega sadja iz dežele, letos pa skoro 14 milijonov kg. NOVA ŠIBA BIČA SANTIAGO DEL ESTERO Komaj so si polja po enoletni strašni suši nekoliko opomogla v zadnjem mesecu, ko jih je dež spet začel namakati, že je nad pokrajino Santiago del Estero, ki je izmed v,seli zaradi suše bila najbolj pri- | zadeta, prišla nova šiba. Pojavile so se v oblakih kobilice in poplavile ves srednji del province. PREMESTITEV MINISTRSTVA Ministrstvo za pravosodje in javno vzgojo, ki je do sedaj imelo svoj sedež na vogalu ulic Las Heras in Austria, bodo premestili v palačo na ulici Carlos Pellegrini in ki jo je bila prejšnja vlada namenila za konservatorij. Tajništvo se je že preselilo tja, dočim bodo druge urade premestili v bližnji bodočnosti. OSVOBODITEV ULIC Mestni načelnik Goyeneche je poslal na notranje ministrstvo prošnjo, da se pokupijo zemljišča, ki zapirajo sledeče ulice: Tte. Benjamin Matienzo, Santos Dumont, Concepción Arenal, Cabildo, 3 de Febrero, Jorge Newbery in Dorrego. Ob ulicah Matienzo, Cabildo, 3 de Febrero in Santos Dumont želi ua-praviti novi mestni načelnik tudi večji park in roče s tem ustreči želji prebivalstva. KEMIČAR IN LEKARNAR diplomiran na, zdraviliški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini. Hh. Mr. Franciško Huspaur Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires VARČEVANJE Izvoz se je močno zmanjšal in ker je peso na svobodnem tržišču občutno padel, je verjetno, da bo letos tudi uvoz mnogo nižji od lanskega ter se bo vse to poznalo na državni blagajni, ki prejema največ dohodkov od carine. Zato je razumljivo, da novi finančni minister Groppo poziva svoje kolege iz ostalih ministerstev, naj letos kar naj bolj reducirajo svoje izdatke, ker je na vsak način potrebno, da se ohrani ravnovesje državnega proračuna. Minister je tudi pozval svoje tovariše, naj mu v najkrajšem času dostavijo svoje posebne proračune, ker hoče predložiti splošni državni proračun kongresu do maja, kakor predpisuje državna ustava. Enkrat smo že pisali o tem, da se je v zadnjih trideset letih samo dvakrat zgodilo, da je bil proračun res predložen parlamentu v tem roku. NOVI PRISELJENCI V prvih dveh mesecih tek. leta je prišlo iz Evrope za 1.953 več priseljencev nego lani, namreč 7.102. Poljakov je bilo med njimi 2.754, Italijanov 2.143. (Špancev 621, Nemcev 463, Portugalcev 277 itd. SODNIK ZAHTEVA POSLANCA V Coloniji Margareti je poslanec dr. Alfredo Grossi, skupaj z nekaterimi somišljeniki, odnesel ob priliki zadnjih volitev volilno žaro, kar je seveda po paragrafih prepovedano tudi poslancem. Sodnik sedaj zahteva, da mu parlament izročil dr. Grossija, da ga bo sodil, kakor se spodobi. Grossi se je brzojavno obrnil na vlado, da bi ga zaščitila. 12-leten fantalin umoril tovariša Ali Jacinto, star 15 let, in Juan Montanesi, star 12 let, oba iz okraja Barceló v Banfieldu, sta se igrala s fmikulami, t. j. s steklenimi kroglicami. Kakcir je med ctroci navada, sta se kmalu skregala, ker je Ali baje zgubil eno kroglico, pa je ni hotel izročiti soigralcu. Dvanajstletni Montanesi je jezen odšel domov ter se čez nekaj časa vrnil 2 revolverjem. Stopil je dd Alija, ki se je nič hudega sluteč igral dalje, ter mu sprožil dva strela v glavo. Ali je skočil pokonci, a se je seveda talco j spet zgrudil, nakar je morilec oddal vanj še štiri strele. Potem je pobegnil. Alija so skušali prepeljati v bolnišnico, a je med-potoma izduhnil. Tako je z otroci, če .se vzgajajo na cesti! Izpostavljeni najslabšim vplivom, začnejc že v detinstvu stopati po slabih potih. Dvanajstleten pcba — morilec! Ali se človeku ne jezijo lasje, posebno če čita v listih nost' podrohen opis, kakci se je vse to zgodilo, s kakšno hladnokrvnostjo je Montanesi sprožil prva dva strela v svojega tovariša in kako je potem še štirikrat ustrelil, ko je mislil, da Ali ni še mrtev? Starši! Nikar ne puščajte svojih otrok na cesto, če nočete, da Vam jih bo cesta izpridila in morda celo zločince naredila iz njih. Ne poslušajte tistih brezvestnih zavajal-cev in ničvrednih hujskačev, ki Vam pravijo, da svojih otrok ne «mete pošiljati v naše slovenske šole. Kam jih boste pa pošiljali? Na cesto, med slabe tovariše? V kinematograf, da se Vam bodo pokvarili z gledanjem filmov, M nisc! primerni zanje? Tu imate pretresljiv dokaz, kam privede otroka cesta in kino. Selce, kcpališče, na našem Jadranu ČLANSKI SESTANEK V TABORU SPET ŽRTEV OPEKLIN V bolnišnici Durand je umrla Prihodnjo soboto, t. j. 2 aprila, , torek 72-letna Josefina Bertoli. ^ z' be» ob 8.30 zvečer članski sestanek v društvu "Tabor" Odbor. Prosimo za toč- Naša priseljenka porodila v kolektivu Menda je to prvi slučaj, da je štorklja priletela v kolektivni avto in je zato razumljivo, da je vzbudil pozornost in je tudi "elective-ros" navdušil, da so otročičku po- gal se ji je bil v "calentadorju" ben cin in so zublji takoj popadli tudi njeno obleko. Strašno ožgano P° vsem telesu so jo prepeljali v zdraJ vilišče, a življenja ji niso mogli vee rešiti. PO DVEH LETIH SO GAPRIJELI Meseca maja 1936. leta je Juan Scannarotti osleparil mlekarsko podjetje La Martona za 51.000 pesov ter pobegnil. Policija ga je zaman iskala. Nobenega sledu ni bilo za njim. In tako je mož že bil prepričan, da so nanj pozabili, posebno še, ko ima varnostna oblast v takem mestu, kakor je Buenos Aires, vsak dan novega dela več ko dovolj. Pa se je mož uštel. Ko je te dni prišel v hišo, kjer je prej imel svoje stanovanje, t.j. na Boe-do 22, ga je policija zasačila in ga spravila pod ključ. Račune bo polagal pred sodnikom dr. Ureto. klonili ono, kar za nebogTjenčka rabijo, ko pride na svet. Viktorija Mikulič, stara 28 let, jugoslovanska državljanka, stanujoča v ulici Lamadrid, je začutila, da se ji bliža štorklja in je zato vze la kolektivni avto, da se odpelje v bolnišnico. Ko se je rayno vozila po Rivadaviji, med ulicama Prin-gles in Rawson, je moral šofer za-voziti v kraj. Neka gospodična, ki se je vozila v istem avtu, je tekla klicat policaja, ki je brž prihitel in seveda takoj prišel v tako zadrego, kakršne menda svoj živ dan še ni doživel. Končno se je domislil, da bo najbolje, če telefonira v bližnjo bolnišnico llamos Mejia in je tudi tako storil. Medtem pa je bila štorklja že odložila pri Mikuličevi dekletce. Mater in novorojančko so potem prepeljali v bolnišnico, kamor so ju prišli obiska radovedni novinarji, ki so ju slikali in ugotovili, da sta mati in otrok pri najboljšem zdravju. ŽALOSTEN KONEC TREH TOLOVAJEV V Juninu so bile drzne tatvine ua dnevnem redu in mnogi ugled- nejši meščajii so v zadnjem času px'ejemali izsiljevalna pisma. Poli* cija je dolgo prežala, vendar Pa brez uspeha. Končno se je odločila za racijo in pozaprla veliko število sumljivih elementov. Posebno "linyere" je vzela na piko in eden izmed teh je povedal, da se v neki hiši nahajajo tolovaji, ki imajo namen napasti tamošnjo banko, četa policije je hišo obkolila in končno vdrla vanjo, tam pa so jo neznanci sprejeli s straljanem. Vnel se Je boj, ki se je končal s tem, da so trije tolovaji, ki so se nahajali v sumljivi hiši, obležali mrtvi. Oblast je ugotovila, da gre za roparje, ki jih je že delj časa iskala. V hiši so našli tudi veliko zalogo vsakovrstnega orožja. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" ŠE ENA ŠTORKLJA Teta štorklja je v soboto obiskala tudi hišo našega rojaka Andreja Škrbca iz Rihemberga ter prinesla njegovi ženi Pepci čvrstega dečka. Presrečnima čestitamo. POZOR NAROČNIKI Vsi naročniki imajo na ovitku nad naslovom tudi datum do kdaj imajo plačano naročnino. Tistim, katerim je naročnina potekla naj p oskrbe, da jo poravnajo, da ne bo potom kake zamere če ji10 bomo list ustavili. Imena novih naročnikov bomo ob javili v prihodnji številki. LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne dražb« pri nas dobite po najnižji ceni Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno Vpoklicne karte po zelo znižanih Dne 31. t.m. bo od 8 do 9 l|4 govoril in igral za tukajšnje izse" Jjence violin, gosp. Z. Balakovič »a radio. Ta emisija bo dana Prek° berlinske kratkovalovne postaje postaje DCZ, v dolžini 29.15 metrov 1.290 kc. Fotografija "LA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. Sporočam slovenski naselbi" ni, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografsko obrti, vse prevredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosljivib izdelkov. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires__ Argentinske vesti :J Delo in kritika Odkar poznam naše kulturne u-stanove v Buenos Airesu, slišim pre CeJ kritiziranja in nesmiselnega o-Mianja vsega, kar je v zvezi s kulturnim gibanjem. Nobeden od teh kritikov pa si ne upa tudi sam doprinesti majhno žrtev za izbdjša-onega, kar se mu ne zdi v redu. Lahko rečem, da če bi se bil od sa-mega začetka oziral na taka in podobna kritiziranja, ne bi bil šel niti »a eno naših prireditev ter nik-dar vzel peresa v roko. Ker pa ni-sem poslušal, sem danes, če že ne v vsem, vsaj v marsičem prepričan f^Vno o nasprotnem, nego trde oni, ki stoje le od daleč in zabavljajo cez vse. Precej je med nami takih, ki so nn^nja, da so naša društva nepo-rebna. Na koliko našo srečo so pa 'aki vendar v manjšini. Nekateri spet meniju, da bi mo- biti eno samo društvo in to mo- To bi bilo res lepo in prav, pa Sf Zel° prav, če bi ne bilo one pri-altv 'ice, ki je posebno med brati «rvati udomačena: Sto ljudi, sto cndi. Bolj ko združitev društev je potrebno večje sodelovanje in ^nj kritiziranja. Slovenski list je celo svoj čas za-^al, da je premaic; društev in da 1 se morali naši ljudje povsod organizirati, kjerkoli živijo večje sku Pme. Nekateri so tudi mnenja, da so a»a starejša društva bila preveč u turna in premalo gospodarska, tem bo morda kaj resnice, nam-■ da s; bila premalo gospodar-t a' a če hi ne bili prej obdelali kul prilega polja, bi tudi na gospodar-^ ei» ne znali niti začeti, kajti ra-110 gospodarsko delo zahteva naj-^o smisla in sposobnosti za skupno največ društvene izobrazbe, a s® se naša društva predvsem J^aale za kulturo, je po mojem v enJu glavni vzrok tudi ta, da so vseh društvih povečini Primorci, r nam, Slovencem iz Jugoslavije more biti v čast), ki so pri-i sem. da rešijo kar se rešiti in sc. se zato z vso ljubeznijo o-dve>* svojih društev ter visoko Se l8nili svojo kulturo v dokaz, da ti«i PttStijo Potlačiti od svojih za-cev. Zapustili so svojo domovi- 2avededVS6m °ni' ki Sc' bÜi najbolj bol6 ravno oni 80 bili naj ŽU.J. Pregan jeni. Odtod dejstvo, da HemJ° najbo!j Potrebo po kultur-lUje.del°vanju. Zraven tega pa de-Va J0 nekatera že obstoječa društ-neniudi v gospodarskem in podpor-^ smislu; čeprav so začetki še t,,""1111, se bo sčas Ana le pokazalo p «aj močnejšega. radirepričan sem, da če bi oni,, ki delUjSam° kritizirajo pa nič ne so-drust^0' Pristopili k kateremukoli za VU' našli povsod zaposlitve ¿ ,J0 i» občo korist. Slovenci iz Jugoslavije, kje smo in kaj delamo? Okoli tri-tisoč nas bo tukaj in v katerih društvih sodelujemo. Človek bi mislil, da mi nismo potrebni niti izobrazbe niti medsebojne ali gospodarske po moči. Jaz mislim, da nekoliko bi se vendar morali tudi mi pokazati. — Pri Slovenskem listu tudi trdijo, da je velika večina naročnikov Primorcev, pa kljub temu nočejo delati nobene razlike ter prinašajo novice iz cele Slovenije. Res je pravilno, da se Slovenci z ozirom na mejo ne opredeljujemo, saj bi s tem le pokazali, kako malo skupne zavesti imamo. Mtrda je sicer re?, da med Slovenci iz Jugoslavije ni toliko sposobnih ljudi, ki bi znali koristno sodelovati ali voditi v društvih, a to nas bi ne sme-I lj plašiti. Delo bi nas sproti učilo, i kot uči druge. , M Raje pozno nego nikoli. Jaz mislim, da z dobro voljo lahko kaj dosežemo, ki bo nam v korist in domovini v čast. Mislimo o tem, rojaki, nesebično in nepristransko!— Več treznega mišljenja in manj nesmiselne kritike, pa boste videli, da bomo prišli do nekega stvarnega zaključka. A. P. DRUGA VINSKA TRGATEV V nedeljo 3. aprila bo priredilo Slovensko prosvetno društvo I. DRUGO VINSKO TRGATEV v tej sezoni. Kakor prvič, bo tudi topot latnik natrpan sladkega grozdja in sočnih hruak. Veselih, s¡meha polnih prizorov ne bo manjkalo. Kdor prvič ni videl pazljivih biričev a še bolj pretkanih tatov, naj ne zamudi sedaj te prilike. Najbolj delavni tatovi bodo deležni nazadnje še lepih nagrad. Društveni bufet bc. založen s svežo pijačo in jedili. - .k KRATKE VESTI Zaslužni organizator naših izseljencev župnik p. Kazimir Zakraj-šček je obhajal 60. letnico rojstva začetek marca. žiti na vilo in jo zračiti. Zakonca pa, ki bi to službo sprejela, bi imela na razpolago 2 ha zemlje, katero bi obdelovala na svoj račun. I-mela bi poleg tega dobro in zidano hišo s pritiklinami kakor: garažo, galpón, kurnik in zajčnik. Dalje tank s 3000 1 vode. Ta vila je blizu mesta Derqui P.C.P. Zakonski par, ki bi se za to službo zanimal naj se zglasi na jugosl. izselj. zaščiti, Bolivar 314, 2 nadstropje, Bs. Aires. Naznanjamo, da ima ta urad vedno na razpolago vsakovrstne službe posebno za ženske. Kar se tiče moških, je tudi veliko povprašanje, seveda ne vedno za tako delo, kot bi kdo želel. Radi tega bi bilo treba, da se dotični pravočasno java v uradu, da se ga pokliče, če bi slučajno takega dela ne bilo na razpolago. Isto velja tudi za naše uredništvo, kamor se jih veliko obrača radi dela. DOMAČE VESTI SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO VABI na Bogato Vinsko Trgatev ki se bo vršila v NEDELJO 3. APRILA od 4. uri popoldne v društvenih prostorih, GRAL. CESAR DIAZ 1657 Največkrat zasačene "grozdje-kradce" čakajo tri lepe nagrade IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER "t Za prigrizek in ženja grla bo v društvenem bufetu preskrbljeno Vse ceuj. rojakinje in rojake vljudno vabi Odbor Za senatorje so bili imenovani: minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, dr. Franc Kulo-vec, minister v p., Milutin Steva-nočič, tiskarnar in časnikar iz Bel-grada in Hesein čišič, župan v Mistar ju. POZOR ROJAKI Pisarna jugoslovanskega izseljenskega dopisnika v Montevideu, je v ulici Zabala 1287. JUGOSLOVANSKA IZSELJ. ZAŠČITA Jugoslov. izselj. zaščita ima službo za poročni' para (matrimonio). Prilika je ugodna za pridna in zanesljiva človeka. Delo bi bilo: pa- Ako hočete biti zdravlieci od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO *®n8ke bolezni, bolcxni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- listi za pljučne, sr^ne, živ reumatične bolezni 2ARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 NAŠ ČLOVEK ZADEL NA LOTERIJI Srečo je malokdo našel v izse-ljenstvu. Tudi Štefan Huzjan iz Dolnje Lendave je bil med tistimi. Težko življenje je imel tu. Prvo leto svojega prihoda v Uruguay je bil brez posla. V zadnjem času je obdeloval daleč v provinci Salta neko kmetijo kot najemnik. Pa mu i je bila izredna sreča mila. Zadel je i na loteriji 5.000.— uruguajskih pe-sov. Takoj si je uredil potni list in jo pobral čez morje domov, kjer ga j z veseljem pričakujejo žena in dva otroka. SMRTNA KOSA Dne 10. marca je po daljši bolezni umrla v bolnišnici general Rodri-guez v provinci Bs. Aires, ga. Metoda Zorn stara komaj 25 let, doma iz Prvačine pri Gorici. Zapušča žalostnega moža Hermina Zorn, doma od istotam s katerim je bila poročena komaj nekaj nad leto dni. V domovini zapušča starše, tri brate in dve sestri. Tem potom se užaloščeni soprog zahvaljuje vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojno na zadnji poti, tembolj, ko je bilo treba iti daleč ven na deželo, kjer se nahaja omenjena bolnišnica. Pokojnici naj bo lahka žemljica in preostalim naše iskreno sožalje! ki vam nudi v vsakem oziru naj boljšo postrežbo GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires SMRTNA KOSA V DOMOVINI Gabrijela Klajnš|ček poročena Pahor je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je dne 23. februarja umrl oče Jožef Klajnšček, doma iz Oslavja pri Pevmi na Goriškem, star 74 let. Pokoni zapušča doma dva sina in tri hčere. Tu v Argentini pa enega sina in dve hčeri, eno hčer pa v Severni Ameriki. Preostalim izrekamo uajiskrenej-še sožalje! ZAROKA Zaročila sta se Dora Perfeta iz Ložic pri Kanalu na Goriškem in Josip Simčič iz Ilirske Bistrice. Nevesta je tudi članica Slovenskega prosvetnega društva in naročnica Slovenskega lista. Čestitamo 1 ŠTORKLJA Dne 9. marca je obiskala štorklja Rezko in Antona Benulič, ter jima je podarila srčkano punčko, ki so ji dali ime Ana Jadranka. Srečni starši so tudi člani Slov. proKv. društva in naročniki Slov. lista. Čestitamo! LEPA PRILIKA Radi družinskih razmer se proda po zelo ugodni ceni dobroidoča kro-jaenica s številno klijentelo, ki bi omogočila podjetnemu krojaču lepo bodočnost. Informirajte se na uredništvu Slovenskega lista. OBJAVE KR. POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvo išče in poziva, da se pri njem zglase naslednji izseljenci: Luka Pavičič, roj. 1911 leta v Karlovcu. Priselil se je 1929 leta. Zadnjikrat se je javil 1935 leta. Glogovač Ivan iz Rešetana, srez Nova Gradiška. Priselil se je v Argentino 1907 leta. Zadnjikrat se je zglasil z naslova: P. Missler, Florida 733, Bs. Aires, 1917 leta. Drugi podatki niso znani. Mate Vinič iz Razboišta, z. p. Podgorač, kateri je pred 12 leti prišel v Argehtino. Zadnjikrat se je oglasil pred dvemi leti iz okolice mesta Villa Angela, Ghaco. Kedačič Matija iz Velike Ki-kinde. Zadnji znan naslov julija meseca 1937 leta: Avenida Mitre 655, Avellaneda, FCS. Domošljan Stevan iz Obilica, o-kraj Gračanički. Prispel je v Argentino 1923 leta. 1935 leta so o njemu javili neki Pankerican Joan in Murgo Jonda, kateri se sedaj nahajajo v Buenos Airesu a se ne ve za njihov naslov, da je gori omenjeni umrl istega leta. Prosi se rojake kateri bi kaj vedeli o njem, da to javijo Kralj. Poslanstvu. Koklič Martin, iz Dalnjog Vrha, hišna štev. 11. Priselil se je leta 1927. in od takrat se ni več javil svojcem. Zadnji znan naslov je: F. Missler, San Martin 666. PRVA VELIKA KAMPANJA za »Slovenski List" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za cejo leto. Nudi .se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje» Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice' če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več sreoek in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek- NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" UPRAVA Žalosten "memento" V kcstnici na Oslavju pi Gorici so zbrali zemeljske ostanke 80.000 v vojni padlih mcž GORICA, 16. marca. (Izvirno). — Kostnica na Oslavju pri Gorici je dovršena, ni pa še dodelana cesta od soškega mostu skozi Pevmo na cslavsko pobočje. Delo pri parku, ki bo ležal na vznožju stopnišča, ki pelje v kostnico, se je šele pričelo. Celotni spomenik v svetovni vojni padlim, ki je mogočen in za naš ckus celo preveč masiven, bo blagoslovljen 28. oktobra. Središče kostnice tvori okrogel, približno 26 metrov visok stclp, ki gre v tri nadstropja in je v premeru nad 30 metrov širok. Na fasadni strani pa stražita po en nižji in ožji stolp, tretji stoji pa v ozadju. H kostnici pelje šircko marmornato stopnišče s 25 stopnicami. Kosti padlih so že prepeljali k zadnjemu počitku na oslavski grič in že počivajo v določenih prostorih. Vsak vojak, čigar ime s;, dognali, ima v marmornatem obzidju stolpov svoj kamniti grob, ki je 80 cm globok v prečni črti, zapira ga rožnata marmornata plošča, ki ima okrog 25 cm v kvadratu in ncsi vojakovo ime. Grobov z imeni je v spomeniku 50.000. v treh obstranskih stolpih je pa v vsakem skupen grob za 10.000 nepo znancev, skupno počia tu 80.000 mladih mož. Na Goriškem bomo i-meli tri kostnice; v Kobaridu pri Antonu za Zg. Soško dolino, na O-slavju za goriško okolico, v Redi-pulji pa za Kras. stroški so preračunani na 300 mili j. din. Na Prevafti bo velika električ; na centrala. Iz jezera bodo tudi namakali sušne predele Furlanije. Da se načrt izvede, bo družba razlastila in pokupila okoli 7000 njiv zemlje. Kmetje v Medani in Vipol-žah se po pravici bojijo, da se jim odvzamejo skoraj vse plodne orani-ce v ravmni tako, da bo marsikomu preostala le hiša z vinograde ta na gričevju. Prebivalstvo upa, da se bo do življenjski interesi kmetovalcev zaščitili in spravili v sklad z načrti za industrializacijo. Posebno važno je, da kmetje za razlaščene njive dobijo pravično odškodnino, pri čemer se mora upoštevati ne le vrednost zemljišča, marveč tudi dejstvo, da se z razlastitvijo oranic ekrni ali uniči go-spudarska enota in rentabiliteta kmečkega posestva. Elektrifikacija Julijske Krajine Ncv načrt za veliko električno centralo na Prevalu TRST, 16. marca. (Izvirno). — Velika družba za elektrifikacijo S.A.E.T. v Trstu, ki razpolaga z o-gromnim delniškim kapitalom, je sklenila napeljati iz Plavi po ka-nalu skozi briške griče Sočo, ki se bo natekala pri Prevalu peleg Vi-polž v umetmb jezero. Družba je prvotno nameravala zgraditi veliko elektrarno v bovški kotlini, a ker so vrtanja tal dognala, da je tam v velikih globinah sama naplavina grušča, je ta načrt opustila in še odločila za preval j ski načrt, čigar POŽARI V TRŽAŠKI OKOLICI Ponovno so izbruhnili letos v o-kolici Trsta razni gozdni požari, ki su cesto zavzeli prav nevaren obseg, zlasti pa so se razširili v precejšnje dimenzije. Tako je preteklo nedeljo pričel goreti gozd, dra-čje in pa suha trava pri Sežani v obsejru kakih 200.000 kv. metrov. Komaj so ta ogenj pogasili, so bili obveščeni, da gori pri Repenta-bru. kjer je gorelo skoro v ravno takem obsegu in končno še pri Fer-netičih, kjer pa so ogenj pogasili že v kali. Letošnja zima je bila precej suha, pa tudi sicer so tako požari v teh krajih precej običajni. Vzroki so sicer neznani, toda često jih povzroči kaka iskra z vlaka, ali pa ogenj, ki ga zažgo vsled spomladanskega trebljenja. Veliki zavod "RAMOS MEHA" VFNFVFAi; ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOZA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in kolečin. SPOLNA 6IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-ikem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. 2EL0DE0: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. flREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, USEBA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. t Nai zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPEOCIJALISTI jo edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje. Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Rivadavia 3070Plaza Once PROMET TRŽAŠKEGA LLOYDA SKOZI SUEŠKI PREKOP Tržaški Llovd. velika paroplov-na družba^ ki po novem razdelitvenem načrtu vzdržuje zveze z O-rientom, zlasti z italijanskimi kolonijami, je bil l^ani prvi med vsemi družbami z ozirom na velikost tonaže in prometa skozi sueški kanal. Njegov promet skozi Suez je znašal lani 3 milij. 913.000 ton, leta 1936 pa je znašal le 2,579.000 ton. Nič čudnega ni, če se država bori za vpliv in besedo pri družbi, ki vati zšjfprevoz skozi njega ogromne takse. ČLANI MILANSKE "SCALE" V BEOGRADU IN ZAGREBŠKI CI-RIL-METODOV ZBOR V JULIJSKI KRAJINI 6. marca je bila v beograjski operi slavnestna predstava, pri kateri so nastopili kot gostje ugledni člani milanske "Scale". Opera "Bo-heme" je žela vse priznanje pri občinstvu. Navzoči so bili tudi kraljevski namestnik dr. Ivan Perovič, predsednik vlade dr. Sto^adinovič in prosvetni minister Dimitrij Ma-garaševič, ki je v cdmoru izročil članom milanske "Scale" visoka odlikovanja. — 13. marca pa je gostoval v Trstu zagrebški Ciril-Me-todov zbor, ki je priredil v gledališču Pciliteama Rosetti matinejo. Tudi je gostoval ta zbor v Gorici, dne 13. t. m., v Reki pa je uspel z večernim koncertom 12. t. m. V na-daljnih dnevih je zbor nastopil tudi še v Vidmu, v Benetkah, v Pa-dovi, v Boloniji, v Trevizu. Sesl/an na Krasu IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerri v Pragi in v Buenos Airosa. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 2» Bueno Orden 3380 Buenos Aires Na novo otvorjen Restaurant Internacional Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišč© (v kratkem tudi krogljišče). Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin. Za obilen obisk se priporoča EMIL JERKIČ JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tho-mas) — BS. AIRES TRŽAŠKA ZASTAVLJALNICA Po nekih virih je bila ta institucija ustanovljena 1. 1642. med tem ko Ivandler, znani tržaški zgodovinar, pravi, da so jo ustanovili 1634. in sicer po zaslugi nekega kapuci-na iz Modene. Idejo je podprl takratni škof Coronini. Svoj sedež je imela v sakristiji neke tržaške cerkve in se je imenovala "Sacro monte" (ali bolj pravilno so jo imeno-li "Mjonte di pietá"). Nepretrgoma je delovala 127 let. potem pa je prenehala za 77 let, ko jo je grof Stadion 1. 1846 zopet ustanovil, dasi so bili nekateri veljaki proti temu. Njeno delovanje v prvih treh letih je dokazalo močan promet, kajti zastavljenega je bilo v tem času za okrog 10 milijonov lir v našnji vrednosti. Že okrog 1850 se je delovanje zelo povečalo, čeprav se je blagostanje v Trstu zaradi silnega porasta trgovine, kakor u-gotavlja Kandler, zelo povečalo. Pravi, da je vse to bogastvo šlo le skozi majhno število oseb grosi-stov, verižniko.v in bankirjev, medtem ko je ostala velika večina delavcev še vedno pri starem zaslužku in nizkem standardu življenja. Zastavljalnico so pozneje prenesli v ul. Ospedale. L. 1881. se je njeno delovanje še bolj povečalo in je znašalo že 18 milijonov lir v enem letu. Končno so jo premestili v ul. S. Pellico, kjer je še danes. Pri roki nimamo podatkov in bi bilanc prometa te zastavljalnice preko katere so šli tudi mnogi mi-ljoni denarja slovenskih žuljev in zaradi tega ne moremo točno povedati kolikšna je beda našega človeka, če je sploh mogoča kaka primerjava z delovanjem te institucije revežev in banke ubogih. Gotovo pa je veliko in gre prav tako v miljone in si drugi le maloštevilni bankirji in verižniki. odeti v politiko delijo dobičke prav tako kot je bilo v prejšnjih letih. REHABILITACIJA DR, SFILI-GOJA "Jutro" poroča: Dr. Sfiligoj, ki ie bil pred 7 leti v Rimu po izrednem sodišču za zaščito države obsojen na 10 let ječe in se je lani vrnil domov, je pred dnevi prejel obvestilo, da so mu odpuščene vse dodatne kazni, kakor trajna izguba častnih državljanskih pravic itd. NOVA ŽRTEV GRANATE . Vsi ukrepi državnih in cerkvenih oblastev v Julijski krajini proti zbiranju granat iz časa svetovne vojne ne zaležejo nič. Oblastva so šla celo tako daleč, da so odredila zlasti v južnozapadn. delu goriške pokrajine vrsto hišnih preiskav. Pobiranje granat je zahtevalo že številne žrtve. Zdaj se jim je pridružila nova. Na pobočju goriškega gradu je 19 let stari Goričan Josip Trampuš našel tako granato. Skušal jo je razstaviti. Pri tem pa se je razpočila. Fanta so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je že čez nekaj ur umrl. VELIK POŽAR NA KUKU Sesljan. — Na Ivuku je nastal velik požar, ki je popolnoma unic'1 ves obširen nasad mladih borovcev-Kako je požar nastal, še ni pojas-njeno. NEPREVIDEN MOTORIST Mladi Andrej Uršič iz Gorice je divjal z motorjem po cesti in zavo-zil v 541etnega Franca Zavadlala-Zavadlal je padel tako nesrečn, da je bil prepeljan v bolnišnico umrl. DROBNE VESTI KOMISIJA V TRNOVSKEM SAMOSTANU Trnovo, februarja 1938. — Pred kratkim je obiskala trnovski samostan šolskih sester posebna komisija, ki si je temeljito ogledala zlasti šolske prostore ter ostalo samostansko poslopje. V kakšen namen je prišla ta komisija v samostan, nam sicer ni znano, vemo le, da se je zelo pohvalno izrazila o vodstvu samostana, posebno pa je naglasila zadovoljstvo nad redom in čistočo katero je videla v vseh prostorih. RESTAURANT - RECREO "EL CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires TERJATVE JUGOSLAVIJE V ITALIJI Ljubljana, februarja 1938. — Narodna banka je objavila izkaz o stanju klirinških terjatev v Italiji po katerem je razvidno da znašajo vsi klirinški saldi skupaj 197.8 milijonov Din. Terjatve Jugoslavije v Italiji bodo kmalu presegle 200 milijonov dinarjev. — L'Ülustrazione Italiana je Vn' nesla v eni izmed svojih zadnjih številk pod naslovom "Dalmatinska pokrajina" več fotografij z otoka Raba. Pod slikami navaja med drugim tudi, da ta lepi otok politit'110 sicer pripada Jugoslaviji, toda nje-govi prebivalci govorijo benešk1 dialekt. — Minister za javna dela Cob°- lli-Gigli je ob svojem povratku 12 Vzhodne Afrike referiral Mussoh-niju o razmerah in razvoju cestnih gradbenih del v Abesiniji in drugih kolonijah, ki se menda prib'1" žuje dovršitvi. — V vseh sedežih italijanskih pokrajin so bile s svečanimi cer»«0' nijami otvorjene pokrajinske sekcije posvetovalnih odborov z