Leto XXV,, ft. 94 MftrtBS ptatana ▼ goMnl Poetgebühr bar bezahlt. _ Dpravxutitvo LguDijaxi». Puccinijeva ul. 5. Telefon et. 31-22. 31-23. 3U4 InseidUü oüüaie*.. i+juHij^-. fuccmijeva Ulica 5. Telefon 6t. 31-26. 31-26. Podružnica Novo meeto: lijubijanaxa c. 42 Izključno zastopstvo za oglase is Italije ln Inozemstvo: UPI S. A. Milano._ RaOoiu ia ujuuijüii--^ poia pn požtno-öefcovnem zav št. 17.749 za oet&ie kraje ItaUje- Servlzio Conti. Corr. Pest. 11-3118 Lf^Kfana, petek 27« aprila 194S izhaja vsak dan razen ponedeljku. Mesečna naročnina 32 Dr Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica ŠL K, Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo Der WfeigMkficht itn heutigen »Slovenec* Razširitev Ms za Berlin Angleški napad na Bremen — V Italiji boji ob Padu — Nemška podmornica je torpedirala angleško letalonosilko Führer jev glavni stan, 26. aprila (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženin sil javija: V severnozapadui Nemčiji so naše čete oa obeh straneh spodnjega teka reife Ems odbila napade Kanadcev, ki so jih podpirali oklopniki. Po večurni topniški pripravi so pričeli Angleži z napadom na Bremen. Po težkih, izprememb polnih bojih so vdrli v južna i» južno vzhodna predmestja, kjer trajajo ogorčeni boji. Ameriški sunki iz predmostja Barby ob Labi so dovedli kljub žilavemu odporu do izgube nekaterih kra- jev. Prt borbi za Berlin, ki je za bodočnost Reicha in življenje Evrope odločilnega po-jnena, sta včeraj obe strani vrgli v boj nove rezerve. V južnem delu nemške prestolnice divjajo budi pomični boji. V Zehiendoriu, Steglitzu in ob južnem robu Tempeihofske-ga polja, na vzhodu in severu nudijo naše čete, ki jih podpirajo ediniee Hitlerjeve mladine, stranke in ljudske vojske, ogorčen odpor ob šlezijskem in gorJiškem kolodvoru, kako r tudi med Tegel oni m Siemensovim mestom. Tudi v Cbarloitenburgu je zadiv-jal boj. Številni sovjetski okiopniki so bili uničeni v teh bojih. Sovjeti, ki so prodrli iz Kitzina, so vdrii v Brandenburg. Protinapadi so zaustavili sovražnika, ki je prodiral proti Ratheno-\vu, še pred mestom. Sovražnikovi sunki pri Fehrbellinu so ostali brezuspešni. Južno od mesta so naše čete zopet zavzele nekaj krajev. Na bojiščn ob Odri so bili močni napadi lz predmostja med Gertz-Stettinom v izprememb polnih bojih zaustavljeni ob južnem robu Stettina po nekaj kilometrih izgubljenega ozemlja, pri čemer je imel sovražnik visoke krvne izgube. Močne sile lovskih in borbenih letalcev so posegle v obrambno bitko ter so uničile številne oklopnike, motorizirana vozila in topove. V Bavarskem gozdu so se razvili boji na področju pri Zwieseln. jPremikalni boji na württemberlko-ba-öenskem področja še trajajo. Naše bojne skupine se uspešno nadaljevale s svojimi napadi na proti juga prodrle ameriške okiopniške oddelke in njihove preskrboval -ne zveze. Sovražnikova pehota, ki je s-edi-la, je bila predvsem južnovzhodno od Ulma in na področju pri Tuttiingenu zapletena v borbe ter je do?ivela hude izgube. V Italiji so Anglo-američani pritegnil! iz globine severnozapadno iz Ferrare močne sile preko Pada ter po si z cjačenim posegom topništva in borbenih letalcev izsilili na več mesi/fc prehod čez reko. Na južnem odseku vzhodnega bojišča se je sovražnik omejil na krajevne boje. Na obeh straneh Brna. ki ga naše čete drže. so močnejše sile proti severu prodirajočih boljševikov pričele s protinapadom. V teku so ogorčeni boji Po večkratnem prjčetku so Sovjeti po občutnih izgubah vdrli v Opavo. Njihovo nadaljnje prodiranje se je izjalovilo ob žilavem odporu naših čet. Napadi proti zapadnem bojišču trdnjave Breslau so se zlomili razen skromnih krajevnih vdorov. Z zanosnimi napadi so naši oddelki uničili boljševike. ki so ostali na področju Weissenberg-Bautzen ter dovedli številne ujetnike in velik plen. Hrabra bautzenska posadka si je priborila prostost. Nek sovjetski nočni poizkus izkrcanja v zapadnem delu Frischen Haffa je bil preprečen. Pri FJIlauu trajajo ogorčeni boji s sovražnikom, ki je vdrl v mesto. Zaščitne ladje lastnih spremljav in lovska obramba, sta nad Vzhodnim morjem sestrelila 7 sovjetskih bombnikov. Severnoameriški oddelki bombnikov so zopet napadli kraje na bavarskem področju in v Vzhodni marki. V boju proti sovražnikovi preskrbi so podmornice potopile pred angleško obalo 5 polno natovorjenih ladij z 32.000 tonami in neko stražno ladjo. Razen tega je neka naša podmornica torpedirala in težko poškodovala v Atlantiku neko močno zaščiteno letalonosilko razreda »Dlustrious«. Popravek Poljski spor je ostal nerešen Moreče ozračje ob otvoritvi konference v San Franciscu — Posvetovanja treh zunanjih ministrov so ostala brez rezultata Stockholm, 26. apr. »Konferenca aa zagotovitev varnosti in miru« se je s. noči sescaJa v San Franciscu v skrajno mučnem in dušečem ozračju. Za jalove so se izkazale nade, da bo mogoče v zadnjem hipu vendarle še doseči kompromisno rešitev poljskega spora med Anglijo jn Amerik» na eni ter Sovjetsko zvezo na drugi stran1. Tridnevna pogajanja, M so jih imeli zunanji ministri Stettinius. Eden in Mo-Jotov v Washmgtonu tik pred sestankom konference, niso rodila nobenega pozitivnega rezultata. Po mnenju nekaterih komentatorjev so položaj celo še poostrila, ker se je ob tej priliki izkazalo, da zasleduje Sovjetska zveza z vso trdovratnostjo svoje posebne cilje, ki jih noče v celoti razkriti. Molotov je nepopustljivo vztrajal na moskovski zahtevi, da se v -menu Poljske pripusti na konferenco v San Franciscu zastopstvo lublinske sovjetske vlade Ko sta Stettinius in Eden to zahtevo prav tsko dosledno odklanjala, je začel Mokr tov, kakor poroča »New York World« namenoma zavlačevati pogajanja z izgovorom' da mora dohiti od Stalina nova navodila. Imenovani list, ki odkrito izraža svoje razočaranje in ogorčenje nad sovjetsko jjolitiko, prihaja do zaključka, da je treba konferenco v San Franciscu že vnaprej smatrati za mrtvorojeno dete Tudi iz ostalih ameriških in angleških Listov odsevata malodušje 'n vznemirjenje, ker se niti v zadnjem hipu ni posrečilo doseči kompromisa v poljskem sporu Le nekateri listi objavljajo bolj optimistično vest ameriške poročevalske agencije INS, ki pravi, da so bali še na predvečer sestanka konference »storjeni novi koraki za odstranitev poljskega konflikta«. Tudi ta agencija pa priznava, da bo trajalo še nekaj dni do sporazuma, če ga bo sploh mogoče doseči, tako da vsaj na začetku konference Poljska ne bo zastopana. Medtem je Mokxtov dospel v San Francisco. Pripeljal se je iz Washingtons s severnoameriškim vojaškim letalom. v njegovem spremstvu je prišel na konferenco tudi poljski veleposlanik v Wa^hingtonu. Novinarjem je Molotov odklonil vsako izjavo. Pač pa je sprejel okrog 200 zastopnikov tiska namestnik britanskega ministrskega predsednika Attlee, ki je prispel na konferenco v San Franciscu "kot osebni zastopnik ministrskega predsednika Churchilla. V svoji izjavi je očrtal nalogo konference, pri čemer je poudaril, da mora biti svetovni miir zagotovljen kot nedeljiva celota, da torej varnostna svetovna organizacija ne more biti organizirana regionalno in ne razdeljena na interesne sfere, O poljskem vprašanju in njegovem trenutnem položaju je tudi Attlee odklonil vsako konkretno izjavo-, temveč je le dejaiL da se trdno nadeja, da bo mogoče doseči kompromisni sporazum. Samo tipanje Stockholm, 26. aprila. Neki angleški komentar pravi h konferenci v San Franciscu: Ta konferenca ne mere oiti nič drugega, kakor tipanje med udeleženimi državami. Srbska pravoslavna cerkev In komunizem »Deutsche Adiia Zeitung« z dne 23. t. m. priobenje daljši članek nekega srbskega oficirja o razmerah v Srbiji. Pisec opisuje, kako čedalje bolj naraščata razočaranje srbskih množie in njihov odpor proti Titovemu režimu in kako se tudi na srbskem tereuu vedno bolj močno kažejo nasprotstva med sovjetsko zvezo in Anglosasi. Na koncu obravnava članek zanimivi in važni problem odnošajev med srbsko pravoslavno cerkvijo in Titom. O tem pravi med drugim: Važen in komunizmu zelo nevaren čini-teii v Srbiji, ki pa se ga Tito doslej še ni lotil, je srb3ka pravoslavna cerkev. Tito se je že ponovno pojavil v sabomi cerkvi ter prisostvoval službam Božjm, ki iih je celebriral mitrooolit Josf. Vse je kazalo, da je odložil obračun s cerkvijo na boljše čase. Ko je Stalin uprizoril v Moskvi komedijo z velitvijo patriarha, ie Tito vkrcal metropol'ta Josifa in vrsto drugih visokih hierarhov v letalo ter jih poslal v Moskvo. Temu dogodku je telaj posvečala komunistična agitacija največjo pozorno-st. Računali so s površnostjo množic, ki ne znajo gledati globlje in ki zaradi tega če-str. prenagljeno sklepajo Kom. mi s ti' so hoteii vzbud'ti vtis. da vlada tudi v Srbiji verska svoboda kakor vlaia baje v Sovjetski zvezi. Ni nam znano, kaj bo srbski svečeniki videl1! in doživeli v Moskvi. vemo pa, da o njihovem povratku ni prSla v javnost »oberaa beseda Te dni ae mudi v Beogradu odposlanstvo Stalinove pravoslavne cerkve iz Mo- Herojska borba za Berlin Führer osebno odlikujte odfiäte branilce — Najmlajfi general nemške vojske - Izredna bojna vztrajnost V vojnem poročilu z dne 25. aprila se mora glasiti šesti odstavek takole: »Močne komunistične tolpe so se v neprehodnem gorovju severozapadne Dalmacije prerinile do področja pri Reki in so ob robu mesta v boju z našo posadko.« (Ne torej: »Močne ameriške sile ...«) Yojjna mornarica v uničevalnem boju z oklopniki Führer jev glavni stan, 26. apr. (DNB.) Dodatno k vojnemu poročilu z dne 25. aprila javljajo: Oklopniški uničevalni zbor vojne mornarice. ki ga vodi kapetan korvete Krämer in ga sestavljajo prostovoljci nekega oporišča podmornic, je uničil v nekaj dneh 24 oklopnikov. skve, ki je prišlo, da vrne mitropolitu Jo. sifu njegov ob'sk. Iz prihoda tega odposlanstva skušata beograjski tisk in radio • skovati veliko zadevo, iz katere pa se je izcimila mučna afera. Ves agitacnski aparat Titovega režma je začel ;stro napadati mitropolita in ostale cerkvene dostojanstvenike, ker so pri cerkvenih opravilih molili tudi za kralja Petra, ki je bil medtem od Ttovih ljudi ožigosan za izdajalca. Ni še gotovo, ah je pravoslavna cerkev že začela borbo proti komunizmu. gotovo pa je da je komunizem že začel berbo proti njej. Tito smatra za sovraštvo in izdajstvo že to, da stoji ceikev ob ftrani. Ta borba se ne bo mogla prekiniti, temveč se bo nadaljevala in se bo združ'la s splošnim ljudskim odporom. Nad polovico srbske moške mladine je že ianes v 00-zdovih. Ko so sedaj Sume ozalenale in va. hijo v svoje varstvo, ne bo nobena sila mogla preprečiti, da se ne bi srbski nacionalni duh razmahnil v vsej svoj} prvobitni moči. BerHn, 26. aprila. Eiden >nih mož, ki so se posebno odlikovali v odločilnem boju za nemško prestoln co, je sprejel včeiaj v glavnem stanu v Berlinu iz t'ührerjevih rok viteški križec k železnemu križu. Tokrat je to vodja bataljona berlinske ljudske vojske Karl Pakebusch, 57 letni strojnik v tvornicah AJ2G, katerega neustrašnemu zadržanju se je treba zahvaliti da je bil preprečen sovjetski vdor na področju Wedding-Halta. Pakebusch, uiansk stražmojster v prvi svetovni vojni, ki je takrat prišel do Afganstana ir Katerega sinova sta tudi v borbi ter Imata visoka odlikovanja, je pod najtežjimi okolnostm' s peščico moz zaustavil Sovjete po un-če-nju 21 oklopnikov pred svojo glavno bojno črto. Pakebusch je pii svojih ukrep h šel celo tako daleč da z razstrelit vi jo različnih mostov preko nrekonov za lastnim hrbtom preprečil, da fr močan oklopniški klin. ki je pritiskal nroti megovm položajem, dosegel drugi breg. Na pristen voiaški način pokaže Pake-buseh. ko je bil vprašan n sv-iem vojaškem delu, skromno na svoje može ter re. če: »Storil sem le svojo lolžnost in jo bom izpolnjeval še dalje.« Istočasno ie izro*'' 11 letnemu članu Hitlerjeve mladine Gertiardu Würz-beru iz Weissensee, ki se je prostovoljno priključil neki edinici SS. ?elezni Križec za uničenje oklepnika. Ta mladmč je dru-gorojenec rodbine deset h otrok. N.egov oče ie železničar ter ie skupno z najstarejšim smem pri vojakih. Pri opisu svojega dela je mlaienič odgovoril kratko in jedrnato: •»Imel sem dve oklom iški pest1. S prvo nisem zadel, toda druga je zadela v polno. Od posadke ni nhče izstop.1.« BerMn, 26 aprila. Führ-- ir povelinika nekega o 1 seka v obrambnem območju Berlina podpolkovnik:» ■ •»Ha ime- noval za generalnega majorja. Bnvenfän-ger se je pri obrambi nemške prestolnice ponovno odlikoval z odlično vztrajnostjo ln previdnim vodstvom. Bärenfinger, kl se je že na vojnem pohodu proti zhodu mnogokrat odlikoval, je s 30 leti najmlajši general nemške vojske. Od januarja leta 1944. nosi hrastove liste z meči k viteškemu križu Železnega križa Bärenlänger je bivši vodja H tlerjeve mladine te" je bil začasno vodia predvojaške izobrazbe Hitlerjeve mladine. V prvih dneh hudih bojev za nem?ko prestolnico je bil odsek, ki mu je poveljeval podpolkovnik Bärenfänge posebno izpostavljen ogorčenim boljševiškim napadom. Vedno znova so nemške čete, mežje 1 ju! je vojske, bojne skupine o rot' letalskega topništva vojaki voisk0 m e'rmi H-tlerjeve mladine polka »Berlin« pod vodstvom godpolkovnika Bärenfängerja. ki ima pri A čin Sturmbannführerja, prešli v drzne protinapade. Ko- so boljševik končno vdrli v glavno bojno črto ter prodrl- do poipol. kovnikovega pokžaja. se je on s svojo skupino boiil dalje z odločno vztrajnostjo. Sovražnik je utrpel visoke krvne izgube. Petem ko ie bila bojna skuj-.ma skoraj 24 ur popolnoma obkoljena, je prodrla lz obroča ter sunila v bok naprei prodrlih boljševikov. Bärenfänger jeva bojna skuoina je v hud'h bojih iz bi žine uničila z oklopniško pestjo 25 boliševiških oklopnikov. Sovjetske krvne izgube so bile izredno visoke. S tem drznim iejanjem bilo na sosednem odseku čutiti razbremenitev, tako da je b'lo možno zopet osvojiti že 'z-gubljene položaje. Führer Je sprejel podpolkovnika v svojem glavnem stanu ter se mu zahvalil za odlično vodstvo ni emu zaupanera hoijščne-ga odseka. V počastitev osebnih zaslug, ki si iih je pridobil za obrambo Berlina, ga je Führer imenoval z% generalnega major, ja tako da je Bärenfänger preskoč i čin polkovnika. Berba za Berlin je Ma za Evropo Kljubovalna skupnost borcev in prebivalstva nemške prestolnice Junaško zadržanje prestolniškega delavstva Berlin, 26. aprila. Ves nemški narod zre v teh dneh na nemško prestolnico, v katere zidovih se bore nemški vojaki tn možje ljulske vojske, politični vodje in policije, člani Hitlerjeve mladine <'n stražarji obratov z aktivno podporo celokupnega prebivalstva, kakor zakleta skupnost z namenom premagati boljševiškega smrtnega sovražnika. Vsak Berlinčan je poln ponosa, ko ve, da je v tej nadvse kritični ur; Führer v Berlinu, in ko čuti, da je Führer sam. k: aktivno z močno roko in mirnimi živci vodi borbo in ki ostane v Berlinu, dokler ne bo uspelo zmagoslavno končati to bitko. Borba velja sedaj izključno boljševizmu in vsak Nem6c dobro ve, da pomen; bitka za Berlin_usolo Re1--cha in Evrope v boaoCnosti. *ühier sam se je postavil pod vojni zakon in izpo'nju-je njemu dodeljene naloge boja in dela z vso neustrašnostjo. V mestu, v katerem divjajo borbe, so zopet v prometu iavna prevozna sredstva z gotovimi omejitvami. Z njimi prihajajo ustvarjajoč: Berličam; v delavnice, v katerih kujejo vojakom orožja ali pa skrbe za preskrbo prebivalstva. Kljub najmočnejšemu topniškemu obstreljevanju pa se Ber. linčani bo^e z brezprimerno hrabrostjo dalje m sitroji tečejo naprej v taktu oojišča. Tu1! je bilo vse ukrenieno za preskrbo prebivalstva. Danes teče bojišče sredi skozi nemško prestolnico in vsi Berlinčani so se izkazali za cU-bre borce. Tako tvorijo prebivalci nemške prestolnice z bojn'mi oddelki voiske, ljudske vojske, stranke in policije bojno skupnost, ki drži skupaj ka. kor smola in žveplo in ki je trdno odločena. da v zidovih nemške prestolnice 1 o vede do odločitve v borbi proti boljševizmu. Razvo? bo'ev Berlin. 26. aprila. ' Ogorčena borba za Berlin se je včeraj še poostrila. Sovjetske sile, ki so prodrle v berlinska predmestja, sedaj poizkušajo da bi izvedle obkolitev Berlina. V posameznih mestnih področjih so se razv'li ogorčeni poulični boji. Nemški protinapadi so iztrgali sovražniku iz rok piedmestje Pankow ter ga osvobodili. Sovpfsk! pritisk na Turčip Turčija odklanja vse sovjetske zahteve, Angloameričani pa so tudi uro pustili na cedilu in jo izročili Sovjetom „Vse teče • • « Na severovzhodu mesta so bili boljševiki silovito odbiti. Tukaj so hotel- poleg vojaških doseči tuii politične uspehe. Njihov glavni sunek je bil usmerjen proti severu in vzhodu Berlina, ki sta stanovanjska predela delovnega prehvalstva. Nemšk' delavci, ki se sedaj bore z orožjem v rokah poleg vojske in policije, nudijo tolj-ševikom ogorčen odpor, število sovjetskih uničenih oklopnikov v Frankfurtskem dre-voreiu se je nadalje zvišalo- in ta drevored je postal sovjetski oklopnišk; g: ob. Tud: v zadnjih 24 urah je bil Frankfurtski drevored težišče v borbi za Berlin. Ostanke stanovanjskih hiš, ki so ostali od bomb-niškega strah ovanja, so razbile granate. Sedaj je koraj popolnoma nemogoče prekoračiti ta drevored. On je danes eno najbolj groznih bojn h poljan te vojne. Samo v tem Irevoredu je bilo od ponedeljka uničenih 41 sovjetskih oklopnikov. Nešteti mrtvi boljševiki leže med razvalinami. V sredo sc Sovjeti poizkusih še enkrat z napadom v tem predelu. Nemški delavec, k1 tukaj bran- svoje lastno stanovanje, se je zopet izkazal za najbolj zvestega sna svojega naroda. V goreča okraja Grunewald in Dahlem so v noči na 24. apiil prodrle boljševiške bojne skupine. Možje letalstva so uničili tukaj 9 oklopnikov. Nadaljnje uspehe uničenja sovjetskih oklopnikov so dosegli j drug! oddelki letalstva. Hitlerjeve mladi- j ne jn ljudske vojske. Posamezni sovjetski i pešci so poizkušali, da bi sunili do Ptosen- : ecka skozi zrahljano bojno črto. Drzne I nemške bojne skupine pa so jih postrelile v žilavih borbah v gimovju Na jugu nemške prestolnice je Dil zaustavljen sovražn kov oklopniški sunek in so bili boljševiki vrženi nazaj. Nemški oddelki so zalržali sovražnika tudi na obeh i straneh državne ceste št. 96, ki vodi proti i severu. Skozi Lankwitz vodi bojna čita. , Na Jungfernhe de je bilo doseženo očiščenje položaja. Sovjetski oklopniki, ki oro. dirajo ob avtomobilski cesti Avus, so izpostavljeni močnim nemškim napadom. Borba se nadaljuje. Berlin bo vziržaL Bern, 26. aprila. Kljub dramatičnemu razpletu vojoiih dogodkov v Evropa posvečajo domači in inozemski politični in diplomatski krogi v švci vso pcnzoiii st tudi političnemu položaju. V ospredju aan nanja stoji zadnje <.ni po'eg konference v San Franciscu ir. poljskege iconfiikta zopet tudi problem odnošajev med Tmči.;o in Sovjetsko svežo. Zorn.rcianje za ta sektor se je na novo povečalo spričo vesti londonskih listov, da se je Turcij«- pričela p.jgajati naravnost s Sovjetsko zvezo. A: igiešiki listi objavljajo o>b tej priliki tucil točnejše podatke o svojetskili »ahte-vah, ki obsegajo v glavnem naslednje tri točke: 1. Turčija naj se odreče pravici kontrole ned prometom skozi merske ožine. 2. Sovjetski zvezi na,j Turčija odstopi dve turško-annenski okrožji pod Kavkazom in 3 .Turška ustava n ves notranji ustroj Turčije se merama de-mokratizirati. že prva zahteva je za Turčijo težko sprejemljiva, ne le zato. ker pomeni kršitev njene teritorialne suverenosti, temveč še bolj zato, ker bi nje a izpolnitev povzročila, de. bi prišli Dardan ele in Bospor pod enostransko nadoblasit Sovjetske zveze. Za prehodno dobo bi bila morda res ustanovljena nekßika mednarodna kontrotoa komisija, toda dosedanje izkušnie v drugih državah so Turčijo že dovoli poučile, da ra>(a medzavezniäka ustanova ne pomenjr ničesar na nobenem področju, ki ga S vjeti reklam i ;>" jo za, svog'o interesno sfero. Moskovsko zahtevo po odstcjpu obmejnega ozemlja soglasno odklanja vse turško prebivalstvo, ker v tem ozemlju Sovjetski zveza nima kaj iskati in je prebivalstvo pretežno turško. Enodušno mnenje je, da o odstopu od Moskve zahtevanih obmejnih ozemelj ne more biti niti govora. Enako odiklanja vsa politično zrela javnost sovjetsko zefatevo po :>demo, samostojno vodilno osebnost. Piehranbctta kriza v Zedinjenih državah ženeva, 26. aprila. Senatni odfbor, ki je pooblaščen zo preiskavo prehrambenega položaja v ZedLnjenh državah, je izjavia v svojem poročilu, da bo pieskrba civilnege. prebivalstva dosegla doslej nepoznano nizko stanje, če bo vojna tre-jala äe dalje časa. Lakota v zasedeni Italiji Milan, 26. aprila. Poročilo iz Rima reon j-asnjuje posledice katastrofalnih preskrbo-viaanüi prflik na italijanskih področ^h, xass-denjb po Angloemeričeinlh. PoročUo pravi, med drugtm, da se prodajajo matere lačnih otrok engleSkim in ameriškim vqjalkom za Meto kruba, da übiaäjo lakoto svojim otrokom. Veko v ui *paiiM rne.«., načelo zgodovinske evolucije, ki mu njegovega obeležja ne morejo spremeniti niti razni revolucionarni posegi, katerih beleži zgodovina človeških družabnih odnosov precejšnje število, nosi v sebi logično posledico svojega bistva — nag-nenje k pozabljanju. Kot je pri vsakem človeku izobraženost tista usedlina, ki je ostala v njegovem razumu po pozabijenju vseh nebistvenih, bremenilnih okolnosti, ki jih je moral sprejemati vase pri učenju in poglabljanju v posamezne probleme, tako imeau-jemu v družbi njeno kulturo vsakokratni duhovni sendiment, ki ga nahajamo kot posledico večnega procesa iskanja, poglabljanja, stremljenja k višjemu duhovnemu dvigu in — pozabljanja, Je nekaj resnice v tem, da ima to pozabljanje v sebi tudi nekaj tragičnega. Kot je boleča vsaka izguba, tako je včasih škoda, da sta čiovek in družba podvržena tej neizprosni posledici zakona evolucije. Toda v tolažbo naj bo ugotovitev, da bi v nasprotnem primeru ne-pozabljeuje stvari kot bohoten plevel pre-rastle tudi tiste plemenite, včasih silno nežne poganjke brsti, Iti pomenjajo pot k resnici in višji duhovni ter duševni popolnosti. Panta rhei! Včasih pa je dobro, morda celo koristno, če ta večni tok življenja nekoliko ustavimo ter iz poza.be povlečemo dogodke in stališča, o katerih b: lahko dejali, da bi biia res velika škoda, če b! popolnoma zapadli pozabijenju. Gre za našo domačo revolucijo, v kateri se »panta rhei« očituje z neštetimi taktikami, ki se jih je posluževala komunistična stranka, z neštetimi agitacijsklmi gesli, ki jih je vrgla med narod, taktikami in gesli, ki so bila nekoč aktuaina, so pa sedaj skoraj že zapadla — pozabi. V mislih imamo samo nekatere primere, najznačilnejše, nekoč skoro splošno znane, danes pa — na žalost — pozabljene. Iztrgaj mo jih pozabi! Od leta 1918. dalje je bila komunistična stranka Jugoslavije eden glavnih rušilnih elementov države. Neštete akcije, naperjene proti obstoju države, njenemu notranjemu miru in redu so privedle do tega, da je bila stranka leta 1922. razpuščena ter se je poslej začelo njeno llega'no življenje. V prvem času je bilo njeno vodstvo v rokah Srbov. Vendar pri tem ni dolgo ostalo. Srbi, čeprav komunisti, so bili proti temu, Aa se Jugoslavija razbije. Zaradi tega so morali oddati vodstvo iz svojih rok. Polastili so se ga elementi, ki so stali na stališču. da je treba Jugoslavijo razbiti. Komunistična literatura iz te dobe je najzgovornejši dokaz označenega stališča komunistične stranke. Istočasno je poln napadov — več ali manj prikritih — tudi tisti del javnega tiska, ki so mu smer pisanja iz csadja vodih komunisti. Kritike vseh panog javnega življenja v Jugoslaviji so imele namen omajati njene temelje. Po znanem VTL kongresu kominterne ▼ avgustu leta 1935. se je položaj nekoliko spremenil. Nova navodila, ki so jih dohiie kormnrstične stranke, so spremenile tudi zadržanje komunistov v Jugoslaviji Doba od leta 1935. dalje znači dobo vtihotaplja-nja komunistov v narodne organizacije, kjer so prikrito načenjali njih zdrave osnove s uvajanjem nergaštva, opozicije, notranjih sporov itd. Sredi leta 1939, ko se je začrta velika evropska politična kriza, je postala komunistična stranka naenkrat zelo domoljubna. Navduševala je za vojno proti Nemčiji »Domovina je v nevarnosti« je bik) gesk\ ld ga je takrat bruhala vsa njena propaganda. Cilj je Ml prozoren: hočemo vojno, ker jo nujno potrebujemo za izvedbo revolucije. Vojna pa je büa mogoča samo v primeru spopada z Nemčijo; zato so jo ostro napadali Sklenitev pakta med SSSR ln N&aStp je na mah spremenila položaj. Komunisti so se začeli močno ogrevati sa Nemčijo, za mlado narodno socialistično revolucijo, ki bo ▼ družbi z novim političnim partnerjem popolnoma preobrazila svet in z njega zbrisala vse »plutokracijec. Predmet najostrej-ših napadov so postale v tem času Anglija in Francija- Komunisti se niso več navduševali za vojno, marveč postati njeni največji nasprotniki Vendar ta taktika ni trajala dolgo. Vojna nevarnost se je bližala tudi Jugoslaviji. »Načelno« stališče komunistov do Nemčije se je spremenilo tisti trenutek, ko so nastopile možnosti, da Jugoslavija v vojno ne bi büa zapletena. S tem bi seveda tudi ne nastopila podlaga za revolucijo. Komunisti so zato vrgli med narod geslo o ogroženi domovinski časti ter posebno po 25. marcu L 1941. vodili močno agitacijo za odpor proti Nemčiji »Bolje rat nego pakt!« Jasno je, da komunisti pri tem niso pozabili širiti v vojski, med novimi mobilizirane! defeti-stičnega razpoloženja ter pozivat vojakov, naj se ne bore, marveč naj odvrže jo orožje, če bi vojna res izbruhnila. Takšna je bila dvojna ag:tacijska igra komunistov v Jugoslaviji v njenih najkritionejših dneh. Po eni strani so se kazali v svojih geslih sa največje Jugoslovane in rodoljube, po drugI strani so organizirali kapitulacijo. Ob priliki udara 27. marca ter njemu sledeči posledici 6. aprila so se polastili ulice. Vojna je bila tukaj, z njo možnost revolucije. Komunisti so šli med »prostovoljce«, da bi v vojaških edinicah nadaljevali svoje rušilno delo. Svoje pogubonosne razdiralne namene so skrivali za domoljubne krinke. Jugoslavija se je vojaško zlomila. Prvi, ki so veselo širili to vest, so bili zopet komunisti. Njih setev je začela zoreti. Jugoslavije, kateri je veljala vsa njihova borba, po njihovem ni bilo več. Poslej se za komuniste začenja nova doba: doba »narodno osvobodilnega gibanja«, ki stoji na stališču, da Jugoslavije ni več, da je razpadla. »Narodno osvobodilni« državni program komunistov je v tem časa sovjetska federacija v državni povezanosti s SSSR. Zunanjepolitična stvarnost pa se kljub temu ni spremenila To so morali končno sprevideti tudi komunisti Zato se je morala spremeniti njih taktika. V svoj program so brez vel'kih pomišljanj vstavil! tudi točko o Jugoslaviji in v sporazumu Tito - 8u-bašič celo priznali njen« zunanjepolitično kontinuiteto. Mednarodnopravno so to pri- Nadaljevanje tm a. Se LJtiMfaiie Opozorilo obveznikom pionirske službe Od 24. aprila 1945. dalje so vse Pöllove poslovalnice »Pionierdienst«, razen poslovalnice na Poljanski cesti 21, v vseh okrajih Ljubljane zaprte. Za vse mesto Ljubljana je odslej pristojna pionirska poslovalnica na Poljanski cesti št 21. Vprašanja, prošnje, itd. je treba torej nasloviti na Pionierdienststelle na Poljanski cesti 21, kjer se te prošnje itd. rešujejo oziroma pošljejo v nadalnje poslovanje. Prošnje in vloge na druge službene urade ali na delovni štab Höcker so brezpredmetne in ne bodo upoštevane. » u— šestdesetletnieo praznuje danes gosp. Filip liohal, sprevodnik državnih železnic v pokoju. Po rodu je iz Idrije, služboval pa je daljšo dobo na Primorskem, zlasti v Trstu. Od leta 1939., ko je stopil v zasluženi pokoj, biva stalno v Ljubljani. Zvestemu prijatelju »Jutra« želimo še mnogo sreče ln zdravja! u— Natečaj za izvršitev umetniških slik. Kulturni odsek Informacijskega oddelka Pokrajinske uprave razpisuje Natečaj za izvršitev umetniških slik iz polpretekle slovenske zgodovine in iz slovenskih protikomu-n: stičnih bojev ter portretov znanih padlih protikomunističnih borcev ter domobranskih junakov (slovenska vas pred vojno, osamele kmetije, begunci, portreti Balantiča,, Kremžarja, Perneta, Capudra, Meničanina, Furlana itd. Siike se lahko izvrše v poljubni teluiiki in izdelavi. Posebna komisija bo Izbrala in ocenila poslana dela, ki jih bo Informacijski oddeiek odkupil in iih dal tudi razmnožiti. Najboljše tri podobe bodo razen odkupa še posebej nagrajene z nagradami 12.000, 10.000 in 8000 iir. Izvršena dela naj se oddajo do 15. junija 1945. Kulturnemu odseku Informacijskega oddelka Pokrajinske uprave, Bleiweisova 13-TTT. Tam se dobijo tudi natančnejši nasveti. u— Na nocojšnji produkciji šole Glasbene Matice bodo nastopili gojenci klavirskega oddelka prof. Silve* Hrašovčeve in izvajali 27 skladb ge. Mirce Sanctaove. Večer bo nov dokaz, s kakšno vnemo dela naše uči-teljstvo na glasbeno vzgojnem polju, bo pa tudi priznanje skladateljici, ki je svoje lepe flasbene domisleke strnila v niz izvirnih lavirskih del, katere bodo Izvajali Igo Gruden, Marija Korenini, Joško Meršol, Majda štoviček, Marija Gogala, Vidojka Seršič, Polonca Matičie, Janez Korenini, Lea Paulin, Tuša Hribar in Vanda Mahnič. Produkcija bo v mali Filharmoniöni dvorani ob 18. uri. Sporedi se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Tramvajska proga na Rimski cesti je popravljena. 7 sredo zjutraj, ko so vozovi električne ceste spet stekli skozi Ljubljano, je bila vzposta- ijena tudi direktna zveza Spi. bolnica— Vič. Zaradi poškodovanega cestišča na Rimski cesti se je tramvajski promet na tej progi dober mesec vršil s prestopanjem. Na odseku Rimska cesta— Vič so bili v prometu trije tramvaji, ki so tudi čez noč stali na progi. — Pcorav-Ijanje poškodovane proge ni bilo lahko. Delavci so ugotovili poškodbe tudi na pod-cestnih napravah in kanalizaciji. Popravilo takšnih poškodb zahteva mnogo časa. Odstraniti so morali tudi nekaj" metrov poškodovan h tirnic na obeh progah ter "jih nadomestiti z novimi, M pa so bile tako dolge, da so se tesno dotikale obstoječih. Ker je bilo vreme, ko so nove tirnice "položili. razmeroma hladno, so se nekaj dni pozneje, ko so pritisnile toplejše pomladanske sape, podaljšale n zaradi pomanjkanja prostora upognile. Sprva so ;,ih poizkusih poravnati z udarci težkih kladiv, ker pa to ni pomagalo, so jih nekoliko odžagali. Končno so utrdili temelje in cestišče posuli z drobno lomlienim kamenjem. Tako se sedaj tudi na viški progi vrši tramvajski promet nemoteno. u— Kmetovalci in lastniki zemljišč z začetnimi črkami PI, M, V, Z, 2 ta T naj pridejo po prepustnice, ki so bile nanovo odobrene, v" petek 27. t. m, popoldne med 2. in 5. uro, aH v nedeljo 29. t. m. dopoldne med 7. in 10. aro v mestni gospodarski urad v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 15, oadstr. IL Ob istem času naj pridejo po prepustnice tudi vsi najemniki ter vsi zamudniki, ki prepustnic za svoje uslužbence še niso vzeli. n— Srednješolcem-kam priporočamo učenje strojepisja! Učne ure dogovorno zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po želji. Novi „Vse te&s .. Nadaljevanje s 1. strani znali tisti državi, o kateri so trdili, da je ni več. Takšnih in sllčnih taktiziranj, ki jih s tem trgamo iz pozabe, je bilo še več. Sem spadajo razna stališča, ki so jih komunisti v teku sedanje vojne zavzemali do kralja Petra, sem spada tudi tolikokrat omenjana pravica do samoodločbe s pravico do odcepitve, brez katere m bilo stavka v komunistični podtalni literaturi itd. Vse je bilo, vse je minila Ljudje so pozabili in pozabljajo še danes, da je komunizem že neštetokrat menjai svojo masko, ni se pa oddaljil od svojega smotra — revolucije, po kateri bi pršel do oblasti. Panta rhei! Vse teče, vse se spreminja ln — pozablja. Mi pa smo hoteli iztrgati pozabi vsaj nekaj, kar bi bilo vodilo v usodnih dneh t:stim, ki se še niso popolnoma skregali s svojo pametjo. fceCaJ! 80. aprüa, L, X. maja: učni zavod, Domobranska 1& o— Lep zgled socialnega razumevanja. Socialni urad mestnega županstva je bil obveščen o bednih razmerah v družini pok. delavca Feferja Lovrenca na Tržaški cesti št. 221. Z odobritvijo vršilca dolžnosti ljubljanskega župana gospoda Franca Janči-gaja, so bili štirje nedoletni Feferjevi otroci v starosti od 1. do 8. leta oddani v za-vodno oskrbo. Vodstvo Kolin.sk e tovarne se je prostovoljno obvezalo, da bo za oskrbnino teh sirot prispevalo vsak mesec 600 lir in je v ta namen izplačalo dozdaj že 1800 lir. Mestno županstvo izreka dobrotnici za plemenito socialno razumevanje najtoplejšo zahvalo. u— Darovan ao: za oškodovance po letalskih napadih Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic 1.000 lir tet dr. Alojzij Kobal L000 Ur v počastitev spomina Frana Košaka * Grosuplja ter uslužbenci Nabav-Ijalne zadruge državnih uslužbencev 800 lir; za Socialno pomoč uslužbenci Kmetijskega oddelka in sorodnih odsekov Pokrajinske uprave 1-390 ttr namesto cvetja na grob dr. Antona Saple. Lucija in Bara Pire ter N. Tumpej lz Stične pa 300 lir za begunce tz žvlrč; Slovenskemu Rdečemu križa dr Jože Rant 300 lir namesto cvetja na krsto Frana Košaka, rodbina Franca Kočevarja z Vrhnike 500 lir v spomin pokojne Mare Rakovčeve, in Vera in Reinhold Kune 1.000 lir v počastitev spomina Franca Košaka; Podpornemu društvu za gluhonemo mladino sošolci Francita Tomažiča 555 lir namesto cvetja na njegov grob; za stare in onemogle v mestnem zavetišču Evangelijsko društvo gospa 300 lir in neimenovan trgovec 200 lir. Pri upravi »Jutra« so položili ing. Franc ta Albina štiglič 300 Ur za slepo mladino v počastitev spomina Franca Košaka, ing. Levičnik 300 lir za gluhonemo mladino v počastitev spomina Franca Košaka in dr. Anton švigelj 500 lir za Društvo slepih v počastitev spomina Franca švigHa. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli več ponesrečencev iz mesta ta z dežele. Z Blok so pripeljali 27 let no hčerko posestnika Matildo Benčina, ki se je s kropom oparila po nogah, iz Sv. Jo-šta pa 7 letnega sina hišarja Gustava Koširja, ki si je pri padcu zlomil levico. 27-letna prodajalka Pavla Avbljeva iz Ljubljane je padla in si zlomila levo nogo, Jurij Brozovič, 35 letni delavec iz Ljubljane, se je pri padcu poškodoval na obrazu, 51 letna delavka tobačne tovarne Ljudmila ška-farjeva pa je padla po stopnicah in se potolkla po telesu. Is Novega mesta Blagodejen dež je začel padati v zgodnjih urah v nedeljo ta padal vse doooldne. že popoldne pa je zopet posijalo sonce, vendar ni ogrelo ohlajenega ozračja. Oče Gorjanec si je namreč zopet za kratek čas nadel sneženo kapo. Zemlja, ki je bila že potrebna mokrote, se je v zadostni meri na-pila voda. £z Ta?sta Pn&Sca za bombardiranee. Društvo trgovcev v Trstu je pozvalo čOteme, da name-stajo v trgovinah puščice za zbiranje milo-darov v prid tržaškim bcmbardiraccem. Alpinističen tečaj. V Trstu so osnovali tečaj za one, ki se hočejo pobliže seznaniti z alpinizmom. V alpinističnem tečaju bodo predavatelji seznanjali tečajnike z geoloških ustrojem alpskega sveta, z življenjem v planinskem svetu ter s fotografiranjem prizorov iz gorskega življenja. Poleg tega bodo govorih o zgodovini in razvoju alpinizma s posebnim oziram na Julijsko Krajino. Smrtna kosa. V Trstu je 20. spni a imr'a ga. Marija Urbani, roj. Jasnig, soproga znanega posredovalca med slovensko in italijansko književnostjo profesorja UrbarJja Tatvina v gostilni. V gostilno »Aquilina«, katere lastnik je Franc Podgomik, so vlomili tatovi ter odnesli lz nje bicikel, 20 kg usnja, 4 kg 3uhih gob, 2 kg slanine, 10 kg mesa, 6 kg maščob. 300 jajc, 9 1 olja ter večjo množino vina in likerjev. Poleg tega so ukradli lastniku gostilne več odrezkov živilskih nakaznic. Dva napada. V uiUci CordaroB stanuje delavec Franc Alzari iz Rojana. Mož se je zvečer vračal proti domu, med potjo pa so ga obstapili štirje neznanci, potegnili samokrese ter mu grozili, dokler jim ni izročil listnico z 1.180 liirami in osebnimi dokumenti. Prav tako so oboroženi neznanci najpedüi 241eitnega Salvaitorja Cur r i ja, kateremu so tatovi na cesti proti Tržiču ulcr&dli L600 Ir. Kolektivna rasstava slik M. &®gcvšlca V nedeljo dopoldne je bila v zgornjih prostorih »Galerije Obersnel« na Gosposvetski cesti otvorjena kolektivna razstava del kiparja ta slikarja M. Kogovška. Mlaai umetnik se je sprva uveljavljal s plastiko, kmalu pa je začel goj:ti tudi slikarstvo. Tudi na* tem področju se je prav lepo uveljavil. Svoje slike je često razstavil na skupnih razstavah. Sedanja razstava pri Obersnelu obsega okrog 80 del različnega formata od najmanjšega do največjega, prevladujejo pa velike in srednje" slike. S to zbirko* je Kc-govšek dostojno predstavil svoje znanje in svoja neumorna prizadevanja poslednjih let. Krajinski motivi iz neposredne ljubljanske okolice, znani ta priljubljeni, zanimivi ta idilični so neizčrpen vir za umetnško izživljanje. Zlasti veliko ljubezen je Kogovšek pokazal do naših rek. Skoraj ni na njegevi razstavi pedobe, na kateri ne bi bilo vsaj košček vode. Obiskovalec razstave s: lahko ogleda n. pr. Ljubljanico, kadar je narasla, pa ko skoraj usiha, v rani jutrnji uri, podnevi, v mraku, spomladi in jeseni, poleti in pezimi. gladko kakor zrcalo in razbur- takrtfe, kano, deročo ta twimo, kakor je bfla ko je povodni mol odnesel Urško. Pc krajinskih motivov obsega zbirka tudi nekaj taterierjev, portretov in tihožitij. V manjšem razstavnem prostoru je tudi posebna zbirka 9 malih olj »Pomladanski zapiski«. Tako je razstava pri Obersnelu uspel prikaz konstruktivnega dela enega izmed našin nadarjenih mladih umetnikov Kogovšek je sprva nameraval razstaviti tudi svoje plastike; razstave plastik in slik obenem en'ega ta istega umetnika so tudi pri nas redke, zato bi bila takšna prireditev tem bolj privlačna in zanimiva, žal pa te svoje zamisli ni mogel uresničiti zaradi pomanjkanja prostora primernega za tolikšno število umetnin. Ob priliki svoje prve kolektivne razstave se je Kogovšek odločil, da odstopi izkuni-ček ene svejih najlx>ljših na ogled postavljenih slik Protituberkuloznemu dispanzerju. V ta plemeniti namen je določil odlično delo »čez gozd« (št. 12) s pogledom na zasnežene Kamniške planine. — Razstava v »Galeriji Obersnel« bo odprta kake tri tedne in zasluži vso pozornost. _vm. gospodarstvo Proračun Pokrajinskega gospodarskega sveta Prezndent Pokrajinske uprave drv. general Rupnik je odobrili proračun Pokrajinskega i gcvspoda. skega sveta za leto 1945. z dohoci- i ki v viški 4,272.425 lir in z izdatki v enaki ! višini. Odobri je, da se v kritje izdatkov v letu 1945. pobüia.jo: 1.) 35odst«taa dokladia na cenovno pri-eobnino ta na osnovni družbeni davek ob naslednjih spremembah: Davčni ZKrvezojici, ki plačujejo piidobnno oavšeujno. plačajo letni prispevek 30 hi*. Podjet o., ki so dolžna plačevati piispevak morajo plačat; 30 lir, i če bi 35:dstoti ia dokiada znašoda manj ka- ; kor 30 lir, kakor tudi v primeru začasne i ustavitve oziroma ne celotnega obrato-an a. \ 2.) 35odstotna dokiada na minimalni da- i vek 50 % družbenega deivka po členu 86. | zakona o neposrednih davkih. Ta dotelada I ne sme znašati nranj kakor 150 lir letno. Dokladc in prispevke predpisujejo in po. i birajo pristojne davčne uprave fci se pla- ' čujejo ob istih rokih, k?kor davki, po katerih so odmerjeni. Poleg omenjenih davkov in dokiad sme Pokrajinski gospodarski svet pobirati takse in pristorjibine topništva iz naslova uradnih opravil po sočasno o'obre-nem in objavljenem pristofbeniku t>iks. Odločba o odobritvi proračuna je objavljena v »Službenem listu« 25. t. m., kjer ie rtfravljosn tudi pris+oifbenik taks Pokrajinskega gospodarskega sveta teicj jwi poobteMcwi Mdeifts Tumfttn bflb aaboleženo, d» J« drugI namestnik upravitelja, za aopcdplß pa je bU poobl.Ačen uradnipodružnice Mihael Beziiij. — tr1 Prvi kranjski izdtlo-valnici gia ovirjev v Ljubljani B u d o 1 f A. Warblnek je bila izbrisana Verl MurglJevl podeljena prokura — Pri L j u d s k , posojilnici v LJubiJani Je bil vp san član upravnega odbora dr. Valentin Meršol, adravuit v nabavni in prodajni zadrti;,v Ljub'Jan i, Je bi) Lju^lj^ni. — pri Gospodarski zadrugi zbrisan član upruvnega cdoora dr. Branko Jan vpisan dp dr Juli! Paveili zasebni uradnik v Ljubljani. — N^mSki vojno-cospodiFSk ukrepi. NemSki produkcijski nooblaščrnec za oblač la je odredil da se u tavl lzdelo anje mošk.h .n ž r kih dež nikov - seh vrst. ;-osebna navodila so bila izdans za lzgotovltev poli deikov. Za ;op~avila dežniko Drepovea ne velja. - Tudi Kanada fgroža an^leS1;« 7'ir.?njo trgovino. Znano je, da eo ameriške 7-dru; ene države v teku tedanje vojne pričele v velikem obsegu lJsvaSatl tla ko n» tradiciona'na t-žiSči an-(»lfSke zun an te trgovine Polfs tega se vcd.io bolj opaža konkurence od strani britanskih domlnlonov. Tu Je v prv; vrst' omenit' K"-nndo. ki Je v teku sedanje vojne zabeležila izredno narel gosnodirski rarvoj. Mesečno poročilo zavoda Royal Bank of Cansda poudsrip rta 'e obs^r vansdske zunanje treovlne v lan--kem letu ovzpeT-> na tretle mesto r>ied državami z rajve^lo zunanjo trrovino. ?a Ansü'o te pof nbno vznemlrlUvp tudi o'roln.os' ds odnad^ vd-io vf^i« nadskepa iz'o a ' a ndk- medterr tem ko stopp *• ?ifa lr> rud. predstava v Dr@mi Članski prispevki za Zvezo delodajaJcev Glede na člena. 11. tn 21. pravili PokrajSn-ske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine in na sklepe izvršilnega odbona. zveze je prezident pokrajinske uprave div. gereral Rupnik izdal naredbo o odobritvi članskih priapevkov za to zvezo ki je objavljena v »Službenem listu« 25. t m S to naredbo se odobrujejo ln izrekajo aa izvršene redi (i ta izredna članski prispevki delodajalcev Ljubljanske pokrajine za leto 1945., kakor jih je sklenil dne 30. oktobra 1944 ta 6. inrJirca 1945 izvršilni odlbor Pokrajinske zveze delodajalcev, ki ga je v to pooblastil zvezni svet. Znesek prispevka, ki gn morajo plačati indu-ätrij-J ter denarni in zavarovalni zavodi se priobči zavezjamcem prizadetih združenj s priporočenim pismom in se prispevki p1 .občujejo neposredno pri teh združe jih. Po strokah in la-ajih določene prispevke obrtnikov sporoči le tem ta jih pobere od njih Poštna iirandOttüca Pmv tako* sporoči in pobere Foštna hranil mea prispevke trgovcev. Za člene gostinskega sindikata, ki točijo vin.) v Ljubljani, se od. Ibruje pr:spevek po 0.10 lire za TOak liter vina, ki ga uvoz jo. Ta prispevek, ki je r k: cm en jen po polovici gostürußarski botoišCu blagajni, po drugi polovici pa gostinskemu sindikatu združenja trgovcev, se po bi m hkrati z obč&isko troö.rano ta se ne sme prevalita na potrošnike. Prispevek članov sindikata hišnih posestnikov zneša 0.4 odstotke osnove za odmero zgradarine, tc je davčne oa.iove, zmanjšanje za zakonite odbitke po prefifrjsh ze»-:ona o fi©posredWi!h davkih. Najnižji prispevek znaša 1 liro. Prispevek pobirajo davčne uprave hkrati z zgradarino. Zoper predpis prispevka je dopustna v 15 dneh po obvestitvi pritožba na predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev, ki odttoči, ko je zaslišal izvršilni odoor. 2k?'oer pred-sednikm-o odločbo je d:(pustna nadu ra pritožba na šefa pokrajinske uprave v 15 dneh od dnevr. obvestitve. Odločba o pritožbi se priporoči stranki s priporočenim pismom v enem mesecu od dne. ko je bila Prit žba vložena Zamudnim plačnikom se zanačuina--o zakon,;te obresti ta se doigovemi prspevki izterjajo ktakor nep:-stavill na oder samonikle like. Temu slogu primerno inscenacijo je po režiserjevi zamisli napravil Ing. arh. E. Franz. SPO RT NE SAMO ZA ZLATO ii*>man ■•'Sonn pa tvegate skoK v praznoto. Kaj iniskte, da vas v tujini samo čakajo, kdaj pridete? .dar ne veste, kaKo se je zunaj težko uveljavit: ? Ste v tujih jezikih tako podxovani, aa vas ne bo mogel nihče pre-variLi, nihoe izkoristiti, nihče ooriniti v stran: cesa se prav za prav nadejate tam zunaj?« »Ničesar.« »Torej se pripravljate na samomor. Kajti i to, kar mislite storiti, ni prav nič drugega. : Vsakdo je svoje sreče in svoje nesreče ko-| vač, Kasch. Lahko bi tudi rekel: Vsak mora | sam ^josrebati juho, iti si jo skuha. Ne, res vas ne razumem.« Wellencamp je govoril mirno, toda bil je ! razburjen. Kastna je unel rad, in načite ; je imel z njim, velike načrte, üdaj pa ta , polom! 1 *Pra\ za prav je vse samo zaradi požara,« je Kasch zamrmral. , VViegand je mrtev. To deia stvar še tem hujšo. Ljudje bo-i do začeli govoriti, da sem bil prav za prav jaz tisti, ki--« »Z vprašanji vesti mora človek sam opraviti, tu drugi n majo besede. Ako se čutite krivega — saj vem, na kaj namiga vate — tedaj si najuite pot, cla opravite pokoro. Ne opravite je pa, če izvršite svoj namen, da zapustite Nemčijo. To ne bi b.lo pokora, temveč beg. Pa najsi samo beg pred praznin; prividom.« Wellencamp je pogleda? na uro. Nekaj minut je manjkalo do desetih. Sv», ta nebesa, kak trdoglavec je bil ta Kasch. »Še enkrat mirno premisi te, kar . em vam rekel. Otrc-site se zbeganosti. Poskusite misliti jasno in dosledno. Zberite se in bodite cel mož. če pridete potem k meni m mi rečete: Vendarle bi rajš šel! — prav, Kasch, tedaj pojdite v bežjem imenu. Ce si pa stvar di-ugače premislite, vam ponudim, da se za nekaj časa docela preselite na ,Utvo' in se izključno posvetite novim poskusom. To je naloga ki bi bila vredna truda. In nkar se ne bojte, da bi vas kdor koli krivo gledal zaraefi tega.« Za trenutek so se Kaschu zasvetile oči. »Utva« ... izključno novim poskusom ... Izprevidel je. da je to več kakor zgolj priznanje njegovemu delu ... »Torej do svidenja jutri, Kasch. Odločite se dotlej! Potem bova videla. Tako ali tako!« še preden je Kasch zapustil sobo, je stopila čez prag Hela Dranstädtova. V roki je držala sp sek obiskovalcev, ki so bili napovedani ob desetih. Izraz nejevolje ji je izpreletel obraz, ko je zagledala Kascha. V kakšno zadrego jo je bil davi spravil. In še, ko je prišel samo z namenom, da se od nje dokončno poslovi. Oči so ji bile nehote šv gnile po hišah gor ta dol, a na sr ečo ni opazia* nikogar pri oknih. Kaj bi si le mislili o nji v domači ulici! Ne, to se ni smelo nikoli več zgoditi, povsem odkrito mu je bila povedala svoje mnenje, še dobro, da je Baray ni sprem?ial. Kaj bi bil rekel, ko bi bil videl, da jo takole čakajo za vogalom! Kascha vobče ni razumela, ni se mogla zamisliti vanj. Zakaj se ni zbral? Kar je bilo, je bilo, tega ni bilo več moč: izpre-meniti. iLEŽNICA KOLEDAK Petek. 27. aprila: Pnrejrin. EEŽ KNE EKA NE Mr. Leu s te k, Resljeva ce-'; v e c, Kongrssni trg 12; Nada Vič, Tržažka cesta. I; Babo. K o m o t a r , DRŽAVNO GLEDALIŠČE oramsko glfdalisce Petek, 27. apr., ob 17.: St. Majcen: Matere. Premiera. Red Preinierski. Sobota. 23. a->. ob 17.: F. Grillpar7.er: Ljubezni ln morja valovi. Red D. Nedelja. 29. f;pr.. ob 17.: S Lagerlöf-B. BfgovlÖ: Gösta Berling. Izven. Cene od 40 lir navzdol. OPERNO GLEDALIŠČE Petek, 27. apr.: Zaprto. Sobota. 28 -ipr.. ob 17.: R. Wagner: Tanrliänser. Red Sobota. Gostovanje tenorista dr. Pölzer-Ja Julija ln basista Betetta Julija. Oddajniška sliuplna Jadransko Primorje R A D S O L JUB L J A NA PETEK, 27. AP UL Igralcem - nogometašem! Naslednje nogometaše pcz.vam. naj pridejo danes popoldne na Igrišče Ljubljane: Rogel.i, Oblak, Aljančič, Na-code I in II, Plskar D Sočan L Plšek, Rot, älbenik, Brodnik. Kumar. Fajon, Levpj-t. K ranic — Trening za nedeljsko tekmo! — Makovec, s. r KINEMATOGRAFI KINO UNION: »Sinček na počitnicah«. Hans Moser. Predstave ob 17. in 19. url. KINO M'TICA »Žena mojih sanj«. Ob 15.. 17 in 19. url. ' i? V»-" isäEÄ^i trgovsko sposobna prijazna žali pre-Ponudbe »Lep roko-9263-1 mmm SNA2ILKO pridno in vestno, za čiščenje ki-nemr.tosrafsklih prostorov, sprejmsrao v stalno službo. Kino TTnion. 9251-la GOSPODIČNA nsobražena, blrgijničarka. s strankami, menit! službo Jutru pod pls«. C" ' vi fjs VAJENCA čev".1?rsk?Prl levu«, Gosoosvetska cesta. Nova naročila sprejemamo le še najkasneje danes v petek do 6. urs pop. 9266-6 SRAJCI mcškl, št. 38, lz predvojnega blaga in salonski lestenec, prodam. Naslov v Jutru. 9224-6 VOZIČKA otroška, "globokega lr. športnega ln 30 kg afrika, morske irave, vse nredvo.ine roba ter kokljo z 10 piščanci. prodam. Ul>a.n-ska 39, pod priti. 5214-6 KO/3ICO sanske pasme, staro sedem tednov in 40 belih ploščic za štedilnik. prodam. Ižanska c. 67. 9215-6 SPALNICO nleskano na orehovo korenino, prodam ali zamenjam za boljše damsko kolo. — Ogled od 8. do 12. dopoldne. Naslov v Jutru. 9217-6 PIS. STROJ nov. por-tabl, prodam. Naslov v Jutru. 9218-6 BLAGO za kavč in grad za 2 žlmnlci, prodam. Naslov v Jutru. 9219-6 SVINJO Jesensko, za rejo. prodam. Kunovar Valentin, vrtnar. Sv. Križ. 9180-6 OTOMANO spalno, lepo, plišasto, 10 m gumijaste močne cevi ln škarje za striženje las. prodam aH zamenjam. Ogled od 17.—20. Naslov v Jutru. 9179-6 ŠIV. STROJ damski, star, ugodno prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 9175-6 BLAGO za moške srajce, lep! vzorci, prod cm ali zameniam za protivrednost Naslov v Jutru. 9315-6 PLATNO Schroll 180 cm široko, prodam. Naslov v Jutru. 8228-6 VOZIČEK globok, predvojni, dobro ohranjen, prodam. Pevec. Sv. Petra c. 51. Q242-6 OMARO hladilno, prodam ali zameniam" za protivrednost. Stanlčeva ul. 8. Bežigrad 9174-6 POSTELJO z žlmnico. starejšo, lz trdega lesa. prodam. Tovarniška 1-T. 9163-6 HARMONIKO dva ln ln pol tonično. skoraj novo, prodam. Florjan-ska ul. 40. 9193-6 HLAČE mošks, suknjiče, damske čevlfe št. 40 do 41, damsko črno svileno ob eko, usnjene kov-čege, iedilnico (nemo-demo). malo omarico, ligodno prodam aH zamenjam za protivrednost. Pred Škofijo št. 19-1, 2, 9190-6 RUTE ovratne, svilene in damske nogavice s črno črto. prodam. Naslov v Jutru. 9188-6 ČEVLJE 2 para, nove, damske, letne, semiš, št. 36 ln 38, prodam. Dolenc, Zbašnlkova 3. 9182-6 RADIO AP/ RAT manjši format, dobro ohranjen, prodam. Naslov v Jutru. 8173-6 KOŠARO otroško, na kolesih, z žlmnico, sko-ro novo. prodam. Naslov v Jutru. 9195-6 2AKET prav dobro ohranjen, iz predvojnega blaga, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 8172-6 VOZIČEK Športni, nor. avtomedel, tapeciran, ln železni miznl štedilnik lz litega železa, prodam. Brejčeva 8, šiška (dvo-rlšče). 8200-6 PLOŠČE gramofonske, rabliene igle !n strune za brač, prcd"m Kamniška 13. priti. levo. 9210-7 DARILI krasn-, brušen llkerakl servis 7,d i oreb in brušeno skledo p o dam. Gospo;vetsk3 <~5a, III nadsf. levo. 9201-c ČEVLJE št. 38. damske sive, salonske in šest šlfonastih kombinež z vložki, vse lz predvojnega blaga, ugodno prodam. Ogled pri vra tir ju Jutra. 9405-6 KOLO moško, "koraj novo, ter nekaj drnpro-cen h moških ir. dsm-skth daril, primernih za birmo, ugodno prodajn. Ogled na Zaloški cest! 51-1, poleg Sole v Mostah. 9257-6 JtfJUlS POZOR • Kupuicm in prodajam rabljene čevlje. Zameniam večje in manjüe Številke. Klavžer. Vošnjakova ulica 4. R418 7 NAKUP in prodaia vsakovrstnih predmetov. Trgo vina »Ogled«. Mestni tr« }. 8142-7 RJUHE, kapne, žimnice, pohištvo, porcelan m drugo kupi trgovina »Ogled«. Mestni trg 3. 8141-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim Ponudbe »Tutru« pod »Znamke«. 7218-7 SLOV KNJIGE, dobre, kuphn. Ponudbe lutro pod »Bibliofil«. 7216-7 KOPALNICO kompletno peč' ln banjo, novo aH malo rabljeno, kupim aOl dam protivrednost Ponudbe Jutru pod »Kopalnica«. 9042-7 UUBL! ZVON rud: po ^ame-ne letnikp 'n mesečnik» kupim Por.ud be Jutru ood »LJvblJ Zvon«. 7217-7 v HITROST i nova trgovina. kupi led'lne servise vinske servise. Je-dä'ne pribore posamezno. no?e. žlice, vilice in vse steklene predmete ir razne- ^ollše nr- d mete. P!"*a takoj Stri-terjeva št. 2. 9143-7 KOLO damsko dobro nlyanieno, ltalv znam ke, kupim. Ponudbe Jutru pod -Denar all drugo«. 9157-7 SIV. STROJ, damsko lo moš o kolo, "«e ohranjeno. noveiš.», dobre znamke, '-.uplm ali dam drugo proti- rednost. — Roje. Triglavska 9. te-lef. 28-61. 9198-7 KOLO moško, novo all dobro ohranjeno, brez gum, kupim. Np,slov v Jutru. 9208-7 PREJO bombažno, '/«kg ln 2 star! rjuhi, kupim all dam protivrednost. Ponudbe Jutru ood >Pavola«. 9176-7 VOZIČEK otroSkl. globok, kupim all dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Dobro ohranjen«. 9184-7 KNJIGO Šilih: .Bell dvor«, kupim ali dam protivrednost Ponudbe Jutru pod »Nekartllec n«. 9183-7 TRENČKOT ?a srednje-vollko moiko postavo, kupim. Dam deloma protivrednost. Naslov v jutru. 8206-7 OGROD.TE starega kolesa, brez gum, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ogrodje«. 9204-7 OGPODJE za športno kolo. kupim. Naslov v Jutru. 9202-7 i Z ftmmjfmt PULOVER svetloslv. volnen, nov. dekliški, s kratkimi rokavi, zamenjam za protivrednost. Cesta na Rožnik 5 9222-8 PLAŠČ moški in kratek suknjič, zamenjam. Na slov v Jutru. 9225-8 OFLFKO moško, popolnoma "ovo. sivo. zamenjam moško kolo za damfkega ali za rabi'en S'valni stroj. Kamriška 13, nritl. levo. 9211-88 PESO 300 kg, kupim oz. dam zanjo voz gnoja. 9212-8 PROTIVREDNOST dam za nov plašč za kolo. Ponudbe Jutru pod »Nekadilec«. 9205-8 TORBICO potovalno, manjšo. temnomodro, zameniam. Gajeva št. 10-VI desno. 9189-8 KOLO damsko, dežni plašč, kostum ln stare gosli, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 9229-8 GALTCO dam za protivrednost. Krlževnlška ul. 11-1. 9199-8 OTOMANO kot novo. zajamčeno čisto, rume-njem aa protivrednost Naslov r Jutra. 9203-8 PARCELO 900 kv. m. dam v najem. Ostalo j po dogovoru. Rožna dolina 11-15. 9178-17 1 PARCELO za večnad-stropnico v središču, prodam za L 1,450.000 ln več majhnih parcel. Realltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva št. 10. 9160-20 SOBO PRAZNO ev. s souporabo kuhinje, oddam v središču mesta. Vprašati na tel. 36-97. 9213-23 IZGUBIL sem večjo usnjeno listnico na Dunajski cesti od proge do vojašnice. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi v trgovini M. Kerne, Dunajska C. 88. 9370-37 POZOR IN SVARILO! Dežnik, rjav, z držalom lz lesa Izrezljane glave sove. s steklenimi očmi, sem izgubila v ponedeljek 23. aprila popoldne. Osebo, ki ga Je našla, prosim naj ga vrne v upravo Jutra proti nagradi v nad-vrednostl. 9226-37 KOKOŠ se Je zatekla v ponedeljek 23 Je temne barve. Prosim, vrnite Jo proti nagradi Lenčkl Nagllčevi v Su-bičevo 3-1. 9284-37 IZGUBIL «e«n svilen siv Bal g črnimi črtami. Odda naj se proti nagradi ▼ Jutru. 8345-37 AKTOVKO s čevlji sem našel. Lastnik Jo dobi pri Kotniku v Stanlčevi ul. 8. 9256-37 BESSI?!»?»^""ss IWIW 1 uiuAifcMm» ZAHVALA. — V'em, kl ste spremil! našo drejo mamo, staro mamo in taščo, gospo M A » I J O R O J C na njeni zadnji noti, izrekamo Iskreno zahvalo. Slovesna sv. maša zadušnfca bo v ponedeljek, 30. aprila, ob 7. url zjutraj v c?rkv! Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 24. aprila 1945. žalujoči t V neizmerni žalosti snoročam da Je s tragično smrtjo izgubil svoje življenje naš srčno ljubljeni ISletni sin ln brat, gospod A U S S E N E K ANTON, dijak Pogreb bo v soboto. 28. t.m., ob 9. uri z 2al, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana. 26. aprila 1<>45. Globoko žalujoča Antonija, mati; brat Viktor in ostalo sorodstvo mmmmBams^sBmmsKsaaaammmm t Umri nam je v 61. letu po težki bolezni na« ljubljeni mož, oče, dedek, sin, brat, svak ln strte, gospod Hrs^o Fene^ik, žel. uradn'k. strojevodja v pok. Pogreb bo v soboto, 28 t. m . ob 17. ur! te splošne bolnišnice na. pokopališče v Stepanjo vas. — Maša zadušnica bo v rredo, 2. maja t. 1. ot> 8- url v cerkvi Marijinega Oznan'enja. LJubljana. Tr?t. 26. apr. 1945. žalujoči: žen?. Ivanka «iT dr. Prago Benedik z <"r"?fuo t t ostalo =orod"-'vo Po budem trpljenju Je v 77. letu mirno iT v Bogu zaspala naša zlata mama, gospa Franja Premelč, roj. ^erhavc vdova po veletrgovcvi V poelednj! dom Jo bomo spremili v soboto, 28. t. m., ob pol 9. url z 2al. kanele ev. Nikolaja, na pokopališče k 9v. Križu. LJubljana, dne 26. aprila 1945. L"d:s'av. s n; Marta nor Darar hči; MelaniJa. "•"T'ia: riohert : >T:*'a. v->«!.-, o«"*-?!) sorodstvo