r »n eiTHii rw «tww * * rrrrrrmi m Posamezna številka: • 1 krono. ; • ,TABO£* izhaja v«iu> dan, razrta • nedeljo ib praznikov, ob 18. uri z • da.umom naslednjega dne tei stane ■ celoletno 180 li, polletno 90 K, J četrtletno 45 K, mesečno 15 K. * inserati po uogovora, Pri večkratn. ■ objavi popust* • N aro- se ?n opravi .TABORA*, J MAHIBOli, Jurčičeva u.ica^Uv, 4. « POaTNESTA" FATa AXIE AS-A: 1 ■m* m .-wmvivr.vmi rvf» v * * r» ««.«b m 2 ! Posamezna številka: • I" .. m l 1 krono. ' ; ; DREDK1ŠT VO se na naj a r Mari* £ B boru, JurČioeta ul. it; 4, 1. nad- • * stropje. Telelon interurb. št. 27t>. « ■ .UPRAVA »e nabija v Jurčičevi * m ulici it. 4, pritličji«, desno. Tele- 2 * ion bt. 24. SHS pobinoutkoTUi r«- •* a Čud štev. 11.787. ; Na naročila brez denarja s* n® • m ozira. — Rokopisi se ne vračajo. « Leto: 5. Maribor, četrtek 28. oktobra 1920 Številka: 53. J B^gastaaMattBBaBBBBtffigiig državljansko VV|> Nacij onali stična in socijalislična revolucija. — Razcepitev srbskih komunistov. — Finaneijelm polom Rusije, Boj pravoslavju. Maribor, 27. oktobra. \ Odločno odklanjamo kulturni boj proti veri in cerkvi, hočemo prijateljskega sodelovanja s pravoslavnimi in mohamedanskimi brati, zahtevamo popolno svobodo vseh ver in cerkva „S:ovenec“, St. 2-15. Volilni proglas S' S. Nobena stranka' na svetu' nima tako izrazitega dvofcbraznega sistema v svojim delovanju, kakor slovenski klerikalci. En obraz imajo za ljudstvo, drugega pa za takrat, kadar so sami med seboj. Ljudstvu kažejo sveti obraz, obljubljajo zlate gradone, hujskajo ga proti vladnim odredbam itd.,-'sami med seboj pase gledajo s koritarskimi očmi in v družbi sebi enakih elementov naše države podpisujejo naj gorostasnejsa bremena in krivice istim ljudem, ki jih doma farbajo. Tako je bilo s Koroščevo podražitvijo žeieznic, tako je sedaj s proračunskim in finančnim zakpnpm. Klerikalci so zakone izdali in podpisali, v Časopisju pa hujskajo ljudstvo proti svojim lastnim odredbam, da bi to ljudstvo uverili, da oni niso tisti, ki so grešili nad njim. Ubogo slovensko ljudstvo, ki jim verjame. Take so pokazali lepi obraz uboge-/nu slovenskemu ljudstvu tudi s svojim proglasom v včerajšnjem »Slovencu", v kateremu je toliko lepih laži, da se mora Človeku gabiti, s kako lepo masko so skrili svoj ogabni, drugi obraz, toda o tem prihodnjič. Tu hočemo navesti samo en -—verski — primer. Istočasno ko prinaša »Slovenec" kot moto našega Članka citirani stavek prinaša glasilo iste stranke, mariborska „Straža” v uvodniku ogaben napad proti pravoslavju. Toda še več, ista .Straža* si* upa v istem članku, kjer napada in blati pravoslavje, hinavsko trditi »nobenemu vernemu katoličanu ne pride niti na misel, napadati naše pravoslavne brate". Ce bi bili hudomušni, bi iz tega lahko sklepali, da ljudje pri »Straži* niso verni katoličani, ko jih napadajo, toda časjn stvar sta preresna za hudomušne zafrkacije. V svojem članku začenja »Straža" najprej z blatenjem cirilice, ki jo imenuje skorna (okorna je menda le za pretrdo piščevo glavo) dočim pa se ogreva za tujo nesmiselno latinščino, o kateri trdi, da bi se,sicer tudi- brez ogrožanja temelja katoliške vere'zamenjala z narodnim jezikom, toda ona ima »veliko za seboj". Cesa ne pove, zato pa povemo mi, da ima za seboj brezštevilne grehe nad našim narodom. O pravoslavju pa pravi, da »že tisoč let, odkar obstoji, še ni ničesar storilo za človeški rod. To trdi menda zato, ker ni kot katoličanstvo vodilo inkvizicij, ni sežigalo čarovnic, ni merilo »nevernikov" in ni vodilo »križanskih vojen" ter tudi zadnje svetovne vojne in povzročilo. Dalje pravi o pravoslavju: »Res, srečni Srbi: pop gleda, da preživi sebe in svojo družino, za drugo ne more skrbeti, in ljudstvo pa se za njega ne zmeni !* Zato pravi »da žive (Srbi) brez vere, saj ne verujejo v drugega, kot v ten kar se da pojesti in popiti, ali pa v obliki denarja vtakniti v žep." 1 Razumemo se, boj pravoslaviju, ki so ga napovedali že pod Asirijo s tem; da so hujskali na vojno proti Srbiji, nadaljujejo sedaj prikrito in zahrbtno tudi v Jugoslaviji, toda naš narod jih bo spoznal ter onemogočil njihovi črne rimske naklepe. Hlapci onega Rima, ki nas sovraži od Quirinala do Vatikana (j. J a dr a nov. Klub antples Icev. (Konec.) Pri mojem prihodu, so bili znanci, fcaterih je bilo že precej, vidno presenečeni, se mi skrivaj nasmehnili, nekateri so se mi pa naravnost režali v o-braz. Vrag ga vedi, kaj imajo, sem si mislil. Ogledal sem* se od nog do glave m našel, nisem niti najmanjšega nereda na svoji osebi. Ah! Sedaj sem razumel. Oni vedo namreč, da sem član kluba, zato njih čudno vedenje. Hočem jim-li stvar razložiti? Tega pa ni bilo treba, kajti izvedel in videl sem nekaj, kar si v svoji največji domišljiji nisem naslikal jn'kar mi je vz£i0 skora dar govora. Moji nekdanji tovariši pa so se približali z ironičnim nasmehom na ustnih. nPozdravljen, sovražnik vsega, kar se suče in vrti po taktu. S čim smo si zaslužili, da nam vbogim zaslepljenim zemljanom izkažeš {ast in vstooaš v tempelj boginje Terpsihore, ki je že davno zapadel vašemu prokletstvu". Bil sem vidno v zadregi pri tem Čudnem pozdravu in nisem našel primernega odgovora na. to čvekanje. Nekoliko,'nje ji bilo Judi sram, da fipsju-. Š3jo najin pogovor tudi nepoklicani pri mizah. „ Jenjaj vendar s temi budalostmi in mi raje povej, če si videl kje Vin-kota. Njega iščem". »Aha! Zdelo se mi je nekaj podobnega. Na, to vprašanje ti ne bom odgovarjal. Oglej se po dvorani in našel boš, kar iščeš". Rekši, je smehljaje odšel k ostali družbi, ki je kriče popivala pri mizi. 'V tem trenutku je začela svirati godba Herkulov valček, če se ne motim petič. Tako mi je vsaj pozneje zatrjeval Vinko, kateremu je bil ta komad — kakor se je sam izrazil — ideal valčka. Tovarišev odgovor je bil nekako meglen, podoben Delfskemu oraklu in čudil sem se njegovim besedam. Kljub temu pa sem Se ozrl po dvorani. V taktu valčka'se je sukalo in vrtelo mlado in staro, neenakomerno, vsak po svoje, od plesa!ca-no-vinca do najdovršenega stalnega obiskovalca plesnih večerov. Občudoval sem vitke nožiče nežnega spola v belih prozornih nogavicah (mimogrede omenjeno moja stara^ bolezen) in resnici na ljubo moram priznati, da so tudi mene jele srbeti noge. Tedaj pa sem zazrl nekaj, kar me je namah streznilo in me takoi oropalo p^jetnosia^egdjDremišijevaflja, nočemo biti, čeprav pravi »Straža" v istem članku, da jim je njegov vpliv ljub in drag. Oni narodni duhovniki, ki so se borili in se bofe proti temu vplivu zaslužijo, da jih spoštuje ves naš narod in »Stražina" dolžitev, do delajo to -»iz dušne lenobe in poželjivosti" je samo grda laž, kajti gospftd, ki je pisal ta članek, ki je duhovnik in ki se ponaŠh s tem, da je v teologiji in^ s to v zvezi tudi v filozofiji dobro podkovan, 'bi moral vedeti, da »duševna lenoba" še nikoli ni rodila reformacije. Najogabnejši pa je pri vsem tem sistem dveh obrazov, od katerih eden obljublja verski mir, drugi pa ščuva na verski boj. Koroški plebiscit. (Reminiscenca.) V. Prodno preidemo na safir plebiscit, oziroma ha njega izvedbo, je potrebno, da omenimo še nekaj. Avstrija je organizirala posebno četo kakih 400 advokatov, ki je imela prevzeti edino ta nalogo, da pridobi čimvečjemu številu Nemcev volilno pravico ter izreklamira kolikor mogoče Slovencev, ki bi glasovali za Jugoslavijo. Naši zastopniki v občinskih komisijah so bili po večini kmetje, ker avstrijski režim Slovencem na Koroškem ni dal prilike za višjo naobrazbo, dočim so bili nemški večinoma bivši uradniki in advokati. Z reklamacijami so Nemci manevrirali posebno zadnji čas, tako da našim ni bilo več mogoče napraviti protiukrepe. Odredbe, s katerimi se je vzelo našim ljudem pravico glasovanja tdr dalo isto pravico Nemcem, so bile izdane vse v zadnjem hipu. Ko so naši zastopniki Mimo mene pripleše parček v ostrem tempu nekega modernega plesa in ta parček se mi je/ na prvi pogled zdel nekam znan. Ko bolje tja pogledam — kdo more popisati moje začudenje — bil ni nihče drug, kakor Vinko, predsednik in častnbčlan mariborskega proti-plesnega kluba. Tudi on me je bil opazil in njegov od plesa žareči obraz je, ko me je ugledal, še bolj zardel. Bil je očividno za trenutek v zadregi, lp ga je pa kmalu minila. Smeje mi je piikimal v pozdrav in napravil z roko gesto, češ, naj ga počakam. To sem že itak sam nameraval, kajti tak gorostasen dogodek je zahteval pojasnila in zadoščenja. Za menoj se je zakrohotala družba, tovarišev liki jati krokarjev in tedaj sem šele razumel ironični nasmeh v polnem obsegu. Kaj sem hotel? Sel sem v restavracijo in v kozarcu »vbrizganega" potopil svoje načrte v bodočnosti Iduba, ki pod takimi pogoji ni mogel obstojati. Čakal sem dolgo in kozarec za kozarcem se je praznil pred menoj, a njega ni bilo od nikoder. Iskal ga nisem. Zakaj tudi? Zamišljen in vzradoščen po tem dogodku, sem krevsal po temnih ulicah domov, bogatejši za novo izkušnjo. Glihi .sem se.b.olj svoboclpega, odkajje proti temu protestirali jim je bilo rečeno* da so ti protesti prekasni ter da si bodo le priključili spisom o izida plebiscita. Tako se je godilo osobitgi tam, kjef so bili zastopniki antanti Italijani. Za čas plebiscita- izdala je komisiji naredbo, po kateri se morajo iz glaso« valne conu, odstraniti vsi' oni, ki nimajoj od nje dovoljenje ostati tam, ali ki niso glasovalci. V istem oglasu je od-j redila tudi prepoved nošnje orožja ter zagrozila s kaznijo vsakemu, pri katerem bi se orpžje našlo. Dalje je odredila} da bo v noči od petka na- soboto meja! cone zaprta in da po polnoči v petelj nihče ne bo smel več prestopiti glaso*' val nega ozemlja. * Naši' so se te odredbe zopet lojalno držali, dočim so Nemci še oba naslednja dneva pošiljali v cono A cela! četi svojih agitatorjev in volksverovcevj oboroženih s samokresi, težkimi karabink kami in drugim podobnim orožjem. I2I cone B, posebno pa iz Celovca so vc-i zili v cono \A oba dneva tovorni inj osobni avtomobili natovorjeni s temi razbijači, ne da bi jih bila plebiscitna komisija ustavila ali vsaj skušala ustaviti, zahtevala od njih propustnice ali glasovalne izkaznice ter jim odvzela orožje. ' 'k; Plebiscitna komisija je dala nem< škimi zastopnikom pa tisoče glasovnic in bianco, dočim jih je dobila naša delegacija samo par sto za glasovalce ter za svoje člane, kateri so bili prj glasovanju zaposleni. Pred zaporo glasovalnega ozemlji je'šlo v cono A več naših Sokolo in Orlov, kjer so jih — zaprli. Pokrčah sem vprašal italijanskega podpolkovnika Barbieria, zakaj je dal zrri preti štiri naše ljudi, med njimi tudi ta dogodek prepili! verige, ki so me! vezale na klub. V mojem srcu se jd pojavila radost in neka hvaležnost dd tega dogodka, ki me je rešil vseh tel} sitnosti in nadlog. Drugo jutro sem ga srečal na uli (kje bi ga pač lažje dobil) in ga pc šteno prijel radi včerajšnjih dogodkov. Mislite si. Človek je popolnoma pozabil] da me je pustil čakati v restavraciji iri odkorakal s svojo izvoljenko, neko plai volasko iz Primorja domov. Da se nista bogve kako dolgočasila, to je pričal ma; ček, s katerim se je še drugo jutrd-vidno boril. . \ Videl sem, da ne bo z njim mnogd opraviti, zato sem se* omejil samo na eno vprašanje. Pričakoval sem opravičil a teh ni bila »Kaj bo-sedaj z našim klubom?* . »Kaj? Z našim klubom", se je razburil. »Ali misliš nadaljevati to budalost Veš, bodimo odkritosrčni: bili smo veliki tepci. Veruj mi, taka organizaciji veliko več škodi ko pa koristi. Vse s< nam smeje, vspeha pa itak ne dosežeš Edino, kar še žstiješ, to je zasmeh! Tako neumen pa vendar ne bom in!šd . pustil,smešit.vRadi mene se lahko,sami ttiega duhovnika, na kar mi jc od govoril, da radi tega, ker niso imeli Izkaznic. V Dobrli vasi so zaustavili Ihaši orožniki četo volksverovcev ter jih hoteli — po odredbi — aretirati'in razorožiti, toda od Nemcev pozvani italijanski kapetan jim tega ni dovolil; zaprosil je le volksverovce prav vljudno, naj kateri hoče, odda njemu orožje, katero jim bo čez tri dni pri italijanskem odseku plebiscitne komisije v Celovcu vrnil. Sedem jih je na to pristalo ter prostovoljno oddalo samokrese, katere je res odnesel . s seboj v Celovec. , Take pristanosti so se godile po vseh jkrajih, a osobito tam, kjer so predsedovali Italijani, po vsem tem lahko razumemo, "kako je ta pristranost delovala na glasovalce. > ' Sedaj pa preidimo na glasovanje samo, na njegove nepravilnosti in na žlo-jabc same. Mnogo slučajev je, da je leden iti isti glasovalec dobil izkaznice za dve ‘ ali celo tri volilne kraje ter tako ■volil dva- trikrat. Radi tega so tudi tako divjali nemški avtomobili — prevažali so jtft glasovalca iz ene občine v'drugo.. Re-jklo. se mi je od verodostojne strani, da rje brez znanja naših zastopnikov v, komisijah, glasovalo mnogo Nemcev, ki sploh niso imeli na to nikake pravice. Upam ‘da bo preiskovalna komisija spravila tudi to na dan. t Glasovali pa so tudi — mrtvi, ker so bili vpisani v glasovalne imenike, mesto njih. so seveda oddali glasove njihovi sorodniki. Pripovedovali so mi tudi, da •je mesto neke ženo, ki je na dan plebiscita umrla, došla na glasovališče druga 'ter v njenem imenu oddala glasovnico. Najopasnejže za tajnost glasovanja je bil sistem s tiskanimi glasovnicami, ker se je ž njim najlažje .izigravala tajnost jin vršilo kupovanje glasov. Evo, kako! Nemci so dobili že mnogo pred glaso- glasovanje izrabili le za momentane koristi), naj jih vržejo v žaro, a one, ki jih bodo dobili od komisije pri glasovanju, naj spravijo v kabini v žep ter naj jih prinesejo cele nazaj nemškim zaupnikom, za kar dobijo nagrado. Jaz sem izjavil nekim merodajnim osebam, takoj, ko sem zaznal za ta način glasovanja, bojazen, da se bo na ta način zlorabljalo tajnost. Žalostno je, da se z naše strani proti temu sistemu ni protestiralo ter brezpogojno onemogočilo tako glasovanje. Za tajnost glasovanja so bile in bodo vedno ostale najpriklad-nejše kroglice in mogle b'r se bile uporabiti tudi za plebiscit-. (Dalje sledi.) vanjem vzorce glasovnic in omotov, katerih so se glasovnice oddajale ter jih dali v isti obliki kar na v.eliko tiskati -torej ponarediti. Pretrgali so bele — ju goslovenske — ter jih kuvertirane s celo zeleno — avstrijsko — dali omahljivcem (ljudje brez narodne zavednosti, ki so Zakaj bi pa ljudstvu vgrabljali ples, edirao zabavo, ki ga še ima“. Gledal sem ga in strmel. Kaj takega pa vendar nisem pričakoval. Ce mu še kaj govorim, mi nazadnje dokaže, daje ples re's koristen in nujno potreben in bpgsigavedi kaj še. Ne, kaj takega se mi še ni prigodilo. Pa vendar popustiti 'nisem hotel tako hitro, če tudi sem bil 'sam vesel te rešitve. Stvar je postajala tudi meni že preneumna in presmešna. »Nekdaj pa nisi tako govoril. Proti-plesna organizacija je bila tedaj nujno potrebna. Kako se je mogla stvar tako hitro spremeniti?" „Ah, kaj, nič se ni od tedaj spremenilo, le mi smo se spremenili. Fuimus Troes . . . veš kaj se to pravi po naše? Bili smo tepci, veliki in neumni. Sedaj pa oorosti, moram pogledati k njej. Ti ,itie veš, kako sladko in zapeljivo ti zna Ščebetati. Prava primorska mačica. Rejcem ti: im celem Štajerskem’ne najdeš Jtakih, o Kranjski pa niti rie govorim. No, pa servus amice, imej se dobro. .Klub pa si le izbij iz glave“. Rekši jo je mahnil v največji naglici v sosednjo ulico. Gledal sem za njim, dokler ni izginil za oglom in nisem vedel, ah se hočem' jeziti ali smejati. — Končno je zmagalo le zadnje in v dobri volji sem jo mahnil v Centralo na črno. Povest ni’ ravno stara, morda le ne-saj mesecev, in o njej vedo le nekateri, večinoma prizadeti. Javnosti bo popolnoma neznana in zve šele tem potom, da je obstojal v Mariboru klub antiple-ealcev, čigar glavna točka programa jc dvigniti moralni nivo nagega ‘mesta m Ngar-geslo je bilo: Boj plesu. NSS in volitve. Zadnjo nedeijo se je. vršil v Mariboru volilni shod NSS. Kot prvi govornik je nastopil Deržič, ki pa je imel zelo slab dan. O programu stranke ni. vedel druzega reči kakor: „Smo socijalisti t v dejstvu in odgovarjamo na vse: Smo Narodni socijalisti.“ Vseh neprilik je kriva vlada in NSS se je ustanovila, da njen poslanec upelje zopet poštenje v javno življenje in'v vlado. Ko kritizira postopanje klerikalcev na Koroškem, pravi: kriva je vlada! in si nc upa izreči besede klerikalci. Ko žigosa postopanje (klerikalne) vlade z trboveljsko družbo, ne pove, da so bili udeleženi samo klerikalci. Razumljivo je to, ako pomislimo, da je nastopil na popoldanskem shodu NSS v/ Rušah —-klerikalec, urednik Straže ar. vtertard. Navadna demagogija pa je bila, ko je zahteval enakost, popolno enakost glede plač inteligence in delavstva. —• V veliki zadregi je bil najnovejši socialist — dr. Ribar. Brez ovinkov izjavlja, da mu je tesno pri srcu, da skuša rešiti primorsko vprašanje s ceplenjem strank, mesto z združenjem. Odločno sicer trdi, da je rešitev naših zasužnjenih bratov odvisna od tega, da se doseže edinstvena država, resnično ujedinjenje vseh jugoslov. plemen, in da je usoda Primorja zapečatena, ako se uvede federalističen sistem in ostanejo Slovenci zase, torej izolirani — ne pomisli pa pri tej konstataciji; da so za pravo ujedinjenje samo naprednjaki, medtem ko bodo klerikalci v konstituanti glasovali za federalizem. Naravnost zločin nad Primorjem stori tisti, ki jači klerikalne vrste s tem, da cepi in Slabi »a.-predne. Da bi to cepitev naprednih vrst, ki jc nastala takrat, ko je spremenil Deržič Narodno socijalno zvezo, ki je obstajala pod okriljem Demokratske stranke, v politično stranko, da bi to cepitev upravičil, je izustil trditev, da NSS ni izrečno napredna stranka, temveč nadstrankarska, kakor je bila v, Trstu. Čudna je ta izjava, a stoji v skladu z dejstvom, da je na popoldanskem shodu že govoril in priporočal NSS klerikalni duhovnik. Da ■ bi svoje najnovejše tovariše, ki jim z javno izpovedjo nadštrankarstva gotovo ni ustregel, malo potolažil, je zajahal demagoškega osla in trdil, da je tekom svojega bivanja na Dunaju živel bolje in desetkrat ceneje kakor v Jugoslaviji. V svoji naivnosti seveda ni pomislil, da s takimi pretiranimi trditvami obstoječo nezadovoljnost samo pomnožuje in daje orožje v roko tistim protidržavnim ele* mentom zlasti tukaj ob meji, ki rujejo proti Jugoslaviji. Ob koncu svojega govora se žopet dotakne jadranskega vprašanja, ki da bo srečno rešeno samo • nastopijo t vsi ■. Jugosjo; TO* enotno. V smislu te zahteve po enotnem nastopu bi bilo, da nastopijo vsaj vsi napredni Slovenci skupno, ko vendar vemo, da gojijo klerikalci plemensko mržnjo. Toda narodnim socijalcem ni do skupnega nastopa* njim je samo do tega, da pride Iv. Deržič v parlament — vse drugo jih malo briga. Kako bo potem DcržiČ reševal kot divjak primorsko vprašanje, kako uradniško in delavsko vprašanje, o tem še sploh temeljito niso razmišljali: ' * Družbo za izobrazbo žen za žensko volilno pravico. Društvo za izobrazbo žen in varstvo ženskih pravic je imelo v Beogradu zborovanje, na katerem je gdč. Kastenar govorila o ženski volilni pravici. Shod je soglasno sklenil zahtevati, da se mora ženskam priznati volilna pravica. * Žrtve srbske ustaje proti Bol garom 1. 1917. Enketna komisija je predložila parlamentu naknadno poročilo o žrtvah za ljudske ustaje proti Bolga rom v letu 1917. Poročilo navaja večje šlevilo ubitih Srbov in onih, ki so umrli v internaciji ter število požganih hiš in drugih zgradb. V vranjskem, niškem in topliškem okrožju je bilo pobitih ozi roma umrlih v taboriščih 8767 oseb, hiš je bilo požganih 8855, drugih poslopij pa 34.584. Največ oseb je bilo ubitih v topliškem okrožju, kjer znaša njih število 3907. * Potek italijansko-avstrijske meje. Iz deželnega zbora tirolskega se poroča : Mednarodna razmejstvena komisija je določila potek italijansko-avstrijske države nleje pri Reschenscheideggu in Sillianu. Razmejitvena komisija se je soglasno izjavila za občinsko mejo med Reschenscheideggu in Naudersu za bodočo državno mejo., Potek meje ,je pravzaprav malo severneje kot ie bilo v paktu označeno. Kot mejo v Pusferski dolini označuje pogodba črto, ki poteka od Marchkinkele proti jugozahodu do vrhunca Helma in preseka Dravo med kraji Winnebach in Arnbach. Razmejitvena komisija je sklenila, da se bo držala te občinske meje, ki odgovarja željam prebivalcev. * Južna Rusija monarhija? V poročilu o političnem položaju Južne Rusije, sporoča ,.Matin“, dq se oglašajo posebno na Krimu glasovi o vzpostavitvi carskega prestola. Kot osebo, ki bi prišla v poštev, se imenuje velikega kneza Mihaela Aleksandroviča, drugega brata ekskralja Nikole. Predsednik WrangIove vlade Krivošin sc je izrazil napram nekemu dopisniku jMatina", cla je prepričan, ako bi prišel čas, da se bo ljudska volja izrazila za konstitucijsko monarhijo. Vlada pa ne bo skušala vplivati na ljudsko voljo. ® Amerika in irsko vprašanje. Kakor poroča „Matin“ iz New-Yorka, se je izrazil demokratični kandidat Cot pri nekem govoru v 'New-Yorku v prid irske zadeve in označil, da, ako bi bil izvoljen za predsednika in ako irsko vprašanje ne bi bilo rešeno v prvih mesecih prihodnjega leta, bi on zastavil pri zvezi narodov ves vpliv ameriškega'na-roda za lice in bi, ako bi bilo potrebno, tudi javno nastopil za irsko stvar. Dnevna kronika ,Pafron svobodnih zakonov. *!• ,n)1» katerim dr. Juvan ne privošči strehe, so tudi ženske-samice. G. doktor sam živi kot sv. Alojzij in ker do istega vzgleda ne more prisiliti vseh ?a skuša izvesti pri samicah. Stoji in sedi namreč na stališču: ako nakažem samici sobo,- - zahajajo k nji ( fantin i ,• ■ i • ’ Riuenn se mo, fantje iaj^«h sv, po Dravi. A kakor vsako še tako sviiSs solnce, poraja tudi to Alojzijevo notae« svoje temne sonce. Tudi g. di*. sftivs@ je v svoji veliki skrbi za jivne* J .Sora! o nehote postal patron svobodnih zakonov -r torej rodi njegova setev ravno nasprotno žeLev. Dogtija pa se to na podlagi zakona — prilagoditve obstoječim razmeram in sicer tako-le: Ker samica ne dobi sobe, jo dobi s^amec, ampak ne kot samec, marveč kot — mož. On se jednostavno priglasi slavnemu stanovanj, uradu kot oženjen in če le mogoče tudi že obdarjen z otroci, ki niso njegovi. Ge n.e takoj stanovanja, dobi nakazano vsaj kuhinjo. Tak slučaj n. pr. se je zgodil v StroBmajerjevi ulici štev. 3. (Sicer je sličnih slučajev več, toda navajamo izrecno tega, ker je posebno značilen za pravo vrednost katoliške morale.) Tu stanuje samica, vzgojena pri nunah in je bila 'že novicija pri šolskih sestrah v Gradcu. Ne zanima nas, ali spada ta ‘ pobožna samica po 'svojem narodnem prepričanju v mesto ali ne; za nas je samo važno to, da je pobožna* in da stanuje v tej hiši in da se je o nastop-, nem dogodku pritožila že pri vseh oblastih in pri dr. Juvanovem glasilu za javno moralo,- „Straži* — vse brezuspe-. šno. Imela je sobo in kuhinjo ter oboje zamenjala z manjšo sobo na ljubo osmero Članski družini. Stanovanj, urad pa je med tem nakazal stanovanje nekemu F., šoferju pri neki nemški tvrdki. Ta F. je prišel z ženo in S letno deklico in zahteval nakazano mu stanovanje in sicer se je to zgodilo na podlagi račUna, da irna ona pobožna samica za 2 metra preveliko sobo. Ker pa .je med tem menjala, je osem članska družina to novo stranko poslala k pobožni samici v isti hiši. Usmilila se je žone in otroka ter dovolila, da so nastani v kuhinji, dokler ne dobi primernega stanovanja. ' Tako vsiljena stranka si postavi v knhinjo eno posteljo. A ponoči je prišel mož in ena postelja je- poslala ' zakonska postelja, otrok pa je ležal na tleh. In to je šlo: naprej noč za nočjo. In bile so zadnje noči, ko je mož grozi), da mora pobožna samica njemu prepustili sobo, sicer jo vrZe ven ali jo Ubije. Klici po straži so ostali breuspešni. Edini Uspeh pritožb in potov pobožne samice je bil ta, da je dognala, da je žena zakonska polovica ne »moža* F„ ampak reveža, ki leži v bolnici. On je tudi oče deklice, ki Se bolj, ko pobožna samica v sobi, študira v kuhinji pod »zakonsko* posteljo modrost in katoliško moralo patrona svo* hodnih zakonov. Nemci sami izzivajo. Nemci so takoj po dogodkih 13. oktobra pričeli sistematično izzivanje s samo nemškimi napisi v izložbah in zlasti s tem, da na slovenska vprašanja kupcev nalašč nemško odgovarjajo. A vrhunec predrznosti pa je dosegel znani prijatelj dr Mravlagga in drugih mariborskih rene^ gatov mehanik Dadieu. Ta znam so-vražmk Slovencev je dal takoj po iz. gredih obesiti v Vetrinjski ulici napis: Au-to S tation. Obe imeni sta sicer tujki, toda po vporabi se smatrata izrecno kot nemški naslovi. In naše oblasti pustijo to izzivanje povsem kar se ie ze zgodilo? J , — Sleparije z Amerikanci. Potnik, ki se je pred kratkim peljal iz Maribora v Gradec, nam sporoča sledeči zanimiv slučaj: V mojem vozu je bilo polno mladih ljudi, največ Slovencev, po izgovoru Ljubljančanov, nekaj pa tudi Hrvatov. Ko smo prišli preko meje, so fanlje po« stali zgovorni. Povedali so, da so namenjeni v Ameriko, da se peljejo do Gradca kjer čaka najbrže večji transport iz Jul goslavije. Ker so bili, kakor rečeno, se mladi in navidez vojaško obvezni, se mi je čudno zdelo, kako da so dobili dovoljenje za potovanje in to še v Ameriko ko vendar mi svoje ljudi kličemo 0(j tam nazaj v osvobojeno domovino. In zvedel sem na svoje nemalo začudenje sledečo zgodovino: Res je, veselili smo se i mi svoie nove domovine. Upali smo da bo v novi domovim vse novo, boljše živ-Ijenje, kot je bilo pod Avstrijo. Toda po 2 letnem čakanju smo uvideli, da je še mnogo slabše in da bo še slabejše. Bali smo se avstrijskega militarizma, toda temu so bile že zdavno odpravljene kazni ' ,0’ 'Privezovanje itd.), katerih se mo-. se nam je zagnusilo. Sklenili smo, da jo pobrišemo preko meje. V Ljubljani smo E vedeli za človeka, ki izdaja, kakor bi bil policijski uradnik, potrdila, da ta in ta ni v avstrijski vojni služil. Seveda se taka potrdila ne dobijo zastonj. Jaz sem plačal 15.000 K, a ta drugi je plačal samo 10.000 K. Ko sva dobila dva taka potrdila, so sledili še drugi, ki so hoteli imeti cenejše; oni-le na primer je plačal samo 2000 K. S tem, da smo imeli ta potrdila v rokah, smo imeli tudi dotičnega moža v svoji oblasti. Seveda ne verujemo, da bi bil to res kak policijski ali vo-jaSko-evidenčni uradnik; nabavil si je pač potrebne žige in tako dela dobre kupčije, nam pa je le pomagal. V Ljubljani je zdaj pod Jugoslavijo toliko boljši, da sti za drag denar vse dobi, samo prave vite treba poznati in pa „znati se mora“ . . Po zatrdilu verodostojnega potnika je izključeno, da bi bili fantje Uganjali kako šalo. Slično so pripovedovali tudi Hrvatje. Že ugled nagih poštenih uradnikov zahteva, da pristojne oblasti v Ljubljani temu slučaju posvetijo , primerno pozornost. • — Kmetijska družba za Slovenijo. »Kmetovalec" štev. 19 ima članek glede nabave modre galice, v katerega vsebino se podrobno ne spuščamo, omenimo je zaključek tega članka, kateri se glasi •»Kmetijska družba" je in mora tudi vedno ostati nadstrankarska in dglati za slovenske kmetovalce v obče in ne za. izrazite strankarje in se s tem popolnoma strinjamo. Citamo malo dalje po isti številki kmetovalca in najdemo, v poročilu o seji glavnega odbora sklep, da bosta novo priglašene ude kontrolirala g. dr. Verstovšek in g. Černe. Ker sta oba izrazita SLS, dvomimo o objektivnosti njene kontrole in je ta sklep v popolnem protislovju zgornjim načelom. Ne vgmo pa sploh, po kateri omeri kontrolirala ta gospoda člane in he najdemo tudi nikjer v pravilih te' utemeljene. Sploh pa se nam čudno zdi, da da predsedstvo Kmetijske družbe od štajerske zadeve dr. Verstovšku, kateri se o kmetijstvu prav nič ne spozna, v poročila akoravno ima prav odlične kmetovalce — odbornike z Štajerske na. razpolago. G. predsednik Kmetijske družbe, to ne kaže nadstrankarski. — Ako so detektivi pijani. Kakor Smo se informirali, ta vest izšla v vče-rajšojem „Taboru\ ne odgovarja popolnoma resnici. Ugotavljamo, da je policijskemu uradniku Kovaču padel browning iz žepa, medtem ko je spravljal neki akt. Browning je; potem. neka oseba iz družbe namenoma'"skrila, ker se ca je nameravala polastiti, misleč, da g. Kovač tega ne bode opazil. Razumljivo je, da se je g. Kovač radi tega razburil in je zahteval svoj browning nazaj. Začelo se je prerekanje in prepir. Gostje so prijeli g. Kovača za vrat, inu raztrgali srajco in ga tolkl po glavi. G. Kovač je, da bi preplašil pretepače, potegnil drugi revolver ter ga repetiral. Gostje so mu ga izbili iz roke, pri Čemer se je sprožil. Projektil se je zapiči], brez da bi koga ranil, v strop. Policija ni,aretirala g. Kovača, ampak ostalo družbo. — „28. oktober«. Klub Cechu v Mariboru priredi v proslavo narodnega prazika v mali dvorani Narodnega doma dne 28. oktobra 1920. ob 20. uri zvečer akademijo, k kateri uljudno vabi prijatelje češkega naroda. — Pričetek šolskega leta 1920-21 na mariborski splošni obrtnonadalje-valni šoli. Šolsko leto 1920-21 se prične jV Četrtek, dne 18. novembra t. L: pouk bo ob nedeljah in četrtkih od 8.-12. ui-e. Vpisovanje Se vrši: 3. novembra (stavbne •obrti: mizarji, zidarji, kleparji, ključav-Jiičarji «d. umetniške obrti: pleskarji, podobarji, knjigovezi, tapetniki itd. ter kem.‘tehn. obrti; barvarji itd. 4. novembra (meh. tehn. obrti: sodarji, kolarji, urarji, vajenci delavnice juž. žel. itd. ter aprovizacijske obrti: peki, mesarji, gostilničarska obrt,< slaščičarji itd.) 5. novembra (oblač. in tekst. obrti: krojači, Čevljarji, sedlarji, krznarji itd. ter druge obrti: brivci, vrtnarji itd.) Vsak dan od 18.-19. ure v deski meščanski šoli v pričevalo (odpustnico) in 20 K. prispevka za šolske potrebšftne. Vse drugo glede učnih ur, učit, knjig, šolskih prostorov itd. bodo izvedeli vajenci ali pri vpisovanju ali pozneje po posebnem razglasu. Obisk obrtno-nadaljevalne šole je po 3. odstavku § 99 b obrtnega reda za vajence in vajenko obvezen. Delodajalci morajo skrbeti za redni šolski obisk. Proti onim, ki bi te svoje dolžnosti ne štoriji, se bo postopalo kazenski. Telefonska zveza z Zagrebom ma se odbor Glasberie Matice najiskre-1 coorkšega župana, je bilo skrajno raz< neje zahvaljuje za velikodušna darila in burjeno. V Coorku nosi na tisoče ljudi S fpm fnrli va rvrmn7nnniA nnfroh«* nh- ~ ... s tem tudi za pripoznanje potrebe obstoja tega v Mariboru prepotrebnega, na glasbenem polju edinega kulturnega zavoda. Želeti bi bilo, da se tudi druga podjetja, gg. trgovci; obrtniki ih sploh premožnejši sloji spomnijo z blagohotnimi darili tega zavoda, katerega obstoj je odvisen ^onajveč od naklonil, udnin in podpor privatnikov. — Glasbena Matica ima sedaj ravnatelja in še 9 učnih moči, <-2 « J _T 1 J t ____________ Direktna telefonska zveza z Zagrebom' med temi sedem absolventov konserva-postaja za Maribor vedno bolj potrebna, j torija in dva učitelja, same prvovrstne Poštna uprava je pripravljena takoj I moči, kateri poučujejo glasbo na glasovir, pričeti s tozadevno napeljavo, toda samo [ gosli, čelo, harfo, kontrabas, na v.«a pi-pod pogojeni, da se za to javi zadostno J bala, poučujejo dalje solopetje, mladinsko število interesentov, ki bi bili pripravljeni petje, glasbeno teorijo, harmonijo. Matica w ■ im.O rloli.i X,_________* • tudi prispevati primerne svote. Jntere senti, ki bi si želeli take direktne-zveze se torej naprošajo, da to javijo do 1. oktobra trgovskemu gremiju, obenem z višino svote, katero bi eventuelno prispevali. — Zvišanje brzojavnih pristojbin. Z dnem 15. t. m. so se brzojavke za inozemstvo trikratno zvišale, za nujne, brzojavke pa se plača trikratne nove pristojbine. Brzojavni promet z Italijo. Med 'ma dalje prvovrsten, mtčan možki in ženski zbor, orkester in goji komorno glasbo. Učencev je že sedaj početkom leta 260, kar dovoljno priča skrajno potrebo glasbeno šole. Učnina za inštrumente znaša mesečno 40 K ozir. 60 K za dvakratni poduk na teden, vsakokrat po 20 oziroma 30 minut, za solopetje 90 K, za mladinsko petje 6 K, za poduk v glasbeni teoriji 12 K in harmoniji 12 K mesečno. — Ker se priglaša veliko Število nadarjenih učpncev revnih slojev, ki ne morejo plačevati sami učnin, a Glasb. našo državainItalijo se je otvoril 9. tm. ^ Jvelikih UC direktni brzojavi promet, Za vsako besedo stane pristojbina 36 par. .Predpisane je, da se šteje pri brzojavnem prometu v inozemstvu ena beseda več, kot jih je v resnici v brzojavki. —'■ Vprašanje podržav!}enja delavske zavarovalnine v madjarskem parlamentu. Upravni in dobrodelni odbor madžarske narodne skupščine je obravnaval v torek v skupni seji predlog ministra za ljudsko dobrodelnost radi po-državljenja delavske zavarovalnine. Ministrski predsednik grof Teleky je predlagal, kakor/poročajo listi, dn se ta predlog stavi 7. dnevnega reda, ker se mora narodna skupščina baviti pred vsem z agrarno reformo. Poslanec Kerekes je opomnil, da se o tem načrtu toliko časa ne more obravnavati, dokler se ne zasliši zastopnike socijalne demokracije, oziroma delavstvo. V enakem smislu jo govoril tudi poslariec Stefan Barczy (demokrat). Nazadnje se je sprejel, predlog minister-skega predsednika, akoravno je minister Bernard temu ugovarjal. plačno, omogočijo darovani prispevki poleg obstoja zavoda tudi revnim, nadarjenim učencem pouk v glasbi. Sprejemajo se učenci vsaki dan razen nedelj in prašnikov od 16.—19. ure popoldne v prostorih nad Gčtzovo dvorano, III. nadstr... na Aleksandrovi cesti, brez razlike narodnosti. Dne 5. novembfra koncertira v JVIariboru slavni češki vijoli« nist I^oeian. m m 4- Torkova repriza „Sen kresne noči*, se je izvedla z manjšo ubranostjn nego premijera, to pa deloma radi tega, ker so nekaterij igralci mislili, da so že dovolj sigurni po premijeri in se jim zato ni treba tako marljivo poprijeti vlog kot v soboto, deloma pa je bil tudi orkester slab. G. kapelniku bi svetovali, naj si oskrbi boljše moči, posebno za pihala. Gledališče je bilo tudi ta vččer polno. -h Jutri, v četrtefč proslavlja naše gledališče obletnico dneva svobode. Ob tej priliki se uprizori najbolj patrijolično jugoslovenski delo, dramski spev Iva Vojnoviča „Smrt majke Jugoviča" iz lanskega repertoira. »Sprt mnjke Jugoviča”, ki se igra v originalu, se ponovi z ozirom na ta veliki narodni praznik in gre tedaj edinkrat v tej sezoni preko našega odra, Naj se v četrtek ne zamudi dati duška občiltku priborjene svobode ter obenem videti najboljše'delo lanske sezone. -— V soboto prva opereta v sezoni. ,PIes v operi*. i -j- Klavdija Isačenko, slavna ruska plastična balerina, o kateri snfo poročali že včeraj, nastopi v Mariboru dno 3. novembra zvečer v veliki Gfitzovi dvorani. Predprodaja vstopnic pri g. Z. Brišnik, Slovenska ulica. Slovan, narodno gledališča. Repertoire bodočih dni: V sredo 27.: »Marija Magdalena*.'Ab. C—l. V četrtek 2S.: „Smrt majke Jugoviča". Slavnostna predstava v proslavo obletnice dneva svobode. Izv, abon. V petek 29.: Zaprto. V soboto 30.: rPles v operiu. Prva opereta v sezoni. Izv. abon. V nedeljo 31.: Popoldan ob 15.: »španska mulia". Zvečer ob pol 20.: „Brat Martin". Izv. abonem. ; , V sredo je zadnja uprizoritev „ M arij e Magdalene", v četrtek pa proslavlja naže gledališče obletnico dneva svobode, za kateri večer se je določila uprizoritev največjega jugoslovanskega dramskega speya »Smrt majke Jugoviča*, ki se bo igral edinikrat v tej sezoni. Najnovejša poročila. Pred državljansko vojno v Italiji. Pariz, 26. oktobra, Kljub raznim dementijem, se vendar pripravljajo v Italiji za najbližje dni zelo resni dogodki. — Na eni strani se pripravljajo nacijonalisti na puč, ki naj bi vrgel sedanjo vlado s kraljem vred ter vzpostavil natijonalistično-vojaško republiko, na drugi strani pa nameravajo v istem času socijalisti oklicati sovjete ter diktaturo proletarijata. Vlada je ukrenila obojestranko primerne ukrepe.' Vladni zrakoplovci so dobil.i nalog, da sestrelijo D’Annunzia, v slučaju, da bi se res v aeroplanu skušal približati Rimu. Razcepitev srbskih komunistov. Beograd, 96. oktobra. Komunisti v Beogradu in temu primerno tudi drugod, v Srbiji so se razcepili v dve skupini, od katerih ena je za delavstvo diktaturo, drugi pa proti njej. . Tako sta nastali sedaj tudi med tretjo internacijonalo dve frakciji. žalovalne trakove. V Belfastu je došlo do novih nemirov. DKU Pariz, 26. oktobra. (Wolf.) Po londonski vesti „Matina se nahaja vcoorkškem zaporu še 9 sinfajnovcev, ki stradajo že 77 dni. ’ Razen coorkškega župana je umrl včeraj tudi še neki drugi sinfajnovec. DKU Amsterdam, 26. oktobra. (Reuter.) V grofiji Sligo je napadlo 10 oboroženih mož 8 policistov. En seržant in dva policista sta bila ustreljena, tri je policisti pa ranjeni. DKU Amsterdam, 26. oktobra, (Reuter.) Radi smrti Mac Swyneja ža« luje celo mesto Dublin. Jugoslavija smatra črnogorsko vpra* šanje za definitivno rešeno. DKU Milan, 26. oktobra. »Popolo d’ Italia“ izve iz gotovih virov, da je jugoslovanska vlada sporočila Italijj, da ne namerava pri pogajanjih razpravljati! o črnogorskem vprašanju, ker smatra s priklopitvijo Crnegore Jugoslaviji to vprašanje kot rešeno. Tudi o albanskem! vprašanju je izraziia beogradska vlada1 svoja mnenja. Prošnja tiranske vlade,! da se ji dovoli udeležiti pogajanj, ali da vsaj izrazi svoje stališče o njih, je bila odklonjena. Poljski D’Anunzio. DKU Kovno, 26. oktobra. Vero* dostojne vesti sporočajo, da dobiva ge-j neral Celigowski, ki je zasedel Vilno! neprenehoma ojačenja. Dosedaj ima že! na razpolago 7 divizij. Vporabljajo se1 tudi že novi oklopni vlaki z brzostrelnimi topovi. Krekovi ulici. Vajenci in vajenke morajo Izneslik vpispvanjn ,z„ Financijeln! polom sovjetske Rusije. . n . . Pariz» 26. oktobra. Preko Stockholma Drava« figSL »Glasben! Matici«, se poroča iz Moskve: Deficit sovjetske \*fe -asa od novega do 1. * sečno podporo 500 kron poleg že dane tobra sto miI,Jard rubljev, ustanovnine. Prva mariborska tovarna mila pa, je naklonila enkratno zdaj&o podporo «00 K.in vstopila ustfinbv- Po smrti coorkšega župana. DKU London, 26. oktobra. (Reuter). Nemška municija za Litvince. DKU Pariz, 26. okt. Francoski listi poročajo, da je vojaška komisija zvezel narodov zaplenila 18. okt. na Litvinskeni vlak, ki je vseboval nemško municijo, namenjeno Litvincem.; * '• ■ lehoslovaški proračun. LDU Praga, 26. oktobra. (CTU) Proračun za leto 1921 vsebuje 14.404,374.650 K vseh izdatkov. Od teh je 9.172,265.939 K rednih in! 4.232,108.713 K izrednih izdatkov. Prejemki znašajo: 14,107,979.550 K, od teh redni 12.057,436.370 K in izredni 2.050,543.180 K. Investicijski program zahteva 3.052,600.000 K. Boljševiška nevarnost v Nemčiji. DKU London, 26. oktobra. (Wolf). „Nie\ve Rotterdamsčhe Courant*. piše v članku, ki nosi naslov »Bolševiška nevarnost*, da se bode komunizem radi prildopitve večine nemških samostojnih socijalnih demokratov k moskavski inter-nacijonali med delavstvom zelo utrdil. Nemški narod vedno bolj dvomi, da bi se mogel izkopati iz vojnih grozot. Kako naj bi bilo tudi drugače, ko mare Nemčija premog, ki ga mora oddati Franciji in Belgiji v velikih množinah, zopet kupiti za drag denar; veliki del najboljše-živine, ki jo je morala oddati, se je poklalo na Francoskem in v Belgiji, vseeno pa se še zahteva 800.000 molznih krav. Kako deluje, ako vidi, da se v glasovalnih ozemljih na vzhodu in zahodu o-(Bkruni narodni čut; ako se zahteva izpolnitev pogodbe v Versaillesu, katerega pa ne izpolnjuje nobeden zmagovalcev. Razumljivo je, da se s tako politiko ubija veselje do dela in do vztrajnosti, ko bi se moralo zatirati te bolševiške pojave, ki ne pHHajajo od zunaj,- ampak se pojavljajo sami v ljudski masi. Naknadne občinske volitve v Skopiju. LDU Beograd, 25. oktobra. Listi poročajo iz Skoplja, da je komunistični boljši vratar »Maribora«,'g- Turk. Kot sodnik je fungiral g. Betetto iz Ljubljane. Občinstva je biio precej. S. (Gospodarstvo, trgovina. | Nemčija noče izročiti živine. iClede antantne zahteve po oddaji 800 000 molznih krav, ie izročila nemška vlada izjavo, da ta zahteva one-mogočuje obnovo ne samo z c2irom na glad med nemškim prebivalstvom, nago ogroža tudi njegovo delazmcžnost, ker itak vlada veliko pomanjkanje mesa, masti 1n loja ter na njo Nemčija nikakor ne more pristati. Razno in humor. Ubogi „beraE“. V parižki sirotiš-j tiicl je umrl te dni neki Antoine Gi-rsnde. Ko so brskali med njegovo zapuščino, so našli med starimi cunjami v denarlu in vrednostnih papirj!h„ma-ler.konstno" svoto — 350000 frankov. Grande je bil pred 20 leti delavec lin se je, ker je postal vsled nešrefe hrom, posvetil beračenju. Ž!vel je borno življenje, hodil strgan okrog in si ni privoščil najmanjše usodnosti. Ker ni zapustil nikakega testamenta, je vodstvo Sirotišnice razdelilo ta denar med mestne reveže. Mo? sugestije. Znano je, da so indijski fakirji izredno dobri hipnotizerji in lahko suoeriraio tudi veliki masi ljudstva. Neki jurist, ki je služi! za .. - j MaSs!ova?ja c»Ssa se isce. j Ponudbe na upravo lista. ! j S»fssSa!Ja( z rkšro craa« i ršsOj zavese iz čipk, sto-> lice, prevleke za perjanke, posteljna pregrinjala, otroški voziček ter vsakovrstne slike ročnega dela, vse krasno se po ceni proda. Glavni trg 18-11, vrata 7. 690 • Spalno soSss iz trdega lesa se proda. Slovenska ulica (Burggasse) št. 5. 689 v bližini Maribora, cb železnici, takoj za prodati. 17 oralov, vinograd, sadojjosnik, polja in gozd. Kje nove g. Rajh, Bistrica pri Mariboru. 6S2 3—3 Moderni pJaEJJ za možke in žensko perilo se proda. Krčevina 47, I. nadstr. 681 Solcns^s suknja (črna) se proda. Slovenka ulica 15 (Sušnik). I F5n! CEtt*Sev!|5 42, ter drugi. možki čevlji (42’,|®k® 8ep® ] Ustmena licitacija za dobavo 5000 m5 trdih drv za garnizon Maribor proti položitvi kaueje 10% vrednosti sa vrši dne 6. novembra JS2-3 ob 10. uri dopoldne pri Mariborski, pukov. okružni komandi v Afaribcru. Interesentom le?e tozadevni’ pr goji pri cornji komandi (Dravska vojašnica seba 2S) na vpogled. ® tVAH KftAVOS, MARSSOR g Trgovina in zafoffi: Sedlarska ar*M izdelki: Različno opremo zn © rK *«. potovaale, nahrbtn«;!, dokoletiics feantniSB) is g* © S *"*' v *° »trolco spadn?očfc m-UllcUae. - Nlklr.»H M Smfa v «r!n.Srrcjtc; T GONILNI JERMENI za stroje iz la. W usnja v raznih Slfinah v zaloRl. Šivalni in vezalr! jermeni. - Po- (Rt © sirszba točna in solidna! OC! S-a SJ >JS#' V SJ -BI •aisKrsmn^TM* iMsra^šs^j^ai;---------- ■ Zamenjam takoj prijazno stanovanje zraven kavarne »Prome* nada«, obstoječe h 2 sob in pritiklin s stanovarijenj z 2 ali 3 sobami in pritiklinami v mestu. Selitvena stroške sem pripravljen povrniti. Pismene ponudbe na poštni predal 18 v Ma* boru. -r 685 5—2 matmmmum iiww©WBWwwwjatiwwi»8BB>a “ flill— Širite tmš list! Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. nnošžka oJs3®Sco in površniki (srednja postava), lepi klobuki in kravate, poliii-rana kredenca z mramor-nato ploščo in velika Marijina podoba se proda. Vrazova ulica št. 6, II. nadrtr., desno. 684 Lepo pohištvo na prodaj! Postelje, omara,- ponočna o-marica, veliko stoječe zrcalo, stojalo za knjige, žimnice, mize, salonska garnitura. Kupci naj se oglašajo med 15. in 17. uro v Krčevini, Badlova ulica št. 15 (pod Kalvarijo). 678 3-3 Svoji k svojim! Spomnite se Vaših rajnkih! j Lepe železne nagrobne križe od K 160'— do 550'— in nagrobne svetilke od K 80-- do j 200'— ima v zalogi domača tvrdka P i n t e r & L e n a r d, železnina v Mariboru, Aleksandrova C. 32—34. 646 3-3 f* Pohištvo ^ Spalne, fedi'ne in gosposka sobe, kuhinjska oprava, podlažki, modroci, otomar.e, 6palni In deKoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo 10^1!» miSS, Msršbor SCemSakov Ir g II. G Svoboden Ogledi 217 Ceniki zastonj! Zaiod za strelenle m zaklepanje ¥ Mariboru prevzame vsa&i© w9*slo sfrEžanja v bmesSm, na (coDo* dvorSSD, spremijanle 2©!esnfi» hSSi w ®2©w. — v esisarnl: Fr J* siastjgfca ulica 2. —C|P-~*C)P>— „PANONIJA“ v Ptuju izdeluje po konkurenčnih cenah z modernisti amerikansklmi stroji vseh vrst vijaka, dele strojev iq aparatov, vrši popravila teh ter dobavi iz inozemstva ., industrijalne izdelke. 666 4—1 .. r-=«sr»ign . . -2=ag: lirife list! IzAm ■ Tisiivv«a zadruga — Tiska; Mariborska tiskarna d. ti