# "      Dvajseto stoletje so oblikovali trije tota- litarizmi: fašizem, nacionalsocializem in ko- munizem. Kot piše Courtois v Èrni knjigi ko- munizma 2. Te`ka dedišèina ideologije je in- terpretacija zgodovine, ki je dominirala ob- dobje do devetdesetih let, pod moènim vpli- vom komunistiènega zgodovinopisja karak- terizirala 20. stoletje predvsem kot obdob- je spoprijema med naprednim socializmom in nazadnjaškim kapitalizmom. To interpre- tacijo je leto 1991 privedlo dokonèno do ab- surda. “Postalo je jasno, da je bil glavni spo- prijem — in to predvsem v Evropi — med z re- volucionarnimi strastmi in z ideološko radi- kalnostjo pre`etimi totalitarnimi strujami in vladami na eni strani in demokratiènimi stru- jami in vladami, ki so dopušèale razliènost mnenj, na drugi strani ...”1 Medtem ko ni veèjega razhajanja mnenj o nadvse nizkotnih in mednarodnopravno ter moralno neopravièljivih dejanjih fašizma in nacionalsocializma, veljajo zloèini komunizma za manj obsodbe vredni, deloma celo povsem neprimerljivi s poèetjem fašistov in nacional- socialistov. Èeprav Èrna knjiga komunizma preprièljivo prikazuje, da je komunizem pov- zroèil najmanj 95 miljonov smrtnih `rtev po celem svetu, nekateri zgodovinarji in prete- `en del publicistike še vedno delajo veliko raz- liko med totalitarnimi sistemi. Seveda ne gre za to, da bi jih enaèili. Nacionalsocializem in fašizem sta v veèkratnem smislu nekaj drugega kot komunizem. Gre za to, da vse totalitar- ne pojave in re`ime, tudi komunizem, ocenju- jemo na podlagi istih kriterijev in da ne de- lamo razlik med `rtvami. Po razpadu Habsburške monarhije leta 1918 je tudi slovenski narod preizkusil vse tri totalitarne sisteme. Zapustili so globoke sledi, predvsem pa komunizem, ker je trajal sko- raj pet desetletij. Ti totalitarni pojavi so tesno prepleteni, da lahko trdimo, da komunistiène revolucije v Sloveniji brez nacionalsocialistiè- ne in fašistiène okupacije ne bi bilo. Sloven- ska Katoliška cerkev je v tem èasu igrala po- sebno vlogo. Vsaj dva izmed omenjenih treh totalitarnih re`imov pa sta ji bila izredno so- vra`na. Nacizem in komunizem se v tem, kako sta ravnala s predstavniki Cerkve, bis- tveno ne razlikujeta. Delno to velja tudi za obdobje fašizma v tistih predelih, ki so po 1. svetovni vojni oz. po pogodbi v Rapallu 12. novembra 1920 bili prikljuèeni Italiji — Primorska (Goriška, Trst, Istra), del Notranj- ske (politièni okraj Postojna in sodni okraj Idrija), dekanat Trbi` v Kanalski dolini in Bela Peè. Tam so `iveli Slovenci prete`no v goriški in tr`aški škofiji, pa tudi v videmski. Na Primorskem so bile po prikljuèitvi pre- dela k Italiji razmere za Slovence zelo te`avne. Italijani so Primorsko sistematièno poitali- janèevali. @e leta 1923 je po šolski reformi iz- ginil slovenski jezik iz šolskih programov, 1928 je bil prepovedan slovenski periodièni tisk in prosvetne oz. kulturne organizacije. Ministrstvo za prosveto je zahtevalo, da se tudi verouk pouèuje samo v italijanskem je- ziku. Sèasoma je bilo tudi vedno manj gos- podarskih inštitucij. Ni`ja duhovšèina je bila neprenehno tarèa policijskih posegov, višja duhovšèina pa je bila pod stalnim pritiskom zaradi preveè pri- jaznega stališèa do slovanskega prebivalstva. Konèno sta bila odstranjena goriški nadškof Franèišek Borgia Sedej (1931) in tr`aško-ko- prski škof Luigi Fugar (1936). Njuna nasled- 3BC,. 7   +   $ # nika sta slovenšèino odstranila iz cerkvenih ceremonij in verskega pouka. Razmerje med verniki in škofi je bilo zato zelo napeto. Èe- prav je bila slovenšèina takorekoè ilegalna, so slovenski duhovniki zelo veliko prispevali k temu, da se je slovenski jezik na Primor- skem ohranil. Podpirali so narodno zavest- nost, naskrivaj so razširjali slovenske knjige, èasopise in pesmi. Cerkev je postala uèilnica slovenšèine, pri verouku, ki so ga prelo`ili iz uèilnic v cerkvene prostore, so otroci brali iz slovenske èitanke. V smislu pogodbe iz St.Germaina (10. 9. 1919) je bila meja z Avstrijo doloèena skladno z izidom koroškega plebiscita, ki je bil 10. ok- tobra 1920. V takoimenovani coni A (okro`ja Velikovec, Borovlje, Ro`ek in Pliberk) je 59,04 % prebivalcev — iz razlogov, ki jih tukaj ni moè analizirati — glasovalo za Avstrijo in 40,06 % za Jugoslavijo. Kljub veèjim te`a- vam od vsega zaèetka naprej in germaniza- cijskim tendencam, ki so izhajali predvsem iz “Kärntner Heimatdienst-a”, so se koroš- ki Slovenci kulturno najprej dobro razvijali. Po Anschluß-u pa je nacistièni re`im siste- matièno preganjal slovenske duhovnike. Po- dobno kot na Primorskem so tudi na Koroš- kem duhovniki simbolizirali slovensko kul- turo in identiteto, zato so bili od vsega za- èetka ovira nacionalsocialistiènim idejam. Ka- pitularni vikar dr. Andreas Rohracher, ki je 1939 prevzel upravo škofije in nacizmu ni bil naklonjen, je po svojih moèeh naredil, kar je mogel. Med drugim je poslal nekaj poroèil v Vatikan. Slovenski duhovniki so mu bolj zaupali kot njegovenu predhodniku škofu Hefterju. Vendar pa je pod pritiskom naci- stiènih oblasti z zelo problematiènim odlo- kom prepovedal uporabo slovenšèine na ju`- nokoroškem obmoèju, kar je veljalo tudi za del ljubljanske škofije. S tem je hotel obdr`ati slovenske duhovnike v domaèih `upnijah. Takoj po 6. aprilu 1941, to se pravi po nemškem napadu na Jugoslavijo, je gestapo zaprl veèino slovenskih duhovnikov, tudi ti- ste, ki niso veè delovali na dvojeziènem ozem- lju. Pri pogajanjih med škofijo in gestapom za izpustitev zaprtih slovenskih duhovnikov so Nemci zahtevali premestitev vseh sloven- skih duhovnikov v roku sedmih dni, najmanj deset od njih pa naj se premesti v druge ško- fije. Bila je velika nevarnost, da Nemci za- prte duhovnike pošljejo v koncentracijska ta- borišèa. Kancler Josef Kadras je dosegel, da so veèino duhovnikov do 28. aprila 1941 re- snièno izpustili. Duhovniki, ki niso bili are- tirani, so lahko ostali v svojih `upnijah. Na Koroškem ja nacizem pregnal, zaprl oz. poslal v koncentracijska taborišèa okoli 60 sloven- skih duhovnikov. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo, 6. 4. 1941, je bila Slovenija oz. Dravska bano- vina cerkveno razdeljena v dve škofiji: ljub- ljansko in lavantinsko. Lavantinska škofija, ki so jo v celoti zasedli Nemci, je obsegala 24 dekanij, 223 `upnij in eno ekspozituro, po- leg tega je lavantinski škof upravljal kot apo- stolski administrator tri `upnije sekovske ško- fije in dve dekaniji s 13 `upnijami krške škofije ter dve dekaniji z 18 `upnijami sombotelske škofije. Ker je Prekmurje prešlo v mad`ar- sko upravo, je lavantinski škof dr. Ivan To- ma`iè 24. aprila 1941 imenoval Ivana Jerièa, `upnika iz Turnišèa in dekana lendavske de- kanije, za prekmurskega generalnega vikarja. Vendar je Prekmurje potem prešlo v uprav- ljanje sombotelskega škofa. Ljubljansko ško- fijo z 18 dekanijami sta zasedla kar dva oku- patorja. Italijani so zasedli 134 `upnišè skupaj z glavnim mestom, drugi del, in sicer Gorenj- sko in Zasavje s 142 `upnišèi, pa Nemci. Razmere v obeh slovenskih škofijah so bile v obdobju okupacije zelo razliène. V lavan- tinski škofiji, ki so jo zasedli Nemci, so ta- koj izselili skoraj vse duhovnike. Škof dr. Ivan Toma`iè je bil v škofijski palaèi v hišnem pri- poru in za svoje vernike ni mogel storiti ni- èesar. V delu ljubljanske škofije, ki so jo za- "           % sedli Italijani, se je duhovšèina lahko prosto gibala. Cerkev je lahko delovala precej neo- virano, duhovniki so pridigali v slovenšèini. Nasprotno pa so Nemci v delih ljubljanske škofije, ki so jih sami zasedli, izvajali iste ukre- pe kot na Štajerskem, v lavantinski škofiji. Nemci so na slovenskem ozemlju po Hitler- jevem motu “Macht mir die Untersteiermark wieder deutsch” ¡“Napravite Spodnjo Šta- jersko zopet nemško!”¿ prepovedali upora- bo slovenskega jezika — tudi v cerkvi –, ukinili vsa slovenska društva, èasopise, ukinili vse slovenske institucije, zasegli slovensko pre- mo`enje — tudi cerkveno itd. @e 10. aprila so Nemci uprizorili hišno preiskavo na sede`u škofije, v kapiteljski hiši in stolnem `upnišèu. Kar kmalu se je zaèelo preseljevanje Sloven- cev, pri tem so bili med prvimi tudi duhov- niki, kot nosilci slovenstva. Na ozemlju Šta- jerske so smeli ostati samo tisti duhovniki, ki so bili leta 1914 `e na tem ozemlju, dru- ge — 366 škofijskih in redovnih duhovnikov — so Nemci najprej zaprli in jih potem izselili na Hrvaško in v Srbijo. V zaporih so duhov- nike zasramovali in zasmehovali, jih prete- pali in jim grozili. Duhovnike krške škofi- je so Nemci odpeljali najprej v Celovec in jih potem prek taborišèa Št. Vid nad Ljub- ljano izselili. Prekmurje so najprej zasedli Nemci in izgnali slovenske duhovnike na Hr- vaško, vendar so se ti kmalu lahko vrnili v mad`arsko okupacijsko cono. Tudi na Go- renjskem in v Zasavju so ravnali Nemci po- dobno kot na Štajerskem. Od tam je bilo pregnanih 205 od 260 duhovnikov. Premo- `enje so Nemci zasegli, redovne hiše zaprli in redovnike izgnali. Ostale so samo usmi- ljenke, ki so delale v bolnici. V taborišèu Dac- hau so bili iz ljubljanske škofije trije duhov- niki, iz mariborske enajst, iz Primorske trije in skupno devet redovnikov. Nemci so us- trelili najmanj deset duhovnikov, štirje so umrli v Dachauu, osem jih je konèalo v ta- borišèu Jasenovac. Katoliško prebivalstvo na zasedenem ozemlju je dva meseca po nemški okupaci- ji ostalo bolj ali manj brez verske oskrbe. S pomoèjo kapitularnega vikarja krške škofi- je (Celovec) dr. Andreasa Rohracherja in se- kovskega škofa v Gradcu Ferdinanda Paw- likowskega je bilo mogoèe vzpostaviti neke vrste zasilno pastoralno pomoè. Rohracher je poslal na Gorenjsko pet duhovnikov, ki so imeli jurisdikcijo nad 131 `upnijami in oko- li 200.000 verniki. Ob cerkvenih praznikih, bo`ièu, veliki noèi, binkoštih in vseh svetih je šlo do dvajset dušnih pastirjev iz krške ško- fije èez mejo na podroèje ljubljanske škofi- je — in to vsako leto do velike noèi leta 1945. Sekovski ordinariat je prvotno ponudil dva- najst duhovnikov, kar ni zadostovalo. Po sez- namu iz leta 1943 je razvidno, da je marca 1943 delovalo na Spodnji Štajerski 62 duhov- nikov, od tega jih je 13 dobilo dopust v do- maèi redni `upniji in so bili kot vikarji stalno nastavljeni, 49 pa je bilo obmejnih vikarjev, ki so vsak drugi teden prihajali v lavantin- sko škofijo. Nekaj teh duhovnikov se je kljub strogi prepovedi nauèilo slovenšèine. Poleg tega je ljubljanski škof Ro`man po- šiljal prostovoljce — preobleèene duhovnike — prek meje. Ti so vsaj delno opravljali du- šnopastirsko dejavnost v slovenskem jeziku. Seveda je to bilo nevarno, ker je nemška po- licija te duhovnike iskala. V Ljubljanski pokrajini, kot so Italijani imenovali svojo okupacijsko cono, je bilo si- cer politièno udejstvovanje Slovencev prepo- vedano, ostala pa so kulturna društva, slo- venski èasopisi, slovenske šole in seveda tudi slovenske pridige v cerkvah. Nasploh je bilo razmerje italijanskih okupatorjev do Cerk- ve drugaèno kot razmerje nemških, zato je Cerkev v Ljubljanski pokrajini tudi naprej dokaj normalno delovala. Škof Toma`iè svojim duhovnikom ni mo- gel pomagati, èepav je takoj protestiral pri nemških oblasteh in zahteval, da duhovni- "        # ke izpustijo oz. da jih bolj humano obrav- navajo. Edini, ki je lahko pomagal, je bil ljub- ljanski škof dr. Gregorij Ro`man. Ko je ozemlje, ki so ga zasedli Nemci, preplavil val aretacij, se je Ro`man obrnil na Vatikan. Pro- sil je, naj se Sveti sede` zavzame pri italijanski vladi, da se bo o tem pogovorila z nemško vlado. Njegov cilj je bil zaustaviti zapiranje slovenskih duhovnikov na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci — na Štajerskem (na prošnjo škofa Toma`ièa), Gorenjskem in v Zasavju. Šlo je za 350 duhovnikov. Vendar je italijan- ski veleposlanik 20. oktobra 1942 sporoèil, da so bile intervencije pri nemških oblasteh zaman. Ljubljanski škof je interveniral za številne ljudi pri italijanskih oblasteh in preko Svetega sede`a: za otroke, Jude, kler, zapornike, vojne ujetnike, jugoslovanske oficirje, talce, obso- jence, internirane v taborišèih Rab (Arbre), Treviso (Monigo), Renicci, Gonars. Do sedaj je uspelo identificirati okoli 1500 oseb. K tem moramo prišteti še intervencije za razne sku- pine brez številk oz. imen, tako da lahko predvidevamo, da je prosil za najmanj 2000 oseb. Šele pred kratkim nam je uspelo od- kriti dokumente, katere je škofija dala na raz- polago odvetniku po slu`beni dol`nosti, dr. Alojziju Vrtaèniku, del katerih smo prviè predstavili v javnosti na razstavi “Boj proti veri in Cerkvi” v Muzeju novejše zgodovi- ne v Ljubljani. Brez dvoma podajo bolj na- tanèno sliko njegove pomoèi in s tem dopol- njujejo dokumente, ki so shranjeni v Arhivu Slovenije in Nadškofijskem arhivu v Ljub- ljani. Škofov tajnik dr. Stanislav Leniè je v svojih spominih napisal, da je bilo vèasih kar 50 prošenj na dan in da je pomagal vsakemu ne glede na njegovo politièno preprièanje. Med sicer `e znanimi dokumenti je tudi pi- smo Gastone Gambarre, komandanta itali- janskega XI. zbora, datirano 26. aprila 1943, ki prièa, da je bilo na škofovo prošnjo izpuš- èenih 122 internirancev. Kmalu so Italijani "      Jošt Snoj: Raj, 2008      ( opazili, da se je škof zavzel za vsakogar, ne glede na njegovo politièno preprièanje, to- rej tudi za komuniste. Zato je Visoki komisar Emilio Grazioli izdal navodilo, naj obravna- vajo škofova posredovanja kot posredovanja zasebnika.2 Ko je na ulici izbruhnilo odkrito nasilje in je moralo veliko Slovencev umreti, pogosto umorjenih zaradi domnevnega “izdajstva”, je izrazito protikomunistièno usmerjen škof ta dejanja èedalje ostreje obsojal. Izrecno je svaril pred “brezbo`nim komunizmom”, opi- rajoè se na encikliko Divini redemptoris. Vo- sovske “likvidacije” so bile s stališèa katoliške morale docela nevzdr`ne. Ro`man je bil o zmagi zaveznikov preprièan. Nacionalsocia- listièni oz. fašistièni diktaturi v Nemèiji in Italiji je štel za kratkotrajna pojava. Bal se je, da se bo komunizem, èe bo prišel na vlado, dr`al na oblasti zelo dolgo. Preprièan je bil, da je treba storiti vse, da bi bilo `rtev èim- manj. Obenem pa je poskušal pri zasedbe- ni oblasti intervenirati za vse, ki so za to za- prosili, ne glede na njihovo preprièanje. Ker je OF pod komunistièno oblastjo poznala globoko zakoreninjenost Slovencev v katoliški veri, je skušala pritegniti tudi škofa Ro`mana. Štirikrat se je obrnila direktno na njega. Prizadevanja, da bi ga pridobili, so tra- jala do februarja 1943. @e 20. septembra 1942 pa je dobil odkrito grozilno pismo, v kate- rem je poudarjeno, da je to “zadnji opomin”; pismo je bilo podpisano s “Politièna ekse- kutiva”. Dejansko je bil Edvard Kardelj še po umoru prejšnjega bana Marka Natlaèe- na 13. oktobra 1942 mnenja, da se škof še ni dokonèno odloèil.3 Razmerje med KP in Cerkvijo je bilo to- rej `e od vsega zaèetka zelo napeto. Ko se je Metod Miku` odloèil, da gre v partizane, in se je javil, komunisti najprej niso vedeli, kako naj reagirajo. Kardelj je moral dvakrat izda- ti navodilo, da ga naj ne likvidirajo. Da strah pred represalijami ni bil neosnovan, ka`e Kar- deljev dopis Maèku 1. okrobra 1942: “Duhov- ne v èetah vse postreljajte.” Število ubitih du- hovnikov nazorno ka`e, da se je v duhu te iz- jave tudi ravnalo. Med ̀ rtvami rdeèega terorja med vojno je bilo 46 svetnih in 6 redovnih duhovnikov. Èe primerjamo: okupatorji so na slovenskem ozemlju s Primorsko vred ubili 24 svetnih duhovnikov in 10 redovnih.4 Po koncu druge svetovne vojne je bil pritisk komunistiène oblasti na Katoliško cerkev na Slovenskem izredno moèan. Za novo oblast je bila Cerkev notranji sovra`nik številka ena, ker je ostala edina organizirana sila izven ko- munistiène partije. @e v poroèilu notranjega ministrstva novembra 1945 je oznaèena kot “hrbtenica vsej reakciji”.5 Oblast se je èutila ogro`ena od moèi, ki ji ni mogla do `ivega, ker je imela velik vpliv nad prete`no vernim prebivalstvom. Škof Vovk je to v enem od za- slišanj leta 1949, ko je bil oèitno na meji svojih moèi, tako formuliral: “Cerkev bo ostala, mene in vas pa ne bo.”6 Oblast je hotela Cerkev naj- prej zatreti, podobno kot je zatrla politièno opozicijo. Kmalu pa je morala spoznati, da ima Cerkev premoèan zaslon v prebivalstvu, zato je spremenila svojo taktiko. Skušala je Cerkev podjarmiti in njene predstavnike v oèeh vernikov moralno onemogoèiti in s tem èimbolj zmanjšati njen vpliv. Pri tem so ji priš- la prav vsa sredstva, pa èe so bila še tako mo- ralno vprašljiva. Po prevzemu oblasti je “ljudska oblast” zaèela takoj ukrepati proti Cerkvi kot in- stituciji in posameznim duhovnikom, redov- nikom in redovnicam ter vidnim vernikom: s hišnimi preiskavami, s stanovanjskim utes- njevanjem, brisanjem iz volilnih list, z ome- jevanjem verouka, z ukinjanjem cerkvenih šol, z agrarno reformo in nacionalizacijo, z omejevanjem verskega tiska, z odpušèa- njem sester iz šol in bolnišnic, èeprav za njih ni bilo nadomestila, pa z mno`iènimi are- tacijami in sodnimi procesi. V èasopisih, na politiènih mitingih, na radijskih postajah "       # in na odru se je takoj zaèela gonja proti du- hovnikom in Cerkvi. Vzorec za povojne montirane procese je bil brez dvoma prvi komunistièni politièni proces v Koèevju (9.–11. 10. 1943), ki so ga sla- vili kot prvi proces proti vojnim zloèincem v Evropi. Za kulisami tega procesa pa so po hitrem postopku ubili nekaj sto ljudi. Viš- ji dr`avni to`ilec major Jernej Stante je na tiskovni konferenci 20. julija 1945 napove- dal udarec Katoliški cerkvi. Poudaril je, da mora slediti proces proti tistim, ki so “zlo- rabili religijo” v škodo osvobodilnega boja, “kar je pri nas najte`ji primer sodelovanja s sovra`nikom”.7 Sledila je vrsta procesov, pri katerih so bili škofijski duhovniki in redov- niki obsojeni na te`ke kazni. Kljuèni je bil brez dvoma proces proti ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Ro`manu od 21. do 30. avgusta 1946. Vojaško sodišèe IV. Jugoslovanske ar- made ga je v odsotnosti obsodilo na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let, izgubo politiènih in dr`avljanskih pravic za dobo 10 let po izvršeni kazni ter zaplembo celotne imovine. Po prito`bi pa mu je Vr- hovno sodišèe odvzelo še dr`avljanstvo.8 Prvi veèji skupinski proces, v katerega je bila vklju- èena tudi Katoliška cerkev, pa je bil bo`iè- ni proces (23. decembrer 1945), na katerem je bilo sojeno 34 obto`encem, med njimi tudi petim duhovnikom. Od maja do konca leta 1945 je bilo v Slo- veniji zaprtih najmanj 95 svetnih in redov- nih duhovnikov, od tega 12 Hrvatov in tri- je tuji duhovniki, poleg tega še 20 redovniš- kih bratov in najmanj 22 redovnic ter veè- je število bogoslovcev. Med njimi je bilo 12 vojnih kuratov, ki so bili skupaj z domobran- ci od Angle`ev vrnjeni iz Vetrinja ter dva, ki sta bila zajeta na poti na Koroško, in pa kurat Janez Jenko, ki je spremljal pri Lescah zajeti domobranski sanitetni vlak. Konèali so na enem od številnih morišè po Sloveniji. Sicer je bil genocid prepovedan šele s “Konvencijo o prepreèevanju in kaznovanju hudodelstva genocida” leta 1948, v Sloveniji/Jugoslaviji je veljala od 1951 naprej, in tudi takrat zaradi Stalinovega nasprotovanja prepoved ni vse- bovala dejanj proti kakšni socialni ali poli- tièni skupini, vendar tudi v letu 1945 ni bilo pravnega vakuuma. Po takratnih minimal- nih standardih so omenjeni umori po med- narodnem pravu opredeljeni kot zloèini proti èloveštvu. V uvodu èetrte Haaške konven- cije iz leta 1907 je tudi Martensova klavzu- la, pod katero so civilisti in borci v vojni v primerih, ki niso bili urejeni s pogodbenim pravom, pod zašèito mednarodnega prava kot rezultat obièajev med civiliziranimi narodi, zakonov èloveènosti in zahtev javne zavesti.9 Kar štirje duhovniki, ki so bili v koncen- tracijskem taborišèu Dachau, so se po vrnitvi junija 1945 znašli v komunistiènem zaporu: salezijanski pomoènik Janko Bo`iè, ki je bil leta 1945 obsojen na smrt zaradi sodelovanja z okupatorjem in potem pomilošèen, lavan- tinski duhovnik Franc Hrastelj, ki je bil tako kot franèiškan Engelhard Štucin prehodno zaprt in avgusta izpušèen, in lavantinski du- hovnik Henrik Gorièan, ki je bil vkljuèen v “bo`ièni proces” in obsojen na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom zaradi sodelovanja z okupatorjem. Leta 1949 je bil za isto dejanje obsojen na smrt, èeprav po veljavnem “Za- konu o sodnem prestopku” kazensko prega- njanje za isto dejanje ni bilo dovoljeno. Tudi Hrastelj, ki je bil sicer avgusta 1945 amne- stiran, je bil leta 1948 na Okrajnem sodišèu Maribor obsojen na 10 mesecev odvzema pro- stosti s prisilnim delom. Sestra Akvina Bojc je skusila nemške in komunistiène zapore. Marca 1945 so jo zaprli Nemci, ker je iz Leo- nišèa ušel politièno sumljiv bolnik, Ozna pa jo je iz neznanih razlogov za nekaj dni zaprla maja in ponovno septembra 1945. Potem je delovala na raznih sestrskih postojankah v Makedoniji in Srbiji. Udba ji je povsod sle- dila. Konèno je bila junija 1948 v Beogradu "           aretirana. Bila je vkljuèena v proces proti `e omenjenemu duhovniku Gorièanu. Sodiš- èe ji je med drugim oèitalo pomoè “organi- zatorjem in pobudnikom izdajstva na Sloven- skem” in nasprotovanje “ljudski oblasti”. Ob- sojena je bila na 13 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Umrla je 6. aprila 1951, dva dni potem, ko so jo iz zapora smrtno bolno pripeljali v bolnišnico.10 Sodišèa niso bila neodvisna in nevtralna. V nasprotju s pravnimi dr`avami je bilo v Slo- veniji/Jugoslaviji sodstvo v rokah vladajoèe partije in je uresnièevalo samo njene cilje. V preiskavi, med procesom in v zaporu so bile kršitve èlovekovih pravic na dnevnem redu. Sicer so bile v jugoslovanski ustavi z dne 31. januarja 1946 zagotovljene èlovekove pravice, med njimi tudi enakost dr`avljanov ne glede na spol, narodnost, raso in religijo, pa tudi svoboda vesti, svoboda izvrševanja veroizpo- vedi na podlagi loèitve Cerkve in dr`ave, svo- boda mišljenja, tiska, zbiranja in demonstri- ranja ter nedotakljivost osebe in stanovanja, vendar je bila v njej tudi odloèba, po kate- ri je oblast te pravice lahko omejila, kadar so se “zlorabile” za spodkopavanje ustavnega reda in v antidemokratiène namene. Prak- tièno je to bil inštrument v rokah tajne po- licije in drugih varnostnih organov, s kate- rim so v skladu s potrebami komunistiène partije vsak èas lahko kršili temeljne èlove- kove pravice. Boris Kraigher je to jasno po- vedal: “Svobodo more u`ivati samo tisti èlo- vek, ki je dozorel za tako svobodo in ki je vreden take svobode, glede veèine duhovnikov pa ne bi upal trditi, da so jo popolnoma vredni.”11 Ozna si je takoj po vojni prisvojila troj- ne naloge, namreè obvešèevalno, vlogo tajne policije in kazenske preiskave. Formalno je sicer bila v tej zadnji vlogi podrejena javnemu to`ilstvu, v resnici pa je prav nasprotno de- lovala povsem samostojno. Aleksander Ran- koviæ je bil dejanski vrhovni šef javnega to- `ilstva, organizacijski sekretar CK KPJ in no- tranji minister, pod èigar pristojnost je spa- dala Uprava dr`avne varnosti (UDV oz. Udba) od marca 1946. Udba je razvila po- stopek, katerega cilj je bilo obto`enèevo priz- nanje. Da je dosegla priznanje domnevne krivde, je uporabila razlièna represivna sreds- tva, med njimi samico, temnico, noèna za- sliševanja, lakoto, katastrofalne higienske raz- mere itd. To`ilstvo je dobilo vpogled v gra- divo šele, ko je Udba konèala preiskavo in poslala na to`ilstvo predlog o postavitvi pred obto`bo. Pred tem je izvedla selekcijo gra- diva in izloèila vse, kar bi lahko razbreme- nilo obto`enca, po potrebi pa je tudi skon- struirala la`ne obto`be. Kot primer naj slu`i Alojzij Vrhnjak, `upnik v Ribnici na Pohorju. Postopek proti njemu je bil poskus moral- ne diskreditacije škofa Dr`eènika. Umrl je za posledicami zapora v mariborskem zaporu marca 1950.12 Po letu 1951 se je preiskava pre- nesla v pristojnost sodišè, vendar se partija ni odrekla vplivu na sodstvo, kar se ka`e `e v tem, da je sodnik poleg strokovnih kvali- fikacij moral biti “vdan ljudstvu in stvari so- cializma”. 13 Za Katoliško cerkev, ki je bila v oèeh partije glavni ideološki nasprotnik, nekako do srede petdesetih let ni bilo kak- šnih posebnih sprememb. Ne samo, da so se odvijali številni politièni procesi proti duhov- nikom, redovnikom in vernikom, prišlo je tudi do fiziènih obraèunavanj. Najbolj od- meven je bil za`ig ljubljanskega pomo`ne- ga škofa Antona Vovka 20. januarja 1952 v Novem mestu. Èe si predoèimo, da je bilo v omenjenem obdobju povpreèno nekaj manj kot 1000 du- hovnikov in to primerjamo s sodnimi postop- ki in upravnimi ukrepi, ugotovimo, da je pre- te`na veèina duhovnikov imela te`ave z ob- lastjo. Od konca vojne pa do leta 1961 se je kar 429 duhovnikov znašlo na zato`ni klo- pi, še veè pa jih je bilo aretiranih. Od teh 429 duhovnikov je bilo 339 duhovnikov kazno- vanih z zaporno kaznijo, 73 jih je bilo denar- "       # no kaznovanih. Nekateri so bili kar veèkrat obsojeni na zaporne kazni, npr. škofov taj- nik Bo`idar Slapšak, kanonik in poznejši ljub- ljanski nadškof Jo`e Pogaènik in Henrik Go- rièan. Denarno kaznovanje v kazenskih po- stopkih se zaène šele leta 1951; kaznovanih pa je bilo 73 duhovnikov. Duhovniki so bili ob- sojeni na nesorazmerno visoke kazni, medtem ko so pravi kriminalci za umore in rope dobili veliko ni`je kazni. Devet duhovnikov je bilo obsojenih na smrtno kazen, štirje so bili tudi dejansko usmrèeni. Peter Kri`aj in Franc Cer- kovnik, ki sta bila na “bo`iènem procesu” ob- sojena na smrtno kazen, sta bila justificira- na leta 1946. Februarja 1949 sta bila v Èrnom- lju na smrtno kazen obsojena tudi Alfonz Jarc in Viljem Savelli. Medtem ko je znano, da je bil Savelli usmrèen leta 1949, še danes ni razèišèeno, kdaj je bil Jarc. Na smrt so bili obsojeni tudi salezijanec Martin Jurèak in Leopold Klanèar leta 1946, Henrik Gorièan in Jo`ko Kragelj leta 1949 in `u`emberški de- kan Karel Gnidovec leta 1952. Vsi pa so bili potem pomilošèeni. Poleg tega so bili na smrt obsojeni in amnestirani še salezijanski po- moènik Bo`iè, na Divizijskem vojaškem so- dišèu v Ljubljani hrvaški duhovnik Ivan Per- han in na Divizijskem vojnem sudu v Tuzli usmiljenka s. Eleuterija (Marija) Raspor. Poleg procesov, v katere je bila Cerkev vkljuèena skupaj z drugimi organizacijami, strankami, ustanovami, vojaškimi skupinami — npr. bo`ièni, Rupnikov/Ro`manov in Bi- tenèev –, je bila vrsta skupinskih duhovniških in redovniških procesov: franèiškanski, Le- nièev, proti sestram v Lichtenthurnu, pro- ti lazaristom v Celju, proti slovenjbistriškim sestram in magdalenkam iz Studenic, jezuit- ski, tolminski, Šolar-Fabijanov itd. Procesi proti duhovnikom in redovnikom so bili po- gosto na cerkvene praznike ali okoli njih. Ob- sojeni so bili zaradi delovanja med vojno, za- radi rušenja obstojeèe dr`avne ureditve, iz gospodarskih razlogov, zaradi sodelovanja s kri`arji, pobega oz. pomoèi pri pobegu, èlans- tva v Katoliški akciji, zaradi sovra`ne propa- gande, vzbujanja verske nestrpnosti, zlora- be svobode opravljanja verskih opravil, iz mo- ralnih razlogov, ker niso bili pripravljeni kršiti spovedne molèeènosti itd. Verske svobode kljub ustavnemu èl. 25, ki je zagotavljalal svobodo vesti in veroizpo- vedi, ni bilo. Oblast je zlorabila “loèitev Cerk- ve in dr`ave” za izkljuèevanje duhovnikov, redovnikov in vernikov iz javnega `ivljenja, prepreèevala je birme, procesije in sploh vsa- ko javno manifestacijo vernosti na Sloven- skem, obenem pa je podpirala moèno pro- tiversko in proticerkveno propagando. Cerk- veni tisk je bil zelo omejen. Izgovor je bil, da je zmanjkalo papirja oz. da so se delav- ci v tiskarni uprli tiskanju religioznih tekstov. Kaznivih dejanj proti duhovnikom in redov- nikom oblast ni preganjala ali pa samo na- videzno, ker jih je ali sama organizirala, bila v nje vpletena ali jih je odobravala. Navede- mo nekaj primerov: 1. Po prikljuèitvi dela goriške škofije Jugo- slaviji je od okrajnega komiteta KPS or- ganizirana mno`ica jeseni 1947 kar dva- krat pregnala administratorja goriške ško- fije Franca Moènika iz jugoslovanskega ozemlja, prviè 19. septembra in dokonèno 12. oktobra. 2. Ko je drhal 20. januarja v Novem mestu škofa Vovka polila z bencinom in ga za`- gala, ga milica ni branila. Odmev v sve- tovnem tisku je bil precejšen, prav poseb- no seveda v zamejskih katoliških èasopisih. Prav zato in ker so od vsepovsod priha- jali telegrami in pisma, ki so z Vovkom soèustvovali, obenem pa izrazili svoje zgra- `anje nad dogodkom — med drugimi je kar 45 ameriških škofov, nadškofov in kar- dinalov poslalo telegrame –, je bil eden od storilcev, namreè tisti, ki je škofa polil z bencinom, obsojen pogojno na deset dni zapora.14 "           3. Naèrtovan napad na mariborskega škofa pri Hrastniku septembra 1951 je spodletel, ker je škof pravoèasno zvedel, da se nekaj pripravlja in je šel na birmo iz Dola pri Hrastniku delno s kolesom in delno peš. 4. Valentin Oblak, `upnik iz Preske, je bil 21. septembra 1951 sredi noèi ustreljen sko- zi okno. 5. Dne 15. avgusta 1951 je nekdo zgodaj zju- traj v cerkvi na Ptujski gori z no`em la`je ranil mladega romarja. Milièniki niso is- kali storilca — to ka`e na to, da je bil agent provocateur iz vrst Udbe —, preiskovali pa so `upnišèe, uprizorili muèna veèdnevna zasliševanja, zaplenili denar, ki je bil na- menjen obnovi cerkve, aretirali kaplana in tri sestre, `upnika veèkrat upravno kaz- novali in konèno incident zlorabili za to, da so z odloèbo Sveta za kulturo in pros- veto v Ljubljani njihov objekt spremenili v muzej. 6. Na prijavljeno procesijo sv. Rešnega te- lesa na Vrhniki 19. 6. 1949, ki jo je vodil kaplan Ivan Merlak, so prihrumeli tan- ki z izgovorom, da imajo vaje. Kro`ili so okoli cerkve in zasledovali procesijo. Le "      Jošt Snoj: Kristus in Adam, 2007 – 2008 " # s te`avo je kaplan Merlak z monštranco po procesiji preèkal cesto in jo varno pri- nesel v cerkev. Tank mu je sledil do èe- trte stopnice. Udba je koordinirala tudi administrativne postopke. Po navodilih, ki so jih dobili po- verjeniki za notranje zadeve, so se vsi orga- ni notranje uprave za vsakega posameznega duhovnika dosledno morali dogovarjati z okrajnim pooblašèencem Udbe. Upravni po- stopki proti razliènim dejavnostim — verouku, tisku, vzgoji, procesijam itd. — so moèno ovi- rali delovanje Cerkve. Do leta 1961 je bilo izreèenih najmanj 1411 upravnih kazni v skup- nem znesku 5,315.000 din ter 95 z zaporno kaznijo — skupaj 1450 dni.15 Duhovniki, ki med vojno niso bili na svo- jem slu`benem mestu, so do sredi leta 1950 potrebovali dovoljenje Ministrstva za notra- nje zadeve, tudi tisti, ki so jih Nemci depor- tirali na Hrvaško in Srbijo, oz. ki so jih poslali v koncentracijska taborišèa. Take pristanke je poznala samo Slovenija. Ko pa so od konca julija 1950 pristanke zaèela izdajati poverje- ništva za notranje zadeve, teh niso potrebovali samo tisti, ki so prihajali iz drugih republik, izgnani, in tisti, ki so prišli s prestajanja za- porne kazni, temveè tudi novomašniki. Si- cer pa se organi uprave `e prej niso dr`ali svo- jih lastnih navodil. Komunistièna oblast je od vsega zaèetka naèrtno onemogoèala pouèevanje verouka. Kateheti so za pouèevanje verouka potrebo- vali posebno dovoljenje pristojnega sveta za kulturo in prosveto okraja, v katerem je bila šola. Mnogi takega dovoljenja niso dobili, ali pa šele proti koncu šolskega leta, tako da je pouk izpadel vse leto. Kjer verouka v šo- lah ni bilo, ker duhovniki niso dobili dovo- ljenja za pouèevanje, so zaèeli pouèevati v cerkvah in tudi v `upnišèih. Do ukinitve ve- rouka v vseh šolah 1. februarja 195216, je bilo veèje število duhovnikov upravno kaznovanih zaradi kršitve javnega redu in miru. Izvajal se je precejšnji pritisk na verne lai- ke, predvsem uèitelje, profesorje, višje urad- nike itd. V šolah se je postavljalo marksistièno ateistièno ideologijo kot temelj vsega izobra- `evanja in vzgajanja. Mnogi verni uèitelji so imeli te`ave v svojem poklicu in so bili iz šol odstranjeni. Kot edina organizirana sila izven komu- nistiène partije po drugi svetovni vojni, je bila Katoliška cerkev vse do prevrata 1990/ 91 za komunistièno oblast notranji sovra`nik številka ena. Tega sovra`nika je oblast sku- šala, èe `e ne unièiti, vsaj v oèeh prete`no vernega slovenskega prebivalstva moralno onemogoèiti. Paleta represivnih ukrepov je bila zelo široka, segala je od umora, mon- tiranih procesov, izsiljevanja, administra- tivnih posegov, zapostavljanja v šolah, na univerzi, v slu`bi, vse do razliènih sredstev propagande — v njo je vpregla tudi zgodo- vinopisje. Re`imski zgodovinarji so Cerkev pavšalno obto`evali kolaboracije z nacional- socialistiènim in fašistiènim okupatorjem. Še na trilateralnem pedagoškem sreèanju, ki je bilo na Osojskem jezeru in v Dobrni decembra 1996, je znan slovenski zgodovinar trdil, da je bila veèina duhovnikov upravi- èeno sodno kaznovana. Ideološki in propagandni boj proti Ka- toliški cerkvi se je po padcu komunizma v Sloveniji še nadaljeval. In to ne samo v po- litiènih strankah, ki so si prisvojile protika- toliško politiko zveze komunistov. Tam se- veda posebno. Tako je podpredsednik SD, profesor politologije na FDV, dr. Igor Lukšiè, šel celo tako daleè, da je pod plašèem znans- tvenosti, v tradiciji nekdanje Udbe, pošiljal svoje študente na dan volitev k verskim obre- dom, da zabele`ijo izjave predstavnikov ver- skih skupnosti in spremljajo obnašanje ver- nikov. Velik del slovenske javnosti je še vedno mnenja, da je poseganje Cerkve v socialno, vzgojno, izobra`evalno, kulturno, gospodar- sko in politièno dejavnost po 7. èlenu Us- "          # tave, ki doloèa “Dr`ava in verske skupnosti so loèene”, nedopustna. Pozabijo pa na drugi del istega èlena. “Verske skupnosti so enako- pravne; njihovo delovanje je svobodno”. V slo- venski javnosti, predvsem v publicistiki, še vedno prevladuje nestrpnost do Cerkve, ki gre pri nekaterih celo tako daleè, da išèejo vzroke za medvojne in povojne zloèine v pris- pevkih teološkega profesorja iz konca 19. sto- letja, Antona Mahnièa, poznejšega krškega škofa, da ne govorimo o absurdnih razlagah “loèitve dr`ave in Cerkve”, katerih namen je izkljuèevanje èlanov Katoliške cerkve iz jav- nega `ivljenja, kakor je enotno ugotovila tudi Mešana krovna komisija Rimskokatoliške cerkve in Vlade Republike Slovenije 23. junija 1996. Dr`ava med komunistiènim re`imom ni bila svetovnonazorsko nevtralna, kot je si- cer v demokratiènih dr`avah, temveè je te- meljila na marksistièno-ateistièni ideologi- ji. In še danes je zelo razširjena miselnost, da mora dr`ava temeljiti na ateizmu. Tak zameg- ljen pogled je seveda predvsem produkt atei- stiène indoktrinacije šolstva in publicistike v èasu komunistiènega re`ima, ki sta ljudem vcepila mišljenje, da je Cerkev reakcionar- na in opij za ljudi. Veè kot pet desetletij je prevladovala interpretacija NOB in povoj- nega èasa, ki jo je potrebam komunistiène oblasti prikrojilo re`imsko zgodovinopisje, kar je bilo usodno predvsem na pedagoškem podroèju. Veè generacij je zraslo s to falsi- fikacijo, ki je mnogim narodnozavednim ka- toliško usmerjenim Slovencem vtisnil peèat kolaboracije. Mariborski pomo`ni škof Peter Štumpf je od septembra 2006 do maja 2007 naštel 225 negativnih prispevkov o Katoliški cerkvi, pri tem pa ni upošteval podlistkov.17 Zakaj je prikaz Katoliške cerkve v Sloveniji še danes tako pomankljiv, da je kot rdeèa cunja v bi- koborbi? Pojavljajo se številni miti in zmote, tako npr. okoli èarovniških procesov, o ko- laboraciji in grabe`ljivosti, o nevarnosti ka- toliških šol, ki so tako trdno zasidrani, da so delno povsem rezistentni proti vsakemu ar- gumentu ali dokazu. Tak enostranski prikaz se dr`i celo v resni publicistiki in strokovni literaturi, tudi v zgodovinopisju. Po mnenju celjskega škofa dr. Anton Stresa, ki je pri Slo- venski škofovski konferenci pristojen za re- ševanje odprtih vprašanj z dr`avo, je to “le ponavljanje vzorca iz komunistiènih èasov”. Ko je šlo za sporazum s Svetim sede`em, za davèno zakonodajo, zakon o verski svobo- di itd,, tako Stres, “smo bili vedno prièe istemu manevru — zastraševanje pred nevarnostjo Cerk- ve. Ena izmed preverjenih metod nasprotnikov Cerkve in demokratrizacije pri nas je, da sku- šajo prikazati katoliško Cerkev kot nekoga, ki stalno ogro`a slovensko dr`avo in demokracijo, zato jo je paè treba imeti kot potencialnega so- vra`nika ...” Negativen prikaz Katoliške cerk- ve sreèujemo tudi drugod po Evropi, vendar je odnos do nje v Sloveniji drugaèen kot v Zahodni Evropi, kjer obstaja vendarle kon- senz o tem, da so karitativne in pedagoške dejavnosti kršèanskih Cerkva — tudi katoliške –, predvsem pa vrednote, ki jih zastopajo, izredno pomemben dru`beni prispevek, ki utrjuje temelje demokracije. Tine Hribar v jubilejni številki Nove re- vije piše, da je osnovna dilema obstojeèe us- tavne krize v EU vprašanje, “ali naj se Evropa še naprej hrani predvsem iz kršèanskih kore- nin, torej tudi iz korenin klerikalnega biblij- skega monoteizma in njegovih poobèevalnih in izobèevalnih pretenzij ... ali pa naj se regenerira na podlagi svoje civilne religije in svetovnega etosa.” In, da je “moderna Evropa, skupaj z nacionalnimi dr`avami kot porokom èlovekovih pravic in dr`avljanskih svobošèin,... zrasla na podlagi antiklerikalnega razsvetljenstva.” Justin Stanovnik v svoji analizi ta Hribarjev “upor” proti Cerkvam, predvsem proti katoliški, oznaèi kot “izstop iz zgodovine”. Seveda ni skrivnost, da Evropa ne temelji samo na raz- svetljenstvu, ampak da ima prav tako grške "      $ # "      in rimske korenine, pa seveda judovske, pred- vsem pa kršèanske. Kako je Hribar mogel spregledati, da se je kodeks èlovekovih pravic, ki je temelj Evropske skupnosti, razvil pred- vsem na podlagi kršèanskih vrednot, ki daleè presegajo “minimalni skupni imenovalec vseh svetovnih religij oziroma civilizacij”, za kate- rega se Hribar zavzema? “Osrednja vredno- ta vsake kršèanske morale,” tako teolog Ivan Štuhec, “je dostojanstvo èlovekove osebe in iz spoštovanja do osebe izvira celoten koncept mo- dernih èlovekovih pravic.” Odkar je virulentna diskusija o vredno- tenju totalitarizmov, pa pred kulisami okoli 600 evidentiranih t. i. zamolèanih grobišè ter zloèinov, ki jih je povzroèila revolucija med in po vojni, se pojavlja med zgodovinarji, so- ciologi, publicisti tudi teorija o èetrtem to- talitarizmu — “klerofašizmu” oz. “katoliškem oz. klerikalnem totalitarizmu” —, kot nekaj pri- merljivega nacizmu, fašizmu in komunizmu. Bil bi naj celo povod za zloèine, ki jih je za- krivil komunizem. Ta argumentacija je v uporabi predvsem kot relativizacija komu- nistiènih zloèinov, pa tudi kot diskreditacija drugaèe misleèih. Njena varianta je tudi tr- ditev, da sta bili partija in Cerkev enako in- tolerantni, ker pa je bila po vojni partija na oblasti, je bila seveda Cerkev “tarèa terorja”. Èe bi torej bila Cerkev na krmilu, bi bilo obratno. Ne glede na absurdnost trditve se zgodovinopisje ne ukvarja s tem, kaj bi bilo, èe bi bilo. Druga razlaga, ki tudi slu`i relativizaci- ji zla, delno jo uporabljajo isti kot prejšnjo, pa je, da je boljševizem nekaj povsem dru- gega, kot sta nacizem in fašizem, saj je pro- moviral `enske in nudil socialno zašèito. Tu- kaj gre za relativizacijo zla. Taki argumen- ti moèno spominjajo na argumente, ki jih uporabljajo simpatizerji Hitlerja (npr. “Au- tobahn”, polna zaposlenost). Nekateri pa se sploh zavzemajo za to, da bi se naj nehali ukvarjati s preteklostjo — in s tem popolnoma prekrili zloèinskost prejš- njega re`ima. V zadnjem intervjuju za èasopis Veèer prvi slovenski predsednik kritizira po- larizacijo na Slovenskem, ki “jemlje energi- jo, potrebno za razvoj, in usmerja pozornost v preteklost, zato da se prikrije odsotnost vizije za prihodnost”18, kot da bi bila mogoèa pri- hodnost, èe ne poznamo svojih korenin. 1. Stéphane Courtois u.a., Das Schwarzbuch des Kommunismus 2. Das schwere Erbe der Ideologie, München, Piper Verlag, 2002. 2. Veè v: Tamara Griesser-Peèar and France Martin Dolinar, Ro`manov proces, Ljubljana, Dru`ina, 1996, 151–173, 253–270; Tamara Griesser-Peèar, Ro`manova posredovanja pri okupatorju,v Ro`manov simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj, Celje, Mohorjeva dru`ba, 2003, 301–314; NŠAL, Zapušèina škofa dr. Gregorija Ro`mana, Prezidialni arhiv. 3. T. Griesser-Peèar, Razdvojeni narod. Slovenija 1941-1945, Ljubljana, 2004, 188. 4. France Martin Dolinar, Duhovniki v prime`u revolucije, v: `rtve vojne in revolucije, ur. Janvit Golob et al., Ljubljana, Dr`avni svet, 2005, 65–66. 5. AS 1931, Letna poroèila RSNZ, 067722, 1. 11. 1945. 6. AS 1931, Mikrofilmi Sove, Lm 0141424, zaslišanje 15. 8. 1949. 7. AS 1931, Mikrofilmi Sove, Lm 0176858. 8. Veè o tem: Tamara Griesser-Peèar in France Martin Dolinar, Ro`manov proces, Dru`ina, Ljubljana, 1996. 9. Veè o tem: Dieter Blumenwitz, Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946), Celovec- Ljubljana-Dunaj, 2005. 10. AS 1931, Poimenska evidenca kaznovanih duhovnikov, statistièni pregled 1945–1961. 11. AS 1529 Boris Kraigher, Opravljanje verskih poslov in obièajev katol.cerkve po naèelih, kakor jih je posatvil IV. kongres Ljudske fronte. 12. Veè o tem: Cerkev na zato`ni klopi, 529–532. 13. Roman Ferjanèiè in Lovro Šturm, Brezpravje. Slovensko pravosodje po letu 1945, Ljubljana, Nova revija, 1998, 29, 46–55. 14. Tamara Griesser-Peèar, Cerkev na zato`ni klopi. Sodni procesi, administrativne kazni, posegi ‘ljudske oblasti’ v Sloveniji 1943 do 1961, Ljubljana, Dru`ina, 2005, 707. 15. AS 1931, Poimenska evidenca. 16. Slovenski poroèevalec, št. 23, 27. 1. 1952. 17. Dru`ina, št. 31, 5. 8. 2007. 18. Veèer, 2. 8. 2008. 42.