112. številka. ..Edinost" zh ajs atkr&t aa 4t>. rmzos aadal) la pr uaikoT. ob 4. ori :vef«i, IiNiaiBB »ti« : t« celo leto........Si kroa »a poi leu ..•••••••11 n z \ ?etrt let« . . ...... C „ za •» mesec........ S kzoal -■»iToćnino je plačevati naprej. Ml na* o!oe brei priložene naročnin« •• apmi ta otin.__ F o t^bakaraah ▼ Trato ae prodajajo po-iruaecac Številke po 6 stotini (3 * rta Tnta p» po 8 stotink (4 avč.) Telefoa itT. 870. Trst, v sredo 21. maja 1902. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Tečaj XXVII Y ttiMltl J« Mil Offltat »a tačaaajo po vratab ▼ petitu. Zrn »enkratno aaročilo s primernim popui.tnrn Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-aafl oglati Itd. ae računajo po pogodba Val dopisi naj ae poSiljajo aradalltva Safraafcovani dopisi ae ne sprejemajo fiokopiat se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglasa sprejema apravalltvo. Naročnino in ogiaae ja plačevati loco Trst. Crećalitvo in tiskarna se nahajata v alici Oarintia it t. 1*2. Lpravalltva, la sprejemanje laseratov v nlici Moliš plccolo Stv. 3, II. nadi«ir. sdajatelj in odgovorni urednik Pran Sodnik. koneorcij liata Natianila tiskarna konsorcija lista „Edinost,, v Trst IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. »SI. Narod pravi, rla je bil ta IV. shod zgodovinsko važen, ker na« je zopet za korak približal idejalu našemu : veajemnosti med slovanskimi novinumi Avstro Ogrske. Isti list pa trdi dalje, da je ta shod tudi na zunanje, po vsej prirediti svoji, izredno zadovoljil udeležaike, ki da so zapustili Ljubljano izrazi najvećega priznanja in v soglasni sodbi o gostoljubju Slovencev. Obe ti trditvi sti utemeljeni v polni meri. To konstatujemo tem Tečim zadovoljstvom, iskreno radostjo, ker ravno mi neprestano in ob vsaki priiii:i dajemo izraza živi rodoljubni želji, da naša osrednja pokrajina se svojim dičnim glavnim mestom bodi vredna predataviteljiea vsega naroda slovenskega, vse slovenske domovine naše! In takrat sta bila narod in domovina zares veleča stno ra prezenti rana pred najširšim bratskim svetom, pred zastopniki vseh slovanskih plemen Avstro-Ogrske. Tudi mi smo -e kar divili, kakor sta dični župan ljubljanski in pripravljalni odbor — sestoječi iz £g. dra. K. Trillerja, dra. E. Lampeta, Fr. Govekarja in Stefer^a — priredila vse točno in primerno, vse do zadnje podrobnosti, tako, la bo morali gostje naši res odnesti najugodneje uti*e. Najlaskavejo sodbo so si morali Dapraviti o narodu, ki zna tako vsprejemati svoje goste. Pripozuanje in čast, ki si jo je stekel pripravljalni odbor, in način, kakor je narod vsprejemal svoje goste po vsem Gorenjskem — vse to je v čast vsemu narodu : to je bila zopet enkrat prilika, da smo se ponažaJi se svojim središčem in ob tej priliki nam navstaja neizogibna dolžnost, da izrekamo zahvalo obmejnih Slovencev onim možem, ki so z umnim, previdnim, taktnim in rodoljubnim ravnanjem znali doseči, da smo se ob tej slovesni priliki predstavili bratskim plemenom iu tujemu svetu kakor — celota ! Skupnost, v kateri je sicer razlik v nazorih glede poti, jk> katerih nam je hoditi, a kompaktna, jad notna skupnost, stremeča po istih ciljih ... po srečneji bodočnosti naroda ! Tako smo se to pot Slovenci predstavili ~vetu. Že |>o tem dejstvu je IV. shod slovanskih novinarjev zgodovinsko važen za nas Slovence. Tej notranji harmoniji naši vspo-redno se je j»ojavila vnanja harmonija — harmonija med zastopniki raznih slovanskih plemen na razpravah in v zasebnem občevanju. Vse občevanje je bilo tako zaupno, la si v tistih hipih gotovo pozabil, da so oila kedaj sporna vprašanja med Poljaki in K um. Hrvati in Srb. POD LISTU K. MELITA. Povest iz naše dobe. "i'i-al Josip Kvrrn Tonif: prevedel Kadi. Prvi del. I. Vzgoja mlade in bogate sirote je bila jako zanemarjena. Znala je le toliko, kolikor jo je megla naučiti poštama nemška guvernanta, ki se je od Bedmega leta do smrti njene matere pečala z naobrazbo svoje go-jenke. Njen stric baron Irmay je sprevidel, da treba njegovej malej nečakinji več izob-ražbe in društvene vzgoje, in dal jo je v zavod angležkih devic v Pešto, kjer so vzgajali tudi mnoge druge velikaške in plemiške ačere z Ogrskega. Imetje, katero je podedovala Ana, je dal v zakup, a s prihodom je ravnal vestno in skrbno. Po treh letih je Ana izstopila iz zaveda, a tedaj je bil že čas misliti na njeno možitev. Bilo jej je že devet- To dejstvo je za nas res zgodovinske važnosti. Nočemo se čitatelju zdeti fantasti, pretirani optimisti, najivneži, a zdeli bi se, ako bi hoteli govoriti, da je že vse odpravljeno, kar je provzročalo spore med posamičnimi slovanskimi plemeni. Ali napredek, ki se je pokazal tudi na IV. shodu novinarjev Avstro Ograke v Ljubljani, je v tem, da je začelo prodirati spoznanje, da so ti spori škodljivi nam vsem, in da se je začelo širiti prepričanje, da treba poravnati te spore v interesu vseh!! In je res : spori med nami so prinesli neizmerno škode vsem in poravnanje teh sporov bi prineslo neizmerne koristi vsem. Veselil pa se je doslej — - tretji. In evo zopet veselega pojava se shoda v Ljubljani: vBi govorniki so razpravljali o sredstvih za pov-I zdigo kulturnih plemen se stališča: d a : i m a j o vsa plemena, ki bo bila ! p o svojih novinarjih z a s t o-; p a n a na kongresu — istega neprijatelja, ti a se moramo vsi braniti pred istim sovražnikom ! ! (Je se bo to dosledno razvijalo dalje, kar se je toli lepo pojavilo na shodu v Ljubljani, in izlasti, ako vsevprek med slov. novinarji prodere spoznanje, da nam je m n o-gokaterega naših medsebojnih sporov podtaknil isti sovražni k, in ako bodo slovanski novinarji Avstro-Ogrske, temu dosledno, širili to spoznanje v najširše sloje: potem pa bo v polni meri opravičen izrek »Slov. Naroda«, da je bil shod v Ljubljani historične važnosti. Kajti, če smo spoznali, da nam je nevarnost ista, silila nas bosta zdravi razum in nagon po samoobrani, da nam bo obramba ista, skupna! Naravna konsekvenca temu pa mora biti, da se bodo ostrine med nami uglajale in da razmerje med slovanskimi plemeni monarhije postane tako, da bo omogočalo soglasno nastopanje pred vnanjim svetom. Posledice taki uravnavi našega medsebojnega razmerja bi se pojavile naglo in z elementarno silo v vsem političnem življenju monarhije! Kajti ne pozabimo: moč naših sovražnikov ni v njih, ampak je v nas v naši Blabosti ; a ta slabost naša je imela svoje vzroke v dejstvu, da se nismo u meli med seboj !! Čim pa se bomo umeli med seboj, čim pridemo namreč na jasno glede skupnih ciljev in glede skupne taktike na zunaj : v isti hip Be mora zrušiti tisti stari, sloviti avstrijski zistem, nasilje se bo moralo umakniti naravnim silam narodov, ki sestavljajo to monarhijo ! V isti hip navstane preperod monarhije po zahtevi narave, v zmislu pravice; in poskuse za nasilno razna rođenje narodov mo- najst let. Teta baronica jo je uvela v najod-ličnejše kroge ogrskih velikašev in plemieev, a zimsko sezono je preživela z njo na Du-! naju, kjer se je kretala tudi le v najodlič-nejšem društvu. Ana se je lepo razvila. Bila je nežna, fina, uprav aristokratska prikazen, katera je mlade kavalirje, njene čestiloe, navduševala, z neodklonlji vim čarom. Kmalu, ko se je Ana pojavila v družbi, je imela že veliko število prosilcev. Ona je mogla zbirati, pa je tudi zbirala. Pa saj je lahko zbirala : bila je lepa, bogata in uglednega rodu. Na nekej dunajskej spomladnej dirki se je seznanila z elegatnim dragonskim kapitanom, grofom Orfejem Armani. V velikem steeple-chasu je bil on zmagovalec, torej junak tega dne, kateremu so se toliki divili, toliki zavidali sportsko slavo. Grof Armano je bil jako priljubljen v najfinejših velikaških krogih. Njegovi predniki so se sredi sedemnajstega veka preselili iz Neapelja v Istro, kjer so imeli nekoliko lepih posestev. Oče Orfejev je zaigral na borzi ves svoj imetek narhije Hababurgov bomo pisali med dogodke, ki — so bili in se ne povrnejo več! Če se bo torej — da zaključimo za danes — to razvijalo primerno dalje, kar se je na shodu v Ljubljani tako razveseljivo pojavilo : je bil shod v Ljubljani res zgodovinske važnosti! {Pride se.) PolitiCni pregled. Y Trstu, 21. maja 1902. Držtvni zbor. — Zbornica poslancev. — V včerajšnji seji poslanske zbornice je sporočil predsednik zahvalo francozke vlade in predsednika Loubeta za sožalje, katero je naša zbornica izrekla Franciji povodom katastrofe na otoku Martinique. Finančni minister je predložil jednome-sečen provizorij za mesec junij 1902. Med došlimi spisi je bila tudi interpelacija posl. Spinčica na poljedelskega ministra radi razdelitve premoženja zadruge v Pregori. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva. Posl. C i n g r je v skoraj 4 ure trajajočem govoru razpravljal o položaju rudarjev ter je izrekel celo vrsto želj. Nadalje sta razpravljala o poljedelskih vprašanjih še posl. vit. £ e r k s in B i a n k i n i. V nadaljevanju razprave je govoril poljedelski minister baron G i o v a n e 1 1 i ter je povdarjal, da rudokopna oblastva store vse mogoče, da kolikor možno preprečajo nesreče v rudnikih; tudi na polju dobrodelnosti se je že mnogo storilo, a je tu seveda še mnogo dela. Govoril je tudi o nesrečah v rudokopih severo-zapadne Češke in je izjavil, da je dotična komisija stavila primerne predloge, od katerih izvršitve je pričakovati, da se v bodoče ne bodo godile več tako grozne nesreče. Vlada da bo posvečala največo pažnjo varnosti življenja rudarjev, kakor tudi zboljšanju rudarskih šol. Minister je tudi obljubil, da bo vlada iz socijalno-političnih vzrokov nadaljevala delo v pribrambBkih rudnikih, dasi so isti postali pasivni ter da pričakuje od rudarjev, da se svojimi zahtevami po zboljšanju razmer počakajo tako dolgo, dokler ne nastanejo boljše razmere. Zbornica je vsprejela na to ves proračun ■ poljedelskega menisterstva, kakor tudi meli-joracijskega fonda ter zapričela potem razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva. Iz ogrske delegacije. V včerajšnji ! plenarni seji ogrske delegacije je bil vsprejet | predlog del. Daniela, da se vsem državnim poslancem dovoli pristop k netajnim sejam delegacije, odklonjen pa je bil predlog del. in kmalu potem umrl. Zapustil je dva otroka : Orfeja, kateri je bil poročnik pri dragoncih, ko je bil očetov imetek propal, in hčer, omo-ženo z bogatim baronom Birkenthal. Mladi poročnik je bil vajen živeti kavalirsko, a ni imel denarja. Njegov avak baron ni bil radodaren in le v največi sili, ko je že prišlo do skrajne meje, ko bi moral mladi častnik radi dolgov položiti svojo čast, mu je pri-! skočil štedljivi baron na pomoč, a še takrat ne popolnoma, ampak le v toliko, daje bratu i svoje soproge podaljšal častniško življenje. V takih neprestanih financijelnih neprilikah je grof Armano dospel do kapitana, ter tedaj začel resno misliti na ženitev. Ni bil prijatelj | zakona, ker je dobro poznal svojo lah kom i-| selnost, v katerej ne bi bil nikdar sposoben j osrečiti svojo izvoljenko. Ali dolgovi, ki jih je imel in o katerih ni hotel njegov svak ničesar več slišati, so ga prisilili, da se je sprijateljil z idejo zakona. Približal se je Ani z nepričakovanim vspehom. Elegantna pojava mladega častnika, z obrazom roman- Hollo-ta, da bi se javnost sej razširila tudi na stenografe in poročevalce. Pričetkob\ seje je naznanil predsednik delegacije, da je podpredsednik grof Szapi£ry iz zdravstvenih oo-zirov položil čast podpredsednika, kakor tudi svoj delegacijski mandat. Predsednik francoske republike IaOubet na Rnskem. Francoska vojna ladij a »Montcalm« je dospela včeraj ob 10. uri predpoludne s predsednikom Loubetom na krovu v kronstadtski pristan, pozdravljena streljanjem iz topov tamkaj zasidranih ruskih vojnih ladij. Občinstvo, ki je na mnogoštevilnih zasebnih parnikih pričakovalo prihod predsednika Loubeta, je istega pozdravilo z gromovitimi »hura !<-klici. Takoj čim je la-dija »Montcalmc vrgla sidra v morje, približal se je istej ruski generalni admiral veliki knez Aleksej, ki je v čolnu došel z vahte »Aleksander«, na kateri je predsednika pričakoval car Nikolaj. Popresrčnem pozdravu med predsednikom in velikim knezom odpeljala sta se oba na carsko vahte »Aleksandra«. Ko je Loubet stopil na vahto, dvignili so na glavnem drevesu iste carsko zastavo in francosko trobojnico. Po najprisrčnejem pozdravu med carjem in predsednikom odplula je vahta ob navdušenih pozdravih naroda proti Peterhofu, kamor je dospela nekoliko po dvanajsti uri. Poleg že omenjenih bili so na valiti med drugimi tudi francozki minister za vnanje stvari Delcassč, ruski dvorni minister Free-dericksz, luski vnanji minister - Lamsdorf, podadmirala Tirtov in Avellan, poslanika knez Urusov in grof Montebello in drugi. Na obrežju v Peterhofu (petrograjsko pristanišče) pričakovali so dohod vahte veliki vojvode in drugi ruski visoki dostojanstveni Ki, osebje francozkega poslaništva in neštevilna množica, ljudstva. Vojaška godba, ki je stala na čelu častne stotnije, svirala je ob prihodu vahte marsiljezo. Na kolodvoru je na čelu de-putacij mest. sveta in okolič. občin pričakoval vladarja peterhofski župan ter ponudil predsedniku, po običaju, kruha in soli. Dvorni vlak je odšel na to ob pol uri nopoludne v Car-skoje Selo. Množica, ki je bila zbrana okoli kolodvora je navdušeno pozdravljala predsednika in carja. Ko je vlak dospel v Carskoje Selo, spremil je car predsednika v veliko palačo, kjer je bilo pripravljeno stanovanje za istega ter se potem sam podal v Aleksandrijsko palačo, v kateri sta bila nastanjena on in carica in kamor je kmalo za tem prišel predsednik v obiske. Loubet se je potem odpeljal s posebnim vlakom v Gačino, kjer je obiskal carico-udovo ter se potem povrnil i v Carskoje Selo. j" skega tipa, si je osvojila takoj srce mlade de-j vojke. Ali tudi grof je bil očaran od svežega | in nenavadno odličnega bitja mlade plemki-nje. Grof je naznanil svojo resno nakano, da se oženi z Ano, njenim oskrbnikom in sorodnikom. Baron in baronica Irmav se niso razveselili te ponudbe. Znali so, da je grof Orfeo lahkomiseln, potraten in da ima mnogo dolga. Vse to so razodeli svoji nečakinji, ali Ana je pokazala svojo nezlomljivo voljo. »Ali njega, ali nobenega !« je bil njen stalni odgovor. Proti takemu odloku se ui dalo nič napraviti. Naposled, ko postane polnoletna, a to ni daleč, si more zbirati po svoji volji. In tako bo Anini oskrbniki, da-si neradi, vendar privolili et je odgovoril tako-le : »Veličanstvo! Sledč Vašemu povabilu, mi je v |M>sebno veselje, da Vam morem izročiti častitke Francije, ki goji nasproti Vašemu veličanstvu vedno ista čutila, o katerih ste nedavno temu imeli priliko prepričati se. Malo ur mi je zadostovalo, da sem se mogel prepričati, da srce Rusije bije soglasno s srcem moje dežele. Francija bo isto- 1 tako srečna na tej popolni harmoniji, kakor bo ganjena radi dobrih spominov, katere; hrani Vase veličanstvo in veličanstvo carice, j Hvaležen na gostoljubju dvigam svojo čašo na čast Vašemu veličanstvu, veličanstvu carice, veličanstvu carice Marije Feodorovne in vse carske rodbine ter napijam prospehu in veličini Rusije, iskrene prijateljice i n zveste zaveznice Francij e«. Godba je na to zasvirala rusko himno. — Včeraj ob 4. uri popoludne bil je v Kronstadtu prirejen banket na čast francoz-kim mornarjem ; banketa so se udeležili tudi ruski |>odčastuiki in mornarji ter so se govorile prisrčne napitnice. Po banketu spremljali so ruski mornarji francozke mor-marje k pristanišču. Občevanje med francoz-kimi in ruskimi mornarji je bilo nad vse prijateljsko ter so si celo mejsebojno izmenjali čepice. Po vseh ulicah vlada nenavadno veselo življenje in ljudstvo povsod po bra-tovsko vsprejema francozke mornarje. Ob 5. uri popoludne je došlo v petro-grajsko luko več francozkih ladij. Francozki častniki s<« se takoj izkrcali ter se v dvornih kočijah vozili po mestu, kjer jih je množica povsod presrčno pozdravljala. Kriza v Srbiji. Srbija je res dežela j iznenadenj in presenečenj v vsakem pogledu Scnza'*ijonelni so dogodki na dvoru, senzaci- ! jonelni v visokih krogih, eenzacijonelni na upravi in senzacijonelno je tudi sukanje mini- ; sterskih kriz. Kakor je bilo pričakovati, je skupščina ! skoro enoglasno odklonila načrt za najetje posojila. Minister-predseduik se je požuril in je z mesta stopil pred kralja, da izvede na-; ravno koasekveico glasovanja, oziroma od-: klonitve: podal jc ostavko vsega kabineta.' Ostavko je kralj vsprejel. In kakor je bil odstop ministerstva Vuic smatran za gotovo stvar, tako je bilo gotovo, da bo Vuica i sledil Nikola Paš V. Listi so prinašali žs o poslednjem vse },o*rebne biografiške podatke, črtali njega na dogodkih, vspehih, borbah in mukah bogato življenje, ocenjavali njegovo politiško individuvalnost in snovali kombinacije o načrtih njegovih za bodočnost. Ali Srbija je dežela presenečenj. Včeraj še ni bilo nika<*ega dvoma, da je N'kola Pašic mož bodočnosti, in včeraj zopet pa sj našli čitatelji brzojavko na zadnji strani, ki jim pravi, da se je kombinacija Paš e v zadnji hip razbila in da je kralj vnovič Vuiću poveril nalogo za sestavo novega kabineta. 1q ta poslednji je baje že sestavil novo ministerstvo, ki sestoji Iz štirih radikalcev, treh naprednjakov in enega nevtralnega, je tirej nekako koalicijsko ministerstvo. Vprašanje je le, kako stališče zavzame to novo ministerstvo s starim predsednikom nasproti vprašanju posojila. Verjetno je, da Vuču ne bo delalo težav piil?goditi se novi situvaciji, ustvarjeni po vstopu novih mož v njegovo ministerstvo, saj odstopu njegovemu je bilo menda vprašanje pesojila le v neposredni povod, odločilni vzroki so bili že popred in tiče dr :god. Krona da ni bila zadovoljna ž njim iz sledečih razlogov: ker ni znal konsolidirati od krone zaželjene koalicije med zmernimi radikalci in ostanki naprednjakov, ker ni mogel izposlovati vspre-jema kraljeve dvojice srbske na carskem dvoru ruskem in ker baje ni soglašal s kraljem ob vprašanju prestolonasledstva. Kuba svobodna. Predsednik kubanske republike je včeraj podpisal prvi dokument v svoji novi lastnosti. Amerikanski gu- verner, general Wood, je predsedniku Časti-tal ter je potem, ko je poprej sam snel amerikansko zastavo, dvignil ob burnem pozdravu množice zastavo kubanske republike v znamenje, da Zjedinjene države podeljujejo Kubi svobodo. Takoj na to se je guverner Wood z amerikanski mi četami ukr-cal na pripravljene ladije, ki so nemudoma odplule. Istočasno je v Santiago polkovnik Whit-side izročil oblast svojemu kubanskemu nasledniku. \Vhitside se je z amerikansko konjico takoj ukrcal na ladije ter odplul proti Zjedinjenim državam. Tržaške vesti. Slovanski gostje na tržaških tleh. O sprejemu v mestu tržaškem poročamo na drugem mestu. Prisrčno je pozdravil naš narod slovanske goste — kolikor nam je znano dosedaj — na kolodvoru na Prošeku in na zeležniški progi nad Barkovljami. Na kolodvor na Prošeku je prišlo pevsko društvo »Hajdrih« z zastavo ki je prisrčno pozdravljalo goste, na progo nad Barkovljami pa je došla množica naroda obojega spola, s trobojnico, inje radostno vsklikaje metala cvetje v mimo drdra-joči vlak. Kako je ta priprosti pojav bratske ljubezni pri prostega našega naroda vzradostil goste, je pričalo to, da so iz vseh oken vsklikali »živio Slovenci< ter mahali z robci in klobuki, dokler jim ni množica na progi zginila iz-pred oči. Slovanski časnikarji t Trsta. — Včeraj ob 5. uri 35 minut pop. je prispelo v Trst okolo 50 udeležencev časnikarskega kongresa. Na južnem peronu se je zbralo precejšnje število tržaške slovanske inteligencije, ki je z burnimi živio-klici pozdravljala mile goste. Le-ti so odgovarjali sfc: živeli Slovenci! Na zdar ! Živio slovanski Trst! Dvorana pred izhodom je bila natlačeno polna, istotako hodnik pred isto. Za večjo demonstracijo je bila ura prihoda skrajno neugodna, ker je ob tem času večina naših uradnikov zlasti pa vsi delavci, še v službah oziroma na delu. Večina gostov se je odpeljala, nekaj jih je odišlo peš v razne hotele. Okolu 8. ure pa so se začeli zbirati na prijateljski sestanek v »Slovanski čitalnici«. Kmalu je bila velika dvorana polna gostov in domačinov in dve dolgi vrsti miz zasedenih. Po priprosti a ukusni večerji je pozdravil starosta tržaških novinarjev prof. M a n d i 6 goste, eb-žalovaje skromne prostore, v katerih sprejemamo drage goste. Ta skrčenost glede prostorov, da so prava slika naše narodne mizerije v Primorju. Doveli pa smo goste semkaj prepričani, da bo jim ljubše pod skromno slovansko streho nego morda v nemških ali italijanskih palačah. Na kolodvoru jim nismo mogli pripraviti sprejema, kakor bi ž.leli, ker mi tu v Trstu ne poznamo svobode, ne poznamo pravice, mi vemo samo, kaj je dolžnost. Toda če niste videli tukaj, kakor na Kranjskem, zastav in cvetja, če vas niso sprejele pesmi in glasba pričakala so vas tudi tukaj kakor povsod poštena slovenska srca, ki vas iskreno pritiskajo na svoje prsi. Pozdravljeni nam bratje z daljnega severa, pozdravljeni bratje z juga, dobro nam došli v imenu vsega naroda, ki je prisoten ali ne: Pozdravljeni! Odgovoril je predsednik kongresa Slovak odvetnik dr. D u 1 a, slavč v vznesenih besedah širno slovansko zemljo, nad katero so se, žal, pregrešili naši očetje, ko so dopustili, da so se na tej krasni zemlji udomačili tuji elementi. Toda ni ga greha, ki bi se, če se kesamo, ne odpustil. Slovanski žurnalisti imajo vzvišeno nalogo, da z združenimi močmi popravijo grehe naših prednikov. Zvesti slovanski časnikarji bodo skrbeli tudi, da se ti grehi — proti sv. Duhu — ne bodo ponavljali. To je nas vseh želja, in kakor poje gevornikovzemljak veliki Kollar: »Volji krepki želji plemeniti rado nebo daje priti k cilju« — izpolnijo se tudi naše vroče želje, da ostane ta krasna zemlja naša in da se ne posreči nikomu, polastiti se naše slovanske A d rije. G-ovoril je obširno o veliki važnosti širokega morja ter zaključil, da, čeprav jih na Primorskem niso sprejemale deputacije, videli so slovanski časnikarji tudi tukaj, da »Slovan povsod brate ima« ter čutili srčnost, ki ide od srca do srca. Izrazil je željo, da pridejo tržaški Slovani čim prej tudi do svoje palače, do svojega narodnega doma. Poljak Chjlinskvje dejal, da nič ne škodi, če Slovani govorimo različne jezike, da je v nas le jeden duh, ideja solidarnosti. Naglašal je, da če nas razbijajo tujci, ne smemo se še tudi mi razbijati. Največi zločin Slovanov je, če drugim Slovanom delajo krivico. Ideja, ki je gospodovala na kongresu, naj gospoduje tudi danes ob zaključku slavnosti med nami: ideja sloge in bratske ljubezni med slovanskimi narodi. Na to je »Slovansko pevsko društvo« intoniralo »Hej Slovani« in navzoči so stoje zopeli krasno slovansko himno. Rus Osip Andrejevič Marko urednik »Galičanina«, obžaluje, da se prazniki slovanskih časnikarjev že bližajo kraju. Govornik bi želel, da bi trajale te svečanosti vse leto. Slovanski Časnikarji uživajo gostoljubje slovenskega naroda, enega najmanjših slovanskih plemen ob skrajni točki proti tujim elementom. Ne pozabimo o tej svečani priliki drugega, še manjšega slovanskega plemena, bratov Lužičkih Srbov, ki se bojujejo še v hujših razmerah za svoj narodni obstanek, ki junaški branijo svojo last. Go- progledamo malce tja gori in da Čujemo pe-vanje treh tam zbranih pevskih društev, ki so bila: »Dom« iz Repna, »Zvon« z Opčin in sežansko pevsko društvo. Prijatelj R. nam je rekel že zjutraj, da se vrši napovedana veselica »Pri Štefanu«, kamor smo jo udarili popoludne. Malomarnost naša pa je bila kriva, da nismo čitali ni vabila v »Edinosti«, ni vabil, poslanih na tukajšnja narodna društva! In tako res — hajd k Štefanu ! Tam smo še le izvedeli, da se veselica vrši v Velikem Repnem in da moramo prehoditi še precejšen kos poti, predno pridemo na mesto, kamor smo se — namenili prav za prav ! Dospevši do vese-ličnih prostorov, smo opazili vse polno narodnih ter nekoliko državnih zastav in zastavic, a smo ob enem doznali — da se veselica bliža zaključku! Videli smo le zadnji del igre »Kateri bo« in slišali zbrano petje vseh treh pevskih zborov v krasni »Hrvatski davoriji«. Peli so na odprtem in to prav dobro. vornik izraža nado, do se bodo tudi Lužički Le gojite narodno pesem in nastopaje med Srbi eamogli vzdržati do boljših časov ter je napil razvitku najmanjšega slovan. naroda Lužičkih Srbov. (Pride še.) Par popravkov. Zbok naglice, s katero narodom — saj je to najglavnejše sredstvo za probujanje narodne zavesti v našem preprostemu ljudstvu. Po dovršenem vsporedu nam je bilo dano naslajati se — izven veseličnih prosto- smo hiteli zaključati sinočnji list, je ostalo v ! roy — na kra8n,h atletskih proizvajanjih pozdravu gostom par neljubih pomot. V 1. ^Veh narodnih mož, ki sta obudila mej nami oziroma 2. in 3. vrsti druzega odstavka v lQ 9pi0h raej gledalci prav obilo smeha ! 1. koloni je čitati: »Kjer koli Bte se te dni j «tu Bmo na prav dobrega prikazovali, povsodi so se Vam širila srca, »kraševca«, kjer smo mogli poslušati vrli vriskajoča na takem častnem obisku.« Umeje »Zvon« z Opčin, kateri je zapel več narod-se ob sebi, da bi moralo stati »nam«. V 3.1 njh pesmic, zvezanih v venec. Pozdravili vrati od spodaj gori v prvi koloni stoji amo tudi Eežanske slavčke in se potem ob prav »oko širiti«, a mora stati »prsa«. V 4. občutljivo mrzlem vetru odpravili nazaj — vrsti 4. odstavka v 2. koloni je čitati: . . . . pa ne v planinski raj! na zakladih, »kijih kuje« ta naša zemlja...«; £)a n\ bilo vreme tako neugodno — stati bi pa moralo »krije«. poleg precejšnje sape je od časa do časa S shoda slovanskih novinarjev v naletavala kaka mala rosa dežja — bila bi Ljubljani. V soboto so slovenski novinarji naša zabava res najlepša. položili pred spomenik V. Vodnika venec z Kar nam je posebno ugajalo, je bi!a napisom: »Prvemu slovenskemu časnikarju velika udeležba na veseličnem prostoru —ne — slovenski časnikarji«. V nedeljo pa hr- vštevši onih mož in žena, ki so gledali ve-vatski novinarji venee s trobojnim trakom in selico z raznih okolostoječih zidov ! Kar pa napisom: »Prvemu slovenskemu Časnikarju nam ni ugajalo, je bilo to, da se tamošnje — hrvatski časnikarji«. ; domače ljudstvo preveč poslužuje laških besed Pevsko društvo »Smetana«, ki je v so- — in kletve! »Amor, amor, amor!!« smo boto priredilo v Ljubljani koncert ter je s morali poslušati že v Repnem in to od ljudi svojim pevskim materijalom in umetniško do- iz naše tržaške okolice, kar ni Častno za vršenostjo v proizvajanju izzivalo splošno ob- vseh nas, a posebe še ne za one, ki so čudovanje, je izročilo 100 K za družbo tv. »Slovenci« in ki imajo priliko pristopiti k Cirila in Metodija. narodnim pevskim društvom, kjer bi se priu- 0 barona Kinaldiniju. »Jedinstvo« se eiti lepemu narodnemu petju in bi jim ne bavi z neradovoljnim odhodom barona Ri- bilo treba sramotiti sebe in nas s tujimi naldinija iz uprave avstrijskega Llovda ter »Amorji« ! piše dalje: i MeJ PotJ° od RePneSa do Opčin smo Vladino postopanje je bilo v tem ko- P» morali poslušati neko opensko mladino io rektno; ona daje silne subvencije Llovdu, a otročarijo, ki se je vso pot pačila z že ome-uprava tega poslednjega je storila toliko ne- njenim »Amorjem« in pa z laško govorico! prilik in to tudi tedaj, ko ni imela prav, ker To ni lepo; tem manje, ko imajo na je bila ta uprava nečlovekoljubna. Opčinah vrlo pevsko društvo, s katerimi se Ali nas zanima stvar z drugega gle- morejo ponašati oni, in se ponašamo tudi mi. dišča ; tu vidimo ex namestnika tržaškega z Zakaj se ne oklenejo istega in tako nehajo mastno penzijo, in poleg te z mastno plačo, pačiti se po cestah ? tako, da dobiva na leto kakih 30.000 K ! Zamolčati ne smemo še, da s=io opazili In ta mož, s tako plačo, se je najbolj upiral na veselici zraven vseh domačih veljakov temu, da se bednim kurjačem poviša pla- tudi čast. g. župnika Slavca, kar priča, da čilce. Nismo socijalisti in odločni nasprotniki '"mamo mej saboj še narodne duhovščine, ki smo vsakemu hujskanju, ali priznavamo, da se veseli in žaluje z narodom !! Da, takih ni nikako čudo, ako to hujskanje dobiva, duhovnikov trebamo! žalibog, terena vspričo takemu pojavu. Ali! Občili zbor zavoda sv. Nikolaja seje je Rinaldini postal upraviteljem Llovda, da; vršil v »Tržaškem pod p. in bralnem dru-! prejemlje tudi toliko tisoč kron na leto, zbok štvu« ob veliki udeležbi. Izlasti so došle v lastne mu delavnosti in sposobnosti ? Llovd je velikem šte vilu naše mladenke, kar priča, da bil njegova sinekura, s katero je hotela ita- vedo ceniti korist zavoda, ki je ustanovljen v lijanska klika poplačati ex-namestnika za- prvi vrsti zaoje. sluge, a te zasluge poznajo tudi Hrvatje in Zborovanje je otvorila gospa podpred- Slovenei v območju tržaške vlade. In kdo : sednica Maša Gromova primernim pozdra- ve, morda se Rinaldini niti ne bi bil upiral, ako ne bi bil vedel, da so oni kurjači — Slovani, pak ne izključujemo, da je ex-namestnik hotel pokazati, da je on vedno tisti »nella pa tria de Roesetti«. V Trstu je bilo prelite krvi, bilo je upora in vendar so bile na vse zadnje zahteve delavcev vsprejete, ker so bile pravične in ker se je tudi vlada končno zavzela za pravično stvar. Ali bilo je punta, prelivala se je kri radi vedenja uprave Llovda, iz katere je moral Rinaldini sadaj izstopiti. Ali je mogel ex-namestnik izdati o sebi lepša spričevalo ? Sedaj, ko je izišel iz uprave Lloyda, ga narede morda predsednikom »della — Lega« ! S potal Pišejo nam: Da-si vreme te dni ni bilo ravno »krasno«, vendar mi ni dalo minole nedelje, da bi ostal tu mej »rimskimi« ostanki 2000 letne — kulture ! V Velikem Repnem so imeli veselico, ki je vlekla tudi mene in še šestorico, da vom. Tajnica, gospa Epple, je v svojem poročilu povdarjala, da je to četrti redui občni zbor tega zavoda. Ta zavod napreduje od leta do leta. Prevažen dogodek v njega življenju je nakup lastnega doma, na čemer se je zahvaliti »Tržaški posojilnici in hranilnici«. V novem domu se bo moglo ukreniti marsikaj koristnega. Tajnica je navela vse slovenske liste, ki so šli zavodu na roke, ter jim izrekla zahvalo v imenu zavoda. — Dalje je zahvalila dr.a Martinisa, ki je na uslugo zavodu v vsakem slučaju potrebe, istotako je zahvalila društvenega kateheta Gu-ština. Slednjič je izrekala iskreno zahvalo vsem onim, ki so kakor si-bodi pripomogli v to, da se je zavod razširjal. Vodstvo je tudi letos slavnim župan-st\ om potlalo prošnjo za pomoč. Nekatere bolj zavedne občine so se že odzvale ; nadejamo se, da se odzovejo še druge. Zavod je torej napredoval na vsako stran in — kakor rečeno — nade je, da se bo v lastnem domu ?e lepiš razvijal. Gospa tajnica je zaključila 3voje poročilo, z vsklikom bivše tajnice, gospe Klemenčičeve, lani: Zavodu sv. Nikolaja daj, daj Bog, zreti jasnejših dni ! Zatem je poročala g.a blagajničarica. Za leto 1901 so jej došli sledeči darovi: Slovenke mesta Kranja 190 K, Tržaška hranilnica 100 K, dr. Jeglič škof Ljubljanski 100 K, gospa Ivana udov. Kalister 500 K, ustanovniki pa : Županstvo Cirknica 40 K, Županstvo Hrenovice 40 K, dr. Dečko v Celj* 50 K, posojilnica v Podgradu 20 K, županstvo Jesenice 10 K, županstvo Kropa 9 K, županstvo Črnomelj 10 K, županstvo Litija 20 K, gospa Pertot 10 K, rodoljub N. X 1 K, župnik Slavec na Repentabru 21 K, TG st.. veleč. g. Karlin na Vrhniki 7 K, Hranilnica v Litiji 20 K, gosp. Fran Ferfila v Gorici 20 K, posojilnica Žalec 110 K, g. Boje Ljubljana 3 K, gospa Doles Ivanka 2 K, županstvo Smlednik 10 K, g.a Perovšek Justina Gradec 4 K. županstvo Kanal 20 K, županstvo Trnovo 20 K, županstvo Sežana 20 K, županstvo Bovec 25 K, županstvo Hrenovice 40 K; nabralo pri gosp. Sebenikar Rakek »> K. gosp. Urdih Trst 3 K, gospod Matjejevič Gorica 4 K, posojilnica Logatec 20 K, posojilnica Senožeče 5 K, veleč. g. Jaklič, vojaški kapelan 20 K, gosp. Trampus 1 K, g. Vilielm Eras mesto venca pokoj. Abrarnu 10 K, g. Ćernigoj Henrik 7 K, g. Mankoč Ivan 20 K, veleč, kanonik Černe 650 (ul. Tesa), konji; Piazza Nuova (uhod nI. S. Caterina št. 4, krompir; v Trebf-ah št. 87, krčmarska oprema. Vreaeukl fMtilk. Včeraj: toplomer ob 7. ari ajutrmj 12.2 ob 2. uri popolndm 12.5— C.* — Tlakov er ob 7. ori ajutraj 762.3 — Dum plima ob 12 12 predp. m ob 8 35 pop.; oseka ob 2 54 predpoludne in ob —.— popoludne. Društvene vesti. »Lepa Vida«. V nedeljo, dne 25. t. m. priredi dramatični odsek pevskega društva »Adrija« v Barkovljah drugo predstavo lepe dr. Vošnjakove narodne drame »Lepa Vida«. Kakor na prvi predstavi, tako bo tudi v ne deljo med posamičnimi dejanji sviral vojaški orkester pešp. št. 97. Z ozirom na lepi vspeh, ki ga je dosegla ta drama, ko jo je pred kratkim predstavljal barkovljanski dramatični odsek v tamošnjem narodnem domu, pričakovati je, da tudi prihodnja predstava privabi v ivorano barkovljanskega »Narodnega doma« vse polno občinstva, posebno pa domačinov Barkovljancv in bližnjih okoličanov, katerim je ta predstava namenjena v prvi vrsti. Želeti hi bilo, da bi tudi okoličani začeli pridneje obiskovati dramatične predstave. Začetek predstave bo točno ob 6. uri in pol popoludne. Vstopnina 30 nvč.; sedeži I. 10 K, g. Luka Seražia ob priliki svoje sre- reda 40 nvč., II. reda 30 nvč., III. reda Književnost in umetnost. »MoškitO«. Dne 30. aprila t. I. izšla je v Clevelandu (severoameriške Zjedinene dr-: dovršil vse podrobnosti, tikajoče se velikega | fm) ^ številka šaljivega lista »Moskito«. Odbor »Kola« je običajne dolske predmete, tudi 8 ur določenih izrecno za zapor. To je res krasen dokument nemške — »kulture«. XXXVIII. redni občni zbor „Slov. Matiee*4 se bo vršil v sredo dnfc 4. rožnika 1902. 1. ob šestih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« na cesarja Jožefa trgu v Ljubljani. Vrsta razpravam : 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do 31. velikega travna letos. Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1901. 4. Volitev treh računskih presojevalcev, (§ 9 lit. a) dr. pravil. 5. Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1902. «>. Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7. Posamezni nasveti in predlogi. Loterijske številke, izžrebane dne 17. maja : Trst 2 82 3 24 48 Line % 36 65 67 81 84 Inomost 23 12 42 84 79 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (glumačev). Opozarjamo svoje cenjene Čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev v gotovini z 10°/5 odbitkom. »Hapo^,« (Narod) V B^lemgradu začel je zopet izhajati dnevaik »Hapo;t«, glasilo radikalne stranke in je v nedeljo dne 5. maja (25. maja Greg. kol ) izšla prva štev. leta 1896. brne poroke 25 K, veleč, župnik Matičič — 20 nvč. Soča 6 K, Čitalnica Stžina 20 K, veleč. Izlet v Rihenberg. g. župnik Znideršič Gradno 6 K. Vseh dohodkov za let » 1901 je imel za-! izleta t. 1. Za one, ki se priglasijo do vključno vod K 3244-44 ; stroškov pa K 1734 30. 7. junija in ki vplačajo po 5 kron za osebo, Preostanek koncem leta 1901 K 709 70. — se poskrbe primerni vozovi in bo imenovani Izkaz društvenega premoženja koncem leta odbor skrbel za popolen red. 1901 : gotovina v blagajni K 709-70, ulo- Oni, ki žele naročiti si obed, morajo t31 letošnjega, HL letnika. Glavni urednik lista ženo v »Tržaško posojilnico in hranilnico« j prijaviti istemu odboru do gori označenega !jg An(jrej G a vr i lovi d. List se je ustanovil 10«»0 K, stanovanje plačano do 23.(2. 1902 dne. — Odhod bo točno ob 4. uri in pol K 130 S0, društveni inventar K 490, skupno zjutraj iz-pred »Trgovinske kavarne« oziroma K 2330-50. iz-pred velike vojašnice. Pot bo vodila preko i Pride še.) Prošeka na Komen, nazaj pa preko Štanjela, Pretep med visokošolci na Dunaju ? Opčin in sicer istega dne. Piccoio« pripoveduje o nekih pretepih, ki »Si»koU in »Kolo« pole ti ta z društve- eo se baje sinoči dogodili na Dunaju med nima zastavama. Sprejem tržaških in kraških *>l (B ) Včeraj je stal pred slovenskimi in laškimi dijaki. Mi nimamo do , izletnikov (ti zadnji se pridružijo mejpo- i okrožnim sodiščem v Rovinju baron Lazzarini, sedaj o tem nikakega poro&la, a poročilo V *>ma| bo v Rihenbergu ob 9. Vsprejem go- j ^^ ^ zlo55a9tva nevarnega žuganja. rečenem listu je tako čudno sestavljeno, da rišk.h in drugih vipavskih društev bo popo- ^^ ^ ^ 8trajkolomoem> Baron Laz je že od daleč spoznati neresnico, ali vsaj ludne i^. b;I obtožbe Ko je dane8 zlobno tendencijoznost. j Kedor si še n, ogledal kršnega našega ^ y ^ mu ^^ Strajk klesarjev. Včeraj zjutraj so Krasa in divne vipavske doline, ima sedaj 'slovesen vsprejem. Vzlic temu, da je ravnali v štrajk vsi klesarski delavci v našem lepo priliko, da s. z malimi stroški ogledaj q za iIo delavcem> da bodo od uš5eni, da se delaci in ta lepi del naše slovenske domovine, v ea v1 Brzojavna poročila, Štrajk v Kar panju. mestu. Vzrok štrajku je ta, - BC lu « — — ™ -ako do 20. t. m. ne na8topijo dela, traja delodajalci vkljub dolgim pogajanjem, ki to potrebna pojasnila kakor tudi vpisovanja, k _ Ved . delavcev je ko trajajo že več mesecev, niso mogli sperazu- daja, oziroma veprejema blagajnik »Kola« v i rek^10 Državni zbor. DUNAJ 21. (B.) — Zbornica poslancev. meti ob vprašanju zboljšanja delavskih plač.1 prostorih »D.lavskega podpornega društva« Sinoči so imeli klesarji s^od v prostorih vsaki dan rd 5. do 7. ure zvečer, socialističnih društev v ulici Boschetto. Pred- P- S. Kakor že javljeno, bo imelo » Kolo c aedoval je g. Melok. Zborovalcem se je na- dne 20. julija veliko vrtno veselico in oblet- — Predsednik je prijavil, da se je osebno znanilo, da je delavec g. Anton Slokar nico razvitja društvene zastave. prepričal, da se je moral pravosodni minister tekom dneva dobil od delodajalcev pismo,j Za moško podružnico družbe 8T. Ci- podvreči neznatni operaciji, a da so mu v katerem naznanjajo isti, da se vsled na- rila in Metodija T Trsta. Na ženitnini g. | vendar zdravniki strogo prepovedali zapust ti stopivšega štrajka odvezujejo od vseh obvez, Gec Ivana in *><>• Minister obžaljuje, da se ne more ki so jih Korili tekom pogajanj. Delavci so 8 K 4 st. Gospod Vekjet Josip od sv. M. udeleževati razprav zbornice. (Porogljivo soglasno sklenili nadaljevati štrajk ter da M. zgornje izročil 4 K 48 st., kateri znesek vsklikanje od strani poslancev Fresla, Chcc* njih načelniki nimajo od delodajalcev ničesar seje nabral na tamošnjem zborovanju novega Maštalke. Klici na levi: to je surovost!) več zahtevat', temveč čakati na to, da delo- , konsumnega društva. Lepa hvala. Zbornica nadaljuje razpravo o proračunu mi- dajalci carai zopet zaprično s pogajanji. Sreča in nesrrea. Pišejo nam: Sreča BI a gaj ni št vo. nisterstva za pravosodje. Zalivala. Konsumno društvo pr; Sv. ImenoTanje v poštni stroki. je bila, da sta včeraj zjutraj dva c. k. re-: M. Magd. zgornji se najsičnejše zahvaljuje j DUNAJ 21. (B.) »Wr. Ztjavlja: darja pred namestništveno hiš > v ulici Ca- pevskemu zboru Sv. Jakobske »Čitalnice«, Minister za trgovino je imenoval poštne kon-serma pr.jela in vdržaia razvajenega vola, da je blagovolil na binkoštni ponedeljek trolorje gg< Josipa Dovgana, Friderika Cj-ki je, pusti\ š voz in voznika, zbežal proti obiskati njegovo krčmo ter razveseljevati goste j vacicha ia Jakoba Kcčevarja višjimi postnimi veliki vojašnici. Prvi redar je s precej drznim s krasnim petjem. kontrolorji X MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI K z mmJmIri jaiastvMi naznanja slovenskemu občinstvu, da Jf SK j« prevzela X X X iz odlikovanih i« svetovnoznanlh to- X m slo?, zalogo pobija * X X x vam v Solkanu in Gorici X Antona Ćernigoj-a $ Katera se nahaja X X t Trata, Via Piaasa vooohia X X (Boiario) it. 1. X K (u iesil strani eerkve it. Petra). X X Koakarnot iMMfOfta, ker je blago X X is prve roke. X X X xxxxxxxxxxxxxxxx PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke TRST. - Via S. Antonlo - TKST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. Vae po jako nizkih conah. '•I V prepričanje se prosi blagohoten obisk. Varstvena znamka: SIDRO. m LINEMENT. CAPSICI GOMP. i i m P & §§ i iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj «e pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z nažo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se ^ sprejme originalni izdelek. jr O ^ ^ Riclterjeva lekarna pri zlatem 1 m y Pragi I^Th ^ Ellsabetlne alioe 5. /ffi kašlju, grlobolu, hripavosii. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Preiidiiiijeri lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljSih lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica, stane 60 atotink. naski kom p< grabil bežečo žival za roge in »Delavsko podporno društvo« priredi zastave. jo diža!, dokler je priskočil še drugi redar, dne 10. avgusta veliko vrtno veselico v ( Potem sta vodila poskočnega fantioa k vozu, proslavo 20-letnice blagoslovljenja društvene kjer ga, za kazen, zopet vklenili ! Nesreča je bila za vol;:, ker se mu u i p prečilo naplaviti — proračuojene dirke, a sre»"a je bila za mnogoštevilne pasante, ki bi lahko prišii v nesrečo, da ni bi!o tam tako čvrstih redarskih rok. Zakaj ! Pišejo nam : Zakaj je na Op čin' nasproti mitnice nad tobakarno samo i2~ki na dpi s ? Mi smo povprašali, je-li lastnik one tobakarne kakov Kalabrež, ali vsaj kak Lnhon, in odgovorilo se nam je, da je to tobakarna Slovenca domačina ! Ss enkrat vprašamo: Zakaj samo laški nadpis ? Popotniki. Dražbe premičnin. V četrtek, dnt 22. maja ob 1U. uri predpoluune se bodo vstao naredbe tek. e. kr. okrajnega sodišča ra •;•> vilne stvari vršilo sledeče dražbe premičnin: v ulici Stadion Št. 4, hišna oprava ; pri sv. Mar. Magd. zgornji št. 289, tehtnice, klop za prodajo in dve polici; v ulici Belvedere št. 43, glasovir in pohištvo; v Rocolu štev. Katastrofi v Antilah. PORT DE FRANCE 21. (B.) Danes 9. uri se je vsul na mesto močan pepelnat dež. Pojava, ki je prišla nenadoma, je bila Voeti 19 neto IO Primnrcka spremljana od bliskov in gromenja. Prebi-VvSll IZ USttilt) rnmUrSRO. valstvo, katerega se je po'astil nepopialjiv X Kdo bo nadškof t frorfei l »Go- 8J,ah' Je bežal° na V8e 8traQi- MeJ tem' ko rica« pravi, da oe ve.t o imenovanju prosta )e Padal P^1 ia ^meoje, je 20.000 ljud j Jordana nadškofom v Gorici potr j u je. jadikujč in v molitvah leUlo po ulicah. X ftoriška podružnica dražbe sv. CI- j FORT DE FRANCE 21. (B) ob enem, rila In Metodija je imela v minolem družbi- ko je padal pepel, eo velike mase, ki so se nem letu 448 K 20 st. dohodkov in 326 K razlivale iz vnovič odprlega se Mont Pelće-a, 38 st. stroškov. Prvomestnico podružnice je vodo v morju tu pa tam razgrele tako, da ■ zvoljena gospa Avgusta Šantelova. je vrela. Amerikanska ladija »Potomac« in _ angležki križar »Indefatigable«, ki ste prišli elikanska rastava pohištva in j tapecarij. Izvenredno ugodne ] « U cene. K K K VILJEM DALLA TORBE j v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) j MoJe pohlltvo donesesrečo. ■ ■ , lle^aaHer Levi Minzi Prvm 1b ujve(i» to»»rn» pohištva vseh vrst. •t T R S T {• Razne vesti. po trupli amerikanskega in angležkega konzula v Saint Pierre, ste morali odpluti zopet na morje. Nemška »kulturna misija t V Poznanju na pruskem Poljskem Shajajoči poljski list Nesreča na železnici. »Praeac prijavlja pod naslovom: >Zipor ka- ' NEUSS 20. (B.) Sinoči zadel je tovarni kor najnovejše odgojevalno sredstvo« jako vlak ob stran nekega osebnega vlaka. 8 poučno sliko o tamošnjih šolskih razmerah, vozov skočilo je iz tira in se prevrnilo. Jedna Iz urnika za razred 1 b. je razvidno, da je OBeba je bila ubita, 4 so bile težko 24 pa jih tekom tedna med urami, ki so določene za je bilo lahko ranjenih. "J* m § Sf & 3> m TOVARNA: Via Teaa, vogal Via UHttaaea ZALOOE: i Piazza Rasarlt it 2 I (šolsko poslopje) ; Ia Via Ribarga it. 21 Talafaa »t. 670. -HOM- Velik Izbor tapecarij, zrcal in »lik. Izvršuje aaročbe tudi po posebnih načrtih. Cono broi konkuronoo. ILOSTBOTiU CKIil ZiSTOIl II FBilKO _ Predmeti postavio se na par obrod (S ail železnico rran*o, Za Dalmacijo se išče kmetska družina, ki zna obdelovati vinograde in rediti živino. — Ponudbe pod .šifro »F. M.« na upravo . Edinostih. S" 3 pr c C- 2 "t o e* •aH 2? = s---3 "C i — « 3 ® Sž I E- " A s= I, C g- • (5 » ® ® es- 88 rs rr ® 2. ES SS C se N Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jffetodijevo cikorijo. Posojila proti povrnitvi v 7 in pol letih vđobć c. kr čaetništvo, vladni, rne6tni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki s»o udje kakega pen-zijskega zaklada. Posojila ee dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentć. vžilke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko Giberti, ul. Canale 7, I OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ?, •— Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v uliea Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam v dobite vsake vrste obuvala za moško, žensko in otroke. > Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema na- roebe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. _____i tooooooooooooi PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. OL ^ © w S* zr. o 2- ob< O .

^ e 2 SE O B ® 5 k «4 T? ** or? > —! C Oc C S CD 0 < » s lil S u 05 <5 ET > 0D -< ts' £ S c^ 0* ts Ž i m M O 1 (X S -o o "H 1- S" £ o g • w H- » 5* 5 f* c — K^ ® » © rr s J> Oc S C "* DB = S ® ft" Ep CC co I-- I B _ TT "s C "i -a P B U CD P 5 »®S g ~ ' ~ r S 2 " O c š o g: C tO o " 3 c < o w ss s — cr a-® a S o st © —. e* < ta— -c So o < a. ~ A — © © S S fc sr «-5 O sr ts pr < ta- 5. O) o C0 C < =E! < C —- T" a¥t m Trgovina z železnino ERKUR" UJJJ u v CZ? elju, C3r raška o e s t a. štev. priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žcg, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kese, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ckov za okna, vrata in pohištvo, /rebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalce, uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter /sega oruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za cbijanje stropov (štorje), »ončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomažema žlindra, no.j"boJjše umetno g-nojilo_ • Bogata izber vsakovrstnih, nagrobnih, kri že v. ^ *-'o.v»režH.s tečrs.^ Gene nizke. iyo o .».o t ♦ C m Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga strojev in železja. Fiparna: ('or>«o 41 TelefoD St. 141 Zalojra: ul. l*ititnto V* Telofon 145 Sprejenrajo f?e pogrrel>i v veliki gali in I.. IL, III. IV. razreda; prevf zi mrlieev v tu-in inozemstvo ; lcatafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogre>»e v popolno črni, v zlato-Črni, srebrao-rmi in zlato-mmlri barvi Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših : krst iz trdega lewa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje: lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atla-sa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebiuih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov. Velik dohod elast enih trakov, zajamčeno prve vrste, rn dečih iu čin h, za eep'jenje trt. Z« razpro-»lajalee |«i znižani cenT. Tudi sem prejel toli zahtevano f sforjevo apno (Fopforkali in tudi Futterkaik imenovan«) za jaeenje ž I in p tanje živali. Cena 80 stot. klpr. Zh več klgr. p.~> zniž.mi ceni. Požiljatve po povzetju. Drogerija Emil Cumar pok. Friderika. TRST — uL Belvedere — TRST Fllijalka na Opeinah »V2. Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, 3> 5000 2> 1 » 3> 3> 3000 2 glavna ioMtlca 2000 5 dolittaT 3> 1000 » 10 500 20 j » 200 60 » 100 T> 100 » 3> 50 300 •j> » 20 3500 3> 10 Srečke po 1 krono priporočajo: Josip Bolaffio. Mandl &. Co., Ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann. Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. podpirajte družbo Cirila in jlffetoda ptel Central gombač - v Sežani. - Podpisani dovoljuje si naznaniti slav. občinstvu, da je odprl dne 3. maja t. I. novi Hdtel, obstoječi iz 25 čednih sob. K HOtelu spadajo kavarna, restavracija in krasen vrt. Toči se pristni teran iz najboljših kraških kletij, Dre-herjevo in Pilzensko prve vrste. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Točna in poštena postrežba. Za obilen obisk se priporoča cenj. občinstvu udani Anton Oombač, lastnik. i V najem se odda hiša z dvemi stanovanji in vrtom v Rojanu. Natančneje se poizve v našem uredništvu. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra iPiazza Roaario pod ljud ~olo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode. s;ospe In otroke. Postne naročbe se izvr>e takoj. PoSiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^ na debelo in drobno ter -e izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagratelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr priv. avstr. Lloyda. 3van rfngeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopi cev vseh vrst in šeetk, nahajajoč se na tržaškem trgn ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške šeetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.