▼ gutovtal
Leto XXI.. št. 274
Ljubljaiia, petek 22. novembra 1940
Cena 2 Din
Opravinstvo. i^junijana, Knatljeva 5 — TelefOD štev 3122, 3123, 3124, 3125. 3125. inseratru oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — Tel. 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg
St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
TelefOD št. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana št 17.749.
[shaja vsak dan razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Zimska pomoč
Zima s svojimi tegobami in skrbmi je tu. Kulturni narodi organizirajo, zlasti v povojnih časih, za zimske mesce posebno prostovoljno zimsko pomoč, s katero hočejo izpopolniti državno ali javno socialno skrbstvo za bedne reveže. Javno skrbstvo je pomanjkljivo, javna sredstva ne zadoščajo, da bi mogli z njimi blažiti vsa-kovTSte težave in potrebe revnih prebivalcev. V nekaterih državah uboino skrbstvo zakonito ni urejeno, ali pa je tako skrbstvo zastarelo in nepraktično. To je tudi pri nas s' ičaj, ker nimamo enotnega državnega zakona o ubožnem skrbstvu, odnosno o javni pomoči potrebnim. Zakonito so urejena samo nekatera vprašanja, sem spadajo predvsem zavarovanje za slučaj brezposelnosti, bolezni, nezgod, starosti in onemoglosti. Ta zaščita pa je omejena samo na določeni krog oseb. Iz zaščite so predvsem izvzeti svobodni poklici, trgovci in obrtniki, zlasti pa kmečki stan. posebno kajžarji in bajtarji. Zakonito ie skrbstvo urejeno samo za neznatni de! prebivalcev.
V	visoke stotisoče gre število onih oseb. za katere socialno-za Ščit ni in skrbstveni zakoni niso bili izdani in so torej prepuščeni sami sebi, zasebni in javni dobrodelnosti. Organizirana zimska pomoč je radi tega nujna socialna potreba in izraz nezadostne socialno politične zakonodaje. Ra-d tega mora biti zimska pomoč posebno skrbna, globoka in vsestranska, ako hoče nadomestiti to. kar so zanemarili zakoni.
V	Jugoslaviji organizirajo zimsko pomoč v prvi vršiti mestne občine in razne dobrodelne organizacije v mestnih občinah. Skoraj v celoti pa so iz skrbstva zimske pomoči izvzeti reveži na vasi. posebno v oddaljenejših naseljih, v kočah in bajtah Dobrodelno socialno skrbstvo je osredotočeno na ozke mestne, tržne ali industrijske kraje, dočim globlje v deželo ne s&že. Nobena tajnost pa ni, da je bede in revščine izven mest in industrijskih krajev, po vaseh vsaj toliko kot v mestu. Ta beda je še stra?nejša, zato ker je skrita, potrpežljiva in skromna. Ljudje v mesrh si že radi svoje višje inteligence, radi boljših zvez in poznanja virov znajo pomagati dočim »o ljudje v vasi res dobesedno sebi prepuščeni Kmečke občine socialne politike skoraj ne poznajo. Ub-užno skrbstvo je do skrajnosti primitivno in nezadestno. Reči moramo, da je v mnogih krajih skoraj sramotno. Sramotno za našo kuilturno pomembnost. Zimsko pomoč bi morala organizirati banska uprava s širokopoteznim in dobro izdelanim programom tako, da bi zajeli vse Slovence, ki so pomoči potrebni. Delovati bi moral poseben banovinski odbor za zimsko pomoč.
Nj. Vis. kneginja Olga je na jugosloven-ski narod naslovila kot predhodnica državnega odbora za zimsko pomoč, poseben poziv, v katerem podčrtava aktualnost zimske pomoči v sedanjih časih Ta apel je v prvi vrsti namenjen na mestno prebivalstvo. Gotovo pa je mišljeno, da morajo blagi apel visoke predsednice slišati tudi prebivalci izven mest, posebno da ga morajo slišati vse javne korporacije in oblasti sirom države.
Socialna pomoč za vas. ko smo rekli, je zelo skromna. Nekaj nudijo sokolska društva, v nekaterih kraiih župnijske Vincen-cijeve konference tu pa tam še kako drugo dobrodelno društvo Toda vsa ta pomoč je samo sporadična, neurejena in brez pravega vodstva in sistema Slovensko kajžar-bko in bajtarsko ljudstvo, vsi zamiščeni in brezposelni delavci in nameščenci, ki nimajo brezposelnih podoor, zaslužijo, da dobra srca tudi nanje mislijo, čeprav žive skromno v zapuščenih naseljih.
Za zimsko pomoč so potrebna sredstva. Sredstva naj v prvi vrsti nudijo dobra srca s prostovoljnimi prispevki Zimska pomoč ima namreč tudi svoj poseben moralen in naroden pomen in namen da z njo preizkusimo moralno vrednost tn narodno zavednost premožnejših članov naroda Toda prostovoljni prispevki ne morejo zadoščati. Na pomoč je treba priti z izjemnimi javnimi sredstvi. V naši banovini morajo letos zimski pomoči služiti tudi prebran-beni ukrepi in prehranbena akcija, ki jih bodo izvajale občine m industrijska podjetja. Znatno pomoč mora nuditi banovin-aki prehranbeni zavod, ki mora del svojih dohodkov uporabiti za zimsko pomoč. Predvsem v pasivnih predelih Slovenije.
Osnovni predpogoj za koristno izvedbo zimske pomoči pa je najdoslednejša depolitizacija pri uporabi sredstev iz zimske pomoči. Zimska pomoč mora biti javna, splošno vidna in koristna za vse potrebne brez izjeme. V upravljanju zimske pomoči morajo sodelovati najrazličnejši črnite-Iji, vse politične smeri m vse dobrodelne •DTganizacije brez izjeme. Nihče ne sme biti za uspeh zimske pomoči neodgovoren, ali manj odgovoren. Oni, katerim je socialna zaščita prebivalstva poverjena, so odgovorni, da bodo pri zimski pomoči uveljavljena ta načela Zimska pomoč je izraz narodovih srčnih plemenitosti in narodove kulture, zato ne sme nihče teh plemenitih lastnosti izrabiti v enostranske namene. V uspehu zimske pomoči in v njeni enotni izvedbi se bo zrcalila naša notranja vrednost in narodna zavednost. Dr. J. B.
Velik praznik v Beogradu
Beograd, 21. nov. p. Danes je bil veliki pravoslavni praznik Arhangela Mihaela. Svojo slavo so imele mnoge ustanove, med njimi pravoslavna cerkev, Avtoklub ter mnoga druga društva. Krstno slavo so imeli tudi številni zasebniki, med njimi patriarh Gavrilo in predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič.
Ljubljanski ban v Beogradu
Beograd, 21. nov. AA. Dopoldne je trgovinski minister dr. Andres sprejel bana dravske banovine dr. Marka Natlačena.
Snovanje protiangleškega bloka
Nemčija, Italija in Japonska delajo na to, da bi ustanovile enotno protibritansko fronto in izločile angleški vpliv pri organizaciji novega reda v Evropi po zamislih držav osi
Berlin, 21. novembra. ^A. (DNB) Današnji berlinski listi poudarjajo zlasti pripombo nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa, ki jo je podal ob pristopu Madžarske k trozvezi, da bodo tudi druge države pristopile k pogodbi, ki bo služila obnovi skorajšnjega miru.
V zvezi s tem zgodovinskim dogodkom na Dunaju opozarja Kari Megerle, diplomatski urednik »Berliner Borsen Zeitung«, na privlačno silo trozveze, ki ima v svojih osnovnih idejah vse nauke in potrebe 20. stoletja in dodaja, da se tem idejam pridružuje vedno več evropskih narodov, ki so dejansko izvršili duhovno ratifikacijo tega velikega svetovnega političnega dejanja. S pristopom Madžarske k trozvezi se začenja konkretni proces izpolnjevanja okvira pogodbe. Madžarska se na ta način priključuje usodni evropski skupnosti proti tistim državam, ki so tuje na tem prostoru in ki so stalno povzročale spore in nemire. S to pogodbo je madžarska vlada brez pridržkov sprejela osnovno pojmovanje trozveze. Tako se vpliv Anglije na evropskim kontinentu razteza samo še na nekaj otokov. Bliže, se dan, ko bo izginila tudi zadnja oaza angleškega sistema in tako ne bo nikdo več nosil na sebi dvoumnosti te ideje. Nova dejstva v novi Evropi, zvezana z istimi stremljenji in silami na Daljnem vzhodu privlačujejo pod svoj ščit ne samo male in srednje narode, ampak tudi ostale velike prostore in velike narode evrazijske celote. Dolga vrsta diplomatskih akcij in dogodkov v zadnjih tednih, stik s pristojnimi osebnostmi Španije in Sovjetske Rusije jasno dokazujejo, da se proces novega reda uspešno razvija po določenem načrtu.
»VSlkischer Beobachter« piše v svojem komentarju, da je bil s pristopom Madžarske k trozvezi vklesan nov kamen v veliki mozaik bodoče svetovne ureditve. List opozarja na izjavo v. Ribbentropa, da se bo v znamenju trozveze ustvarila velika svetovna zveza. Tri velesile so že v začetku smatrale to trozvezo za okvir, ki bo s svojo notranjo logiko in z razvojno močjo 250 milijonov ljudi, ki so zedinjeni v tem zavezništvu, zedinil še druge narode.
Pristop Madžarske v trojni pakt Ima simboličen pomen, ker je Madžarska v prvi vrsti usmerjala že dolgo časa svoje napore za uresničenje tistih načel, ki jih vsebuje trojni sporazum. Tako piše »Deutsche diplomatisch politisehe Korrespodenz« v svojem komentarju o včerajšnjem diplomatskem dogodku na Dunaju. Arbitražni sklepi, ki sta jih Nemčija in Italija izdali, so pokazali madžarskemu narodu, da se ni prevaril v svojem pričakovanju. Pristop Madžarske je ponovno dobil svoj poudarek tudi za smisel ln cilje trojnega pakta, h kateremu bodo v kratkem pristopile tudi druge države. Ta trojal pakt predstavlja »čredo«, vseh tistih, ki bi radi na temeljn naravnih in zgodovinskih dejstev zgradili nov red, kateri naj bi vsem omogočal zdrav razvoj, ne da bi oSkodoval ali zapostavljal kogarkoli. Vsi partnerji trojnega pakta se obvezujejo na dobre sosedske odnose, toda vsi Istočasno brezkompromisno nastopajo proti tistim, ki so nesocial-ni in ki ne dovoljujejo drugim narodom, da bi v okviru svojega svobodnega in neodvisnega prostora uživali blagostanje celote.
Cianov povratek v Rim
Benetke, 21. novembra. AA. (Štefani). Zunanji minister grof Ciano je s posebnim vlakom prispel v Benetke. Kmalu nato se je z letalom odpeljal v Rim.
Slovesen sprejem Telekija in Csakyja v Pesti
Budimpešta, 21. nov. j. (DNB) Madžarski ministrski predsednik grof Teleki ter zunanji minister grof Csaky sta snoči ob 23. odpotovala z Dunaja v Budimpešto Pri povratku v Budimpešto so oba madžarska državnika sprejeli na postaji nemški ter japonski poslanik v Budimpešti ter mnoge visoke osebnosti madžarskega javnega življenja. Na kolodvoru zbrane množice prebivalstva so ministroma priredile prisrčen sprejem. Kakor zatrjujejo v madžarskih političnih krogih, bo grof Csaky v kratkem poročal o svojem dunajskem potovanju pred zunanje političnima odboroma parlamenta,
V madžarskih uradnih krogih izjavljajo, da se po pridruženju Madžarske k paktu treh velesil nikakor ne sme pričakovati, da bo Madžarska morda zdaj stopila v vojno proti Angliji, oziroma proti Grčiji. Status Madžarske v sestavu tega bloka je popolnoma enak statusu Japonske, ki sicer tudi tesno sodeluje pri uresničenju skupnih ciljev, toda paav tako ni aktivno udeležena v vojnih akcijah držav osi.
Antonescu v Berlinu
Berlin, 21. nov. AA. (DNB). Vodja romunske države general Antonescu in zunanji minister Sturza sta na povabilo nemške vlade prišla v Nemčijo. Rumun-ska gosta sta s svojima gospema, spremstvom in nemškim poslanikom v Bukarešti Fabriciusom prispela danes na nemško ozemlje v Bruck ob Leithi. kjer so ju pozdravil šef protokola Dernberg. šef štaba namestnika vodje raj ha višji vodja Stenger in polkovnik v. Mantenfel.
General Antonescu bo prišel v nemško prestolnico jutri dopoldne ter bo prebival v dvorcu Bellevue. Pred spomenikom padlih vojakov bo položil venec, nato pa bo imel prvi sestanek z nemškim zunanjim
ministrom. Prvi razgovori bodo v zunanjem ministrstvu, popoldne bo vodja rajha sprejel generala Antonesca v svoji pisarni. Zvečer bo nemški zunanji minister v. R*ben-trop priredil večerjo na čast generalu Antonescu. V soboto popoldne bo Antonescu obiskal maršala Goeringa in Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa. Opoldne bo Hitler priredil na čast generala Antonesca in njegovega spremstva kosilo. V zvezi s tem je določen sprejem v rumunskem poslaništvu. V nedeljo dopoldne bo general Antonescu zapustil Berlin.
O obisku generala Antonesca v Nemčiji piše »Berliner Borsen Zeitung«. Obisk voditelja romunske države v nemški prestolnici. pred tem Da še obisk v Italiji in razgovori z Mussolinijem naravno vsto-na v okvir velikih diplomatskih dogodkov v Berlinu. Berchtesgadenu in na Dunaju. General Antonescu ie že od dneva, ko ie prišel na oblast, stalno ooudarial voljo, da bo svoio državo odmaknil od Anglile ter jo pripeljal na stran držav osi. katerih interesi za zagotovitev miru in za gosjx)darsko obnovo jugovzhoda so enaki tudi njegovim interesom. Rumunija orve dni septembra ni dobila samo novo vlado, temveč tudi nov režim Zaradi tega l^hko generala Ant nesca in Rumu-nijo pozdravimo kot prijatelja, ki stoli na naši strani v borbi za osvoboditev Evrope angleškega pokroviteljstva in za zagotovitev trajnega miru s tem, da se uvede nov pravičen red.
Rim: Uresničenje novega reda se bliža
Rim, 21. novembra AA (Štefani) V svojih uvodnikih se rimski tisk obširno bavi s podpisom dunajskega protokola in pravi, da je to zgled nove solidarnosti, s katero je prešinjena politika sil osi. Pristop Madžarske k trojnemu paktu so toplo pozdravili v Nemčiji in Italiji. Uresničenje novega reda v Evropi polagoma prihaja, temeljni pogoj za njegovo uresničenje pa je izključitev vsake krivice. Novi diplomatski akt, ki je bil podpisan na Dunaju, nima samo pomena običajne razjasnitve, tem več pomeni izključitev vsakega britanskega vpliva, ki se v jugovzhodno Evropo ne sme več vrniti. Koščki, katerih se Anglija še krčevito drži, bodo odstranjeni in so že sedaj popolnoma izolirani. Italija in Nemčija vidita v madžarskem prijateljskem narodu zaveznika neomahljive zvestobe. Zadosti je premotriti samo zemljepisni položaj, da se opazi, da služi lahko Madžarska kot zgled in kot materialni in gmotni jez proti vsaki razširitvi konflikta.
Rim, 21. novembra AA. (DNB) O pristopu Madžarske k trojnemu paktu poudarjajo rimski krogi: 1. Pristop je brezpogojen, kar pomeni, da se Madžarska obvezuje, da bo nudila politično, gospodarsko in vojaško pcmoč silam podpisnicam za primer napada kakršnekoli države, ki danes ne sodeluje v oboroženem spopada Po drogi strani Madžarska lahko računa na pomoč sil podj.isnic v primeru napada na njeno ozen.Ije. 2. Pristop je logičen spričo prijateljskih veu z Madžarsko in spričo njene hva!ežnoNti do držav osi. 3. Ta pristop dokazuje privlačno silo pakta, ki je važno sredstvo za svetovno spdelovanje z državami osi z ramenom, da omejuje spopad in zagotovi vejaško zmago in zbiranje držav, k: žele resničen mir in vzpostavitev novega svetovnega reda. Ne sme se razumeti pojem novega svetovnega reda kot statut, ki naj bi zamenjal angleško hegemonijo. ter več kot gospodarski režim, ki lahko ugodro izboljša življenjsko raven narodov. Anglija je občutila ta udarec in se London zaman trudi, da bi zmanjšal pomen tega dog< dka.
»Revizija Versaillesa«
San Sebastian, 21. novembra. AA. (Štefani) Pristop Madžarske v italijansko-nemško-japonsko zvezo smatrajo v diplomatskih krogih kot prvo poglavje velikega mednarodnega dela, ki bo imelo toliko poglavij, kolikor narodov bo pristopilo k novemu redu. To dejanje bi lahko nosilo naslov »Revizija Versaillesa« in vseh drugih zgodovinskih krivic in anahronističnih položajev, ki obstoje v Evropi, Afriki in Aziji. To bo, kakor poudarjajo v teh krogih. neke vrste plebiscit narodov proti Angliji in proti njenim vojnim ciljem. Prvi vtis v teh mednarodnih krogih je bil, da se vsi člani te koalicije že sedaj obvezujejo, da bodo ustanovili skupen blok proti povrnitvi situacije, ki je obstajala v Evropi pred sedanjim spopadom.
Prevladuje prepričanje, da bo za Madžarsko tudi Rumunija pristopila k trojnemu paktu, kar bo še bolj ojačilo njegovo moralno vrednost. Diplomacija sil osi konkretizira politiko vseh narodov. Iz tega sistema bosta v Evropi izključeni samo Švica in Švedska, ki bosta lahko sami pristopili vanj, razen, če smatrata za potrebno, da ostaneta v večini Evrope tuji telesi. Portugalska lndlrektno pristopa k temu sistemu preko Madrida. Za ustanovitev tega sistema je dala Sovjetska zveza svoj načelni pristanek. To je bila tajnost poti Molotova. Grčija, ki se je protivila splošni volji Evrope, bo morala sama nositi posledice. Kar se tiče Turčije, jo bodo okoliščine prisilile, da se izjavi za nov evropski red v Sredozemskem morju in v Aziji, ali pa proti. Solidarnost Japonske in odobrit/v Sovjetske Rusije je dala tej koaliciji značaj enotne svetovne protibritanske fronte. V takih okoliščinah bi imela jasno
izražena pomoč USA ali pa njihova morebitna intervencija značaj vojne napovedi vsemu svetu. Rooseveltu bo zelo težko vsiliti tako pojmovanje narodu Severne Amerike, ki je sestavljen iz vseh evropskih plemen.
Francija in Nemčija
Ženeva, 21. nov. J. (DNB). Včerajšnja izjava šefa francoske vlade maršala Pe-taina ob odhodu iz L y o n a predstavnikom tiska, da zaenkrat ni mogoče še prav nič trditi, kakšen bo bodoči mir med Francijo in Nemčijo, je vzbudila v Franciji in inozemstvu izredno pozornost Današnji francoski listi 1o obširno komentirajo »Le Journal« pravi, da maršalove besede o francosko-nemškem sodelovanju Dač niso mogle biti še boli lasne in previdne Francija ie bila pač pre-
magana in bo morala zato plačati. To je pravilo v privatnem, javnem in seveda tudi mednarodnem življenju. Ne bo se dalo vse urediti samo s prijaznim nasme* škom Francije. Ne more se pričakovati, da bo Nemčija Franciji vrnila svobodo in ujetnike samo zaradi lepih francoskih oči. Francija bo morala še dolgo trpati. In ako je marša] Petain sam dejal, da »o ve. kakšen bo bodoči mir. potem je treba pač oriznatL da tistim Francozom ki trenotno niso na oblasti, prav nič ne pri-stoja. ako trdijo, da bi o bodočem miru več vedeli kot sam predsednik vlade.
Laval odpotoval v Pariz
Vlchj, 21. nov. j. (Havas) Podpredsednik vlade ln zunanji minister Laval je nocoj v spremstvu veleposlanika de Bri-nona odpotoval v Pariz.
Tudi Bolgarija se bo
pridružila trozvezi
Odmev pristopa Madžarske in obiska kralja Borisa
pri vodji Nemčije
Sofija, 21, nov. j. (DNB) Današnji sofijski jutranji listi posvečajo pristopu Madžarske k paktu treh velesil največjo pozornost in objavljajo poročila z Dunaja in iz Berlina na uvodnem mestu pod velikimi naslovi Vsi listi naglašajo, da pomeni pristop Madžarske prav za prav samo še formalno dejanje, ker je bila v resnici Madžarska že dolgo časa v najtesnejših stikih z državama osi, s katerima je tudi že sodelovala pri reševanju mnogih problemov v jugovzhodni Evropi. Posebno pažnjo posvečajo napovedi nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, da se bodo tudi druge države, ki delujejo za pravičen mir, priključile paktu treh velesil. To izjavo nemškega zunanjega ministra spravljajo v bolgarski javnosti v neposredno zvezo z zadnjim obiskom bolgarskega kralja Borisa v Berlinu.
Sofija, 21. nov. j. (TOP) Bolgarski listi šele danes podrobneje obravnavajo obisk kralja Borisa v Nemčiji in njegov sestanek s kancelarjem Hitlerjem. Splošna sodba listov je, da je bolgarski narod ta kraljev obisk pozdravil s kar največjim veseljem in z nedelj enim odobravanjem »Zora« piše med drugim: »Predvčerajšnjim je kralj Boris obiskal v Berchtesgadenu vodjo Nemčije, s katero vežejo našo državo mnogi veseli in žalostni dogodki. Kralj Boris in kancelar tretjega rajha sta imela lepo priložnost, da sta lahko v štiri ure trajajočem prisrčnem in neprisiljenem razgovoru izmenjala svoje misli o vseh vprašanjih, ki so važna za obe naši državi.«
Bratislava, 21. nov. p. Pričakujejo, da bo predsednik slovaške vlade Tuka v kratkem odpotoval z zunanjim ministrom v Berlin.
Izredni ukrepi v Turčiji
Carigrad, 21. nov. J. (Ass. Press.) Politični krogi v Ankari, ki stoje blizu turški vladi, izjavljajo, da bi morala Turčija smatrati vsak prehod nemških čet skozi Bolgarijo kot škodljiv interesom Turčije ter navzlic nemškim zagotovilom v Ankari takega nemškega koraka ne bi mogla odobravati. V primeru, da bi skušala Bolgarija prodreti proti Sredozemskem morju, bi bila Turčija prisiljena k primernim protiukrepom.
Kakor poročajo, so poslanci turškega parlamenta snoči na tajni seji odobrili izredne ukrepe, ki naj bi jih objavila vlada z ozirom na sedanji napeti mednarodni položaj. O značaju teh ukrepov ni mogoče dobiti nobenih informacij.
Carigrad, 21. nov. p. Z današnjim dnem so bile v Turčiji izvršene velike omejitve v železniškem prometu. Cela vrsta vlakov je bila za zasebni promet ukinjena Danes se je pričelo tudi po vsej Turčiji zatemnjeva-nje vseh mest ln drugih krajev. Tudi promet v mestih je bil reduciran na minimum. Prihodnji teden bodo po vsej Turčiji velike vaje za obrambo proti napadom iz zraka.

Amerika se že poslužuje
letalskih in mornariških oporišč, ki jih ji je prepustila
Velika Britanija
New York, 21. nov. j. (Ass. Press). Ameriški mornariški minister Knox je včeraj izjavil, da vojna mornarica Zedinjenih držav praktično že uporablja nekatere nove baze, ki jih ji je prepustila Velika Britanija Letala ameriške vojne mornarice ,ki vrše službo ob nevtralnoetnem pasu, že pristajajo na Bermudih, na otoku Santa Lu-cia in na Trinidadu. Prav tako obiskujejo ameriške vojne ladje že luko St. John in Novo Fundlandijo Na vprašanja predstavnikov tiska, zakaj še ni prišlo med Zedi-njenimi državami in Veliko Britanijo do sporazuma o takojšnji izgraditvi oporišča na Trinidadu, ki se mora smatrati kot posebno važno, je mornariški minister Knox odgovoril, da obstojajo glede tega oporišča še neka nesoglasja glede ozemlja, na katerem naj se iz grad L
Stališče Urugvaja
Madrid, 21. nov. j. (DNB) Uradna španska agencija »Cifra« objavlja, da je podanik urugvajske republike v Madridu v posebni noti demantiiral v Španiji razširjeno verzijo, po kateri naj bi bil Urugvaj pripravljen odstopiti nekatera oporišča za ameriško vojno mornarico. V noti se navaja, da ne more biti govora o kaki odstopit-vi oporišč, marveč gre le za ukrepe skupne obrambe obeh ameriških kontinentov, torej za ukrepe, ki so v skladu s sporazumi, doseženimi na raznih panamerrakih konferencah.
Dve argentinski izjavi
Buenos Aires, 21. nor j. (TOP). Predsednik argentinske republike Ortiz je dal včeraj izjavo zastopnikom severnoameriških poročevalskih agencij, da se Argentina v bistvu strinja z idejo skupne obrambe obeh ameriških celin, za katerr naj bi dale tudi republike latinske Amerike na razpolago ozemlja za zgraditev pomorskih in letalskih oporišč, ki naj bi služila skupni obrambi. Hkratu je argentinsk- zunanji minister Roca objavil vladni komunike, v katerem je rečeno, da vlada glede odstopitve letalskih in mornariških oporišč Zedinjeuira
državam uradno še ni zavzela nofcenega do-j končnega stališča.
Današnji listi posvečajo včerajšnji izjav! državnega predsednika Ortiza kakor tudi komunikeju zunanjega ministra Roce vso pozornost ter naglašajo, da sta vzbudili v javnosti silno začudenje, ker se ne samo ne vjemata, ampak si skoro nasprotujeta. Mnogi listi se vprašujejo, iz kakšmh razlogov zastopa tudi prezident Ortiz mišljo-nje Zedinjenih držav, da obema Amerikama grozi resna nevarnost. Po mnenju argentinskega časopisja je treba smatrati komunike zunanjega ministra Roce kot odgovor na Ortizove izjave, kar bi z drugimi besedami povedano značilo da ni predsednik argentinske republike v vprašanj« odsopitve oporišč istega mnenja, kakor argentinska vlada. Listi se vprašane jo, ali ni to morda znak, ki napoveduje, da bo vprašanje teh oporišč rodilo še resne notranjepolitične konflikte v argentinski republiki
Iz ameriške diplomacije
Washington. 21. nov. j. (AR). Po sestanku. ki ga ie imel včeraj ameriški poslanik v Franciji Bullit s predsednikom Rooseveltom je ameriški poslanik danes izjavil predstavnikom tiska, da še ni odstopal s poslaniškega mesta. Sicer je že prejšnji todn prosil Roosevelta za dovoljenje. da bi smel podati ostavko, toda Roosevelt s tem ni bil sporazumen.
Bern, 21. nov. i. (DNB). Kakor poroča agencija Havas iz New Yorka je dobil odpravnik poslov ameriškega poslaništva v Vichyju, Murphy, ki se že več mescev mudi v Londonu, od predsednika Roosevelta zdai nalog. na1 se vrne na svoje službeno mesto v Vichy.
Beograjski župdn
odpotoval v Pešto
Beograd. 21. nov. p. Beograjski župan Jevrem Tomič ter podžupana Lazar Kosti č in Božidar Nedič bodo odpotovali jutri v Budimpešto kjer bodo gostje budim-pežtanskega župana Karafiata,	,
PBESTOLNI GOVOR KHALJA JUHI J A
Angleški kralj je ©tvoril včeraj n ovo zasedanje parlamenta z govorom, v katerem je poudaril, da ho Velika Britanija nadaljevala vojno
do popoln ega uspeha
London, 21. nov. s. (Reuter). Danes je bilo otvorjeno novo zasedanje angleškega parlamenta. Zaradi nevarnosti letalskih napadov otvoritev ni bila v naprej objavljena.
Prestolni govor je imel osebno kralj Jurij, ki se je pripeljal v parlament v spremstvu kraljice. Kralj je bil namesto v svečani kraljevi ornat oblečen v admiralsko uniformo, kraljica pa je nosila enostavno vijoličasto obleko. Ceremonija otvoritve novega zasedanja se je izvršila v dvorani lordske zbornice po vseh tradicionalnih predpisih. Kralj je čital kratek otvoritveni govor, v katerem je dejal med drugim:
Narodi angleškega imperija in njihovi zavezniki smo združeni v odločnosti, da nadaljujemo borbo, dokler svobodno življenje ne bo zajamčeno. Prepričan sem, da je naša zmaga sigurna, ne samo zaradi moči orožja angleškega imperija in zaveznikov, temveč tudi zaradi duha požrtvovalnosti oddelkov civilne zaščite ter zaradi vztrajnosti im pridnosti narodov angleškega imperija, ki sedaj povsod trpe bremena vojne. Odpor angleškega naroda si je pridobil občudovanje drugih narodov na svetu. Posebno priznanje zaslužijo moštva naše trgovske in ribiške mornarice. Glede odnošajev do drugih držav naj omenim, da so odnošaji naše Vlade do Zedinjenih državam eriških tako prisrčni, da ne bi mogli biti boljši. Z največjim zadovoljstvom vidim vedno večje množine municije in vojnega materiala, ki prihajajo iz Zedinjenih držav v Anglijo. Dobro je vedeti v teh usodnih dneh, kako široko so po svetu razširjeni ideali svobode, pravice in varnosti.
Kralj se je nato z nekaj besedami dotaknil notranjega položaja in je napovedal. da bodo obema zbornicama predloženi zakoni, ki naj omogočijo kompenzacijo vsega privatnega imetja, izgubljenega pri letalskih napadih. Ti zakoni bodo določili kompenzacijo tudi za vse vrste premičnin. Kralj je zaključil svoj govor z besedami: »Moja vlada bo izdala vse finančne ukrepe in napravila vse možne korake za kompenzacijo, tako da bosta v tej preskušnji očuvana zdravje in dobrobit našega naroda. Vsemogočni naj blagoslovi naše delo!«
Churchill o položaju v Sredozemlju
V spodnji zbornici je debato o prestolni besedi otvoril s kratkim poročilom o položaju ministrski predsednik Churchill, ki je dejal med drugim:
Prepričan sem, da bo zbornica soglašala, da sedanjega trenutka ne smatra za primernega, da podam dolgo poročilo o vojnem položaju v Sredozemlju. Tam sta v teku dve vojni; v obeh imamo največji interes. Na eni strani gre za obrambo Egipta in Sueškega kanala proti veliki številčni premoči sovražnika. Ta obramba se je pred nekaj mesci zdela še zelo težavna in dvomljiva zadeva, sedaj pa nam vzbuja vse zaupanje, da se bomo dobro izkazali, kadar se napadalne sile obrnejo proti nam. Potem pa je tu nenadni mogočni vstanek grškega naroda, ki je, čeravno presenečen od nepričakovanega napada, sedaj skoro popolnoma očistil svoje ozemlje napadalcev. Storili bomo, kar je v naši moči v obeh teh vojnah. Ono, kar se pričakuje od nas, so dejanja in ne besede. Nudili bomo Grčiji učinkovito pomoč v vsakem oziru, kolikor dopuščajo naše moči. Prav tako smo pripravljeni, da izpolnimo svoje obveznosti do Egipta ter da branimo egiptsko zemljo in Sueški prekop.
Churchill je nato omenjal dva nova zakona. ki bosta predložena zbornici za zavarovanje škode, povzročene pri letalskih napadih. Dejal, je, da mora biti škoda vedno razdeljena na ves narod ter je ne smejo nositi samo posamezniki. Tudi če bi bili vsi naši domovi v Angliji razdejani, mcramo vsi skupaj poskusiti, da jih zopet zgradimo po vojni.
Govoreč o vojnih ciljih, je dejal Churchill, da so za sedaj dejanja bolj potrebna nego besede. Globoko pa se zavedam, je nadaljeval, da morajo naše parlamentarne institucija tudi pod sovražnim ognjem ostati neprizadete. Te institucije so najboljše sredstvo za zvezo med tradicijo in sedanjostjo, so simbol svobode in nezlomljive volje našega naroda. Vojna bo dolga. Nikdar nisem hotel prikrivati naših težav, toda v prav težavnih položajih so se Angleži vedno najbolje izkazali. V takih položajih tudi naše ustanove pokažejo najbolje svojo nezlomljivo moč. Z dosedanjimi rezultati vojne smo lahko zadovoljni. Borili smo se doslej proti polno oboroženi Nemčiji, medtem ko je bila Anglija napol ali za četrtino oborožena. Tako gledam z zaupanjem in upanjem v čas, ko bo naša oborožitev popolna. Gledam preko tega dalje v čas, ko nam bo pomoč iz angleškega imperija poleg lojalnega čustvovanja in srčnosti vseh državljanov zasigurala zmago-
HaliSaxov ekspoze
V	zgornji zbornici je otvoril debato zunanji minister lord Halifax. Uvodoma je poudarjal, da predstavlja kraljevska dvojica, ki deli nevarnosti vojne, duha odločnosti angleškega naroda.
V	nadaljnjem svojem govoru se je Hali-fax bavil predvsem z zunanjepolitičnimi vprašanji. Govoreč o položaju Francije, je dejal, da je težavni položaj nezasedene Francije povečan še s tem, da so bili izgnani iz Lorene francoski državljani. Proti temu ukrepu je sicer francoska vlada protestirala a bo protest ostal brez uspeha.
Halifax je dalje izrazil občudovanje za Grčijo. Dejal je: Dosedanji 3 tedni vojne so samo potrdili občudovanje, ki ga je čutila vsa zbornica, ko se je Grčija odločila odkloniti italijanski ultimat. Sedaj so italijanske čete potisnjene skoro do svojih izhodišč. Ta vojna, naperjena proti malemu narodu, je pokazala, da pogum in ljubezen do svobode več veljata nego številčna premoč. Grški narod se je izkazal vrednega največjih tradicij svoje zgodo-
vinfj.
Kraljevska vlada, je nadaljeval Halifax, je vzela na znanje dejstvo, da italijanska
letala prostovoljno sodelujejo v letalskih napadih na Anglijo. V Egiptu še pričakujemo napada iz Libije. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da so vsi naši obrambni položaji v Egiptu in Sudanu sedaj zasedeni s polno močjo.
Govoreč o odnošajih do Zedinjenih držav, je omenjal lord Hallfax sporazum za odstopitev mornariških in letalskih oporišč ter je dejal, da vlada med ameriško in angleško vlado popolno zaupanje in razumevanje. Nočem, je nadaljeval, podcenjevati težav sedanje vojne, toda zavedati se moramo izgledov v tej vojni. Proti svojim malim sosedom je Nemčija res v silni premoči. Ce pa jo pogledamo z našega otoka, ki uživa pomcč vsega imperija in Zedinjenih držav, vidimo Nemčijo z bolj pravilnega vidika. Vdor v Anglijo se je ponesrečil in vsa sredstva, ki so bila pri tem poskušena, niso mogla zlomiti angleškega duha.
Obširno je govoril lord Halifax o odnošajih z Rusijo. Napovedal je, da se bo v zbornici o tem vprašanju v kratkem vršila
razprava. Po informacijah, ki jih je prejel, lahko pove malo novega glede obiska sovjetskega predsednika sveta komisarjev Molotova v Berlinu. Angleška vlada, je nadaljeval Halifax. je stavila sovjetski vladi gotove predloge za trgovinski sporazum. Pričakujemo odgovora za te predloge in imamo razloge za to. da smatramo predloge kot sprejemljive. Kraljevska vlada je predlagala sovjetski vladi tudi kompromisni sporazum glede nedavnih sovjetskih aneksij. Ta sporazum naj bi upošteval vse obstoječe obveznosti angleške vlade. Končno je v upanju izboljšanja obstoječih medsebojnih odnošajev in v upanju, da bi se odstranili nekateri nesporazumi, ki morda obstoje, angleška vlada stavila sovietski vladi gotove r-^Uoee snlošnega značaja, katerih vsebina je bila pred nekaj dnevi objavljena. Na podlairi teh predlogov naj bi bilo ustvarjeno tudi večie zaupanje med obema vladama v politični sferi. Tudi na te predloge še pričakujemo odgovora.
Odbiti grški napadi pri Korici — Obstreljevanje grških oporišč — Angleški letalski general ujet — Živahne
letalske akcije v Afriki
Nekje v Italiji. 21. nov. AA (Štefani). Službeno poročilo št. 167 slavnega stana oboroženih italijanskih sil pravi:
Na grškem bojišču, zlasti pa na odseku pri Korici. so neprestani sovražnikovi napadi naleteli na močan odpor naših čet in so bili odbiti. Naše letalstvo ie bombardiralo sovražnikova oporišča v Prevezi. vojaške objekte pri Trikali in pri Korči. Izgubili smo 4 letala. Neki naš letalski oddelek 1e napade! vojaške objekte Malte in zadel letališče in arzenal v La Valetti. kjer so izbruhnili hudi požari. Vsa naša letala so se s teh poletov vrnila d črno v.
Angleško letalo tipa Wellington je bilo prisiljeno pristati v Siciliji, posadka 7 mož. med katerimi je bil tudi letalski general Woyt Tudor. en major in trije nižji častniki, je bila ujeta.
V Severni Afriki so naše letalski sile zabeležile nove sijajne uspehe. Nag lovski oddelek je opazil sovražnikov lovski oddelek, ki ie bil številčno precei močnejši od italijanskega in ga silovito napadel. Razvil se je letalski napad. Zbitih je bilo 7 sovražnikovih letal in sicer štirje Gloucesteri. dva Hurricana in en Blein-heim. Tri naša letala se niso vrnila domov. Naši letalski oddelki so bombardirali železniško progo Aleksandrijo-Kairo in Aleksandrija-Marsa Matruh. letališče Bir el Bata južno od Marsa Matruha ter taborišča sovražnikovih čet vzdolž ceste Marsa Matruh-Dirkenais.
Sovražnikova letala so metala bombe na pristanišče Tobruk. a brezuspešno. V Vzhodni Afriki je sovražnik razvil močno topniško delovanje proti našim po-
stojankam v Galabatu. Ko so se sovražnikovi oddelki približali našim črtam, so naše čete prešle v protinapad in sovražnika odbile, da je pustil na terenu veliko mrtvih in večje količine vojnega materiala.
Naša letala so bombardirala železniško postajo Sovak v Sudanu, taborišča sovražnikovih čet v Gedarefu. motorizirana sredstva ter protiletalske baterije zahodno od Galabata. na hribu Rejam in končno tudi pristanišče Aden. Eno naših letal se ni vrnilo domov. Sovražnikova letala so metala bombe na Asab Bilo je . 5 mrtvih in 5 ranjenih med domačini.
Naše letalstvo je napadlo neko sovražno vojno ladjo, ki se je poskušala približati Sisijamiju in jo prisililo k umiku.
Angleški letalski maršal ujet
London, 21. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo potrjuje poročilo današnjega italijanskega vojnega komunikeja, da je bil angleški letalski maršal Woyt, ki je moral s svojim letalom v spremstvu 5 angleških oficirjov zasilno pristati na Siciliji, ujet Woyt je bil nedavno imenovan za namestnika poveljnika angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu in se je nahajal, ko se mu je primerila nezgoda, ravno na pot« iz Londona v Egipt, da prevzame svoje novo službeno mesto. Woyt je star 51 let in je bil doslej poveljnik londonske balonske zapore. Woyt velja kot eden najsposobnejših angleških letalskih častnikov.
pravijo Grk!
Pritisk pred Korico se nadaljuje — Prodor v Epiru in prodiranje proti ArgSrocastru
Atene, 21. nov. j. (Ass. Press.) Po poročilih z albanske meje grške čete na frontnem sektorju pred Korico še zmerom z veliko silo pritiskajo na sovražnika, ki se je moral ponovno na več točkah umakniti s svojih postojank. Včeraj so na fronti ves dan divjali hudi topniški dvoboji in se je grškemu topništvu posrečilo na več mestih odrezati sovražnikove čete ob dohaja-jočih novih ojačenj ter transportov oskrbe in vojnega materiala Na več mestih so grške čete osvojile nekoliko novega terena, s katerega bodo verjetno izvršeni novi sunki proti Korici.
Tudi letalstvo je bilo včeraj na obeh straneh zelo aktivno. Grško letalstvo je obstreljevalo italijanske transportne kolone, ki dovažajo municijo, hrano in nove čete za okrepitev italijanskih pozicij vzhodno ter jugozapadno od Korice. Italijansko letalstvo je bombardiralo zbiranje novih grških čet v Epiru.
Na obalnem frontnem sektorju se položaj tekom včerajšnjega dneva ni izpreme-
nil.	„ ,
Atene, 21. nov. j. (Ass. Press) Grkoin se je s podporo letalstva posrečilo izvršiti na fronti v Epiru uspešen protisunek proti italijansikim postojankam. Grške čete so na več mestih prebile italijanske obrambne črte ter osvojile več novega ozemlja, ki je strategično izredno velike važnosti za nadaljnje grške ofenzivne akcije na tem bojišču. Z grškim prodorom je za Italijane nastala na nekem mestu nevarnost, da bi se Grki v obliki klina globoko zajedli med italijanske sile, ki bi jih na ta način razdelili v dva dela in oslabili njih odpornost. Glede na to nevarnost so se italijanske čete na tem mestu baje že umaknile daleč od svojih prvotnih postojank. Potrjujejo se tudi vesti, da so grške čete na mnogih točkah izven tega sektorja prebile italijanske obrambne črte, s katerih se italijanske čete zdaj v neredu umikajo, puščajoč za seboj mnogo vojnega materiala. Grški prodor na teh točkah se Se zmerom ni ustavil.
Proti Argirocastru
Atene, 21. nov. s. (Reuter) Zadnja poročila z grško-italijanskega bojišča javljajo, da so dosegli Grki posebno velik uspeh se-vernovzhodno od mesta Konice, kjer je bila italijanska fronta po grških informacijah prebita. Glavna italijanska armada se je umaknila in drže sedaj Italijani 11 km pred Argirokastrom položaje samo z manjšimi oddelki. Grki proti Argirokastru še nadalje napredujejo.
V odseku pri Korici (Korči) Grki resno ogrožajo cesto iz Korice v Pogradec ob Ohridskem jezeru.
New Tork, 21. nov. s. (CBS) Poročila z grško-italijanskega bojišča potrjujejo, da so grške čete dosegle sedaj periferijo me-
sta Korice. Italijani mesto po grških informacij ah evakuirajo, vendar so vse ceste, ki vodijo iz Korice v notranjost Albanije, stalno pod grškim topovskim ognjem.
V	južnozapadnem delu bojišča so se grške čete na 6 milj približale mestu Argirokastru. Enako kakor Korica, je služilo to mesto Italijanom kot glavno oporišče za vojaške operacije proti Grčiji in so tam nakopičene velike množine vojaštva in vojnega materiala.
Uradni komunike
Atene, 21. nov. j. (At ag.) Sinočnje grško vojno poročilo pravi:
V	Epiru so naše armade po srečnih bojih zadnjih dni povzročile na široki fronti v sovražnikovih vrstah zmedo in prodirajo sedaj proti severu. V naše roke je padlo več oklopnih voz, 200 tovornih kamionov, vsakovrstni vojni material in mnogo ujetnikov. Na področju Korice beležijo naše čete nove velike uspehe. Prekoračile so visoki gorski hrbet Morova in nadaljevale prodiranje na zapadnih obronkih tega pogorja. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo letališče v Argirokastru, na bojišču pa je sovražnikove umikajoče se kolone obstreljevalo s strojnicami. Sovražna letala so bombardirala dve mesti v Epiru in Tesali j i. Poročajo o nekaj mrtvih in ranjenih.
Večerno grško
vojno poročilo
Atene, 21. nov. br. (At. Ag.) Atenski radio je nocoj objavil naslednje poročilo o položaju na fronti:
Grške čete napredujejo na vsej fronti ter so v teku današnjega dne dosegle najpomembnejše uspehe, še večjega pomena kakor zavzetje Korice, je širok prodor v srednjem odseku fronte, koder so grške čete prebile najmočnejše italijanske postojanke ter nezadržno napredujejo proti za-padu ter se približujejo Argirokastru. Italijanske čete se umikajo v dveh smereh: proti Santi Quarinti in proti Draču. Naše čete jih zasledujejo brez prestanka.
Pojav grških čet na obal' Ohridskega jezera je izzval v italijanskih vrstah silno zmedo. Po topniški pripravi so grške čete na odseku pri Korici izvršile juriš ter so y napadu na nož pregnale Italijane iz njihovih postojank in zavzele Korico. Borba je bila ostra in je bil zlasti na italijanski strani obilo žrtev. Kljub temu. da so dobivali Italijani na tem odseku zadnje dni neprestano ojačenja, 90 se morali umakniti in se umikajo proti obali. Grške čete so zajele ogromen vojni plen
Napredovanje grških čet se nadaljuje na vsej fronti od morske obale na jqgu do
Ohridskega jezera na severu Na gorskih višinah so zavzele naše čete utrdbe, ki jih je označevali italijanski generalni štab za nezavzetne. Prav tako so premagale tudi vse tehnične ovire, k' so jih zgradili Italijani. Na vsej 120 milj dolgi fronti Italijani danes niso obdržali nit enega svojega položaja, dasiravno gre za utrdbe, ki so jih gradili dve leti
Danes se je pridružil grškim čeiam, ki zasledujejo umikajoče se .tal;janske odde!ke, bataljon Albancev, ki je bi' poSlcn iz Tirane na pomoč. Ta bataljon je napadel Italijane v hrbet in se je naposled pridružil grškim četam ter sodeluje pri nadaljnjem zasledovanju Italijanov Pc poroč.lih. ki prihajajo od ujetnikov in Albancev k prihajajo k grškim četam. w upor v Albaniji naglo širi. V Atene je prispelo samo danes nad tisoč ujetih italijanskih vojakov, med njimi 6 višjih oficirjev en majrc in večje število nižjih oficirjev
Vrhovni poveljnik grških čet, general Pa-pagos, je izdal nocoj na grško vojsko posebno povelje, v katerem ji izreka priznanje in zahvalo za požrtvovalnost in hrabrost, ki je dosegla tako odlične uspehe Sedaj, ko je pregnan sovražnik z grških tal, pride nadaljnji obračun General Papagos izraža prepričanje, da bo grška vojska tudi v bodoče ustvarjala enake čudeže, kakor jih je doslej
Položaj pri Korici
London. 21. nov. s. (Reuter! Informacije, so prispele nocoj z grško-italijanskega bojišča. javljajo, da italijanske čete izpraz-nujejo Korico.
Prav tako javljajo, da se Italijani v Epiru umikajo na vsej črti. Zveza med Argirokastrom in vzhodno Albanijo je prekinjena. Italijani se tu umikajo proti severu.
Beograd, 21. nov. p. Po nekaterih vesteh so ob 15. grške čete zavzele Korico, vendar pa poročila o tem uradno še niso potrjena.
Tuje letalo nad Pečjo
Peč, 21 nov. p. Opoldne je letalo neznanega porekla priletelo nad Peč. Letelo je 2000 m visoko nad oblaki proti planini Koprivnici. Znaki na letalu se niso mogli
spoznati zaradi velike višine in oblakov. Letalo se je nato vrnilo proti planini Ge-rovici ob albansko-grški meji.
Roosevelt kralju Juriju
Atene, 21. nov. s. (Reuter). Danes je bila objavljena vsebina brzojavke, ki jo je poslal predsednik Roosevelt grškemu kra~ lju Juriju v odgovor na njegove brzojavne čestitke o priliki tretje Rooseveltove izvolitve za predsednika. Roosevelt poudarja v svojem odgovoru duh prijateljstva, ki veže ameriški in grški narod.
Spopasti v Afriki
Kairo, 21. nov. s. (Reuter). Poveljstvo an gleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:'
V	Zapadni puščavi v Egiptu je naša izvidnica v torek z malimi izgubami dosegla velik uspeh proti močnemu sovražnemu oddelku. V borbi, o kateri je poročal že včerajšnji vojni komunike, je uspelo angleškemu oddelku uničiti 5 italijanskih srednjih tankov, 6 pa resno poškodovati. Dva tovorna avtomobila sta padla v angleške roke, dva pa sta bila poškodovana. Ujetih je bilo tudi 10 italijanskih vojakov in en Libijec. Ugotovljeno je, da je v boju padlo 108 italijanskih vojakov.
V	Sudanu je pri Galabatu naša izvidnica naletela na mnogo močnejšo sovražno edi-nico ter ji prizadela resne izgube.
Z drugih deiov bojišča ni ničesar poročati.
Kairo, 21. nov. s. (Reuter) Nocojšnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vhodu javlja med drugim: V teku letalske bitke nad vzhodno Libijo med 15 angleškimi lovskimi letali in 60 italijanskimi aparati je bilo 7 italijanskih letal sestreljenih. Tri nadaljnja letala so bila menda prav tako uničena, vendar to ni uradno potrjeno. Nobeno angleško letalo ni bilo izgubljeno.
V	torek ponoči so angleška letala bombardirala letališče v Tirani in povzročila požare med hangarji. Tudi Drač je bil napaden v isti noči in so bombe direktno pogodile razne objekte v pristanišču.
Angleška letala so izvedla več izvidnl-ških poletov nad italijanskimi pristanišči, med drugim nad Tarantom.
Letalska ho
med Anglijo in
Razsežni napadi manjše silovitosti v noči od srede sa
četrtek na Anglijo
London, 21. nov. j. (Ass. Press). Nočni nemški letalski napadi na Anglijo so bili preteklo noč znatno manjšega obsega kot v noči od torka na sredo. Glavni cilji so bili spet London, Liverpool in industrijska središča v osrednji Angliji, večje število bomb pa so vrgla nemška letala tudi na posamezne objekte v južni Angliji in v Wa-lesu. Nad London so priletele manjše skupine sovražnih lahkih bombnikov, ki so odvrgli večje število rušilnih in zažigalnih bomb predvsem na mestno središče. Poškodovanih je bilo več stanovanjskih poslopij in nekoliko tudi neka javna zgradba, sicer pa povzročena škoda ni težjega značaja. število človeških žrtev je po podatkih, ki sc bili zbrani do jutra, prilično majhno. V Liverpoolu so bombe zanetile nekaj požarov na industrijskih zgradbah.
V osrednji Angliji je bilo zopet bombardiranih več industrijskih in prometnih naprav, vendar pa tudi tam ni bila povzročena posebna škoda. Napadi na ostale kraje Anglije so bili brez posebnega pomena. Nikjer niso bili zadeti vojaško-važni objekti. Tudi število človeških žrtev je razmeroma prav majhno.
Streljanje preko Kanala
London, 21. nov. s- (Reuter). Davi so angleški težki topovi zopet pričeli streljati proti francoski obali preko Kanala. Nemški težki topovi so odgovarjali s strelL Streljanje je trajalo približno eno uro.
Nad Nemčijo
London, 21. nov. j. (Reuter) Angleški bombniki so izvršili v minuli noči široko-potezen napad na porensko luko Duisburg in na pristaniške naprave v Ruhrortu. Bombe so povzročile veliko škodo na pristaniških napravah na rečnem brodovju in na skladiščih. Kakor pravi komunike letalskega ministrstva, so nastale tudi eks-
plozije in številni požari. Nadaljnji odredi britanskih bombnikov so spet napadli luke Lorient, Cherbourg, Dunkerque in Osten-de. Prav tako so bila sr številna sovražna letališka- Eno izmed angleških letal se ni vrnilo v svoje oporišče.
Nemško poročilo
Berlin, 21. novembra. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemški bojni čolni so v številnih borbah s premočnimi britanskimi oboroženimi silami potopili od začetka vojne ogromno število sovražnikovih vojnih ladij s skupno tonažo 11.300 ton med katerimi je tudi 6 rušilccv in dve podmornici. Ladijski prostor, ki so ga bojni čolni potopili sovražnikovi trgovski mornarici, je dosegel 212.000 ton. Sele sedaj je bil prvikrat uničen en nemški bojni čoln o priliki napada na angleško vzhodno obalo v borbi z več angleškimi rušilci.
V	noči med 20 in 21. novembrom je nemško letalstvo razen že objavljenega velikega napada na Birmingham nadaljevalo s svojimi maščevalnimi poleti nad Londonom. Drugi napadi so bili namenjeni pristaniškim napravam pri Weimouthu. Northamp-tonu, Bornmouthu in dmgim vojaškim objektom. Včeraj se je delovanje omejilo na nasilne ogledniške polete zaradi vremenskih razmer.
V	noči med 20. in 21. novembrom so britanska letala izvedla napad na nemška letališča v zapadni in severni Franciji. Noben cilj ni bil zadet. Tudi napadi na več krajev v jugozapadni Nemčiji so ostali brez znatnejšega uspeha. Samo v neki livarni sta bila zadeta ena delavnica in plinska centrala. Povzročena škoda je bila v najkrajšem času odstranjena. Dve nemški letali se nista vrnili.
Zahvala Bitolja banu dr. šubašicu
Bitolj, 21. nov. p. Poročila beograjskih listov o govoru hrvatskega bana dr. Šu-bašiča v Cakovcu in o njegovem sporočilu Bitolju so bila sprejeta v vsej javnosti z velikim navdušenjem in simpatijami. Prav tako je bila z zadovoljstvom sprejeta tudi vest, da je ban dr. šubašič daroval 100.000 din za žrtve Bitolja. Bitoljski župan Vlada Rizevič je ob tej priliki brzojavno izrazil prisrčno zahvalo za bratsko pozornost banu Hrvatske.
Zagreb dobi novo bansko palačo
Zagreb, 21. nov. o. Banska oblast se je odločila zgraditi v gornjem mestu ob Strossmayerjevem šetališču novo reprezentativno bansko palačo, v kateri bodo razmeščeni vsi banski uradi. Štirje zagrebški arhitekti, ki jim Je bila poverjena izdelava načrtov, so načrte že pripravili ter so po navodilih banske uprave načrtom nove palače kolikor mogoče dali starinski značaj, tako da se arhitekturna figuracija gornjega mesta ne bo pokvarila. Palača se bo pričela graditi že spomladi.
Poplave v Bosni
Banjaluka, 21. nov. o. Zaradi neprestanega deževja v Bosanski Krajini so reke močno narastle in se razlile čez bregove, tako da so pod vodo veliki kompleksi plodne zemlje V bosanskem Posavju so ljudje zamudili obiranje koruze, tako da morajo sedaj to delo opraviti 8 čolnL Poleg Save sta močno narastli tudi Una in Sana.
Split, 21. nov. V Hercegovini so vs? reke izredno narastle in Neretva Je preplavila celo del Mostara ter Capljine. Po-
plavljenih je tudi več vasi, ki jih je moralo prebivalstvo zapustiti. Živino so odgnali s seboj v bližnje griče. V Metkoviču je Neretva poplavila skoraj vse pristanišče, skladišča in železniško postajo.
Sarajevo. 21. nov. o. Ker so se utrgali oblaki in so nastale poplave, imajo v centralni Bosni izredno veliko škodo. Bosna je zalila vse sarajevsko polje. Narasle reke so porušile okrog 30 mostov.
Snoči je nehalo deževati in ljudje upajo, do bodo poplave popustile
Povečana kontrola nad hrvatskimi bankami
Zagreb, 21. nov. o. V današnjih »Narodnih novinah« je bila objavljena uredba o Shematizaciji letnih zaključnih računov denarnih zavodov. Po uredbi bodo morali vsi zavodi s sedežem na področju banovine Hrvatske razvrščati postavke o svoji imovini in svojih obveznostih v letnih zaključnih računih po določeni shemi. Po tej uredbi bo omogočena cjačena kontrola nad denarnimi zavodi.
Samomor mla£e Sloveske v Zagrebu
Zagreb, 21. nov- o. Danes dopoldne je tu napravila samomor 221etna frizerka Alojzija Fabijančič. Izpila je večjo količino li-zola. V smrt je šla baje zaradi nesrečne lju-beeni.
Iz državne službe
Beograd, 21. nov. p. Premeščen je v Ptuj davčni kontrolor Ivan Bohak, doslej v Gornjem gradu. Premeščen je inž. Rado-mir Gorunovič, pristav strojnega oddelka v Mariboru, k železniški delavnici v Nišu.
1- -	~
Zemunska vremenska nap»ved. Nekoliko hladneje, pretežno oblačno in megleno vreme čez dan, ponekod se bo nekoliko zvedrilo. V planinskih predelih morda droben dež.
Poplavno razdejanje na Gorenjskem
Obnova Fuxove brvi in globoškega mostu je zelo potrebna — Sava je marsikod izpreme-nila strugo — Pri Podnartu je treb t ob Savi napraviti močnejši nasip
Radovljica, 21. novembra
Prav tako hitro kakor je naraščala, Sava spet pada, 2e v noči od ponedeljka na torek je padla za poldrugi meter. Hitro padanje voda je najboljši dokaz, da letos že od pomladi gospodarita jug in zapad. Voda naglo izhlapeva. Narasle so najbolj tiste vode, ki se iztekajo izpod visokih planin. Potoki, izvirajoči pod hribovjem, kjer ni bilo snega, so narasli zaradi hudega deževja, vendar niso povzročili posebne škode.
V dolini Lipnice je voda, ki je prestopila bregove, na polju, zalitem od hudournikov, uničila nekaj zimske setve. Večjo škodo je napravil veter, ki je prevračal kozolce in smreke. Bolj žalostna je podoba ob Savi. Šele ob upadli vedi se vidi raztrgano obrežje. Iz reke na več krajih štrle velika drevesa, ki jih je bila Sava izrula s koreninami, nakar so obvisela na zajezenih ožinah in obtičala v plitvinah. Na več krajih je Sava popolnoma spremenila strugo. Kjer so bili prej beli prodi, so zdaj kalni tolmuni. Nasprotno pa so mnogi prejšnji tolmuni izglajeni in zasuti. Med obrežnim
, grmovjem tiči najrazličnejša navlaka, des-| ke, prelomljeni tramovi. Hlodov, ki jih je divja voda odnesla na stotine iz radovljiškega okraja in povzročila gospodarjem zelo občutno škodo, ni videti nikjer. Z njimi se bodo okoristili ob dolnjem toku, v kolikor se ne bo zvedelo, kje jih je Sava naplavila in jih bodo lastniki moida še spoznali po zaznambah.
Tretjina Fuxove brvi je ostala, nekaj tramov pa je obviselo na močni železni vrvi. Morda se bo dalo še nekaj rešiti in uporabiti. Ker je s prekinjeno zvezo posebno prizadeto delavstvo pa tudi kmetje, bo treba skrbeti za nujno popravilo Fuxove brvi. Popravilo bo v toliko lažje, ker nosilci niso pokvarjeni. Na novo pa bo treba postaviti globoški most, ki je bil slab že pred povodnjo. Največja škoda je po travnikih in poljih ob Savi. ki ith je povodenj marsikod spremenila v peščene in kamenite prode. Pod Mišaškim meloni je Sava izkopala velikansko jamo in je nevarnost, da se bo posul v strugo Save ogromen piaz zemlje in gramoza.
Žalostne posledice pri Podnartu
Podnart. 21. novembra.
Povodenj zadnjih dni. ki ie bila nai-večja od leta 1926.. je napravila po Gorenjskem veliko škodo, ki se za enkrat še ne da oceniti, ker še ni vsa voda odtekla. Leta 1927. je direkcija državnih železnic napravila na desni strani Save, kjei- je voda že pri povodnji leta 1926. grozila pretrgati železniški nasip, na gornjem delu postaje v Podnartu — Kropi močan in več sto metrov dolg obrambni nastp. katerega je delala leto dni in do-važala ogromne skale, tako da je bilo skoro nemogoče, da bi ga voda ponovno
prodrla. Pokazalo pa se je, da ie bil še premalo varno napravljen za takšno premoč vode.
Ko ie v nedelio pmoči zaradi močnega naliva po Gorenjskem začela Sava zelo naraščati, tako da ie prestopila strugo. ie na spodnjem koncu oodnartovskih njiv pretrgala nasip, napravila novo strugo in pričela odnašati zemljo, ob Savi rastoče drevje in drugo. Odplavila ie približno 150 m napravljenega nasioa in razširila strugo preko 80 metrov. Polie ie do polovice uničeno, ker je voda odnesla več kubičnih metrov prsti, ostalo pa pokrila
, z gramozom. Ker je voda pretrgala nasip, je tekla ob železniškem nasipu in tako obkrožila Pogačnikovo žago. ki ie bila videti, kakor bi bila na otoku. Odneslo je mnogo lesa. Naiboli so prizadeti posestniki, katerim ie voda odnesla zemljo ali pa jo preplavila z gramozom Nekaj teh njiv je bilo posejano z ozimino in na nekaterih so bili še jesenski pridelki, katere ie zdai voda pobrala ali pa zasula.
Močno so bili prizadeti tudi stanovalci na levi strani Save poleg podnartovskega mostu, kjer sta dve hišici, do katerih je prišla voda in vdrla v stanovania. da so se stanovalci v noči na ponedeljek morali izseliti iz njih. Sava Je tako narasla, da ie prestopila cesto, ki drži pred m>-stom v Podnart. Ker ie bilo tam mnogo lesa lesnega trgovca Cvenkelia iz Ljub-nega. je napravila tudi tu veliko škodo.
Prav tako je občutno škodo napravila voda na levi strani postaje. Voda ie dalje poplavila pot. ki drži proti Zalošam, in vdrla v tamkajšnje hiše in Pogačnikovo tvornico. Obstaia'a ie nevarnost, da se bo moral obrat v tvornici ustaviti. Tukajšnji prebivalci pravijo, da je b:la tako velika voda zadnjič leta 1923. Tudi takrat ie vdrla v poslooie. kier ie sokol ska telovadnica, tako da ie bil vsak d-hod nemogoč in ie bilo v telovadnici okoli 20 cm visoko vode. Voda ie zdai že toliko upadla, da ie izginila iz stanovani. katerim je napravila mnogo škode in pustila mnogo nesnage.
Da bi bil Podnart zavarovan pred po-vodniim. bi bilo treba čimorei napraviti nepremagljiv nov nasip in izregulirati strugo Save v preišnie stanie. ker se lahko že pri prihodnji povodnii pripeti la bo voda raztrgala progo in bi Sava potem tekla po drugi strani proge, s čimer bi bil ogrožen gornji del Podnarta.
Nove cene Jedil in pijač
Nekaj opomb k maksimalnim cenikom v Ljubljani
Ljubljana, 22. novembra
V zvezi z določili Uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih, ki je izšla 1938, je mestni magistrat z veljavnostjo od 1. novembra odobril maksimalne cene jedil m pijač za mesto Ijubljano, ln sicer v višini, ki za večino ljubljanskih gostinskih obratov ne sme in ne more prihajati v obzir. Maksimalni cenik je namreč določen tako visoko, da dovoljuje cene, ki morejo priti v poštev le za najbolj razkošna gostinska podjetja — in takšnih imamo v Ljubljani po navedbi ljubljanskega Združenja gostilniških podjetij le dve oziroma celo samo eno.
Nerazumljivo je, zakaj je ljubljanski mestni magistrat pri maksimiranju cen vzel za osnovo eno ali dvoje najbolj razkošnih ljubljanskih gostinskih podjetij in določil najvišje cene, primerne tema podjetjema, ki pa kot maksimalne veljajo tudi za srednja in manjša gostinska podjetja, če se je že izkazalo za nujno potrebno, da so cene za gostinska podjetja maksimirane, bi so to moralo storiti glede na kategorizacijo oziroma razvrstitev gostinskih podjetij v posamezne razrede. Ljudje so še zdaj zbegani, ker ne vedo. za kaj prav za prav gre, to pa posebno zaradi tega, ker so nekateri lastniki gostinskih podjetij obesili maksimalni cenik v svojih gostilniških prostorih, dočim dejansko v svojih rednih cenikih ne upoštevajo najvišjih cen, ki jih maksimalni cenik sicer * odpisuje in dovoljuje. Tako razobešene maksimalne cenike smatrajo ljudje kot nekakšno počasno pripravo za nadaljnje dviganje cen jedil in pijač.
2;na»o je, da so cene v večini ljubljanskih gostinskih podjetij itak več ali man-že poenotene in seveda precej nižje od predpisanih maksimalnih cen. To je zasluga ostre konkurence, ki sama najbolje regulira cene v gostinskih obratih in skrbi, da niso previsoke. Toda maksimalni cenik je vseeno dal gostinskim podjetjem možnost, da dvigajo cene, ker ta podjetja pač niso kategorizirana. Od časa do časa lahko cene navijajo in se počasi, skoraj neopazno, povzpno do polnim maksimalnih cen, čeravno se dotična živila na trgu niso tako zelo podražila. 2e omenjena Uredba o klasifikaciji gostinskih obratov m o maksimiranju cen v teh obratih je torej pomanjkljiva, ker ne določa nobenih kategorizacij gostinskih podjetij tudi v po-
gledu cen jedil in pijač. In tudi ne dopušča oblastvom — v Ljubljani magistratu — možnosti, da preprečijo svobodno dviganje cen do maksimalno določenih, če se cene dotičnim živilom ali pijačam niso tudi na trgu enakomerno povišale.
To občutno pomanjkljivost v omenjeni uredbi mora mestni magistrat izpooplnje-vati s stalnim nadziranjem rednih gostilniških cenikov, upoštevaje pri tem kategorijo podjetja ln gibanje tržnih cen za vse proizvode, ki jih gostinska podjetja uporabljajo. V splošnem pa je naposled nujno potrebno poudariti, da se cene ne
smejo že v naprej maksimirati za blago, ki se sploh še ni podražilo, kakor se je zgodilo pri nedavnem maksimiranju cen za ljubljanske gostinske obrate, če je že v prostem prometu regulira cena gostinskemu predmetu na 5 din in ta cena tudi dejansko odgovarja višini tržnih cen, zakaj potem v naprej maksimirati cene takšnemu predmetu višje in dajati možnost za uveljavljanje višje cene ali celo maksimalne. Maksimalne cene naj bodo zmeraj tiste, ki so se v prostem prometu zaradi medsebojne konkurence med proizvodniki uveljavile. Take cene so po večini precej stalne, čemu torej zaradi enega ali dveh razkošnih gostinskih podjetij določati tako visoke maksimalne cene in postavljati na preizkušnjo solidnost naših gostinskih podjetij ?
Po tujskoprometni anketi na Bledu
Sprejeti so bili važni sklepi in pobude za izboljšanje
turizma na Gorenjskem
»Jutro« je že prejšnji teden na kratko poročalo o anketi tujsko-prometnih interesentov naše Gorenjske, ki je bila na povabilo Zveze za tujski promet 14. t. m. na Bledu. O poteku in zaključkih ankete je Zveza izdala obširen komunike, iz katerega povzemamo nekatere obče zanimive podrobnosti:
Zaradi iz9stanka inozemskih turistov so hudo prizadeti predvsem Slovenki hotelirji, saj so bili hoteli letos zasedeni le do 40 odstotkov kapacitete. V zadevi sanacije naše hotelske industrije prevladuje mnenje, nai bi se izvedla konverziia dolgov na ta način, da bi jih prevzela Državna hipotekama banka. V Sloveniji ima hotelska industrija približno 50 m:li-jonov dolgov, ki bi za konverzijo prišli v poštev. Ko se bo to vprašani e konkretno reševalo, bo treba gledati na to. da bodo prišli na račun gostinski obrati, ki jih res v pretežni večini obiskujejo tujci iz inozemstva.
Ukinjene vlake ie treba v času ;ezone ponovno uvesti. Poštne razmere na Gorenjskem so se v teku zadnjih let stalno izboljševale. Kolikor bodo v sedanjih razmerah mogoče dobave materiala, bodo že jeseni leta 1941. otvorjene avtomatske telefonske centrale v Kraniu. Kranjski gori in pri Sv. Janezu v Bohinju. Zboro-valci so se obširno bavili z vprašanjem navala na železniške blagajne, zlasti v Ljubljani, kier prihaia v zadnjem hipa velika množica občinstva na kolodvor
Potniki nai si nabavijo vozne listke pravočasno, posebno ugodna pa je nabava vozovnic pri poslovalnicah Putn ka. Avtobusni promet v Sloveniji bo treba koordinirati z obstoječim železniškim prometom. Zlasti v glavnih turističnih sezonah je železniško in poštno oseb i e preobremenjeno. Zborovalci so temu osebiu izrekli posebno zahvalo z željo, da ga Pristojno mesto preobremenjenosti primerno plača.
Poudariti je treba potrebo po Izgraditvi sodobnih cest z Bleda do konca Bohinja. iz Kranja preko Jelovca v Bohinj, iz Kranjske gore na Vršič in v Krnico, iz Rateč v Tamar in iz Bohinia v Selško dolino. Tudi potreba po razširitvi ceste na Pokljuko ie zelo pereča. Vsai v nai-važneiših letoviščih nai se ceste spram~k-sirajo. kajti prah v turističnih naselj h ie gotovo velika ovira napredku. Regulacijski načrti so za ureditev turističnih krajev zelo važni, sai omogočaio smotrno z-gradnjo za dolga desetletja. Predvsem naj se izvedeio regulacijski načrti za Bled. Bohinj. Kranjsko goro in Jezersko, postopno pa tudi za ostale kraje. Vso pozornost je treba posvečati higienskim razmeram. Povsod ie treba urediti vodovod. kanalizacijo, kopališča, nasade, električno razsvetljavo in še mnoso drugih stvari.
Važen faktor v tuiskoprometni propagandi je cena. Marsikatero gostišče odbija goste s tem. da objavi za kosilo ali
za večerjo na videz visok ceno. v resnici pa je v nji že všteta tudi cena za predjed. desert. črno kavo itd. Potrebno bi bilo standardizirati obseg poedinih obrokov in objaviti cene, ki bi bile v vseh gostiščih mišljene za isti obseg. Brezmesni dnevi pomenijo za gostinska podjetja izredno povišanje režije. V turističn h krajih bi bilo med glavno sezono potrebno brezmesne dneve odpraviti. Mnogo bi si gostinska podjetja lahko prihranila z lastno pridelavo zelenjave. Banska uprava nai bi prevzela prireditev teoretičnih in praktičnih predavani o ureditvi vrtov in gojitvi povrtnine. Urediti ie treba finančno stanje tujsko-prometnih ustanov.
Sestanek na Bledu je pokazal, da so takšni razgovori kakor ie na koncu omenil predsednik Zdraviliške komisije An-
infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne
't?

Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—. Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939
ton Vovk. za turistične delavce in za ves turizem zelo potrebni in naj bi se vršili tudi v bodoče.
9
Ob napadu — odprta ali zaprta okna
Po pravilniku morajo biti okna odprta in zagrnjena
Ljubljana. 21. novembra.
Med poročili o zadnji vaji za obrambo pred letalskimi napadi ie bilo izraženo tudi začudenje, zakaj morajo biti pri letalskih napadih v Liubliani okna odprta, v Beogradu so pa morala biti zaprta okna. Čeprav so bili Ljubliančani že sami prepričani o pravilnosti ljubljanske na-redbe. da moraio biti okna odDrta. saj Ljubljančani mnogo čitaio poročila o letalskih napadih in tudi o težavah zaradi pomanjkanja šiD po napadenih mestih, vendar moramo še posebno poudariti, da je ljubljanski predpis odprtih oken edino pravilen.
To dokazuieio že izkušnie sedanje vojne in tudi Ljubliančani vedo. da zračni pritisk ob eksploziji rušilnih bomb pobi-je vse šipe zaprtih oken tudi do 300 m daleč. Okna brez šip bi bila pa zlasti po-
zimi hudo neprijetna, kar so morali posebno izkusiti Finci. Res. zaprta in zatesni ena okna branijo plinskim bojnim strupom dostop v stanovania. toda doslej v sedanji vojni sploh nikjer še niso padale plinske bombe, vsak dan pa padejo velike množine rušilnih bomb. ki razbijeio vse šipe. Pri prvenstveni uporabi rušilnih bomb nam še tako trdno zaprta okna z razbitimi šipami prav nič ne morejo pomagati proti plinom. Sicer pa ie odpiranje oken ob letalskem napadu določeno tudi v najnovejšem pravilniku o zaščiti pred letalskimi napadi. V. del. I. »Služba opazovania in naznani evan i e nevarnosti letalskega napada«. čL 3. t. 6 (Službene novine št. 166-LV z dne 23. VII. 1940. str. 1327). Pri plinskih napadih moramo torej imeti okna odprta in dobro zagrnjena.
Spet zagoneten napadalec v Zagorju
Že teden dni razburja mlada dekleta
Zagorje, 21. novembra Že teden dni razburja neki neznanec ljudi, posebno mlada dekleta. Tam Pod skalo ti pridrvi po cesti, zamahne z roko na desno in levo stran glave in spet izgine kakor kafra. Nedavni večer se je neki obrtniški učenki, ki je šla domov, ta neznanec pridružil. Na poti jo je spraševal, kje stanuje in kako je na njenem domu. Dekliča je bilo strah in je prav malo odgovarjal na razna vprašanja. Ko pa je prišla do doma, Je že nepričakovano dobila zaušnice.
Te govorice so prišle do ušes tudi našim varnostnim organom, ki so ugotovili, da je bilo nekaj deklet res deležno zaušnic, ampak opisi neznanca se ne ujemajo. Nekatere trdijo, da je visok človek z belo šarpo okoli vratu in ženskim pokrivalom.
Kakor Pod skalo so se napadi izvršili tudi v Koloniji. Sodijo, da so se najbrž kakšni ljubosumni fantje maščevali nad dekleti, ki rada menjavajo svoje simpatije. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je, da so pa- I dale zaušnice in da so vsi ponoči v strahu, '
da ne prejmejo takega večernega pozdrava.
V soboto okrog polnoči se je od dela vra>-čal domov neki krojaški pomočnik. S seboj je imel ostre krojaške škarje, češ zdaj pa le naj poizkusi. Pa je že preplašen pri-bežal nazaj in povedal tresoč se, da so padali izza skale kamni. Nato je šel mojster z njim, pa ni bilo nikjer nikogar. Nekateri menijo, da je za našo mladino kar dobro malo strahu, češ da je ne bo v poznih večernih urah toliko na cesti.
Ta dogodek je močno sličen onemu pred nekaj leti, ko je baje bil ponoči napaden nekdo, ki je šel proti Kotredežu. Izkazalo pa se je, da je ljudska govorica strah povečala. Tudi razburljivo delovanje vampirja, ki je pred leti moril ovce in svinje, je ostalo nepojasnjeno. Najbrže so imeli prav tisti, ki so sodili, da je moril živali kakšen podivjan pes.
! --—
Izšla je 2. številka
NOVIH PROBLEMOV
Več med oglasi
Napad dveh zakrinkanih razbojnikov
Ogorčenje prebivalstva zaradi dogodka v Stanošini
Maribor, 21. novembra
Vas Stanošina pri Podlehniku je pod težkim vtiskom krvaveča roparskega napada, ki je terjal človeško življenje. V nočni uri sta se pojavila v sobi, kjer so spali 52-let-ni hišni gospodar posestnik Janez Drobnik, njegov 40-Ietni slaboumni brat Andrej in 7-letni pastirček, dva zakrinkana razbojnika. Prebudila sta vse tri, nato pa zahtevala od Janeza Drobnika. da jim izroči ves denar, kar ga ima, ker ga bosta sicer ubila. Očitno nista biLa zadovoljna z odgovorom Janeza Drobnika, ker sta ga s koloma tako dolgo pretepala, dokler ni nesrečni gospodar obležal nezavesten in z razb to Joba-njo. Maskirana rokovniača sta se nato lotila še njegovega 40-letnega brata Andreja, ki sta ga tako dolge pietcpa'a in mikastila. dokler se ni tudi Andrej zgrud.l nezavesten na tla.
Sedemletn-' pastirček, ki je spal na peči, pa je ves prestrašen zaradi groznega dogodka stekel k sosedom, kier je popisal dogodek pri Drobnikovih Sosedje so ta-
koj obvestili druge va?čane. nakar so Sli skupaj pogledat, kaj se je pri Drobnikovih zgodilo. Našli so Janeza Drobnika mrtvega in strahotno poškodovanega, njegovega brata Andreja pa nezavestnega in tudi po vsem telesu poškodovanega.
Oba zločinska razbojnika pa sta medtem opravila svoj roparski posel Pretaknila sta vse kote in vse omare. Ne ve se, kaj sta odnesla. To bc še ugotovila preiskava, s katero so orožniki že pričeH. Upati je, da se bo posrečilo ubrati pravilno sled ter izslediti roparja, še preden b? na podoben način poizkusila svojo srečo tudi še kje drugod.
Krvav zločinski dcgodelr je vzbudil po vsej okolici in po vsem Dravskem polju vznemirjenje med Ijudstv< m. ki ogorčeno obsoja ubijalsko početje obeh zakrinkanih roparjev.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Pozor! Danes predstava samo ob 16. Fin, nevsiljiv in zdrav humor.	n
Samo kratek čas je še na sporedu najboljša filmska komedija sezone » 1OWOv KINO MATICA, tel. 22-41
Občinstvo je od vseh predstav odhajalo kar najbolj zadovoljno! Smeh! Lepa glasba! Nov ples »La Konga« in v gl. vi. CIaudette Colbert, Don Ameche, John Barrymore.
pregled
upirati zlu; njegovo čisto pasivistično za-
Ob tridesetletnici Tolstojeve smrti
Tridesetletnica smrti enega največjih pisateljev, kar jih je dal ruski narod človeštvu, izrazitega izpovedoval ca slovanske etične zavesti in vesti Leva Nikolajeviča Tolstoja ni šla neopaženo mimo Slovencev. Mi smo že pred tednom priobčili članek »Trideset let« kot prvo skromno počašče-pje te obletnice. V sredo zvečer je priredila ljubljanska Ljudska univerza predavanje dr. Nikolaja Preobraženskega, v ponedeljek pa bo o Tolstoju predaval pisatelj in dramaturg Josip Vidmar. Ob tej priliki bi kazalo zapisati, da smo Slo-cenci dobili poglavitna Tolstojeva leposlovna dela prav v zadnjih dvajsetih letih, kar kaže, da je Tolstojevo delo v našem kulturnem krogu neugnano živo. Tako so izšla po prevratu v slovenskem prevodu tale Tolstojeva dela: »Hadži Murat«, »Kreut-zerjeva sonata«, »Rodbinska sreča«, »Vstajenje«, »Ana Karenina«, »Oče Sergij«, »Smrt Ivana Hjiča« in »Vojna in mir« (I— IV). Največji slovenski prevajalec Tolstojevih spisov je Vladimir Levstik, ki je zlasti s prevodom veličastne epopeje »Vojna in mir« približal slovenskemu občinstvu Tolstoja v njegovem največjem tvornem razponu, v delu, ki bo ohranilo svoj nadčasovni pomen, kakor le redko katera stvaritev te vrste v literaturi 19. stoletja.
Predavanje g. dr. Nikolaja Preobraženskega v dobro zasedeni mali Filhar-monični dvorani je otvoril predsednik Ljudske univerze g. dr. R. Mole. Predavatelj je kot odličen poznavalec ruske literature yešče orisal profil velikega pisatelja in po-
kazal, da je njegovo delo že izpočetka prevevalo etično stremljenje, tako da ni popolnega nasprotja med dobo Tolstejeve umetniške tvornosti in poznejšo dobo njegove moralistične in verske dejalnosti. Prikazal je z raznimi zanimivimi podatki, kako se je ob ustvarjanju velikih pripovednih mojstrovin razvijala notranja drama tega umetnika, ki je naposled spoznal, da umetnost ne more rešiti največjega problema človeštva: osvoboditve od zla in je zato prešel k neposrednemu moralnemu učenju. Predavanje je bilo popisano z nekaterimi mičnimi in značilnimi prigodami m anekdotami o Tolstoju, s čimer se je Tolstojeva osebnost poslušalcu še bolj približala.
Posebno pozornost je posvetil g. dr. Pre-obraženski odnosu Tolstoja do peramezraih slovanskih narodov in le-teh di> Tolstoja. Marsikomur nove so bile že pozabljene izjave jasnopoljanskega modreca Bcgumilu Vcšnjaku in Peterlinu-Petruški, ali njegova izjava o vprašanju bosenske aneksije goepe Petrovičevi v Beogradu, pa njegova poslanica sofijskemu novoslovanskemu kongresu v Sofiji 1. 1910. Tako se je predavatelj v zanimivi obliki dotaknil vprašanja: Tolstoj in slovanstvo, in pokazal, da je imel ta veliki predstavitelj ruskega duha jasno zavest o zgodovinskem poslanstvu Slovanov, ki so poklicani, da prevzamejo nalogo mogočnega etičnega preporoda, kakor ji drugi evropski narodi niso kos. Tolstojevim ruskim patriotičnim čustvovanjem in slovanskim verovanjem pa je prihajaj navzkriž njegov nauk, da se ne smemo
I držanje v vprašanjih velikih bojev, ki razdvajajo svet in ki so štiri leta po Tolstojevi smrti prešli v prvo delanje daljnosežne tragedije, čije drugo cejanje pravkar doživljamo v vsej njegovi grozi. — Preda-vateljeva izvajanja je poslušalo občinstvo z vso pozornostjo in ga po predavanju nagradilo z iskrenim aplavzom.
Predavanje dr- Preobraženskega je dajalo s svojimi prdatki in mislimi svežo iz-podbudo v razmišljanju o Tolstoju kot velikanu slovanskega sveta. Morda je bil zadnji v ruskem narodu, to je povzdignil njegovo prirojeno pasivnost in anarhični nagib v višino svetovnega in življenjskega nazira. Danes čut;mo, da se tudi slovanski narodi, zladi še Rusi, ve no bolj akti vizi rs. jo in problem boja zoper z'o sveta ni več v pasivnem zadržanju, marveč v aktivni borbi, v smotrnem odstranjevanju vnanjih in notranjih pogojev tega zla. žal da je danes težišče prav v preosnovah vna-njega sveta, ki pa ne bodo nikdar dovolj uspešne — to je Tolstoj dobro pokazal. — če ne bo človeška duša občutila novega, očiščujočega cgnja onih velikih moralnih idealov ki so občečloveški in nadčasovni.
Razstava slik Ipolita Ma$kovskega v Ljubljani
V Obersnelovem umetnostnem salonu vidimo te dni kolekcijo 42 olj, ki jih razstavlja tudi Slovencem dobro znani mari-nist Ipoiit Majkovski iz Splita. Slike, ki so v pretežni večini istega formata, prikazujejo različne obmorske motive, večinoma brez posnetkov določenih krajev. Glavno snov nudijo slikarju skalnata obala in večno lepe oblike dalmatinskega otočja in gorovja. Rad uporablja drevesne skupine in posamezne stavbe ali od morja izjedene čeri, glavno snov pa mu daje morje
samo v svojih čudovitih neštevilnih izpre-membah, ki jih povzročata sonce in veter. Morje m oblake gledamo v tej razstavi v kalejdoskopičm raznoterosti in raznobarv-nosti. Tu se odraža ozadje v zrcalno vodni gladini, tam se v mračni zameglenoerti skrivajo ladje s široko razprtimi jadri, na drugih slikah vidimo razburkane in peneče se valove, ki butajo ob trdo skalo. Slike prikazujejo najrazličnejša nastrojenja od mračnega večera in temne noči do svežega jutra in dneva v polnem soncu. Temu primerno je slikar izbral tudi naslove svojim čelom, ki jih ne imenuje po kraju, kjer so nastali, ampak samo po nastrojenju, ki ga je najbolj zanimalo. Tako čitamo naslove, kakor »Nemirna noč«, »Nočne sence«, »Tišina«, »Oblačni večer«, »Zaton«, »V megli«, »Razburkano morje« itd.
Mrtivi sami so izbrani po okusu izdelovalcev razglednic ter bodo brez dvoma našle te s^ke veliko odobravanje pri cniem delu občinstva, ki meri sliko po vsebinskih vrednotah. Ker je g. Majkovski v podajanju teh snovi izredno rutini ran ter mu ni mogoče odreči virtuicznosti, bodo njegove slike gotovo našle obliko hvaležnih obiskovalcev.
Za presojanje teh slik s strožjega, čisto umetniškega vidika ne preostane mnogo. Slike so po pretežni večini ateljensko delo i njim zato manjka one neposrednosti, ki daje pred naravo narejeni umetnini svoj posebni čar. Izvzel bi štev. 38, ki je služila kot vzorec za povečavo, štev. 26. Primerjava med tema dvema slikama govori dovolj jasno. Med ostalimi slikami vpliva najbolj prepričevalno štev. 37, kjer je svetloba nad temnim hribom mojstrsko podana.
O kaki izraziti individualnosti tega salonskega slikarja je težko govoriti hi bržčas mu tudi ni do tega, da bi v svojih slikah zasledoval posebne umetniške dlje.
Brez dvoma bi pa mogli spoznati njegovo pravo sposobnost bolje, če bi nam namesto te kljub pestrosti enolične zbirke pokazal svoje skice in pred naravo naslikane osnutke.
V vseh razstavljenih slikali se umetnik Izogiba figuralnim in živalskim štafažam ter se omejuje na mrtvo prtrodo samo. Celoten vtis kolekcije je sicer za oko prijeten, vendar razstavljene umetnine zaradi svoje konvencionalnosti ne morejo ogreti gledalca, ki išče v slikah kaj več kakor šabdonsko izdelane naravne posnetke in ki želi v njih videti umetnika samega. —nt—
Alfonz VerU
Dne 19. t. m. je bila v zagrebškem gledališču predstava Benedettijeve komedije »Trideset sekund ljubezni« v korist težko obolelega režiserja Alfonza Verlija. Kakor poroča zagrebški tisk, je predstava pokazala, koliko simpatij uživa ta režiser v hrvatski prestolnici.
Režiser Alfonz Verli Je v slovenskem kulturnem svetu malo znan, čeprav sodi med najpomemebnejše zagrebške gledališč-nilce. V trenutku, ko se ga je spomnilo zagrebško gledališče in ko je Občinstvo pokazalo toliko simpatij do njega, ae nam zdi, umestno, da pašemo o njem tudi mi, tembolj, ker je režiser Alfonz Verli po svoji materi zvezan s slovensko zemljo. Njegova mati je bila doma iz Mozirja in je ožja sorodmea ugledne Balcn-Lipoldove rodbine. Alfonz VerU se je roda 17. novembra 1892. v Koprivnici Po dovršeni gimnaziji v Zagrebu je študiral nekaj časa agronomijo v Leipzigu, nato pa čisto filozofijo in zgodovino umetnosti. Po dovršenem vseučiliščnem študiju se je posvetil gledališkemu delu. Sredi svetovne vojne je na poziv Milana Ogrizoviča režiral v Zagrebu, po vojni pa je deloval kot režiate?

DomaČe vesti
*	Ob grobu bel°kranjsiiega rojaka. Iz
Črnomlja smo prejeli: Dne 18. novembra je umrl br. Jcsip S k u b i c, gostilničar in mesar v Črnomlju. Čeprav je bil zadnja leta zaradi bolezni navezan samo na hišo, je vendarle njegova smrt iznenadiia vse njegove številne prijatelje. Kot prijeten družabnik, odkrit, vedno poln zdravega humorja in kot človek dobrega srca je bil znan in priljubljen po vsem Dolenjskem. Ko so takratno temno dobo naše Bede Krajine razsvetljevale samo čitalnice in Družba sv. Cirila in Metoda, je naš ate Skubic povsod pomagal orati ledino narodne zavednosti in je navduševal mladino. Bil je ustanovitelj in večletni podstarosta Sokola v Črnomlju. Ko pa smo gradili naš Sokolski dom, je br. Skubic sodeloval kot izredno delaven član v gradbenem odseku in ga gmotno podpiral. Na dan njegove smrti je visela črna zastava s Sokolskega doma. Večnaja pamjat ati Skubcu!
*	Prezgodnji grob sok°lske mladenke. Iz Laškega nam pišejo: Dne 19. t. m. je iz celjske bolnišnice prispela žalostna vest, da je nenadno preminila, zadeta od srčne kapi, v cvetu pomladne dobe, komaj 16 letna mladenka gdč. Verica Mostarje-v a. hčerka pokojnega nočnega čuvaja pri TPD in ge. Rože Mostarjeve v Laškem, že zgodaj je sodelovala pri sokolski deci, zdaj pa pri naraščaju. V celjski bolnišnici je bila na zdravljenju komaj tri tedne- Bila je zelo rahlega zdravlja, sicer pa izredno mirne narave, tihega in blagega značaja. Na poslednji poti so jo spremili na domače pokopališče člani in naraščaj Sokola v četrtek ob 16. uri. Sokolski sestrici bodi ohranjen trajen spomin, svojcem pa izrekamo najgloblje sožalje!

Eleganca, moda in originalni modeli za damske plašče in kostume:
Modni salon
S 0 U V A N - _C_0 Mestni trg 24
Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitete!
-- 'v*.--'t*;' /'..V,- •"-'•v.--'
*	Rezervnim oficirjem in rezervnim vojaškim uradnikom. Po »Pravilu o preskrbi vojaških kartografskih predmetov« se zbirajo naročila samo za termin 1. aprila, 1. avgusta in 1. decembra vsakega leta. Za decembrski termin naj člani pododbora, ki se zanimajo za nabavo geografskih sekcij, prijavijo upravi pododbora svoja naročila do 25. novembra in obenem plačajo zahtevano protivrednost. Poznejša naročila se v tem terminu ne bodo sprejemala. Pododbor UROIR v Ljubljani.
*	Tuja letala pregnana iznad Bitolja. Pretekli torek je Bitolj, kakor smo poročali, praznoval 241etnico osvoboditve. Dan je bil lep, solnčen in jasen. Ob 8.20 zjutraj, ko so ljudje zapuščali veliko pravoslavno cerkev, se je začulo protiletalsko streljanje in Bitoljčani so ugledali v veliki višini štiri tuje bombarderje. že so se dvignila naša lovska letala in tako tujim letalom nikakor ni uspelo prileteti nad Bitolj. Kar brž so se vrnila, od koder so priletela. Zgodilo se je prvič, da je protiletalska obramba v Bitolju streljala podnavi- Ponoči se je to že nekajkrat zgodilo. Prebivalstvo Bitolja docela hladnokrvno sprejema tuja letala,

ker popolnoma zaupa v nato protiletalsko obrambo in v hrabre pilote-lovce, ki se takoj po prvem znamenju dvignejo v zrak in poženo tujce čez mejo.
*	Promocija. Na beograjski univerzi je bil 15. t. m. promoviran za doktorja vsega zdravstva g. Rado Poljanšek iz žirov, sin ugledne napredne družine avtopodjet-nika g. Jakoba Poljanška. Čestitamo!
*	PrPmetna nezgoda v Radeča-h. Na ostrem, nevarnem ovinku pri Podvinčevi vili v Radečah, se je v torek popoldne pripetila nezgoda, ki se je le po diuhaprisotno-sti obeh šoferjev kolikor toliKio srečno končala. Piatnikov šofer je vozil težko nato-vorjeni tovorni avto z Zidanega mosta proti tovarni na Njivicah. Ker dobro pozna nevarne zavoje domačih cest, je vozil na ovinku skrajno previdno po desni strani. Na sproti mu je pri vozil težak tovorni avto, last barona Codellija, ki prevaža velike količine lesa iz obširnih gozdov v Jakni pod Kumom. šofer tega avta je v zadnjem trenutku zagledal nasproti prihajajoče vozilo. V naglici je zavozii na skrajno desnico, da se je izognil trčenju, toda na spolzki cesti je zadnji konec težkega avtomobila izpodneslo, da je podrl vrtno ograjo v dolžini 4 m in poškodoval električno napeljavo. Vsa škoda je bila takoj poravnana in sta se tudi šoferja pobotala, vesela, da ni bilo hujžih posledic.
*	Priče tek p»uka na zagrebških šoiah. Banska oblast v Zagrebu je odločila, da se poslej pričenja šolski pouk po srednjih in ljudskih šolah ob pol 9., ne več ob 8. kakor doslej. To je banska oblast storila iz praktičnih razlogov, ker večina šolske mladine prihaja v šolo s tramvaji, ki pa so do 8. prepolni in se morajo otroci obešati na vozove s čimer so vedno izpostavljeni nevarnosti. Razen tega bo nekaj prihranka na kurivu in električni razsvetljavi po šolskih zavodih.
*	Dva potresa je zabeležil potresomer v Beogradu v teku torka. Prvi potres je biil zabeležen ob 16.13.24 na daljavi 8900 km od Beograda m je trajal do 16.22, drugi potres je bil znatno slabši in je bil zabeležen zvečer ob 21.28 36 na daljavi 540 km vzhodno od Beograda.
*	Pet kilometrov dolg pre«wr bodo zgradili pri vasi Capardi v zvorniškem okraju. To bo najdaljši predor na Balkanu. Predor se imenuje Hoča po reki, ki teče mimo Zvornika in bo del normalnotime železniške proge od Cačka preko Valjeva, Loznice, Zvornika in Tuzle do Banje Luke. Te dni so s primerno svečanostjo pričeli vrtalna dela. Zaposlenih je okrog 500 delavcev podjetja »Labor« iz Beograda.
*	Silna burja je vihrala zadnje dni na južnem Jadranu, štiri dni ni mogel odpluti noben parnik iz Splita v Dubrovnik, še manj obratno. Besneče morje je ugrabilo različen plen, čolne in les, valovi pa so odtrgali tudi nekatere mine neznanega porekla. Nadalje plavajo po morju reševalni pasovi in v sredo zjutraj so blizu Dubrovnika opazili neko truplo. Kljub velikim valovom se je motorka dubrcvniške luške kapetanije podala na odprto morje in izvlekla trupla. Pokojnik je oblečen v mornarsko bleko, star je k večjemu 22 let, niso pa še dognali kdo je.
*	Vode »o m°čno narasle zadnje dni tudi po Bosni, od koder prihajajo poročila o velikih povodnjih in škodi. Zlasti huido je po porečjih v osrednji Besni. V samem Sarajevu je Milgacka visoko narasla. Mestece Rogatica je v vodi. Na nekaterih krajih je voda izpodjedla železniško progo in poškodovala ceste. Posebno divja je Drina, ki je povzročila mnogo škode gozdni industriji Samo podjetje »šipad« v Ustiprači je oškodovano za 4 milijone dinarjev, ker je Drina odnesla ogromne množine lesa, pripravljenega za splave. Tudi v Hercegovini so povodnji. Trebinjščica je preplavila Trebinjsko in Popovo polje. Vzdolž Save se prav tako širi povodenj. Sava v dolnjem toku narašča, vanjo se izliva vedno višja Kolubara.
*	Sin je iz ljubosumnosti ubil ^fteta. v
vasi Biskuplju pri Velikem Gradišču je preteklo nedeljo ponoči izdihnil premožni kmetovalec Mšhajlo Bogič. Ubil ga je njegov lastni sin Dragoljub. Bogič, ki je bil že precej nad 40 let, je še vedno rad gledal za ženskami, še ko je imel ženo, je vzdrževal stike z nekim dekletom iz sosedne vasi. Ko mu je žena pred tremi leti umrla, so začeli kmetje marsikaj pripovedovati o njegovih pustolovščinah. Lani se je premožni vdovec zagledal v lepo, mlada vdovo Milico Konetantinovičevo iz Biskuplja. Bila pa je nesreča v tem, da si je mlada vdova že prej izbrala za ljubimca Mihajlovega sina Dragoljuba. Stari je nekaj časa godrnjal, naposled pa pristal na sinovo poroko. Ko je imel snaho v hiši, jo je začel pri-
dobiva*! zase. Sin Dragoljub Je aadnji čas
zasledoval očeta in je v nedeljo zvečer prišel na sled obema, očetu in lastni ženL V prepiru je oče udaril sina in sta se začela daviti. Naenkrat je sta Dragoljub planil v vežo, pograbil sekiro in je nekajkrat udaril očeta po glavi. Proti jutru je oče izdihnil. Sin se je sam prijavil sodišču.
•	Po Oprostilni sodbi prelep na hodniku. Zadnje dni so bili hodniki okrožnega sodišča v Kragujevcu polni ljudstva. Vršila se je razprava proti Dragoslavu Pantoviču, kragujevškemu bankirju in bivšemu narodnemu poslancu. Državni tožilec ga je bil obtožil dveh zločinov: da je poinaredil menico in da je pri npkl razpravi krivo pričeval. Bilo je že nekaj razprav in je bila zaslišana dolga vrsta prič, ki so Pantoviča deJno obremenjevale, delno govorile v njegov prilog. Razprava je bila vedno zelo burna- Posebno sta se spopadala obtoženec in odvetnik Aleksander Račič, ki jo zagovarjal enega izmed zasebnih udeležencev. Naposled je sodišče Pantoviča popolnoma oprostilo. Ko je bila sodba razglašena in se je številno občinstvo razšlo po hodnikih, sta se naenkrat spopadla Pamtovič in Račič. Pantovič je na neki advokatov očitek, ki se je nanašal na njegovo telesno napako, udaril Račiča s palico po glavi, da ga je oblila kri. Kljub poškodbi je Račič popadel Pantoviča in ga je pretepel s pestmL Prisotni odvetnik in ostali so ju komaj razdvojili. To je aredd današnjih borbenih dni največja senzacija Kragujevca.
•	Kmet je ujel in zvezal hajduka. Hajduk Djuka Grbac se Je že dalje časa potikal okrog Han Pijeska v Bosni in kradel. Nedavno je odnesel blagajno trgovca ln hotelirja Riste Gjukoviča iz Han Pijeska. Iz nje je pobral kakih 520 din, nakar je blagajno zavrgel. Orožniki so ga s patrolami iskali povsod naokrog. Izsledil pa ga je pogumni kmet Rade Puhovac, ki se je z njim na smrt spoprijel, ga premagal in zvezal. Patrola, ki je hitela na pomoč, je sredi poti srečala kmeta Rada, ko je gnal zvezanega hajduka. Prebivalstvo vsega okraja si je oddahnilo.
•	Leteči oddelki zagrebške p°ticije. Ker je kriminal zadnje čase v Zagrebu nevarno naraščal, je zagrebška policija ustanovila posebne leteče oddelke, ki kri žari jo podnevi in posebno tudi ponoči po mestu in lovijo sumljivce. Uspehi so se takoj pokazali. 2e prvo noč je leteča patrola ulovila zloglasnega vlomilca Štefana Orača v Ba-daličevi ulici, ko je ravno hotel vlomiti v neko trgovino. Pri njem so našli moderno vlomilsko orodje tn samokres- Nadalje so take patrole že polovile vrsto kriminalnih tipov in kakih 10 pustolovcev, ki nimajo nobenega zaslužka, pa so se vendar sukali po gosposkih lokalih. Odposlani bodo na prisilno delo.
•	Strogo obsojen av^omPtoHist. Nekega deževnega večera septembra 1938 je neznan avtomobilist na nekem prometnem križišču v Beogradu povozil mladenko Elizabeto Motoarjevo in jo Občutno poškodoval. Avtomobilist se po nesreči ni ustavil, marveč je še bolj pognal in izginil v sosedni ulici. Kljub temu so si nekatere priče zapomnile številko avtomobila in tako je preteklo sredo prišel pred sodišče trgovec Radomir Simič. Sicer je odločno tajil, da bi se bil on takrat vozil z avtomobilom, toda priče so vse potrdile, da je bil avto njegov, nakar Je bil Simič obsojen na šest mescev zapora in na 5600 din denarne kazni.
•	Društvo zobozdravnikov za dravsko banovino vabi svoje člane na mesečni sestanek, ki bo dne 23. t. m. ob 20. uri v restavraciji Slamič v Ljubljani. (—)
» člove&Ki organizem potrebuje zlasti v zimski dobi vsaj enkrat dnevno toplo tekočino, katera ogreje notranje organe in jim pomaga izločanje. Ni pa vseeno, katere pijače se poslužimo. Kava ali ruski čaj sicer pogrejeta, vendar ianata tudi slabe lastnosti. Zatorej pijte naš cvetlični čaj s-Emona«, našo zdravo, narodno pijačo. Z limono, rumom, žganjem ali mlekom vedno izredno okusen. Toda samo pravi cvetlični čaj »Emona« v originalnih zavojih lekarne Mr. Bahovec, v Ljubljani. Dobi se povsod. (—)
Iz Ljubljane
xl— Oton Marčič. Včeraj je umrl v šlaj-merjevem domu po hudi in dolgotrajni bolezni g. Oton Marčič, uradnik OUZD v Ljubljani. Pokojni je bil rojen 5. februarja 1893 v Litiji. Bil je iz znane narodne, napredne in ugledne rodbine. Njegov oče je bil sodni uradnik v Litiji, njegovi bratje pa zavzamejo visoka mesta v vojski in javnosti. Svetovno vojno je preživel na raznih bojiščih. Pred vojno je bil v službi kot uradnik na sodišču, po vojni pa je vstopil v službo k OUZD v Ljubljani, kjer je bil nad 20 let glavni likvidator. Bil je dober uradnik, korekten tovariš, vedno na raz-
v nekaterih nemških gledališčih. V Zagreb je je vrnil leta 1926. in od tedaj deluje nepretrgoma kot režiser v zagrebškem gledališču.
Alfonz Verli je zrežiral dolgo vrsto domačih in tujih del. Posebne uspehe je dosegel pri domačih avtorjih z nekaterimi dramami Begoviča in Krleže. Kot režiserja ga po soglasni sodbi odlikuje veliko strokovno znanje, široka kulturna razgledanost, delavnost in vestnost, torej odlike, ki spadajo peleg umetniške intuicije med poglavitne lastnosti dobrega režiserja. Kot človek globoke kulture in mnogih življenjskih izkušenj živi predvsem za svoje delo, in kakor v svojih režijah, tako ne išče tudi v osebnem življenju kričavih efektov in osebne reklame. Zato stoji nekako manj v ospredju hrvatskega kulturnega življenja, kakor bi zaslužil po svojem delu. Sedaj, ko ga je zadela težka bolezen, pa je zagrebška javnost pokazala, da ume ceniti njegovo delo in njegov pomen za hrvatsko gledališče. Odličnemu gledališkemu strokovnjaku želimo tudd mi, da bi kmalu okreval in se zopet vrnil za kulise hrvatske drame, kjer je pravi svet njegovega življenja in dela.
Zapiski
Razstava slik Božidarja Jakca. v nedeljo 24. t. m. ob 11. uri bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava slik našega priznanega umetnika Božidarja Jakca. Poleg nekaterih portretov bo razstavil krajine iz ljubljanske okolice, Bele Krajine, Prekmurja in Madžarske — obsežno in umetniško zanimivo delo zadnjega časa. Na pomenljivo razstavo opozarjamo že sedaj naše kulturno občinstvo.
Predavanje prof. M. Bar^lija na ljubljanski univerzi. Na povabilo filozofske fakultete Aleksandrove univerze je imel prof. Bartoli v balkonski dvorani univerze predavanje s tole tčmo: »Innovazioni nel latino e nell' arideuropeo«. Predavatelja je
predstavil prof. dr. š t u r m, nakar je prof. Bartoli v prisotnosti rektorja, profesorja lingvistike in številnih vseučiliških slušateljev govoril o poglavitnih normah prostor-ninske lingvistike in o nekaterih normah, ki jih imenuje »euristične« in ki pomagajo odkrivati kronološke ednose med najstarejšimi stopnjami prazgodovine arijsko-evnepskih jezikov. Da bi posiušalcem tem bolj predočil svoje poglavitne zasnove, se je prof. Bartoli poslužil raznih jezikov, ki jih razumejo izobraženi poslušalci in pa projekcij, ki učinkovito in z mnogimi primeri potrjujejo razlagane norme. Znano je že, da prof. Bartoli ni samo urednik časopisa »Archivio glottologico italiano« in lingvističnega atlanta italijanščine in albanščine, marveč ga tudi smatrajo za voditelja novolingvistične šole- Zato ni mogel nihče z večjo avtoriteto kakor on govoriti o problemih prostorninske lingvistike. Tako lahko razumemo, da je predavanje doseglo izreden uspeh pri poslušalcih, ki so ob koncu s toplim aplavzom izkazali svoje odobravanje ta zadovoljstvo.	A. B.
Pisma Vuka Karadžiča namerava v kratkem izdati ruski državni muzej v Moskvi. Ta še neobjavljena pisma je pošiljal Vuk Karadžič slovečemu ruskemu slavistu, članu Akademije znanosti Sreznjevskemu.
»Kronika slovenskih mesi«. Pravkar iz-išla številka znanega četrtletnika »Kronika slovenskih mest« je delno posvečena spomeniku kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Poleg repiodukcije spomenika na posebni umetniški prilogi prinaša daljši članek univ prof. dr. Franca Steleta, ki vrednoti Dolinarjevo delo z umetniškega stališča, obenem pa tudi prikazuje celoten hi-storiat tega dela in se zaustavlja pri raznih pojavih, ki so spremljali akcijo za postavitev spomenika, članek je opremljen s številnimi slikami. Med drugim so repro-ducirani tudi razni konkurenčni osnutki za ta spomenik.
Nadaljuje se na arhivalnem materialu zglajena razprava Vladislava Faojančiča »Ljubljanski Frankoviči v 16. in 17. stoletju«. Dr. Melita Pivec-Stele je prispevala ilustrirano razpravo »Starejši ženski samostani v Sloveniji«. Viktor Kragelj se bavi z zelenojamsko naselbino v severovzhodom delu Ljubljane. Podrol.ro opisuje njeno lego, njen postanek in razvov Fr. Kos opisuje in umetniško vrednoti Sternenove freske v mariborski grajski kleti. Vilko Ukmar podaja v daljšem ilustriranem članku podobo slovenske opere v zadnjih 20 letih. Dr. Rudolf Mole je prispeval k biografiji pesnika Aškerca nov material z naslovom »Aškerčeva prošnja za ministrsko podporo«. Dr. Vlado Schmidt je pisec strokovne razprave »Standardizacija inteligentnostnega testa ljubljanske poklicne svetovalnice«. Dr. A. Brilej se bavi v posebnem članku s tujsko prometnimi prizadevanji Ljubljane. V prilogi se nadaljuje članek A. Potočnika »Procesije v stari in novi Ljubl'ani«.
Iz češke literature. Poleg obsežnega zbornika, ki je posvečen romantičnemu pesniku K. H. Mšchi, je izšel v Pragi velik »Bezručev zbornik«, posvečen avtorju »šle-skih Pesmi«, čigar sedemdesetletnica je potekla v usodnem letu češke narodne zgodovine. — Pisatelj Vladimir Drnšk je objavil roman o francoskem slikarju Paulu Gauginu »Stin pres paletu«. — Jaroslav Durych je izdal svoj novi roman «SIužeb-nfci neužltečnf«, Benjamin Klička pa medicinski roman »Duch asistentky Knadovč«. — Izšel je roman Karla Novega »Penlze a krev«. Jaroslav Prfišek pa je svoje impresije iz Kitajske zbral v knjigo »Sestra moje Cina«. — Zbornik »Ohlesy z čech« vsebuje čeSke motive v delih nekaterih svetovnih pisateljev. Med imeni, kakor so Longfellow, V. Hugo. Dante. Voltaire. Car-duccl, Slowacki, ševčenko, Claudel, Konop-nicka in drugi, sta tudi Anton Aškerc ln Avgust šenoa.
polago vsakomur za uslugo in pomoč. Z Izredno prijetnim nastopom si jc ustvaril simpatije v vseh družabnih krogih, kamorkoli je zahajal. Otona Marčiča bomo ohranili v najlepšem spominu, njegovi spoštovani rodbini pa izrekamo najgloblje sožalje.
u— Razpis nagrad meHa Ljubljane likovnim umetnikom. V spodbudo in podporo slovenskim likovnim umetnikom je ljubljanski župan dr. Adlešič razpisal nagrade, ki jih je mestni svet ustanovil 28. decembra 1939. Za nagrado lahko tekmuje vsak slovenski likovni umetnik z delom, ki ga predloži razsodišču. To predlaga nagrade po svobodnem preudarku ter ga pri tem vodi edino želja za pospeševanjem umetniškega ustvarjanja. Nagrade podeljuje župan umetnikom za izvirna dela likovne umetnosti, ki so bela v preteklem koledarskem letu kjerkoli prvič razstavljena- Prednost imajo umetnine, ki se kakorkoli nanašajo na Ljubljano. Razsodišče je naslednje: predsednik: član mest. sveta univ. prof. dr. France Štele, člani pa so: predsednik kulturnega odbora mest sveta direktor Josip Osana, akad. slikar prof. Gojmir A. Kos, nadalje zastopnik umetniškega razreda Akademije znanosti in umetnosti, ki ga pa Akademija znanosti in umetnosti še ni imenovala, ter akad. kipar Boris Kalin kot zastopnik' Društva slovenskih likovnih umetnikov, število in višino nagrad določi razsodišče v okviru vsote 18.000 din, ki je za to določena v proračunu mestne občine za 1. 1940/41. Umetniki, ki se žele potegovati za nagrado, naj predlože svoja dela kulturnemu odseku mest. poglavarstva v Turjaški palači, Gosposka ulica štev. 15/1. do 8. decembra t. 1., kjer so na razpolago tudi vse še potrebne informacije.
PRIMERNA DARILA
za društvena Miklavževanja
»Maček v vreč!«
stane samo Din 2.— v katerem je vrednost tudi do Din 10.— pri
Foto Touristu Lojze Šmvcu
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 8
in v podružnici PREŠERNOVA ULICA 9, poleg gL pošte
o_ šentjakobčani bodo ponovili Gena
Senečiča aktualno igro »Nenavaden človek« v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ob 20.15. Igra ima mnogo izvrstnih domisle-kov ter je skrbno pripravljena. Občinstvo je odhajalo od predstav izredno zadovoljno ter je pri odprtih scenah prekinilo igro z navdušenim aplavzom Sodelujejo Košak, Lavresnčič, Eypper Moser, Kos, Vidičeva in drugi. Predprodaja vstopnic od danes v društvenih prostorih v Mestnem domu.
u— Akademska CMD. Občni zbor bo v petek 29. t m- v lokalu YMCE, Tyrševa la/n. desno. Pozivamo članstvo, da se ga udeleži.
u— Koncert znamenitega basista Franca Schlffrerja bo drevi ob 20. uri v veliki fil-harmonični dvorani. Na klavirju ga bo spremljal pianist dr. Danilo švara, izvajal pa se bo naslednji spored: prvi del: Krek: Ekstaza, Nočna luč, Nočna pesem. Premrl: Memento mori, Znamenje. Adamič: Noč je tožna, Beneška. Drugi del: Balakirov: Vitez, Morje. Rahmaninov: Niikar dekle ne poj! Bezeg. Grečaninov: Pregnanci, Domišljavi poet. Rimski-Koreakov: Prerok: Tretji del. Wagner: Molitev kralja Henrika iz opere Lohengrin. Verdi: Arija kralja Filipa iz opere »Don Car los«. Bizet: Pesem pijanca iz opere »La jolie fille de Perth«. Basist Franc Schiffrer je velik umetnik. Njegov kovinsko bleščeči, sijajno fundirani bas razširja v vseh "legah harmonično blagoglasje in razpolaga z edinstveno lahkoto. Tako pišejo o njem nemški kritiki- Na koncert vabimo. Podrobni spored v predprodaji. (—)
u— BaSist France Schiffrer bo pel nocoj v filharmonični Uvorani. Ko čitam naznanilo o njegovem koncertu v Ljubljani se mi nehote porajajo misli in predstave na pevca, ki je na zadnjem koncertu napravil na nas poslušalce vtis dovršenega pevca, kot še nobeden ne. Zares, Schiffrerjevo petje je problem in vprašanje zase, vsaj za glasbene vzgojitelje, posebno še iz vidika obče naše solistične pevske pedagogike. Resnica je, da se je pri nas v zadnjih desetih letih odprlo obsežno polje pevsko izobraževalne kulture, ki je z ustanovitvijo konservato-rija in sedaj glasbene akademije zbudilo živahno zanimanje po pevski izobrazbi. Dosegli so se dobri uspehi, vendar pa je še potrebno, da se v vseh panogah pevske vzgoje razmotriva še premnoge, težavne in v veliki meri pri nas nedognane probleme o nazorih, metodah in pevskih sistemih, ki jih imamo zares še toliko, kar nam je priča veliko število skvarjenega in slabo šolanega pevskega materiala na vseh stopnjah naše pevske vzgoje. In pevec Schiffrer? Naš je z nami je prepeval v dijaških letih tako kict mi vsi drugi- Vzel ga je svet — izobrazil do take popolnosti. Poslušaj ga, presojaj in opazuj njegovo lepoto glasu, upoštevaj pri tem vse znanstvene in estetske kriterije, vtis ki ga dobiš, je oni skup-nostni pojem, ki ga tako težko kdaj izrečemo — popolni pevec. Kritičnemu poslušalcu ni vseeno, da je pevčev glas dober, da ustreza vsem pogojem ali kar je pri nas v navadi, da pravimo, glas je lep, toda petje z lepim glasom obdarjenega pevca je slato, pevec z glasom ne zim ravnati. In to je tisto, kar moramo pri pevcu Schiffrerju občudovati in se uveriti, da je ena in druga stran njegove glasovne izobrazbe posebnost njegove glasovne vzgoje pa bodi v glasovnotehničnem ali muzikal-rao estetskem smislu. Zato je zares užitek in za nas stalne obiskovalce pevskih koncertov dogodek čuti našega pevca svetovnega slovesa na domačih tleh.
Prof. Iv»n Rep»vS u— »Iz Prešernovih dni«, še eno presenečenje deživite 2. decembra v operi. Globoko se vas bo dojmil »Uvod Krsta pri Savici«, kakor nam ga bo podal govorilni zbor pod režijo g. Borka. Vsekakor obeta biti ta večer izredno zanimiv s svojim pestrim in bogatim sporedom.
u— Občni zbor Kluba neodvisnih. Predsednik Stane Kregar je naglasil intenzivno delavnost kluba v preteklem poslovnem letu, čeprav je bilo zelo neprimerno za razstave. Vendar je klub priredil tri razstave ln sicer dve v Ljubljani in eno v Zagrebu, udeležil se je pa tudi razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Ugodno je zaključila prvo razdobje klubo-vega razdobja reprezentativna razstava kluba v Zagrebu. Razstava je dosegla svoj namen, predstavila je delo članov izven ožje domovine in potrdila važnost in resnost Kluba neodvisnih v mladi slovenski
likovni umetnosti. Banovina in mestna občina ljubljanska sta gmotno podprli klub,
ki se jima je z občnega zbora še posebej zahvalil. Zagrebška kakor tudi ljubljanska razstava sta dokazali, da so člani kluba neumorni ustvarjalci sodobne slovenske likovne umetnosti. Nadalje je poudaril predsednik, ca se vsi člani zavedajo, da je delovanje kluba res le umetnostna zadeva in nikakšna politika. Poročali so še tajnik, blagajnik in revizorji, naliar je bil izvoljen novi odbor: predsednik Stane Kregar, tajnik Zdenko Kalin, blagajnik Marij Pregelj, revizorja Maksim Scoej in Niko Omersa, gospodar Karel Putrih. Ponovno izvoljeni predsednik se je kratko zahvalil za. zaupanje in orisal program za bodoče poslovno leto, posebno glede razstav v Beogradu in drugod.
u— Na predlog odbora za pobijanje draginje je mestno poglavarstvo ljubljansko prepovedalo prekupčevanje na vseli ljubljanskih živilskih trgih in tudi na drugih krajih od ranega jutra do 13. ure. S tem je točka 8 tržnega reda za mestno občino ljubljansko prilagodena uredbi, je izšla v »Službenem listu« kos 78 dne 30. IX. 1939., mestnemu usiužbenstvu je pa naročeno v tem pogledu najstrožje nadzorstvo po vsej Ljubljani, torej ne samo na živilskih trgih, temveč tudi po cestah na mestni meji ter na periferiji, zlasti pa pred kolodvori.
u— J NA D »Jugoslavija«. Danes bo ob
17. uri v posvetovalnici seja prireditvene sekcije. Razpravljali bomo o aka/iemiji, ki je bila v nedeljo, in o pripravah za XX. jubilejni »Slovanski večer«, ki bo 11. januarja 1941. Dolžnost vseh tovarišic in tovarišev, ki se zanimajo za društveno delo, je, da še te seje zanesljivo udeleže. — Načelnik prireditvene sekcije.
o— Tvrdka Šinkovec Soss nasl. Ljubljana, Mestni trg 18, vljudno vabi cenjeno občinstvo na razstavo v nedeljo, dne 24-novembra. (—)
n— Zgodbica o premetenem ta^iču. V nekaterih ljubljanskih gostilnah se je zadnje dni pojavljal kakšnih 20 let star fant prikupnega in vljudnega vedenja, M se je predstavljal za uslužbenca unionske pivovarne. Dejal je, da prihaja po nalogu pivovarne pregledovat hladilne omare za točenje piva. Seveda so mu gostilničarji, nič hudega sluteč, radi dovolili, da je šaril s pripravljenim orodjem po omarah, toda kmalu so opazili, da je pri vsakem takšnem Strokovnjaškem »popravilu« izginila iz omare cink&sta cev. Fant ie nekaj dni uspešno popravljal omare po šiški in prenesel svoj delokrog še v mesto, kjer so ga pa prav zaradi ukradene dnkaste cevi prijeli v neki gostilni na šmartinski cesti-Prišlo je vse na dan. Premeteni fant je tako odlično popravljal hladilne omare, da je zraven nakraoel toliko cinkastih cevi, da jih je neki trgovini z železnino prodal za 1.500 din. Seveda, ni bil mladoletni, komaj 19 let stari M. R. uslužben pri nikaki pivovarni, pač pa se je nekaj česa učil kle-parstva, kar mu je pripomoglo do uresničenja nenavadne zamisli. Fant je denar, zaslužen s tatvino, že ves pognal v veseli tovariši ji.
u— Policijska racija v zadnjih dneh je spet temeljito preiskala in prečistila vse sumljivce na mestnem področju. V zapore je romalo lepo število prostitutk, ki jih je od dne do dne več v črnem seznamu in je res že skrajni čas, da se odgovorni faktorji malce bolj intenzivno pobavijo s tem žalostnim, perečim problemom. Vsi dosedanji polovični ukrepi nimajo nobenega hoska, saj je treba zdraviti rano pri korenini. Tudi nekaj potepuhov bo spet romalo po od-gonski poti iz* mesta. Dalje je bilo aretiranih nekaj krošnjariev, ki so ponujali okrog manufaktumo blago sumljivega izvora po sleparskih conah. Predani bodo sodišču.
Kinematografi
N°vo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri ob 20.15 ter v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 velezani-mivl film »Anapolis«. Vesel in duhovit prikaz življenja pomorskih kadetov; njihove težav in dogodivščine. Predigra: Univer-zum zvočni tednik in Foxov najnovejši žur-nal- (—)
Iz Trbovelj
«— poučno vzg°jno predavanje .Kolo Jo-goslovenskih sester v Trbovljah priredi v nedeljo ob 15. v svojem društvenem domu Glažutl vzgojno predavanje dr. Stanka Gogale: Vzgojne naloge staršev v današnjih časih- Zanimivo predavanje bo važno zlasti za naše delavske kroge. KJS vabi trboveljske starše k številni udeležbi.
Občinska cesta R^k—Sv. PPoftaa Je od 18. t. m. dalje do preklica zaprta v odseku od Kalca do Pečruka za vsak vt>-zovni promet, ker bodo tu kopali jarek za vodovodne cevi.
Z Jeseme
s_ literarni večer, na katerem bodo
brali naši pisatelji in peoniki iz svojih del, bo v nedeljo. 24. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega coma. Nastopili bodo člani Umetniškega klwba iz Ljubljane Vladimir Bar-tol, Ladislav Klatita, Joža Kranjc, L. Mrzel in Niloolaj Pirnat To bo prva prireditev te vrste na Jesenicah in nanjo javnost še poisebej opozarjamo, saj bo nudila dovolj umetniškega užitka za vsakogar. Naj v nedeljo Jeseničani v polni meri izpolnijo svojo narodno in kulturno dolžnost in se oddolže cfolsku ustvarjalcev slovenske besede.
RABI
Petek, 22. novembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Velika torpedovka »Ljubljana« (g. V. Pirnat). — 12: Našim prijateljem (plošče). — 12.30: Poročila, objave," napovedi. — 13.02: Mojstri eperete (radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled: Katere naloge nas čakajo v letošnji sezoni. — 18: ženska ura: Razvoj socialnega zavarovanja s posebnim ozirom na ženo (gdč- M. Penca). — 18.20: Komorni trio (plošče). — 18.40: Francoščina dr. S. Leben. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Prva pomoč v planinah dr. B. Bre-celj. — 20: Rezervirano za prenos. — 21.30: Bolgarske pesmi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beogra^ 19-40: Narodne pesmi. — 20.15: Simf. koncert — 22: Klavirske skladbe. — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Arije in pesmi. — 20: Ples. — 20.30: Hrvatski pesniki. — 21: Operetni večer. — Praga 19.20: Pester glasbeni spored. — Sofija 19.50: Prenos iz sofijske opere. — 22: Plesna mi>-zika. — Berlin 19.15: Vesele melodije. — 21.15: Pester spored. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.50: Večer simf. glasbe. — 22.10: Lahka in plesna muzika.
Iz Cel]a
e— PrvodecembTska sokolska proslava
v Celju. V soboto 30. t. m. ob 20. bo v Mestnem gledališču slavnostna akademija Sokolskega društva Celja-matice. Med pestri ml nasLopi, ki jih bodo izvajali poedini oddelki, bodo vžgale zlasti točke članov po telovadni skladbi Ivana Kovača »Iz brat-skog zagrijaja«, valček članic, jutrnja telovadba naraščaja in polka višje ženske dece. Sodeloval bo društveni orkester, ki bo izpolnil odmore. Drugi dan, v nedeljo 1. decembra bo ob 10.30 v telovadnici v mestni narodni šoli slavnostna seja. Na sporedu so godbene točke, slavnostni govor br. staroste, zaobljuba novega članstva in dve deklamaciji. Bratje in sestre, ki imajo kroj, naj pridejo na obe prireditvi v kroju. Pričakujemo, da se bo naše članstvo polnoštevilno odzvalo in posetilo večerno akademijo, kakor tudi dopoldansko slavnostno sejo in izpričalo svojo neomajno povezanost s sokolsko organizacijo. Težki časi, ki jih preživljamo, naj nas še bolj zbližujejo ln utrjujejo v veri v lepšo bodočnost. Zdravo!
f— »Nenavaden človek«. Mariborsko narodno gledališče je uprizorilo v sredo v nabito polnem celjskem gledališču tragiko-medijo »Nenavaden človek«. Senečičevo delo je doživelo tudi v Celju velik uspeh. Gostje, ld so se lotili tega dela očividno z veliko ljubeznijo, so bili deležni navdušenih aplavzov.
e— Gostovanje ljubljanske opere. V decembru bo v celjskem gledališču samo ena predstava za abonma. Gostovala bo ljubljanska opera, ki bo najbrž uprizorila slavno Bizetovo opero »Carmen«.
e— Povišanje mezd v Westnovi tovarni. Industrijsko podjetje A. Westen d. d. v Celju je zaradi draginje povišalo svojemu delavstvo! mezde za 2.50 din na uro in uvedlo tudi draginjsko doklado. Tako so mezde delavk sedaj višje od predpisane minimalne mezde. Mezde delavcev pa znašajo cclo 6 50 do 10 din na uro. Delavstvo s s iskreno zahvaljuje vodstvu podjetja za povišek in za popolno razumevanje delavskega položaja. — Delavstvo industrije Westen v Celju.
e— Celjski mestni svet bo imel drevi ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu so obračun mestne občine za 1. 1939-40 in poročila odborov.
e— Na ljudskem vseučilišču bo prof. dr. Pavel Strmšek v ponedeljek ob 20. nadaljeval predavanje o šmarskem okraju. — Pretekli ponedeljek je govoril o Šmarju in šmarskem sodnem okraju, naslednji ponedeljek pa bo predaval o rogaškem in kozjanskem okraju ter predvajal lepe skiopti-čne slike. Kakor prvo, bo gotovo tudi drugo predavanje privabilo mnogo poslušalcev.
e— Namesto venca na grob ge. Zore Ujčičeve v Laškem je daroval hotelir g. Vladimir Trop v Laškem društvu »Blago srce« 100 din.
e— Tatvina v skladišču. V zadnjem času je nekdo ukradel v skladišču trgovine Vilme G. na Krekovem trgu z njenega motornega kolesa sprednje kolo, akumulator in druge dele v skupni vrednosti 4.000 din. Policija je storilcu na sledu.
a 'it
fj* ' j
črni umetniki proslavijo 5001etnico
Gutenberga v soboto 7. decembra t. 1. proslavijo mariborski tiskarji v Narodnem gledališču SOCletnico Gutenberga, izumitelja premakljive črke.
a— Znanstveni sestanek v splošni bolnišnici. Drevi ob 18. uri bo na internem oddelku mariborske bolnišnice znanstveni sestanek. Predaval bo šef primarij dr. Lut-rnan o pretoku krvi v interni medicini ter na operativnih oddelkih. Na dnevnem redu je tudi predlog za ureditev krvodajalske službe. Vsi gg. zdravniki vabljeni.
a— Bučno olje. V Mariboru zelo čutimo pomanjkanje bučnega olja. ki ga je težko dobiti celo v manjših količinah. Hochmiil-lerjeva oljarna je prodajala zadnje dni bučno olje, po katerem so mariborske gospodinje zelo povpraševale. Zdaj pa bi bilo potrebno, da dobi dovoljenje za prodajo bučnega olja tudi znana Bezjakova oljarna v Framu. S tem bi b;lo pomanjkanje bučnega olja v Mariboru za nekaj časa odpravljeno.
a— Kaj ie ugotovila komisija? Višji sanitetni svetnik dr. Jurečko je raztelesil truplo nenadno umrle 551etne zasebnice I. Stiblerjeve. Ugotovil je, da je njena nenadna smrt v zvezi z notranjo izkrvavit-vijo in posredno tudi s svoiečasno pljučno jetiko. Pogreb Stiblerjeve, ki je bila v Mariboru zelo znana, je bil včeraj popoldne.
a— Prvi jesenski trr.:isport z vračajoči-rni se sezonskimi delavci iz Nemčije prispe v Maribor 27. t. m. zjutraj. Med njimi so po večini Prekmurci. Vsak dan bodo sledili novi transporti. Skupno se bo vrnilo okoli 7000 sezonskih delavcev. Nekateri med njimi bodo ostali tudi čez zimo v Nemčiji kot pomožni delavci v raznih industrijalcih obratih.
a— Himen. Poročila sta se notarski pripravnik g. Albert Heric in gdč. Olga Trob-čeva. Vrlemu narodnemu paru iskrene čestitke!
a— prizadeti vinogradniki. Sladkorja za
slacikanje vinskega mošta še niso prejeli vsi vinogradniki, ki so se prijavili. Bati se je, da je za sladkanje mošta že prepozno.
a—	. . Dva dni pred pono-
vitvijo Golarjeve veseloigre »Dve nevesti« je bila krčevinsko košaški sokolski odrski družini, ki sodeluje skupno , od strani šolskega vodstva zabraniena uporaba odra v krčevinski šoli. . . .
Prirejanje gleuciišKih predstav spada vsekakor k narodnemu prosvetnemu delu. Tudi velja pripomniti, da ne potrebuje predstav v narodnem jeziku nobeno mariborsko predmestje bolj ko Krčevina in Knša-
ki. '	. . ........a
— ^
a— povožena starka. Na Glavnem trgu je neki kolesar povozil Julijano Zobčevo iz Hočkega Pohorja. Reva je obležala s poškodbami na rokah ln nogah. Oblastva se zanimajo za brezobzirnega kolesarja, ki je petem še pospešil svojo vožnjo.
a— Za poškodbami je izdihnil 351etni mesarski mojster Josip Močnik iz Radrva-nja. Pri nakladanju mesa na voz je tako nesrečno padel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. V noči na četrtek je umrl na posledicah poškodb.
a— Izkoristila železniško nesrečo v svO-jo korist. Na Aleksandrovi oesti je ustavil stražnik sumljiva možaka, ki sta nešla 5 kg težko ploščo iz medenine. Prilastila sta si jo po veliki železniški nesreči pri Pesnici, 22. junija. Ploščo sta skrila, zdaj pa sta jo kanila prodati.
Gospodarstvo
Naredba o kontroli izvoza lesa bo revidirana
Poročali smo že, da je trgovinski minister na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine predpisal naredbo o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov. Ta naredba je bila objavljena v »Službenih novinah« 19. t m. in je s tem dnem stopila v veljavo.
Kontrola se nanaša na izvoz okroglega, cepljenega, tesanega in rezanega lesa iz tarifnih številk 91, 93, 94 in 95 carinske tarife. nadalje na lesne izdelke (finalne ali polfinalne), brez zveze ali v slabi zvezi z drugim materialom, pridobljene na mehanični ali kemični način, iz tarifnih številk 92 (oglje), 422—435 (lesne konstrukcije, lesna volna, deščice za odlaganje in furnirji, deščice za parkete, leseni klinci, palice, sodarski izdelki in doge, kolarski izdelki, vretena in slični izdelki za tekstilno industrijo letve za pohištvo in pohištvo, vrata in okna, držala, ravnila, pisalne potrebščine, pipe, ustniki, škatle, bičevniki, luksuzni in galanterijski izdelki) in deloma iz tarifnih številk 217 in 223 (acetati), 230 (ekstrakti za strojenje), 225 (metilni alkohol), 256 (lesni katran in leseno olje) in 441 (lesovina in celuloza) ter končno na gozdne proizvode iz tar. številk 97—102, ki se pridobivajo s smoljarjenjem ali z zbiranjem, kakor so gozdni plodovi, lubje lis+ie. š'bie, ličje, trske itd.
Takoj ko je bila objavljena naredba pa se je izkazalo, da je potrebna temeljite spremembe. Zaradi tega je bila že v torek v direkciji za zunanjo trgovino konferenca med predstavniki Stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, delegati ministrstva za gozdove in rudnike in direkcija za zunanjo trgovino. Na tej konferenci, ki ji je nekaj časa prisostvoval tudi pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič. so podrobno proučili posamezne določbe naredbe. proti katerim niso ugovarjali samo predstavniki Stalne delegacije lesnega gospodarstva, temveč tudi predstavniki ministrstva za gozdove in rudnike, kajti država in banovina Hrvat ska imata največ gozdov v Jugoslaviji. Po izčrpni diskusiji je bilo ugotovljeno, da naredba s svojimi predpisi glede na današnje razmere ne more koristiti razvoju lesnega erospodarstva. Zato je treba naredbo temeljito revidirati. Verjetno je. da bo naredba razveljavljena in da bo izdana nova naredba, in sicer v sodelovanju z direkcijo za zunanjo trgovino, ministrstvom za gozdove in rudnike in Stalno delegacijo
lesnega gospodarstva. Pričakovati je, da bo v prihodnjih dneh uradno objavljeno, da se izvajanje naredbe ustavi.
Kontrola zalog in prevoza drv
Kakor je znano, so obča upravna oblastva v dravski, drinski, dunavski, vrbaski in moravski banovini na zahtevo Centrale za kurivo pozvala vse osebe, ki imajo več kakor 50 prostornih metrov drv, da najkasneje do 25. t. m. prijavijo svoje zaloge Centrali za kurivo. Ker bo ta rok potekel v ponedeljek, opozarja Centrala za kurivo ponovno na dolžnost prijave, ter pripominja, da obstoja obveznost prijave ne glede na to, kje se nahajajo drva in se nanaša tudi na drva, ki so v gozdu. Zato morajo vsi, ki imajo kjerkoli več nego 50 prostornih metrov drv, do 25. t- m. poslati svoje prijave Centrali za kurivo s priporočenim pismom. Centrala za kurivo bo prijave preverila preko policijskih in gozdarskih ob-lastev ter bo zaloge, ki ne bi bile prijavljene, konfiscirala v korist Centrale za kurivo odnosno blago odvzela brez kakršnekoli odškodnine lastniku. Tudi smo že poročali včeraj, da je trgovinski minister izdal odlok, po katerem se s 1. decembrom uvede kontrola prevoza drv ln bo od t. dne dovoljen prevoz drv samo na podlagi prevoznega dovoljenja, ki ga izda Centrala za kurivo, železnice in druga prevozna podjetja bodo smela prevzemati drva za prevoz samo na podlagi takega prevoznega dovoljenja. Omenili smo tudi, da so izvzete pošiljke, ki se prevažajo v mejah mesta ali sreza tn se prevoz ne vrši po železnicah. K temu je še dodati, da so izvzete tudi pošiljke, ki se prevažajo iz gozda na vmesna skladišča ter z vmesnih skladišč na železniške in redne nakladalne postaje ali na skladišča, iz katerih se vrši prodaja potrošnikom, kolikor ta skladišča niso oddaljena od gozda odnosno od vmesnih skladišč preko 30 km. V ostalih primerih mora biti s prevoznim dovoljenjem centrale za kurivo opremljena vsaka pošiljka drv. Na železnici se prevozno dovoljenje priključi prevozni listini, pri ostalih prevoznih sredstvih pa mora prevozno dovoljenje imeti s seboj vozač. Obrazec prevoznega dovoljenja bo predpisal poslovni odbor Centrale za kurivo, ki bo predpisal tudi pristojbine za izdajo teh prevoznih dovoljenj.
Gibanje zaposlenosti v posantezstili strokah
V	nedeljski številki smo poročali, da je v septembru število zavarovancev OUZD v Ljubljani naraslo za 3004 na 113.320 in da je bilo pri tem stanju letos v septembru za 11.633 zavarovancev več nego lani.
Sedaj objavlja OUZD še zanimive podrobne podatke o gibanju zaposlenosti v posameznih gospodarskih panogah v istem mesecu. Največji del prirastka v septembru nasproti avgustu odpade na javna dela, kjer se je število zavarovanih delavcev povečalo za 2239, medtem ko je v ostali stavbni stroki, to je pri gradnjah nad zemljo in v industriji gradbenega materiala, nekoliko nazadovalo. V septembru je zabeležen večji prirastek tudi v go-zdno-žagarski industriji (za 256 delavcev) ter industriji za pridelovanje lesa (za 59 delavcev) nadalje v čevljarski industriji (za 601), v tekstilni industriji (za 165) in v oblačilni industriji (za 154). Občutnejše nazadovanje pa je zabeleženo v gostinski stroki (za 273).
Tudi od celotnega prirastka števila zavarovancev v primeru z lanskim septembrom, ki znaša 11.633, odpade preko 10.000 delavcev samo na gradbeno stroko. Pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb je bilo v septembru zaposlenih 13.950 delavcev, to je za 9.195 ali za 195 odstotkov več nego v lanskem septembru. Pri gradnjah nad zemljo ie bilo zaposlenih 9070 delavcev (za 18S2 več), v industriji gradbenega materiala pa 5944 delavcev (za 77 manj).
V	tekstilni industriji je skupno število zavarovancev navzlic povečanju v septembru še vedno za 1249 manjše; v tem mesecu je bilo vsega 15984 zaposlenih tekstilnih nameščencev. V oblačilni stroki je bilo 5008 zavarovancev, to je za 32 manj nego lani.
V	gozdno-žagarski industriji je število zavarovancev naraslo na 7784 (za 393 več nego lani), medtem ko je bilo v industriji za pridelovanje lesa le 3983 delavcev (za 287 manj). Tudi živilska industrija izkazuje le 3658 zavarovancev (za 411 manj), in gostinska stroka 3348 zavarovancev (za 220 manj).
Na lanskem stanju se drži kovinska industrija, kjer je bilo 8109 zavarovanih delavcev (za 2 več nego lani). Spričo ovir v prometu z motornimi vozili pa je nazadovala zaposlenost pri gradnji prevoznih sredstev, kjer je zabeležen 501 zavarovani delavec (za 97 manj nego lani). V kemični industriji je bilo v tem mesecu 2547 zavarovancev (za 159 več), v papirni 2261 zavarovanec (za 260 več), v usnjarski 2051 zavarovancev (za 123 več), v čevljarski 3096 zavarovancev (71 več), in v grafični 1272 zavarovancev (za 23 več), medtem ko je bilo v industriji tobaka le 616 zavarovancev (za 69 manj), število zavarovane hišne služinčadi je naraslo na 9649 in je bilo za 847 višje nego lani.
Proračun osrednjega sklada za zdravstveno zaščito učencev
V »Službenih novinah« od 4. t. m. je objavljen proračun osrednjega sklada za zdravstveno zaščito učencev za 1. 1940-41 v smislu uredbe o zdravstveni zaščiti učencev. Zanimajo nas podatki za Slovenijo. Pričakujemo, da bo tudi banovinski odbor tega sklada za dravsko banovino objavil svoj proračun z vsemi podrobnimi podatki in pojasnili. Centralni proračun je preveč splošen in kratkobeseden. Zato iz tega proračuna, ki nima nobenih pojasnili, ne moremo dobiti pravilne silike o uporabi sredstev. Dohodki osrednjega in banovinskih skladov za zdravstveno zaščito učencev se stekajo iz vsakoletnih prispevkov, ki jih plačujejo dijaki ob vpisu Ti prispevki so razmeroma zelo visoki. V smislu uredbe gre 35% v centralni sklad, ostalo ostane za domače potrebe.
Fond za zdravstveno zaščito učencev na univerzi v Ljubljani izkazuje dohodkov 51.000 din in prav toliko izdatkov. Izdatki so navedeni takole: za nabavo zdravil, za zdravljenje in bivanje v okrevališčih 38.000 din, za vzdrževanje ustanov za socialno higijensko zaščito akademikov 6.300 din, za zdravstveno prosveto 4 200 din, v sklad za brezplačne preskrbo naroda z zdravili biološkega izvora pa prispeva univerzitetni sklad 1.700 din. Potrebno bi bi-' lo, da bi uprava fonda na ljubljanski univerzi javnosti in dijaštvu podrobnejše obrazložila postavke izdatkov. Prav bi bilo, ako bi se primerni zneski rezervirali za zdravljenje akademikov v zdraviliščih za bolne na pljučih in primerni zneski za dobre počitniške kolonije. Pogrešamo postavke za prehrano in stanovanja akademikov.
Banovinski fond za zdravstveno zaščito učencev izkazuje skupnih dohodkov 613.234 din, od tega odpade 509.346 din na prispevke učencev ob priliki vpisa. Neizrabljeni krediti iz prejšnjih let znašajo 99.788 din, obresti pa 4.000 din. Poučno bi bilo vedeti, zakaj krediti iz prejšnjih let niso bili izrabljeni, ko je znano, da s<. zdravstvene potrebe srednješolske mladine zelo velike. Izdatki tega fonda so razdeljeni takole: za zdravila in zdravljenje in okrevanje učencev je predvideno 70.000 din, (ta postavka je nedvomno skrajno nizka, ker je namenjena vsemu slovenskemu srednješolskemu dijaštvu, zato bi bilo potrebno, da se ta postavka zviša s subvencijo iz osrednjega sklada). Za zdravstveno propagando in telesno vzgojo ter za širjenje treznosti je predvideno 10.000 din. Podrobna uporaba tega zneska seveda iz proračuna ni razvidna. Najvišjo postavko tvorijo izdatki za dograditev ustanov za socialno-higiensko zaščito učencev. Tu je mišljena najbrž šolska poliklinika v Ljubljani. Za počitnice in okrevanje učencev znašajo proračuna-ni izdatki 76.617 din. V osrednji sklad pa mora banovinski sklad oddati 178.306 din.
Kakor vidimo, so sredstva zdravstvenega sklada za zaščito učencev zelo skromna, potrebe pa so izredno velike in bodo z vsa- j kim dnem večje. Potrebno je. da se ta ! skromna sredstva uporabijo kar najbolj ekonomično, preudarno in previdno, in seveda tudi enakomerno za vsa srednješolska mesta v banovini. Zelo potrebno bi bilo, da banovinski odbor izdela podrobnejši in decentralizirani proračun izdatkov. Za ta denar se morajo zanimati seveda poleg Higienskega zavoda tudi šolska vodstva naših srednjih šol, ki morajo sporazumno s Higienskim zavodom izdelati primeren program za zdravstveno zaščito učencev.
Gospodarske vesti
=*= Podaljšan rok za prodajo starega mila. V začetku oktobra je trgovinski minister predpisal izdelavo enotnega polnjenega mila z naredbo, ki je bila objavljena v »Službenih novinah« 2. oktobra. Po tej naredbi bi morali trgovci v 60 dneh od dneva objave te uredbe, to je do 2. decembra t. 1., razprodati preostale zaloge trdega in jedrovitega mila. Ker pa se je izkazalo, da je ta rok prekratek, ga je trgovinski minister podaljšal za nadaljnjih 30 dni, to je do 2. januarja prihodnjega leta.
= Dve novi delniški družbi. Včeraj smo poročali, da se bo znana veletrgovina s koloni jalnim in špecerijskim blagom Grcgo^c & Comp. pretvorila v delniško družbo in bo ustanovni občni zbor 5. decembra. Dovoljenje za ustanovitev družbe sta dobila Ivan Gre gore in Vera Gregorčeva, oba v Ljubljani. Delniška glavnica bo zanašala 950.000 din. Namen družbe je trgovina vsake vrste, zlasti s kolonijalnim in špecerijskim blagom, z deželnimi pridelki in sadjem, z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo in drobno ter obratovanje tvorniških tn obrtnih podjetij za mehanično in kemično predelavo teh predmetov. — Prav tako se spremeni v delniško družbo znano gradbeno podjetje inž. Du-
ldč tn drug. Dovoljenje za ustanovitev družbe je bilo izdano inž. Adolfu Dukiču, j gradbenemu podjetniku v LJubljani. Delniška gradbena družba Inž. Duldč in drug d. d. bo imela 2 milijona din osnovne glavnice, od te glavnice je vplačano v gotovini 40%, ostalih 60°/» pa bo plačanih v enem letu od registracije družbe.
= Brodska tvornica vagonov bo prenesla svoj sedež iz Beograda v Zagreb. Nedavno smo poročali, da je konzorcij pod vodstvom Hranilnice banovine Hrvatske odkupil večinski paket delnic Prve Jugoslovanske tvornice vagonov, strojev in mostov d. d. v Slavonskem Brodu. To vest sedaj potrjujejo iz Zagreba s pripombo, da ima sedaj hrvatski kapital popolno kontrolo nad tem važnim podjetjem (glavnica družbe znaša 55 milijonov). Zato bo družba prenesla svoj sedež iz Beograda v Zagreb. V tej zvezi je zanimiva vest, ki se tiče druge velike tvornice vagonov in železnih konstrukcij »Jasenice« d. d. Ta družba, ki ima svoje tvorniške naprave v Smederevski Palanki, je sklicala za 22. decembra izredni občni zbor, ki bo sklepal o predlogu, da se v zvezi z odpisi zniža delniška glavnica od 17 na 8 in pol milijona din, obenem z emisijo novih delnic zopet poviša na 25 miljonov din.
= Dolžnost sprejemanja srebrnega denarja za plačilo. Zakon o odtegnitvi starega kovanega denarja iz obtoka in o kovanju novega iz L 1937 določa, da morajo srebrni denar po 50 in 20 din sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo vse državne, banovinske in občinske blagajne v neomejenem znesku, zasebniki pa do zneska 1000 ob enem izplačilu. Glede na povečanje kontingenta za kovanje srebrnikov po 50 in 20 din, o čemer smo že včeraj poročali, določa uredba o spremembah in dopolnitvah zakona iz leta 1937, da so zasebniki dolžni sprejeti srebrni denar do zneska 300 din ob enem izplačilu.
— Plačevanje zavarovalnih prispevkov za trgovske pomočnike. Da ne bo prišlo pri Pokojninskem zavodu za nameščence v evidenci, statistiki in knjigovodstvu glede trgovskih pomočnikov do pomot, prosi zavod službodajalce, naj pošiljajo prispevke za svoje trgovske pomočnike ločeno od prispevkov za svoje druge nameščence pod člansko številko, ki je napisana na vsakem zavarovalnem odloku trgovskega pomočnika.
= Licitacije. Dne 23. nov. bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo vreč iz konoplje in jute, 29. nov. za dobavo oficirskih torb in 5. dec. za dobavo volnenih sviterjev. Dne 23. nov. bo pri Zavodu »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za popravilo poti. Dne 25. nov. bo pri Privilegirani d. d. za silose v Beogradu ofertna licitacija za postavitev žitnega silosa v Raškl. Dne 27. nov. se bo pri upravi 1. oddelka vojnotehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju sklepala pismena pogodba za dobavo hrastovih ali je-
senovih hlodov. Dne 28. nov. bo v lntei*-danturi IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo večje množine krušne moke.
= Dobave. Uprava zavoda »čačak« v čačku sprejme večje število kvalificii anih delavcev, in sicer strugarjev, livar,ev, telefonskih, preciznih in elektro-melianikov, varilcev ter kovinarjev, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 22. nov. ponudbe za dobavo 300 dežnih pla-ščev. Artilerijsko tehnični zavod Lepetane sprejema do 23. nov. ponudbe za dobavo raznega ognjegasnega materiala. Direkcija drz. železnic, prometno-komercialni oddelek v Ljubljani sprejema do 25. nov. ponudbe za dobavo omaric za vlakovno opremo iz mehkega lesa. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 25. nov. ponudbe za dobavo vrvarskega materiala, pisarniških potrebščin in orodja, do 27. novembra za dobavo elektrod, kabla i. dr., do 30. nov. pa za dobavo ciklostil papirja
Borze
21. novembra
Na zagrebški in beograjski borzi je danes prišlo do prometa v grških bonih ori nespremenjenem tečaju 42. Za bolgarske klirinške čeke ie bilo v Beogradu povpraševanje do 52.60. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo do tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 445 — 446 (v Beogradu 444 — 445.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Do prometa pa je prišlo v delnicah Trboveljske pri višjem tečaju 360 — 365.
DEVIZE
Unbljana. Oficielni tečaji: London 174 89 — 178.09. Ne\v York 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.29 — 219.49. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1231.10.
Curih. Beograd 10. Pariz 8.87. London 17.04. Berlin 172.50. Milan 21.75. Madrid 40. Stockholm 102 7750
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445 — 446. 4% agrarne 57 den.. 4'/« sev. agrarne 52 den.. 6% begluške 77 — 78.50. 6% dalm. agrarne 70 — 71.50. f>°/» šumske 70.50 — 71.50. 7% stabiliz. 95 den. 7% invest. 98 den.. 7% Seligman 100 den. 7*/t Blair 95.50 den.; delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 365 — 368 (360 — 365).
Beograd. Vojna škoda 444 — 445-50, 4Ve agrarne — (52.50). 6n/o beglučke 77 — 77.75. 6% dalm agrarne 69.75 den.. 6«/» šumske 70 den., 7°/o invest. 99.50 den.. 7% Seligman 100.75 den.. 7°'o Blair 95 — 96, 8% Blair 100 den.. Narodna 6500 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
'■f Novosad8ka blagovna borza (21. t. m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala.
še o predavanju
Kako sodijo naši
O zadnjem predavanju g. Karla Koc-jančiča pod okriljem SPD v Ljubljani smo čitali v »Slovencu« kritiko nekega »strokovnjaka«. Ker moida javnost, ki ni bila prisotna, zanima, koliko je resnice v njegovem pisanju, naj izve le mnenje čisto nepristranskih gledalcev, dobrih planincev in poznavalcev planinske flore.
Predavanje, ki smo zanj odboru SPD kakor za mnogo drugih zanimivih predavanj zelo hvaležni, je bilo namenjeno širšim slojem, planincem, pred vsem pa mladini. Bilo naj bi čim enostavnejše in razumljivo vsem poslušalcem, a poučno. Marsikateri kričač ali tulligoj bc začel z drugimi očmi gledati našo planinsko floro, če bo videl in slišal še nekoliko takšnih predavanj. Predavanje g. Kocjančiča pač ni imelo namena, nuditi estetski užitek samo izvežba-nemu fotoamaterju. Videli smo cvetke, mimo katerih gremo včasih in jih niti ne pogledamo. Tu smo jih občudovali tako žive pred seboj, da jih bo marsikateri planinec odslej sam začel opazovati v naravi. Pogrešali smo pač eno cvetko, to je planiko, pa to g Kocjančiču, ki ni plezalec, rade volje odpustimo. Glavno je namen, ki ga je hotel doseči s svojim predavanjem-»Ljubite naravo, čuvajte planinsko floro«! je napisano v vseh kočah SPD Bolje nego s takšnimi predavanji tega stavka pač ne moremo uresničiti.
Mnogo truda in časa je morali g. Kocjan-čič položiti v priprave za svoje predavanje. Vsi poslušalci pa dobro vemo, da je takoj ob začetku povedal, da je barvna fotografija šele v razvoju in da se tudi sam, čeprav ga poznamo kot strokovnjaka v fotografiji, tukaj šele uči. To vsi razumemo, saj pravi star pregovor, da ni še nihče učen padel z neba!
Predavatelj je v prvi polovici večera pred
»Planina cvete«
mladi alpinisti
vsem nzlo&H, kako je z barvno fotografijo, da se poslušalci pač nekoliko spoznajo s tem načinom fotografiranja. Pri vsakem diapozitivu je povedal, kaj ni dobrega in kako bi bilo bolje. Videli smo pa toliko dovršenih slik, da je vsaka kritika odveč. G. B. se pač ne zaveda da je med tem predavanjem in predavanjem v kakšnem fo-toamaterskem krožki, velika razl.ka. Tu se lahko kritizira vsaka dlaka javno predavanje pa je doseglo svoj namen, če je nekaj prikazalo v lepi in nazorni obliki in če je znalo učinkovati vzgojno
Kar se tega tiče, pa nam g. Brane lahko verjame, da je med člani SPD dosti foto-amaterjev in še prav dobrih, a vsi so predavanje pohvalili. Videli smo tudi gospode profesorje in mnogo srednješolske mladine. Morda bi gu. B. kakšen g. profesor natančneje povedal, kakšno vrednost imajo taksna predavanja za mladino in kako je vplivalo to predavanje.
Odbor SPD prosimo, naj takšna vzgojna predavanja prireja čim večkrat, kajti tako se vzgajajo bodoči planinci. G. predavatelja bi prosili, da bi predavanje v Ljubljani res ponovil, g. B. pa svetujemo, naj kritizira tam, kjer j"e treba, predvsem pa naj tudi sam kaj pokaže. — Planinci-alpinisti.
(Op. ur.: Priobčujemo ta dopis iz krogov naših mladih plezalcev, da čujemo tudi mnenje občinstva. Sicer pa je najboljši odgovor ta, da je prejel predavatelj med tem polno pozivov za nastope v drugih krajih. Tako bo v torek 26. t. m. nastopil v dvorani Delavskega doma v Trbovljah pod okriljem tamkajšnje podružnice SPD. K ponovitvi v Ljubljani pa nam sporoča, da bo predvajali še vrsto drugih planinskih cvetk, in med njimi planiko. To cvetko namreč ima, a najlepše je to, da g. B. zanjo prav dobro ve. Primerjajte to dejstvo s tem, kar piše v svoji »kritiki«, m boste dobili vpogled v njegove metode.)
f
Umrla nam Je danes ob 6. zvečer naša srčno ljubljena mama,
gospa
Joiipina Pete
roj. Urbanič
v 56. letu starosti.
Pogreb bo v soboto, dne 23. novembra ob pol 4. popoldne z Zal, iz kapelice sv. Petra, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 21. novembra 1840.
Žalujoča rodbina PESEK
	* t, 1 • .-'-..	; v ■ ■ . ■ . ' V*-...- .■'•:•■' "V''--'"	• *> „ • i.
			; f*
Argirokastron - „srebrni graf...
Albanski Toledo — Od mirne idile do vojaškega vrveža
Argirokastron. »albanski Toledo«. imenuje dopisnik nekega švicarskega lista južnoalbansko mesto, ki se njegovo ime v ojni med Grki in Italijani večkrat imenuje in se bo še. kakor vse kaže.
Preko treh gričev
se vrstijo tesno druga k druei stisnjene hiše. tako da nobena ne zastira sosedi sonca Hiše so razvrščene tako. da stoje okna višjih hiš nad strehami nižjih in imajo prost razgled preko široke doline in do hribov. Najvišji grič krona grad. To ni toledski Alcazar. a vendarle »s»e-hmi grad«, od katerega ie dobilo ime vse mesto. Kajti v grščini pomeni Argirokastron
»srebrni grad«.
Manj običajno albansko ime je Gijneka-stre. Sicer pa grad svojemu imenu ne dela preveč časti, ker je mračen in uporen, srebrno se svetijo samo sive skriliaste strehe hiš. Ulice so ozke in vegaste. Dolinice med griči so zelene in tudi grajski grič je ves zelen od dreves. Temne ciprese in koničasti minareti molijo v modro nebo in dajejo vsej pokrajini juž-no-orientalski značaj.
Mesto ima majhen trg s spomenikom nekega narodnega junaka, kakor se spo-
Žpbi za pravi trg. V tem primeru se ime-uje narodni
junak Cercis Topulil
Kakšne so njegove zasluge, je vse eno. zavedati ga je le za krasni razgled, ki ga ima s svojega položaja Na eno stran zre oko v prelepo, tiho pokrajino, na drugi strani pa v pisano življenje na trgu. kajti ta trg je obenem argirokastrska »železniška postaja«, in sicer končna postaja Do sem vodi namreč Drava cesta, od tu naprei so samo neenako tlakovane ulice in uličice, ki zahtevajo celo od po-;šca mnogo. Tu se ustavljajo težko nato-vorjeni
tovorni avtomobili in avtobusi
Vrhovni poveljnik grške vojske
ter izkladajo svoj tovor. V kolikor ne gre za ljudi, ga od vrže j o enostavno na cesto: meketajoče koze in bleketajoče ovce s povezanimi nogami perutnino, posodo z bencinom in vreče s kavo. Karavane mič-nih osličkov s pisanimi torbami in odejami nakladajo iztovorjeno blago, na izpraznjene avtomobile pa nalagajo gore kož in sirove volne. Proti večeru, ko zado-be hribi vijoličasto barvo, pa so vojaški avtomobili, ki prepeljavajo iz bližnjih ta-
borišč svoj
živi, človeški tovor.
Tedaj postane trg pravi korzo — toda brez žensk, kajti te se po stari orientalski šegi skrivajo. Samo skozi lesene rešetke je videti njih radovedne očL Ženski element na trgu pa predstavljalo drugače samo kmetice iz mestne okolice in ciganke, ki hodijo s cigareto v ustih ponosno mimo.
Izdelovale bodo mitnicijo
Skupina mladih Angležinj, M bodo v najkrajšem času nadomestile moške v tvornlcah
za municijo
Središče jeklene Industrije
Birmingham, ima osem tisoč tvomic
Birmlngham je po razsežnosti drugo največje mesto Anglije in središče angleške industrije za jeklo, obenem pa glavno angleško uvozno središče za sirovine vseh vrst. V tem mestu imajo sedež tvrdke svetovnega slovesa: Gillot & Sons, Ellington & Co., Prouf House. Birmin-gham Smail Arme Factorv. nadaiie mnoge znane tvarnice za strelivo in avtomo-
bilske gume. V Birminghamu pa se nahaja tudi kovnica angleških novcev. Vsa ta podjetja imajo svetovni sloves in zavzemajo ogromne dimenzije.
Kako velik pomen ima Birmingham kot industrijsko mesto, izhaja iz deistva, da ie tukaj nad osem tisoč registriranih industrijskih podjetij, katerim so nemške bombe prizadejale občutno škodo.
general Papagos
Usoda ubežnega belgijskega živinorejca
živinorejec Michel Wauquier iz Som-breffa v belgijski provinci Namuru je pri svojem begu v Francijo pustil doma 175 glav živine. Ko se je vrnil, je našel samo še del črede. Najbolj ga je bolela izguba obeh najljubših mu volov Kastorja in Poluksa, kakor ju je bil imenoval v romantičnem navdihnjen ju.
Cul je, da so bOi te živali prodali nekemu trgovcu z živino Alphonsu Gossiauxu v Marhaisu, pa je stopil k njemu. Zvedel je, da je ta prodal obe živali spet nekemu Lu-denu Paquetu v Saint-Geryju. Weuquier je odšel tudi tja, a je prišel prepozno. Vola sta bila med tem že na poti v Charle-roi v klavnico. Wauquier je pohitel v Char-leroi, & je prišel tja »50-odstotno prepozno«. Kastor je bil med tem že zapustil do-
lino solz in Poluks je baš čakal na svojo usmrtitev. Seveda so možu ustregli in so mu vola izročili za drugega, ki jim ga je obljubil v zameno. Napol vesel, napol žalosten se je vrli živinorejec obrnil proi_ domačemu kraju.
liverpool ln Birmittgham,
tjv&rpgol
®Manche\
SheffiSij
Birmmgh*mNorw,ch
AJVGLETERRE
CardifF K
Londres
Bris t o/ n O .„	Uouvres'
oouthampton Parts m ou t h>
O.Z&č ,
\YimiftK. \mšjera$
laHSr
ir: \
V&Arfversj
rTX	DPuxelS.e(S
iurTk,erqueb	t
pomembni središči angleške Industrije, sta bili v noči od torka na sredo močno
napadeni od nemških bombnikov
Zdravje je prvi pogoj za napredek
Moderna industrijska podjetja po svetu Izvršujejo dandanes v lastnem interesa zdravniške preiskave zaposlenega osebja. Tukaj vidimo delavca pred rontgensko ploščo. Zdravnik narekuje v mikrofon svoja opaženja, ki jih beleži zdravniška asistentka v sosednem prostoru
T : t l1
MmmM 1

Voz italijanskega trena počasi napreduje v zamočvirjenem ozemlju
Kdo je sir Barratt ?
Novi poveljnik za sodelovanje med bHtskim letalstvom
Novi poveljnik za sodelovanje med angleškim letalstvom in suhozemno voisko sir Arthur Sheridan Barratt je znan že iz svetovne vojne, ko je bil za hrabrost odlikovan z najvišjimi priznanji. Sodeloval je na bojišču pri Ypru ter je bil ponovno pohvaljen v poveljih britanske vojske.
Po premirju L 1919. je bil Barratt član komisije za premine z Nemčijo ter je imel svoj sedež v Kelmorainu. Nekai let potem je bil na raznih položajih, ob začetku sedanje vojne pa ie bil poslsn za poveljnika letalskih sil v Indiio. Ko se je spremenil položaj v Evropi, je bil ime-
Družina z 18 otroki
V Rimu živi Lucia Buttorelli. žena 57-letnega vojnega pohabljenca, ki mu ie po 36-letnem zakonu rodila 18 otroka. Vsi otroci, devet sinov in devet hčera so živi in zdravi. Starša sta jima dala dokaj nenavadna imena. Najstarejši otrok. 34-letni sm. se imenuje Hamlet, drugi se imenujejo Othello. Ofelija. Desdemona. Tosca. Hernani. Aida. Brunhilda. Marija Terezija i. t. d.
250 letnica smrtnega skoka
Zgodovina smrtnega skoka, ki ga poznamo tudi pod imenom »saHomortale«. je že precei stara, sega 250 let nazaj. Italijanu Arcangelu Tuccaru ie prvič uspel ta višek akrobatike in mož je o svojem odkritju napisal tudi obsežno knjigo z nič manj obsežnim naslovom: »Trije pogovori o umetnosti skakanja in visenja v zraku, s podobami kot popolnim pona-zorilom in poučilom omenjene umetnosti«. Knjiga je izšla L 1699.
če še ne ves, zdaj izveš?
da kanijo britanske oblasti zgraditi viseči most za prehod iz Gibraltara na špansko ozemlje:
da se je v zadnjih dveh sovjetskih petletkah pošestorila poraba električnega toka v Rusiji;
da bodo na letošnjem sestanku ruske Akademije znanosti razpravljali o problemu atomskih jeder:
da je umrl nagle smrti šef italijanskega redarstva. senator Bocchini;
da bo najbrže znani ameriški finančnik Fields imenovan za novega poslanika Zedinjenih držav v Londonu;
da bo Amerika odstopila Angliji še 20 do 30. po nekaterih vesteh celo 50 ali 100 rušilcev;
da so imeli na Japonskem med Todrijem in Kokaidom močan potres, katerega učinki še niso znani;
da ie švicarska vlada izdelala načrt za popolnoma evtarkično prehrano države;
da je ameriška vlada naročila 200 tankov za vožnjo oo kopnem in za plovbo po vodi Vsak tank bo imel 36 oseb posadke:
da je rumunska vlada prejela 10 000 prošenj za popravilo hiš. ki so bile naru-šene o priliki zadnjega potresa.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
novan za zveznega oficirja med britanska
in francosko vojsko v Franciji.
Barratt je mož nenavadne akcije in tr-doživosti Zdaj mu je 49 let Rodil se je v Pešavaru v Indiji likal se je v CHffto-nu na Angleškem in je absolviral vojaško akademijo v Wolwichu. Prvotno je veljalo njegovo zanimanje topništvu, šele pozneje je prešel k letalstvu, ki je bilo tedaj Šele v povojih. Izkustva, ki si jih je stekel v svetovni vojni so prinesla zaveznikom mnogo koristi. Ze tedaj so bili vsi izkušeni možje v generalnem štabu angleške vojske prepričani, da bo ta mož napravil veliko kariero. Že v drugem letu svetovne vojne ie namreč napredoval za poveljnika eskadrile. kmalu nato celo za poveljnika letalske brigade. Po vojni je bil v Šanghaju, nadalje je nekai časa vodil britansko letalsko šolo. pozneje pa je bil imenovan za poveljnika letalstva pri vojnem ministrstvu v Londonu.
Sir Barratt ie še mlad mož. zelo načl-tan. vsestranski športnik, smučar, ribdč, lovec in jahač, dirkač, najrajši pa se bevi s problemi letalstva in strategije. Pravijo, da ga čaka še velika bodočnost.
ANEKDOTA
Pevec Leo Slezak je odšel nekoč na potovanje s popolnoma novo gledališko krono za »Preroka«, ki se je od nepristnih draguljev in polirane medi kar tako bliskala. V naglici je ta, za njegov naslednji nastop neobhodno potrebni rekvizit spravil v navadno škatlo za klobuke. Na obmejni postaji ga je vprašal preprost carinski organ, ali ima kaj takšnega, kar bi bilo treba zacariniti. Čeprav je Slezak odkimal, je moral možakar vendarle pogledati v sumljivo škatlo. Ko je pa v njej zagledal lesketajočo se krono, je padel skoraj vznak od strahu, klanjal se je naprej in nazaj ter jecljal: »Hvala vam pokorna Veličanstvo, in oprostite, prosim, najmi-lostiveje, da sem se drznil motiti vas!«
VSAK DAN ENA
»Prijatelj, pazite se! Tukaj neprestano padajo orpeke od zgoraj!«
»Ah kaj zato. saj jih imamo dovolj.«
(»New Yorker«)
H. Adams	°9
LEPA ZAR0TNICA
Detektivski roman
Stala je pred velikim zrcalom in slačila pome-žkano obleko. Tčdaj se ji je zazdelo, da sliši nekakšen šum; obrnila se je in stala nekaj trenutkov, ne da bi se ganila.
Mahoma pa je nevidna,roka potegnila zaveso v kraj in pakazal se je moški obraz.
Bil je Bili Mason!
31
»Ne ustrašite se, nič vam ne storim.«
S temi besedami je Bili Mason ogovoril Karoli-no, ki sicer ni bila izmed tistih deklet, ki jih spravi strah ob pamet, naj jo je Billovo nepričakovano pojavljenje še tako poparilo.
»Kaj iščete tu?« je vprašala. ' Pri teh besedah je spustila obleko s sebe in hitro smuknila v jutrnjo haljo. Potem je nekoliko samozavestne je nadaljevala: »Zakaj niste porabili priložnosti in zbežali?«
»Najprej sem vam še hotel vrniti obisk,« je rekel z grenkim, trpkim glasom in stopil izza zavese v sobo. Karolina ga je molče gledala. Krepak Človek je bil in konec koncev jo je imel za kaj sovražiti, a vendar se je nekako zanašala, da ne bo rabil sile proti nji. Ob njeni postelji je bil zvo-r^ini gumb, ki bi ga pa težko pred »jim dosegla.
V soseščini njene sobe ni spal nihče; zelo dvomljivo je bilo, ali bi jo kdo slišal, če bi zaklicala na pomoč. Kaj ji je hotel? Mar je tvegal prostost, da se ji maščuje?
»Lepo ste mi jo nagodili,« je rekel. »Zakaj ste to storili?«
»Ker smo bili vsi osumljeni.«
»Ne iz kake posebne mržnje do mene?«
»Nikakor ne.«
»Kaj vam je bilo mar, da je bila gospa Neilso-nova ob svoje bisere?« Glas mu je skoraj grozeče zazvenel, a Karolina je ostala hladna.
»To ni bilo vzrok. Upirala se mi je misel, da leži sum na nedolžnih ljudeh. Če ste storili svoje dejanje iz stiske, vas zelo pomilujem.«
»Iz stiske! V stiski sem se rodil in stiska mi je ostala zvesta do današnjega dne! Ljudje s stalnim dohodkom, kakor ga imate vi, vobče ne veste, kaj to pomeni.«
To je bilo v nekem oziru sicer resnica, a Karolina je nehote pomislila, da bo tudi sama kmalu spoznala, kaj je stiska.
»Zakaj ste prišli še enkrat v mojo sobo?« je vprašala.
»Ker potrebujem vaše pomoči.«
»Kako to?«
»Obleke potrebujem in denarja in z Vero bi rad še enkrat govoril. Vprašujete me, zakaj nisem porabil prilike in ušel. Kakor da sem mogel pobegniti v tej obleki!« Z roko je pokazal na svojo večerno obleko, copate in goli vrat »Skočil sem z balkona in spodaj obstal. Potem sem znova splezal gor, a
nekdo mi je bil po neumnosti zaklenil sobo. Zato sem prišel semkaj, drugam nisem mogel nikamor.«
To je bilo povsem prepričevalno. V takšni obleki bi imel begunec le malo upanja, da se mu beg posreči. Zdaj mu nemara vobče ni, bilo več treba bežati.
»Gospa Neilsonova je obljubila, da vas ne ovadi,« je reklo dekle.
»Je to resnica ali me hočete samo zvabiti v past?« Glas mu je grozeče zazvenel.
»Nočem vas zvabiti v past. Obljubila je, da pusti vso stvar pri miru.«
Trenutek ali kaj je strmel vanjo, nato se je grenko zasmejal: »To je zelo lepo od nje, a tu ostati vendar ne morem. Utegnila bi se skesati obljube ali pa bi jo utegnil detektiv pregovoriti. In vobče boste izprevideli, da se zdaj nikakor ne morem več pokazati drugim gostom.«
To je Karolina sicer izprevidela in je bila tudi voljna, da mu pomore. Poskrbela je bila, da mu je gospa Neilsonova odpustila, toda sramote ga niti ona ni mogla rešiti.
»Ali imate denar in obleko v svoji sobi tu zraven?« je vprašala. »Poizkusila bom, ali odklepa ta ključ tudi vaša vrata.«
»Res bi hoteli poizkusiti? Zlata duša ste, gospodična Ormesbyjeva. Najprej potrebujem drugo obleko, denarja tudi nimam več dosti«
»Naj vam kaj posodim?«
»Tega ne morem sprejeti.«
Ta odklonitev ni zvenela kdo ve kako prepričevalno; Karolina je nekoliko poračunala. Njena mala
glavnica je hitro kopnela, toda Billov položaj je bil še slabši od njenega; njega so bili zasačili, nje pa ne!
»Dvajset funtov bi vam lahko posodila,« je rekla, segla po denarnico in položila bankovce na mizo.
»Tega ne morem vzeti. Bi zdaj hoteli poizkusiti, aH morete odkleniti vrata?«
Vzela je ključ iz sobnih vrat in stopila n& hodnik. Čez nekaj trenutkov se je vrnila.
»Bila sem v vaši sobi,« je dejala, »in sem odklenila vrata na balkon. Najbolje bo, da greste tod skozi. In kaj napraviva z Vero?«
»Predobri ste, gospodična Ormesbyjeva. Z Vero bi rad govoril. Ali bi jo poprosili, naj pride semkaj ? j Nekaj mojega denarja še ima in razen tega bi se rad domenil, kdaj in kje se spet vidiva.«
Vse to se je zdelo Karolini kakor sanje. Prav za prav ni čutila do njega nobene sovražnosti. Razkrinkala ga je bila — s kakšno pravico neki?
»Ste mar mislili, da boste lahko vzeli bisere s seboj?« ga je vprašala. »Pred odhodom bi vam bili gotovo preiskali prtljago.«
»V svojem skrivališču so bili varni. Čez nekaj tednov bi se s kakršnim koli izgovorom vrnil semkaj in jih vzel s seboj. Vi pač ne razumete, kako je to, če se človek mahoma znajde pred priložnostjo, ki bi ga mogla enkrat za vselej rešiti denarnih stisk.«
»Zdaj pojdem k Veri,« je nekam v zadregi dejala Karolina.
Angleški predlogi Rusiji
Informacije in sodba vodilnega švicarskega lista
Švicarski listi so te dni objavili nekaj podrobnosti o predlogu, ki ga je 22. oktobra tega leta izročil angleški veleposlanik v Moskvi sir Stafford Cripps sovjetski vladi v imenu svoje vilade. Po listu »Neue Ziir-cher Zeitung« posnemamo o tem med drugim:
Po tem predlogu (kakor smo tudi mi že poročali, op ur.) je Anglija pripravljena: 1. dejansko priznati vključitev baltiških republik v SSSR, 2. dopustiti Rusijo na bodočo mirovno konferenco kot enakopravno partnerico, 3. nuditi jamstvo, da se ne bo Velika Britanija udeležila nobenega na-pa<La proti Rusiji. Britanska vlada pa pričakuje, da bo Rusija za protiuslugo zavzela stališče dobrohotne nevtralnosti nasproti Veliki Britaniji.
Ti britanski predlogi se krijejo, kakor dalje piše omenjeni list, s pobudami in nasveti onih britanskih krogov, ki se izrekajo Zii sporazum z Rusijo in ki so se v tem smislu vedno znova zavzemali pri vladi, loreign office, ki je sedaj njihove nasvete sprejel, je očividno pripravljen na najdalj-nosežnejši sporazum z Rusijo kajti njegove pobude v Moskvi, izročene po veleposlani-
ku Crippsu, predstavljajo dejansko samo osnovo za razpravo in ne izključujejo nadaljnjih angleških koncesij. Seveda bi se morebitna britansko-ruska pogajanja nanašala še posebej na vprašanje ruskih odno-šajev do poljske emigrantske vlade, ki stoji še vedno na stališču, da je Poljska v vojnem stanju tudi z Rusijo
Dosedanje zadržanje Molotova v tem vprašanju ne nudi optimističnih izgledov. Cripps ni imel do pred kratkim niti prilike, da bi svoje predloge ustno obrazložil. Mogoče bo Molotov zahtevali od Crippsa podrobnejša pojasnila po svfjem povratku iz Berlina.
Angleška ponudba o priznanju dejanskega stanja v Baltiku — zaključuje Neue Ziircher Zeitung svcje poročilo — bi mogla vplivati zlasti na odstranile- težkoč, ki so »e pojavile v angleško-ruskih odnošajih v zvezi z vprašanjem baltiškega premoženja v Londonu ter zap'embe baltiških trgovinskih ladij. Ta vprašanja je smatrala Anglija doslej za postranska sedaj pa uvide-va, da po nepotrebnem obtežuiejo razvoj odnošajev med obema državama
ELEŽKE
Nacionalna manifestacija v Beogradu
V Beogradu je v četrtek zvečer pelo skopljansko pevsko društvo »Mokranjac«. Koncert se je pretvoril v veliko manifestacijo Beograda za aašo Južno Srbijo. Izrečenih je bilo več govorov. Posebno odobravanje so žela izvajanja skopijanskega župana Midovanoviča, ki je med drugim dejal, da je »poštenim in zavednim ljudem vredno živeti samo v svobodni in neodvisni domovini. Naš jug je vsak trenutek priprav-jen z ostalimi deli države in naroda doprinesti vse žrtve za ohranitev priborjene avcbode in zedinjenja z ostalimi brati r državi.«
Tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je poveličeval poslanstvo Južne Srbi ju in pozval navzoče, naj »store vse, da bo naša država v teh usodnih dneh pripravljena za velike naloge in tudi velike žrtve, če bo potreba. Danes je čas tak, da nam je potrebna čim tesnejša zveza med vsemi nami. Potrebno je, da prihite v Beograd za Južnimi Srbijanci tudi bratje iz Rosne in Hercegovine, iz Hrvatske in Slovenije. Potrebno je, da vsi prihite v Beograd, ki je steber vsega, ima polno razumevanje za vse in računa z vsemi našimi skupnimi ideali.«
Glasilo nadškofa Šariča o socialni pre osnovi
»Katolički tjednik«, ki ga izdaja sarajevski nadškof dr. Šarič, objavlja načelen članek o potrebi velikih socialnih in gospodarskih reform. V članku prihaja do zaključka, da je »treba zlomiti diktaturo kapitala in to z odločnimi in radikalnimi ukrepi, ako želimo zagotoviti našemu narodu lepšo bodočnost. Na mesto kapitalizma morata stopiti socialnost in narodna solidarnost. Kapital mora v bodoče služiti samo ljudstvu in državni skupnosti. Časi so taki, da ni mogoče obiti tega vprašanja. Sedanja vojna ima smisel samo, če je vojna socialne revolucije. Ljudske množice zahtevajo pravice in kruha. Tako kakor je bilo doslej, v bodoče ne more biti več.«
Dalje pravi glasilo nadškof« Šarida:
»Ljudje, ki so vzeli tokrat puške v roke in prelivajo svojo kri, ne bodo hoteli biti več hlapci kapitalizma. Naj zmaga kdor koli že, socialne reforme so neizbežne. Kdor se jim upira, ta odpira sam vrata boljševizmu in komunistični revoluciji. Do tega spoznanja so prišli skoraj povsod, tu v večji, tam v manjši meri. V konservativni m lordovski Angliji je vojna preko noči zrušila vse pojme o neomejenih pravicah zasebne lastnine Ponovna izvolitev Roosevelta dokazuje, da so tudi Zedinjene države pripravljene zapustiti črto skrajnega in neomejenega kapitalizma ter iskati nova pota. V tem vprašanju ni mogoče več nazaj. Edina pot je samo naprej.«
Lastna hvala slovenskega Jugorasa
»Slovenski delavec« proslavlja prvo petletnico obstoja jugorasovske Zveze združenih delavcev, ki sega, kakor pravi, ideološko nazaj v čase, ko je pričel zbirati pokojni Janez Ev. Krek prve katoliško usmerjene ddlavce m ko je spregovoril papež Leon XIII katoličanom o važnih stvareh. List dalje piše:
»Zveza združenih delavcev (ZZD) je danes med slovenskim narodom najbolj znana in najbolj spoštovana delavska strokovna organizacija. Naši nasprotniki se držijo le še na starih svojih postojankah, na katerih pa iz dneva v dan izgubljajo. Tudi ta-n stopamo mi na njihova mesta. Nove postojanke gradi izključno samo ZZD. Delavstvo spoznava, da so vsi napadi na nas zlagani in da je ZZD odkrita in resnična pobornica za delavske koristi Nasprotniki mislijo, da je naš uspeh sad slučajnih političnih prilik v državi. Upajo in namigujejo, da bi ob spremenjenih razmerah ne mogli biti mi to kaT smo Neumna je ta vera, nosna met no je tako upanje.«
Gospodje okoli »Slovenskega delavca« so hudo korajžni. kakor se pritiče gorenjskim fantom Z?.to jim svetu;emo. naj svojo ko-rajžo pokažejo tud; v dejanj:h, to se pravi pri volitvah v delavske institucije, ker je razpis volitev odvisen sam^ od njih. Ako bodo pri tajnih volitvah dobil te institucije v svoje roke potem bode smeli s polno pravico zahtevati, da jih javnost prizna za najmočnejše predstavnike slovenskega delavstva Samr z besedami pa nihče nikogar ne more prepričati o svoji moči.
Dr. František Soukup umrl
V Pragi je umrl predsednik senata biv-Se češkoslovaške republike, znani češki politik dr. František Soukup. Pogreb je bil v praškem krematoriju. vendar niso bili dovoljeni nobeni govori Ob sviranj t Soukupove najljubše pesmi »Vjerne naše milovani... « iz Smetanove »Prodane
neveste« in narodne pesmi »Krasna Češka. moja Češka..« se ie pegreznila krsta v plamene.
Dr. Fratišek Soukup ie bil eden nai-odličnejših predstavnikov češkesa socializma in najuglednejših čeških jx>litikov starejšega pokolenja. Znan je bil tudi med našim narodom kot iskren priiateli Jugoslavije in mnogim Ljubljančanom bo še v spominu njegov govor ob obisku čeških parlamentarcev leta 1918. Čast spominu velikega češkega rodoljuba!
Nemški novinar o razpoloženju v Grčiji
Reprezentativni nemški tednik »Das Reich« objavlja dopis svojega beograjskega poročevalca o prilikah v Grčiji Dopisnik pravi, da se je Grčija odločila za Anglijo in da se sedaj »bori z velikim pogumom proti prodirajočemu sosedu, kar priznavajo tudi italijanska poročila. To je razumljivo, če se pomisli, da je grška vlada podpirala na vso moč protiitalijansko propagando, odkar je bila na skrivnosten način potopljena grška križarka »Helli«. Od takrat dalje je pričel verovati grški narod v vsako sicer še tako nesmiselno vest o tajnih namerah Italije. O italijanskih zahtevah je bil grški narod šele poučen, ko je že padla odločitev.«
Dopisnik pravi dalje v svojem dopisu, ki ga je napisal v začetku novembra, da je »sedanje grško navdušenje razumljivo vsakomur, kdor pozna Grke. ki se zelo radi vnamejo. Grška javnost je bila naravnost prenasičena s sovraštvom proti Italiji in je sprejela vojno z Italijo kot nekako olajšanje. Vprašanje pa je, koliko časa bodo ostali Grki v sedanjem duševnem razpoloženju in če bodo kos vzdržati udarec italijanskega letalstva, proti katerim so skoraj povsem nezavarovani.«
Turčija in Grčija
Bolgarski rezervni polkovnik Gančev je objavil te dni v sofijskem »Slovu« članek, v katerem se med drugim dotika položaja Turčije glede na italijansko-grški konflikt. Gančev piše:
»Od odločitve Ankare bo v marsičem odvisen nadaljnji razvoj v Grčiji. Toda bodoče zadržanje Turčije je v tesni zvezi z zahtevami Moskve na eni strani ter z obveznostmi Turčije napram Angliji na drugi strani. Stališče Turčije pa zanima tudi Nemčijo, ki hoče čim prej presekati zadnjo vez, ki še spaja Anglijo z našim kontinentom. Stališče Turčije zanima seveda v enaki meri tudi Italijo, v kolikor namreč to stališče lahko podpre Grčija v vojni z Italijo.«
Bolgarska javnost
in vojna v Grčiji
»Neue ZGrcher Zeitung« objavlja dopis lz Sofije o bolgarski zunanji politiki. V članku prikazuje poročevalec tudi razpoloženje bolgarske javnosti glede na italijansko-grški konflikt ln pravi o tem:
»Bolgarska javnost zelo pozorno zasleduje razvoj vojnih operacij v Grčiji. Listi objavljajo komunikeje vojujočih se držav, toda brez dodatnih poročil, ki niso iz uradnega vira. Tudi v polemiko z inozemskimi, zlasti turškimi listi se bolgarski tisk ne spuša Javnost ne kaže za Grčijo nobenih simpatij in so vsi prepričani, da bo Italija grški odpor zmagovito strla. To stališče je razumljivo glede na revizioni-stično stališče Bolgarov, ki toliko časa izključuje prijateljske odnošaje z Grčijo, dokler ni ustreženo bolgarskim aspiracijam. Iz Istega razloga so javne bolgarske simpatije za Italijo, ki podpira bolgarski re-vizionizem in ki je med drugim tudi pri
reševanju vprašanja južne Dobrudže nu
dila viden dokaz za svojo naklonjenost Bolgariji.«
Razpust transilvanskega društva v Rumuniji
Kakor poročajo iz Bukarešte, je rumun ska vlada te dni razpustila zvezo »Pro Transilvania«, ki jo je ob odstopu dela Transilvanije Madžarski ustanovil v Rumuniji znani politik Maniu, ki je po rodu Transilvanec in ki je imel tudi največ pristašev med Transilvanci. Formalno je utemeljila vlada razpust s tem, da so ne kateri člani te organizacije začeli v zad njem času razvijati ilegalno notranjepo litično delo, s čimer so prekoračili pravila te v bistvu domoljubne organizacije.
Veleizdajniški proces v Švici
Švicarski listi poročajo, da je te dni viš je sodišče v Švici razsodilo v veleizdajni škem procesu, v katerega sta bila poleg sedmih inozemcev vpletena tudi dva Švicarja, ki sta prišla iz inozemstva z namenom, da bi v zvezi z obtoženimi tujci izvršila sabotažna dejanja na različnih letališčih in uničila letala, ki so se tam nahajala. Spričo budnosti varnostnih organov se ta poskus ni posrečiL Vsi so bili obtoženi veleizdaje in so bili obsojeni na dosmrtno robijo po čl. 87 vojaškega kazenskega zakonika
O preseljevanju lorenskih Francozov
Nemška pol službena agencija za inozemstvo »Dienst aus Deutschland« objavlja nekaj pojasnil k preseljevanju lorenskih Francozov, o katerem so te dni mnogo pisali francoski in drugi listi. Omenjena agencija piše med drugim:
»Doznava se iz nemškega vira, da Je bilo do srede preteklega tedna preseljenih iz Lorene v Francijo okoli 16.000 oseb francoskega jezika. Po nemških izjavah gre za akcijo, ki ima namen, da se omogoči nemškemu prebivalstvu iz porušenih krajev na zapadu ter iz pasu Maginotove črte primemo nastanitev s pogoji za obstoj in normalno delo. Preteklo zimo je namreč topniški ogenj iz Maginotove črte v celoti uničil 3500 nemških hiš, medtem ko jih je bilo blizu 17.000 resnejše poškodovanih. Zaradi tega je okoli 240.000 oseb izgubilo svoja stanovanja S tem, da se sedaj izselijo francoski prebivalci iz Lorene, bo dovolj mesta vsaj za polovico onih Nemcev na zapadu, ki so izgubili streho nad seboj, medtem ko bo za drugo polovico preskrbela stanovanja Nemčija sama Tako je bila škoda nekako porazdeljena med Nemčijo in Francijo. Razen tega se preseljevanje francoskih Lorencev in Alzačanov izvršuje v okviru etniških sprememb, kakršne je izvršila Nemčija sama v zadnjem času in z velikimi žrtvami — na primer s preselitvijo južnih Tirolcev —, vendar v interesu splošne pomiritve in dobrega sosedstva. Zato bo tudi sedanje čiščenje v Loreni imelo končno za posledico samo najugodnejše vplive na francosko nemške odnošaje, zlasti še, ker se pri tem interesi poedinih oseb strogo spoštujejo.«
V Franciji to prisilno preseljevanje Francozov iz Lorene in Alzaclje vzbudilo veliko razburjenje in vznemirjenje. Na prošnjo vichyjske vlade, ki ima med prebivalstvom že itak težko stališče, je zato — kakor pravijo najnovejšo vrsto — Nemčija začasno odgodila izseljevalno akcijo.
Smrt zaslužnega hrvatskega gledališkega umetnika
Zagreb, 21. nov. a Danes popoldne Je tu umrl režiser drame hrvatskega Narodnega gledališča v Zagrebu Alfonz Verli. Polnih 25 let je deloval kot režiser v tukajšnji drami. Zagrebško gledališče je ž njim izgubilo velikega in požrtvovalnega umet-niškeoa sotrudnika. Pokojnik si je pridobil velike zasluge za razvoj hrvatske gledališke umetnosti po zadnji svetovni vojni.
Preseljevanje Nemcev iz Dobrudie
Zagreb, 21. nov. o. Sedaj eo se začeli preseljevati v Nemčijo še Nemci iz Dobrudže. Na kolodvoru Savi v Zagrebu se vsak vlak ustavlja ln prejmejo v Nemčijo potujoči Nemci potrebna okrapčlla, nakar njihovi vlaki nadaljujejo vožnjo proti severu. Iz Dobrudže se bo preselilo v Nemčijo okrog 15.000 ljudi.
Kit kot žrtev vojne
Split, 21. nov. o. Na obalo Korčule je morje naplavilo razmrcvarjenega kita Kit je dolg okrog 10 m. Vse kaže, da je naletel na mino ali da ga je zadela bomba iz letala, v katerem je letalec menda menil, da je kit podmornica.
Mornariške štipendije za tehnike
Beograd, 21. nov. p. Stab vojne mornarice razpisuje natečaj za 4 gojence tehnike (strojne, elektrotehnične in kemične stroke) na beograjski, zagrebški ali ljubljanski univerzi, ki so letos vpisani v prvi, drugi ali tretji semester. Rok za prijavo je do 31. decembra.
Kako se je razbil angleški bombnik na črnogorski planini
Cetinje, 21. novembra.
Danes so v Podgorici pokopali štiri letalce, ki so se z angleškim bombnikom »Blenheimom« pretekli ponedeljek ob 3.30 zjutraj po daljšem kroženju nad Danilov-gradom ponesrečili ob strmini planine Ga-rač v Črni gori. Dve angleški letali sta bili v ponedeljek zarana skupaj na poletu. V vsej brzini sta preleteli Ulcinj, Bar, Vir-pazar in Crmnico. Naša obmejna oblastva so takoj dala pogasiti električno razsvetljavo in alarmirano je bilo vojaštvo. Obe letali sta kakih 10 minut krožili nad Da-nilovgradom in nad okoliškimi vasmi. Prebivalstvo je bilo mahoma na nogah. Kljub dežju in vetru se je čulo močno brnenje. Naenkrat se je eno izmed obeh letal izgubilo bogve kam, drugo pa je nadalje kri-žarilo v višini kakih 1300 m. Potem se je vzpelo proti planini Velikemu Garaču, ho-teč najbrž preleteti planino in se vrniti čez Albanijo v Grčijo, od koder je bilo očividno priletelo. Pri tem pa je z desnim krilom zadelo ob visoki greben Velikega Ga-
rača in je treščilo ob skale. Eksplodiralo je več bomb, ki so raznesle rezervoarje in užgale letalo. Grmenje eksplozij se je čulo 20 km daleč.
Skupina šestih kmetov se je brž podala na Veliki Garač in se kljub neurju vzpela nad prepade. Našli so najprej manjše dele letala V teku dopoldneva so se vzpenjali tudi ostali ljudje, čeprav je venomer deževalo in je brila burja Velik del desnega krila letala so našli v višini 1100 m. Bilo je popolnoma prestreljeno od krogel iz strojnice, ker je najbrž bilo prejšnjo noč v borbi z italijanskimi letali nekje pri Korici ali Valoni Dalje so našli strojno puško in cel pas neizstreljenih patron. Slednjič so ljudje našli ogrodje velikega dvo-motornika. En motor je odletel precej daleč in se zaril med skalovje. Z njim je bilo še kakih 500 neizstreljenih patron. Kakih 100 m dalje je bilo glavno jekleno ogrodje, ld je nudilo najbolj žalostno prizorišče.
Truplo mladega Angleža, radlotelegrafl- . sta, ki je bil odletel iz letala precej da- |
leč, je bilo oblečeno v novo usnjeno letalsko uniformo z belimi rokavicami. V uniformi je bilo precej fotografij, pisma in denarnica z 120 drahmami. Legitimacija je povedala, da se pokojnik imenuje Savier in da se je rodil 2. novembra 1920. Mladi Anglež je bil na zunaj le neznatno poškodovan. Na levi strani padlega radiotelegra-fista je ležala druga strojna puška popolnoma razdejana. Okrog nje je bilo na stotine razmetanih patron. Blizu tam je ležal velik del levega krila, takisto mnogokrat prestreljenega Deset metrov dalje je ležal deloma ožgani in skrivljeni propeler. Nadalje so kmetje našli padalo, skoraj nepoškodovano. Sto metrov od viha Velikega Garača so našli bombo, ki ni eksplodirala Blizu nje je bila glava enega izmed letalcev, trupla pa nikjer. V ožgani legitimaciji je bila vidna fotografija pokojnega oficirja Nadalje so tu našli še dve padali in kose oblek padlih letalcev. Vse
skupaj je napravljalo strašen vtis nesreče.
Vojaško oblastvo je storilo vse potrebno, da so zbrali telesne in gmotne ostanke. S truplom radiotelegra fista Friderika Sa-vierja so prenesli zbrane dele ostalih treh letalcev v Podgorico, kjer so jih položili v katoliško kapelico pri banovinski bolnišnici V sredo dopoldne je prispel iz Beograda v Podgorico ameriški odposlanec, da bo prisostvoval pogrebu. Razgovarjal se je dalje časa s predsednikom preiskovalne komisije, ker se je dognalo, da se je z letalom ponesrečil poleg treh angleških letalcev tudi ameriški novinar Ralph Bor-nes, vojni dopisnik velikega ameriškega dnevnika »New York Herald Tribune«. Identiteta je bila ugotovljena po najdeni legitimaciji. Nadalje sta v sredo prispela iz Beograda v Podgorico angleški letalski ataše in angleški duhovnik. Naročene so bile štiri krste in danes ob 9. dopoldne so ponesrečence pokopali.
ŠPORT
Ljubljančani v ligi med seboj
V nedeljo ligaška tekma Ljubljana—Mars — Igrali bodo še v Mariboru in Kranju ter na Jesenicah
Spet se bliža nedelja ln spet pride na vrsto novo kolo llgaškega tekmovanja, ki je že XII. po vrstnem redu, kar pomeni, da bo potem do konca odigranih vsega eamo Se 8 tekem in bo izid vsake izmed teh zmerom bolj potrdil vrstni red med posameznimi kandidati za naslov prvaka SNZ. Med nedeljskimi štirimi srečanji bosta kar dva lokalna »derbyja«, ln sicer eden v Ljubljani
med Ljubljano in Marsom
Za ta domači dvoboj se obe moštvi skrbno pripravljata. Zgodovina ljubljanskega nogometa je pokazala, da je za napredek nogometa v Ljubljani velike važnosti, da Imamo v našem mestu vsaj dva močnejša kluba ali pa še več, ki naj z medsebojno konkurenco vzbudijo med občinstvom čim več zanimanja za to igro. Marsova enajstorica se je te naloge lotila dovolj uspešno in kakor kaže, bo tudi v bodoče dobro vršila to misijo. SK Ljubljani pridevajo po neodločenem Izidu proti železničarju v Mariboru že v naprej naslov letošnjega prvaka v slovenski ligi. Prepričani smo, da bo Ljubljana res tudi prišla do tega končnega cilja seveda pa mora v preostalih treh tekmah dobiti vseh 6 točk, ki so še na razpolago. Nedeljska tekma z Marsom bo v tem znamenju prav zanimiva.
Drugi krajevni »derby« bo na mariborskih tleh, ln sicer se bosta pomerili moštvi Maribora in železničarja, ki je še zmerom drugi najresnejšl kandidat za naslov najboljšega v tem tekmovanju. Železničarji so prvo tekmo dobili z 2:0 ln po formi na papirju sodeč jim zmaga tudi v povratni tekmi ne bi smela uiti.
Tretji par nedeljskega kola bosta tvo- * rila
Kranj in Olimp
Moštvo celjskega Olimpa, ki bo v nedeljo gostovalo v Kranju, si je moglo v ligaškem tekmovanju dosedaj priboriti samo dve točki in Se ti dve jim je moralo prepustiti baš moštvo Kranja. Za oni poraz v Celju se bo skušal Kranj v nedeljo revanširati, kar mu bo bržkone tudi uspelo. Seveda pa ni izključeno, da bi jo Celjani še enkrat zagodli Kranjčanom. Ce bi morda ti podcenjevali nasprotnika, če bi zaigrali malo ležerno in imeli še nekaj smole, pa bi se utegnilo zgoditi, da bi Celjani morda spet odnesli kakšno točko v tej borbi. Glede na vse to se bo moralo pač domače moštvo v nedeljo dobro potruditi za zmago, ker mu navsezadnje ne gre samo za točke, temveč tudi za to, da popravi količnik golov. V prvi tekmi so Olimpovci zmagali s 3:1.	<¥■
Četrti par točk bo v nedeljo oddanih na Jesenicah, ln sicer v tekmi med Bratstvom in Amaterjem. Tamkaj se bosta srečali dve enajstorici, ki sta vsaka na svojih tleh zelo nevarni ln že samo to kaže, da bodo Jeseničani najbrže Imeli prvo besedo. Na svojih tleh so jo Imeli Trboveljčani v zelo izdatni meri, saj so takrat zmagali kai' s 5:0.
Nedeljski spored bo torej po vsem gornjem še zmerom dovolj privlačen, čeprav se konkurenca bolj ali manj bliža koncu in je vprašanje prvaka vsaj za navadne računanje prav za prav že rešeno.
POKALNA TEKMA
CELJE—JUGOSLAVIJA
V nedeljo 24. t. m. ob 14.30 se prične na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju finalna tekma za pokal podzveze med SK Celjem in SK Jugoslavijo. Ker sta obe moštvi v dobri formi, bo njuno srečanje gotovo nudilo zanimiv nogomet in športni užitek.
Nekaj o športnih nagradah
Namesto pokalov naj bi zmagovalci v športu v bodoče rajši prejemali umetniške nagrade, čeprav mora za vsakega pravega športnika biti najlepša nagrada —
venec za zmagovalca
Te dni smo čitali v beograjskem »Vremenu« daljšo razpravo referenta ministrstva za telesno vzgojo ln našega ožjega rojaka g. Draga Ulage o vprašanju športnih nagrad, ki mu pri nas vsaj v splošnem ne posvečajo nobene pozornosti. Pisec je v svojih Izvajanjih zbral nekaj splošnih pravil o podeljevanju športnih nagrad ln napisal tudi nekaj nasvetov, kako naj bi se to vprašanje rešilo najbolj smotrno. V članku pravi med drugim:
Ugotoviti je treba, da se je pri nas v športu razpasla grda razvada, da se raznim športnim zmagovalcem poklanjajo pokali. Za pomembne in nepomembne športne prireditve naprošajo prireditelji visoke državne funkcionarje ali zasebnike za nagrade, navadno za pokale. Zdi se, kakor da je splošno mnenje, da druge nagrade razen pokalov niso v duhu športnih prireditev, kar pa je popolnoma neutemeljeno.
G. Ulaga citira nato oni del amaterskih določb, ki se nanašajo na podeljevanje in sprejemanje nagrad, in navaja tam, da je bil amaterski paragraf glede njih formuliran nazadnje na olimpijskem kongresu leta 1914 v Lyonu, v katerem je bilo med drugim odrejeno naslednje:
1.	Amater lahko sprejema samo gravirane nagrade, ki morajo biti trajne vrednosti.
2.	Amater ne more sprejemati nagrad, vrednejših od 200 zlatih mark; v izjemnih primerih pa mora imeti soglasnost mednarodne federacije.
3.	Amater svoje nagrade ne more prodati niti pokloniti drugemu, federacija pa ima pravico vršiti kontrolo nad nagradami.
Redki so športni meceni, ki se zavedajo tega, da imajo glede izbire nagrad za športne zmagovalce vezane roke, še manj pa tega, da bi morali pri tej izbiri upoštevati tudi vzgojno vlogo športa.
Potem navaja pisec svoje nazlranje glede umestnosti dosedaj običajnih nagrad in se zavzema za uvedbo drugačnih, ld bi bile v vseh pogledih bolj primerne. Pravi, da je poklanjanje pokalov tuj običaj, o katerem ni nobenega razloga da bi ga sprejeli tudi v naš šport. Razen tega pokali tudi v estetskem pogledu nimajo posebne vrednosti, pri vsem tem pa so zelo dragi in izdelek tuje industrije. Slednjič pokali tudi nimajo nobene zveze s športom, saj ne simbolizirajo nobene športne misli ln nas v ničemer ne spominjajo na športno borbo ali zmago. Pri reševanju vseh spornih problemov v športu se Je treba zateči k večno pravi olimpijski misli. Olimpizem je najčistejša ln edino odločilna oblika za reševanje takih problemov; v enem njegovih poglavij je zapisano, da so olimpijski zmagovalci dobivali nagrade samo simbolične. Olimpijski venec je za pravega športnika največja počastitev In najlepša nagrada.
Za nabavo športnih nagrad se pri nas potrošijo znatni denarji. Točnih podatkov tem ni, vendar ni pretirano, če cenimo te izdatke na pol milijona dinarjev letno. To je vsota, za katero bi se mogla nabaviti mnoga umetniška darila, ki bi bila obenem tudi propagandna za šport. Oeprav
i za enkrat med športom in umetnostjo še ni nobene prave povezanosti, jo je treba pač nekako ustvariti. Gotovo bi našli tudi pii nas umetnike, ki bi radi izdelali razne reliefe in plastike iz športnega življenja. V lahki atletiki, smučanju in tudi drugih športnih panogah bi umetnikovo oko lahko našlo dovolj lepih kretenj, ki bi bile primerne za umetniško obdelavo. Tudi slikarji bi Imeli v športnih borbah in terenih, kjer se te borbe vrše mnogo lepega gradiva.
Glede praktičnih daril meni slednjič pisec, d?, bi se smela dajati samo na propagandnih tekmah, kjer nastopa mladina ali pa še neverificirani tekmovalci. Ta omejitev bi bila potrebna zaradi tega. ker med športniki tekmovalci«dolgo prihajajo na prva mesta zmerom isti ljudje, kar ima za posledico, da tudi darila dobivajo zmerom Isti in jih potem ne cenijo tako, kakor so jih namenili darovalci.
•
»Hrvatska Športska sloga« Je v zadnjih dnevih — kakor nalašč — tudi začela akcijo, da bo dobila osnutke za častna priznanja in znake iz rok domačih umetnikov, ter razpisala do 20. decembra t. L poseben umetniški natečaj.
Morda bi kdaj tudi pri nas kazalo nekoliko proučiti to vprašanje, saj prav tako kakor ostali, prav radi tekmujejo za pokale, več ali manj vredne.
Slovenska kolesarska zveza (Službeno). Ker zaradi odsotnosti tajnika in podpredsednika redna seja ni bilo v sredo, bo izredna odborova seja drevi ob 19. v običajnih prostorih. Vsi odborniki se naprošajo, naj se je udeležijo. Sigurno.
Ljubljanska zimskosportna podzveza. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v pisarni JZSS — na Tyrševi cesti l/a IV. Udeležba odbornikov strogo obvezna.
SK Svoboda. Drevi ob 19.30 seja odbora. Članskega sestanka danes ne bo.
STK Mbste. I. moštvo Igra v nedeljo tekmo za trening z Mladiko. Igralci naj bodo z opremo sigurno in točno ob 13.30 na igrišču Mladike. Drevi ob 20 važen sestanek za vse igralce.
SK Celje (nogometna sekcija). V nedeljo bo igralo I. moštvo finalno tekmo za pokal podvzeze z Jugoslavijo. Tekma bo ob 14.30 na Olimpovem igrišču. Vsi določeni igralci naj bodo točno ob 14. na Olimpovem igrišču. Postava na razglasili deski, žargl ln Blagotinšek zanesljivo! — Načelnik.
SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob 20.15 bo strogo obvezni sestanek vseh aktivnih Igralcev. Razpravljalo se bo o programu za bližnjo sezono. Obvestite se med seboj! Pridite vsi in točno. Načelnik.
»Športska revija« štev. 36. je prišla. Tudi ta številka vsebuje kopico dobrih slik in zanimivega drobiža iz vseh krajev ln športnih panog. Na slovenski strani so tri slike (dve iz plavalnega in ena iz jadralnega športa) ter nekaj najbolj aktualnih prispevkov iz našega domačega športnega bitja in Sitja. Revija izhaja" sedaj vsak četrtek In stane posamezna Številka 3 din.
ŠPORTNE OBJAVE ra nedeljo morajo MU T uredništvu drevi do 18.!
OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pri etojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek j Din za SUrc ali dajanje naslova 5 Din NajmanISi znesek 20 Din
Modni atelje
sprejme takoj krojača. Naslov v ogl. odd. Jutra.
31358-1
Krojaški
pomočnik
za boljša dela se takoj sprejme. Tvrdka RetelJ. Novo mesto. Trg Kralja Petra 26.	31376-1
Frizerko
samostojno moč, sprejmem z 2. dec. ali prej. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Oton Heimgartner. S'ov. Bistrica.	31359-1
Čevljarskega
pomočnika
mladega, dobrega delav ca iščem. Služba stalna, plača od komada, sta no vanje preskrbljeno. Za takoj. Franjo Kojc, Stu-denci, Maribor. ^^
Gospodični
ti poseduje pisalni stroj, nudim v Ljubljani dnevno parurno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva strojepiska«.	31381-1
Službe išče
Vsaka beseda 5C paj dajanje naslova 5 Din
nai manjši znesek 15 Dir.
Službo oskrbnika
Iščem za 1. marec. — Imam večletno prakso. Taslov v vseh posl. Ju-
la	31368-2
»
Slaščičarskega
pomočnika
sa-no prvorazrednega, sa mostojnega ln vestnega delavca, z daljšo prakso v boljših delavnicah, takoj sprejmem. Slastičar-na Drobac, Zagreb, Pre-radovičeva ulica 1.
31310-1
Natakarica
zmožna nemščine, Išče službo ali prevzame Sank ali gostilno. Naslov v ogl. odd. Jutra
31370-2
Mlada gospodična
z dobro vzgojo, absolventka dvorazr trg. šole v Celju, z maturo, že 11 zaposlitve v trgovin! ali pisarni. — Kupim hranilno knjižico občinske hranilnice v Krškem v znesku 14.000 din pod ugodnimi pogoji. — Ponovno javim, da so še vedno knjige »Pesnitve« 350 kom pri me ni v shrambi po umrlem g. sod. svetniku dr. Mo-horiču. Naj se dedič Ja vi. Alojzi 1 Zorič, knjigovez, Krško 66.
31347-2
Kakršnokoli
zaposlitev
stalno ali začasno Iščem. Najraje bi se udejstvo-val kot orgnizator, pro pa^ator ali kaj sličnega. Dokazi o usposobljenosti na razTX>lago Urejujem tudi knjigovodstvo ter kakoršnekoll trgovske ali zasebne zaupne posle. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Sposoben ln vesten.	31280-2
Beseda l Din, dave* a Din, za šifre ali dajanje aaslova 5 Din NajmanISi znesek 20 Din
Motorno kolo
100 ccm, v najboljšem stanju, se ugodno pro da. Ogleda se vsak dan od 15. do 16. ure popoldne. Naslov v vseh posl. Jutra.	31298-10
Beseda I Din. davefc om za šllrc ali dajanje naslova ? Din NaJmanlA znesek 20 nin
Posojila
■'sifesici(ke)
Fant z dežele
se želi izučiti čevljarski obrti. Z vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra.	31365-44
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šilro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši
znesek 20 Din
Bukova in
smrekova drva
za kurjavo kupimo večje količine. Dobava postopoma do vključno juni ja 1941. Zainteresirani naj takoj dostavijo ponudbe z označeno količino ln najnižjo ceno franko vagon odpremna postaja ogl. odd. Jutra pod »Ogrev«.
30792-15

OGLAS
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel na dan 7. decembra 1940 1. tretjo javno ofertalno licitacijo za električne instalacije in dvigala za novo zgradbo sana-torija »Knez Pavle« v Knez-selu pri Nišu.
Vse obraacs za ta razpis lahko dobite pri t«teačnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanoviceva ulica 3, IV. nadstropje, ali pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu in to proti vplačilu din 300.— za celotni operat, a samo din 100.— za operat za nabavo električnih dvigal.
V Zagrebu, 18. novembra 1940.
Št. 64.163-1940.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU.
dajemo našim članom m varčevalcem CJsodnl pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var Sevalci breznlačno zava rovanl. Zadruga »Moj Dom« Ljubljana. Dvor *akova S Iščemo poverjenike	199
Kupim
Beseda I Oln. davek 3 Din. za šifre ali dafanje -aslova 5 Din Najm&nlš' znesek 20 Din
Zrcalno foto-kamero
mali format, z boljšo optiko, kupim takoj. — A. Potočnik, Zagorje ob Savi 152.	31384-7
Beseda 1 Din. davek j Din za SUrc ali dajanje aaslova 5 Din NajmanISi znesek 20 Din
Brivnico
brez konkurence, prodam zelo ugodno takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	31354-19
Posest
Beseda l Din davek s Din za šifre ali daianje aaslova 5 Din NajmanISi
znesek 20 Din
Vinograd
z zidanico v bližini Novega mesta se proda. — Naslov v vseh posl. Jutra.	31377-20
Sobe išče
Vsaka beseda SO par ra dajanje naslova S Din
najmanjši znesek 15 Din
Sobo
opremljeno ali prazno s strogo separiranim vhodom, oz. garsonjero Išče višji uradnik. Ponudbe pod »Uradnik — soba« na ogl. odd. Jutra.
31362 23a
Prazno sobo
po možnotl s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samski uradnik«.
31372-23a
Izgubljeno
Beseda 1 Din davek i Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Našla
sta se dva ključa na obročku ln denarnica z drobižem. Dobi se: Der-mota Josip, švabičeva 15-L	31393-28
ZAHVALA
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom smrti drage nam
Zorke Ujčič
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemc vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, ter vsem, ki so drago pokojnico počastili na zadnji poti.
Laško, dne 21. novembra 1940.
FRANO UJCIC in rodbina
V dvoje je lepše
dvignite pismo, nroslm.
31365-24
Boljše dekle. Biser, Bankir, Center, častni dom, Cista, Danila, Dobra gospodinja, Dobre gume. Delovna. Dobra naložba 37. Dobra frizerska moč, Damski ln moški štofi. Dobra pletilja, dobra šivilja. Donos, Dijak, Etiko, Ferrokontinent, Ga-lanterlst, Garancija, Gorenj ka 40. Hiša, Kabinet, Kavcija, Koristno ln zabavno, Iskreno 99, Iris, Jesen, Jugo^ara.pa. Ljubljana stanovanje. Lokal. Ljubljana mesto. Luis Wells, Mizar. Mir, Miren dom. Matematik. Novo življenje. Nujna pomoč, Obojestranska korist. Onlna, Orožnik, Pridna in poštena, Posojilo. Prijateljstvo, Potovanje, Pes Prostorno, Poštena ln marljiva. Resnost, Rentabilno. Razočaran- S ve tovalec Sposoben, Sa mostojna ln dobra. Stroga vrnitev, Stavbeni pl sar. Skupni napredek. Stroga vrnitev. Stalno namežčenje, Sam, šofer. Trezen in miren, Tehnl ka 66, Tiha sreča, Takoj ali pozneje, Telesna nega. Topla, Urna. Uka željna. Ugodna prilika. Vdovec, Vesten in uspešen. Vknjižba na prvo mesto, Vrnem, Zastop-nost, Zasigurnost, Zmožen ln delaven, Zmožen potnik. Zamenjava. Zme ren honorar. 999, 36, 22.
Beseda 1 Din davek i Din. za šifro al! daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Otn
Jazbečar
— črn se je zatekel. Najditelj naj ga odda proti nagradi na naslov, ki ga dobi v ogl. odd. Jutra.
21385-27
Inforinacije
Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din Na j man iS' znesek 20 Din
Grafološka
pisarna
Globočnik Feliks, grafolog, Ljubljana, Pražako-va 11 Izdeluje analize, strokovne ocene ter dokazila, kulantno ter diskretno.	31383-31
SOKOL
S°ko| na Lokah pri Zagorju. V nedeljo
23. t. m. bo na Lokah ustanovni občni zbor sokolske čete. Doslej odsek matičnega društva zagorskega Sokola, postane zdaj samostojna četa z lastno upravo. Pozdravljamo ta napredek loških Sokolov. Kakor je bilo njihovo sokolsko delo doslej nad vse plodovitno in so bili vedno vzor pridnosti in požrtvovalnosti, tako smo prepričani, da jim bo mogoč z osamosvojitvijo čete še večji razmah v duhu Tyrševih idej. Redka so društva, katerih ustanovni občni zbor bi se vršil že pod lastno streho. Upamo, da bo mogoče bratom na Lokah kmalu dograditi do kraja njihov lep Sokolski dom.
Sokol Ljubljana-Moste. Akcija za naš leseni dom lepo napreduje. Od izrednega občnega zbora, torej v enem mes2cu, ;t članstvo zbralo nad 30.000 dinarjev, *ar je za naše razmere gotovo lep uspeh. Upamo, da r.omo do novegs leta zbrali vsaj r.olovico potrebnih stroškov. Najrazveselji-vejše je, da ni d. slej še nobeloj član odklonil društvenih funkcionarje7 ampak po svoji moči akc'jo podnn. Komisijski ogled gradbenega urad., se je tudi /.e izvršil. Zaradi projektiranega podaljška Ciglarjeve ulice ne bo mogoče postaviti dom na južni strani telovadišča, ampak na severni, ob Domžalski cesti. V kratkem bodo izdelani načrti do rodrobnonti in napravljen tudi proračun, tako smemo upati, da bomo začeli delo najpozneje pomladi. Naš gledališki odsek uprizori 2S t. m. veseloigro »Pri belem konjičku«. Cdsjk se pripravlja tudi za proslavo zedinjenja 1. decembra. 5. decembra priredimo miki avževanje za deco. Pred obdaritvijo uprizori de-ca enodejanko »Zlati oreh«. Vabimo starše, da pridejo s svojimi malimi to igro gledat. Naše članstvo in prijatelje prosimo, da darujejo in pomagajo pri obdaritvi de-ce. ker društvo samo nima zadosti sredstev. Letos je potreba še večja kakor prejšnja leta. Kdor ne more z denarjem, naj pomaga z blagom. Sprejemamo tudi stare obleke in perilo, ki ga bomo prekrojili za deco.
Naš« gledališče
DRAMA
Petek, 22. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Premiera. Izven.
Od Vas ie
ivisno, ia imate obleko vedno »'nt novo zato jo pustite redne kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica SveUoiika^nlca
KAUČE
novi modeli po nizkih cenah dobite pri
E. Zakrajšek,
tapetništvo Miklošičeva 34.
KLIŠEJE
ENO VECMVTC
JliGOGtAtIKA SY PCT^A NASIP Z3
NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA
krepilna pijača je
BERMET—VINO
ČRNINA IZ FRlftKE GORE
Sremski Karlova — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski tiar lovci — Fruška gora.
Sobota, 23.: Lepa Vida. Izven. Nedelja, 24. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Izven. Ob 20-: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Danes ob 15. bo mladinska igra »Mali K>rd«, katere dejanje Je v glavnem posneto po istoimenski knjigi. Bila je v polpreteklem času ena izmed pesebno priljubljenih knjig mladinske književnosti. Prisrčna zgodba o malem lordu, ki pridobi s svojo ljubeznivo prostodušnoetjo trdosrčnega deda, grofa Dorincourta. je zgrajena v igri z glavnimi priaori iz knjige in bo našla med mladim svetom gotovo živahen odziv. Naslovno vlorro bo igrala Simčičeva. Nadalje: Skrbinžck, šaričeva, Drenovec. Pre-setnik, Bratina, ' Potokar, Sever, Gabri jel-čičeva in Slavčeva. Igro je spisala angleška pisateljica Franees Hodgson Burnetto-va. Originalni prevod avtoričine dramatizacije je delo ge. Minke Govekarjeve. Igno je zrežiral prof. šest.
Ferda Kozaka sodobna drama »Lepa Vida« spada med tiste igre letošnje sezone, za katere kaže občinstvo nenavadno zanimanje, o čemer pričajo doslej razprodane predstave. Snovno zanimiva, igralsko učinkovita in udarna slika konflikta v industrijski rodbini je našla v javnosti živahen odmev. Igrali bodo: naslovno vlogo Mira Danilova, glavne pa Le var Kralj, Jan. in A-Danilova k. g. Režiser dr. Kreft.
OPERA
Petek, 22.: zaprto. Sobota. 23.: Carmen. Izven. Nedelja, 24. ob 15.: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Baletni večer. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Biz^^Ova 0pera »Carmen« je najkrepkej-ša francoska odrska umetnina polna živega realizma, življenjskega utripa in temperamentne, blesteče glasbe. Dejanje je povzeto po znani Merimeejevi noveli in slika življenje med španskimi tihotapci in vojaki, sredi katerih se razvija svojevrstna ljubavna tragedija narednika Joseja in prelepe Carmen. Naslovno partijo bo pela Ko-gejeva, Joseja Franci, Mlcaelo Ribičeva, Escamilla Janko, nadalje bodo nastopili še B. in M. Sancin, Poličeva. Polajnarjeva, Lupša in Anžlovar. Dirigent dr. švara. režiser C. Debevec, inscenacija je inž. Fran-za. V letošnji izvedbi je zanimivost tudi deloma nova koreografija, ki jo je poleg inž. Golovinove napravil Boris Pllato.
Baletni večer. V ne<Jeljo zvečer bodo plesali v operi razne točke iz oper in baletov, ki obsegajo deloma spored prejšnjega baletnega večera, deloma pa so nove Pilatove koreografije, ki doslej pri nas še niso bile Izvajane. Nove točke bodo: Sibelius, Valse triste (Pilato in Moharjeva), Osterc: Noc-turno, Chopin: Valse (Pilato in Moharjeva) in Dvofak: Harmonija (ples. ki sta ga izvajalr oba plesalca saimo na dveh baletnih večerih. Dalje je na sporedu ples to-readorja (solo Pilata) solo Bravničarjeve) in ansambelski ples iz Bizetove opere »Carmen« v koreografiji šefa baleta inž. Golovina ter furiant in polka iz »Prodane neveste«. Ostali spored obsega suito plesov iz Cajkovskega baleta »Hrestač« (solistične in ansambelske plese), švartn: Valse (solo Bravničarjeve s sodelovanjem Retnškarjeve, Golovina in zbora) in Schu-bert: Moment musiqual (Bravničarjeva). Na to baletno predstavo opozarjamo. Veljale bodo globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Praznik Karla Dolenca
Železniki, sredi navembrm Šestdesetletnico }e praznoval čil in zdrar g. Karol Dolenc, gostilničar v Železnikih. Kdo ga ne pozna, našega »Kocina*? Vedno mirnega pa vedrega značaja si je znal pridobiti širok krog prijateljev in znance Pestra je bila njegova dosedanja pot. Z« »
zgodnji mladosti so ga zapustili star S in je bil prepuščen v vzgojo teti Jerci S prirojeno gospodarsko žilico si je kmalu utrl pot v trgovsko življenje. Poleg tega se j• živo zanimal za takratni politični preporod naše doline. Postavil se je v falanga naprednega gibanja in ustanovil s pomočjo naprednih mož »Sodarsko zadrugo*, kateri predseduje še danes. Vojno vihra tudi njemu ni prizanesla. Po prevratu se je posvetil spet gospodarskemu delu v naši občini in narodnemu delu. Bil je dolgo let župan v Železnikih, poleg tega je marljivo delal pri Sokolskem društ\m in mirno lahko rečemo, da je bila njegpva zasluga, — t sodelovanjem takratnega šolskega u pravi t» Ija br Klavore in pokojnega br. Jakoba Dermote — da se danes Sokolsko društvo vedno lepše razvija v svojem lastnem domu.
60 letnico je prazrtm'al v krogu svojih dragih Občani, bratje in sestre Sokolskega društva, mu želimo, da bi tako zdrav užival še mnoga leta jesen življenja Dragemu bratu in bivšemu starešini krepak: Zdravo!
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota. 23-: Nenavaden človek. Nedelja, 24.: Nenavaden človek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 22.: zaprto.
Sobota. 23-: Cyrano de Bergerac. Zadri-* Znižane cene.
Pospešena proizvodnja
letal v Ameriki
Vlada Zedinjenih držav je podelila 17 tvornicam za Izdelovanje letal olajšave, na podlagi katerih se bo olajšala in pospešila proizvodnja aeroplanov za vojne potrebe. Olajšave bodo omogočile, da bodo tvornice lahko izgotovlle na mesec 2500 do 3000 aeroplanov.
radosti
za otroke je v teh knjižicah na pretek — Miklavž bo letos lahko obdaroval vse otroke, saj bo knjižice kupoval po din 6.— v vseh poslovalnicah »JUTRA", vseh knjigarnah, po pošti pa jih razpošilja uprava „JUTRA", Ljubljana, KnaHjeva s
NA ZALOGI SO SLEDEČE KNJIGE: KRALJ DEBELUH IN SINKO DEBELEVKO — PRIGODE POREDNEGA BOBIJA — SKOK, CMOKINJOKICA — JANKO IN STANKO — PRIGODE GOSPODA KOZAM URNIKA — POTOVANJE IN ČUDOVITE PRIGODE TOMIJA POPKINSA — SAMBO IN JOKO — OSEL GOSPODA KOZAMLRNULA — ZGODBA O VRTISMRCKU IN ŠILONOSKI — JELARJEVI ČUVAJI & din 10; TARZAN IL del & din lft.


fijte ^.»ftr.' ' .... -v' j^fK	••


Umrl je tovariš	•
Oton Marčič
uradnik OUZD.
Pokopali ga bomo v petek, dne 22. novembra 1940 ob 4. uri. Pogreb
bo ob 16. uri iz, kapele sv. Marije k Sv. Križu.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Ljubljana, dne 21. novembra 1940.
Zveza nameščencev socialnega zavarovanja v Ljubljani
Mestni pogreoni mtoo Obilna LJubljana
MARčIC MARTA sporoča v svojem, kot v imenu svojih otrok Majde in Markota ter ostalega sorodstva žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni preminul njen najboljši soprog, očka, brat, stric in svak, gospod
Oto
arcic
uradnik OUZD.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 22. novembra 1940 ob 4. uri popoldne z 2al, kapele sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. novembra 1940.

IZŠLA je 2. številka
NOVIH
PROBLEMOV
Iz vsebine:
Grčija v vojni;
Nova smer japon. zavojevalnosttl Da-li preti Evropi glad? Polarno poljedelstvo v SSSR.
Naročajo se (po dopisnici): pri »NOPc, uprava Maribor, Radvanjska c. 27. Naročnina za četrt leta 10 din. — Pošt ček. račun 16.290.
»NOP« dobite tudi v trafikah. Cena 2 din.
M AL* POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
Urejuje Davorin Ravljen,_Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virantr — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani« ^