SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman velj«: Za eelo lato prsdpUdaa 16 rld.. u pol leta 8 rld., za četrt le'a i rld., ia jsdss
meiec 1 rld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: b eele leto lt rld.. n po! let* в rld., sa detrt leU 3 rld., xa jeden mm 1 rld. ▼ Ljubljani na dom poiiljan velja 1 rld. 20 kr. vsć nt leto. Posamne (tevilke po 7 kr.
Naročnino in Oznanila (lasersts) vsprejem* nprarniltro ia ekspedleija v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve nllee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo js v 8emenllklh ulicah It. 2, I., 17.
IshaJa vsak dan, isvssmli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldns.
Štev. 213.
V Ljubljani, v soboto 18. septembra 1897.
Letnik XXV.
Učiteljski sliod.
v.
Videli smo, kako so se uači slovenski učitelji javno in zborno izrekli za krščanstvo, kako so očilo spoznali svojo vero, vse drugače nego nemški in češki učitelji, ki so v ogromnej večini svobodnjaki ali celo socijalni demokratje. Za to javno confessio fidei jim kličem srčno zahvalo. Obranimo in vzbolj-šujmo to 1
Culi smo pa tudi, kako veliki nedorazumki nas razdvajajo in zatemnjujejo naše mejsebojno razmerje kakor goste jesenske megle. Da se ti razprže, moramo se prizadevati vsi, uverjeni, da je nesloga mej nami, učniki narodovimi, zelo v kvaro nam duhovnikom — prav za prav ne toliko nam temveč našemu trudu in smotru, ki nam pa je in mora biti mnogo dražji nego naš ljubi „jaz" — da je ta ne-sklad še mnogo bolj v kvaro učiteljem, a v neizmerno zlo ljubljenemu nam vsem narodu.
A v tem prizadevanju zadenemo ob veliko oviro, ki je morebiti še največ vzrok nesporazumenju: to so osebnosti, osebne napake, pripoznajmo odkrito: napake na obeh straneb. Včasi je ta plat kriva, včasi ona, navadno pa menda koli vsaka nekaj. Spoznavajmo bolj in bolj sami sebe in svoje hibe in iznebivajmo se jih! Z bližnjikom pa potrpdvajmo pomneč, da smo vsi slabotniki in grešniki — ho-mines sumus. „Alter alterius onera portate: et sic adimplebitis legem Christil" Koliko potrpi z mojimi slabostimi moj prednik! In prav zato sem mu jako hvaležen, bolj nego za vse drugo. Bes, napake imamo, i jedni i drugi, a rožičkov nemarno ne jeden ne drug.
Skazujmo mi duhovniki učiteljem spoštovanje, skrito in očito, v zasebnosti in v javnosti! Če ga
morda tu in tam kdo ni vreden osebno, vredno ga je njegovo zvanje: njih stan je navadno v obližju za našim najrazumnejši in najizobraženejši, vsekako pa za našim najplemenitejši; in oni vzgajajo pre-ljubljeno nam deco 1 Dokler nes nuja ne prisili, ne zinimo o njih nijedne žaliva ali grenke rečee; narobe, če se nudi priložna prilika, potegnimo se zanje! Gotovo nam bodo za to hvaležni, in dim nezauplivosti in nedorazumenja se bode razkdjal in ginol.
Bodimo vselej prijazni z njimi, ne robati, ne zadiravi, ne jezavi. Zelo se moti, kdor misli, da bode sedanje čase kaj opravil s trdostjo. Poznal sem sam takega predstojnike, ki je sodil, če je kdo kaj zagrešil, da ga mora ozmerjati in okregati ; toda samo plašil je in odbijal ljudi od sebe, zapiral si srca, da še dobra beseda ni več vplivala. „Dobra beseda dobro mesto najde". Pove se lehko vse, samo znati je treba, kako. Ali ti je zuana tista pripovedka o nekem egiptovskem kralju? Sanj&lo se mu je, ne vem že prav kaj. Sklf.c hitro svoje vedeže in jih vpraša, kaj pomenjajo te sanje. „Gorje Ti, kralj", razlagajo mu jih, „gorje Ti, kralj, zakaj užil bodeš mnogo žalostij iu solz : vsi Tvoji sorodniki bodo prej umrli nego Ti".
Ni ugajala kralju taka razlaga: ukaže jih vse zvezati in pomoriti. Pozove drugih razkladdčev in zapita jih o snu. Ti so bili pa premetenejši. „Blagor Ti", razjasnjujejo mu, „blagor Ti, kralj, zakaj čaka Te velika sreča: Ti bodeš dalj živel nego vsi Tvoji sorodniki". In prijalo je kralju t&ko govorjenje in bogato jih je obdaril. Glej, isti zmisel, a drugačne besede in koliko drugačen vplivi ,Žlica medu je vplivnejša nego cel sod kisa'. Prijazni moramo biti z vsemi, zakaj ne bi bili z učitelji ? Mislim, da bodimo še bolj nego z drugimi. Ce ne izpolnjuje svojih
LISTEK
Besed ... I
Hudo je nekaterim časnikarjem sedaj v času politiške hude suše, ki je sovražna razvoju vsacega življenja in niti kumaram, tem pohlevnim rastlinicam, ne pospešuje rasti, ako niso kisle.
Hudo je, pravimo, sedaj nekaterim časnikarjem : Vojske ni, parlamenta vrata so še zaprta, di-plomatje in ministri pridobivajo si po hladnih sencah letovišč potrebne hladne krvi za svoje zimsko delovanje, ali pa v Karlovih varih izgubljajo debelost, katero jim je provzročilo naporno sedenje po raznih zbornicah in konferencah.
„Ekscelenca 1 Izdajte skoro kako naredbo, da se bode jezila ta ali ona stranka, ali dajte ostavko, ali pa priporočite mene, da postanem finančni minister. V vsakem slučaju bode dosti „hrupa in str-menja in dosti gradiva za članke in druge take človeštvu prepotrebne stvarice. Osobito v zadnjem slučaju pa bode tudi, posebno zame, dosti one stvari, ki je najbolj potrebna na tej okrogli zemlji, kateri je v okroglosti podobna, one stvari, ki prav za prav niti stvar ni, ki je — nervus rerum."
Tako in jednako govoril bi rad ta ali oni časnikar tej in oni ekscelenci. Toda, dasi je časopisje velesila, kakor nas uče nekateri, o katerih zlobni jeziki trdijo, da so časnikarji, vender je težko mi-
sliti, da bi ekscelence poslušale take govore. Še težje pa je misliti, da bi jim ugodile.
Hudo je nekaterim časnikarjem torej.
Stavec pritiska, rokopisov željan, ubogemu časnikarju pa manjka, česar mu najbolj treba, — besed.
Najmlajši socijalno demokratiški list je to globoko resnico že koj pri rojstvu spoznal, kar je vse hvale vredno.
Postavil je na čelo prvej številki pesem z naslovom : Besed ... I
Prva kitica te pesmi se kaj ganljivo prične s presunljivo prošnjo: „Besed mi dajte, oh besed, besed, ki moj jih slabi jezik ne pozna."
To je globoka resnica. Kajti socijalni demokratje so po shodih in v listih porabili toliko besed in poizgubili, da morajo vsi jeziki sveta naposled opešati in postati goli, kakor kožuh, ki so ga do dobra oskubili molji.
Ako pa trdi neznani pesnik, ki je v pesniškem svojem duhu tako izborno izpoznal poglavitno potrebo svojega lista, da je soc.-demokratiški jezik elab, mu moramo oporekati.
Človeški jezik, ki toliko besed premelje, kot so to storili socijalno-demokratiški jeziki, mora postati
silno krepak.
In res, ko bi se dal sedanji družabni red prekucniti le z jezikom, bili bi to že davno storili gospodje socijalni demokratje.
dolžnostij ali če kaj zagreši, ne koj v novine z njim — osma zapoved se menim da v sedanjih časih malo preveč zanemarja. Posvari ga ljubeznivo in dobrohotno, nekako prosćče, in pomagalo bode, upam. Če pa ne bode, naznani ga, če je res vredno in potrebno, višjemu oblastni; in še le potem, če je, spet naglašam, res vredno in potrebno, objavi v časniku, pa tako, da se ne bode obračalo zoper vos učiteljski stan; morebiti bode celo boljše, če za-molčiš, da je tista nepripravna oseba slučajno učitelj. Nam ni ljubo, če kdo nas, po pravici ali po krivici, raznaša po listih; njim tudi ni, vse tdko speče.
Skažimo jim radi o priliki kako ljubav! In ob-čujmo, kedar imamo priložnoet, z njimi. Ce nam je dolžnost iti med ljud, zakaj se ne bi družili tudi z učiteljem, ki je poleg nae navadno prva osebnost v župi ? Občujmo več z njimi, vpišimo se v njih društva in sodelujmo z njimi. Tako bodo bolj in bolj izpregledovali, da nismo tako črni, da jim nismo toliko nasprotni, da nismo toliko napačni, kakor nekateri mislijo; a mi bodemo tudi uvidevali, da oni niso nam toliko nasprotni — in če kje so, ne bodo več — in izpoznavali se bodemo mejsebojno in zbliževali se in sprijateljevali se.
To bode v veliko korist nam vsem in v ogromno korist ljubljenej n&m deci in milemu nam narodu. To bode tudi našej stvari v večjo korist, nego če bi ob dveh treh volitvah na celi črti zmagali. Učitelji nas bodo ljubili in čislali, v mnogočem nam radi ustregli in prav radi z nami družno sodelovali za občno blaginjo po društvih in shodih in povsod, kakor mi todi složno sodelujemo. Tudi na njih značaj in njih življenje bode taka skladnost blagodejno vplivala. Eiperto črede Kuperto !
Se nekaj bi pripomnil: Ne načel&rimo p r e -
i '
Ko bi se dalo človeštvo povzdigniti iz sedanje bede le z jezikom, bi je bili tudi že povzdignili ti gospodje.
Sicer pa naj se urednik „Slobodoih Glasov" tolaži s tem, da tudi drugim zemljanom poleg druzega pogostokrat zmanjka besed.
V	zadnjem času spoznali smo moža, ki se sicer ne prišteva med proletarce, a vender ko priden liberalec prav rad pohaja po raznih shodih, vzlasti če ima govoriti kak klerikalec.
Dotičnega moža naloga je potem, dotičnega govornika motiti z raznimi neslanimi opazkami, potem pa jo hitro odkuriti.
Nedavno tega pa je imel mož smolo. Na nekem klerikalnem shodu na Gorenjskem prodajal je zopet med posamnimi govori kar na vatle svojo učeniško modrost; kar ga predsednik pozove, naj z govorniškega odra doli pov<5, kar mu teži srce.
Možu se je kar zavrtelo po glavi. Vender se je ojunačil in jel govoriti, toda tako konfuzno, da se je občinstvo jelo glasno smejati.
V	tej najhujši stiski prišla je možu rešilna misel, uprav kakor uredniku Drofeniku.
Se jedenkrat je napel svoje moči in kakor junak v „Slobodnih Glasovih" izrekel je velepomen-Ijive besede:
„Gospoda moja, jaz ne morem govoriti, kakor so govorili moji predgovorniki, kajti jaz tega nisem navajen, manjka mi — besed in — sape."

več, kader treba praktično delovati! Načelarja ali „doktrinarja" imenujem tistega človeka, ki vedno bije ob svoja načela in hoče z njimi zid in zemljo prebutati. Nikakor ne zagovarjam breznačelnosti. Prav je, da se razvijajo in razlagajo in dokazujejo v znanstvenih spisih prava načela; čast takim učenjakom !
A treba je prvič paziti, da se prav nič ne pretirava, in drugič, zdi se mi, da ni blagorazumno, da bi komu zmirom ravno tisto molil pod nos, kar mu ne ugaja, če prav po krivici. S tem nikogar ne
pridobodeš.
Vse pridi o svojem času na vrsto, toda tudi zdravil se bolnik naveliča, če so zmirom samo grenka in pusta. Kažimo ne samo na „trnjevo pot", ampak tudi, kako „sladek je jarem Gospodov in kako lahko Njegovo breme"! „Lac vobis potum dedi, non oscam: nondum enim poteratis." (I. Cor. 3, 2.) V praktičnem delovanju se je treba ozirati na dejanjske razmere in bojevati se z vspešljivim orožjem. Edor vse na jeden mah doseza, ničesar ne doseže. Stvar je neznansko resnobna, vsega premisleka vredna.
Učiteljem pa dajem v premišljevanje te le besede : Verjemite mi, da Vas duhovniki ljubimo, če prav se ta ljubezen ne razodeva vselej in povsod, radi omenjanih nedorazumkov in preumislekov. Ljubimo Vas in čislamo Vaše plemenito zvanje; pre-srčno se veselimo, če vidimo, da vrlo in blagodejno delujete; vroče želimo: Bog daj vsakej župi blago-miselnih in krščanskih učiteljev ; iskreno hrepenimo, da bi naš in Vaš stan sodelovala složno in družno v blagodar deci in narodu. Bodite, gospodje učitelji, o tem uverjeni ; vzeto in zapisano je z dna za Vašo dobrobit vnetega srca. Zato pa tudi Vi sodelujte vselej skladno z nami. Potrpite tudi Vi z našimi slabostmi — kdo na sveti je brez njih? In če se Vam morda kedaj krivica zgodi z naše strani, ne sodite prestroge: vsak človek se lahko zmoti, vsakdo lahko malo zaide: svetniki so v nebesih. Včasi je mnogokdo slabe volje in takrat se lahko izreče nepremišljena beseda; toda nikdar Vam nismo in ne bodemo zlohotni ali sovražljivi. Vi pa glejte in skrbite, da ne bodete nudili vzroka opravičenim tožbam: Vzgojujte deco vedno v pravem verskem duhu! Spoštujte duhovnika: on je Vaš pastir, postavil Vam ga je Kristus sam. Ne delujte, ne rujte, ne zabavljajte zoper njega 1 Kakor duhovnik potrpevaj z neljubim učiteljem, tako potrpevaj učitelj z neprijetnim duhovnikom !
Vedite se v cerkvi ob nadzorovanju in vselej tako, da bodete otrokom in ljudem v vzgled in iz-podbudo, ne pa v pohujšanje, da ne bodete maš-niku zapirali ust, če Vas želi braniti in pohvaliti. Kažite z izpolnjevanjem vseh svojih verskih dolž-nostij, kažite sploh v vsem svojem javnem življenji, da Vam krasna Vaša resolucija: „Mi stojimo trdno na krščanskem stališči" ni samo prazna puhlica, nego iskrena resnica. S tem nas bodete v srce veselili, pridobili z lahka naše spoštovanje in ljubezen in spoštovanje in ljubezen dece in vsega naroda. Spominjam se dobro neke učiteljice, kako se je, ko je prvikrat nastopila, prav podbudljivo vela v cerkvi, in -Inahoma si je priborila ves ljud in priljubila in omilila se vsem.
če pa narobe, pa narobe, in vse nič ne pomaga. Če boste pa živeli in delovali, kakor Vam goreče in ljubeče svetujem, potem bode tudi nam lahko, Vas priporočati in priljubovati, in narod, ki Vas sedaj raznokod krivo gleda, Vas bode čislal in čestil.
Delujte vsi, gospodje učitelji, kakor Vas je brzojavno tako milokrasno pozdravila na shodu zbrane družba sv. Cirila in Metoda, delujte v duhu sv. Ci-rila in Metoda I_J. M. Kržišnik.
Vseslovenski in istrsko-lirvatski shod.
Brzojavke.
(Konec.)
S t. 11 j: Slovenski pozdrav zbranim bratom Slovanom od nemške meje. Od Vašega shoda si obetamo najlepših vspehov za ljubo nam slovensko stvar. Slava I Živeli 1 V imenu šentiljskih Slovencev M. Kelemina, R. Janežič, Pran Plucher.
S t o k y, Češko: Zaradi neodložljivih opravkov ne morem priti k shodu. Želim najbolji vspeh I Dr. B r z o r a d, državni poslanec.
Tolmin: Razderite danes tudi meje, katere smo si dosihdob sami gradili ob Savi, ob Hubelju in na Krasu. Tako bodi vseslovenski shod, temelj vseslovenski domovini. To dal Bogi Pax vobiscum.
Dr. T r i 11 e r.
T r s t: Možje I Z zlatom in biseri zapišite današnji dan v zgodovini našega naroda 1
ф	Fajdiga, Polič.
Trst: Z upanjem gledamo v Ljubljano ter želimo obilnega sadu.
Gospodarsko društvo.
Trst: Prepotrebnemu shodu kliče: Le naprej I	Konsumnodruštvo.
Trst: Vzbujeno, naudušeno ženstvo kliče iz dna duše svoje: Bog živi vas!
Narodno ženstvo.
Trst: Iz srca želim najbolje vspehe današnjemu velepomenljivemu dnevu, ki naj je začetek nove srečnejše dobe. V to pa zahtevajmo jednakopravnost, gojimo slogo in bratoljubje. Na zdar I
Dr. Truden.
Vipava: Srčno pozdravljeni zastopniki slovenskega naroda pri resnem delu za boljšo bodočnost našo. Živela sloga!
Vipavska čitalnica.
Vodice: Pozdrav bratom na sestanku! V okviru hrvatskega državnega prava je naša rešitev. Nemci, Madjari in Italijani so s pomočjo domačih renegatov neprijatelji našega blagostanja, zjedinjenja in eamostalnoeti. Viribus unitis v borbi za naša prava!
Ivo Markoć, Pavao Raca, Ivo Baresin.
V r b e n i k : Bog blagoslovi delo za vero in domovino !	D m i n i č, župnik.
Zader: Prisostvujem duhom. Živeli vodje bratskoga naroda.
K o r 1 a j t, narodni zastopnik.
Zader: Pozdravljava zbrane brate ter želiva najboljši uspeh.
Perič, Biankini, n&rodna zastopnika.
Zader: Vsled poslov zadržan obžalujem, da se ne morem udeležiti sestanka, ki naj bi bil na korist bratskemu narodu.	Vrankovič.
Zader: Današnjemu sestanku želim najlepši uspeh za dobrobit hrvatsko-elovenskega naroda.
Dr. K1 a i i , n&rodni zastopnik.
Zader: Osrednji odbor narodno • hrvatske stranke pozdravlja skupščino, želeč, da imajo sklepi najboljše vspehe. Predsednik Vranković.
Žalec: Denašnji sklep najodličniših sinov domovine, s kojim se strinjamo iz srca tudi mi, naj nam bodi bodoči načrt v dosego blagostanja in svobode slovenskega naroda. Živela sloga in vzajemnost! Živeli Slovenci, Hrvati in drugi Slovani!
Zupan Sirca.
Železna Kaplja: Odličnim zastopnikom slovenskega naroda kličejo podpisani gromoviti: Na zdar!
Servicelj, Leuc župnik, Traun župnik, S i n g e r kaplan, M u b i župan, H a 1 e r občinski svetovalec.
Z m i n j: Združenim bratom kličemo : Slava !
P i 1 i p i <5.
Z m i n j: Vsled nujnih opravil zadržan, sem v duhu z vami i kličem: Bog blagoslovi vaše delo!
K1 i n a r.
* *
Dalje so pismeno pozdravili shod, želeč mu najboljših vspehov, gg.: Državni poslanec in dvorni svetnik Fr. Suklje, drž. poslanec Rusin M a n -dyczewski, V. Orlandini, St. Kramar iz Rakotola v Istri, J. Ladavac iz Karkavca, J. G o j t a n iz Kaščerge, J. P e r i n č i C iz Soče in drugi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. septembra.
Kdo bo novi namestnik na Solnogra-škem? Vsled smrti dosedanjega namestnika za SolnograŠko grofa Sigmunda Tbun je izpraznjeno to mesto in listi objavljajo že celo vrsto kandidatov. Glede pravega naslednika dosedaj še ni nič gotovega, le to je res, da si Solnograjci žele na to mesto sina pokojnika, grofa Josipa Thuna, sedanjega okrajnega glavarja na Predarlekem, ki nosi naslov namestniškega svetnika, toda ta želja se jim, kakor poročajo dunajski listi, najbrže ne izpolni. Imenuje se marveč mesto tega deželni predsednik v Sleziji, grof Clary-Aldringen, ki je bil svojedobno tudi kandidat za koroško predsedništvo, nadalje baron pl. Bourgnignon, namestniški podpredsednik na Dunaju, in bnkovinski deželni predsednik grof Gcins. V poslednjem času se tudi govori, da ima nekoliko nade za to mesto tržaški namestnik Rinaldini, s čimur bi bilo seveda zelo ustreženo našim zatiranim sobratom,
vendar ee jim pa njih vroča želja najbrže še ne bo izpolnila tako naglo.
Driavni poslanec Sxajer, o katerem smo svojedobno, posebno pričetkom zasedanja, obširneje pisali in o katerem smo tudi poročali, da ga je sodišče v Rzesowu obsodilo v osemmesečno ječo radi razžaljenja Veličanstva, je vložil pred nekaj časom prošnjo za pomiloščenje. Pri ti priliki mu je pravosodni minister tudi dovolil, da mu ni treba preje nastopiti kazni, dokler ne prejme rešitve prošnje za pomiloščenje. Sedaj se poroča iz Le-vova, da je parlamentarna komisija poljskega kluba sklenila, naj posreduje klubov načelnik vitez Ja-woreki pri ministerskem predsedniku v korist Sza-jarjevo, kar je tudi 2e storil, in dnevnik »Czas« že objavlja neko brzojavko z Dunaja, v kateri, se naglaša, da je v kratkem pričakovati Szajerjevega pomiloSčenja. V slučaju, ko bi se ne ugodilo njegovi proSnji, izgubi, kakor znano, državno-zborski mandat.
Dopolnilne volitve na Hrvatskem. Akoravno še niso razpisane volitve za onih šest okrajev, v katerih je mažaronska večina hrvatskega deželnega zbora razveljavila volitve, in za okraja Bošnjaci in sv. Ivan Zabno, kjer je vlada, uvidevša, da jej preti popolen poraz, preprečila volilno akcijo, vendar je „Budap. Hirlap" že dobro poučen o vspehu bodočih volitev. To mažarsko glasilo pripoveduje svojim zvestim čitateljem, da bode v Brodu in Sv. Ivanu zmagala zjedinjena opozicija, v vseh ostalih krajih pa absolutno ne. No, „Rud. Hirlap" mora že vedeti, kaka sredstva si je vladni mažaronski sistem izmislil, da odstrani z volišča opozicijonalne volilce. Kaj pa, ko bi delali mažaroni račun brez oštirja ?
Avtonomija rusko-poljskih mest. Odkar je bival car Nikolaj mej ruskimi Poljaki in imel priliko prepričati se o zveštobi in udanosti poljskega naroda, ob jednem pa tudi poučiti o njih težnjah in želji po združenju z Rusi, se ruska vlada vsled migljeja od zgoraj resno trudi, ustreči polagoma najbolj perečim poljskim željam. Rusko notranje ministerstvo je naročilo mej drugim kompetentnim oblastvom ruske Poljske, naj mu dopošljejo podatke o davčni moči in organizaciji občin, na podlagi katerih se uvede mestna avtonomija, ki je pač najboljši dokaz vzbujenega carjevega zaupanja do svojih poljskih podložnikov. Kar je vzela Poljakom vstaja v letu 1863, to jim bo naklonil sedanji car Nikolaj. Z vresničenjem te preosnove bode Poljakom zelo pomagano, ker bodo sami upravljali lokalne mestne zadeve.
Rusija in armensko vprašanje. V zadnjem času se rusko časopisje prav marljivo peča z armenskim vprašanjem in postopanjem sultanove vlade v tem oziru. Pred nekaj dnevi je prvi ruski vladni list objavil neko izjavo, iz katere se razvidi, da se pripravlja ruska vlada na odločilen korak v tem oziru. Ta izjava je naravnost naslovljena na turško vlado, kateri se grozi z najodloč-nejim postopanjem, ako bi Turčija še nadalje odlašala s prepotrebnimi preosnovami za Armence. »Novoje Vremja" pripominja, da je ruska vlada v tem slučaju postopala zelo previdno, ker se ji ne bo moglo očitati, da skrivoma hujska armenski narod k uporu, marveč hoče v vsakem oziru nastopati javno in odločno. Nadalje piše omenjeni list nastopno: »Novi zastopnik Rusije v Carigradu se obrne v kratkem do turške vlade s kategorično izjavo, da je bilo bolj rahlo postopanje umeetno le v grško-turški zadevi, nikakor pa ni na mestu v vprašanju glede preosnov za krščanske podanike sultanove. V tem vprašanju bodo vse velevlasti, posebno pa Rusija, razvile največjo eneržijo, da prisilijo Turčijo do končne povoljne rešitve armenskega vprašanja.« Da bi le ta eneržija ne ostala samo na papirju 1_
Shod na Jesenicah.
(Izv. dopia.)
Kakor je že „Slovenec" omenjal, vršil ee je dne 12. t. m. na Savi pri Jesenicah javni ljudski shod, katerega je priredilo slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani. Ta shod se je vršil povsem sijajno in vspeh, ki ga je shod dosegel, mora se vsekako imenovati za katoliško stvar in občni blagor tukajšnjega prebivalstva prav znaten in časten.
Dasi je bilo vreme nekako pusto in zaspano, bilo je pa na shodu pri vsem tem življenje živahno in ognjevito. Ljudij se je sešlo nad 600, ki so vneto in pozorno pričakovali začetek shoda. Prihiteli so
skupaj možje poštenjaki iz sosednjih župnij: Gorij, Koroške Bele, Dovjega in Breinice in mogoče še od drugod, da tu obilno in dejansko pokažejo svoje za dobro stvar vneto srce in svoj trden, jeklen značaj, katerega jim odvzeti ne more tudi najhudobneje ro-vanje in debele laži nasprotnikov, socijalnih demokratov. In ravno ti potomci opic (tako sami učć), osrečevalci človeštva, otroci teme, sinovi lažij in bratje nevednosti so se otvoritve shoda in še bolj shoda samega najbolj prestrašili, ko so videli, da so t primeri z razsodnimi, nezaslepljenimi nasprotniki le neznatna peščica, ki bi storila najbolje, ako se, kakor plaha miš poskrije — in če bi jih le preveč вгат ne bilo, bi se menda tudi —, ko jim je po-stalo jasno, da jim bodo pri tej priliki potegnili krinko raz obraz in pokazali v vsi luči svetu njih lažnjivo lice in njih umazane, rovarske nameue.
Cesar so se „opičarji" bali, to se je tudi zgodilo. Ob 3. uri se je otvoril shod. Predsednikom je bil med splošnim navdušenjem izvoljen gosp. Peter Rozman, znan kot mož v pravem pomenu besede. Najprvo pozivlje kot tak vse navzoče k pametnemu mirnemu in dostojnemu vedenju in motrenju stvarij, ki so se imele na shodu obravnavati, in d& potem besedo gosp. Gostinčarju kot prvemu govorniku o predmetu: Socijalna demokracija in njena načela. — Najprvo priporoča jedinost med delavci. Ta se pa d& le doseči, ako je stvar, za katero se borimo, dobra, plemenita, resnična. Potem omenja, da hočejo biti socijalni demokrati rešitelji delavskih stanov, kar pa seveda nikakor niso in ne bodo, ker je že njihov nauk napačen. Pokaže, da ta njihov nauk ni nov, ni njihova iznajdba, ampak da ima že v pred Kristovem času svoj izvir, začetek, in podpre svoje besede z dokazi iz zgodovine. Njihov nauk sam na sebi uči revolucijonsrstvo.
Ce tudi tega morda vselej jasno ne izpovedo, pa isto potrjujejo s svojim dejanjem. Soc. demokr. delajo s svojim naukom tudi na odpravo vsake po-xitivne, določene vere. Vera je pri njih privatna stvar. Pokaže, da vera, prava vera, ki je preobrazila cel svet, ne more biti zasebna. Sploh pa soc. dem. nobene vere nimajo. Najimenitneji veljaki soc. demokratične stranke so smešili vero in kar so oni učili e pismom, besido in dejanjem, to vršujejo in spolnujejo njihovi slepi oprode, učenci.
Pri tej točki so skušali nekateri soc. demokrati zgago delati, a gosp. govornik jih pozivlje, naj nasprotje spričajo, če imajo kake dokaze. Seveda so si rajše sramoto propada prihranili za drugič in so molčali kot grob.
V današnjem družabnem redu se res marsikaj pogreša. A to obstoječe razmerje zamore le krščanstvo, oziroma iz njega izvirajoče medsebojno spoštovanje ljudij ublažiti. Soc. demokracija ne bo teh nasprotij poravnala, ker ena ne prisodi človeku nobene časti; saj je po njenem nauku človek le silno preobražena, najpopolnejša stopnja opice. Oni so se postavili na stališče Darvinove teorije. — To teorijo govornik prav poljudno razloži in osoli svoje izpe-Ijevanje z zdravimi dovtipi, kar je vzbujalo vsestransko veselje in zadovoljnost, le pri „opičarjih" ne. Se bolj so se slednjim začeli lasje ježiti, ko je govornik navajal faktične vzglede, kako malo res eenijo sebični judovski in ob jednem, ker jim nese, socijalno demokratični velmožje človeško veljavo in delo, ker so svojim delavcem izplačevali le zelo pičlo dnevno plačo, če prav na vsa usta trobijo, da hočejo revnim stanovom pomagati. — Sploh se kažejo socijalno demokratični vodje le izkoriščevalci zapeljanih, revnih delavcev.
Omenja tudi govornik, da soc. dem. zameta-vajo vsako narodnost, ne tako kršč. socijalisti, ki so zvesti sinovi svojega naroda, a pri tem tudi drugim puste, kar jim gr6 po pravici. Tudi v narodnostnih vprašanjih se je treba ravnati po zahtevah kršč. pravičnosti.
Prav dobro je tudi vplivalo na poslušalce, ko govornik pravi, da soc. dem. naglašajo vedno svobodo, prostost, a s svojim vedenjem vprizorujejo najgorje tiranstvo. Prosto naj bi le njim bilo, da bi delali, kar se jim zljubi, drugače misleči pa bi še besedice ziniti ne smeli. Tudi komunizem, kakor ei ga soc. dem. mislijo, je nesmisel in sploh pri razmerah, kakoršne so, nemogoč. >
Nazadnje v navdušenih besedah pozivlje govornik navzoče, naj se trdno, neomajano držijo tega, kar so jih njihovi stariši učili: Boga moliti in mu služiti. Ker, ie ne bodo nam nauki roditeljev sveti, potem tadi mi ne smemo pričakovati, da bi nas ■afii potomci spoStovali, ker četrta božja zapoved
ima še vedno svojo veljavo. Držimo se katol. svete vere 1 Saj je ravno ona dala zemlji novo lice. Kdo je toliko neplodovite zemlje obdela), kdo toliko ljudij omikal? Ali ne kat. misijonarji? Sv. cerkev s svojim naukom in s svojimi sredstvi iu nihče drugi ne bo rešil zamotanih, perečih vprašanj današnjega družabnega reda ali bolje nereda. V sv. cerkvi je naša zmaga I
Seveda so sikali soc. dem. ves čas med govorom, kakor se zvija in sika gad, ako mu na rep ali na glavo stopiš. — Njih jedini namen je bil, da bi shod razbili. A razbiti bi bili kmalu soc. demokrati sami. Naši vrli možje so kar že vsled prevelike nejevolje nad njihovim surovim, njih samih vrednim obnašanjem, hoteli nad-nje planiti in jim njihove opičarske kosti nekoliko pretresti in njih zmedeno pamet v pravi tir spraviti. Veliko zatajevanja je bilo treba, da niso storili tega.
Med splošno pozornostjo in nevstrpnim pričakovanjem se nato oglasi k besedi nek zastopnik socijalnih demokratov, če se ne motim, se je pisal Lužar. In prav to ime bo pravo, saj tudi njegov govor temu imenu najbolj čast dela. Ko se mu je dovolilo govoriti, je menda v omotico padel ali pa se mu je zmešalo, ker je govoril res tako prismojeno in je tako otrobe vezal in „na cente lagal" in dokazoval brez dokazov, da se niso mogli ljudje temu učenjaku in zastopniku mokračev dovolj nasmejati. Ker je bil in je še silno pošten in rad v cerkev hodi, kakor je rekel, in veruje „sedem" božjih zapovedij, zato so ga pa naši oprostili nadaljnega truda v govorjenju in so mu kar tako verjeli, da se mu ni bilo treba dalje lagati. Res, temu možu bi se imeli zahvaliti za živahno zabavo na shodu 1 Svetovali bi, da naj tisti, ki hočejo prirediti kedaj kako zabavo, povabijo kakega soc. demokrata po Lu-žar-jevem kopitu. Ta naj jim začne razkladati svoje nauke in mislim, da bo treba obroč na trebuh.
Za to smešno prikaznijo g. Šinkovec v kratkih, krepkih besedah razkrije žalostno naziranje soc. demokracije, in obžaluje može, žene, dekleta in fante, sploh človeštvo, če bi pogubni nameni soc. demokratov dobili kedaj konkretno obliko. Omenja milijonarja in ob jednem soc. dem. Nemca Singerja, ki je svojim delavkam, ko so se mu pritožile vsled preborae plače, rekel, da naj do 6. ure pri njem delajo, potem pa naj si gredo na ulico s telesom kruha služit. Se druge jasne vzglede navaja, da pokaže vso gnjilobo, spridenost in sebičnost soc. demokratičnih prvakov kakor tudi njihovih hlapcev. Opičarjem svetuje, naj pogledajo na svoje kapitaliste in naj nikar takoj na vsakega drugega, ki si poštenim potom in s trudom zasluži malo več, ne obračajo nevoščljivo svoje oko. Sploh je g. Šinkovca beseda soc. dem. vselej zelo neprijetna, to pa le zato, ker jim vsakokrat precej potrese trdnjavo njihovih naukov. Govornik k sklepu trdi, da le vera katoliška bo rešila človeški red.
Zopet spregovori g. Gostinčar nekaj besedij, s katerimi vspodbuja, naj se pospešuje družinsko življenje, ki je podlaga vsakemu skupnemu, plodovi-temu delovanju. Zboljšajo naj se podpore delavcem ob času bolezni, ker v bolezni navadno še več potrebujejo kot sicer, saj ima bolnik že itak raznovrstne stroške. Zeli, naj se ustanove zavarovalnice za starost, da ne bode človek, ki je morda zdrav in za mladih nog pridno delal, v starosti trpel pomanjkanja. Med drugimi rečmi, ki jih ne omenjam, tudi pove, kako soc. demokratje, oziroma njihov general Bebel o družini sodijo. Vsak ima po njih mnenji pravico in prostost, da si izbira ženo kjerkoli, kadarkoli in katerokoli, tedaj brezmejna prostost v spol-skem občevanji. Otrok naj ne pozna svojega očeta, ta ne svojega otroka i. t. d. Vpraša, jeli pri takih razmerah mogoč obstoj družine ? Odgovarja: ne. Zato zopet opominja poslušalce, naj se tesno orga-nizujejo po načelih krščanstva.
Predsednik g. Bozman omenja lažij, ki so jih tukajšnji opičarji med tovarniškimi delavci trosili, da bi jih na ta način, ker poštenim potom ne gre, tem laglje dobili za svoje zmede in nespameti. Pri tem pride do zaključka, da je prva in najlepša čednost soc. dem. laž. Ljudje so bili vsled tega nad socijalnimi demokrati silno razjarjeni. Začeli so se slednji radi tega nekako skupaj umikati, kakor mačka, ki klobaso ukrade.
Drugo veporedno točko: Krščanstvo in delavski stan, je prav natančno, pregledno in zgodovinsko prerešetaval g. Rakovec. Posegel je celo nazaj v zgodovino starega zakona. Na gori Sinaj je Bog dal Izraelcem 10 — Lužarju samo 7 — zapovedij, ka-
terih deseta veleva: Ne želi svojega bližnjega blaga. Bog ni tedaj le rekel: Ne vzemi tujega blaga, ampak celo neredno želeti nam je prepovedal imetje bližnjega. Kdor to svetuje, zapoveduje, in to je Bog, ta pač ne more biti naš sovražnik. Pa kako, da so bile v rimskem cesarstvu tako nezdrave razmere, vprašuje dalje? Ker se niso ravnali po krščanskih načelih, če tudi bi jih bili lahko spoznali. Za tem omenja natančneje razmere v rimski cerkvi.
Apostoli so sami delali in so revežem, kjerkoli so mogli, pomagali. Samostani so bili pozo-riSče vse umetnosti in učenosti tedaj, ko so bili drugi vsi do malega še neolikani, neučeni. Se dandanes dela menihov občudujemo. Luter pa je vpeljal novo vero in ž njo slabe razmere v človeško družbo. Zopet so bili sveti, katoliški možje v vsaki državi, ki so pobijali škodljive Lutrove nauke. — Kako znamenite so obrtne zadruge v srednjem veku. Takrat ni noben delavec pomanjkanja trpel vsi so pošteno in prav dobro shajali. Kje je danes to? Pokazuje tudi na posledice liberalizma in kapitalizma, ki še dandanes prinašata bedo v človeško družbo. Da pokaže v posebno lepi luči razmerje med krščanstvom in delavskim stanom, spominja se očetovske skrbi slavno vladajočega Leona XIII. On, poglavar svete cerkve, kaže nepopisno skrb do svojih otrok. Omenja Ijubeznji-vega, prijaznega vsprejema francoskih delavcev v Rimu. Poudarja nadalje tudi nesebičnost krščanskih socijalistov, katere vodi jedina, gola ljubezen do dobre stvari pri njih delu nasproti sebičnosti, samopridnosti socijalnih demokratov, katerim je le na tem, da ljudi vodijo po temi in jih za svoje namene izkoriščajo. Znano je že v obče, kako po vsakem shodu, na katerem so pomilovali svoje poslušalce zaradi revščine in poudarjali njih neznosno materijelno stanje, okrog istih ljudij hodijo s klobukom, da tako, če je mogoče, olajšajo težave revnega ljudstva, oziroma delavca.
Kot zadnji glavni govornik nastopi Se gospod Ziller, ki prav primerno opozarja poslušalce na to, kar so že od predgovornikov slišali, in jim nalaga kot posebno skrb, naj gledajo s skrbnim, pozornim očesom na mladino. Ker se pa mladina odgaja v šolah, moramo tudi za to skrbeti, da se šolstvo primerno preustroji. Izreče se za občno, direktno, tajno volilno pravico in za zavarovalnice za starost. Te zavarovalnice naj bi bile tudi za obrtnika in za kmeta. Skoro je prepričan govornik, da bodo socijalni demokratje nasprotovali, ako bi se imele te zavarovalnice za starost vpeljati, ker socijalni demokratje nočejo nobene naprave, ki bi res kaj koristila revnemu ljudstvu. Tudi neki socijalni demokrat čenča, da so tudi oni za to, da bi bilo potreba, ostarelim ljudem pomagati živeti. Prav dobro se nekdo od naših oglasi: »Vi boste živeli v menežarijah, ker od opice izpeljujete svoj začetek.« Govornik nadalje spodbuja, naj se združujemo v katoliških društvih, naj posebej še osnujemo katoliško delavsko društvo za Jesenice. Gledati je pa na to, da ne bo kdo samo ud pri tem društvu, ampak da se bode tudi izobraževal v važnih vprašanjih, da bode mogel vselej vsakdo kot mož, ki se zaveda svojih pravic, nastopati v javnosti. Na to krene socijalne demokrate, ki so se netaktno vedli, češ, da se niti na Dunaju, s katerim se ponašajo, da so namreč tam bili, niso naučili potrebne dostojnosti.
Shod zaključi gospod Rozman z vznesenimi, gorko občutenimi besedami. On želi, naj bi vsakdo, in tudi opičarji, vzeli v roko sveto razpelo in bi premišljevali Kristusa, njegovo življenje, njegov nauk in odrešenje. Za njim hodimo, ki je pot, resnica in življenje, potem smo na pravi poti.
Še jedenkrat so zagromeli iz stoterih grl živio-klici na Leona XIII. in presvetlega vladarja, in ljudstvo se je polagoma razSlo po svojih potih.
Kar se shoda splošno tiče, moramo le toliko reči, da je bil za nas kraj posebnega pomena. NaSi ljudje so zvedeli, kako mislijo in slepijo so-cijalnodemokratični slepci ljudi, ki jim gredo na limanice; zato se jim sedaj ne bodo dali več speljati. Socijalni demokratje pa so morali sprevideti, če le niso na telesnih očeh tako slabi, kakor na duši, da so jim postala tla vroča in da ne bodo pri nas kaše pihali. Daeiravno mislijo, da so posebne časti vredni, ker zastopajo bedarijo in vpijejo zoper vero in duhovnike, naj jim bode vendar jasno, da s tem kažejo svojo prazno glavo in pričajo, kaki duševni hlapci in reveži da so, ki se puetć takim zmotam in zapeljivcem sebi v časno
in večno Škodo tako brez premisleka za nos voditi. Kdor iSče v brezveri, surovosti, pijanosti in neoliki Častnega imena, ta ga pri pametnih, trezno mislečih ljudeh tudi na Savi ali na Jesenicah ne bo dobil — mogoče pri socijalno • demokratičnih opičarjih. In če ga tam dobč, jim te časti nikakor ne zavidamo.
Na shodu so se nasvetovale in sploSno odobrile sledeče resolucije:
1.	Na ljudskem shodu dne 12. sept. na Savi pri Jesenicah zbrani krščansko misleči možje so popolno prepričani, da je mogoča rešitev perečega socijalnega vprašanja le na podlagi krščanskih načel, ter vsled tega tudi slovesno izjavljajo, da se hočejo oklepati jedino le krščanskega socijalizma. Ob jednem pa najodločneje obeojajo vse one, ki skušajo sejati mej narod krive nauke ter na ta način pehajo sami sebe in druge v gotovo propast.
2.	Nujna potreba za delavski stan je, da se kar najpreje državnemu zboru predloži zakon za zavarovanje delavcev v slučaju starosti in onemoglosti za delo.
V ta namen se obračamo do naSega poslanca pete skupine, da skuSa stvar sprožiti v državnem zboru.
3.	DanaSnji ljudski shod izreka popolno zaupanje »krSčansko-slovanski narodni zvezi«, ker je vsprejela tudi krSčansko-socijalni program.
4.	Ker je nujna potreba, da ве prične vendar jedenkrat resno delovanje državnega zbora v korist narodov, se izreka današnji ljudski shod: Današnja večina državnega zbora naj ostane zvesta svoji obljubi in neupogljivo nadaljuje svoje delovanje v krščansko-socijalnem in narodnem smislu.
5.	Današnji shod izreka popolno zaupanje č. gospodu dr. Kreku kot svojemu državnemu poslancu.
Tedenski koledar.
Nedelja 19. sept.: 15. pobink. evang. Jezus obudi mladenča v Najmu Luk. 7. Januarij šk. P o-n e d e 1 j e k 20. sept.: Evstahij in dr. mm. Torek 21. sept.: Matevž apost. Sreda 22. sept.: Tomaž Vilan. Četrtek 23. sept.: Tekla dev. Petek 24. sept. : M. D. rešit. jet. Sobota 25. sept.: Marija de Sok. — Lunin spremin: Zadnji krajec 19. ob 3. u. 49 m. zjut. Solnce izide 20. ob 5. u. 50 m., zaide ob 5. u. 55 m. Jesen se prične 22. sept. ob 8. uri zvečer.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. septembra.
(Po vseslovenskem shoda.) Mi nismo tako srečni, da bi sebi smeli pripisovati zaslugo, da smo omogočili vseslovenski, shod kakor si jo pripisuje „Slovenski List", pač pa smo rade volje prišli na shod s tem namenom, da nam zastopniki našega naroda odkrijejo težnje svojih rojakov ter pota in namene, katere namerjajo v najbližji prihodnosti doseči v političnem svojem delovanju. Sila dejanjskih žalostnih razmer je pritisnila na naše državne poslance, da so se združili, in ti so potrebovali slovesno manifestacijo vsega naroda, s katero izjavi, da stoji za njimi kakor en mož. To so dosegli na vseslovenskem shodu v polni meri, soglasno in tako veličastno, da si lepše pač misliti ne moremo. Omenjali smo že glasov raznih listov o vseslovenskem shodu, posebe smo obžalovali „Reichspost", da se je pridružila nam nasprotnim nemško-nacijonal. listom. Danes omenimo poročila v „Vaterlandu", ki je v prvem sestavku mej drugim grajal, da je poslanec Spinčič ojstro kriti-koval postopanje cerkvenih dostojanstvenikov v Istri
V	tem ima „Vaterland" popolno prav, kajti vsak katoličan, vzlasti pa še duhoven, mora vedno strogo varovati cerkveno-pravno stališče in po tem stališču spadajo take stvari jedino pred kompetentno cerkveno oblast, nikdar pa ne pred političen shod. Mi smo to stališče že tedaj povdarjali, ko je poslanec Spinčič na enak način postopal v državnem zboru isto je pojasnjevala v onem času „Katol. Dalmacija"
V	tem ozirn smo torej s „Vaterlandom" istih mislij nasproti pa nam je žal, ker „Vaterland" trdi, da je vseslovenski shod deloma preveč nape marsikatero zahtevo ter da je zaradi tega sam vsaj nekoliko zmanjšal velik pomen, kateri bi se mu sicer moral priznati. Po našem mnenju so za hteve, ki so se stavile v resolucijah na vseelovenskem shodu tako minimalne, da si bolj skromnih in bol opravičenih misliti ne moremo. Zato bi bili „Vater landu" jako hvaležni, ako bi nam podrobno našte
one zahteve, katere smo na shodu po njegovem mnenju deloma preveč napeli, ker take so nam do sedaj popolno neznane. Sploh pa smo „Vaterlandu" hvaležni, da v istem članku piše Slovencem jako prijazno, trdeč, da so Slovenci že slišali veliko prijaznih besedij, da pa zanje ni videti nobenih dejanj od strani vlade.
(Koledar katol. tiskovnega drnštva za 1. 1898) je gotov in se bode razposlal te dni. Lepo vezano knjigo, ki je po svoji vsebini letos posebno zanimiva, ргејтб brezplačno in franko vsi udje katol. tiskovnega društva, razun onih, ki že več let niso plačali letnine. Za nedruštvenike je eena koledarju 1 gld. 20 kr., in je dobiti v „Katol. Bukvami" v Ljubljani. Kdor družbi vnovič pristopi, dobi ga brezplačno.
(Mašniško posvečenje) so podelili včeraj prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski v svoji domači kapeli gospodu bogoslovcu Ivanu Sever-ju iz Škofje Loke, ki zarad mladosti ni mogel biti posvečen ob jednem z diugimi svojimi sošolci.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so č. g g.: Luka Smolnikar z Vrhnike kot korni vikar in stolni kaplan v Ljubljano , Ivan Rihtaršič iz Lašč na Vrhniko, Frančišek Z v a n iz Grada (Bleda) v Kranj, Frančišek Pavlič iz Kranja kot kapelan in Schillingov beneficijat k sv. Petru v Ljubljani, Mihael Bulo-v e c od sv. Petra v Ljubljani kot podvodja in ekonom v bogoslovno semenišče, Josip B e n k o v i č iz Naklega kot spirituval in prefekt v deško semenišče (Collegium Aluysianum), Frančišek Traven iz Dobrepolja v Naklo, Ivan Jelene iz Sostrega kot farni upravitelj v Ledine. — Na novo so nameščeni č. gg.: Evgen Lampe kot kape-an v Gradu, Jakob B a m o v e š kot kapelan v Laščah in Ivan Sever kot kapelan v Črnomlju.
(Kanonično vmeščen) je bil danes č. gospod Matija Mrak na župnijo Bohinjsko Belo.
(Volitve v pridobninske komisije) V smislu novega pridobninskega zakona z dne 25. okt. 1896 e tukajšnje finančno ravnateljstvo razpisalo volitve v pridobninske komisije, katerih naloga obstoji v tem, da razsojajo na podlagi vloženih izjav posamnih davkoplačevalcev, v kateri razred spada dotični davkoplačevalec. Volitve se vrše v ča9u od 20. septembra do 12. oktobra in sicer v Ljubljani neposredno in to dne 5., 6. in 7. oktobra, drugodi pa posredno, t. j. po volilnih možeh. P o s t o j i n s k i okraj voli za III. razred 8, za IV. 58 volilnih mož, ki izvolijo nato 5 članov in 5 namestnikov, in to po vseh okrajih jednako izvan črnomaljskega; kočevski 5 in 58 vol. mož ; k r š k i 5 in 54 vol. mož; k r a n j s k i 7 in 66 volil, mož ; ljubljanska okolica 6 in 68 vol. mož; litijski okraj 3 in 34 vol. mož; logaški 6 in 44 vol. mož; ra d o v 1 j i š k i okraj 5 in 48 vol. mož; novomeški 6 in 53 vol. mož; kamniški 5 in 50 vol. mož, in č r n o m e 1 j s k i 3 in 24 vol. mož, ki izvolijo 2 člana komisije in 2 namestnika. Volitev volilnih mož se vrši tam, kjer je sedež davkarije, glavna volitev na sedežu okrajnega glavarstva. Natančneje podatke o volišču in času volitve razvidijo davkoplačevalci iz volitvenih nakaznic, katerim bodo priložene uradne glasovnice in ki se jim pravočasno do stavijo. Prvotne volitve se završe 2. oktobra v Ko čevju, glavne pa prično isti dan v Kranju. V L j ub 1 j a n i voli I. razred dva, II. in III. razred po tri in IV. razred štiri člane v pridobninsko komisijo in ravno toliko namestnikov.
(Na tukajšnjo c. kr. nižjo gimnazijo) se je vpisalo za šolsko leto 1897/98 263 učencev. V prvem in drugem razredu bodo še vsporednice, v tretjem in četrtem pa so izostale. Želeti bi bilo, da bi se naSi državni poslanci jednoglasno združili v svrho, da izposlujejo tudi za ta zavod, kjer se šolajo sami Slovenci, toliko zaželjeno višjo gimnazijo.
(Na c. kr. ženskem in moškem učiteljišču v Lju bljani) se bodo vršili pismeni ponavljalni zrelostni izpiti dne 29. ustni pa dne 30. septembra zjutraj 8. uri.
(Redna seja c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z due 9. septembra t. 1.) Po otvoritvi seje po predsedniku, sprejela so se najprej dela, ki so bila od zadnje seje sem rešena, na znanje. Pri seji prestavili so naj poprej učitelja Antona Levsteka iz štiriraziedne ljudske Sole v Senožečah na četrto učiteljsko mesto deške ljudske šole v Postojini in učitelja Ivana Poznika iz jednorazrednice v Ravnem dolu na jednorazrednico v Ovčjaku in sicer iz služ benih ozirov. Prosto peto mesto na slovenski osem-
razredni dekliški šoli v Ljubljani dobila je učiteljica M. Maroult, vsled tega izpraznjeno šesto oziroma sedmo mesto na imenovani šoli dobili sta učiteljici Julija Borovski in učiteljica na nemški dekliški šoli Frančiška Zeme. Začasna učitelja Ivan Baraga na jednorazrednici v Besnici in Ivan Skupica na jednorazrednici v Dražgošah imenovana sta stalnim učiteljem ravno tam ; učitelj na ljudski šoli v Polju, Feliks Nagu, imenovan je nadučiteljem na dvoraz-rednici v Vačah, dosedanji stalni učitelj v Dutovljah v sežanskem okraju, Ivan Kiferle imenovan je za učitelja in voditelja jednorazrednice v Podbrezju in učiteljica Emilija Wrus imenovana je za tretje učiteljsko mesto na ljudski šoli v Tržiču. Učitelju Ivanu Wittreichu v Srednji vaei iu učiteljici Emiliji Kren dovolila se je na njihovo prošnjo izprememba njunih mest. Nadučitelj v Mirnipeči Kari Krištof je umi-rovljen. Nato so se razdelile ustanove Franc Metelkove in one društva za pospeševanje vrtnarstva takole: I. Sest Metelkovih ustanov s pogojem, da temu tudi tukajšnji knezoškofijeki ordinarijat pritrdi, so dobili: 1. Viljem Gebauer, učitelj v Smarjeti; 2. Franc Crnagoj, učitelj na Karolinški zemlji; 3. Franc Papler, učitelj v Borovnici; 4. Jožef Turk, nadučitelj v Spodnjem Logatcu ; 5. Jožef Rihteršič, nadučitelj v Srednji vasi; 6. Jožef Zajec, nadučitelj v Velikem Gabru; II. tri ustanove društva za pospeševanje vrtnarstva dobili so: 1. Anton Požar, nadučitelj na Trati; 2. Franc Gregorač, učitelj v Metliki in 3. Ferdinand Kalinger, nadučitelj v Toplicah pri Novem mestu.
(Bralno društvo v Dobrepoljah) je praznovalo v nedeljo 12. t. m. na dostojen način slavnost blago-slovljenja društvene zastave. Navzlic slabemu vremenu in prepovedi od strani glavarstva (brzojavno dovoljenje je prišlo šele v soboto zvečer) zbralo se je lepo število ljudij od vseh stranij. Zastopano je bilo po treh članih društvo „Katoliški napredek" iz St. Vida, „Katoliško delavsko društvo" iz Ljubljane po g. Jakopiču, popoldne so pa prihiteli pevci del. pev. društva „Zvon" iz Ljubljane in bratsko nam Bralno društvo" z R o b a. Ob 10. uri pred sv. mašo se je zastava blagoslovila v cerkvi. Blagoslovil je veleč. g. župnik A. Ramoveš, ku-movala pa grajščakinja preblagorodna gospa E n g e 1 -hildaLavrič. Z gorkimi besedami proseč božjega blagoslova je zabil prvi žebelj v zastavo g. župnik, ki je izročal društvo varstvu sv. Jožefa in sv. Ciril in Metoda, drugi žebelj je zabila gospa kumica, potem načelnik društva, dalje se je zabil žebelj v imenu katoliških delavcev iz Ljubljane, struške in velikolaške fare. Po blagoslovu so zapeli domači pevci papeževo in cesarsko himno. Naš etari prijatelj g. dr. Krek je imel cerkveni govor, ki je zgovorno naslikal vzvišeni pomen slavnostnega dne. Po sv. maši so se vrnili društveniki z razvito zastavo v društveno stanovanje, kjer so društveniki naredili kumici prisrčno ovaeijo. Nato so peli domači pevci nekaj pesmij, g. Zakrajšek je deklamoval slavnostno pesem g. Prelesnika. Skupnega obeda so se udeležili zlasti povabljenci, kolikor je pa bilo še prostora, zaseli so domačini. Vse se je vršilo brez velikega šuma, toda brez nereda in iskreno. Rado-vali smo se tembolj, ko se je videlo, da vse dru-štvenike in goste prešinja bratska ljubezen in iskrenost, ki ne trpi poleg sebe ponižancev. Z opoldanskim vlakom je prihitelo še nekaj prijateljev, kateri prej niso mogli priti. Z nami so ee pa radovali tudi naši rojaki. Iz Novega mesta je prišel brzojavni pozdrav : „Pri Vas srce mi biti hoče, — Pa priti mi je nemogoče; — Le v duhu Vam podajam roko, — Zastava naj vihra visoko I" Prelesnik. Iz Trsta: Naj zaplapola nova zastava v blagor, ponos in čust cele dobrćpoljske župnije I Pod njo naj se zbirajo možje čistega in zlatega značaja I Jaklič. Iz Osil-nice: Vrlo ponosen na procvitanje svoje drage, ožje domovine, kličem iz daljine — pa v duhu prisoten: Živeli I Znidaršič. — Navzlic grdemu vremenu smo imeli lep dan I Zato vsem, ki so h temu pripomogli, v prvi vrsti gospej kumici in dragim gostom, iskreno hvalo I Dal Bog, da bi se pod našo zastavo po priprošnji božjih zavetnikov storilo mnogo v probujo in krščanski napredek našega naroda I
(Shod v Kropi.) V nedeljo dnć 19. septembra t. 1. priredi slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani ob */,5. uri popoludne v prostorih gostilne pri Jarmu v Kropi javen ljudski shod. Vspored je jako zanimiv, zato je želeti mnogobrojne udeležbe.
(PoŠta Ljubljana-Horjul) hodi od 1. oktobra ob sedmih zjutraj iz Horjula ter pride ob 8/49 na Vrhniko, odhaja iz Vrhnike ob desetih in se vrne
v Horjul ob */* 12 ; od 1. maja do 3. okt. pa jedno uro pozneje.
(Pogodbeni provizorij.) Bazni ogerski in tudi tostranski listi zatrjujejo, da se delegaciji ne moreta posvetovati o skupnem proračunu za leto 1898, dokler ni določena obestranska kvot», oziroma dokler se začasno ne podaljSa dosedanji kvotni zakon. — Temu nasproti piše poloficijozni „Vaterland", da se v dotičnih določbah samo naglaša, da se mora doseči sporazumljenje mej delegacijama glede kvotne deputacije, s tem pa še ni rečeno, da bi se brez tega ne moglo sklepati o proračunu samem. Proračun, s katerim se pečajo delegacije, obsega potrebščine posameznih ministerstev v celoti in se toraj o kvoti sami, kot delu proračuna razpravlja še le v obeh parlamentih. Samo z ozirom na ustavne oblike se toraj razpravi o proračunu mej delegacijami ne stavijo nikake ovire.
(Volilna sleparija.) Povodom zadnje volitve v državni zbor v mestni skupini celjski dnS 20. marca t. leta bali so se nemški Celjani hudo, da bodo pogoreli. Napravili so torej, da pomnožijo število svojih volilcev, veliko volilno sleparijo. Naenkrat so naznanili komiji raznih nemških trgovcev, točaji in drugi ljudje razne baže, kakor znani celjski Oeche, da imajo dohodkov čez 650 gld. na leto, ter zahtevali, da se jim davek odmeri. To se je zgodilo, in okrajno glavarstvo v Celji je nemudoma, deloma šele zadnje dni pred volitvijo vpisalo novo pečene davkoplačevalce v volilni imenik. Zoper tako ravnanje vložili so gg. dr. Juro Hrašovec, dr. Jos. Sernec, dr. Ivan Dečko in drugi pritožbo na državno sodišče, ter je to pritožbo zastopal pri obravnavi pred državnim sodiščem dtć 8. julija 1. 1897. dr. Ivan Dečko. Sodišče je pritožbi ugodilo ter izreklo, da se je z vpisom nič manj kot 48, torej skoraj pol stotini oseb kršila v državnih temeljnih postavah zajamčena volilna pravica v državni zbor. Državno sodišče je imenovalo tako ravnanje utihotapljenje vpisa v volilni imenik. Državno sodišče izjavilo je pa tudi, da okrajno gla-• varstvo ni korektno postopalo, ko je te vpise uprizorilo. Na tak način so si torej celjski Nemci »pri-šuntali« 48 volilcev ter s tem omogočili svojo zmago. Celjska nemška stranka je pač, kakor ee povsod kaže, skoz in skoz moralno propala, ničvredna stranka, kateri je vsika sleparija in vsako sredstvo dobro, samo da si omogoči začasni vspeh.
(Slovenskim okoličanom celjskim v pomislek ) Kedar koli se skiičejo celjski „velmožje" k občinski seji, vajeni smo slišati v prvi točki dnevnega reda politično riganje, Slovencem sovražne naklepe. Tako je bilo tem občanom zadnjič izreči svoje mnenje, naj se privolijo Zalčanom trije novi sejmi. Z jedno-glasnim „ne" in „nikdar" rešili so to točko. Razpravljalo se je, da bi ti semnji močno škodovali nemški obrti v Celju. Ali ne pripoznajo s tem jasno, da vas še imajo vedno, dragi okoličani, za narodne bebce, ki jim jedino vzdržujete njihovo nemško obrt? Da, brez ovinkov so izjavili, da je brez slovenske okolice njihova obrt mrtva, mrtvo pa tudi njihovo umetno nemštvo. Ni vam treba kazati, vrli Zalčani in vsi drugi okoličani, kako se imate za to krateno pravico, za to zlobno zavist napram Celjanom maščevati 1 Sami so vam razkrili evojo občutno stran, ne bodite leni ter jim brez usmiljenja mecite v to nagoto smrtonosne puščice, dokler ne slišite zadnjih vzdihov tega nemškega zmaja. Ali jim bodete mari v zahvalo, da nimate doma svojega semnja, nosili denar na njihov dom 1
„Domovina".
(Lazaristi v Mariboru) Pretečeno nedeljo naselili so se čč. gg lazaristi pri Sv. Jožefu pri Mariboru. Umeetili so jih mil. knezoškof slovesno ob 10. uri predpoludne. Za sedaj so na tem novem mestu č. g. superijor Fr. Javševec, č. g. Jož. Navinšek in trije bratje.
(Na katoliškem vseučilišču) v Georgto\vn-u v Zveznih državah ameriških je bil navzoč letos pri razdeljevanju premij tudi predsednik Mac Kinley. Izrazil se je o zavodu jako laskavo in je v navdušenih besedah bodril mlade premijante. Z njim vred je bil navzoč pri slavnosti tudi španski poslanik Dupuy de Lowe in mnogo drugih dostojanstvenikov civilnih in vojaških, ki so vsi čestitali predsedniku vseučilišča č. o. Haveny Richard-u na tako užornem zavodu. Čudno je, da so se udeležili šolske slovesnosti tudi dostojanstveniki prote-stantovskih družb, ki so jednoglasno hvalili lep red in krasne vspehe pri mladini. Mi omenjamo ta dogodek radi tega, ker se nam lepo zdi, da
celo verski nasprotniki hvalijo zavode č. o. jezu-vitov v Ameriki, kar bi naši liberalci za noben denar ne marali storiti.
*
» *
(Sejmi po Slovenskem od 20.—25. sept.) N a Kranjskem: 21. v Kranju (konjski), v Črnomlju, Ribnici, Zgor. Tuhinju. — Na Slove n. Štajerskem: 21. na Laškem, Lučanah, Ormoža, Podsredi; 24. v Arnožu, Remšeniku, Slov. Bistrici, Smartnem pri Slov. Gradcu. — Na Koroškem: 22. v Zgor. Beli, v Traberku. — Na P r i m o r-skem: 21. v Tolminu; 22. v Komenu, Borštu za les._
Društva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je gospod Ivan Perdan, veletržec in predsednik kupčijske in trgovske zbornice, založnik užigalic družbe sv. Cirila in Metoda, zopet poslal dvesto goldinarjev. Zahvaljujoč se zato veledušnost iskreno prosimo vse Slovence in Slovenke, da naj po vseh prodajalnicah odločno zahtevajo le naših užigalic. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Meto d a.
(Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.) Vabilo ua veliki koncert z bazarjem, katerega priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu v nedeljo, dne 19. septembra t. I. na društvenem vrtu pri sv. Lanu s sodelovanjem vojaške godbe, pevskih društev „Adrija" iz Barkovelj in „Zarja" iz Bojana. — Začetek točno ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 30 kr. za osebo. — Glede na blagi пашеп koncerta se s hvaležnostjo vsprejemajo preplačila. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(Shod v T e h a t j i h.) Dne 19. t. m. počenši ob 3. uri popoldne bode zborovalo „Kat. slov. polit, društvo" na Teharjih in pri tej priliki se bodo razdelili diplomi častnim občanom izvoljenim po obč. zastopu na Teharjih. V večjo proslavo tega dne sodeluje „celjsko pevsko društvo". K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. Anton Soklič, posestnik in župan na Koroški Beli, 3 gld.
—	Gosp. Luka Svetec, notar v Litiji, 10 gld. — Neimenovan 5 gld. — P. V. 10 gld. — Gosp. J. Kalan, kaplan iz Kamnika, 2 gld. — Nekdo 10 gl.
—	Gospa Zormanova 1 gl. — G. J. Brence, župnik pri sv. Gregorju, 2 gld. — Go^p. J. Nagode, župni upravitelj v Trebnjem, 5 gld. — Bog plačaj blagim dobrotnikom ter jim obudi mnogo naslednikov, ker pritisk na dijaško mizo je hud in število podpiranih zelo veliko.
Telegrami.
Dunaj, 18. septembra. „Corr. Bur." dementuje vest dunajskih listov, da je grof Badeni ovrgel trditve tirolskega namestnika grofa Merveldta z ozirom na južno-tirolsko vprašanje.
Fasing, 18. septembra. Včeraj zjutraj se je pojavila v tukajšnji tovarni velika eksplozija, vsled katere je bilo ubitih pet oseb in več ranjenih. Jedna se še pogreša. Strojni lokal je popolno razdejan.
Madrid, 18. septembra. Majorški škof je izobčil finančnega ministra, ker je ta prodal veliko cerkvenega posestva. Ministerski svet je sklenil, obrniti se v tej zadevi na vatikansko sodišče. Finančni minister vloži takoj ostavko, ko se vrne kraljica v prestolnico.
Carigrad, 18. septembra. Turške čete ostavijo Tesalijo mesec dnij potem, ko si grška vlada zagotovi denar za stare upnike ter se dotični zakon odobri in objavi.
Kaneja, 18. septembra. Poslaniki v Carigradu so pooblastili konzule, da smejo porabiti polovico carinskih dohodkov kot plačo turškim orožnikom pod mej narodnim poveljstvom.
New-York, 18. septembra. Iz Mehike se poroča, da so se pojavili tam veliki nemiri. Druhal je vlomila v ječo ter oslobodila nekaj kazneneev. Policija in vojaštvo je are-tovalo nad 20 oseb._
Neprenosljivega nilska Je
Tamio-chiniii tinktura za lase.
Okrepčaj« ln ohranjuje lailiče in preprodaje Upadanje las. Oena 1 stekl. z rabllnlm navodom 50 kr.
Jedlaa zaloga	57 33 a
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v LJubljani,
Besljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo zaieiodeo (Tinctura Rhel composita G. Piocoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v črevesih, Istotako tudi proti jetrnim In žolčnim izlivanjem.
BolniSnica usmiljenih bratov.
Gradec, dnć 2. februvarija IC97.
Provinoijal brat Emanuel Leltner.
232 100-49	nadzdravnlk.
u **
a> -jr 0
™
(ti
i—I ca
s-
■Si
m »
Ф 2 ■H -a
O ~
-sc
a>
<X> co
> K!
najilitlje
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnlh ia prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč-(I.)	nostjo.	4 38
Najboljia dijetetična in osvežujoča pijača.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
v Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Umrli no:
17. septembra. Zofija Dolenc, mizarja bei, 4 mesece, Po-'ci trg 5, črevesni katar — Ivan Staut, delavca sin, 1 leto, Florijanske ulice 32, želodčni in črevesni katar. — Marija Kos, hišnikova žena, 61 let, Karlovska cesta štev. 15, srčna hiba.
Ti
"žne
cene v Ljubljani
duć 18. septembra.
	gl-lkr.			gi.|kr J	
Pšenica, m. st. . .	ll! 20		Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	82Ј
Rež, - . . .	8	—		—	
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	—	
Oves, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	8	80	Goveje meso, kgr.	—	6*1
Proso, „ . . .	8	50	Telečje „ „ .	—	62
Koruza, r . . .	6	40	Svinjsko „ „ .	—	36
Krompir, „ . .	2	60	KoStrunovo „ „ .	—	
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....	—	50
Grah, „ . . .	12	_	Golob.....	—	18
Fižol, ....	12	—	Seno. 100 kgr. . .	1	78
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „ . .	1	60
Mast, „ . .	_	76	Drva trda, 4 kub. m.	7	—
Špeh svež, „ , .	—	70	„ mehka, 4 „ „	4	50
Meteorologično porodilo.
		Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju			-■a
a rt а	баз opazovanja			Vetrovi	Nebo	fS j ■g s* >
17	9. zvečer	731-7	12 4	sl. sever	dež	
						
18	7. zjutraj 2. popol.	732-5 732-3	11-2 18-2	brezv. sl. jvzh.	megla del. jasno	5-8
Srednja včerajšnja temperatura 13 2°, za 1-4 pod normalom.
Mestna občina v Radovljici sprejme takoj
občinskega tajnika,
kateri bode imel delovati tudi pri mestni hranilnici. — Plača po dogovoru.
Prošnje vložiti so do 22. septembra t. 1. pri mestni občini Radovljica.	032 3—2
Hotel v najem!
Manjši hotel v trgu blizu velike železniške postaje, ki je sedež okrajnega sodišča, daje se V najem.
Pojasnila dobć se pri gosp. Ivanu Pintarju v Ljubljani, Soteska it. 10. 633 з-i
U tajnik,
zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter s spričevali, da ima sposobnost redno opravljati občinske posle, se sprejme v službo pri podpisanem županstvu s 1. oktobrom t. 1.; če pa bi ne bilo mogoče, po dogovoru.
Občina plača gld. 400'—, in postranski zaslužek gld. 100* — , od enem bi moral prevzeti tudi vodstvo posojilnice z letno plačo gld. 100-—; vprihodnje se bode zadnja povišala.
Pismene prošnje s priloženimi spričevali pošiljajo naj se do 1. oktobra t. 1.
županstvu v LoSkempotoku,
pošta Travnik pri Rakeku.
636 3-1	j- Bartol, župan.
Sv. Petra nasip it. 5 v Ljubljani. |
fi Naznanilo preselitve in priporočilo.
Prežah, duhovščini in slav. občinstvu si usojam uljudno naznaniti, da sem preselila iz baraka v Lattermannovem drevoredu pod t\rdko
Ж Fr. Dežman
posiujo« knjinoveški obrt
M St. Petra nuii št 5 т Ljubljani.
«
v mesto na > <
5
H
Ob tej priliki se toplo zahvaljujem za obilno na- Гф,
klonjenost ter prosim mi isto tudi v bodoče ohraniti.	rJ
Vsako najmanjše naročilo izvršeno bode v moji delav-	[Џ
niti točno, natančno po nizki ceni.	L*
Velespoštovanjem Гф
551 5 -5	Fr. Dežman. №
Sv- Petra nasip št. 5 v Ljubljani.
Ivan Kordik
v Ljubljani Prešernove (preje Slonove) ulice št. 10—14
priporoča po najnižji ceni svojo dobro uravnano zalogo
galanterijskega, popotnega in pisalnega blaga, igrač in drobnin, raznega blaga za sedlarje in črevljarje.
V zalogi ima tudi nože, vilice in žlice lz apake
in apaka-srebra, za katerih trpežnost jamči na 10 let.
Trgovcem in krošnjarjem znižane cene! Zunanja naročila se točno in tukaj izvršujejo.
616 3—3	Velespoštovanjem
Ivan Kordik.
LUDOVIK BOROVNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puSek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje star« samo kresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvriuie. V s- puške so na o kr. pre>ku«evalniei in od mene preskušene.	655 52—52
Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj.
4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih In priznalnih diplom.
Kwizde korneuburški redilni prašek.
Žlvinozdrav. dlet. sredstvo za konje
govedo In ovce. Rabi se ie tekom 43 let, po največ hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavljs, v zboljšanje mleka in da
daje več mleka. Cena škatlj. 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva se v vseh lekarnah in drogverijah.
Glavna zaloga:
Franc Iv. Kwizda
e. in kr. avstr.-ogrski in k. ru-niunski dvorni zalagatelj
okrožni lekar v Korneuburgu
112 7 pri Dunaji. II.
Ivan Škerjanec, gostilničar v Ljubljani,
Kopitarjeve ulice št. 6, priporoma 624 6-5
iz zanesljivega prašičjega mesa, lastnega izdelka. Razoošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pošti proti povzetju.
Vsak torek in petek večer dobe se sveže klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni, kjer se tuči pristno, naravno vino.
•• Ji лј
te o =
® - O o O.
CO Z3
s x>
s
S O
S J Ji
S 2 o
.2 s
i?* 2
3-S s®
* S"
^ Š S
-O T>
tito o b
-H	S
-O 3
• T3
S&b.s
a
д-" j«
1	л
O «
2	S 2 G > >
® S-s >
O
«e
® » » , ф M
w
u,
bc oe
■M Ри
= w
21
C U «
o
M *
1-5
>w
® i-v » o
OJ > o,-
s-S-"8.
iм j-s о^ o
M
o
Prej. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnloo
sa
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z nmetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gruden. Annenstraase 30.
Najboljša «pričala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
m
;a Holidno blngo, b:
mizarski obrt
v Ljubljani, na Dunajski cesti st. 15
(v Medjatovi liiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe S gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Ceni Inik s podobami zastonj in franko.	322 35—19
M
M
|K
u
i
: a Najnižje cono. EX!
M
Mlađ, dobro izurjen
trgovski pomočnik, blagajničarica ali prodajalka
in
išče se za trgovino z mešanim blagom. — Kje, pove upravništvo „S ovenča".	622 3—3
V lekarni se tudi dobiva: Pristno francoeko žganje v originalnih steklenicah po (10 in 40 kr.. med. konjak, med. malapra, najboljša, vse po najnižjih ccnuh. Želez-nato klneiko vino. sagrada vino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina - železnati malaga
kot dijetetično, krepčtijoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1-80, pol stekl. gld. I —
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Nlardetschlaeger)
-v LJubljani
kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno.	54 52—36
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso (lrugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavliaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-37
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in
v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
-ЛГ—T]
f^^TT^TT ^ ТГ „T ^Т^Т^Ј
50 Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril! [H]
ure p lili
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov _ in prstanov.
i Zaloga Styria-kolcs in raznih drugih zistemov.
* Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši.
Ceniki so franko na razpolago.
Novost: IT SteiiHke (Pendel-) ure z godbo
Л	po jako nizki ceni.	711 45
g^Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotoviu.
I
II
Pleskarski in lakirarski obrt
t v r d 1« o
Josip Пакотее v Ljubljani
= na Bregu štev. 20 =
I]
I
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno izvrženo imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega Hi materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52—49
^уД	fefi
I
J^Lnjigarna;	■■
Kleinmayr-ja & Bamberga
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporočasvojo	625 6—5
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učilišcih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejiih izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih oenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
Št. 9818.
Razglas.
627 8—2
Ziradi oddaje brez odkupa zemljišč na 11.459 gld. 39 kr. proračunjena zgradbe 4272 m dolge deželne ceste Gomila-Štamperk v cestnem okraju trebanjskem se razpisuje
ponudbena razprava
ii(i dan 27. sept. 1897.
To delo se bo oddalo počez ter je s 5% vadijem zgornje svote opremljene, s 50 kr. kolekovane ponudbe podati uajkasueie do 12. ure opoludne zgoraj določenega dneva podpisanemu deželnemu odboru.
Ako se ponudba sprejme, bo vadij popolniti na 10% zdražnine, položi pa se vadij lahko tudi pri dtželni blagajnici; v poslednjem slučaju je ponudbi priložiti položnico.
Dotični načrti, proračun troškov, splošni in nadrobni pogoji so na videž razgrnjeni pri načelniku okrajuocestuega odbora trebanjskega, g. Juliju Treo, graščaku v Malivasi pri Trebnjem.
Ponudnik mora v s^oji ponudbi izrecno izjaviti, da je načrte proračun troškov, splošne in Dadrobne pogoje natančno pregledal in da se tem določilom, ako delo izdraži, brez pridržka podvrže ter zaveže zgradbo natančno po teh določilih za ponudeno sveto izvršiti. Ponudnik podpiši ponudbo s svojim imenom in priimkom ter pristavi svoj poklic in svoje bivališče.
Ponudeno ceno je zapisati s številkami in s črkami.
Rizsojo in izbor med došlimi ponudbami si deželni odbor pridržuje brezpogojno.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dnč 12. septembra 1897.	_
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajočih potrebščin; posebno pa opozarjam na
Xovo! НЗЗГО&д^ЧГкЕвр
ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje priporočati.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča le z izdelovanjem orožja, priporočam se p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, ker izvršujem vse v mojo stroko spada-dajoče nove naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
534 20-6
Velespoštovanjem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk ln bogočastje prlpu&čenl
mali, srednji in veliki
v slovenskem Jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravnokar izšel ter se dobiva
mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalei dobe primeren popust.
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar,
318 26—9
na Dunajski cesti v Ljnbjani,
priporoča svojo zalogo vseli ATSt
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nih?lnih, stenskih in budilnih ur so vtdno v zalogi. SBJT Poprave se dobro in solidno izvršujejo.

ED. MAHR
si dovoljuje uljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da je dne 15. septembra t. 1. zopet odprl svojo
trgovino s parfemi, toaletnimi predmeti in pisalno pripravo
v Židovskih ulicah št. 4
(Garliczy-jeva hiša),
ter prav udano vabi k obilnemu obisku. 6S9 5—2
ii
83Г
«s-

I. kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
eieeativ-fimež (sušilo)
priporoča najceneje 59 104—102
cflčolf dVaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Jemljem si čast, naznaniti svojim častitim kupcem in občinstvu sploh, da sem se s svojo
Prizadeval si bom, da se s prav rećlno in skrbno postrežbo vrednega storim dosedanjega zaupanja v mojo tvrdko
S spoštovanjem
Uetanorljouo lota 1870.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
a> o
3
w
O
ft
Irajoe sa goapode.
boli ohtffon, gladke na prolh, br.i •rratnlka, brei m.nS.t, 17 Trat lodn» od gld. 110 do i T» »«•• » „ « !5 „ 15-■rajo» ia doBk*, t«Tolllostlb, alcerkakor gornl«
tedna od gld. 1— do 110 •■» „ 5 75 7'Tfl • vltloe «a goipodo, « rra»
ledno 80 kr. do gld. 140 loat gld. 4 do gld. 7 80 Dvanajat ovratnikov od gld. 180 do 8-80. Dvanajat maniet od gld. 3*90 do 460.
is prodiogr
(VorhecJen) •d gld. 8*85 do 6'—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•T. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarioo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 36
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 47-32 priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kabljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke.
Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Domača umetnost!
Podobarski i pozlatarski ateljć
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32-34
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltarjev
iz lesa v po'jubnem slogu,
kipov
in
svetniških sob
iz gipsa , kamna , lesenih itd.
Oltarne skupine
_ iz različnega materijala.
Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri župni cerkvi na ieiici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpisanega predstojništva.
Predstojništvo župne cerkve na Ježici,
dn4 30. julija 1897. 505 52-8
llol>i*o o 1> vsaia jen.
glasovi r
je na prodaj po nizki ceni. — Več pove Luka Sevnik v Št. Juriju, pošta Grosuplje. 628 2—2
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od tedaj nadalje to le oblastveno rogi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamioa)
lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtičnlh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
Preskušan in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučno bolesti krč v želodcu itd. ter jo vpora-bno notranje in zunanjo. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju va-rlhu'1. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponareabo. Pazi naj se toraj vodno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalco in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupco nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočlh drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj so naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogateo-Slatinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih eteklenic 4 krone CO vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Thierry, lekarnar
139 20—17 v Pregradi pri Rogateo-Slatinl. 396 30-15
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v LJubljani.
loo do 300 m
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreieher, BudapestVIll, Deutschegasse 8. 459 10-5 198 7
Vsled odloka o. kr. za mesto dele^. okrajnega sodišča v Ljubljani z dp<5 17. septembra 1897, št. 20.629 razprodajale se bodo
dne 20. septembra t. 1.
popoldne ob 2. uri v farovžu v Freski v zapuščino umrlega gospoda župnika Martina Derčarja spadajoče premičnine, kakor:
konj, krave, srebrnimi, vino, pohištvo in kmetijsko orodje.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1897.
»r. Fran Vok,
635 2—2	c. kr. notar kot sodni kemisar.
Ker vsled potresa pri vsem svojem prizadevanji nisem mogel dobiti primernih prostorov, moral sem opustiti svojo kavarno. Danes pa mi je čast, naznaniti svojim p. n. gostom in častitemu občinstvu sploh, da sem otvoril
na Sy. Petra nasipu št. 2, y novi Mayr-jevi hiši, na vodo
kavarno „Valvasor".
Zagotavljam, da se bom potrudil, slavnemu občinstvu vsigdar postreči z dobro kavo, z izvrstnimi pijačami in z dobro postrežbo. Na razpolago imam tudi razne slovenske, nemške, italijanske in francoske časnike. Prosim mnogobroj-nega obiska ter beležim
z vsem spoštovanjem
623 3-3
Andrej Stuiipaii,

ШИВ Dunajska borza, ffegl
Dnč 17. septembra.
Skupni drtavni dolg v notah .... Skupni držami dolg ▼ srebra . . . Avstrijska zlata renta 4%
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4K, 200 kron . Iritro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld, . ... Lokdon vista..........
tO surk......
10 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci O. kr. cekini . . .
. 101 gld. 95 kr.		
. 102		05 .
		75 .
. 101		75 .
. 121		70 .
. 99		45 .
. 942		
. 369		76 .
. 119		75 .
j. 58		67'/,.
U		73 .
		52 V,.
		05 .
6	•	65 .
Dnč 17. septembra.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	159 gld.
6« državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160 .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189 .
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99 .
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 „
Dunavske rravnavne srečke b% ....	129
Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	109
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 Prijoritelne obveznice driavne železnice . . —
.	» južne ieleznice 3% .	182
.	. južne ieleznice b% .	126
dolenjskih železnic 4% 99
— kr.
25 . 50 . 60 .
50 50
80
25 30 50
Kreditne srečke, 100 gld......
4% srečke dunav. parobr. družbe, 10C „._ Avstrijskega redečega križa srečke, 10 gld
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genčis srečke, 40 gld......
Waldsteinore srečke, 20 gid.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st/ Akcije tržaikega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Hontanska družba avstr. plan. . . .
198 gld. 156 „
50 kr.
1.	19		25
	26		50
	72		—
	79		25
	57		—
	22		50
•	162		50
r.	3385		—
	400		—
•	85	B	—
	—	m	—
»	135		40
•	166		—
	127	•	37
SV Nakup in prodaja XB r istovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanje и zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj*
najmanjšega dobitka. K s 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Kenjarnična delniška družba
„H ЕВ€Г
Wollziili it. 10 DnnaJ, Ririibilfirstrusi 741.
t*
_ Pojasnila"SS v vseh gospodarskih in Inaninih stvarsh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulasl|sklb vrednost»'.* psplr|sv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče «brestovanja pri popolni varnosti V naloženih glavnio.
visocega