8 5 5'+ aa 6 C K'0, 3SRE0NJA KMJ I 1 i*CA PRIhnuKSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-> ,, n/, Abb. postale I gruppo LCI13 41)0 UT Leto xxxvn. Št. 107 (10.929) TRST, četrtek, 7. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OSTER ODGOVOR TAJNIKA PSI NA NAPAD VODSTVA KD preverjanje Bettino Craxi zahteva političnega in upravnega dela vlade Svarilo KD glede «križarske vojne» proti splavu - Preokret linije v PRI RLM — Craxi je odgovoril na predvčerajšnji napad tajnika KD na socialiste brez najmanjšega odloga in sicer tako, da mu je vrnil še več kot milo za drago: zahteval je «hitro preverjanje o političnem in upravnem delu vlade*. Piccoli je bil namreč na zasedanju vsedržavnega vodstva KD (bržkone tudi zato, da se vnaprej brani notranjih napadov glede premajhne odločnosti pred stalno politično iniciativo PSI), ki je včeraj soglasno odobrilo njegovo poročilo, ostro zavrnil možnost socialistične konkurence za prevzem predsedstva vlade, hkrati po obtožil PSI nedoslednosti, ker sklepa v de- V Rimu sc je končala vsedržavna konferenca o vojaških služnostih RIM — Predstavnik’ vlade, parlamentarci, predstavniki deželnih odborov in krajevni u-pravitelji so dveh dneh obširne razprave na vsedržavni konferenci o vojaških služnostih pozdravili predlog o porazdelitvi služnosti po vsem ozem . Iju, da bi bremena nosile vse in ne samo nekatere dežele. Prisotnost številne delegacije iz Furlanije - Julijske krajine, ki je po Sardiniji tista dežela, ki jo najbolj bremenijo vojaške služnosti, je dala konferenci svoj pečat, saj so prav tu zahteve o omejevanju in odpravi najbolj glasne in konkretne. Med drugim so se vsi zavzeli za odpravo vojaškega poligona Maniago-Dandolo, ki bi -ga morali premestiti v kako drugo deželo. V razpravi je prišlo tudi do ostrega prerekanja med predstavnico Furlanskega gibanja Puppinijevo. . in predstavniki generalštaba. .Stališče odbora F-JK na Je, podal predsednik Gomelli. želnih in krajevnih upravah'zavezništva s KPI. Socialistični tajnik pa ga je porinil po vsem videzu spet v defenzivo, saj zahteva po preverjanju delovanja vlade jasno namiguje na prvenstveno odgovornost KD za njeno neučinkovitost (očitek, ki ga izražajo sicer tudi druge vladne stranke, zlasti PRI). V intervjujih obema državnima televizijskima mrežama je Craxi obenem potrdil, da bo PSI branila levičarske uprave, ki jih tradicionalno vodi skupaj s komunisti. Glede referenduma o prekinitvi nosečnosti je tajnik PSI (dasi v zmernih tonih) obsodil »križarsko vojno:, klerikalnih krogov in je posvaril KD, da bi njena morebitna zmaga «izzvala težave* v odnosih med Cerkvijo in državo, med političnimi silami in v državni skupnosti. Medtem se pojavljajo znamenja zaostrovanja v notranjih odnosih pred današnjim zasedanjem centralnega komiteja PSI, ki mora izvoliti vsedržavno vodstvo stranke in odobriti 25 sklepnih resolucij, ki so bile predložene na nedavnem kongresu. Zastopnik levičarske struje Cicchitto zatrjuje v nekem članku, da je v Palermu nastala «nova» stranka, ne ve se pa kakšna, in postavlja v dvom vstop levice v novo vodstvo PSI. Tudi ostale skupine socialistične levice, ki se združujejo okrog bivših tajnikov De Martina in Mancinija in skupaj predstavljajo okrog 30 odstotkov članstva, ne kažejo ni-kakšne vneme za sodelovanje v vodstvu, če se ne razčistijo notranji odnosi in stnerpicc političnega boja. * Pomemben -politični dogodek je bila ■ tudi včerajšnja.tiskovna konferenca 'tajnika PRI Spadolinija. ki je obrazložil svoje poročilo za kongres republikancev, ki bo v Rimu od 22. do 26. t.m. Že naslov dokumenta, «Nujnostno stanje brez solidarnosti*, kaže na preokret politične usmeritve PRI, ki se je doslej zavzemal za večjo odprtost do KPI, kateri se sedaj očitno odpoveduje. Temeljne postavke Spadolinijeve politike so: gospodarska politika za zajezitev inflacije, nepopustljivi boj proti terorizmu in neomajna zvestoba atlantskemu zavezništvu. V poslanski zbornici «afera Italcasse» RIM — V poslanski zbornici se je včeraj začela razprava o dovo- ljenju za sodni pregon proti skupini poslancev, ki so vpleteni v afero «Italcasse» (Amadei PSDI, Battaglia PRI, Micheli in Pucci KD). Vso zadevo je sprožil članek v nekem tedniku že leta 1978, ko je Banca dltalia ugotovila, da je »Italcasse* nakazala štirim strankam 1.140 milijonov lir. ZDA podijo libijsko diplomatsko zastopstvo WASHINGTON - Oblasti ZDA so pozvale Libijo, naj v roku 5 dni zapre veleposlaništvo in odpokliče vse diplomatsko osebje, češ da Libija podpira mednarodni terorizem. VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI Rognonijevo poročilo o ugrabitvi Cirilla RIM — V odgovoru na številna vprašanja poslancev o dvojnem ** mcru in ugrabitvi deželnega odbornika Kampanije Cirilla se je notranji minister Rognoni včeraj dopoldne v poslanski zbornici ponovno zavzel za nepopustljivo stališče do teroristov. Podal je obširno in podrobno kronologijo terorističnega dejanja, prikazal napore preiskovalcev in izrazil domnevo, da so umora in ugrabitev izvedli pripadniki rimskega voda rdečih brigad, ki so jim pomagali drugi vodi j* podporo «domačinov». Minister Rognoni je tudi povedal, da se lahko iz vsega dosedanjega gradiva lahko izlušči poskus teroristov, da bi ugrabitev Cirilla «po-vezali z napetostjo in boji v deželi, poskus torej, da bi prevratništvo prikazali kot proletarsko pravico*. Glavni cilj sedanjega terorističnega dejanja je po Rognonijevih besedah iskanje podpore med prebivalstvom Juga, potem ko jim je ta poskus v tovarnah na Severu spodletel. Minister je prepričan, da jim ne bo to uspelo, saj niso ljudje nasedli na tako spletkarjenje in izsiljevanje. NAPETOST V SEVERNI IRSKI NENEHNO RASTE Današnji pogreb Bobbgja Sandra povod za nov spopad s policijo ? Zaenkrat se irskim separatistom bolj splača na miroljuben način izkoristiti ogorčenje svetovne javnosti - Deljena mnenja v londonskem parlamentu BELFAST — Vso Irsko pretresa od včeraj val nasilja. Spopadi med policijo in pristaši Bobb.vja Sandsa, mladega ulstrskega..poslanca v britanskem parlamentu,, ki je po 66 dneh gladovne, stavke umiri v : jet-nišnici Maže. so "se razširili tudi na južni del 'irskega otoka, kjer je miroljubna demonstracija kakih tisočih Sandsovih somišljenikov kaj »ie-LFAisT — Eden med tolikimi prevoznimi sredstvi, ki so jih včeraj sežgali Sandsovi pristaši v Severni Irski (Telefoto AP) kmalu prerasla v pravcati upor s sežiganjem parkiranih avtomobilov in razbijanjem trgovinskih izložb Kot poroča londonska policija je bilo v zadnjih 24 urah vsaj 23 ranjenih. štirje od teh so celo v življenjski nevarnosti. Napetost v vsej deželi torej nenehno raste, čeprav opazovalci menijo, da bo svoj višek dosegla šele po Sandsovem pogrebu, ki bo- rW nes v katoliškem pokopališču v Milltovvnu. Pripadniki lRA so že napovedali, da bodo svojemu članu pripravili pravi vojaški pogreb z izstrelitvijo salv in salutiranjem. Ni še mogoče predvidevati, ali bodo nato orožje usmerili na britansko vojsko in policijo, vsekakor varnostni ukrepi, ki so jih sprejeli, dajejo sklepati, da se zavezniki osrednje londonske vlade pripravljajo na čelni spopad. Zaenkrat se irskim separatistom verjetno bolj splača, da Sandsovo smrt izkoristijo na miroljuben način in izkoristijo odpor in ogorčenje svetovne javnosti v svoje namene. Kakorkoli že, Bobby Sands bo ostal zabeležen kot prvi britanski poslanec, ki je poskušal spremeniti politiko vlade na svojevrsten način — s samomorom. S tem dejanjem si je prav gotovo zagotovil vzdevek mučenika, kar doslej ni uspelo še nobenemu Ircu ki je s terorističnimi dejanji skušal uveljaviti svoje narodnostne in verske težnje. Za take je Sands nrav gotovo vrednejši mrtev kot živ. Če- PROCES STABILIZACIJE V KOSOVU BO TERJAL POTRPEŽLJIVO DELO CENTRALNI KOMITE ZK SRBIJE JE RAZPRAVLJAL 0 VZROKIH IN POSLEDICAH DOGODKOV V KOSOVU BEOGRAD — Smo sredi razrednega boja za ohranitev in nadaljnji razvoj pridobitev naš’ socialistične revolucije v delu naše države. To je izjavil predsednik CK ZK Srbije dr. Tihomir Vlaškalič v referatu na včerajšnji seji CK ZK Srbije, ha kateri So obravnavali vzroke in Posledice dogodkov v SAP Kosovo. Vlaškalič je med drugim govoril Judi o odnosih z Albanijo, ki so “jli s stihijsko prakso in nekritičnim odnosom do albanskih pobud na mnogih področjih- omejeni na odnos Albanija - Kosovo. To je v središče odnosov pripeljalo ozko nacionalno problematiko in očitno o-toogočilo velik ideološki vpliv iz Albanije v obliki nacionalistične in Iredentistične indoktrinacije. Hkrati je manjkalo organizirano in temeljno idejno delo znotraj Kosova, tudi pri razkrinkanju stalinističnega sistema v Albaniji in javno prikazanih ozemeljskih hotenj do delov . ugoslavije. Boj proti albanski nacionalistični zavesti, posebno pri mladih, ki so bili zapeljani, ne sme biti sektaški in birokratski, je poudaril Vlaškalič. Boj mora biti trajen, vsakodneven in marksistično argumentiran. Glavni pogoj za uspešnost takšnega idejnega dela je močno in široko odpiranje izobraževanja, znanosti in kulture Kosova do jugoslovanske skupnosti, sodelovanje in neposredna zveza šol in časopisov, ljudi in ustanov, odpiranje širokih UMRLO JE PETNAJST ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI KOSOVEM POLJU KOSOVO POLJE — Včeraj, nekaj minut pred 14. uro, se je na progi Kosovo polje — Peč pripetila huda nesreča. Med železniški-ma postajama Metohija in Volujka je tovorni vlak naletel na drezi-no, na kateri je bilo tedaj 15 delavcev. V trčenju so vsi izgubili življenje. Na kraj nesreče sta takoj prišla predsednik IS skupščine Kosova Bahrin Oruci in pokrajinski sekretar za notranje zadeve Mustafa Sefedini. Vzroke nesreče še preiskujejo., (dd) (. horizontov družbenega, kulturnega in znanstvenega napredka. Ob koncu referata je Vlaškalič dejal, da se je treba zavedati, da so pretekli dogodki in sedanji napet položaj na Kosovu zapustili globokp sledove. Zato proces stabilizacije ne bo potekal enostavno in bo terjal dosti časa ter veliko odločnega in potrpežljivega političnega delovanja. «Prav zato moramo biti enotni in odločni v velikih nalogah in obveznostih, ki so pred nami,* je dejal. Miloš Minic je v razpravi opozoril na to, da so dogodki na Kosovu vznemirili ljudi v Jugoslaviji, so pa tudi opogumili nacionaliste v Srbiji. Za ZK Srbije je izjemno pomembno, da se med zaskrbljenostjo in šovinizmom, ki vso albansko nacionalnost Izenačuje z iredentisti, potegne jasna črta. Srbski nacionalisti niso številni. cLahko pa po vzročijo veliko škodo, če se jim ne bomo pravočasno postavili po robu. V boju moramo računati na vztrajnost sovražnika, ker je ogrnjen z »marksističnim plaščem*, čeprav se po svoji reakcionarnosti nič ne razlikuje ob balistov in zogistov. Zato je treba nacionalno uveljavitev jas no ločiti od nacionalizma, je nadaljeval Minič in dodal, da je največja napaka ZK Kosova in njegovega vodstva v tem. ker ta meja ni bila potegnjena in ker ni pravočasno potekal brezkompromisni boj. Tako so bila nacionalizmu široko odprta vrata, saj so se iredentisti poistovetili z zastopniki nacionalnih interesov. Dragoslav Markovič je dejal, da mora Jugoslavija še naprej razvijati sodelovanje z Albanijo. To sodelovanje pa mora poslej potekati na jugoslovansko-albanski in ne na kosovsko-albanski ravni, tako kot se razvija z drugimi državami. Proti Albaniji se ni treba zapreti, saj se jim je seveda treba zahvaliti za pomoč pri učbenikih in določiti skupno odgovornost vseh, ker je sodelovanje potekalo tako kot je. Kurtes Saliu pa je spregovoril o delovanju sovražnih skupin, ki jim je uspelo zbrati manjši del mladine in nekaj delavcev. Saliu .je povedal, da je sovražnik poskušal vse, da bi pripeljal ljudi na ulice. Zato so tudi imela gesla prikrit socialni karakter. Delavcem in kmetom so govorili, kako jim «ubi-jajo otroke*, da bi se tudi oni vključili v demonstracije. Sovražnik pa se ni izogibal niti odkritim kriminalnim pritiskom in grožnjam, da bodo vsakemu, ki se ne bo udeležil demonstracij, zažgali hišo. Ivan Stambolič je opozoril, da ne gre podcenjevati negativnih političnih posledic drobljenja SR Srbije, predvsem njenega ožjega območja. To srečujemo v govorih politikov, v uradnih dokumentih, v tisku in na televiziji, pa tudi v strokovni literaturi. To ne ustreza ali na je v nasprotju s temeljnim smislom ustave. Ker — kaj na primer lahko pomeni termin »ožja Srbija* ali »Srbija brez pokrajin*, ko predvsem izključuje bistveno oznako socialistična republika, (dd) prav je namreč več kot četrtino svojega kratkega življenja preživel v zaporu zaradi pripadništva irski republikanski armadi in posesti orožja, Sands, do nedavnega, sploh ni bil značilna in pomembna osebnost v tej tajni separatistični organizaciji. Obtoževali so ga celo, da je slabo vodil gladovno stavko sedmih somišljenikov, ki so po 53 dneh, navzlic temu. da jetniške oblasti niso ugodile njihovim zahtevam, prekinili svojo akcijo. Razen tega je Bobby Sands šele 13. Irec, ki je v zadnjem stoletju izdihnil, ker se je prostovoljno odrekel hrani, da bi protestiral proti «britanski kolonizaciji* v Ulstru. Vendar pa so prvi učinki tragične smrti irskega republikanca že vidni. Po vsem svetu potekajo množične protibritanske demonstracije — pred britanskim veleposlaništvom v Chicagu je na primer protestiralo 3500 ljudi — prve »razpoke* in razhajanja pa so opazna tudi v samih vrstah londonskega parlamenta. Včeraj .je na primer dvanajst laburističnih poslancev podpisalo resolucijo, s katero izraža jo globoko obžalovanje za smrt Sandsa, hkrati pa kritizirajo stališče, ki ga je zavzela Thatcherjeva glede jetni-ških zahtev. Laburistični poslanci ugotavljajo, da je Sands umrl, ker mu vlada ni priznala nekaterih ugodnosti, ki jih v zaporu v Mazeu sicer uživa že 350 «navadnih» .jetnikov. V bistvu gre le za različni stališči: britanska vlada priznava «privilegije* le tistim jetnikom, ki se obnašajo dobro in pokorno, pripadniki IR A pa so mnenja, da jim ugodnosti že same po sebi pritice-jo, ker se imajo za politične pripornike. Na osnovi teh besednih iger je Bo'oby Sands žrtvoval svoje življenje. Njegova brezmiselna akcija pa prav gotovo ne bo izboljšala stanja v Severni Irski. DELEGACIJA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DANES IN JUTRI NA URADNEM OBISKU V DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI Na povabilo predsednika deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Maria Collija prispe danes delegacija skupščine SR Slovenije, ki jo vedi predsednik Milan Kučan, na dvodnevni uradni obisk v Furlanijo - Julijsko krajino. To bo drugo srečanje med predstavniki obeh skupščin; leta 1977 je namreč delegacija Furlanije - Julijske krajine obiskala Slovenijo. Delegacijo skupščine SR Slovenije bodo sestavljali še podpredsednik skupščine Ludvik Golob, predsednik zbora občin skupščine Silva Jereb, predsednik zbora združenega dela skupščine Emil Tomažič, predsednik komisije za mednarodna vprašanja Bojan Lubej, predsednik skupščine novogoriške občine Jože šušmelj, podpredsednik skupščine piranske občine in predsednik obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti za kulturne dejavnosti Elio Musizza ter tajnik komisije za mednarodna vprašanja Borut Plavšak. Gostje bodo najprej položili venec v tržaški Rižarni, nato pa bo na sedežu deželnega sveta uradni razgovor z delegacijo Furlanije - Julijske krajine, ki jo bodo poleg predsednika Collija sestavljali podpredsednika Del Gobbo in Bertoli, tajniki Specogna, Iskra, Erinano in Persello ter predsedniki svetovalskih skupin. Pogovorom bo' prisostvoval tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. V popoldanskih urah si bodo gostje ogledali naprave tržaškega pristanišča, nato pa jih bo sprejel predsednik deželnega odbora Comelli. Jutri bo delegacija zapustila Trst, počastila spomin padlih v Gonarsu, si ogledala nekatere zadružne objekte, popoldne pa se bo na sadežu goriške pokrajine srečala z enotno delegacijo Slovencev v Italiji. Obisk se bo uradno končal s podpisom protokola, ki ga bosta predsednika Mario Colli in Milan Kučan podpisala na sedežu goriške pokrajine, nato pa si bo delegacija še ogledala gradbišče Kulturnega doma v Gorici in naprave na mejnem prehodu štandrež - Vrtojba. Obisk vsekakor potrjuje prijateljstvo med obema sosednjima deželama in bo nedvomno nova priložnost za preverjanje skupnih dosežkov na številnih področjih sodelovanja. Ob tej priložnosti smo zaprosili predsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Maria Collija in predsednika skupščine SR Slovenije Milana Kučana za izjavi o tem, kaj pričakujeta od današnjega in jutrišnjega obiska, kako se sodelovanje na deželni ravni uokvirja v splošne odnose med obema državama in kakšno vlogo lahko, pri razvoju teh odnosov, odigrajo narodnostne manjšine. Obema predsednikoma se za odgovor prisrčno zahvaljujemo. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SR SLOVENIJE MILAN KUČAN: MANJŠINAMA ZAGOTOVITI P0G0JEr DA BOSTA LAHKO OPRAVLJALIZBUŽEVALNO VLOGO Delegacija skupščine SR Slovenije z zadovoljstvom in s pričakovanji prihaja na povabilo deželnega sveta avtonomne dežele hovem uresničevanju smo že do- Furlanije - Julijske krajine na obisk v sosednjo prijateljsko deželo. S tem vrača obisk delegaciji deželnega sveta Furlanije segli nekatere vidne rezultate, vendar nas številne in najbolj zahtevne naloge še čakajo, tako pri razvoju obmejnega gospodar- Julijske krajine, ki je bila na skega sodelovanja in pri ureia- obisku v SR Sloveniji maja 1977. Obisk sodi v vrsto razvejanih in pogostih srečanj s predstavniki Furlanije - Julijske krajine, njenih demokratičnih političnih strank ter gospodarskega, kulturnega in športnega življenja, ki smo jih ob odprti meji razrili do . ^ . . takih razsežnosti, da. verjetno jasnega. sveta m varstva ,ju.fi. ,, Jadranskega morja, kjer smo do- predstavljajo novo kvaliteto v mednarodnih odnosih v tem delu, pa tudi širše v Evropi. Vsa ta neposredna srečanja najodgovornejših predstavnikov Slovenije in Furlanije - Julijska krajine bistveno prispevajo k razvoju in konkretizirajo iugoslovansko-italijanske odnose, ob odprti meji krepijo prijateljstvo, medsebojno razumevanje in enakopravno sodelovanje. Takšna kvaliteta odnosov med obema sosednjima državama z različnima družbenima sistemoma in mednarodnim položajem predstavlja pomemben dejavnik pri krepitvi miru. varno-sti in sodelovanja v evropskih in v svetovnih okvirih. Posledica takšnih odnosov so bili leta 1975 podpisani osimski sporazumi, ki so nova spodbuda in možnost za ma. kot dejavnika, ki na svojski sodelovanje med Slovenijo in Fur- način bogati naše odnose. Takšno tanijo - Julijsko krajino. Pri nji- vlogo pa lahko uspešno opravljata le pod pogojem, da so spoštovane njune pravice in jima je omogočeno, da negujeta in razvijata svojo narodno identiteto, jezik in kulturo. Zato se zanima mo in skrbimo za položaj naših manjšin v sosednjih državah in si prizadevamo, da ut jim pripadle vse tiste pravice, ki jim are-do na podlagi ustanovne listine združenih narodov in mednarodnih pogodb. Tako upravičeno pričakujemo, da bo demokratična Italija na osnovi ustave in v duhu in po črki osimskih sporazumov pospešila celovito zaščito in zagotovila enakopraven položaj slovenski narodnostni skupnosti v Italiji na celotnem območju, kjer živi. Namen obiska je, najkrajše rečeno, skupno oceniti stopnjo doseženega sodelovanja, ter pospe- ____ šiti uresničevanje nejmerih nepo- priznanja in zaščite njenih pravic ?ref?n‘h nalog, izhajajočih zlasti in njenega razvoja ter z drugimi xz vsmskih sporazumov, ki.vjih še vedno nerešenimi problemi. smatramo za integralno celoto, u katere za nas m za republiko Delegacija skupščine SR Slove- Italijo izhajajo določene, povsem nije bo sogovornike informirala konkretne obveznosti in odaovor-tudi o družbenem razvoju itali- nosti. Predvsem te smo dolžni iz- nju položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Pomembne naloge nas čakajo na področni prometnih povezav, sodelovanja luk severnega Jadrana, vodnega gospodarstva. energetike in no, drugih področjih, po vzoru skupnega načrtovania varstva okolja, pri segli prve rezultate. Med obiskom se bo delegacija skupščine SR Slovenije srečala s skupno delegacijo slovenske narodne skupnosti v Italiji, kar bo ponovna priložnost, da se seznanimo z na jaktualnejšimi vprašanji jaltske narodnosti v SR Sloveniji. Želimo tudi ob tej priložnosti poudariti posebno vlogo slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Jugoslaviji pri poglabljanju dobrososedskega sodelovanja med obema država- polniti, čeprav seveda ne mislimo, da so osimski sporazumi tudi že skrajna meja možnega sodelovanja med nami. MILAN KUČAN Predsednik skupščine SR Slovenije PREDSEDNIK DEŽELNEGA SVETA FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE MARIO COLU: SLOVENCEM VITALNI JE TREBA ČIMPREJ Z ZAKONOM ZAGOTOVITI PRIMERNO ZAŠČITO Obisku delegacije skupščine SR Slovenije pripisujem velik pomen, tako zaradi velikega ugleda naših cenjenih gostov, kot tudi zaradi trenutka, v katerem prihaja do obiska. Gre, kot je znano, za vrnitev obiska, ki ga je delegacija deželnega sveta pravila v Sloveniji v letu 1977, ko je prišlo do prvega srečanja med obema skupščinama. Jasno pa je, da ne gre zgolj za formalen dogodek. V teh dveh dneh namreč nameravamo pregledati, kaj je bilo narejenega, na čem delamo in kaj je še treba narediti za popolno uresničitev osimskih sporazumov. Zavedamo se institucionalne naloge, ki jo imamo kot deželni svet. Ne nameravamo segati v pristojnosti drugih državnih in tudi deželnih organov, vendar smatramo, da jo izmenjava mnenj o raznih vprašanjih lahko promocija in spodbuda, ki pospeši pot do rešitve — od strani pristojnih organov — vprašanj v zvezi s sodelo- Končan obisk «Alpc Adria» v Strasbourgu STRASBOURG — S srečanjem «ev-roparlamentarcev* dežel vzhodnoalpskega loka je včeraj v Strasbourgu končal svoj obisk pri evropskem parlamentu predsednik dežele Veneto in skupnosti Alpe Adria Carlo Bernini. V pogovoru z evropskimi poslanci je predsednik Bernini prikazal pomen skupnosti, ki združuje deset italijanskih, nemških, avstrijskih in jugoslovanskih dežel._____________________________________________________________________________ ....................................immimiiimmmiii......................... Referendum o splavu buri duhove vanjem med Italijo in Jugoslavijo na vseh področjih. Prepričan sem, da predstavlja čedalje tesnejša in trajnejša povezava med našima dvema skupščinama sama zase, to je ne-glede na izrecne pristojnosti, prispevek k čedalje hitrejšemu reševanju vprašanj, tudi glede na to, kar predstavljata, v okviru italijanske oziroma jugoslovanske stvarnosti, naša dežela in SR Slovenija, ki ju povezuje odprta meja in sta obe neposredno zainteresirani za razvoj ekonomske kooperacije in sodelovanja na vseh drugih področjih v najrazličnejših oblikah, ne samo v Trstu in v Gorici, ampak v vsem obmejnem pasu naše dežele. Aktivna prisotnost slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji -Julijski krajini je še en pozitiven činitelj za dosego ciljev, ki sem jih navedel, in za krepitev prijateljstva med našima dvema državama. V tem smislu obe narodnostni skupnosti, na tej in na oni strani meje, izpolnjujeta pomembno vlogo. Mislim, da je treba Slovencem, ki živijo v Furlaniji - Julijski krajini, čimprej na zakonodajni ravni zagotoviti primerno zaščito, v skladu z načeli republiške ustave, osnovne listine naše države, in v okviru izvajanja preambule in 8. člena osimskega sporazuma. V interesu države, vsega italijanskega ljudstva je, da se hitro uresniči ta naloga italijanske demokracije. Prepričan sem, da bodo na srečanju s prijatelji skupščine SR Slovenije potrjena veljavnost stališč, ki smo jih o tem vprašanju iznesli že na našem prvem uradnem srečanju. Iskreno želim, da bi tudi ta obisk pripomogel k uresničitvi sprejetih in večkrat potrjenih obvez, tako v naši deželi kot na srečanju med predstavniki naših dveh držav, tudi na najvišji ravni. MARIO COLLI Predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine RIM — Le deset dni nas še loči od 17. maja, ko se bodo italijanski državljani na referendumih odločili o pomembnih socialnih in političnih vprašanjih svoje družbe, med katerimi je gotovo v ospredju vprašanje zakona o prekinitvi nosečno-nosti. Kot je ob takih prilikah že v navadi, tudi tokrat ne manjka polemik, razburljivih besednih spopadov, prenapetosti in celo sodnih prijav. Ob fronti laičnih strank, ki so se stmib v obrambo veljavnega zako-no 194 o dovoljeni zgodnji prekinitvi nosečnosti, nadaljujejo svoj zagrizen boj proti njemu radikalci, ki so pobudniki referendumov, na nasprotnem okopu pa pristaši gibanja za obrambo življenja (Movimento per la vita), s svojim referendumom za popolno prepoved legalnega splava. V zadnjih tednih pa je dokaj mirno soočanje vzburil papež Janez Pavel II., ki je nekaj svojih javnih nastopov izkoristil za pozivanje k zaščiti še nerojenega otroka, ki da ima enako pravico do življenja, kot vsako človeško bitje. Polemikam o tem, ali gre za vmešavanje vatikanske cerkvene hierarhije v politično življenje italijanske države, ali pa je to zgolj svobodno opredeljevanje za verske etične vrednote, je včeraj sledilo konkretno dejanje: skupina rimskih meščanov, ki se označuje za pristaše fronte «ne», je prijavila sodišču genovskega kardinala Giuseppa Sirija, ki se v svoji homiliji, ki naj bi jo v nedeljo bral po vseh ligur-skih cerkvah, izrecno opredeljuje za ukinitev zakona o splavu. Kardinal naj bi s tem vplival na svobodno odločanje italijanskih državljanov in tako kršil 98. člen kazenskih predpisov, ki urejajo volilno telo in volitve. Genovskemu dostojanstveniku so seveda priskočili na pomoč nekateri ugledni predstavniki katoliških kulturnih krogov in zastopniki krščanskodemokratske stranke. Minister za zdravstvo, socialist Aniasi, je na kritike katoličanov odgovoril s podatki o učinkih zakona 194, ki po njegovih besedah dokazujejo, da le-ta ščiti psiho-fizično zdravje žensk. V treh letih se je 450 tisoč žensk ubranilo mazaškega splava, hkrati pa jo stopnja umrljivosti, povezana z materinstvom, v tem času padla z 1,6 na sto tisoč žensk v plodnem obdobju na 0,9. Podobna stališča v prid ohranitve serbni-ta zakona o splavu, so izrazili še Malagodi za liberalce, Mam-mi za republikansko stranko, komunistični senatorji, demoproletar-ci in sindikalna zveza UIL. TRŽAŠKI DNEVNIK MED VČERAJŠNJIM SREČANJEM V TRŽIČU Poziv deželnih tajnikov levičarskih in laičnih strank v podporo zakona 194 Za ne na obeh referendumih proti zakonu o splavu so se izrekli Prandi (PLI), Appiotti (PRI), Zutcalli (PSDI), Bravo (PSI), Rossetti (KPI), Barazzutti (PDUP) in Cavallo (DP) Medtem ko se je za glasovanje o referendumih v nekem smislu že začelo vzvratno štetje, se množijo pobude demokratičnih ženskih gibanj in laičnih ter levičarskih strank v podporo zakona 194. Nobenega dvoma pa ni, da so najbolj učinkovite tiste pobude, ki težijo k osveščanju in seznanjanju ljudi z vsebino in določili zakona, kot tudi z nevarnostmi njegove ukinitve. V' to smer gredo številna prizadevanja, ki imajo v mnogih primerih enoten značaj. Med pobudami laičnih in levičarskih strank velja omeniti včerajšnje srečanje političnih tajnikov v Tržiču, ki je kot osrednjo temo obravnavalo ravno vprašanje referendumov proti zakonu o prostovoljni prekinitvi nosečnosti ter se odločno izreklo za dvakratni «ne». Sestanka so se udeležili deželni tajniki Prandi (PLI), Appiotti (PRI), Zuccalli (PSDI), Bravo (PSI), Rossetti (K Pl), Barazzutti (PDUP) in Cavallo (DP). Tajniki so enotno naslovili poziv vsem svojim volivcem, naj glasujejo «Ne» na obeh referendumih proti zakonu o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. V bistvu se bomo na ta način postavili v bran državnega zakona, ki je po tolikih letih vendarle zagotovil ženski prepotrebna družbena in zdravstvena jamstva, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki so ga tajniki laičnih in levičarskih strank izdali ob koncu srečanja. S tem ne mislimo omalovaževati, .je nadalje rečeno, moralnih in verskih prepričanj vseh tistih, ki smatrajo splav kot zlo. Prav gotovo predstavlja za vsakogar dramatično dejanje, zlasti za žensko, ki se ga poslužuje. Toda pobuda »Gibanja za življenje* dejansko ne teži k reševanju tega problema, MiiiiiiiiiiiniiiiiiuMiiiiiMiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiMHiiiiiiuniiiiiiHiiMHiiiiiiiimfiiiiiiiiiHiiiiniMiiiiiiimimuiiiii V 0KVIRU SREČANJ, ki jih prireja ssš Včeraj zanimivi predavanji o raziskovalni metodologiji Predavala sta Milan Pahor in Pavel Stranj V Gregorčičevi dvorani je bilo včeraj drugo predavanje iz niza srečanj, ki jih prireja SSŠ na temo »Cilji in metodološki vidiki sodobnega pouka zgodovine*. Udeležilo se ga je večje število profesorjev in učiteljev, zanimanje za to pobudo pa je predvsem pokazala živahna razprava. Predavala sta Milan Pahor za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Pavel Stranj za Slovenski raziskovalni inštitut. 0-svetlila sta vprašanja, s katerimi se ukvarjajo pri raziskovalnih u-stanovah in prikazala predvsem metodologijo njihovega raziskovalnega dela; skozi osebne izkušnje sta razčlenila vse faze, skozi katere mora vsak raziskovalni načrt in pri tem tudi utemeljevala pristop k takemu delu. Ob koncu sta še nakazala kom kretne teme, s katerimi se ukvarja vsaka od obeh ustanov in prisotne seznanila z gradivom, ki ga vsakdo lahko dobi na Odseku za zgodovino, oziroma pri SLORI, poleg tega sta tudi nakazala možnosti za sodelovanje med tema dvema našima zamejskima ustanovama in šolo. V obširni razpravi so prisotni posredovali osebne izkušnje v raziskovalnem delu; izkazalo se je, da so bogate izkušnje predvsem na o-snovnih in na nižjih srednjih šolah, na naših višjih srednjih šolah pa je tega veliko manj. Razprava je tudi pokazala, da so učitelji in profesorji seznanjeni s problemi in tudi s cilji, ki naj bi jih dosegli s takim delom, da pa največkrat nimajo pravih priložnosti, da bi si izmenjali izkušnje; pokapala je tudi. da pot sodelovanja med šolo in na širni ustanovami še ni odprta. Do izraza so prišle tudi konkretne spodbude tako za daljše raziskave, ki bi jih šole lahko izpeljale v sodelovanju z obema ustanovama, kot za manj obvezujoče teme. Razprava pa se je predvsem odvijala okrog nekaterih konkretnih problemov in ovir pri konkretnem izvajanju takih raziskav v šoli, predvsem v zvezi s predznanjem, ki naj bi ga učenci obvladali, predno bi se takega dela sploh lotili. nost. Kot so pred 36 leti slovenski in italijanski antifašisti z ramo ob rami strli skupnega sovražnika, tako se moremo danes skupaj boriti za uveljavitev naših narodnostnih pravic. B. S. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta Pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 11. maja, ob 8.3C. Tako je sklenil pokrajinski odbor, ki se je včeraj prvič sestal, potem ko je pred tednom dni odstopil. Na pone deljkovi seji bo skupščina najprej razpravljala o nekaterih nujnih vprašanjih upravnega značaia. na kar bo z glasovanjem vzela na zna nje odstop pokrajinskega odbora Na dnevnem redu je tudi izvolitev novega predsednika fn novega od bora, po vsej verjetnosti pa bo izvolitev le-teh terjala še dolga po gajanja med političnimi shemi, saj je vprašanje tesno povezano tudi glasovanjem o občinskem proračunu in z izvolitvijo upravnega odbora tržaške krajevne zdravstvene enote. Proslava osvoboditve v Repnu Kljub mrazu in deževnemu vremenu so se v nedeljo repentabrski antifašisti zbrali pred spomenikom padlim v Repnu na občinski prosla vi osvoboditve. Najprej so občina Repen tabor, borčevska organizacija VZPI-ANPI, KD Kraški dom in krajevna sekcija Rodu modrega vala položili vence (pred tem so s vencem počastili spomin tudi koman danta bazoviške brigade Nemgarja). Po pozdravnih besedah župana dr. Pavla Colje in enominutnemu molku je domači moški zbor Srečko Kumar izvajal najprej Žrtvam h nato še Pesem 14. divizije ob harmonikarski spremljavi Fulvija Ju-rinčiča. Nato je spregovorila predstavnica KD Kraški dom Sonja Lazar, ki je naglasila da so mladi da nes, ko slavimo 40-letnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ponosni na tedanjo odločitev slovenskih antifašistov, mnogi izmed ka terih so nato žrtvovali svoja življe nja za svobodo, mir in enakoprav- Danes seja občinskega sveta v Dolini Jutri z začetkom ob 19.30 bo red na seja občinskega sveta v Dolini. Razprava bo tekla o odobritvi proračuna za leto 1981 ter o sejnini za upravitelje v tekočem letu. Med drugim bo tudi govor o na jetju posojila v znesku 750 milijonov lir za okrepitev javne razsvet Ijave na občinskem ozemlju. Miljska uprava seznanja prebivalstvo s proMiutioiii Miljski občinski odbor pripravlja proračun za leto 1981. ki ga bo predstavil svetovalski skupščini v sredo, 13. maja. Z namenom, da bi proračun, ki bo vseboval kajpada tudi načrte o tem, kaj je storiti v prihodnjem letu. kar najbolj odražal potrebe in zahteve krajevnega prebivalstva so upravitelji sklicali vrsto javnih skupščin. Na njih bo sleherni občan mogel postreči upraviteljem s pri pombami, nasveti, pa tudi morebitnimi kritikami. Prvi dve taki skupščini bosta že danes: ob 20. uri v otroškem vrtcu Fonderia ter ob isti uri v baru ex Ottavio pri Rabo.jezu. temveč k odrekanju vseh higiensko - zdravstvenih jamstev ženski, ki je prisiljena, da se iz enega ali drugega razloga odloči za ta travmatičen korak. Če bi na referendumu, ki ga je predlagalo Gibanje za življenje, prevladal «da», bi to po mnenju deželnih tajnikov laičnih in levičarskih strank pomenilo velik korak nazaj za ženske in za vso italijansko družbo, kajti to bi ne pomenilo odpravo splava, temveč bi žensko ponovno vodilo v skrivni splav. Referendum radikalcev pa bi po drugi strani rad zanikal vlogo javnih zdravstvenih struktur in tako bi ustvaril novo zasebno tržišče za splave. Obveza naprednih sil je zato, da branijo zakon 194 in da omogočijo izvajanje vseh njegovih delov, tudi tistega, ki predvideva preko družinskih posvetovalnic vzpostavitev potrebne informacijske službe glede kontracepcije, družinskega načrtovanja in ne nazadnje glede samega zmanjševanja primerov prostovoljne prekinitve nosečnosti. To pa je mogoče doseči samo tako, da bo družba znala izkazati vso potrebno solidarnost ženskam, ki nimajo druge možnosti, kot prekinitev nosečnosti. Od tod poziv deželnih tajnikov levičarskih in laičnih strank vsemu prebivalstvu in sredstvom javnega obveščanja naj se odločno zavzemajo v obrambo zakona 194. Podoben poziv je včeraj izrekel pokrajinski aktiv socialistične stranke, na katerem sta govorila pokrajinski podtajnik Coslovich in predstavnica PSI v odboru za zaščito zakona 194 Laura Degrassi. KPI je imela svoje včerajšnje osrednje predvolilno zborovanje na Trgu Goldoni, kjer je o važnosti izbire na referendumih o prekinitvi nosečnosti govoril Fausto Monfalcon. Poziv tržaški javnosti, naj 17. maja glasuje »ne* na obeh referendumih proti zakonu o splavu, je včeraj objavila tudi skupina tržaških umetnic in kulturnih delavk. Razprava o zakonu 194 v Nabrežini Sinoči je bila v dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini izredno živahna okrdgla'"miza o skorajšnjih referen-diMnih ža odpfavo zakona o prekinitvi nosečnosti. Razprava, ki so še > udeležili za1' ZŽI - UDI Ester Pacor, za radikalno stranko Mau-rizio Bekar ter za Gibanje za življenje Giuliana Camber, se je končala v poznih večernih urah, zato bomo o njej še poročali. V Španijo le z osebno izkaznico Tržaška kvestura je sporočila, da je s preteklim 22 aprilom začel veljati med Italijo in Španijo dogovor, po katerem je pri prehodu meje med državama dovoli pokazati le osebno izkaznico. To velja vsekakor le za turistične obiske, ki ne trajajo več kot 3 mesece. DO 1. JUNIJA PRIJAVE DOHODKOV Rok za predložitev prijave dohodkov za leto 1980 zapade letos 1. junija (31. maja je namreč nedelja). Ustrezne pole — model 740 z ovojnico in z dodatnimi obrazci A 1, A bis, itd. — so na voljo na sedežih rajonskih svetov, ali pa jih lahko kupimo v trafikah. Na sedežih rajonskih svetov tudi sprejemajo izpolnjene prijave, in sicer vsak delavnik od 8.30 do 13. ure. V tem primeru mora biti ovojnica odprta. Prijave je mogoče poslati po pošti, in sicer priporočeno, na naslov »Ufficio Distrettuale delle Imposte Di-rette*. Obrazce 101 izročimo na sedežih rajonskih svetov brez o-vojnice, če jih pošljemo po pošti pa zadostujejo navadne (»komercialne*) ovojnice. Upokojenci, ki so v lanskem letu prejemali le eno pokojnino, niso dolžni predložiti obrazca 101. Nameščenci javnih uprav (države, dežele, krajevnih ustanov, itd.) lahko izročijo prijave v pristojnih uradih, ki jih bodo nato posredovali davčni upravi do 10. junija. Podjetja, gospodarske, stanovske in druge podobpe organizacije lahko zberejo prijave svojih nameščencev in članov ter jih nato izročijo »komulativno* v sobi štev. 195 na županstvu. Tu sprejemajo tudi obrazce 750, 760, 770 in 770-bis posameznih davčnih zavezancev. Urad je odprt vsak delavnik od 8.15 do 13. ure. Pri finančni intendanci sta občinstvu na razpolago za vse informacije v zvezi s sestavo letne prijave dohodkov dva urada, in sicer v sobi št. 5 v drugem nadstropju ter v sobi št. 96 v tretjem nadstropju. Oba urada delujeta vsak delavnik od 8.30 do 12.30 VOLILNI SHODI IN RAZPRAVE OB BLIŽNJIH REFERENDUMIH Navajamo seznam o volilnih zborovanjih in javnih razpravah o referendumih za odpravo zakona o prekinitvi nosečnosti. DANES, 7. MAJA ' Komunistična partija Italije: od 10. do 13. ure na Trgu Marconi v Miljah volilni shod in razstava; ob 17.30 shod pred blagovnico Upim na Trgu Stare mitnice (govoril bo Stelio Spadaro); ob 18. uri javna skupščina v rojanski sekciji KPI v Ul. Apiari 31 (spregovorila bo Rossana Zagaria); ob 20.30 javna skupščina v Mačkoljah in ravno tako ob 20.30 javna skupščina v Domu pristaniških delavcev. Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. uri shod pred zelenjadno tržnico na debelo; ob 10.30 na stičišču med Borznim trgom in Korzom; ob 18. uri pred gostilno Cavallino v Skednju. Devinsko - nabrežinski občinski komite za obrambo zakona 194 (KPI - PSI - PSDI - PDUP): shod ob 20.30 v prostorih bivšega otroškega vrtca v Šempolaju. JUTRI, 8. MAJA Kolektiv za zdravje žensk: ob 10. shod pred blagovnico PAM; ob 10.30 pred blagovnico Lavoratore; ob 11. uri na Trgu Garibaldi; ob 11.30 pred blagovnico Upim na Korzu; ob 12. uri na šentjakobskem trgu; ob 16. uri pred cerkvijo pri Sv. Ivanu; ob 16.30 v Podlonjerju; ob 17. uri na Katinari; ob 17.30 na Rocolu - Melari. Zveza žensk Italije - UDI: ob 18. uri v krožku Pečar (Ul. Fleming 1). Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 18. uri v Naselju S. Mauro. Rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico: ob 18. uri. SOBOTA, 9. MAJA Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 18. uri pri kamnolomih. PONEDELJEK, 11. MAJA Devinsko - nabrežinski komite za obrambo zakona 194: ob 20.30 v občinski dvorani v Mavhinjah. Družinska posvetovalnica v Zgoniku: ob 20.30 v prostorih »Rdeče RAZGOVOR S PEDAGOŠKIM SVETOVALCEM S. FATURJEM Srednja šola naj hodi vzporedno ali celo malo pred stvarnostjo V organizaciji tržaške pokrajine s sodelovanjem SSŠ danes okrogla miza o usmerjenem izobraževanju v SR Sloveniji Reforma višje srednje šole je pred vrati, z njenim uvajanjem se bodo načela vprašanja o posodabljanju pouka, o eksperimentaciji in dopolnilnem izobraževanju šolnikov, če naštejemo le nekaj osrednjih novosti, ki jih reforma predvideva. Kot vemo, pomeni sprememba zakona bolj malo, če je vzporedno ne spremlja tudi zadovoljiva informacija in priprava šolnikov, ki bodo dejansko poklicani, da reformo izvajajo. Prav zaradi tega prireja tržaška pokrajina v sodelovanju s Sindikatom slovenske šole vrsto o-kroglih miz in srečanj, ki naj pripomorejo k boljšemu spoznavanju teh novosti. Tako bo danes na vrsti okrogla miza, pri kateri bosta sodelovala pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu prof. zvezde* v Saležu razprava o zakonu 194 PROTI KRČENJU PROIZVODNJE V OBRATU Jutri protestna manifestacija delavcev štivanske papirnice Tovarniški svet proglasil celodnevno stavko - Sindikalno zborovanje ob 10.30 na Trgu republike v Tržiču Delavstvo štivanske papirnice »Cartimavo* je sklenilo reagirati na postopno zaostrovanje krize v obratu z enodnevno stavko in protestno manifesta' ijo v Tržiču. Delavci pri tem poudarjajo, da vodstvo tovarne izkorišča začasno upadanje povpraševanja po papirju na italijanskem tržišču in v tujini, da bi po eni strani prejelo podpore iz javnih skladov in da bi po drugi odvzelo delavcem del tistih pravic, ki so si jih v zadnjih letih zagotovili z vztrajnim sindikalnim bojem. Konkretno bo jutrišnja mani festacija vperjena predvsem proti temu, da bi vodstvo tovarne naaa ljevalo s politiko vpisovanja delavcev v dopolnilno blagajno, hkrati s tem pa hočejo delavci opozoriti javno mnenje na dejstvo, da pa pirnica že dalj časa ne namešča novih delovnih moči in da je pre nehala tudi Z rednim, .vzdrževanjem tehničnih naprav. Prizadeti delavci in sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL so ses a vili tudi spisek zahtev, ki jih imajo do vodstva tovarne, do deželne uprave in do osrednje vlade. Te zahteve, ki jih bodo poudarili tudi na jutrišnji protestni manifestaciji v Tržiču, so naslednje: vodstvo tovarne je dolžno izdelati dolgoročen proizvodni program po ustrezni proučitvi notranjega in tujih tržišč, posodobiti tehnične naprave v obratu in spoštovati obstoječe sindikalne sporazume; deželna uprava je s svoje strani dolžna izdelati načrt za intenzivno pogozdovanje vseh pripravnih površin v Furlaniji - Julijski krajini, za smotrno izkoriščanje obstoječega gozdnega bogastva in za ponovno uporabo odpadnega papirja; kar zadeva osrednjo vlado, pa delavci in sindikalna organizacija zahtevajo ponovno finansiranje zakona štev. 675 o industrijskem načrtovanju, oziroma poglavja, ki se nanaša na področni načrt za papirno industrijo. K temu je treba dodati še zahtevo delavcev, zaposlenih, v termo-električni centrali tovarne Cartimavo, naj se centrala začne izkoriščati v večji meri kot doslej, saj se po gosto dogaja, da obrat deluje le z minimalno zmogljivostjo ali pa sploh stoji, medtem ko dobavlja papirnici potrebno električno energijo družba ENEL. Taka »energetska politika* v obratu orgoža med drugim tudi delovna mesta v termoelektrarni, poleg tega pa prispeva k večjemu primanjkljaju ENEL, ki po sedanji pogodbi dobavijo obratu energijo po znižani ceni. Delavci v štivanski papirnici bodo stavkali jutri in sicer bo stavka kakor omenjeno trajala ves dan. Protestna manifestacija se bo za- čela ob 8.15 pred tovarno, kjer se bo delavstvo zbralo in nato odšlo v sprevodu po državni cesti štev 14 (obalni) do Tržiča. Tu bo na Trgu republike ob 10.30 sindikalno zborovanje, na katerem bedo govorili devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk v imenu odbora za zaščito delovnih mest v štivanski papirni ci, sindikalni zastopnik tržiskib pristaniških delavcev (zmanjšanje proizvodnje v papirnici se močno odraža tudi na delu v luki Pcrloro-sega) in predstavnik državnega sindikata delavcev, zaposlenih v papirni industriji FULPC. Na podlagi sklepa, ki je bil sprejet v ponedeljek, 4. maja, na županstvu v Nabrežini, kjer je zasedal odbor za zaščito delovnih mest v štivanski papirnici, se bo-dp protestne manifestacije v Tržiču udeležili tudi župani, ozironm - njihovi namestniki iz vseh '>tist-4i občin, katerim pripadajo delavci, zaposleni v štivanskem obratu (poleg Devina-Nabrežina gre za občine Červinjan, Fiumicello, Redipuglia, VABILO SSŠ Sindikat slovenske šole vabi vse profesorje, starše in dijake na okroglo mizo o »Reformi usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji*. Uvodni poročili bosta podala prof. S. Fatur in mag. Danica Golli. Srečanje bo danes ob 17.30 v dvorani »Baroncini* v Ul. Trento 8. Gractež, Ronke, Tržič, Škocjan ob Soči, Štarancan, Trst in Turjak). Odbor je povabil na manifestacijo tudi deželnega odbornika za industrijo ter predsednika tržaške in goriške pokrajine. Svojo prisotnost na manifestaciji pa so zagotovili še tovarniški sveti drugih papirnic iz naše dežele, zastopniki drugih papirniških podjetij, prisianiščniki iz Portordsega in predstavniki z.u nanjih tvrdk, ki sodelujejo s šti-vansko papirnico. Silvo Fatur in članica ljubljanskega Pedagoškega inštituta prof. Danica Golli. Udeležencem (za italijansko govoreče bo na razpolago simultano prevajanje) bosta strokovnjaka spregovorila o problemih in značilnostih reforme usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji. Profesorja Faturja smo ob tej priložnosti vprašali, kakšen je pomen in domet usmerjenega iAibraževanja v Sloveniji. Odg.: »Težko je na kratko odgovoriti na to vprašanje. Spregovoril bi. le o nekaterih značilnostih. Torej, na vsak način je bilo srednje šolstvo v Jugoslaviji že dolga leta v nekakšni krizi, ki je izzvala z več strani tudi hudo kritiko. Tako družbenopolitične skupnosti kot politične organizacije in šolniki sami so očitali, da je šola preveč konservativna, da caplja ,za stvarnostjo, namesto da bi hodila vzporedno ali celo malo pred njo. Srednja šola je bila po njihovem mnenju tudi odtujena potrebam dela, spremembam v strukturi dela, razvejanosti tega dela in da je kot taka tudi ustvarjala socialne razli ke. Potrebno jo je bilo posodobiti, zlasti vsebinsko, pa tudi po oblikovni plati.* Vpr.: «Ob tem so se seveda pokazale tudi specifične potrebe družbenih smotrov, ki jih Jugoslavija zasleduje«. Odg.: «Seveda. Poleg vedno nove vsebine, ki jo prinašajo znanost, razvoj znanosti in tehnologije, so močno prisotni tudi naši specifični, slovenski, jugoslovanski družbeni smotri, ki so smotri samoupravne družbe. Hkrati pa smo menili, da je srednja šola okorela tudi v svojih oblikah in metodah dela. Žal še vedno prevladujejo frontalni na čin pouka, togo začrtani programi j Navzoč bo državni podtajnik Spi-itd., manj pa je vsakršnega ekspe | nelli kot zastopnik pravosodnega ste med pripravljanjem na reformo že izdelali učni kader?* Odg.: »Do neke mere že. Na vsak način se je s tem spopadel najprej kader, ki dela na učiteljskih in pedagoških gimnazijah, kadre pa pripravljamo bolj določeno za reformo zadnji dve leti, ko prirejamo vrsto seminarjev, skozi katere je šlo več tisoč učiteljev, profesorjev, ravnateljev.* Vpr.: «Kako bi strnili v nekaj stavkih značilnosti usmerjenega izobraževanja?« Odg.: «Značilnost našega samoupravljanja je, da bi delavci in delovne organizacije po svojih potrebah vplivali tudi na izobraževanje. Od tod je nastal cel sistem izobraževalnih skupnosti, ki jih sestavljajo uporabniki kadrov in pa učitelji s tistih šol, ki te kadre vzgajajo. Z usmerjenim izobraže vanjem pa uvajamo dejansko tri vrste izobraževanja; to so priprava na začetek dela, izobraževanje ob delu (dopolnilno izobraževanje) ter izobraževanje iz dela (recimo permanentno izobraževanje). Ob vsem tem pa dajemo tudi velik poudarek na splošno izobrazbo, ki naj bi bila razširjena tudi na elemente tehnike in proizvodnje ter na odpiranje šole okolju, saj vemo, da je šola, ki ostaja zaprta za zidovi, nujno konservativna in da se težko vključi v tok življenja. (Razgovor zapisala N. F.) Zasedanje pravnikov Na tržaški univerzi se začne ju tri, 8. maja, ob 10. uri 3 zaseda nje mednarodnega združenja; nrav nikov Italija - ZDA z udeležbo svi carske sekcije in Kantona Ticino IZDALA GA JE TRŽAŠKA OBČINA Poziv k spoštovanju kraškega zelenja in zasebne lastnine Tržaška občinska služba za kme tijstvo in gozdarstvo .je naslovila na javnost poziv, naj med izleti na Kras nikar ne povzroča škode zelenicam kot takim in zasebnim zemljiščem. Občinsko sporočilo u-gotavlja, da je bila ob nastopu pomladi povzročena kmetijskim površinam zlasti med Trebčami in Bazovico izdatna škoda. Izletniki so med drugim poteptali mlado travo in prikrajšali živino za lep del krme. Županstvo — zaključuje sporočilo — je že poostrilo nadzorstvo na prizadetih področjih ter bo zakonito postopalo proti vsem, ki se ______________________________ne bi odzvali temu pozivu. .......................Mlin..................................****** MALA ČRNA KRONIKA Padel je s 4-metrskega zidarskega odra Na ortopedskem oddelku so včeraj nekaj pred poldne sprejeli 44-letnega zidarja Bruna Vatovca z Jezera št. 88, ki se je globoko ranil v levo stegno in spodnjo ustnico, ko je malo prej padel s štirimetrskega zidarskega odra na gradbišču na Trgu Scorcola. Zdravniki so izrekli 20 dni prognoze. • * * Vrela voda oparila delavca Trideset dni se bo moral zdraviti 49-letni delavec Oliviero Negro iz Ul. Castiglioni 13, ki se je huje opekel po prsih in trebuhu. Do nezgode je prišlo v higienskih prostorih tržaškega arzenala, kjer si je Negro med premorom za kosilo bril brado. Nenadoma pa so iz še neznanih razlogov počile cevi za toplo vodo, ki O zadevi vodi je delavca oparila, .............................iinniniiiiiiiiiiiiint.............umnimi.................. INTERVJU KOMUNISTIČNEGA POSLANCA F. Dl GIUL1A AGENCIJI ALPE ADRIA «Čim prej začeti razpravo o globalni zaščiti Koprska televizija je sinoči prenašala intervju, ki ga je dal agenciji Alpe Adria predsednik poslanske skupine KPI in član strankinega vsedržavnega vodstva posl. Fernan-da Di Giulio. Intervju objavljamo v celoti. Vpr,: Poslanec D. Giulio, minili so štirje meseci, odkar je posebna komisija pri predsedstvu ministrskega sveta, ki je proučevala vpraša nje zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti, zaključila z delom. Razni zakonski osnutki o za ščiti slovenske manjšine so že pred časom začeli parlamentarno pot, ki pa se je prekinila zaradi konca zakonodajne dobe. Obstajajo sedaj perspektive, da bi zakon o zaščiti le začel svojo parlamentarno pot? Kaj namerava storiti KPI, ki je tudi sama predložila zakonski osnutek o zaščiti, da bi pospešila ta postopek? Odg.: Mnenja sem, da .je treba na parlamentarni ravni zasledovati cilj, ki si ga sicer morajo zastaviti tudi politične sile s področja, ki je najbolj zainteresirano s tem problemom, da bi dosegli, da bi senatna komisija začela razpravo o vseh zakonskih osnutkih, ki obravnavajo to vprašanje. Razpravo o vseh zakonskih osnutkih, ki se tičejo Slovencev, bi morala začeti takoj za tem, ko bo končala proučevati zakon o založništvu, ki je sedaj na dnevnem redu. Mislim, da v tem pogledu lahko pomaga tudi predstavitev zakonskega osnutka krščanske demokracije: kolikor je dano vedeti, je osnutek zakona že pripravljen, vložiti pa bi gu morali v senatu. Mislim, da v sedanjem trenutku čaka le na potrditev vodstvenih organov KD. Nerazumljiva pa je zamuda, zaradi ka tere se vlada obotavlja predložiti la stni zakonski osnutek: možno je tudi, da čaka na predložitev zakon skega osnutka KD. Zdi pa se mi, da po končanem delu posebne komisije, četudi nismo zadovoljni z zaključki, do katerih je prišla veči- na v tej komisiji, ima vlada vsekakor vse elemente za predstavitev svojega zakonskega osnutka. Zato mislim, da bi si morali postaviti za cilj, da bi v teku meseca maja bila predložena tako zakonski osnutek KD, kot predlog vlade, da bi na tak način razpolagali z vsemi zakonodajnimi elementi za začetek razprave o tem vprašanju; rekel bi, da bi senat v komisiji lahko začel razpravo o vseh predloženih zakonskih osnutkih na začetku prihodnjega meseca. Vemo, da razprava ne bo lahka, ker mislim, da so si zakonski osnutki v nekaterih točkah različni: mislim tudi, da bi se tako bolje izrazil, da se ne bodo ujemali v primerjavi z onimi, ki še niso bili predloženi. To pa je vprašanje, ki se bo postavilo pozneje in ki ga bomo ocenili v trenutku, ko bomo imeli pred očmi pet zakonskih o-snutkov. Vpr.: Kaj lahko naredi KPI, Ha bi pospešila predstavitev krščansko- demokratskega osnutka? Odg.: Način, s katerim bi lahko to pospešili, je v tem, da zahtevamo takojšnjo razpravo o že obstoječih zakonskih osnutkih. Mnogokrat se namreč dogaja, da se tako v vladi, kot v KD, tudi zaradi političnih težav, ki jih določeni problemi predstavljajo, uveljavlja težnja po odložitvi, če nismo pred zapadlostjo obveznih terminov. To je danes največja nevarnost, zaradi česar mora biti naše stališče tako: če bosta po zakonu o založništvu predložena ta dva zakonska osnutka, je dobro; če pa ne bosta še predložena, moramo zahtevati razpravo o že obstoječih zakonskih osnutkih. Mislim, da tako zadržanje lahko predstavlja odločujočo spodbudo za premostitev nevarnosti o ponovni odložitvi predstavitve teh dveh zakonskih osnutkov, kar mislim, da je v sedanjem trenutku največja nevarnost za začetek hitrega parlamentarnega postopka o teh ukrepih. preiskavo policija iz pomorskega pristanišča. • « • Povozil jo jo na prehodu za pešce Na Trgu Pestalozzi v višini Ul. dellTstria je na prehodu za pešce 17-letni Dario Pippan iz Ul. Puccini 20 z vespo povozil 58-letno gospodinjo Stefanio Volarovic por. Lo Giudice iz Ul. del Veltro 61. Ranjenko so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti zaradi domnevnega zloma desnega gležnja in raznih poškodb 40 dni Gostinci zahtevajo kreditne olajšave Te dni je bil 2. kongres ookra jinskega združenja gostincev. Navzoč je bil tudi član vsedržavnega vodstva stanovske organizacije Pa-gliarini. Sklepni dokument zahteva sledeče: kreditne olajšave; priznanje gostišč kot proizvodnih in socialno koristnih obratov: novo vsedržavno politiko za razcvit turizma; preosnovo pokojninskega sistema; prikrojitev najemnin in res no davčno politiko za moralizacijo v državi. rimentiranja. Želeli pa smo to plat obrniti tako, da bi učenci in dijaki postali aktivnejši pri pridobivanju znanja, od načrtovanja šolskega dela pa do usklajevanja znanja, skratka, da bi postali subjekt svojega razvoja. No, na te različne kritike se je oslonil 10. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je pred petimi, šestim1 leti to vprašanje temeljito preoebatiral in v svoji resoluciji zahteval, da se začne z reformo. V Sloveniji jo bomo uvedli s prav dagoškega kadra, na tako imenovanih pedagoških/! gimnazijahin posku-sno že pet let.* —... če znotraj izobraževanja pe- ministra. Naslednjega dne se bo zasedanje nadaljevalo v G>adežu. Tema pogovorov bo' »Ukrepi zoper onesnaževanje in kritje ustreznega rizika v zakonodaji in zavarovalniški praksi ZDA.. Švice ter Italije*. Učno in neučno osebje osnovne šole F. Bevk - Opčine izreka kolegici Mirjan Mikolj globoko sožalje ob izgubi ljubljene none. Učenci 3, b razreda osnovne šole »F. Bevk« in njihovi starši izrekajo globoko sožalje svoji učiteljici Mirjan Mikolj in družini ob izgubi dra- Vpr.: »Lahko bi torej rekli, da i ge none. Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona. ZORA MILKOVIČ vd. KRIŽMANČIČ Pogreb bo jutri, 8. maja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropadi. Žalostno vest sporočajo sin Zoro, hčeri Zofka in Marija, sestri Kristina in Milka, brat Vladimir, vnuka in vnukinje z družinami ter drugo sorodstvo Gropada, Koper, Trst, Buenos Aires, 7. maja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) OBVESTILO Na vabilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu se je odzvalo lepo število slovenskih osnovnih šol in izročilo v knjižnici risbe svojih u-čencev. Osnovne šole, ki niso utegnile po slatl risarskih Izdelkov svojih učen cev v določenem roku, lahko to storijo še ta teden, t.j. a rok. do katerega lahko predložijo prošnje za nakazilo goriva po znižani ceni za tekoče leto. da je treba nakaznice do 31. oktobra izročiti upravitelju črpalke ter da veljavnost nakaznice poteče 31. decembra. stanovitvijo krajevne zdravstvene enote. Za sedaj ni še jasno, če bo posvetovalnica spadala pod krajevno zdravstveno enoto (KZE) ali pod občino. Kakor sta povedala strokovnjaka, je vodil konzorcij zaprto politiko posvetovalnic. Njihov sedež v nekdanji zgradbi ONMI v Drevoredu Virgilio je odprt dvakrat na teden, ob ponedeljkih in ob sobotah, in ga obiskuje kakšnih 40 oseb, toda za njegov obstoj in za njegove cilje javnost bolj malo ve. Posvetovalnica razpolaga sicer z določenimi kadri (psiholog, socialna asistentka, pediater, ginekolog), teda pravega učinka nima. Tako so jim poslali ginekologa, ki je zaradi vesti proti splavu. Osnovni razlog za počasno vpel,Ivanje te službe je predvsem pomanjkanje politične volje; zaradi tega so ljudje, ki bi potrebovali nasvete, da bi se zvlekli iz svojih težav, prepuščeni samim sebi. Kr' oosledifa rn~™lt-n w '".v-kovnjaki goriške družinske prsve tovalnice ne udeležujejo spopolnje- valnih tečajev, na katerih bi spo-polnili svoje znanje. Potrebujejo ga namreč zato, ker pacienti, ki prihajajo k njim v ambulanto, ali pa jih strokovnjaki obiskujejo na domu, ne potrebujejo vedno zdravnika, ki jih bo telesno pregledal in jim predpisal zdravila, ampak po-gostoma potrebujejo psihologa ali sociologa, da odkrije družbene vzroke njihovega bolezenskega stanja. Predsednik rajonske skupščine Waltpr Reščič je ob tem dejal, da bodo v nekdanjem otroškem vrtcu v Štandrežu odprli socialni center, v katerem bodo imeli nekatere zdravstvene službe, med katerimi bi bila tudi družinska posvetoval niča. Reščič je povabil strokovnjake iz Gorice, naj bi prišli pomagat v Štandrež, da bi razreševali primere, kjer klinično zdravljenje ni potrebno, pač pa odkrit pogovor s sociologom ali psihologom. Na sestanku so ugotovili, da zaradi dobre politične volje ta služba na območju Tržiča kolikor toliko dobro deluje in da bi bilo po- trebno v Gorici odpraviti prepreke, ki jo še ovirajo. Pri tem so povedali, da ima po statutu pravico do zaposlitve tudi slovenski socialni delavec, kajti dobro obvladanje jezika je velikega pomena za odkrit pogovor o težavah, ki žulijo človeka. Kakor je tudi razvidno iz poteka sestanka, je šlo za zelo resen pristop k reševanju nekega problema, ki pa je vse prej kot enostaven. Težave prihajajo za družinske posvetovalnice tudi s strani zdravnikov, ki te stvari urejujejo po svoje, in predstavnikov cerkve, ki tudi posegajo v to sfero, o kateri sodijo, da jim nekako pripada. Gre za široko področje čustev in notranjega življenja, kjer se skuša uveljaviti spovednik kot tisti človek, kateremu je potrebno zaupati svoje težave. V tem pogledu čakajo goriške družinske posvetovalnice še velike naloge, vštevši ženske organizacije, ki se morajo na tem področju vedno bolj uveljavljati kot dejavnik, ki mora zahtevati visoko strokovno delo na povsem znanstveni podlagi. Mladi so se poklonili spominu tovariša Tita Spomin na predsednika Tita, ob prvi obletnici smrti, so v torek zvečer počastili mladi z Goriškega, ki so se zbrali na Vrhu, v okviru permanentnega mladinskega seminarja. Lik tovariša Tita ter njegove osnovne misli, ki so vodilo jugoslovanskim , narodom in narodnostim je brisal predsednik Mladinskega odbora SKGZ Igor Komel. Trenutku zbranosti je nato sledil krajši program. Elizabeta Marušič je prebrala uvodnik iz nedeljskega Primorskega dnevnika Titova revolu cionarna misel vodilo narodom Jugoslavije, Žarko Grilj je prebral sporočilo iz spominske knjige v Hiši cvetja na Dedinju, ob koncu pa je Ugo Dornik prebral Titov govor v vlogi mladine (Mladini je treba privzgajati marljivost), ki ga je imel julija leta 1946 na srečanju z mladinci iz Dubrovnika. V torek seja pokrajinskega sveta V torek, 12. maja. : e bo znova sestal goriški pokrajinski svet. Dnevni red predvideva ponovno razpravo in odobritev proračuna pokrajinskega podjetja za tekoče leto, podelitev štipendij študentom agronomije ter kmetijskih tehničnih zavodov ter imenovanje pokrajinskih predstavnikov v upravne organe razhih ustanov. Slednja točka je bila na dnevnem redu že dveh sej, veudar imenovanja še niso bila opravljena. Seja bo, kakor običajno, ob 17. uri. UGOTOVITVE TURISTIČNIH DELAVCEV Letos se Gradežu obeta pičla turistična bera Nizkosezonska ponudba turistom v severnoevropskih in skandinavskih državah Sodelovanje med hotelirji in trgovci - Vloga kongresnega turizma Gradež in plaže v deželi Furlaniji - Julijski krajini poznajo turistični delavci v Avstriji in Nemčiji, drugi pa že ne več. Zaradi tega obstajajo stvarne možnosti, ds se tržišče razširi še na Severno Evropo, zlasti na skandinavske države. To je v svojem poročilu na skupščini hotelirjev ugotovil njihov predsednik En ver Gimona V kongresni dvorani so se namreč sestali vsi gradeški hotelirji, skupno 88 lastnikov, ocenili so potek zimske sezone in se pripravili na do letno, ki se bo začela prav kmalu. Ugotovili so. da leto 1981 .v' turističnem pogledu ne bo kaj prida In da se" bbd«: morali obrniti, če bodo hoteli dobro voziti. Hotelirji in trgovci so se združili v skupno organizacijo in se dogovorili za boljšo turistično informacijo. Ob pomoči Bance Fnuli so objavili prospekt, v katerem je dovolj koristnih napotkov za turista, ki pride v Gradež. pa tudi za tistega, ki se vanj komaj odpravka. Gimona je na skupščini povedal, da so zastopniki gradeških turističnih delavcev obiskali turistične borze v italijanskih avstrijskih in nemških mestih, pa tudi v prestolnicah Švice, Anglije. Švedske, Finske in Belgije. Predvsem v državah Severne Evrope so ugotovili slabo poznavanje naše turistične ponudbe, lepote plaž, lagune in storitev. Svoj obisk v teh tiiiimtiiiiiiiiiMiiiiiHiiiimiimiiiiiiimtiiiiititiiiimimitmiiiiiiHiiiiMiiiiiMHiiMtiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiimiit OBETA SE NEUGODNA LETINA V KMETIJSTVU PO POZEBI NA VELIKO NOČ VČERAJ PONEKOD SPET SLANA V tem času se je slana zadnjič pojavila pred petnajstimi leti V Gorici včeraj ob šesti uri zjutraj samo 2 stopinji nad ničlo krajih so izkoristili za povezovanje z zasebnimi turističnimi organizacijami. od katerih si v Gradežu nadejajo lep odziv. Na švedskem, Finskem, v Belgiji in Angliji so pokazali zanimanje za nizko sezono. Podrobneje se bodo o tem pogovorili, ko bodo turistični delavci teh držav med poletno sezono gostje v Gradežu. Ker se zavedajo, da bo letošnja turistična bera slabša si bodo po eni strani skušali zagotoviti tradicionalne goste, po drugi strani pa organizirane sjpjpine irj z njimi podaljšati poletno sezono. Zanje‘bodo uvedli ugodnejše cene in jim po nudili tudi druge ugodnosti, predvsem storitve in program manifestacij. S tem v zvezi naj omenimo zadovoljstvo gradeških hotelirjev, ki ga prinaša kongresni turizem. Letos bodo priredili v kongresni palači osem vsedržavnih in mednarodnih kongresov, sezona bo trajala od aprila do polovice oktobra s prisotnostjo okoli 50 tisoč dodat nih turistov. Med udeleženci fizikalnega seminarja, ki bo sklenil sezono kongresnega turizma v oktobru, bosta tudi dva nobelovca. Posebno kar zadeva nizko sezono bi hotelirji želeli, da bi trgovci odpirali svoje lokale, kar pa zadeva kongresno palačo predlagajo pričetek delovanja konzorcija za njeno upravljanje, v katerem bi bili tudi turistična ustanova in občina. Konzorcij so namreč ustano vili pred enim letom. Na skupščini ■so se nadalje dogovorili, naj hotelirji čimDrej sporočijo če so v zimski sezoni pripravljeni sprejeti 'turiste in tako omogočiti izvedbo sprejetih programov Ob koncu so spregovorili še o protipožarni službi, o novem načinu zaposlovanja in o nastajanju deželnega turističnega podjetja. TRST - ULIflA P Fll/IIO - 6. 5. 1981 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski l.orin* Danska krona Švedska krona Norveška kron« Drahma Mali dinar Veliki dinar 1125.- 2380,- 1810.- 544,— 207.- 29.75 495.— 69.75 935-445.— 156,-230,— 200,— 19i- 29,— 29;— MENJALNICA vseh tujih valut V kmečkem koledarju bo leto 1981 ostalo slabo zapisano zaradi hude, suhe in dolgotrajne zime, zaradi muhastega vremena ter zaradi hude pozebe na veliko noč (19. aprila), ki je povzročila v vinogradih in sadovnjakih ter na poljščinah v nižjih predelih Brd, Goriške in Vipavske veliko gmotno škodo, saj je bil uničen dobršen del pridelka. Leto 1981 bo ostalo slabo zapisano tudi za ta letni čas neobičajnega sneženja, ponekod vse do nižin. Včeraj pa smo na Goriškem, kar zadeva vremenske neprilike, spet zabeležili svojevrsten rekord. V bolj izpostavljenih krajih se je znova pojavila slana ter pomorila poganjke, ki so se razvili po zmrzali pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Slana se ob tem času na Goriškem ni pojavila že dobrih petnajst let. Kot zanimivost naj navedemo, da se je zadnjič pojavila, prav tako okrog 5. ali 6. maja. O pozebah po tem datumu ljudje ne pomnijo. Iz tega lahko sklepamo, da smo torej letos zabeležili, pravzaprav izenačili rekord, kar se tiče vremenskih neprilik. Slana (ponekod je bilo opaziti tudi tanko plast ledu) se je pojavila v bolj izpostavljenih krajih. Tako ponekod v sovodenjski občini, pa tudi na področju Doberdoba. Precej izrazit je bil pojav na Prevalu, med števerjanom in Krmi-nom, kjer je že pozeba ob veliki noči skoraj povsem uničila poganjke na trtah in sadnem drevju. Razmeroma nizke temperature so v torek ponoči, oziroma včeraj zgodaj zjutraj zabeležili tudi v Gorici. Na vremenoslovski postaji na vrtu goriškega županstva so aparature zabeležile sledeče podat- ke: v torek, ob 24. uri je znašala temperatura zraka plus pet stopinj, ob 2. uri zjutraj plus štiri, dve uri kasneje pa samo plus dve in pol. Najnižjo temperaturo so zabeležili ob šesti uri zjutraj, plus dve stopinji Celzija. Kmalu zatem je temperatura zraka pričela naglo naraščati in je ob 10. uri že dosegla deset stopinj. Zaradi obilioe vlage v zraku in zaradi precej debele snežne 0-deje v gorah, obstaja nevarnost za slano tudi v prihodnjih dneh. Informativna predavanja za diabetike V poklicni šoli za bolničarje v Tržiču bodo od danes do junija izvedli ciklus informativnih predavanj namenjenih predvsem diabetikom. Predavanja bodo na sporedu vsak četrtek s pričetkom ob 19. uri, prireja pa jih center za zdravljenje sladkorne bolezni pri tržiški bolnišnici. Prvo predavanje bo na sporedu drevi, ob 19. uri. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za osebje pri pokrajinski upravi. Doberdobska občinska uprava pa je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in selektivne preizkušnje za mesto tehničnega uradnika. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče 9. maja letos. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu občine. NA AJŠEVICI DNE 31. MAJA Srečanj« internirank v nemškem taborišču Bergen-Belsen Preživele intemiranke iz nemškega koncentracijskega taborišča Bergen - Belsen smo se že lani v -Me-dulinu dogovorile, da se bomo letos srečale na Goriškem ob priliki odkritja spominske plošče našim sotrpinkam Komelovim na Ajševici. Tamkajšnja borčevska organizacija se bo z obeležjem na domači hiši oddolžila njihovemu spominu dne 31. maja ob proslavi krajevnega praznika. Tri sestre, Danica, Baziljka in Romana, so z nami preživljale grozote nacističnega pekla v zadnjih mesecih minule vojne. Mater Emilijo pa je že prej pogoltnil krematorij v Rawensbriicku. Tudi Danica in Baziljka sta za vedno ostali na Nemškem. Vrnila se je le Romanka, a še ta je kmalu umrla za posledicami internacije, preden je dopolnila 25 let starosti. Slovesnost na Ajševici bo ob 14.30. V dopoldanskem času pa se bomo zbrale na delovnem in tovariškem srečanju v novogoriškem Park hotelu, kjer bomo imele tudi skupno kosilo. Svojo ..udeležbo predhodno sporočite (zaradi rezervacije kosila) komisiji za internirance pri občinskem 'združenju ZB NOV Nova Gorica ali na telefonsko štev. (065) 21-049. Stroške krije vsaka udeleženka sama. Cvetka Mrak ■nas®"® ; GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju % Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete GLEDAD1ŠČE VERDI v torek, 12. maja, ob 20.30 WILLIAM SHAKESPEARE KAR HOČETE komedija v petih dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Kino Prosti delovni mesti na pokrajini in v Doberdobu Pokrajinska uprava v Gorici nudi takojšnjo začasno zaposlitev zdravniškemu osebju in sicer v okviru pokrajinske psihiatrične službe. Interesenti morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju najkasneje do 16. maja letos, z navedbo osnovnih osebnih podatkov, študijskih naslovov in drugih pogojev. SIMO na dražbi za pet milijard iir Do 11. junija so podaljšali dražbo za prodajo tovarne SIMO v Tržiču. Na prvi dražbi podjetja niso prodali, ker sploh ni bilo ponudb. Da bi vzbudili zanimanje, so izklicno ceno znižali na pet milijard lir. Lastniki upajo, da je cena vabljiva in da se bo za nakup odločila tovarna Laminati Lisert, ker bi svoj proizvodni ciklus . spojwlni-la z izdelki podjetja SIMO. Operacija pa ne bo zaključena, če vanjo no bo posegla kakšna javna ustanova. V obratu SIMO je namreč okoli 300 delavcev že dve leti v dopolnilni blagajni, v zadnjem času pa so jih tucji odpustili, tako da je temeljita in hitra rešitev., še kaka potrebna. ■< OIV/U t< * V TRŽIČU Junija bo končno pritekel metan (J ur Ivu VERDI 18.00-22.00 »Fuga dailmfer no*. L. Massari in G. Miiller. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 «La moglie in bianco e 1’amante al pepe*. L. Banfi in P. Prati. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »La porno zia svedese*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Quella pornoerotica di mia moglie*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Razza sel-vaggia*. /Vrmj Carico in okolica SOČA 16.00—20.00 »Maščevanje bele strele*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Globina*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Carstvo mravelj*. Ameriški film. Dela pri vgrajevanju plinskega 0-mrežja na severnovzhodnem predelu Tržiča se naglo bližajo koncu. Gospodinjstva na tem območju bodo že v kratkem priključili naj-mrežje, 6. junija pa bo v Tržiču, na Trgu Unita dTtalia, tudi slovesnost ob otvoritvi novega omrežja. Dela za napeljavo plinovoda so se za nekaj mesecev zakasnila. • V vseh delovnih organizacijah na novogoriškem območju, tako kakor drugod po Sloveniji, se bodo tudi dane’, in jutri poklonili spominu pred letom dni umrlega tovariša Tita. Ob 16. uri bodo v vseh podjetjih za minuto tulile sirene, v spomin na velikega državnika. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel 84576. Razstave V Feiglovi knjižnici v Ulici della Croce je ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 16. do 19. ure odprta razstava partizanskih tiskov, ki so jih med NOB izdelali v tiskarnah na goriškem področju. Ženski iniciativni odbor priredi od 18, do 21. junija izlet v Beograd in druge kraje Srbije. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure na sedežu odbora v Ul. Malta 2, do 16. maja. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan iri ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. •■MMitiiiMiiiiitiiiiailtiiiiiiMitiativiairilillltiiiiiiiMtiBiiiivBaitiiaicMiiiiiiatHf ... REŠEVALI SO TOVORNJAK Drevi zadnji planinski večer v letošnji sezoni Pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici bodo imeli drevi zaključno predavanje o letošnji jesensko - zimski sezoni. Pravzaprav gre za nekakšen društveni večer, kjer bodo prikazali barvne diapozitive o lanskih izletih in vzponih ter drugih prireditvah. Planinski večer bo v predavalnici v Ulici della Croce s pričetkom ob 20.30. Vi • j ; ' * * Množica radovednežev je včeraj do poznega popoldneva sledila poskusom, da bi iz kanala, ki dovaja vodo hidroelektrarni v Stra-žicah, izvlekli tovornjak, naložen s kostmi, last goriškega podjetja Poletti. Vozilo, ki je tičalo s kabino v vodi, z zadnjim delom pa na strmem bregu, je včeraj zjutraj kakih 30 metrov od mostiča prvi opazil neki delavec bližnje centrale ter o tem obvestil policijo. Izkazalo se je, da so tovornjak, ki je v torek zvečer pripeljal 0-krog 100 stotov kosti iz Jugoslavije in ki bi ga morali že včeraj dopoldne ocariniti, ukradli na parkirišču pri Rdeči hiši. Ni povsem jasno, če gre za poskus maščevanja, ali pa so vozilo ukradli nespretni tatovi, v prepričanju, da je v zaprtem kasonu sladkor, ali drugo vredno blago. Težko vozilo so najprej skušali izvleči gasilci, vendar je bilo že kmalu jasno, da brez posega težkega žerjava ne bo šlo. Na pomoč je priskočila vojska s posebnim vlačilcem, vendar so bila nekajurna prizadevanja tudi zaradi nerodne lege tovornjaka zaman. Popoldne so pripeljali še 50 tonski žerjav podjetja Kusterle, izpraznili del smrdljivega tovora ter kamion končno izvlekli, ob ugibanju in odobravanju množice radovednežev. Tf*d(f SC/SOflcif tlel fcIZStllVži I LETOŠNJEM jubileju osvobodilne fronte breških slikarjev v Torkli CELA VRSTA KULTURNIH PRIREDITEV STROKOVNIH RAZSTAV IN PUBLIKACIJ «OF v Ljubljani - država v državi» - Nove knjige - Mladinski zbor iz Maribora r ' Tudi letos so ob «raajenci» priredili v Dolini že tradicionalno razstavo del domačih, breških slikarjev, ki so svoja novejša dela razstavili v dolinski «Torkli». Na sliki predstavitev del in slikarjev Praznovanja 40-letnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda in vstaje jugoslovanskih narodov proti okupatorju spremlja tudi vrsta kulturnih prireditev, da so v celoti posvečene jubileju. ali pa se pomembnih dogodkov iz naše polpretekle zgodovine dotikajo bolj ob robu, a vendarle v počastitev praznika. Nemara je med prireditvami vzbudila največ pozornosti zanimiva dokumentarna in zgodovinska razstava «OF v Ljubljani — država v državi*, ki sta jo pripravila v veliki- avli Cankarjevega doma Muzej ljudske revolucije Slovenije in Mestni muzej Ljubljane. Razstava je največji prikaz dejavnosti Osvobodilne fronte doslej in sploh prva tovrstna razstava po dvajsetih letih, tokrat razstavljeni dokumenti pa bodo predstavljali jedro kasnejše stalne muzejske zbirke za to obdobje v okviru Mestnega muzeja. Razstava je bila razdeljena kronološko in vsebinsko v dvanajst razdelkov, začenši s časom tik pred začetkom vojne - podpisom trojnega pakta in okupacijo slovenskega ozemlja, raznarodovanjem in fašizacijo ter pripravami na oboroženo vstajo z ustanovitvijo Protiimperialistične fronte — OF slovenskega naroda. Sledi pregled ustanovitve glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. razvejanega delovanja OF (odbori delavske enotno- sti, matični odbori, mladinska OB', ljudska pomoč, slovenska narodna pomoč. ..), borbenih grup, Varnostno - obveščevalne službe in Narodne zaščite ter plebiscitarnih akcij. Posebno mesto zavzema na razstavi Ljubljana v bodeči žici in raznolika ilegalna dejavnost - ciklostilne tehnike. dokumentarna tehnika, tiskarne, radio «Kričač», zveze ipd. Dobršen del razstave je namen,jen okupatorjevemu nasilju, veliki italijanski ofenzivi do kapitulacije Italije. Razstava se časovno zaključi ob kočevskem Zboru odposlancev slovenskega naroda v začetku oktobra 1943. Razstavo spremlja, in dopolnjujejo, ob večjih skupinah obiskovalcev in organiziranih vodstvih, tudi zvočno gradivo - posnetek ene izmed radijskih oddaj radia OF «Kričač» iz leta 1942 in recital partizanske poezije. Na založniškem področju sovpadajo s praznovanjem jubileja OF in vstaje predstavitve nekaterih knjig z vojno in partizansko tematiko. Tako je založba Borec v preteklih dneh predstavila štiri nove knjige: Snežno znamenje Leopolda Suhodolčana, zadnje pisateljevo delo, ki ga avtor ni povsem dokončal: nekaj korektur je opravil prijatelj in pisatelj Ivo Zorman. Dogajanje romana posega v čas po končani vojni, pripoveduje pa o medvojnem delavcu v različnih partizanskih •iiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiffiiiiiiiiiii NA OBČNEM ZBORU CVETLIČARSKE ZADRUGE NA PROSEKU Odločujočo vlogo pri vodenju centra naj imajo sami cvetličarji in kmetje Cvetličarski center bo v korist vsem obdelovalcem zemlje, če bo deželna ustanova spoštovala sprejete obveznosti glede njegovega upravljanja - Za ovrednotenje stroke No zadnjem rednem občnem zboru cvetličarsko - vrtnarske zadruge, ki je bil pred dnevi v sejni dvorani novega cvetličarskega centra na Proseku, ie predsednik občnega zbora Srečko 0-rel prebral naslednje predsedniško poročilo: Zdi se mi umestno, da' sč\ preden orišem dejavnost zadruge v komaj minulem poslovnem letu, na začetku spomnimo z žalostjo in sočustvovanjem smrti našega člana Nikolaja Prašlja, ki nas je zapustil prav v trenutku, ko bi še najbolj potrebovali njegovo pomoč, nasvete in izkušnje' pri spe-daliziranju ter razvoju našega cvetličarstva in naše zadruge. Za vedno se ga bomo spominjali, kot zavednega Slovenca in pridnega delavca, še posebno pa nepozabnega prijatelja in obenem vestnega člana naše cvetličarsko - vrtnarske zadruge. Najbrž ni treba, da članom naše zadruge podajamo daljša poročila o delu upravnega odbora, ker so mu stalno z vso zavzetostjo sledili in nam pomagali. Omenimo naj torej le na kratko, brez dolgoveznih razlag, da je deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) končno dokončala Cvetličarski center na Proseku, ki bo v najkrajšem času za; čel z rednim delovanjem. Naša zadruga se je od vsega začetka zavzemala, da bi ta objekt čim prej začel delovati v korist vsega krajevnega kmetijstva in še posebej cvetličarstva. Posredovali smo. tako pri nakupu zemljišča ter se nadalje odločno zavzeli pri političnih strankah in tržaški občinski upravi za spremembo regulacijskega načrta v korist centra samega. Prav, zato smo se večkrat sestali, skupno z našo strokovno organizacijo Kmečko zvezo, s predstavniki deželne u-stanove za razvoj kmetijstva, političnimi strankami in drugimi javnimi ustanovami, kjer smo vsakokrat poudarili, da mora biti tržaškim cvetličarjem in kmetom fiMimmatftMaiiiitiiiMiiiiiiiMOiuniiiiMiuMiuiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiftiMiiiiiHiitimimiiMiiiiiiiiiHiiiiMiiimu Iz umetnostnih galerij Ducaton v Cortesiusu Ime Annamarie Ducaton se v triaških umetniških krogih omenja vedno pogosteje in z vedno večjim poudarkom ob njenem domišljijsko izredno bogaiem metafizično nadstvarnem slikarstvu v eksplozivno žarečih barvah in oblikah. Zato je ob obisku njene zadnje razstave v galeriji Carte-*ius-verjetno marsikoga presenetil 'videz- njenih najnovejših del, v katerih je bil viden znaten odmik od vsega prejšnjega in to tako v barvah kot v oblikah, tako da se sedanja razstava ni mogla v zvezi s prejšnjimi niti naslutiti. Toda na srečanje s sedanjo stvarnostjo nas je, slikarka predhodno pripravila v časnikarskem krožku s proiciranjem diapozitivov novih del, ki jih je sproti pojasnjeval pesnik Gianni Gori, ki je tudi sestavil spremne besede v katalogu, ki je izšel ob novi razstavi. Ta razstava pa je duhovno in likovno poudarjeno srečanje z Mahlerje-vo Peto simfonijo, torej z nekoč odklanjanim delom tega dunajskega skladatelja iz začetka našega stoletja, ki pa danes spada med velika imena in uživa izreden ugled. Razstavi sta bili pravzaprav kar dve hkrati. Tistim, ki Mahlerjem glasbo bolje poznajo, je Diicato-nova pripravila simboličen prikaz občutja tega «prekletega dela*, kot ga je imenoval sam skladatelj, ker ga tedaj nihče ni razumel. Ta simboličen prikaz je sestavljala vrsta sestavljenk ali lepljenk. Za vse ostale pa so bili na ogled čudovito lagodno no rahlo sivem papirju z belo, črno in zlqto barvo poslikani listi s skupnim naslovom — imaginarna glasbila. Z njej lastno iznajdljivostjo je z arabeskno živahno potekajočimi sledmi čopiča pričarala čudnvišč-ria glasbila, rekli bi raje nekakšne mutacije znanih glasbil, ki kažejo kot bi še utripale v svoji zvočnosti. Povsem drugačne so bile sestavljenke ali če hočemo nekakš- ni kolaži. Pod steklom v škatlja-stih okvirih so na barvnih fotografijah turobnega neba bili pritrjeni črni obrazni pajčolani, kot bi plapolali v nočnem vetru poleg kosov dragocenih čipk. potegnjenih iz starih skrinj. Oboje pa je povezala s skopimi sledmi barv v tesnobno učinkujočo tajinstre-nost videza, ki odkriva, kot više v spremni besedi Gianni Gori, «globoke korenine tiste srednje evropske judovske kulture, ki ie v pretežni meri doživela in pretrpela zgodovinski preobrat m bistvo totalne korupcije sveta*. Vedeti moramo namreč, da je bil tudi Mahler Jud in da se k judovstvu priznava tudi slikarka, ki pa ie — in to je tudi posebnost Trsta — v daljnem sorodJ stvu s škofom dr. Mahničem, to se pravi tisiim škofom, ki je pred desetletji skušal utišati petje goriškega slavčka — Simona Gregorčiča. M. B. dana odločujoča vloga pri vedenju centra samega. Njegova funkcija mora biti v celoinem krajevnem cvetličarstvu z.elp važng, ,gaj se bo na ta na čin lahko v večji meri ovrednotila ta stroka, ki ima z razliko od drugih ^kr^je^ poleg izredno dobrih klimatskih iri tržnih pogojev, stvapne možnosti razvoja. Neposredno upravljanje centra samega v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva*, S krajevnimi ustanovami, tehniki in strokovnjaki, bo smotrno pripomoglo na eni strani k višji specializaciji žlahtnih kultur, na drugi strani pa pridobitev za strokovno usposabljanje krajevnih obdelovalcev zemlje. Prepričani smo, da bo cvetličarski center lahko v korist vsem krajevnim obdelovalcem zemlje in ostalim v deželi le če bo deželna ustanova spoštovala že sprejete obveze glede upravljanja centra, ki mora v prvi vrsti služiti ovrednotenju in razvoju celotnega kmetijstva na Tržaškem in pa že večkrat poudarjeno zahtevo, da bodo center vodili strokovnjaki in tehniki. ki bodo obvladali jezik o gromne večine tržaških kmetov. Dejavnost zadruge se vsekakor ni omejevala le na reševanje zgoraj omenjenih problemov. Nabavili smo za naše člane čebulice raznih vrst: tulipanov, gladiolov, perunik, sadik vrtnic, gerber, semena ter razna tehnična sredstva v skupnem znesku 16.223.348 lir. Opažamo vsekakor, da se, skuoni nakupi iz leta v leto znatno zmanjšujejo, to pa seveda iz razlogov, ki jih dobro poznamo in ki so predvsem skokovito naraščanje cen ter večkrat slaba kvaliteta blaga, ki nam ga dobavitelji pošiljajo. K temu lahko dodamo še dejstvo, da naša zadruga že več let ni deležna deželnega prispevka v smislu deželnega zakona št. 29/67 za skupne nakupe. Pri tem pa se moramo zahvaliti Kraški gorski skupnosti, katera nam je v prejšnjem letu nakazala prispevek v višini 10.000.000 lir, Katerega smo v začetku tekočega leta sorazmerno porazdelili, med tiste člane, ki so nabavili razne vrste blaga v letu 1979, oziroma do zadnjega februarja 1980. Prepričani smo, da je skrajni čas, da se omenjeni dejavnosti da novega zagona. To bi nedvomno omogočilo, da ne bi nerentabilnost kmetijskih dejavnosti posebno v pogojih, ki prevladujejo na kra-škem območju, silila kmeta in našega človeka k opuščanju teh tradicionalnih. dejavnosti. Prepričani smo. da, se bo kmetijstvo v i tržaški •pokrajini, auizde-, lavo conskih načrtov, z zagotovitvijo denarnih razpoložljivosti in z realizacijo osnovnih struktur in infrastruktur, kot so ceste, vodovod, električna napeljava, izgradnja toplih gred itd. ne samo ohranilo. temveč nam bi zagotavljalo nemoten razvoj naše dejavnosti. Smatramo zatorej, da bomo samo z enotnimi nastopi še marsikaj dosegli v korist kmetijstva, osnovni pogoj za to pa je predvsem večje razumevanje pristojnih oblasti in podpora vseh krajevnih uprav našim prizadevanjem za našo vsestransko utrditev in za splošni gospodarski, socialni in. kulturni razvoj celotne skupnosti. tehnikah, ki se sicer srečno vrne domov, a se nekako ne znajde. . . Pisatelj in prevajalec Janez Gradišnik je v knjigo Plamenica združil šest novel o medvojnem življenju Slovencev v Zagrebu in internaciji. Delo je napisano v prvi osebi in je neke vrste preoblikovana avtobiografija. Jože Vogrinc, sicer matematik in fizik, je napisal memoarsko delo Nočem umreti v Šleziji, pričevanje- o usodi slovenskih izgnancev, ki so jih Nemci pregnali z rodne grude v taborišče. četrto delo je bralcem že znano. Pokojni koroški partizan Karel Prušnik - Gašper žal ni doživel velikega uspeha svojega dela Gamsi na plazu, ki je sedaj doživelo že tretjo slovensko izdajo, poleg tega pa še prevod v nemščino in srbohrvaščino. Srbohrvaško izdajo knjige so predstavili v Slovenj Gradcu ob otvoritvi Pokrajinskega koroškega muzeja revolucije, nemško pa že lani v Celovcu. Slovensko izdajo je uredil Pavle Žaucer - Matjaž. Pri mariborski založbi Obzorja pa je izšlo delo Milice Ostrovske Kljub vsemu odpor. Delo v treh zvezkih obravnava odpor med narodnoosvobodilno vojno v Mariboru. Milica Ostrovska zbira gradivo o tem že od leta 1945, ko se je vrnila na Štajersko iz izgnanstva v Srbiji.' Cankarjeva založba se je praznovanjem pridružila s predstavitvijo štirih novih knjig: Stoletje svetovnih vojn (več avtorjev), Pekel 1941 Miloša Mikelna, Izgoreli dan Ivana Skuška in Listki Djura šmicbergerja, ter s ponatisom antologije Lirika upora, ki jo je bil pripravil pokojni kritik Mitja Mejak. Med manjšimi razstavami ob letošnjih jubilejih moramo na prvem mestu omeniti pregled «NOB v slovenski dramatiki*, ki so jo pripravili v Trubarjevi avli Narodne in univerzitetne knjižnice. Z razstavo želi NUK posebej opozoriti na pomembnost zgodovinskega trenutka, v katerem je bila ustanovljena OF. V avli Kliničnega centra pa so odprli zanimivo razstavo z naslovom «Partizanska saniteta*, del s to tematiko kot jih je med vojno upodobil Božidar Jakac. Dr. Marijan Brecelj, član predsedstva SRS, je ob jubileju OF napisal knjižico «Ob štiridesetletnici Osvobodilne fronte • slovenskega naroda*, ki sta jo Zveza de’avskih univerz Slovenije in Dopisna delavska univerza Uni-verzum uvrstili v zbirko Družbeno izobraževanje. Delo je pomembno tako za sldverisko zgodovinopisje kot za potrebe ,.družbenega izobraževanja, saj natančneje obravnava razvoj1 ip delovanje QF od njene ustanovitve 27. aprila 1941 pa do 'osvoboditve ih 1. kongresa OF slovenskega naroda julija leta 1945. Še ena knjižnica je namenjena jubileju OF, sicer je v zbirki Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega . boja na Slovenskem, ki jo izdajata ČZDO Komunist in Zavod SRS za Varstvo naravne in kulturne dediščine, izšla «Zgo-dovinska vloga Osvobodilne fron- te*. Tekste so prispevali Mitja Ribičič — Moč ljudskih množic, Boris Kidrič — Dve leti Osvobodilne fronte, Edvard Kardelj je razmišljal o položaju OF v času dolomitske izjave, objavljeno pa je tudi najpomembnejše dokumentarno gradivo. Tekst spremljajo kratke biografije najvidnejših članov OF. SAZU, Društvo slovenskih pisateljev in slovenski center PEN so v počastitev 40-letnice vstaje pripravili v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti spominski večer, posvečen delom slovenskih književnikov, padlih med NOB. Najprej je pisatelj Anton Ingolič prebral seznam kar 37 imen književnikov, katerih delo in življenje je usahnilo v vojni, in se le v skopih podatkih dotaknil njihovega življenja in ustvarjanja. Pisatelj in esejist Filip Kalan - Kumbatovič je nato v nagpvoru «Besede protesta zoper pozabljivi čas» opozoril, koliko je s srprtjo kulturnih delavcev med, revolucijo izgubila slovenska kultura', dodal pa tudi dvom o našem pravilnem in zadanem ' obravnavanju njihovega dela in zapuščine. Izrazil je nezadovoljstvo nad nami in našim časom, ki ponekod preteklost prerad(i), pozablja (mo.). Književniki Bojan Štih, Jože Šmit, Igor Torkar, Kristina Brenkova, Miha Klinar. Jože Udovič in Mile Klopčič , pa so brali odlomke oziroma pesmi padliBj piscev: Jožeta Kerenčiča, Toneta Šifrerja, Stanka Vuka, Anice Černejeve, Toneta Čufarja, Naceta Kranjca • Pajli-na, Mirana Jarca, Karla Destovnika i Kajuha in Iva Brnčiča. To so bila besedila, nastala v NOB In ostala trajna pričevanja o veličini revolucije. Med glasbenimi prireditvami v počastitev jubilejev smemo o-meniti koncert Mladinskega pevskega zbora iz Maribora pod vodstvom Branka Rajštra v srednji dvorani Cankarjevega doma. Pevci so izvajali pretežno pesmi s partizansko tematiko,' med njimi cikel Pesmi partizana Cirila (Mitje Ribičiča), ki jim je klavirsko spremljavo napisal Ciril Cvetko. To so znane pesmi kot Partizanka. Naša četa v boj, Pilotska, V mraku gozda. Na oknu, Skojevska, Počiva jezero, Pikapolonca. Ljubljana,, Kat,uša, Še veš. . . Na koncertu je doživela svojo prvo -pre«bštjyitev Balada o Šarhu, glasbena slika za mladinski zbor, klavir solo, kontrabas solo in tolkala Pavla Ši-vica. Tekst je napisal pesnik Jože Snoj. Pevci so med partizanskimi pesmimi zapeli tudi Pirni-kevo 'Spomladi pojdeva na očkov grob. Gabrijelčičev Milijon, Lavrihov Teloh in druge. Koncerta se je udeležil tudi Mitja Ribičič, čigar pesmi je zapolnil prvi del koncertnega večera. Ob jubilejih se je vrnilo na o-der Partižansko lutkovno gledališče. V lutkovni dvorani «Kultur niči* v Židovski stezi so pripravili razstavo lutk in dokumentov iz revolucionarnih lutkarskih ča sov, ko je na Silvestrovo leta 1944 zaživelo v dolenjskih Črmošnji-cah Partizansko luktovno gledališče. MARIJAN ZLOBEC MiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje SAMO S POLNO DOBO 40 LET TUDI PREDČASNO NAKAZOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DELA POKOJNINE Vpr.: «Obračam se na •vas s prošnjo za nasvet, katera varianta se mi najbolj splača. Trenutno sem še zaposlen, vendar pa bi lahko v vsakem trenutku tudi prenehal delati. Star sem 55 let, v Italiji imam 32 let delovne dobe, v Jugoslaviji pa dobrih se-d?m ;let, Sedaj sem negotov, kaj naj napravim. Te dni. sem slišal, da se po novem zakonu lahko upokojim s 55. letom, vendar pa me zanima, koliko pokojnine, in kdaj jo bom dobil, in še nekaj: če bi se nato preselil v rojstni kraj v Slovenijo, bi bile kakšne težave za prejemanje pokojnine?* Najprej bi se zaustavili pri zakonu, ki daje pravico za predčasno upokojitev tistim, ki. so dopolnili- 55.' leto starosti. Ta . zakon velja le za uslužbence tistih podjetij v. krizi, ki so na robu ste- čaja, oziroma če so delavci že v dopolnilni blagajni, vendar pa se varil ni treba posluževati teh no-vth ' zakonskih določil za pridobitev pravice do predčasne upokojitve, saj na osnovi italijansko -jugoslovanske konvencije uveljavljate danes skupno 39 let pokojninske dobe, kar že krepko presega minimalno mejo 35 let. Obenem pa vam manjka le eno leto za dopolnitev polne pokojninske dobe. Pri tem pa morate upoštevati, da bo nato vsaka izmed dveh držav izplačala posebej svoj sorazmerni del in na osnovi svoje zakonodaje. ., < Obstajajo tri različne izbire: 1. če se takoj upokojite (in seveda prekinete delovno razmerje/, vam bo Italija priznala pokojnino v višini 64 odstptkov od najugodnejšega triletnega povprečja plače Antifašistični odbor v Barkovljah se je ob minulih praznikih spomnil padlih partizanov in položil venec ob njihov spomenik (levo). Folklorna skupina rojanske osnovne šole je v nedeljo nastopila na zaključni šolski prireditvi (desno) v zadnjih desetih letih; jugoslo vanska pokojninska doba je sicer odločilna za pridobitev pravice do predčasne starostne upokojitve v Italiji, vendar pa vam ne bi priznali sorazmernega dela jugoslovanske pokojnine vse do dopolnitve 60. leta starosti, ker nimate skupne dobe 40 let. 2. V primeru, da ostanete v službi še za eno leto, bo potem vaša skupna pokojninska doba znašala 40 let in bi takoj imel pravico do 66 odstotkov triletnega povprečja plače v i Italiji in pa do sorazmernega dela jugoslovanske pokojnine. 3. Če bi hoteli delati do 60. leta starosti, bi se potem italijanski del pokojnine zvišal vsako leto za dva odstotka, vendar pa ne bi mogel izkoristiti v celoti jugoslovanskega dela (preko 40 let pokojninske dobe). Prvo varianto bi vam odsveto vali brez nadaljnjega, izbrati pa morate med drugo in tretjo mož nostjo: vse je odvisno od tega, kdaj hočete začeti uživati sadove svojega življenjskega dela. Glede nakazovanja italijanske pokojnine v Jugoslavijo ni nobe nih problemov, le da to opera cijo opravlja osrednje ravnatelj stvo INPS v Rimu. Righi in Perizi bosta razstavljala V soboto, 9. maja bosta odprla v Trstu razstavo dva znana do mača likovnika. V galeriji «H Tribbio* na Piazza Vecchia bo dal na ogled svoja dela znani tržaški mojster B'ederico Righi, ki je pred nedavnim razstavljal v Vidmu, v galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi pa bo istega dne odprl razstavo svojih del Nino Perizi, ki je znan bolj kot kipar. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.60 Dan za dnem, rubrika Dnevnika 1 13.30 DNEVNIK 14.00 Dogodivščine Nigela, 1. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Šolska vzgoja: We speak English 15.10 Zgodovina - predstava: Bitka v Orleansu (1429) 16.10 Braccio di ferro — risanke 16.30 Happy days — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Stik! Disnevjev risani film: Zakaj? in Glasbena oddaja 18.00 Šolska vzgoja: Egiptovska civilizacija 18.30 Job — rečno delo, dok, oddaja Rubrika, ki jo Mario Fran-cini posveča odnosom med mladino in delom, je pravzaprav anketa o gostinskih šolah, ki jo je Pina Catallo izvedla skupno z režiserjem Renzom Ragazzijem. Anketa je razdeljena na dva de la in se nanaša tokrat na gostinske šole v Pescari, Sinigaliji in Porto D’Ascoli. Gre za jjole, ki trajajo tri I leta in ki se nato podaljšajo še na dve leti, ko gre za izpopolnjevalne tečaje. Ker je Italija -ena izmed evropskih turističnih' velesil, je pčpolnotna logično, ,da ima-, jo te šole veliko «klientcv». vrhu tega pa nudijo, dobro osnovo .za lahko zaposlitev, - . saj italijansko gostinstvo, kot smo že rekli, potrebuje veliko tovrstne delovne sile. In še nekaj velja v zvezi s tem pripomniti: zadevnih šol je v Italiji mnogo premalo. 19.00 Italijanske kronike 19.20 240 Robert - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Tribuna za referendum: Debata o vojaških sodiščih m dosmrtni ječi 21.20 FLASH, nagradno tekmovanje 22.30 Dolly — pe‘najstdnevnik o kinematografiji 22.45 Mash - TV film Ob koncu DNEVNIK Drugi Kanal 12.30 Groš, dva — dok. oddaja; 13.00 DNEVNE 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja 14.00 Popoldan; dnevna rubrika 14.10 Moje življenje z Danielo, I. del TV priredbe 15.25 Šolska vžge ja: francoščina 16.20 Kako živilo 16.40 Glasbeni kotiček 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan. II. del 17.05 Mnenje Vittoria. Emilianija Program za mladino 17.30 čarovnica Bia — risani film 18.00 Šolska vzgoja: Pravicp otraka 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.50 Dober večer z. .. Ave Ninchi Vmes TV film iz serije: «Butterflies» Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Starsky in Hutch — TV film 21.35 Mali grafiti — 3. del Nocoj pride na spored tretje nadaljevanje zanimivega programa, ki ga je Italo Moscati napravil o nekaterih predelih Italije in sicer s primerjavo razmer v teh predelih pred nekaj deset- letij in danes. V svojih «malih grafitih* avtor od daje pravi, da gre «za nekaj. kar ni bilo nikoli temeljito proučeno*, ki pa hkrati «veliko pove o včerajšnji in današnji Italiji*, o tem «kaj je od stare Italije nastalo*, predvsem v zvezi z razvojem določenih del, določenih poklicev, pa tudi v zvezi z družbenimi razmerami in z razvojem kulturnega dogajanja v deželi. Končno moramo dodati, da je avtor nekoliko kritičen glede nekaterih razmer, ki so marsikaj pokvarile. namesto da bi sta nje obogatile. 22.30 Petnajstdnevnik o knjižnih informaciiah DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.00 Kolesarske dirke Konjske dirke 17.30 Dokumentarna oddaja 19.00 in 19.30 Dnevnik in Deželne vesti 20.05 Šolska vzgoja: Keramična umetnost 20.40 Koncept Enza Janaccija 21.45 Dnevnik 3 - Tedenska oddaja 22.15 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 - 17.05 TV V ŠOLI: TV koledar; Geometrija Meč vir.'e; Obiščimo hladilni on: Umetnost; Risanka Združeni narodi: Risanka Predšolska vzgoja: Izotopi Stališča Barryja Commoner ja; Na poti k svetovni u metne,sti 18.10 Poročila 18.15 Tehtnica za natančno tehta nie 18.45 Mozaik za natančno tehtanje 18.45 Mozaik kratkega filma 19.15 OBZORNIK 19.25 Dokumentarna oddaja 20.10 Risanka 20.22 TV nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55" Vreme 21.00 Titovi spomini, 3. del 22.00 Glasbeni četrtek V zgodovini vzpona civilizacija. borbe človeka za 'svobc-do in neodvisnost je tudi umetnost odigrala po membno vlogo. Umetniki so v literaturi, slikarstvu, pa tudi v glasbi v raznih zgodovinskih prelo-mih želeli posredovati bolj ali manj napredne ideje in z lastnimi sredstvi izražanja vplivati na družbo. O taki umetnosti, ki bi navadno pravimo angažirana, sp v i nocojšnjem Glasbenem če trtku pogovarjata Kaja Ši vic in dr. Frane Jerman. 2o.30. Poročila Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.25 Glasbena oddaja 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Bitka za V. 1 - film 22.00 TV D - Danes 22.10 Film Zagreb 18.45 Družba Zore rdečelaske 19.25 Kronika občine Split 19.45 Ugrabitev, angleška serija 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 21.50 Koncert ŠVICA 18.00 Oddaja za najmlajše 18.05 Program za otroke 18.30 Mladinska oddaja 18.50 Iz ljubezni do Buffy, TV film 2 .40 Joe Hill - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 810 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici;.9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glas be; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov: 12.00 Iz sveta umetnosti: Dvignjena zavesa, gledališki trenutek doma in drugje: 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah: M.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika: 15.00 Glasbeni revival; 16.00 Psihologija predšolskega otroka; 16.20 Jazz v Italiji; 17.10 Mi in glasba; 18 00 Kulturna rubrika Primorskega dnevnika. KOPER {Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.15 Koledarček; 8.00 Lansko leto; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga po radiu; 10.32 Glasbeni odmor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do-re-mi; 11.10 Leteči zmaj; 11,32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Včerajšnje pesmi; 15.33 Glasbeni kolaž; 16.45 Mini juke box; 17.C0 V razgovoru s slovenskimi pesniki in pisatelji; 17.10 Izbrali, smo jih za vas; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi: 18.32 Glasbeni slovar: 19.15 15 minut s skupino Collage. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar: 7.37 Kinospored; 9.00 Val 202; 14.00 Pregled dogodkov - najava sporeda: 14.05 Popevke se vrstijo; 14.10 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7DO, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00,15 00. 17.00, 19.00 Poročila; 6 00 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch'io 11 .(JO Štiri četrtine; 12.05 Pulcinel la. ljubezen moja; 12.30 Ulica A-siago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Predvčerajšnjim; 15.05 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally; 16.30 Radijska prired ba; 17.05 Star gags; 17.10 Blu Milano; 18.35 Programi pristopanja; 19 30 Zgodovina jazza; 20.00 Gle dališče p:. .. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiMiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiitiiiiiitiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiimimiiiiiittiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiititi Iz planinskega sveta je prevzel vajeti igre in začel odločneje ogrožati vrata Kuštrina. Izenačenje je padlo 2. minuti kasneje z lepim golom Visintina po krasni podaji najboljšega moža na igrišču. Omizzola. V nadaljevanju je Cassa di Risparmio z lepim in hitrim nogometom potisnila slovenske fante v obrambo. Pripravila je mnogo nevarnih akcij in še štirikrat zatresla mrežo Kmečke banke. Veliko pa jih je zapravila zaradi odličnih intervencij vratarja Kuštrina in vseh branilcev s Prinčičem na čelu. Kmečka banka bo 7. maja igrala polfinale turnirja proti Cassa Ru-rale iz Ločnika na nogometnem igrišču gluhonemih v Gorici. OBVESTILO YC Čupa vabi odbornike na sejo, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 8. maja, ob 20. uri . . , ...... Konec prejšnjega meseca so se v Sovodnjah srečale nogometašice Sovodenj in Doberdoba. Kot je znano, so z golom prednosti in v močnem nalivu slavile zmago Doberdobke. Sicer bodo Sovodenjke lahko računale na revanšo, saj so se po srečanju domenile, da se, bosta ekipi še enkrat pomerili med seboj, tokrat v Doberdobu. Na sliki (Mira Kuzmina) obe ekipi pred tekmo .................iiiiiiiiiniuiHiiiHHiiniiiiiiiiiMiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiuiimuiniiiiliiiiHiiiuiiuiiiHuiiiiinniuiimiiinHiHoiimiiiiiiiuiliiiMiuiuiiimMMiHinuiinivninniiiiuiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiim KOTALKANJE NA POKRAJINSKEM PRVENSTVI! NARAŠČAJNIKOV POLETOVCI ZOPET USPEŠNI Najbolje so se odrezali Kokorovec, Kosmač in Pavatova - Med ekipami Polet na 3. mestu V četrtek, 30. aprila in v petek, 1. maja, se je odvijalo na kotalkar -ski ploščadi DL Ferroviario v Trstu pokrajinsko prvenstvo za kategorijo naraščajnikov. Na prvenstvu je nastopilo vseh sedem tržaških kotal-karskih društev: Jolly, Grandi Mo-tori, DL Ferroviario, Edera, Poli-sportiva Opicina, Pat. art. triestino in seveda Polet, ki je poslal na tekmovanje osem zastopnikov: 2 fanta in 6 deklet. Naj takoj omenimo, da je redno pripravo Poletovih športnikov oviralo slabo vreme, saj je znano, da društvo ne razpolaga s pokritimi prostori. Posledice so bile -vidne predvsem pri obveznih likih, ki zahtevajo dolgotrajne treninge, kar pa pri Poletu v zimskih mesecih ni bilo mogoče. Poleg tega je treba dodati tudi dejstvo, da je na vse športnike negativno vplivalo čakanje na Izlet športne šole k Belopeškim jezerom To nedeljo, 10. maja, bo, kot že napovedano, izlet Športne šole Trst k Belopeškim jezerom za slovensko osnovnošolsko mladino. Vpisovanje se zaključi danes pri predstavnikih Športne šole na posameznih osnovnih šolah. Program izleta pa je sledeč: zbirališče otrok in staršev, skupno z njihovimi spremljevalci, vodiči SPDT, bo ob 5.30 na tržaški glavni železniški postaji, odhod vlaka pa bo pol ure pozneje. Prihod vlaka v Trbiž bo okoli devete in pol, od tu pa bo avtobus peljal udeležence izleta do spodnjega Belope- MlIlIHHtltlltlllllllllllllllllllllHIMIIHIIIIIIIIIIIIItllllltiailHMHIItllltltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllliai ODBOJKA V PRVENSTVU «UNDER 15» Mlade Borove igralke pokrajinske prvakinje Naše igralke čaka zdaj še deželni finale OMA - Bor 0:2 (13:15, 2:15) BOR: V. in M. Klemše, Ukmar, Ferluga, Repinc, Favaretto, Marušič. Čač in Godina. SODNIK: Crozaoli; zapisnikar: Krison. Najmlajše Borove igralke (če ne upoštevamo začetnic) so z zmago proti OMA s čistim 2:0 dosegle, v okviru pokrajinskega prvenstva »under 15», lep in nadvse obetajoč uspeh: postale so namreč v tej kategoriji pokrajinske prvakinje. Prvenstvo so sicer zaključile z e-uakim številom točk kot Kontovel, zaradi boljše razlike v setih pa so osvojile prvo mesto. Za slovensko odbojko je to prav gotovo nov dokaz perspektivnosti naših deklet in Potrditev o pripravljenosti naših trenerjev. Na tem prvenstvu so bile Borovim dekletom edine enakovredne nasprotnice samo Konto-velove igralke, ki so jih enkrat tudi premagale. V srečanju z OMA pa ni šlo vse Povsem gladko. Naša dekleta so v začetku igrala zelo živčno, tako da je OMA že vodila za 9:4. Stanje Pa je izenačila dobro razpoložena Maja Ukmar s petimi točno tolčenimi servisi. Borovke so se nato nekoliko umirile in zaključile set s 15:13 v svojo korist. šele v drugem setu pa so naša dekleta zaigrala popolnoma sproščeno in pokazala kaj znajo. V tem setu se je posebno izkazala Taljati« Čač z močno tolčenimi servisi. Tudi v napadu so se dekleta razigrala in so bila neustavljiva, tako da rezultat ni bil nikdar v dvomu. Premoč Borovk je bila tako jasna, da se je set končal pri rezultatu 15:2. Nemoč igralk OMA pa je še bolj jasna, če pomislimo, da je ta drugi set trajal vsega skupaj samo 12 minut. Borove igralke čaka zdaj deželni finale. Prepričani smo, da imajo dovolj tehničnega znanja, da nas presenetijo še s kakim podvigom. Nadvse razveseljivo pa je dejstvo, da bo skoraj pol sedanje ekipe lahko igralo v prvenstvu »under 15» tudi prihodnje leto. L. V. KOLESARSTVO Dirka po Španiji Na mednarodnem kolesarski dirki po Španiji so opravili včeraj dve poletapi. Prvo je osvojil Španec Munoz, drugo (na kronometer) pa Francoz Clere. Na skupni lestvici še vedno vodi Italijan Battaglin, s prednostjo 2’07” pred Špancem Munozom. • • * Dirka po Romandijl Italijan Saronni je zmagovalec 1. etape mednarodne kolesarske dirke po Romandiji. Saronni vodi tudi na skupni lestvici, s prednostjo 6" pred Belgijcem Peetersomj škega jezera. Tu se bo začel pravi izlet po *Naravnem parku Fužine», ki bo potekal po stezi od spodnjega do zgornjega Belopeškega jezera in nazaj. Skupno bo največ kaki dve uri hoje. Izlet bo torej primeren prav za vse. Na sporedu pa bodo med drugim tudi razne igre za otroke, ki jih bodo pripravili vodiči. Urana za ves dan bo iz nahrbtnika, obutev pa mora biti primerna. ! V primeru slabega vremena izlet rte odpade, saj se lahko udeleženci zatečejo v neko bližnjo kočo, kjer je za tak primer že vse domenjeno. Pri povratku je odhod vlaka iz Trbiža ob 16.55, prihod v Trst, na glavno železniško postajo ob 19.55, kjer bodo otroke spet čakali starši. torej vabljeni otroci v kar največjem številu. Danes sklepno predavanje SPDT Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, s pričetkom točno ob 20.30, sklepno sezonsko predavanje SPDT. Tokrat bo na sporedu »Rezijanski večer*, torej srečanje planincev posvečeno dolini Rezije in njenim problemom. Najprej bo spregovoril rezijanski prosvetni delavec in predsednik folklorne skupine »Rezija* Luipi Pa-letti na splošno o dolini, nato pa bo rezijanska pesnica Silvana Pa-letti recitirala nekaj svojih poezij, nastopili pa bodo še citraši iz Rezije, ki bodo zaigrali nekaj značilnih krajevnih glasbenih motivov. Drugi del večera pa bo planinski. Planinci iz te doline bodo namreč spregovorili in predstavili javnosti novo planinsko vezno pot, imenovano «Rezijanska p oh, ki se vleče po kabinskem grebenu nad dolino, svoie predavanje pa bodo opremili z barvnimi diapozitivi. Otvoritev te poti bo letos poleti in bo po zamejski vertikali SPDT že druqa slovenska planinska vezna pot v zamejstvu. Izlet Sloge Planinski odsek ŠZ Sloga vabi člane in prijatelje v nedeljo. 10. maja. na družinski vzpon na Učko (pri Opatiji). Zbirališče v Bazovici. Odhod z osebnimi vozili ob 8.30. omogočili približno tiso profesorjem telesne vzgoje izpopolniti svoje znanje, uvedli bodo razne tečaje za širjenje tistih panog, ki jih predvideva šolski učni načrt (atletika, rokomet, gimnastika, košarka, odbojka itd.), 8.000 osnovnošolskih u-čiteljev bodo usposobili za pouk telesne vzgoje, zgradili bode nekaj športnih objektov (za katere bodo nakazali sredstva iz drugih proračunov) itd. NOGOMET V prijateljskem . nogotnetnem srečanju v Bologni je Bologna premagala Spal z 2:0. NOČNI PLANINSKO -ORIENTACIJSKI POHOD PRAVILNIK 1. Enotni odbor za proslavo 36-letnice osvoboditve in 40-let-nice ustanovitve OF iz zgoni-ške občine prireja v soboto, 9. maja, nočni planinsko -orientacijski pohod; 2. Odhod ob 20.30 iz sedeža KD »Rdeča zvezda* v Sa-ležu. Prijava ekip od 19. do 20. ure istega dne; 3. Tekmujejo lahko ekipe sestavljene iz 4 do 6 tekmovalcev. Vpisnina 5.000 lir vsaka ekipa; 4. Pohod bo poleg orientacijskih nalog vseboval tudi vprašanja na temo NOB; 5. Vsaka ekipa si mora preskrbeti kompas, svetilko in vse, kar navadno sodi k pohodu; 6. Podrobnejši pravilnik in vsa druga pojasnila bodo dana pred startom; .- 7. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci, utrpeli pred, med in -po tekmovanju. Nove pobude za šolski šport Na sestanku med CONI in mini strstvom za javno šolstvo v Rimu so sklenili podvzeti vrsto ukrepov za izboljšanje uvajanja športa v srednje šole. Ministrstvo bo nakazalo v ta namen 800 milijonov, CONI pa 500 milijonov lir. Ta vsota bo med drugim pripomogla, da bodo Lep posnetek z inednurodnega konjskega tekmovanja v Rimu v preskakovanju ovir. Na sliki je Arthur Blickenstofer, zmagovalec tekmovanja, na konju Hendriku. (Foto AP) sodnike, ki so na tekmovanje dospeli s triurno zamudo. Kljub vsemu pa so se poietovci potrudili in dosegli nekaj dobrih u-spehov. Tako je med fanti Samo Kokorovec popolnoma nadkrilil nasprotnike in se zanesljivo uvrstil na 1. mesto. Njegov društveni tovariš Damjan Kosmač pa je dosegel 3. mesto. Tako Kokorovec kot Kosmač sta se uvrstila na deželno prvenstvo, ki ga bo organiziral prav Polet na svoji ploščadi v dneh 13. in 14. junija letos. LESTVICA 1 KOKOROVEC Samo (Polet) 2 GIANNINO Simone (DL Ferroviario) 3 KOSMAČ Damjan (Polet) 4 Tommasini Massimo (Jolly) 5 Grisoni Giuliani (Pat. Triest.) 6. D'Agostino Alessandro (Pat. Triest.) Pri dekletih je nastopilo skupno 40 kotalkaric. Vseh prvih šest mest so zasedle zastopnice društva Jolly, ki se jim pozna, da trenirajo v idealnih pogojih, saj razpolagajo tako s pokrito, kot z odkrito ploščo. Med našimi tekmovalkami se je najbolj izkazala Antonella Pavat,' ki je zasedla na skupni lestvici 14. mesto in se tako uvrstila na deželno prvenstvo. Enak podvig pa ni uspel Federici Coslovich, ki je zasedla 22. mesto, na deželno prvenstvo pa se je uvrstilo 21 tekmovalk. Coslovich nastopa šele prvo leto v tej kategoriji; kljub temu pa je posebno v obveznih likih zadovoljila. LESTVICA 1. ANTONI Barbara (Jolly) 2 PERGOLA Francesca (Jolly) 3. PATRIARCA Emilia (Jolly) 14. PAVAT Antonella (Polet) 22. COSLOVICH Federica (Polet) 27. DANIELI Monica (Polet) 29 PRELEC Ester (Polet) 32. ULGHERI Sabrina (Polet) 38 GREGORI Elisabetta (Polet). Na društveni lestvici je zasedlo prvo mesto društvo Jolly, na 2. mestu je DL Ferroviario, na 3. mestu pa Polet. » * * Vse Poletove kotalkarje čaka v naslednjih dveh mesecih še mnogo nastopov. V soboto, 9. in v nedeljo, 10. maja organizira Polet na svoji ploščadi pokrajinsko prvenstvo za kategorije državnih mladincev, seniorjev in «nazionali». V kategoriji državnih mladink bo nastopila tudi Nikoleta Sosič, medtem ko bo Mauro Renar zastopal Polet pri seniorjih. Občinstvo je vabljeno, da se v čim-večjem številu udeleži prvenstva in navija za svoje kotalkarje. V nedeljo, 17. maja bo pokrajinski finale v kotalkanju za mladinske igre. Naslednjo nedeljo, 24. maja pa bodo vsi Poietovci ponovno zaposleni na pokrajinskem prvenstvu UISP na Opčinah. Konec maja bo pokrajinsko prvenstvo za kategorije začetnikov, deželnih mladincev in dvojic. V juniju si bodo sledila deželna prvenstva. Zato upamo, da bo vreme naklonjeno in bodo vsi kotalkarji vztrajno vadili pod vodstvom svojih trenerjev. S K. KOLESARSTVO ALPE ADRIA Glik (CSSR) prvi na Bledu BLED — čehoslovak Glik od, bratislavskega Interja je osvojil 2. e-tapo mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe - Adria. Proga je tekmovalce kmalu povedla preko meje v Avstrijo, kmalu po prehodu meje pa je ušla peterica kolesarjev, ki je zbrala do Železne Kaple skoraj tri minute naskoka. Toda po spustu s 1218 metrov visokega Jezerskega vrha so ubežniki naglo izgubljali težko pridobljeni naskok. V bližini Kranja, 96 km po startu in 25 km pred ciljem, je prišlo do odločilnega pobega. Ušla je skupina tekmovalcev, ki si je nato razdelila! na cilju najboljša mesta. V zadnjem naletu je bil najhitrejši Glik, ki je v zaključnem sprintu prehitel vzhodnega Nemca Kummer-ja in svojega rojaka Ruckiga. Na 4. in 5. mesto sta se uvrstila Spa-lati jz Liechtensteina in Madžar Takača, ki sta za prvo trojico nekoliko zaostala kilometer pred ciljem. Med Jugoslovani je bil tokrat najhitrejši član srbske ekipe čubrič, ki je osvojil 9. mesto, Italijani pa so prispeli z glavnino 2’58” za zmagovalcem. Čehoslovak Glik je včeraj tudi prevzel rumeno majico. KOŠARKA Na kvalifikacijskem košarkarskem turnirju v Carigradu, veljavnem za uvrstitev na evropsko prvenstvo, so v nadaljevanju dosegli te izide: Grčija - Anglija 80:74 Belgija - Madžarska 95:92 ZRN - Nizozemska 81:79 Romunija - Portugalska 91:75 TENIS Mlada Italijanka Murgo je pripravila na mednarodnem teniškem turnirju v Perugii veliko presenečenje: premagala je Avstralko Fromhotz s 6:4 in 6:4. Prosvetno društvo Briški grič iz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma, ob sodelovanju Z SKD in ZSŠDl, prirejata v soboto, 9. maja, 2. SPOMINSKI POHOD Števerjan - Gonjače -Števerjan ki bo speljan na dveh progah (10 in 20 km). PRAVILNIK: — prireditev bo ob vsakem vremenu — prijavijo se lahko posamezniki ali skupine — vpisovanje bo od 15.00 do 15.45 ure na Dvoru — vpisnim je 2.500 lir — odhod izpred spomenika NOB ob 16.00 (15.00 po ju- „ goslovanskem času) — čas pohoda ne sme presegati 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km — nagrajevanje bo po pohodu — med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice — prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode ali nevšečnosti med pohodom — vsi udeleženci bode prejeli posebno spominsko kolajno — 5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale — pokale in plakete bodo dobili tudi najboljši m 20 kilometrski progi. KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA Dom nepričakovano izgubil srečanje Premagala ga je šibka ekipa Arte B V nedeljo je bilo na sporedu predzadnje kolo letošnjega promocijskega prvenstva. Domovci so kljub lahki nalogi nepričakovano klonili Arteju B, ki zaseda na skupni lestvici predzadnje mesto. Za ta poraz ni nobenega opravičila, naši fantje so igrali izredno slabo, tako v obrambi, kot v napadu so prikazali izredno neorganizirano in medlo igro. Nastopili so sicer v okrnjeni postavi (zaradi bolezni so bili odsotni kar trije standardni igralci), lahko pa bi vseeno zmagali, če bi jim ne pošle moči. sredi srečanja. »Belorde-n* so v tem srečanju odigrali svoje najslabšo letošnjo tekmo in so si tako zapravili edinstveno priložnost, da bi sami zasedli končno peto mesto na skupni lestvici. Istočasno sta se v Gradišču pomerili ekipi domače Itaie in gori-ške Edere. igrali sta namreč za osvojitev prvega mesta v letošnjem prvenstvu, saj sta si bili ekipi pred nadeljskim srečanjem enaki na vrhu skupne lestvice. Vlogo favorita so domačini brez velikih problemov obdržali, saj so premagali Edero s 84:62. Oglejmo si izide 21. kola: Itala - Edera 84:62 Grado - Arte A neodigr. Časa del Carrozziere - Begliano 66:51 Mobili SanCAndrea - Erbasol 74:70 Arte B - Dom 83-72 LESTVICA Itala 38, Edera 36. Arte A 34, Grado 26, Dom 22, Ronchi 20, Pom in Mobili SanCAndrea 16, Časa del Carrozziere 14, Arte B 10, Begliano 8, Erbasol 6. (Artp A, Ronchi, Pom, in Arte B imajo po tekmo manj, Grado ima dve tekmi manj) iiimiiHiMiiiimiiifiiiitiiitnmiiitiiiittiiimimiiiiiHi Delovanje ZSŠDl ZSŠDl obvešča, da bo danes, 7. maja, ob 19. uri na sedežu ZSŠDl (Ul. sv. Frančiška 20/11) seja košarkarske komisije. ♦ # # ZSŠDl obvešča, da bo danes, 7. maja, ob 18.30 na sedežu ZSŠDl (UL, sv. Frančiška 20/11) seja odbojkarske komisije. Trening slovenske naraščajni-ške reprezentance, ki nastopa na turnirju Don Bosca, bo danes ob 15. uri na Kontovelu (odprto igrišče). PRIHODNJE KOLO Edera - Pom Arte A - Mobili SanCAndrea Begliano - Arte B Dom - Itala Ronchi - Grado Erbasol - Časa del- Carrozziere Domovci bodo naslednje srečanje odigrali v soboto na domačem igrišču proti prvouvrščeni Itali. Naši fantje imajo prav malo možnosti, da bi zmagali, toda v primeru zmage bi si zagotovili dobro peto mesto na skupni lestvici. NAJBOLJŠI DOMOVI STRELCI M. Dornik 402, Kogoj 344, Ziani 203, Semolič 192, U. Dornik 156, Podberšič 153, Terčič 108, Devetak 101, Čubej 34, Fajt 24, Sancin 11, nanut 7. M. Č. NOGOMET POKAL UEFA Prvi finale za enajsterico Ipsvvich Town IPSVVICH — Angleška enajsterice Ipswich Tovvn je premagala nizozemsko moštvo AZ ’67 Alkmaar s 3:0 (1:0) v finalu mednarodnega nogometnega tekmovanja za pokal UEFA. To je bila prva finalna tekma. Povratno srečanje bo 20. t.m. pri včerajšnjih poražencih. ♦ » « V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Hamburgu je Sovjetska zveza premagala Hamburg s 3:2. » • « V okviru turnirja reprezentanc »under 16» pod 16 leti je v Comu Italija premagala Švico z visokim izidom 5:1 (2:0). • » • V Malagi je v mednarodnem nogometnem srečanju mladinskih reprezentanc Španija premagala Italijo z 2:1 (1:1). NAMIZNI TENIS NOVI SAD — Evropska namiznoteniška zveza je sporočila, da bo prihodnje evropsko namiznoteniško prvenstvo od 17. do 25. aprila 1982 v Budimpešti. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00. PRIMORSKI DNEVNIK Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 7. maja 1981 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/H. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 Ur za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. JZTT tSi Odgovorni urednik Gorazd Vesel intuka^^irsr 2aioznikov/ fiegiU1V V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj SUDANSKA NEVARNA RAZMERJA SUDAN IN SOSEDJE Libija je s svojim posegom v čadsko državljansko vojno zncmirila velesile, a tudi dobro polovico afriških državnih voditeljev. Velesile vidijo v libijskem vmešavanju širjenje ruskega vpliva v samem srcu kontinenta, najbolj poparjena pa je Francija, saj se je 16 let trajajoče notranje vrenje v čadu končalo z njenim oorazom. B!iž nji in daljni afriški voditelji vjdijo v libijskem napredovanju grožnjo za sedanji red zlasti tam, kjer živijo znatne islamske skupnosti. Govori se, da ima Gedafi v načrtu razširitev sedanje libijsko-čadske zveze i.a druge države in torej ustvaritev nove .lokalne velesile’. Najbolj zaskrbljen je verjetno sudanski predsednik Nimeiry. kajti njegova država je šibkejša od drugega čadskega, soseda, Nigerije in še pred to novo grožnjo m' veljala za vzor stabilnosti Su dan je postal neodvisen leta 1956, po nekaj državnih udarih je leta 1969 prevzel oblast tedanji polkovnik Jafaar Mohammed el Nimeiry, ki je še danes na oblasti, in v tem ducatu let se je sedanji general, predsednik republike, načelnik vojske in edine stranke moral spoprijeti z vsaj petnajstimi poskusi državnega udara. Vsi so bili krvavo zatrti, zlasti poskus iz julija 1971. ki je skoro uspel. Razlogov za tako nestabilnost je več: Sudan je največja afriška država, meri približno toliko kot 8 Italij, prebivalcev pa ima le 16 milijonov, med katerimi so belci rahlo v manjšini. Ti belci so domačini arabskega porekla, skoro vsi so islamske vere, skupaj s številnimi temnopoltimi sodržavljani. Glavno mesto Kartum velja za eno izmed treh afriških islamskih središč, poleg Kaira in nigerijskega Kana. Katoličanov je nekaj manj kot milijon in to so večinoma temnopolti prebivalci južnih pokrajin. Dežela nima rudnega bogastva, ima pa obilo vode, kajti skozi Sudan teče reka Nil, predno se prelije v svojo ozko egipčansko strugo. Sudan bi lahko bil ogromna žitnica puščavskega Bližnjega vzhoda, danes pa je še tako nerazvit, da mora sam uvažati hrano. Na to sudansko prehrambeno vlogo najbolj reflektira bogata Saudova A-rabija, ki je večja kot Sudan, a še za polovico manj obljudena. Gospodarska šibkost nevarno izpostavlja Sudan; druga notranja nevarnost je stalna napetost med belim in temnopoltim prebivalstvom na Jugu, kjer se je skoro deset let. med 1963 in 1972 bila prava državljanska vojna za neodvisnost. Kristjani na Jugu so trdili, da jih islamski. arabski beli Sever zatira in boji so prenehali šele, ko je Nimeiry dopustil pokrajini precejšnjo avtonomijo. Tudi na zunanjepolitičnem področju Nimeiryju ni lahko, zlasti, ker ima kot južnega soseda Etiopijo. z močno rusko in kubansko prisotnostjo; kot severnega pa Egipt, ki se je s priznanjem Izraela zameril vsem ostalim arabskim državam. Kljub svoji mladostni navdušenosti za Naserjev Egipt je Ni-meiry postal zelo previden do vseh arabskih zaveznikov; do leta 1973 je celo mislil na zvezo z Egiptom, Libijo in Sirijo: postopoma, pa se je premislil. Po desetih letih vladanja je Nimeiryju uspelo vključiti v svojo stranko vse notranje opozicije, razen komunistov; sprijaznil se je z Etiopijo in dosegel zadovoljive odnose z Egiptom Lahko bi se bolj posvetil notranjemu razvoju, saj je 80 odst. prebivalstva nepismenega in poprečni osebni letni dohodek ne presega 150.000 lir, a kaže, da mirnega razvoja ne bo. Januarja so v glavnem mestu pokrajine, ki meji s Čadom in kjer je prebivalstvo kulturno in etnično precej sorodno onemu onstran meje, izbruhnili nemiri. Prebivalstvo ni sprejelo novega guvernerja, ker ni bil domačin, domača policija ni posegla in ,red’ je bil vzpostavljen šele ko je posegla vojska. Sudan ni za te nemire obtežil nikogar, a 16. marca je Nimeiry izjavil, da je preprečil nov državni udar. ki naj bi ga navdihovala ilegalna komunistična stranka. Tri dni pozneje je I!imeiry obnovil diplomatske stike z Egiptom, kljub Čamp Davidu, in Sadat je takoj poslal precejšnje število .vojaških svetovalcev’. Na sudansko - čadski meji so se začele zbirati čete, na obeh straneh meje, kajti Libija istočasno obtožuje Egipt, da preko sudanskega ozemlja podpira izrinjenega čadskega vo ditelja Habreja. Kaže, da egipčanska pomoč Nimeiryja ne pomirja, zaprosil je za pomoč tudi ZDA, v zameno je ponudil vojaška oporišča. Tekma velesil za A-friko se nadaljuje in stopnjuje. MEDTEM KO STA VELESILI SPROŽILI DIPLOMATSKE POBUDE LIBANON ČAKA NA RAZPLET SIRSKO-IZRAELSKE KRIZE Neuspeh Kadumove misije - Izrael grozi, da bo uničil sirske protiletalske rakete na libanonskem ozemlju BEJRUT — Tako Sovjetska zveza kot ZDA se pripravljajo, da pošljejo na Bližnji vzhod svoje predstavnike, ki bedo razpravljali o libanonski krizi. Medtem pa v Libanonu, če izvzamemo posamezne omejene spopade^ načelno spoštujejo premirje, kot da bi med seboj sprte strani spoznale, da je kriza prerasla njihove zmogljivosti in prepuščajo zadnjo besedo velesilama. Že včeraj je prispel v Damask sovjetski podtajnik za zunanje zadeve Georgij Komijenko, medtem ko bo jutri prispel v Bejrut nekdanji podtajnik za zunanje zadeve ZDA Philip Habib, ki bo v soboto v Damasku, od koder bo odpotoval v I-zrael. Sirska vlada ni za sedaj še uradno privolila na Habibov obisk, saj ni ameriškemu veleposlaniku v Damasku uspelo navezati stikov s sirskim predsednikom Asadom. Izrael podpira Habibov obisk, a predsednik izraelske vlade Begin je že izjavil, da laliko «le čudež omogoči sporazum*. V intervjuju za televizijski dnevnik »Maariv* je šel Begin še dlje v analizi tako imenovane »raketne krize*, ko je dejal, da je sedaj za Izrael glavno življenjsko vprašanje težka cena, ki bi jo plačala izraelska vojska v napadu -'a sirske raketne baterije v Libanonu, če bi Damask ojačil svoje protiletalske položaje v dolini Beka. V Damasku pa kot kaže že računajo z morebitnim izraelskim napa dom, saj so včeraj namestili nove protiletalske rakete «SAM 3», ki lahko sestrelijo tudi nizkoleteča sovražnikova letala. Ob tej ugotovitvi dobijo Beginove besede nevaren prizvok. ^Zavlačevanje koristi le Sircem,* je izjavil Begin. Kaj pomenijo njegove besede, je lahko vsakomur jasno, Izrael bo skušal čimprej, predno bo prepozno, doseči umik sirskih raket. V tej luči je treba tudi oceniti sedanje diplomatske po-________ bude SZ in ZDA, saj je Izrael pri- pravljen tudi z vojno ponovno vzpostaviti svojo nemoteno premoč nad libanonskim zračnim prostorom. Sirsko - Izraelska iraketna - kriza* je zato potisnila v ozadje poskuse, da bi s pogajanji razvili libanonski vozel. Sirski zunanji minister Ka-dam je predsinočnjim zapustil Bejrut, ne da bi dosegel kak rezultat v svojih pogovorih s krščanskokon-servativnimi vaditelji, saj jih je celo protifalangistični marc-nitski voditelj Chamouo ocenil kot «brez-smiselne*. Vse Kaže, da sprte sile v Libanonu čakajo na razplet -»raketne krize* in šele nato se bodo spoprijele s svojimi težavami. Kljub premirju pa je položaj v Libanonu iz dneva v dan težji. Med krščanskimi in muslimanskimi območji vlada popolna zapora, letalske povezave s tujino so prekinjene, saj je bejrutsko letališče vsakodnevna tarča falangističnega topništva, še huje je v južnem Libanonu, kjer po izjavah voditelja PLO Jaseda Arafata Palestinci vsakčas pričakujejo nov izraelski napad. Po Arafatovih besedah je Izrael že mobiliziral dv*1 motorizirani diviziji, da bi dokončal svojo skoraj vsakodnevno agresijo v južnem Libanonu. Libija je baje Palestincem že poslala «sodobno protiletalsko orožje*. Libijski zunanji minister Abdesalam Triki je v Abu Dabiju izjavil, da je njegova država pripravljena poslati v Libanon svoje čete, ki bi se berile skupaj s Sirci proti Izraelu. Bolj kot take izjave je za Bližnji vzhod skrajno nevarno, da prihaja tu do nove blokovske konfrontacije. Washington skoraj brezpogojno zagovarja Izrael, medtem ko je sovjetska vloga v Siriji še nerazumljiva. Bržkone bo SZ podprla Sirijo, do katere mere, pa ni jasno, saj prihajajo iz Washingtona nič kaj spodbudne vesti. Reaganova administracija je namreč pripravljena, da se z vsemi sredstvi postavi po robu sovjetskemu prodoru na Bližnji vz^cd brambo zakona 194 o prekinitvi nosečnosti in povabili volivce, naj glasujejo «NE* tako na predlog radikalcev kot tudi na predlog »Giba-nja za življenje*. ŠPETER — Zveza beneških žen je pred dnevi organizirala v Špetru Slovenov okroglo mizo o bližnjih referendumih. Posveta so se udeležile vse politične stranke, ki so razjasnile svoja stališča. Zveza beneških žen pa je povabila vse beneške volivke, naj soglasno glasujejo proti odpravi obstoječega zakona, torej z dvojnim «NE». ŠENT LENARD - Afera o kamnitem koritu v Hrastovljah je prestopila prag občinskega sveta. Svetovalci krajevne liste Crisetig, Dor-gnach in Tomasetig so namreč naslovili na župana interpelacijo, s katero hočejo vedeti, ali odgovarja resnici govorica, po kateri, naj bi korito predali za počen groš zasebnikom. V Liguriji se že sončijo ČEDAD — Jutri, 8. maja, ob 20.30 bo v dvorani občinske knjižnice zanimivo predavanje o »pobudah za zaščito jezikovnih manjšin*, ki ga organizirata ARCI in Zavod za slovensko izobraževanje. Prvo, pravzaprav bi lahko rekli drugo, spomladansko sonce je iigurij-ske plaže privabilo že večje število ljudi, ki bi hoteli čimprej dobiti lepo bronasto barvo (Telefoto AP) trmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiifiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiutiiitiiMiiiiiiia SKUPNA IZJAVA OBEH OSREDNJIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ Koroški Slovenci zavračajo vsakršno veljavnost izidov ljudskega štetja Vsekakor pa številčna moč neke narodne skupnosti ne more biti podlaga za dodelitev manjšinskih pravic OCENE V FRANCOSKEM DNEVNEM TISKU O TORKOVEM SPOPADU V bistvu neodločen izid televizijskega dvoboja med Mitterrandom in Eiscnrdom Levičarski časopisi so mnenja, da je zmaga za las pripadla Mitterrandu, konservativni pa trdijo, da je zmagal Giscard - Francoze mika sprememba PARIZ - V obeh volilnih štabih so trdno prepričani, da je njun predsedniški kandidat med sinočnjim TV dvobojem nasprotnika se-gnal v kot. Francija je poleg ZDA edina dežela, ki si tik pred odločilno izbiro državnega poglavarja privošči tak spektakel. Dokaz demokracije, so med včerajšnjim dviganjem temperature kikirikali na (državni) televiziji, dvorezno početje, razmišljajo v obeh političnih taborih (glasneje na levici) Saj res, zakaj ~,i ne bi prihranili stroškov za dolgo kampanjo in kandidata ustoličili po tem, kako je zrecitiral kako Lafontainovo basen, se je posmehnil «Le Monde. Po celotedenskem dlakocepljenju o organizaciji prenosa, pa izčrpnih reportažah, v katerih so pokazali še steklenico z lipovim čistilom za 'kandidatsko polt, si je TV dvoboj v Franciji nazadnje ogledalo o-krog 30 milijonov ljudi, a prenašali so ga tudi v osmih drugih deželah EGS, medtem ko so na Nizozemskem, v Avstriji, nr Norveškem in v Libiji posredovali prvih deset minut soočenja. Večina volivcev je po dveh urah gledanja in poslušanja (oddaja je bila tudi na sp'redu vseh osrednjih radijskih postaj) najbrie res odšla spat pomirjena, ker jo je prepričal kandidat, za katerega se je vsakdo od ločil — že pred prenosom. Ta ocena, izpod peresa enega najbolj znanih novinarjev, ki pa je Mitterrandov človek, v bistvu nazadnje pomeni uspeh socialističnega kandidata, kajti pred sedmimi leti ga je Giscard med podobnim dvobojem vsaj spravil na pod, če ga že ni knockoutiral. Tokrat Gi-scardu tudi desničarski komentatorji zmago pripisujejo le po točkah. Za buržoazni «Figaro- je sedanji predsednik v vseh rundah »odnesel gladko zmago*, Mitterrand pa je bil v prednosti le med razpravo o brezposelnosti. Nasprotno meni prosocialistični »Le Matin*; Giscard je bil v defenzivi. Pokrajinsko časopisje, ki po edicijah in nakladi močno prekaša prestolni-škega, je nemara objektivnejše: večina dvoboj ocenjuje kot neodločen, ga primerja bolj z rokoborbo kot z boksom, s tistim počasnim prerivanjem stokilskih silakov, pri katerem le oko izvedenca pravilno ceni in ocenjuje posamezne prijeme. Kandidata sinoči povrhu nista povedala nič takega, kar bi bilo za Francoze novo. Novinarja, izbrana med 12.000 kolegi, sta «dvoboj» neizprosno razdelila na štiri runde in odločno poskrbela, da sta nasprotnika spoštovala zastavljena vpra- šanja (kar pa je bila za Francoze novost, saj na državni TV spraševala' državnemu poglavarju navadno »loščijo čevlje*, kot je rekla pred 1. krogom kandidatka Marie France Garaud). V prvi «rundi», posvečeni notranjepolitični tematiki, je Giscard konkurentu predvsem skušai dokazati, da ne bo mogel vladati. «Če vaša vlada ne , bo šla pred parlament, ne bo mogla ničesar ukreniti. Sami pa ste rekli, da želite brž sprejeti pomembne ukrepe .— »Zgodilo se vam bo kot za časa Mac Mahona, in če bodo volivci poslali v skupščino iste poslance, boste doživeli nezaupnico ...» — «Pridite vendar z barvo na dan: želite si socialistično komunistično večino ...» Kljub umikanju se je Mitterrand v uvodnem delu kar dobro izognil udarcem in nato v drugi rundi, posvečeni gospodarskim vprašanjem, nasprotnika nekajkrat omamil. »Brezposelnost je rana vašega mandata, madež, btdeaen, ki u-tegne postati usodna...» — »Sedem let je dolga doba. Kako boste jutri opravili to, česar v sedanjem mandatu niste zmogli?* Giscard se je pogosto branil le z nizkimi u-darci. Ko je Mitterrand denimo navajal žgoče Chiracove kritike, je 6amo odvrnil: »Zakaj nikoli ne citirate Georgesa I/Iarchaisa?* Ali: »Že od 1974 vodite ministrstvo besedičenja, medtem ko sem jaz vodil Francijo.* Tudj v tretji rundi, med razpravo d denarnih in davčnih vprašanjih, se. socialistični kandidat ni dal u-gnati nekdanjemu ministru za finance. »Kakšen je nocoj tečaj za-hodnonemške marke?* je recimo izzival Giscard. Mitterrand je dvi gnil ton: «Nisem vaš dijak, take ga spraševanja ne sprejmem, kajti tu niste predsednik republike, tu ste zgolj človek, ki mi ugovarja!* Rahla prednost je. bila nazadnje le na strani strokovnjaka, še zlasti, j ker je poslušalce opozoril, da na- , merava Mitterrand z nacionaliza- j cijo vseh bank in 11 velikih družb »kjolektivizirati* več kot polovico kapitala. V četrti, zadnji rundi, sta se na sprotnika le otipavala, saj so njune razlike glede zunanje politike veliko manjše kot na drugih področjih. Socialistični kandidat si je zaman skušal priboriti točke z očitki, da so bile Giscardove poteze v zvezi z Afganistanom premalo odločne, afriška politika »onkraj dopustnih meja*, a bližnjevzhodni pogledi zgrešeni, ker Francija ni podprla campdavidskih sporazumov. Pa človek z ulice? »Petintridcset- umi delovni teden jc lepa reč,* je Mitterrandov predlog davi komentiral zasebni pek, »a če bom jaz delal samo 35 ur na teden, tedaj bo monsieur lačen . . .» Podobno je modroval prodajalec časopisov: »V težkih časih moji ženi ne bo prišlo na misel, da bi menjala tapete, pa tudi jaz ne bom prenavljal lokala . . .» Francoze sprememba vsekakor mika, je sinoči priznal sam Giscard, a najbrže se pred nedeljsko odločitvijo tolaži s staro modrostjo, da sredi broda ne menjaš jezdne Živah . .. VILKO NOVAK OB OBISKU ENI V SZ Pogovori o dobavi metana iz Sibirije MOSKVA — Po obisku uradnega odposlanstva državnega podjetja za petrolej ENI, ki ga je vodil pred sedr.ik Grandi, se odpirajo za Italijo večje možnosti povečanja dobav energetskih sredstev iz SZ. Na pogovorih z visokimi voditelji sovjetskih pristojnih ministrstev so posebno pozornost posvetili sodelovanju italijanskih javnih podjetij pri izgradnji 5.500 km dolgega plinovoda, ki naj bi pripeljal letno 40 do 45 milijard kub. m metana iz Sibirije v zahodno Evropo Predvideni strošek za gradnjo znaša 13 000 milijard lir, p , končanih delih pa naj bi od leta 1984 dalje Italija dobivala iz SZ po 8 milijard kub. m metana na leto. Pogovore o višjih oblikah gospodarskega in tehničnega sodelovanja bodo v prihodnjih dneh nadaljevali v Italiji, kamor bo prispela kvalificirana delegacija iz SZ. Na sestankih z ustrezno vladno komisijo bedo poglobili možnosti sodelovanja italijanskih podjetij pri dobavi strojev in industrijskih naprav, ki so SZ potrebne za uresničevanje nedavno odobrene petletke, ter pri skupnih raziskavah za izkoriščanje ležišč premoga in nafte, s katerimi je SZ bogata, in pri sovjetskih programih krepitve kemijske in tekstilne industrije. BENEŠKI DNEVNIK Zdomci iz Stuttgarta obiskali Slovenijo ČEDAD — Skupina izletnikov Zveze slovenskih emigrantov F-JK iz Stuttgarta se je pred dnevi podala na tridnevni obisk v Slovenijo ob priliki 40-letnice OF. Udeleženci i-zleta, slovenske in italijanske narodnosti, so obiskali partizansko bolnišnico Franjo in tiskarno »Slovenija* Partizanskega dnevnika, edinega svobodnega glasila v zasužnjeni Evropi. Izletniki so nato obiskali še Kranj, Ljubljano, Cerkno in Idrijo, kjer so jim krajevne oblasti priredile prisrčen sprejem Pred povratkom so se še zaustavili v Špetru Slovenov. kjer so obiskali Beneško galerijo. Goste je pozdravil predsednika Združenja umetnikov iz Benečije Giovanni Vogrig, ki je o-risa! delovanje te organizacije. I-zletniki iz Stuttgarta so se nato preselili v Čedad na sedež Zveze emigrantov, kjer so se sestali s predstavniki vodstva Zveze slovenskih emigrantov in s predsednikom videmskega pokrajinskega odbora SK GZ profesorjem Černom. Sledila je zanimiva razprava o zdomski problematiki in položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. ČEDAD — Enotni odbor, ki ga sestavljajo KPI, PRI, PSDI in PSI je organiziral v vseh občinah nadi-ških dolin serijo srečanj na temo: Kako moramo voliti na referendumih? Govorniki so predstavili stališče štirih strank o raznih pobudah radikalcev in drugih gibanj. Dogovorili so se za enoten nastop v o- Sredstvo za podaljšanje življenja Philadelphia — Dr. Jacob Kolff prikazuje umetno srce, s katerim so za dve uri omogočili delovanje življenjskih funkcij ženske srednjih let, ki jc že bila klinično mrtva. Srce je sestavljeno iz plastične in alu minijaste mase (Telefoto AP) CELOVEC — Osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, sta v zvezi z ljudskim štetjem, ki se bo izvedlo 12. maja letos po vsej Avstriji sprejeli izjavo, kjer zavzemata stališče do podpisa. V izjavi obe organizaciji pozivata koroške Slovence, da na vprašanje o občevalnem jeziku odgovorijo tako, kot zahteva zakon, torej p» resnici: «Za občevalni jezik bomo navedli tisti jezik oziroma- jezike, ki se jih v danih razmerah poslužujemo v družini in v družbenem življenju, torej bomo v večini primerov navedli ‘oba deželna jezika*. Nadalje Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev kot zastopstvo slovenske manjšine na Koroškem ponovno ugotavljata, da ljudsko štetje zaradi različnih možnih vplivov ne bo moglo dati objektivnih, resničnih podatkov o jezikovni pripadnosti. Zato osrednji organizaciji rezultatom štetja, kakršnikoli tudi bodo, že vnaprej odrekata vsako veljavnost. Sicer pa tudi sam zakon o ljudskem štetju, pravi iz java, prepoveduje uporabo rezultatov v druge kot statistične namene. Hkrati organizaciji potrjujeta tudi svoje dosedanje stališče, da številčna moč narodne skupnosti nikoli ne more biti podlaga za dodelitev manjšinskih pravic, ker tako pogojevanje nasprotuje členu sedem avstrijske državne pogodbe. Že več kot sto let, je rečeno v izjavi doživljajo Slovenci na Koroškem pri uradnih ljudskih štetjih, da protimanjšinske skupine, o-sebe in del oblasti zlorabljajo ljudska štetja za sredstvo v boju proti manjšini in njenim pravicam. Zato ni naključje, da rezultati popisov ne dajo prave slike o resničnih jezikovnih razmerah v deželi, kar samo potrjuje domnevo, da je namen popisov tudi ta, da bi bila manjšina končno statistično izbrisana. Koroški Slovenci so že pri dosedanjih popisih ostro obsodili okoliščine in način ugotavljanja jezika. Tudi letos so v pismu notranjemu ministru zahtevali, da naj bodo popisni obrazci dvojezični, kakor tudi izhaja iz določil državne pogodbe. Minister je na to zahtevo odgovoril, da. vprašanja obrazcev ni mogoče povezovati s členom 7, razen tega pa da tudi za druga pravna področja ni dvojezičnih formularjev. Vendar so letos pripravili »prevajalske pripomočke*, ki se jih bodo lahko poslužili števni kortiisfirjl in popisane osebe. O teh pripomočkih osrednji organizaciji poudarjata, da tudi to ne zadošča, ker je možno veljavno izpolniti le nemške obrazce. »Ta praksa zapostavlja pripadnike manjšin, dodatno hudo diskriminacijo pa pomeni dejstvo, da je na obrazcu nemščina kot primer občevalnega jezika izrecno navedena, jeziki ustavnopravno priznanih manjšin v Avstriji pa niso posebej zabeleženi*, je rečeno v izjavi. Naposled izjava tudi ugotavlja, da bo kljub grožnji , s kaznijo po izkušnjah le treba računati s tem, da bodo številni organi tu in tam vplivali na osebe v določeni smeri. (Sindok) Prikazen dvorjanke straši v pekinški cesarski palači PEKING — Prikazen plešoče dvorjanke že nekaj tednov straši v pekinški cesarski palači. Neki Šanghaj- Q.lf I 0CftniC rtheimn rvAPA^o s\ (rvrw oseb. Pred zidom v cesarski palači se nenadoma kot na filmskem platnu pojavi podoba plešoče dvorjanke, ki po nekaj trenutkih izgine. Časopis domneva, da je zid kot nekak fotomagnetski papir pred stoletji posnel prizor, ki ga ob določenih ter-„ „ mcelektričnih pogojih ponovno pred-ski časopis obširno poroča o tem j vaja. MllimilllllllllllllllllllllllllllMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU,,1111),H,,,|||||,M||||n|M||||||t|||||||||||||||||| PRIMORSKE VESTI Mladi-čvrsti temelji mostu prijateljstva V Sežani srečanje učencev srednjih šol s te in one strani meja SEŽANA — V Sežani se bodo v soboto na devetem tradicionalnem srečanju učencev srednjih šol s Primorskega, Goriškega in Tržaškega. srečali učenci 16 šol, od tega treh iz Gorice, štirih iz Trsta in devetih iz primorskih občin od Tolmina' do Pirana. Srečanja v Sežani, ki je svojstvena manifestacija krepitve sodelovanja prebivalcev ob italijansko-jugoslovanskj meji. se bo udeležilo okrog 630 dijakov in dijakinj. Mladi se bodo v soboto ob 8.30 zbrali na nogometnem igrišču v Sežani, kjer bo slovesna o-tvoritev srečanja, nato pa se bodo pomerili v rokometu, nogometu, na-miznern tenisu, streljanju in košarki ter odbojki. Merjenje moči, katerega temeljni cilj je krepitev vezi med mladimi tostran in on stran meje, bodo mladi popestrili tudi z likovno razstavo in vrsto li terarnih prispevkov, katerih tema bo sodelovanje ob meji. Pokrovitelj srečanja bo skupščina občine Sežana. D. G. V Bujah pripravljajo srečanje s pobrateno devinsko-nabrežinsko občino BUJE — S svečano sejo občinske skupščine je bujska občina proslavila 36. letnico osvoboditve in štiri desetletja uspešnega delovanja na vseh področjih družbenopolitičnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Svečanih proslav se ie ude ležilo tudi zastopstvo pobratene rie-vinsko-nabrežinske občine, ki je že pred leti navezala z Bujami plodne odnose prijateljstva in sodelovanja- V pozdravnem nagovoru je prc-d sednik bujske občinske skupščine Valentin Jakac poudari) pomen sporazuma o pobratenju z devinsko-nabrežinsko občino, s katero so že organizirali številna kulturna m športna srečanja. V nedeljo, 1«. maja, bo bujska občina priredila velik praznik pri jateljstva in solidarnosti s pribi valstvom devinsko-nabrežinske občine. V jutranjih urah bo v Umag prispela na krovu posebne motorne ladje večstcčlanska delegacija iz zamejske občine. Skupno s prebivalci iz Buj se bodo udeležili številnih kulturno umetniških in športnih prireditev, sestali na se bosta tudi delegaciji obeh pobratenih občin. (eo) Naftni madež v koprski luki KOPER — Na murski gladini pri novi obali v koprski luki so včeraj zjutraj opazili naftni madež, ki se je raztezal na približno 250 kvadratnih metrih površine Komisijo, ki jo sestavljajo nšpektor vodnega gospodarstva in predstavnika luške kapitanije in postaje meme milice sumi, da je spustilg kaluž-ne vode v morje ena od treh ladij, ki so bile včeraj privezane na novi obali Zaradi tega so si vzeli vzorce kalužnih vod z ladij »Gorenjska*. »Zletovo* in »Husei matu*, ki pluje pod japonsko zastavo ter vzorec naftnega madeža., Analiza bo sedaj pokazala, katera od sumljenih ladij je onesnažila morje. Podelitev odlikovanj zaslužnim šolnikom KOPER — Na osnovni šoli Janko Premrl Vojko v Kopru je bila sinoči prisrčna slovesnost ob pedelitvi odlikovanj predsedstva Jugoslavije. Odlikovanja je prejelo 15 delavcev šole. ki imajo posebne zasluge u narodnoosvobodilne vojne in povojne graditve naše samoupravne socialistične skupnosti. Milena Skrt je prejela red republike z bronastim vencem. Red zaslug za narod s srebrno#zvezdo pa Sonia Abram. Štefanija Bizajl, Vera Joksič. Slavka Legiša. Antonija Lušin, Almira Marušič, Alberta Poles, Marta'Trobec in Marija Vidmar. Red dela s srebrnim vencem pa je prejelo pet delavcev šole. L. O.-