It 15. V Gorici, v četrtek dne 7. februvarja 1907. Tečaj XXXVII. hhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek choto ol. -J. uri popoldne ter stane po poŠt« prPj,.in3i:a j ali v Gorici nd dom poSHJana: F"J vse leto .........K. K I «• ;........in » (1) .j,,,;,-.,,,'.'šte\ilki; stiijifjo 10 vin. '"' SOČA" i"111 naM^unjfM^vtlntt^nlt^';^««!-, I .. j,-', „K<;žipot po Goriškem in GradišCanskem" in saiipot po Ljubljani in kraijskih mestih", dalj,. «lva-i . \ [,-ni .,Vozni red železnic, parnikov in poštnft ¦Vr! wv ii.^,«'n" prilog »Slovenski Tehnik-'. i S (>-..i'iii!io sprejema apravni.štvo v Gosposki ulici f..." 7 i. ii.vKtr. v »Goriški Tiskanji« tA. GabršDVk. .1 "naroČila Drez doposlane naročnine se ne oziramo" I flalasi in poslanice se računijo po IVtit-vrstah (y »••no l-krat i« v, 2-kral 14 v, 3-krat 1-2 v vsaka "_,", \',jkrat po uogodbi. Večje črk« j."j prostoru. K-kiaii'-* in s>p>si v uredniškem d«Iu 3U v vrata. Za ,,-:* ;u vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredekU Dr. f(. Lavrič. Uredništvo ao nahaja v Gospo; i ulici 3t. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom ja mogoč: govorili vsak dan od 8. do 12. dopoludne t^r od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1 «2. dopoludne. U p >¦ a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. • NaroBnina, reklamacije in drugo reči, katere ne ¦;¦•'¦.'• v delokrog uredništva, naj so pošiljajo lo iii ¦ .-iis .\ RIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak ¦¦ .n stane vse leto 3 K 20 h ali gld. t-(50. *So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v našit knjigarnah in teh-le tobakarnab : Sclnvarz v Šolski nI., Jellcreitz v Nunski ul., Tor. Leonu na tekališuu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po- kopaliScni ulici, I. .Matiussi v ulici Formica, I. Ilovanski - v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavronSifi -na trgu della Gasermar---------------------,- ----------------— Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talofon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabriČek (odgov, J. FabČič) tiska in zal. Shod zaupnikov ^narodno-napredne stranke". (Konec.) K organizacijskemu statutu je govoril še (Andrej Gabršček: ]z organizacijskega statuta, kateri ste Jtivu« >Iii''fi- sto mogli spoznati, da je točka, lj je ziltij na dnevnem redu, poleg sklenje-LiPt programa gotovo najvažnejša,, o, kateri ti> razmišljati in sklepati. Program nam ft/i.aiaj> v kratkih in lepili stavkih pot, po [Uori nan: je hoditi, lig. poročevalci so lepo Uili svoji1 naloge. Toda organizacijski statut Lih jfisno kaže pot, kako se bo ta naš krasen ,r*iuram izvrševal v naši deželi. Nujdašati moram tu: Mi danes tu zbrani .mu zbor zaupnikov; aii ne bomo hodili ,'-!iu fas v Gorico; zbor zaupnikov pa mora liti vsaka tri leta, na ta zbor se povabijo iidi na podlagi našega programa izvoljeni dedni in državni poslanci. Skiite se na tudi liahko po potrebi prod pretekom treh iot. Kaj lo iiu površje kakoršnokoli veliko politično kiiijo, ila ne bi mogel izvrševalni odbor jl-iAsem na svojo roko odločevati na desno 1; levo, toiliij bi stopil zbor zaupnih mož v r.Vii zopet skupaj, kakor danes, in bi rekli : [tak« hon-nio, tega nočemo, in kakor zbor sklene, po tem se bodo morali ravnati naši z:i>N.'imiki. Izvrševalni odbor, kateri U po sedanji dispoziciji štel 36 članov, je pdoljen tako. da so zastopani v njem vsi pnovi. Ta ho imel sejo po potrebah, vsekako počkrat na leto; gospodje od daleč bodo mo-jrali dohiti vsekako odškodnino za potovanje v F-orico. statut je zato poskrbel in zato mora prti stranka tudi gmotna sredstva na razpo-po, kajti ne more se zahtevati, da bi kdo U Itovra, h Cerknega aii od istrske meje pihajal v Gorico, kakor bi bilo potreba, ker p bi aotovo veliko stalo. s Ali gospodje zaupniki, tisto veliko važ-f'M jiodrobno delo čaka vas po občinah. V Nk» oStf-iui so imenovani zaupniki, katerih Niio st; »sočasi in po potrebi pomnoži. Za-piki katerekoli občine se zberete skupaj in sestavite krajni odbor in si pri tem mislite: mi smo nekako društvo, vejica na velikem deblu organizacijo narodno napredne stranke ; na čelu imate svojega predsednika. Vsaka občina mora imeti zadostno število mož, ki bodo tvorili krajni odbor; ako bodo ti odbori delali, nam je vspeh zagotovljen. Zato apelujem na vas, možje zaupniki, naš program, ki je jako lep, ne sme ostati le na papirju, da nam ne bodo po toliko letih očitali, da se program ni izvrševal, da se ni nič delalo, nič storilo, da ne bomo po nekoliko letih morali poslušati opravičene ali tudi neopravičene grajalne glasove. Na vas je, da se bo delalo. Jaz sem prepričan, da bo izvrševalni odbor vršil svojo dolžnost. Ako je ne bo, boste vi zadaj, kateri ga boste podrezali, da bode delal in izpolnjeval svojo nalogo, da jo bo izpolnjeval tudi tedaj, kadar bi jo utegnil zanemariti, Izvrševalni odbor v Gorici ne more vedeti za vse tiste nujne potrebe, katere imate v tej ali oni občini. Izvrševalni odbor, oziroma tisti, ki vodijo politično gibanje v središču dežela, ne morejo vedeti, kaj vas tišči v Lokovcu ali Lokavcu, na Predelu nli ob istrski meji, ako se nam tega v primernih besedah ne pove. To je vaša naloga. -- Krajni odbori imajo pogoste sestanke in se dogovorijo o vsem, kar se tiče ene aH druge občine. N. pr. bližajo se občinske volitve, vi morate delati na to, da se voli .in, podlagi našeg? programa, da pride občinsko starešinstvo v napredne roke, kjer še ni. V kolikor se dajo razmere v do-tični občini zboljšati, to bo naloga krajnega odbora; njegova naloga bo, da bode pretresal vprašanja vsestransko, da privede zadostno število volikev na volišče, da zmagajo tisti možje, katere bi krajni odbor na sestanku določil. Dela je povsod dovolj. Voliti je treba v cestni odbor, krajni in okrajni šolski svet, v davčne komisije itd. Vaša naloga bo, imeti vedno pred očmi vse zadeve, ki se tičejo občine. Kajti, če bomo imeli v vseh zastopih svoje može, nam bo delo veliko lažje, katero moramo vsi skupaj izvrševati, na ta način ne bo pritožb, kaj je storila stranka za nas. Stranka, oziroma voditelji v središču dežele ne moremo vedeti, kake potrebe imate na deželi. Tedaj pri vsakem takem važnem vprašanju stopite skupaj. Tu je treba enega vodnjaka, tam vodovoda, tam so zopet cerkvene homa-tije, sploh naprave v vaših občinah, karkoli bi želeli za povzdigo mlekarstva, kletarstva, sadjarstva itd., o vsem tem se razgovorite in porečete: za našo občino bi bilo to in to potrebno. O tem razmišljajte, napišite in pošljite izvrševalnemu odboru, in tam bodo možje, ki bodo stvarno o tem razmišljali, kaj Vas privede do cilja. V Gorici je mnogo mladih in delavnih moči, ki se bodo za take stvari zavzeli. Vi ste videli, da bode izvrševalni odbor imel razne odseke, kateri bodo dobivali do-tične stvari v rešitev. In potem dobite od izvrševalnega odbora Čisto jasen odgovor. Možje, če hočete doseči, kar želite, morate nastopiti pot, da občinsko starešinstvo sklene ali vi sami napravite n. pr. vlogo na okrajno glavarstvo, na namestništvo, deželni ali državni zbor, ministerstvo, upravno sodišče itd. V tem pogledu pojde izvrševalni odbor našim ljudem s svetom in tudi z delom brezplačno naroke?. Imeli bomo v deželnem in državnem zboru svoje zastopnike, ki bodo te vaše prošnje zasledovali, da ne zaspijo v kakem arhivu. Ako se bode tako delalo v celi deželi, tedaj bo našo delo imelo vspeh. Kajti, če boste na deželi samo gledali, kaj delajo v Gorici, tedaj ne pričakujte vspehov, gg. zaupniki, ker to jo nemogoče. V sopomoči izvrševalnega odbora pa moramo videti in gledati delo, ki bo edino" imelo vspehe. Apelujem na vas, da vtise, katere odnesete z današnjega shoda, nosite ša dolgo v srcu, da se resno lotite dela, katero imamo začrtano v statutu, da se pri vas sestavijo krajni odbori," in sicer po zaupnih možeh. Vse to bo določeno po natančnejšem pravilniku, to je po pravilih, kako je delo krajnih odborov, kako bode in kako naj odbor deluje. Ko to dobite, izvolite v svojih občinah predsednike, in postanete močna postojanka, ki hoče tudi resno delati pa navodilih našega organizacijskega statuta. Le y takem medsebojnem delovanju političnih voditeljev z vami, rodoljubi iz cele dežele, moremo doživeti za-željene vspehe. Ako se teh ne bomo mi veselili, se jih bodo pa naši potomci. Delo, katero smo danes zapričeli, hočemo z vsemi silami nadaljevati. Po tem govoru je bil izvoljen Izvrševalni odbor, katerega imena so znana. Predsednik je na to zaključil v lepih besedah toli impozantno zborovanje zaupnikov narodno-napredne stranke. DOPISI. rodbrdO. - - Veselica, katero je priredilo bralno in pevsko društvo 2. t. m. s sodelovanjem pevskega zbora iz Podmelca pod vo-v stvom g, učitelja Jelinčiča, se je naravnost sijajno izvršila, Prostoren salon gostilne gosp. Štravsa je bil nabito poln občinstva, katero je prišlo iz bližnjih pa tudi oddaljenih krajev. Posebno jih je bilo lepo števiio videti iz Bohinja, s katerim smo z.novo železnico sosedje, z Grahovega, iz Hudejužne in Podmelca. Tudi udeležba domačinov je bila impozantna. Občinstvo se je kar divilo krasnemu petju pevskega zbora iz Podmelca. Isti si je na mah osvojil srca poslušalcev. Burnega ploskanja in hvale ni bilo konca no kraja po vsakem nastopu. Podmelčanom je le čestitati k takemu zboru, s katerim se lahko ponašajo. — Veseloigra »Dobro došlil Kedaj pojdeto domu?" je provzročila obilo neprisiljenega smeha. Posebno se je bilo smejati stricu Koščaku in njegovi trebušni bolezni, katero je bilo opaziti prav posebno pri — kosilu. Vloge so bile vse izvrstno pogodene. Šaljivi prizor „0d železne ceste" je jako vgajal občinstvu ter je povzročil mnogo smeha. Posebnega mojstra se je pokazal g. Tomo Seljak, slikar iz Podmelca, v vseh ulogah. Omenjenemu gospodu se izreka najsrčnejšo zahvalo, kakor tudi ostalim gospodom pevcem in njih pevovodji. Kljub velikim stroškom je ostanek jako povoljen. Naši katoličani (!! 1) bodo morali zopet preložiti svoj miserere, katerega imajo pripravljenega k smrti društva, Še za eno leto, kakor je bil sedaj. Najbolje pa napravijo, ako ga yržejo v potok Bačo, kamor so mislili, da pade naše društvo po njih spletkarijah, (katere so bile že ožigosane v »Soči"), ko se jim ni bilo posrečilo jo »katolizirati" in so morali svoje dolge nosove drugam obrniti. Ples, ki se je prišel po dokončanemu vsporedu, je trajal do dne. Le Škoda je, da je bil velik salon le Dvajset let poznejeJ , Nadaljevanje r^Treh mušketirjev". = I Francoski spisal: jp^ ALEXANDRE DUMAS. == I (Dalje.) L "~ Poznal sem ljudi, je nadaljeval Roehefort, ki V' mislil, da je prišel trenutek, ko izpolni d' Arta ^na«-u dano besedo, poznal sem ljudi, ki so s svojo T"«nostjo stokrat ukanili vso kardinalovo prebrisa- * »s svojo hrabrostjo uničili njegove straže in ogle-u;f; poznal sem ljudi, ki so brez denarja, brez po-j fcji brez ugleda ohranili krono na kronani glavi in IPnsilili kardinala, da je prosil milosti. jjr ~T ^0(*a ^ ljudje, o katerih govorite, je dejal [,^z?rin ter se na tiho smejal, vide, kam ga hoče pri-, Roehefort, ti ljudje niso bili udani kardinalu, če se borili proti njemu. ;o, 7 ^.e» zakaj drugače bi bili bolje poplačani; !a , lrneli so nesrečo, .da so bili udani tej isti kraljici, ro ste ravnokar prosili zvestih služabnikov. Toda kako veste vi vse to? r on-~, Ja.z to vem> ker so bili ti ljudje moji sovražniki kodo i *' .Ker 80 se k°rili Pro^ mem> ker sem jim toliko a ' f Sem *e mo8e^ ^er s0 M* vra^ali t0» taterh'80.*e.mo^' ^9r me Je 3Gden izmed njih, s :im} snf,Se!u imel š© posebej opraviti, sunil pred ka-m * ,inji leti z mečem: bil je to tretji Mdarec, ki *>' aobil od iste roke..., sklep starega računa. — Ah! je vsklikmi Mazarin z občudovanja vredno I dobrodušnostjo, ko bi jaz poznal take ljudi 1 ' — Eh, Monseigneur, jednega imate pred svojimi durmi že več nego šest let, pa ste vsa ta leta mislili, da ni za nobeno rabo. — Katerega neki? — Gospoda d'Artagnan-a. — Tega Gaskonea! je vskliknil Mazarin ter se kazal popolnoma presenečenega. — Ta Gaskonec je rešil kraljico in prepričal gospoda Richelieu-ja, da je on v spretnosti, premetenosti in zvijači samo učenec. — Res ? — Tako je, kot imam čast povedati Vaši Eksce-lenci. — Pripovedujte mi nekoliko o tem, dragi gospod Roehefort. — To je pač težko, Monseigneur, odvrne pleme-nitaš smehljaje. — Torej mi pove to on sam. — Dvomim, Monseigneur. — In zakaj ? —• Zato, ker ni on gospodar te skrivnosti; zato ker je to, kakor sem že rekel, skrivnost mogočne kraljice. — In je bil sam tedaj, ko je izvedel to težko nalogo ? — Ne, Monseigneur, imel je tri prijatelje, tri junake, ki so ga podpirali, junake, kakršnih ste si ravnokar želeli, .— In ti štirje možje so bili jedini, pravite ? — - Kot da so bili vsi štirje samo jeden, mož, kot da so bila ta štiri srca v jednih prsih; in kaj so vse naredili! — Resnično, gospod Roehefort, v taki meri vzbujate mojo radovednost,* da vam ne morem povedati ; kaj mi res ne morete pripovedovati tega dogodka ? — Ne, ali povem vam lahko pravljico, bujno pravljico, Monseigneur, rečem vam. — Oh, povejte mi jo, gospod Roehefort; jaz zelo ljubim pravljice. — Torej hočete to, Monseigneur? je dejal Roehefort ter skušal uganiti kako nakano na tem finem, zvijačnem obrazu. — Da, hočem. — Prav! poslušajte! Živela je nekoč kraljica... mogočna kraljica, kraljica jednega največjih kraljestev sveta, kateri je neki veliki minister želel mnogo zlega, ker jej je poprej hotel predobro. Ne trudite se, Monseigneur, ne boste uganili, kdo je bil. Vse to se je godilo mnogo prej nego ste prišli vi v kraljestvo, kjer je vladala ta kraljica. Tedaj pa je prišel na dvor neki poslanec, tako bogat, tako hraber in tako lep, da so vse ženske norele za njim in da je bila kraljica sama toliko nespametna, da mu je podarila, menda za spomin, ker se je tako zavzel za državne posle, neki nakit, ki je bil tolike vrednosti, da se ni dal nadomestiti, " (Dalje pride.) I ' ¦ " premajhen, ker se je vse vrtelo staro in mlado od priprostega delavca do petičnega moža. Zjutraj smo se težko poslovili od vrlih Pod-melčanov z željo, da bi jih Še večkrat videli na našem odru. Obilo je bil ves trud poplačan onim, kateri so se trudili, da se je priredila veselica, pri pogledu na vspeh, kojega niso pričakovali. Vsem udeležnikom kličemo: »živio" in želimo kmalu zopet „na svidenje". Domače in razne novice. Zakon v varstvo volilne in zoorovalne svobode je z ostalo voliino reformo vred sankcioniran in je že stopil v velj avo. Ta zakon je za naše razmere zelo važen. Točke zakona v varstvo volilne in zborovalne svobode se glasijo tako-le: Kdor namenoma sam ali v zvezi z drugimi prepreči volilni shod, ki Je bil stilean v svrhoj da se*Čujejo kandidatje in se vse potrebno dogovori glede volitev, ali kdor razbije pod društveni ali zborovalni zakon spadajoči shod, ki je bil zakonito sklican v svrho razpravljanja o javnih zadevah, s tem, da zabranjuje vstop k udeležbi upravičenim osebam, da neopravičeno vdere na zborovališče, prepodi navzoče ali one osebe, ki vodijo zborovanje in so poklicani skrbeti za red, aH da se s silo upira formalnim ukrepom, nanašajočim se na tok zborovanja, se kaznuje radi prestopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Pod obteževalnimi okolnostmi se kaznujejo ti prestopki s strogim zaporom do šestih tednov. Pri shodih, ki se ne presojajo po društvenem zakonu, je smatrati sklicatelje kot za one osebe, ki so poklicane v to, da vodijo zborovanje iri skrbe" za red. Kaor se vede" neopravičeno udel t . zborovanja, ki je omejeno na volilce ali na točno določene .skupine volilce v, na člane kakšnega društva ali na povabljene udeležence, in ga vkljub pozivu oseb, ki so poklicane v to, da vodijo zborovanje in skrbe za red, ne zapusti, se kaznuje z de-narno globo od 10 do 200 K. Sokolova maskarada Jak". — Zanimanje za maskerado raste od dne do dne. Vse kaže, da smemo pričakovati izredne pustne zabave in ni dvoma, da bo princ Karneval z nami skrajno zadovoljen. Ker bo udeležba, kakor vedno doslej, gotovo tudi letos ogromna, opozarjamo že sedaj slavno občinstvo, posebno meščane, da ni treba čakati zadnjega momenta, marveč da si pravočasno preskrbe vstopnice in izkaznice, ki bodo od petka naprej na razpolaganje v trgovinah A. Gabršček in Jeretič. Pri tem se pa vsakdo mora izkazati z vabilom na ime. Kdor je slučajno še ni dobil, naj se oglasi pri g. A. Jakše v Trg. obrtni zadrugi. Prosimo, da se to blagohotno sprejme na znanje, ker odbor bo pri kaši itak imel posla vrh glave s sprejemanjem zunanjih gostov in pregledovanjem onih mask, ki želijo ohraniti svoj inkognito. Radi natančne kontrole se bo strogo pazilo, da ima vsakdo vstopnico vidno pripeto- — Šaljivi kotiljoni dobrodošli. Češki kfUlSk. — Drevi ob 8. uri poduk v »Češkem krožku! Dijaški kOlteirt. — Kakor naznanjeno, priredijo goriški srednješolci dne 8. svečana 1907. v dvorani „Slovenske Čitalnice" koncert. — Vspored: 1. H. Vogrič „Na zdarB, koračnica, tamb. zbor; 2. Avg. Leban »Dijaška", možM zbor; 3. H. Vogrič „V božični noči", fantazija, tamb. zbor; 4. Iv. pl. Zaje „Večer na Savi", možki zbor; 5. SI. Katkič „Zbogom more", varijacije za brač I. s spremljevanjem zbora; 6. a) Iy. pl. Zaje, erotični napev iz opere »Armida"; b) Volarič »Biseri", tenor-solo s spremljevanjem glasovirja; 7. Donizetti, fantazija k operi »Lucrecia Borgia", gosli s spremljevanjem glasovirja; 8. Dav. Jenko „Što čutiš, Srbine tužniV", možki zbor; 9. H. Vogrič „ Slava Prešernu", venec njegovih pesimj, tamburaški zbor; 10. Šaloigra v enem Začetek ob 8 %. zvečer. — Po koncertu ples. — Cene sedežev: I. in II. vrsta 1 K 50 vin., IH.-V. yrsta 1 K, ostali 80 vin. — Stojišča 66 vin. Ker je prebitek namenjen za Gregorčičev spomenik, se preplačila hvaležno sprejmejo, . G!(3 iz Občinstva. (Dijaški koncert.) —- Hitro se je razširila vest po našem mestu, da misli napraviti naše srednješolsko dijnfitvo ob sklepu prvega semestra svoj drugi koncert. Lansko leto ob istej priliki so nastopili naši srednješolci s sadovi svojega truda pred goriško javnost. Dosegli so popoln vspeh na vse strani. — Kdor ve, koliko dolžnostij nalaga stroga šolska postava mladim dijakom, koliko truda in napova jih stane samo izpolnjevanje raznih šolskih dolžnostij, ta bo vedel vredno in dostojno ceniti take nastope naših dijakov. Šola nudi naši mladini le teoretičnih navodil in le malo praktičnega poduka; to priznavajo najbolji poznavatejji našega učnega sistema. Zato pa je dijak prisiljen, izven šole skrbeti za svojo izobrazbo, omiko in napredek, s kojim bo lahko kedaj koristil svojemu narodu. Naše dijaštvo upošteva ta dejstva in skuša zamašiti luknje na svoji izobrazbi, ki mu jih pušča šola, z lastno močjo in z lastno pridnostjo. Dijak, sam nase navezan pa ne bi mogel uspešno napredovati v tem smislu, ker njegove"moči so peškfomne in prešibke, da bi mogel premagati razne ovire in težkoče, ki mu zastavljajo pot. Zato pa je sveta dolžnost slovenskega občinstva, da podpira dijaštvo v njegovih težnjah. Saj leži vendar v dijaštvu ponos in nada slovenskega naroda; iz dija-štva se vzgaja inteligenca, bodoča voditeljica in vzgojiteljica naroda. — Slovenci, udeležite se v obilnem številu dijaškega koncerta, ki se bo vršil jutri 8. t. ob 8V2 uri v dvorani »Slovenske Čitalnice", pod pokroviteljstvom visokospoštovanega g. prof. Novaka. Pokažite, da se zanimate za napredek dijaštva, — Vspored je v primeri z močmi, ki ga izvajajo, krasen in nudi obilo užitka. Ker je prebitek namenjen za Simon Gregorčičev spomenik, se je nadjati kar najobilnejše udeležbe iz vseh slojev goriških Slovencev. Na svidenje jutri zvečer v »ČitainiŠki dvorani!" Škandal v seji zavarovalnice proti nezgodam v Trstli. — Te dni je imel odbor te zavarovalnice sejo, v kateri je g. Fran Pust zahteval, naj se zapisnik vodi tudi v slovenskem jeziku. Predsednik gosp. Brunner se je temu uprl, češ, tda se mora obravnavati in pisati zapisnike v nemškem jeziku, samo italijanskim članom, ki ne znajo nenJško, je dovoljeno govoriti italijansko. Brunner je predlagal, da ni dovoljeno v sejah te zavarovalnice govoriti slovensko oziroma da se slovenski predlogi ne bodo jemali v poštev in ne beležili v zapisniku. Ta nečuveni predlog je bil sprejet in so zanj glasovali tudi socijalni demokratje!! DlenstnotlZ — AvviSO di servizlO, — Brzojavni urad v Gorici pošilja tudi Slovencem v mestu le nemško in laško pisana službena obvestila; povdarjamo, znanim Slovencem. — — To je žaljenje in preziranje Slovencev v mestu. Zahtevamo takoj, da neha to zaničevanje Sio /encev brez odloga ter da se uvede popolna jezikovna ravnopravnost. Opozarjamo na to poštno ravnateljstvo. Policijski Oddelek tukajšnjega glavarstva pošilja slovenskim krčmarjem v Gorici pozivnice za kako plačilo v laškem jeziku. Pečat je nemški. Torej slovenskega nič! Zahtevamo, da se uvede nemudoma jezikovna ravnopravnost tudi v tem pogledu. Lahom naj se pošiljajo take reči v laškem jeziku, Slovencem pa v slovenskem! Lagati pa zna. — Gregorčič pripoveduje po vseh shodih, da je njegova zasluga in njegovih tovarišev, da je sprejela vlada v načrt volilne reforme 3 mandate za,goriške Slovence. Lažnjivec! Vlada je sama napravila načrt s 3 mandati za Slovence. Ko je bil poleg drugih poprašan tudi Gregorčič o tem, so že bili določeni 3 mandati Slovencem na Goriškem. Taka je resnica! Mi vemo to prav natanko. — Torej se sploh ni bilo nič treba potezati za 3. mandat Slovencem! Zato je le grdo obrekovanje od strani Gregorčiča to, kar je rekel, da naprednih poslancev se ni nikdo ganil za tretji mandat. Čemu pa, ko ga je vlada že sama dala! Gregorčič si je kar izmislil, da se je boril za 3. mandat, samo da se more hvaliti! Farbar, demagog najslabše vrste! Dr. Lavričeva Slika. — Na prodaj je Lav-rič^a slika. Več pove inserat. — Ob tejpri-)M omenjamo, da je na prodaj še nekaj Lav-ričevih slavnostnih številk. KdO je znorel ? - Današnji »Prismojenec" pravi, da je Slnočnja »Soča« znorela radi zaupnega shoda »Sloge". Sinoči »Soča" sploh ni izšla. — Znorela sta pač posvečeni in neposvečeni mazač, ki sleparita po »Prismojencu" svoje „bravce°, da se Bogu smili! ŠtlpifldiJ 400 K iz ustanove Hektorja Ritter pl. Zahonv j& naznanila trgovska in obrtna zbornica po laških listih. Ta štipendij se ima podeliti mladeniču, pristojnemu na Goriško, ki se posveti trgovskim študijam na kaki akademiji ali politehničnem zavodu. -— Zbornica je naznanila štipendij le v laških listih kot da bi imel pravico do njega le kak Lah; vendar pa v ustanovi ni nikake take določbe. Zategadel je pristranost trgovske in obrtne zbornice vredna vse obsodbe. i dVI 80 SI le zagnali. — Današnji »Prismojenec" je oblajal dva župana, ki sta člana izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, to je gg. župana v črničah in v Šempasu. Seveda sta'oba pametna in čislana moža, ki se ne zmenita za »Prismojenčevo" bevskanje; vse lajanje ju ne odvrne od tega, da ne bi sodelovala v reorganizovani naši stranki, ki je prava 1 j udška stranka, ki ima pred očmi le ljudske koristi. Prav v take stranke izvr-ševalni odbor spadajo dobri in spoštovani župani, kakoršna sta oba omenjena gospoda župana.-Ljudstvo naj se oklene takih županov, ti dosti dobrega storč za Ijudstvr t 1 ju d s ki stranki — pa če iz farovžev še tako rohnijo nad nje. — Prihodnjič se zaženejo klerikalci v druge može z a »žele, ki so v izvrše^nem odboru. Prav tako, kakor se je omer;>;lo na 56, brigada f OerlCl. — Iz Gorice se poroča na vse strani, da je vse pripravljeno za nastanitev 56. brigade v Gorici, ki se preseli med nas iz Ljubljane v bližnji sporni :di, Dr. 6reg«rčič in »svobodna šola". — Dr. Gregorčič je raz l a g a 1 na »katoliškem" shodu v Gorici »svobodno šolo". Govoril je o strašni nevarnosti,, ki preti od »svobodne šole". Vse bo pokvarjeno, Če se uvede taka šola. Odkod pa je on tako nepokvarjen ? Gregorčič ni hodil v »svobodno šolo", ampak v versko, kjer je križ na steni (za katerega je tako v strahu dr. Dermastija), pa je vendar tako peklensko zloben kot nobeden drugi človek na Goriškem. Hudobija je pri njem tako razvita, da dela ta mož malo časti šoli, iz katere je izšel. Slaba je tista Šola, ki rodi ljudi Gregorčičeve vrste! Ponesrečil Je včeraj na Bledu na postaji železničar Josip Valič, ko je pripenjal vagone. Leva noga mu je prišla pod vagon; zdrobilo in zmečkalo mu jo je tako, da so mu jo morali v goriški bolnišnici odrezati. Valič je doma iz Žalca na Štajerskem, 27 let star. Okrožnica akad. terij. društva' »Adrija* na županstva. — Akad.-fer. društvo „Adrija" je razposlalo na županstva tako • le okrožnico. — Slavno starešinstvo! — Akademično ferijalno društvo »Adrija" s sedežem v Gorici je edino društvo visokošolcev na Primorskem, in ima glavni namen, širiti izobrazbo med ljudstvom. V dosego tega namena prireja »Adrija" ljudska predavanja in ustanavlja potovalne knjižnice. — »Adrija" pošilja namreč 50—80 knjig v eno občino, kjer ostanejo nekaj nesecev, potem se pošljejo te v prvi občini prečitane knjige v drugo občino, a prva občina dobi novih knjig. To je bistvo potovalne knjižnice. Prvi namen potovalne knjižnice je, da navaja ljudstvo k čitanju in samoizobrazbi, drugi namen je, da navstane iz potov, knjižnice domača občinska knjižnica, ki naj bi bila vsaki občini v korist, čast in ponos; tretji namen je, da deluje proti našemu narodnemu nasprotniku; zato bo društvo obračalo svojo pozornost posebno ob mejah ležečim krajem. V goriški okolici ustanovi »Adrija" kolikor mogoče občinskih knjižnic. — Da bo mogla »Adrija" vršiti to stavljeno si nalogo, je imenovala pri občnem zboru 21./12. 1906. poseben odsek za potovalne knjižnice. Društvo »Adrija" ima lep in blag namen, a enega nima, marveč — denarja. Svojo denarno moč je izčrpalo z ustanovitvijo prvih dveh pot. knjižnic meseca grudna 1906. Zato se obrača akad. fer. društvo »Adrija" do slavnega starešinstva s prošnjo, da mu blagovoli nakloniti slavno starešinstvo večjo ali manjšo podporo v dosego društvenega, zgoraj označenega namena, ki utemeljuje sam na sebi to prošnjo. Podpora se pošilja na naslov: g. Fran C i g o j, stud. iur. v Gorici ulica Fornica 12. Županstva, ki naklonijo društvu podporo, se objavijo v listih. Slovenski delavec, naš rojak, nam je poslal iz Nemčije iz volilnega okrožja Mbrs-Rees oklice, katere so razdajale stranke, ob baš minolih državnozborskih volitvah. Ob jednem nam piše, da so za volitve y centrum dobili slovenski delavci, katerih je tam veliko, slovenske bukvice in liste, tiskane v Ljubljani in na Dunaju. 2iVlO Dermastija! — Kakor poroča »Gorica", je govoril dr. Dermastija na »katoliškem shodu" v Gorici 31. pr. m. med drugim da: »Vsak naj vrši ne le svoje volilne, ampak tudi agitatorično dolžnost, kar ne bo težko ker je uspešno delovanje »Sloge«, posebno v gospodarskem oziru, kakor je razvidno iz b. sed gospodov predgovornikov. Nato govori o bodečem gospodarskem in cerkveno-politi(.neni programu ter poživlja navzoče, naj vsi z vnemi silami delujejo le za takega kandidata ki bi deloval proti tem programu". Ponatiskujemo z vsemi slovničnimi napakami. Dr. Dermastija je govoril torej opri. hodnjem gospodarskem in cerkveno-političnem programu klerikalcev, potem pa je pozval navzoče, naj delujejo le za takega kandidata ki bo deloval proti temu programu. — q0 rica" je pisala gori navedeno v soboto. lierv torek ni ničesar popravila, je torej že res vse tako govoril Dermastija kot je pisano. -,\< prvič,.da je govoril Dermastja pametll0' — Živio! Zaupnico dr. Gregorčičir je izrekel na „kato. liškem" shodu v »Centralu" rihemberi&i očka župan Pavlica. Prav primeren mož za zaupnico Gregorčiču. Mož s kosmato vestjo, obložen i butaro grehov, izreka zaupnico dr. Gregorčiču, ki tudi ne ve več, kedaj je imel zadnjič čisto vest; njegovih grehov pa je taka butara, ¦>{'¦ do glave, ta je pravi za Gregorčiča. Pa si j?, moral misliti Gregorčič da je taka zaupnica posebne vrednosti, ker mu jo je dal človek, ki slovi daleč na okrog po vseh lepih čednostih.... Ta zaupnica je v istini strašna zaušnica za Gregorčiča. Tako daleč je prišel, da ga ni sram sprejemati zaupnice iz ust enega očke Pavlice, ki je prava sramota za rihemberško občino. Ali na Gregorčičev shod pa je tikal kot nalašč. Se vidi, kakšne elemente zbira okoli sebe Gregorčič, kje išče še zaslombe, predno pride ura, kote moral nazaj v semenišče. »Krojaška zadruga" in prava pof, - Luka Premrl ni mogel drugače nego da se je spomnil na »katoliškem" shodu 31. pr. m. v Gorici tudi »Krojaške zadruge", rekoč, da »napadanje" od nasprotne strani kaže le, da so »zadrugarji" z zadružnim ministrom IVemrlom na pravi poti. ~~ Na poti so, pa ne na pravi: kajti izročili so »Krojaško zadrugo" zagrizenemu Lahu. To je tista pot, kateri pravijo prava! Opozarjamo ponovno deželane na tq daje »Krojaška zadruga" dandanašnji laški botega. Napis »Krotka zadruga" je švindel. Tudi je ta »Krojaška zadruga" zadruga brez krojačev 1 Zadnji čas bi bil, da se dvignejo tudi krojači v Gorici sami proti temu švindlu. »Die VVacht am Rnein" pojejo po goriških ulicah mladiči, katere je prinesla med nas nova železnica. Tako predrzno jo krožijo kak večer po naši zemlji, kot če bi bili kje sredi »matere Germanije". Naši ljubi Lahi to vse lepo mirno trpijo — Slovence pa so tepli, če so le culi slovensko besedo na goriških uikah. Nemcu pustijo vse, tudi tepsti se bodo pustili od njih! Z revolverjem je streljal v nedeljo zvečer ni plesu v Ločn&ii neki Forcessin. Ustrelil j* šestkrat. Obstrelil je nekega Bressana, katerega je zadel v čelo, nekega drugega pa * usta, tretjega v grlo. Prvi in tretji se zdravita doma, drugi je v tukajšnji bolnišDi i Forcessina so zaprli. Nove revolverje dobi državna policija- Sedanji so preveliki in nerodni. Novi so manjši in bolj priročni; pa tudi stanejo dosti manj. Odbor kolesarskega društva »6oricau naznanja svojim članom, da se bo vršil v soboto, dne 16. februvarja ob 8V« uriz»* čer redni društveni občni zbor v društvenih prostovih v hotelu »Pri zlatem jelenu6 z <*"• čajnim dnevnim redom. Ako občni ti°t ° določeni uri ne bo sklepčen s tretjino rednih domaČih udov, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom., ^ oklepčen brez ozira na Število .navzočih člano ¦ Člani, ki nameravajo na občnem zboru stavi kakšne predloge, se opozarjajo na to, da -taki predlogi dopustni le, ako so bili odbora naznanjeni pismeno najmanj tri dni Pr; občnim zborom; o predlogih, ki se stAV! kot nujni šele na občnem zboru, se razprl le, ako njih nujnost sprejme občni oboi• * dvetretjinsko večino. K polnoštevilni udele vabi odbor. Menjic za 17.910 K je izgubil Ivan uaij Tržaške ceste v Gorici na večer Legm« plesa. Bralno društvo v Selu bo imelo svoj redm v dfl$' letni občni zbor v nedeljo 10. t, m. venih prostorih ob 9. uri predpoldne. K01' | udeležbi vabi odbor, Ples „PekIei1ŠČkQVu. — Društvo »Naprej« v rnbergu vabi na plesno zabavo, katero pri- a°li v nedeljo dne 10. februvarja 1907. v *liki dvorani gostilne pri »Edinosti«. Zvečer \ s peklenščkov. Pri plesu svira »Sokolska a\ •" K prav obilnej udeležbi vabi odbor. "° * Bralno društvo »Čitalnica" na Ponikvah vabi »lesno veselico s šaljivo pošto in srečkami katero priredi dne ^februvarja*l«0ft-fprostorih gosp. P. Mrak št. 7. - Začetek V«. liri popoldne. Vstopnina za člane 50 °.J '' zu nečlane 1 K. K obilni udeležb? Jino^bi . odbor. j Bralno-pevsko društvo „Udllaa»v tadou.vafcL ,-! veliki društveni ples, kateri priredi v ne-Mjo dne K), februvarja v krasno odičeni Vdvorani g. M. Plesa. Začetek plesa ob -°V»ri zvečer ter traja do 4. ure zjutraj. — hirala bode veteranska godba iz Mavhinj. Vabilo velja le za povabljene._____Odbor. pevsko bralno društvo »Orel" na Trnovem pri UoA-i l>riredi v nedeli° dne 10* *• m> veselico /..(.nem. godbo, šaljivim srečkanjera in plenom * prostorih g. Mihaela Peršiča. Začetek ' • -) ari popoldne. K obilni udeležbi nljudno Za ¦ odbor- fiijiizdovalno in olepševalno društvo v Kobaridu uljiiiino vabi svoje člane na občni zbor, koji .(, vr.«i dne 9. t. m. v prostorih g. Anton jiiretič-8- Gostje dobro došli. Bralno in pevsko društvo »Školf v Šmarjah bo imelo letni redni občni zbor v nedeljo dne 'n, t. m. ob .'J. uri pop. v svojih prostorih. Dnevni red po pravilih. * - Bralno in pevsko društvo »Kras" v Opatjemselu WU k plesnemu venčku, katerega priredi dne II. februvarja 1007, v prostorih g. Štefana MaraMč v Opatjemselu. Vstopnina za ude 1 K, n vabljene goste 3 K. Sviral bode oddelek mavhinjske godbe. •— Vstop dovoljen lo vabljenim gostom. Pevsko Izobraževalno društvo prešeren« v Št. Pftni pri Gorici vabi na prfidpustno veselico katero priredi v nedeljo dno 10. iebruvarja lih »T. v dvorani gosp. Valentina černic. — Vspored: 1. Fučik: »Triglav", svira vojaški oikester. 1. Volarič: »Novinci", možki zbor; 1Parmu: »Iz lepega Gorenjskega", valjček, orkester*, 4. Sattner: »Perice", mešan zbor; :>, Foerster: »KudeČi Sarafan", ruska, mešan zlor; »'». Zadračil: Uvertura k operi „V dvoboju", orkester; 7. »Dva gospoda pa en sluga", burka s petjui; 8. Muchvič: Veliki potpouri slovenskih pesmi, orkester; '•>. Hudovernik: .Naša zvezda", oktet, bariton šolo, možki zbor; 10. .,% Mešan zbor z bariton šolo in ¦premljevanjem vojaškega orkestra. — Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži od I.-III. vrste 80 vin., od IV.-V I. vrste GO vin. Sedeži bodo zaznamovani. Po veselici 1 uro odmora in potem ples. Vstopnina k plesu za ude z eno spremljevalko 2 kroni, za neude 3 krone, vsaka posamezna ženska eno krono. Znamke je no-*in viilno. K obiini udeležei nljudno vabi ODBOR.. S!0V. Čitalnica V Dol. Vrtojbi priredi v ne-H'o dne 10. t. m. v dvorani g. I. Maraža lito z raznovrstn'm vsporedom, kakor tatUDumuje, šaljivi prizori, igra itd. Vstopnina: sedeži I, 40 vin., II. 20 vin. Začetek f> 31 j popoldne. Po veselici ples po 10 vin. Mtnad. K obilni udeležbi vabi odbor. Mladeniči v Ajdovščini prirede ples na pustno •¦vtieljo to je 10. t. m. v dvorani gosp. Fr. "ratina. pri katerem bo sviralo tamburaško imstTo .Danica" iz Šturij. Začetek ob 3. uri IMotone. »frastovoljno gasilno društvo* v Boh. Bistrici F^mli v nedeljo dne 10. februvarja 1907. veselico. Vspored: 1. Petje. 2. Veseloigra: 'Ponesrečena glavna skušnja1*. 3. Prosta za-";,Vs ^ plesuirj venčkom. . frostMolJno gasilno • društvo v Voloskei-Opatij! pnraii v nedeljo 10. t. m. v dvorani „ Nagega Doma" v Voloskem svoj prvi pies. Ustnica, — V Do«. V. — Poslani dopis izobčimo v soboto. % lovsko - obrtne in gospodarske vesti, evjjarska zadruga. (Iz Mirna.) 34n ^ rlašem žuPaustvu (Miren-Rupa) je nad i u čevljarskih mojstrov, pomočnikov in va-KrrtTi , Je Pač najjasnejši dokaz, da je tu na?ri?ke,strok0Yne organizacijski dvigne L"L, J^rsko obrt do popolnejšega razvitka K «ilf lzv.rševalce do boljšega blagostanja. toinl?" W ^lo> ki bi raz«^ to strokovno f%m čevljarski stan do večje moči in ?e- ljave ter do popolnejšega strokovnega znanja. Naš nadučitelj in občinski tajnik Alozij Urbančič je stopil konečno osebno v dogovor z dr. Hermanom Blodig, zadružnim inštruktorjem c. kr. trgovinskega ministerstva, ki ima svoj sedež pri c. kr. namestništvu v Trstu. Po marljivem dopisovanju našega nadučitelja in zadružnega inštruktorja dr. Hermana Blodig ter po osebnem prigovarjanju naših po napredku hrepenečih čevljarskih mojstrov se r^s4a«rfd%^4u4i4MipLijska iiuflbrtnijska zbornica, da je nujno potrebna ustanovitev čevljarske zadruge v Mirnu, ki naj razširi svoj delokrog tudi na sosedno županstvo Bilje in Sovodnje. V Mirnu je 70 čevljarskih mojstrov z obrtnicami, v županstvu Bilje (večinoma v Orehovljah) 18 in v županstvu Sovodnje (večinoma na Peči) 16"; torej vseh nad 100 čevljarskih mojstrov, ki imajo iste težnje — iste želje po pravem napredku v svoji obrti in po popolnejši strokovni izobrazbi. Ker so sosedje Oehovei in Pečani že itak v mnogih ozirih druženi na Mren, je povsem umestno, da se razširi delokrog čevljarske zadruge tudi na_ iupanstvi Bilje in Sovodnje. Zadružni inštruktor c. kr. trgovinskega ministerstva dr. Blodig je naznanil svoj prihod v Miren na nedeljo dne 27. pr. m. Spremljal bi ga tudi tajnik kupčijske in obrtnijske zbornice Anton Bisiaeh, ki se zelo zanima ?.a čevljarsko zadrugo v Mirnu, a bil je zad .: po drugih nujnih uradnih poslih. Naš župan in nadučitelj sta sklicala na posvetovanje v „Občinski dom" tukajšne čevljarske mojstre in pomočnike. Temu povabilu se je odzvalo približno 100 udeležencev, največ mojstrov samih, kar je pač najlepši dokaz, da oni v resnici hrepene po pravem in resnem delu ter po zdravem napredku, katerega se doseže le v samostojnem združevanju. Posvetovanje je otvoril nadučitelj Alojzij Urbančič, ki je predstavil zborovalcem zadružnega inštruktorja c. kr. trgovinskega ministerstva in pojasnil pomen čevljarske zadruge v daljšem poljudnem govoru. Povdarjal je, da se sedaj namerovana zadruga omeji samo na notranjo stanovsko disciplino in izobrazbo ter na zdravo uredbo razmer med gospodarjem-mojstrom na jedni strani in med pomočnikom oziroma vajencem na drugi strani. Urediti se morajo učne pogodbe, delavski dogovori, izdajanje spričeval po dovršenih učenčevih skušnjah v čevljarski stroki, prirejevanje strokovnih tečajev, jednostavno obrtno knjigovodstvo, poučna predavanja itd. sploh vsako strokovno vprašanje našega čevljarja. Navduševal jezbo-rovalce za tako zadružno organizacijo, ki bi po zakonito potrjenih pravilih izvrševala svojo lepo nalogo v prospeh našega Čevljarstva. Na to jo pojasnjeval zadružni inštruktor dr. Blodig pomen čevljarske zadruge v smislu novega obrtnega ^eda. Povdarjal je, koliko moč zadobi obrtnik v javnem življenju, ako je or-ganizovan iu kako vpošteva vlada, posebno trgovinsko ministerstvo le zadružno obrt, katero je pričelo v zadnjem času podpirati s prav zdatnimi podporami. Omenil je, da bi or-ganizovani čevljarski zadrugi vlada navabila vse potrebne stroje, ki bi se izplačali v obrokih tekom desetih let in to že samo z njih delom. Povedal je tudi, da so pri novem obrtnem redu zmagali ravno združeni mali obrtniki proti veletržcem-konfekcijonarjem, ker daje novi obrtni red polno pravic malim obrtnikom, a to samo tedaj, ako so združeni v strokovni zadrugi. Strokovna zadruga ne uredi le pravičnega razmerja med delavci in delodajalci v okvirju svojih, postavnih pravil, temveč ima celo odločilno besedo s pravico utokov pri podelitvah obrtniških koncesij. Potrditve učnih in pomočniških spričeval preidejo povsem v delokrog čevljarske zadruge, ki bo gotovo skrbela, da se med vešče mojsterske vrste ne urine tudi mojsterskaza, ki nima popolnega strokovnega znanja ter malo obrt le uničuješ svojo pomanjkljivo strokovno izobrazbo. Dotaknil se je tudi upliva zadružnikov v javnem življenju ter ponovno pozval vse čevljarske mojstre, da pristopijo k tej zadrugi. Poslušalci so glasno odobravali ta lepa govornikova izvajanja. Nadučitelj Alojzij Urbančič je pozval, naj se oglase morebitni protivniki zadruge s pojasnjenim delokrogom. Nikdo se ni oglasil, vsi so soglasno odobravali tako ustanovitev po začrtanem programu v zadružnih pravilih. Konečno je zadružni inštruktor izjavil, da se je nadejati z vso gotovostjo, da bode potrjen novi obrtni red ter rekel, da priredi za prihodnjo popolno ustanovo nova uzorna pravila, ki bodo povsem odgovarjala njegovim lepim določbam v varstvo male zadružne obrti. Nadučitelj Alojzij Urbančič je v zaključnem govoru priporočil vsem pristop k taki zadrugi, ker se le potem more pričakovati izdatnejših podpor od c. kr. trgovinskega ministerstva, kupčijske in obrtnijske zbornice, zavoda za pospeševanje male obrti in drugih merodajnih faktorjev. Na ta poziv so čevljarski mojstri soglasno prepustili nadaljne korake za ustanovitev take zadruge zadružnemu inštruktorju dr. Hermanu Blodig in nadučitelju Alojziju Urbančič, ter se razšli z zadovoljstvom, da, so zopet napravili važen korak v prospeh svoje obrti. Seme je torej vsejano b\ splošna Želja je, da bi vspevalo ter vzrastio v mogočno drevo s čvrstimi korenikami na polju našega narodnega gospodarstva. Čevljarski mojstri iz Mirna, Rupe, Orehovelj, Peči in bližnje okolice, naprej po začrtani poti do lepše prihod-njosti in boljšega blagostanja! Prijatelj malih obrtnikov. Ladjedelnica v Tržiču. — Httro je dozorel sad novega zakona, katerega je pred kratkim potrdil drž. zbor na Dunaju z ožirom na podpiranje trgovinske mornarice in krepki razvoj zgrajeuja ladij. Ne bodemo tu govorili o povečanju ladjedelnice v Trstu, spregovoriti pa hočemo o ogromnem podjetju v Tržiču. To je velika novodobna ladjedelnica blizu Trsta, v neposredni bližini srečavanja In križanja državne železnice z južno. To ladjedelnico prevzame tržaška tvrdka bratov Kozulič, katera je v zvezi z avstro-amerikanskim parobrodnim društvom, z dunajsko bančno zvezo in s tržaško: „Banea Coinmerciale Triestina". Tozadevni potrebni koraki so že storjeni. Te dni se predloži namestništvu v Trstu prošnja za dovoljenje, da se ustanovi veliko delniško društvo z osnovno glavnico K 4.000.000, katera bi služila za zgradbo ladjedelnice. V Tržiču je že kupljen stavbni prostor^ napravljeno je že mnogo strojev. In tako se lahko takoj prične z delom. Kupljeno zemljišče obsega s plovnim tržiškim prekopom ter z velikim ba-zinom čez prekop 500.000 m2. Ladjedelnica bode imela pet strojev, kateri omogočijo, da se takoj začne graditi pet velikih parnikov do 10.000 ton. Preskrbljeno bode tudi za izdelovanje strojev in kotlov ter drugih Btrojnih delov. Uredba s stroji bo povsem v najmodernejšem stilu. Vsa naprava pa bode zasnovana hidravliško in električno. Z zgradbo pa-robrodov se začne tekom tega leta in tako bodo 1. 1008. prvi parniki izdelani. Uredi se tudi suhi dok. Glede zgradbe parobrodov je seveda treba še upoštovati dogovore s c. kr. vojno mornarico v Pulju, a to glede naprave suhega doka, kateri bode služil večjem vojnim ladjem ter trgovinskim in potniškim paro-brodom. Ekspertna zadruga za zelenjavo — Vršijo se shodi po naši okolici, na katt,. ¦ gre za to, ali naj se napravi eksportna zadruga za zelenjavo ali ne. V Št. Petru, v Sovodnjah, v Vrtojbi in Št. Andrežu so se izrekli za tako zadrugo ter podpisali pristopnico. Shodi v ta namen bodo še v IHljah, v Gorici in Solkanu. »Goriško kmatljsko društvo" razpisuje službo uradnika, katerega glavno delo bo knjigovodstvo in dopisovanje.!Prošnje je vlagati do 20. t. m. v društvenem uradu. Agencija državnih železnic v Trstu. —• v Trstu se otvori v kratkem generalna agencija drž. železnic. To bo avtonomna komercijalna agencija, podrejena železniškemu ministerstvu kot konzulent glede" trgovine, prometa, prevažanja izseljencev itd. Razgled po suetu. Ortavnozborske volitve bodo razpisane v kratkem baje že 14. t. m. Volilni termin še ni določen. Pri državnozborskih volitvah v Nemčiji so sedaj, ko so končane tudi ožje volitve, izgubili so-cijalni demokratje efektivno 38 mandatov. Poljaki so pridobili 4 mandate; sedaj jih imajo 20. Bivši vojni minister Pitrelch je stopil v pokoj. Star je 60 let. Dr. Adler, vodja nemških socijalnih demokratov, hoče kandidovati na Dunaju v najbolj češkem okraju. Radi tega je prišlo že do ostrega spora med nemškimi in češkimi soc. demokrati. Čehi za Adlerja ne bodo glasovali. Velik poiar na Reki. — V elevatorju nasproti kolodvora je nastal v noči na 7. t. m. požar. Najprvo so zapazili ogenj v 8. nadstropju velikanskega poslopja. V elevatorju je bilo žita v vrednosti 600.000 K. Elevator je vreden 1 mil. K. Škoda velikanska. Spominska plošča delavcu. - v nedeljo dne 17. t. m. odkrijejo na reškem pokopališču spominsko ploščo delavcu Petru Kobeku. Kakor znano, je imenovani delavec žrtev orožnikove puške povodom demonstracij generalnega štrajka meseca januvarija 1. 1. Odkritje plošče se bo vršilo svečano in slovesno z govori, Zastopani bedo vsi delavski sloji. Na Koroškem bo kandidiral v slovenskem volilnem okraju Etbin Kristan kot kandidat koroške socijalne demokracije. Z avtomobilom križem Evrope. — Gospa ei- friede Hatschek na Dunaju se hoče odpeljati z avtomobilom z Dunaja po Avstriji, Italiji, Franciji, Španiji, zopet Franciji, Belgiji in skozi Nemčijo nazaj na Dunaj. To vožnjo, katere bo 10.000 km, hoče opraviti sama brez mehanika na majhnem 7-konjskem dvosedežu »PiccoloVDama šteje 25 let. Neusmiljene Musmlljenkett. — italijanski list »Abruzza radicale" poroča iz Akvile v Abru-cih v Italiji nečuveno vest o nečloveškem ravnanju z otroki v tamošnjem dekliškem kon-viktu od strani „usmiljenk" vzgojiteljic, katere so se tam nastanile s Francoskega. Kapitan Forti je imel v zavodu svojo hčerko, a sedaj mu leži doma težko bolna vsled Busmilje-nega ravnanja« usmiljenih, častnih sestra-redovnic. Kapitanova hčerka more povedati o nečloveških činih »usmiljenk". Te „svete" ženske so slekle deklice, katere so potem ležale % obrazom na zemlji in z rokami na hrbtu. V takem stanju so bile izpostavljene mrazu, Hčerka kapitana je tako mučena ležala dve uri. So-gojenke kapitanove hčerke so se pri pogledu na malo mučenico tresle od groze, a »častne sestre" so se še z večjim veseljem peklensko mučile otroka. Deklica pripoveduje o groznih in sramotnih stvareh. Kapitan je dal hčerko zdravniško preiskati. Zdravnik je izjavil, da je deklica bolna na pljučih. „Usmiyenke« je kapitan izročil sodniji. Po tem so je ravnal tudi neki občinski svetnik, ki je imel hčerko v zavodu. Posedovanje Se traja. Mnogo sta-rišev pa je vzelo hčerke domov. To je pač Žalosten pojav toli priporočane in toli hvali-sane vzgoje po samostanih. Neverjetno, da je mogoč tak dogodljaj v 20. veku. Seveda, samostani so pod kuratelo in inšpekcijo škofov. — Dobro bi pač bilo mnogo pozornosti zavodom usmiljenk in take slične zalege, pa naj naj bo kjer hoče. Sovražniki glagollce. — V reškem „Novem listu" čitamo v dopisu iz Dalmacije med drugim: „Po paragrafu VHI. najnovejših odločeb gledd rabe glagolice vsak latinski duhovnik, nastavljen v naših župnijah, lahko privatno bere mašo latinsko, a mi v njihovih nikakor ne moremo glagoljati. Odredba z dne 5. avg. 1898. je tozadevno pravičnejša. Toda ta ne zadostuje. Po IX. paragrafu mora vsak latinski duhovnik v naši cerkvi maševati v latinici. Duhovnik glagoljaš pa ne sme niti pri* vatno drugje maševati v glagolici, nego samo v svoji cerkvi. Ako pride v Zagreb, Zader, Spljet, Dubrovnik ali druga mesta je — su: spendiran; ne sme več maševati. To je sramota, ki pobija naše svečeništvo in naš narodni amanet. Pred nekaj leti je prišel duhovnik iz orienta v Zader in Trst ter slo-bodno maševal po svojem iztočnem obredu. V Rimu se vsako let? posveti na stotine duhovnikov raznih jezikov in obredov. Nikomur ni zabranjeno po svojem jeziku in obredu maševati. Samo glagoljašu je prepovedano. Rimska kurija je jedino naš jezik proklela in ga pognala v najskritejša v Razglas. Na podlagi dne 31. januvarja 1907. v-šeče se konkurenčne obravnave se bo radi oddaje zgradbe novega župnišča in k temu pripadajočega gospodarskega poslopja v Otaležu vršila dne 28. febrnuarja 1907. ob tO. uri predpoldne v kuratnem uradu v Otaležu zmanj sevalna dražba, Vse delo je proračunjeno na 20.086 K 99 vin. — Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na upogled do istega dne v kuratnem uradu v Otaležu. — Od podjetnika se bo zahtevalo 10% varščine. Cerkveno stavbeni odbor. v Otaležu, dne 4. februvarja 1907. Predsednik: Josip Bogataj, s. r. 80 Naznanilo. Hrastovo oglje se prodaja ve. kr. skladišču drv a 7 K metr. stok. na Solkanski ulici štev. 5. G. kr. gozdno-iomonsko oskrbnico. Na prodaj je kompletna nova oprava za spalno uobo in sicer: dve omari, dve postelji, dve nočni omarici, umivalnik z ogledalom in mramornato ploščo. — Natančnejša pojasnila pri Iv. Fiseher, za Gradom štev. 23. Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrai z dveletnim in Bayal z enoletnim jamsl Batjelu v Gorici, Via Duomo *tev, 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. Isauričeua slika je na prodaj v naravni velikosti in barvi. Na ogled je v ulici Vetturini ŠteV. 16. II. nad. Ako si jo želi omisliti kako. društvo, naj se obrne na omenjeni naslov. Učenca 14-letnega, veščega slovenskega, nemškega in laškega jezila, sprejme pod ugodnimi pogoji: odlikovani fotografski atelje fl. Jerkič, Gorica. Odvetniški kandidat z uečletno prakso želi premeniti sedanjo službo. Prijave sub ,.Df." upravništvu „Soee" Tla fisoee priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letino sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, moSnjice itd.----------- J. ZORN1K - GORICA Gosposka ulica 10. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici —>* trg Karanj it. 11. «""* ¦nizu ini]e ii puod)i mlmL fiimaao triko potrtbnf—• najlepše forme. j Kompleta« kaset« namlz- ! Begu orod|]«» posodja za | omako, karo, 6aJ, na- MiiMlpodBtaTki, umetni UdolkL Um ctoDro izuezoana krojaška pomočnika sprejme takoj v stalno službo: Pilip ^c^Hel krojaški mojster, Ajdovščina. Odlikovana pekarija in sladeiOarna Rarol Draščik v Carici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne phce ita\ ............" Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Ur* po jako zmernih cenah. ""•• Andrej Fajt Jidino nadomestilo ______ pravega srebra. PoMŽMi SidelM m, hotele, restavracije in kavarn«, kakor tudi pensijone, gospo-i i flnjstvo M. . C kr. dvorni ¦aložniki Cbristofle & C.!! - Dunaj L Oyemiing 5 (Heinrichshof). — Hasferovan oenlk na zahtevan je. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Bat ^aataa mrof« iariraoitl imajo naii izdelki nOfeoaaanlm ia bat darfetoiU j pekovski mojster i v Eiriei Cirsi Franc. Gius. it. 2. \------- Filijalka ? Doraberp. — m Sprejema naročila vsakovrstnega i peciva, tudi najfinejega, za nove i maše in godove, kolače za bir- ! mance, poroke itd. Vsa naročila | izvršuje točno in natančno po želji i naročnikov. i Ima tudi na prodaj različne moke, I lino pecivo, fina vina in likerje J po zmernih cenah. S Za veliko noč priporoča goriške 9 plnce, potice Itd. Poskusite in priporoc = iždelhe ife |Tydronetoparnčhranil| p Pragi VIII. CenoDniftzastonj. Pfaffovipivalni stroji st> res najboljši za rodbinsko rabo, kakor iia pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistralna ulica štev. 1. Imava v zalogi fudi Šivalne stroje raznih drugih vrst in tovaren. . Cene zmerne, pogoji ugodni. — Slavno občinstvo je naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zabteva cinik, kateri se pošlje zastonj in franke. izurjen rano po«i se sprejme takoj pri podobarju UoS. Kosmač-U, Gorica, lliva Piazzutta §t. 2. Orožja- municije, predmeti za lov, dinamitne -—.....' patrone. =^== Keršeuani & Cuh v Gorici — Stolni trg št. 9.= C. kr. privil. '"•ojaškl kroji. ===== *>fi L.. T OB STOJ K CA ---;- strokovna krojacnica prve vrste za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU. Cena oblek za vse stanove. Salonsko obleka zimska ali loma* I. Salu« (il»I(>k:i iz niodcSlrich-KaMijr;'!-« ¦ 7n '.>:}. N- „ ,. ,, „ Piirovifii . . "'"> M- III. ,. ,. ,. „ Kuinirarn .... 'i'> f\) IV. „ ., ., „ Scviut . . . ¦"'' Ti! I. Tiilar aH Romana i/ vsakovrstnp^a siikn . '¦'<¦'< "¦> Površniki zfmski ali letni: I. Površniki iz mode Strich-Kaiimar« . . I". ""¦ H.....„ „ . v; ., III. .. .; „ Bihoret ali koPtna« »" -'¦' IV. ,. ,. ., Scviot • • :¦' 4" V. „ za dciv-ko od 8 do Vi I o t ...!•:' Obleke zimBke ali letne: T. Oblfkn iz modo najfinejšo^a snktta . '¦" -'¦* II....... \. Kameni :¦•: ki! III..... ,. ,. Seviol . V. T-: J V. „ „ ,. „ Loden . -"'-v- I. „ za dcPke od 9 do lfj let vsako vM>- i 1- !¦'¦ II ...... od:} do 12..... .".--''; T. .Okrogla dol^a IVln^rina nepremoiMjh-.i !V -; II. Havolok ,. vsako vrste nepremofirn l-i ¦'<'¦ T. Hlafe vsako vrste bitima . . . ' - II......./a doPkemindol''.:-: • >'' m.............:jdoi-r.-t J :"¦ I. Kompletna Soknlska obleka.....••'¦ Blago gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci. M. PO VER A J. i Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 le!' Drage reklame ne pol«*")' ,?Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telofon it. 73. Račun poStne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilne vloge obrestujejo po 47, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5!/4%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5 V, %. Stanje 31. dec. 1905.: Z a d r u ž n i k o v 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082-62. — Vrednost hiš: 112.328-— noja krojaška delavnica ii tfl* l gotovimi obletel Izdeluje obleke za vs&stan : ciuilne, uradniške in uojaške. V zalogi ima vedno svetf blago za vsak letni ^s _ • iz prvih tovaren. Izdelek iz lastnega blaga jaineini. = flnton Kmšič, ^ krojaški mojster in trgove v Goric; ^ tek. frana 3osipa 35 - te*. 3o»lpa »erdl^ Zaloga šivalnih strojev in dvokoles različnih sistemov. Lastna delavnica in popravlja Inica orožjadvokoles fa_g[ggjnfft