4t. H3.
? Gorici, dne 29. septembra 1900.
Izhala trikrat na teden t Šestih izdanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje iz-danje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60
.... pol leta'.;. . . .^^4.i%..^   .   3-30, četrt leta  . . -.  .  . . '.  3 , 4ff\; .    ,    t-fo Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Siv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabncek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od. 9. do 12. ure. Jia naročil« brez doponltiiie naročnine <u» h« oziramo.
»PRIMOREC" JzMJsr neodvisno od «Soee» VNak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 160.
«So5a» in »Primorec« se pjodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni LavreneiS na trgu della Caeerma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič
SOČA
W~"           (Vežemo izdanje).
TgotTcL                          Bog In narod!   *                   cGor. Tiskarna. A
Tečaj XXX.
Uredaigtvo
se nahaja v GospOBki v&(& §t 7 v Gorici v L nadstr Z urednikom je .mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne. ter. od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih oti 9. do IS. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 8t 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, seHamaoije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog nredniStva, naj se pošiljajo le upravnSStru.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniStvo.                   —.....;_
se računijo po peiit-vratah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.,' 3-krat 6 kr, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, — Večje črke po prostora.
Naročnino 1» oglase Je plačati loco Gorica.
„Goriška Tiskarna" A. Gabriček tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca» še »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v tSlov. knjižnici* se računijo po 40 kr. petit-vrstioa.
GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Cesar Franc Jožef I. v Gorici
<s

•^r
[jegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I„ cesar avstrijski y^ itd. hi poknežcni grof goriško-gradiški, je dospel danes oh H. zjutraj z dvornim vlakom naravnost z Dunaja v Gorico, da poveliča slavnosl 100-letnice, odkar je naša dežela pod Habsburškim žezlom.
Že v Divači, na prvi postaji naše dežele, je ljudstvo viharno pozdravilo svojega cesarja; dalo je duška Iradicijonalni svoji slovenski zvestobi in udanosti do vladarske hiše. Knako je bilo v Sežani, na Nabrežini, do — Gorice.
Glavno mesto naše dežele je v praznični obleki. Varnostne policijske odredbe vsled bližine italijanskih anarhistov in psi skrb vseh merodajnih činileljev, da se vse slovensko potiska v ozadje, je vzrok, da je sprejem sicer sijajen, toda niti približno ne tako veličasten, kakor bi bil, iko bi se slovenska dvotretjinska večina v deželi tako prezirljivo in žaljivo ne odrivala proč od glavnega mesta, da ne more dati duška svoji starodavni udanosli do vladarske hiše.
Ali nočemo danes, ob tako slovesni priliki, dalje izpraznjevati čustev užaljene slovanske duše, marveč na kratko naglasiti svoje stališče z ozirom na preteklost in - - p r i li o d n o s t pod vlado Nj. Veličanstva, ki je danes po dolgem času zopet enkrat v naši sredi.
Pred vsem nekaj zgodovinskih črtic.
Leta 1300. je premagal vojvoda Rudolf iz rodovine Habsburške patrijarha Lu d o vika della Torre in ga prisilil, da mu je odstopil vsa posestva zunaj Furlanske, med drugimi tudi Vipavo, Postojino in Lož. Ta posestva je vojvoda pridružil Kranjski. Kmalu potem, to je leta i:)03., je sklenil goriški grof Albert z liudolfom in njegovimi brati dedno pogodbo, po kateri naj pripadejo vsa posestva Habsburžanom, ako izumre goriška grofovska rodovina. (Czttrnig, str. 549.)
Po smrti zadnjega goriškega grofa Leon a r d a 12. aprila 1500. v Lijencu (njegov nadgrobni spomenik je v stolni cerkvi v Gorici) so mislili Benečanje, da morajo njim pripasti nekdaj akviiejski feudi, (che avrebbero dovuto ricadere al Dominio Veneto: Grion, Guida sto-rica di Cividale, str. 220), ali cesar Maks je poslal svoje poslance s 300 konjiki v Gorico, ki so vzeli Goriško zanj v posest in sprejeli udanostno prisego od stanov (Czornig str. 719). Cesar sam ni prišel v Gorico, ali dal je kovati poseben denar za Goriško s napisom »Comes Goricie«.
Prvi Habsburžan, ki je prišel osebno v Gorico, je bil nadvojvoda Karol, sredi aprila 1567. Najslavnejši vhod je imel cesar Leopold I. dne 18. septembra 1660. (»Zgodovinske črtice« iz pokn. grofije goriško-gradiščanske, str. 12.) Cesar Jožef II. je prišel v Gorico prvikrat leta 1765., drugikrat 10. marca 1784. (ostal je štiri dni). Takrat so v naglici zravnali strme ulice in popravili slab tlak.
Bival je v hotelu »Bavlon« (Tri krone). Cesar Franc Jožef I. je bil prvikrat v Gorici 1857, drugikrat 1865, tretjikrat 1882.
In danes, po 18 letih, je četrtič med nami! Navdušeni klici /.vene mu nasproti, krasni slavoloki so razpeti nad njegovim vhodom, in povsod mu blišče nasproti svetle barve belo-rudeče in belo-tnodre kot oficijelni pozdrav dežele in goriškega mesta. Skrbno so se ogibali prireditelji slavnosti vsemu, kar bi odlikovalo naše slovensko prebivalstvo, in vendar imamo mi Slovenci več razlogov in več vzroka, bili veseli nad združenjem naše dežele z avstrijskim cesarstvom, nego oni, katerim je znak le belo-rudeča barva med zelenim smrečjem, ki se obpenja od stebra do stebra.
Naše slovensko ljudstvo je prebilo stoletja Uačanstva. Le malo stoletij je bil Slovenec prost na tleh, katera si je priboril, na katerih se je naselil. Le malo časa so njegove hrabre trume vzdrževale naval langobardske premoči proti zahodu, bavarske proti severu in finske proti vzhodu. Od vseh krajev so stisnili nas, prvotne naseljence na domačih tleh, in tuji vitezi in grofje so zagospodovali na tej zemlji. Plemiči so si razdelili naše okraje, od severa nemški g r o f j e , od juga benečanski n o b i 1 i. Naše ljudstvo pa je izginilo iz zgodovine in hlapčevalo močnejšemu gospodarju. In pod tem gospodarstvom so izginili mogočni gozdovi našega Krasa, pogolili in poredčili so se gozdovi naših planin. Gospoda, ki je med nami bivala in nad nami gospodovala, ni imela srca za rod, nad katerim bi imela čuvati; bili smo jim ptujci — tlačani. Zemljo, katera jim je bila v last, so izmozgali in zapuščali so jo prezirljivo le tedaj, ko jim je premalo dajala. Prepustili so prebivalstvu kot obširne pašnike gole naše planine,   kršni   Kras in Vipavsko dolino.
Čuvala sta naš rod pod ptujimi vitezi-gospodarji jedino le globoka vera in mili naš jezik. Naše ljudstvo ni imelo ničesa, kar bi vzbujalo njegov narodni ponos, kar bi ga razvijalo družbeno in gospodarsko. Živelo je življenje pastirja in kmeta samotarja, a ohranilo si pri tem zdravo dušo in zdravo telo.
Padle so spone, ki so nas bile ukovale, prišlo je leto 1848. Zavela je sveža in krepka misel svobode in napredka tudi nad našim siromašnim in zapuščenim narodom. Jel se je užigati tudi med nami plamen omike, in danes stojimo tu, kar smo, in imamo, kar smo sami pridobili. Nismo imeli narodnih šol, ne svojih sodnikov, ne mecenov, niti nismo imeli bodril, ne besede od nikoder. S težkimi Žrtvami je izšolal svoje sinove naš mali posestnik v šolah tujih jezikov, ti so jeli vzbujati in dramiti ljudstvo. Še danes dopri-naša takih žrtev in težjih, še danes si z lastno močjo pomaga do omike. Zato slavimo Habsburško dinastijo, ker smo. pod njenim okriljem ostali vsaj to, kar smo danes. Izločili smo iz svoje srede tuje življe, razvijati  smo   se   začeli,   odkar je  sedanji  vladar  Fran  Josip   t.
\L
mmimAmm^MMti^m^M^m
izdal oktoberski   diplom,   in na njegovi podlagi  ustavne zakone, ki nam obetajo   iste   pravice,   kakor   jih imajo državljani   nemške in  italijanske narodnosti. Izgovorjena je bila beseda: »Svoboda  vsem  narodom  Mojega cesarstva!"   Izgovorjena  je   bila   iz ust vladarja Frana Josipa L,  in pod tem geslom pozdravljamo  Tebe, vladar, mi siromašni in zapuščeni goriški Slovenci iz dna srca, ter hočemo in upamo biti deležni svobode, kakor močnejši narodi Tvoje širne Avstrije. Pred Tabo stojimo, na skrajni meji države, ob obalih slovanske Adrije,   svesti potokov krvi, ki so jo   naši  dedi  prelivali  po blagoslovljenih    severoitalijanskih    nižinah, svesti si, da smo sveža veja mogočnega slovanskega debla pod Tvojim žezlom! Stojimo tu pred Tvojim obličjem, voljni, žrtvovati   vse   najdražje  za  omiko  in svobodo, stojimo tu polni krepke vo\je, dajati kri za jedinstvo mile domovine! Ne vihra danes in ne sme vihrati naša narodna trobojnica pri Tvojem sprejemu. Sila oblastev in   orožja  nam,   ki smo zvesti  sinovi   domovine,   brani  kazati ¦ :t. i znamenja, ki nam vzbujajo narodno zavest in narodni ponos; ali vemo, da se bliža  čas,  da  bode prosto vihrala naša slovenska zastava tudi nad nami na teh naših tleh.  Priborili   smo si z lastnim delom, kar imamo, in po lastnem delu bode rastla naša sila, da si priborimo ž njo enake pravice z dragimi narodi Tvoje države.
Ti, slavljeni vladar, pa dočakaj ta srečni dan, kr, bo narod naš prost vseh sedanjih spon oduševljeno klical: Hvala Ti! Slava Ti! Salve Cesar!
Dopisi.
Iz gor, dne 24. sept 1900.— (Nekaj o biri in o »liberalcih"). Nedavno sem čital, da nekje neradi dajejo kaplana biro. Jaz bi jim pa vedel povedati tako sredstvo, da ne pride nikdo več k njim z vrečo in brento.
Evo ga ! Pristopite k »narodno-napredni stranki* I Kako to ? popraša marsikdo. Prav naravno! Pri tej stranki so sami »liberalci8, to se pravi: največji grešniki pod božjim solncem. Kako naj torej duhovnik, ki pridi-diguje, da se ne sme s temi prekletimi liberalci niti govoriti, je pšenico, katero je o mlatila ona brezbožna roka, ali pije vino, katero je mastil hlapec onih, ki bivajo v peklu in včasih celo v ljudeh, seveda le hudobnih?! Da je tako sredstvo vs resno, to potrjuje praksa.
Nekje v hribih je šel namreč g. nune s cerkovnikom v biro po pšenico. Kakor je znano, mora vsakdo, tudi najrevnejši (ako je rodbina izumrla in se hiša posula, mora pa občina«plačevati za isto hišo) dajati od tega, kar pridela ali ne pridela, drva, pšenico,
turško, fižol, repo. korenje, zelje, prešičji jezik (Aba! Tu so tisti jeziki, pa jih drugodi išče .Prirn. List!« Opazka ur.) ali pa krače, jajca, volno itd. Temu ne oporekam nič. Vsakemu svoje, kakor mu pritičel
Pobirala sta torej nune in cerkovnik pšenico po vseh hišah, le jedne sta se izognila,... Dvomim, da bi imel prizadeti gospodar še kedaj tako dobrega kupca za letošnje pridelke, še bolj pa dvomim, da je mnogo tako doslednjih gg. nuncev, katerim bi .liberalen* kruh in .liberalno" vino ne dišalo.
Pripis. Nocoj sem sanjal, da vsem resnično hudobnim je vzrastel na četu rog. Uganite, katerih je bilo največ rogatihM
Domače in razne novice.
Osebna ve&t. — Gosp. Fran K o s m i n a, pisarniški vežbanee na tukajšnji okrajni sod-niji, je napravil te dni v Trstu drugi pisarniški izpit v slovenskem, nemškem in laškem jeziku.
Poroka. — V St. Juriju na bčavmci na Štajerskem se je poročil g. Fran K1 e-menčič, sourednik »Edinosti¦ v Trstu, z g.čno Ivanko An žice v o, urednico »Slovenke*. Bilo srečno!
Cesar dospel točno ob 9., sprejet na kolodvoru, kakor povedano v sporedu. — Od Šolske, po Vrini ulici in na Komi stali do gledališča po eni strani šolska mladež, na drugi pa pozvani reservisti iz sosednjih slov. občin, ki imajo za klobuki hrastovo listje, črno-rrnene trakove z napisom V*. V. G. G. Po Korzu deputacije občin. Za njimi prav nič občinstva. Vsi trotoarji in sprehajališče na Korzu prazno. Saj napolniti jih ni bilo mogoče, ker ljudstvo ni imelo vstopa v mesto, ki je silno zastraženo. Streli z gradu in zvonenje po vseh cerkvah naznanja, da cesar prihaja. Bliže kolodvora so bili postavljeni Furlani, ki so cesarja oduševljeno pozdravljali. Po večjem delu pa se je razlegal viharni živio.
Za vozom vozijo štirje kolesarji, kolesa ukusno okrašena, da pazijo na levo in desno in v slučaju potrebe v hipu smuknejo med dvorno ekvipažo iu napadovalca. Lepa misel! Pri tribuni poleg ribjega trga so ga pozdravile dame, potem šel v cerkev sv. Ignacija k Tedeumu, ki je trajal pol ure. Goriške dame šle na to pred glavarstvo, kjer stali že ognjegasci. Šolska mladež obkrožila Travnik. Po Tedeumu je stopil cesar na Travnik, kamor mu je prijahal nasproti vojni poveljnik ter mu podal običajno poročilo. — Na to je korakal cesar do glavarslva, za njim vojni poveljnik in najvišji dostojanstveniki med godbo ces. himne. Dame in občinstvo pozdravljali z oken, mahali z robci. Cesar se je vrnil do fontane. Na to je defilovalo pred njim vojaštvo in veterani. Prvi so korakali naši domobranci, izborno so se držali, za njimi vojaštvo in veteranci.
Točno ob 10. uri korakat krepko kakor 40-leten možak v glavarstveno poslopje- med viharnimi klici, zvonenjem in streljanjem na gradu. Dame ga pozdravljale, dvigaje šopke v zrak. — Na to počast deželnega odbora in županov; navzoči tudi vsi deželni poslanci. Dr. Pajer je izročil cesarju spominsko svetinjo z nagovorom, kateri priobčimo prihodnjič.
Deputacije županstev, ki so se u.le-žfle sprejema cesarjevega, so dospele po ve-j čini že včeraj v Gorico. Dmes v jutro so se bile zbrale na določenih jim prostorih ter so odkorakale z zastavami belo-rudečimr in deloma črno-žoltimi na kolodvor. Prišle so le deputacije, ker ne dopuste slovenske zastave, samo iz bližnje okolice jih je nekoliko več. Da je slavlje tako, kakor bi moralo biti. bi se bila udeležila tudi razna društva in sta-rašinstva in corpore. Vsaka deputacija je imela napis z imenom občine.
Priprave za cesarjev obisk so bile včeraj končane. Kolodvor je odičen z zelenjem in zastavami, pred kolodvorom je slavolok, prav ukusno prirejen z nadpisom ,Viribus unitis", s številkami 1500. in 1900. ter raznovrstnimi grbi ob mlajih v krogu. Ob cesti v mesto in deloma v mesta stoje mlaji z zastavami; mlaje veže zelenje. Vrtna ulica je nekaka triumfalna ulica, posebno krasen pa je oder tik Šolske ulice, raz kateri so pozdr^v.le cesarja goriške dame. Tudi izhodna vrata ob kavarni „lmperial* vzbujajo pozornost. Mesto je vse v praznični obleki, v zastavah, okraskih, zelenju itd., kakor je navadno ob takih slovesnih prilikah, ljudstva pa se je nabralo že včeraj, da so bile vse ulice polne. Cesar stanuje v poslopju okr. glavarstva, ministerski predsednik Kflrber pa pri kardinalu. — Izdane so posebne varnostne odredbe za danes in jutri; za vozove in pasante so določene za gotovi čas le nekatere stranske ulice.                                -----
Oklle deželnega odbora, o katerem smo rekli, da je bil nabit v mestu le v laškem jeziku, so nalepili drugi dan sicer ludi v slovenskem jeziku, ali v manjšem številu, in pa, čudo, kmalu so zginevali tisti oklici pod lepaki, menda onimi starimi za sadno razstavo ! Vse po geslu: V Gorici ne sme biti nič slovenskega!
„E?viTa" in kardinal. — Čudom so gledali včeraj in čudom gledajo ljudje danes na balkonu kardinalove palače znamenja: F. G. I. in nad njimi dva „V", skupaj zvezana, kar pomen:: Evviva! Zvečer bo to blestelo ob razsvetljavi. Kardinal torej kliče: Francesco Giuseppe I. Evviva! Za danes to le pribijemo, komentar po slavnosti.
Pajer — baron. — Čujemo vedno več glasov, da deželni glavar Pajer postane sedaj ob cesarski si ivnosti baron. Baje doleti nekaj tudi župana dr. Venutija, dr. Gregorčiča, itd. Določenih je baje 6 oseb, ki dobe kako plemstvo.
goriški Sokol" je priredil sinoči zabaven večer v čitalniških prostorih na čast županom in sploh gostom z dežele. Vsi prostori so bili natlačeni nad vsa pričakovanja. Zabava je bila vseskozi živahna, presrčna. Tamburaški zbor je udarjal več komadov, pevski zbor pa je izborno ptepeval .azne slovenske in hrvatske pesmi. Tudi čvetero-spev .Mornar* smo slišali. Vrhu tega se j« pela spevoigra »Dijakova gambitov", katero so morali ponoviti. Videti je bilo, k^ko" zeld je vse ugajalo dragim gostom z dežele, ki so bili zbrani v tako lepi slovenski družbi, da so se drug drugega spoznavali iu se pogovarjali.... Starosta Gabrščekje pozdravil v daljšem govoru vse drage goste ter pojasnil vprašanje o trobojnici. Naglašal je stališče, da v tako kritičnih dneh nočemo izbojevati zadoščenja na ulici pred očmi cesarjevimi, kajti ta boj srno Slovenci v Gorici sami zapackali, ali pričnemo ga takoj. —• 4 oktobra bo že prilika, ali cesarske slavnosti naj minejo mirno in dostojno. Mi damo cesarju, kar je cesarjevega, t. j. razobesimo črno-žolto zastavo. Enako prosi, naj store oni, ki pridejo zjutraj v mesto, da ne bo prizorov, ki bodo trobojnici v nečast Ui mnogim rojakom morda v nesrečo, kakor po umoru cesarice. To stališče je občinstvo viharno odobravalo. — V drugem nagovoru je pojasnil še strogi policijski red današnjega dneva in prosil vse voditelje in udeležnike deputacij, da so zjutraj ob 7. uri na določenih mestih, kjer jih bodo  čakali voditelji.
—  Okoli polnoči je bila zabava dovršena v najlepšem redu. Udeležniki so se zadovoljno razšli k počitku, nesoči seboj najlepše spomine na ta prijateljski sestanek uglednih rojakov iz cele dežele. Brez te zab.ive bi bili naši rojaki raztreseni tavali po mestu, tako pa so preživeli večer v prijetni slovenski družbi.
Odličen gost. — Včeraj je došel v Gorico   odličen   voditelj  mladoeeške  stranke
— dr. Edvard Gregr, ki ima danes popoldne
pogovor z ministerskim predsednikom dr. Korberjem. — To je tisti slavni Ceh, ki je svoječasno podrl versko šolo, pa mu je pretekli teden na banketu navdušeno napil kot voditelju naroda sam urednik — »Katoliških listov", glasila petih škofov. Dr. Gregr je dejal, da je v svojem življenju doživel že marsikaj, aH nekaj takega pa še ne, da mu napije tako odličen zastopnik katoliškega duhovenstva. Naglasil je, kakor naša stranka, da se vere ne dotiče, ali dela razliko med cerkvijo in —• klerikalizmom, kateri bo vedno pobijal. Na to so mu čestitali še drugi duhovniki. — Tako se svita na Češkem! Pride čas i za Slovence! — Mi presrčno pozdravljamo slavnega brata Ceha na goriških tleh. Dobro nam došel!
Preiskave. — V četrtek po noči je prišel policijski ofieijal Pasquali s tremi stražniki preiskavat stanovanje Antona Strasserja, znanega predsednika društva »Federazione deilavoratorielavoratrici". Preiskali so vse— stanovanje, potem so šli s Strasserjem v prostore društva, tam so tudi vse preiskali kakor tudi v delavnici Strasserjevi. Konfisko-vali so nekaj pisem, socijalističnih iistov in brošur.
Zaprli so včeraj zjutraj črkostavca Petra Skomina, baš ko je šel na delo v Pa-ternollijevo tiskarno. Zakaj ga je prijelo re-darstvo, ni mogoče zvedeti. Po zaslišanju so ga odpeljali ob 10. uri v zapore na grad. Skomina je klical baje v pijanosti nekaj o anarhizmu.
Veteransko društvo v Gorici je imelo v nedeljo v veliki dvorani osrednjega semenišča slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo poleg veteranov obilo častnikov, kardinal in več visokih civilnih dostojanstvenikov. Vspored se je izvršil tako, kakor svoj čas sporočeno. Načelnik veteranskega društva, g. stotnik Jacobi, je imel nagovor v nemškem jeziku. Ta nagovor je dal ludi posebe tiskati. V istem vidimo v kolikor mogoče kratkih skrbno sestavljenih potezah celo zgodovino 400 let pod habsburško hišo, kar se tiče voj.ke in vojne v naši deželi ter na sploh v državi. Omenjeni so razni znameniti možje, ki so se odlikovali na bojnih poljih, omenja sem ter tjo ludi slovenskega vojaka, ali to v premali meri, kattS* zgodovina nam pravi, da kadar je tikalo deželi, postaviti vojake v bran proti sovražniku, tedaj so stali vedno v prvih vrstah Slovenci in se tudi odlikovali po svoji hrabrosti. To sicer ni tajeno v nagovoru, ali zdi se nam, da bi bilo potrebno, precizneje povedati to glede na zgodovinsko resnico, in pa glede na okolnost, da tvorijo veteransko društvo z ogromno večino le — Slovenci! Na kancu govora je zaklical Jacobi v obeh deželnih jezikih: „evviva" in »živio* ter ludi v nemščini na prvem mestu „hoch"! Slavnost se je pa na sploh sponesla dobro.
Spomenik cesarja Maksimilijanu I. — V Korminu nameravajo postaviti spomenik cesarju Maksimilijanu I. kot prvemu gospodarju goriško - gradiščanske dežele iz Habsburške rodovine. Ko je umrl zadnji goriški grof Leonard dne 12. aprila 1500., je pripadla naša dežela po prej sklenjeni pogodbi Maksimilijanu 1. in dne 21. jun. 1500. so potrdili cesarski komisarji deželnim stanovom njihove pravice in privilegije. Korminski župan baron Locatelli je izdal v svrho, da se postavi spomenik, v javnost poseben oklic.
Vipavska železnica. — »Gorica* spravlja Vipavsko železnico v zvezo s cesarjevim obiskom v Gorici. Poroča, da grof Co-ronini se je mudil na Dunaju z namenom, da pospeši rešitev vprašanja o tej železnici. Železniški minister da se je oziral zlasti na resolucijo v zadnjem zasedanju deželnega zbora, da Vipavska železnica bodi trajen spomin na 400-letnico združitve s habsburško hišo. Deželni odbor goriški je dobil od železniškega ministerstva potrdilo o prejemu 200.000 K,   kateremu dostavlja, da je izdalo
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. -(Dalje.)
Poslovenil Podravski.
V tej hiši, kjer je, počenši od gospodarja do perutnine v kurniku, vse krepostno, izrastla je tudi deklica gotovo tako krepostna kakor Grecina sama ter tako zala, da je Popeja v primeri ž njo kakor jesenska smokev poleg hisperijskega jabolka.«.
»Nu, torej ?«
»Ponavljam ti, od onega časa, ko sem videl, kako jutranji žarki prodirajo njeno telo, sem se strastno zaljubil va njo.*
»Torej je tako prozorna kakor mlada sardina?«
»Ne šali se, Petronij, in ako te moti mir, s katerim govorim o svoji izgubi, pa vedi, da zakriva prižasta obleka pogostoma globoke rane. Treba pa je, da ti tudi povem, da ko sem se vračal iz Azije, sem prespal jedno noč v svetišču Mopsovem hoteč videti v sanjah bodočnost. Ondi se mi je prikazal v sanjah sam Mops ter mi dejal, da v mojem življenju nastane velika  promena, a to vsled ljubezni.«
»Cul sem, kako je govoril Plinij, da ne veruje v bogove, pač pa veruje v sanje — in nemara ima prav. Moje šale mi ne branijo, da časih mislim, da ae res nahaja samo jedno, večno, vsemožno božanstvo, ki je vse vstvarilo, Venus Genitrix. Ono združuje duše, združuje telesa in stvari. Eros je rešil svet iz kaosa.
Ali je prav storil, to je drugo vprašanje; ker pa je | temu tako, moramo priznavati njegovo moč...«           J
»Oh, Petronij! Lože je na svetu za modroslovje, nego za dober svet.«
»Povej mi torej, kaj hočeš prav za prav?«
»Ligijo hočem imeti! Hočem, da bi te moje roke, ki sedaj objemajo samo zrak, mogle objeti njo ter pritisniti jo na prsi. Hočem dihati njeno ozračje. Ko bi bila sužnjica^ dal bi za njo Aulu sto deklet z nogami, pobeljenimi z apnom v znamenje, da so prvikrat izpostavljene na prodaj. Hočem jo imeti v svoji hiši dotle, dokler moja glava ne bo tako bela kakor vrhunec Sorakta po zimi.«
»Ona ni sužnjica, vsekako pa pripada k Plaucijevi »familiji« in ker je sirota, se sme smatrati za »alumna«. Plaucij bi ti jo mogel odstopiti, ako bi hotel.«
»TI bržkone ne poznaš Pomponije Grecine. Sicer pa jo imata oba tako rada, kakor bi bila njuni lastni otrok.«
Pomponijo poznam. Ako bi ne bila Žena Aulova, bi bilo mogoče, najeti jo, da bi jokala pri mrličih. Od Julijine smrti še ni odložila črne obleke ter je sploh taka, kakor bi hodila po livadi, obraščeni z asfode-lami. Ona je pravi »feniks« med našimi ženskami... Ali si že čul, da se je izlegel zares nekak feniks v gornjem Egiptu, kar pa se ne zgodi več nego enkrat v pet sto letih.«
»Petronij! Petronij! O Feniksu se pomeniva drugikrat.«
»A kaj naj ti rečem, moj Marko! Poznam Aula Plaucija, kateri me ima kolikor toliko rad, akoprav obsoja moj način življenja; da, nemara me ima še rajši od drugih, ker ve, da nikdar nisem bil ovaduh, kakor na primer Domicij   Afer,  Tigelin  in  vsa ona
tolpa Ahenbarbovih prijateljev. Ne smatram se za stoika, ali obsodil sem vendar pogostoma mnoge prestopke Neronove, na katere sta gledala Seneka in. Burh skozi prste. Ako torej misliš, da ti morem biti v Čem na uslugo, sem pripravljen, postrečiti vsaki hip.«
»Mislim, da. Ti imaš nanj velik vpliv, a vrhu tega si dobro znan s takimi opravili. Ko bi vse to dobro prevdaril ter hotel govoriti s Plaucijem...«
»Ti si preveč domišljuješ o mojem vplivu in moji spretnosti; toda ako se pojde samo za to, spregovorim s Plaucijem, brž, ko se vrne v mesto.« Pred par dnevi se je že vrnil.* Pojdiva torej v trlclinum, kjer naju čaka zajutrek, iu ko se okrepčava, se dava odnesti k Plaueiju.«
»Vedno si mi bil drag«, odvrne na to živahno Vinici j — »toda sedaj hočem med svoje Lare postaviti tvoj kip, evo tako lep, kakor je ta, ter mu prinašati žrtve. *
Po teh besedah se obrne h kipom, ki so krasili jedno celo steno ter pokaže z roko na kip Petronija, ki je bil izdelan naiik Hermesu s palico v roki.
Pri tem doda:
»Pri Helijevi luči! Ako je »božjanstvoni* Aleksander bil podoben tebi, pa se ne čudim Heleni.«
V teh besedah je bilo toliko odkritosrčnosti, kolikor laskanja, kajti Petronij, dasiravno starejši in manj atletičen, je bil lepši od Vinicija.
Ženske v Rimu so občudovale ne le njegov okus in bister razum, marveč tudi telo. To občudovanje se je tudi opažalo na licih onih deklic z otoka Kosa, ki sta sedaj urejevali gube njegove toge in od katerih mu je jedna, Ennioe z imenom, ki ga je skrivoma ljubila, pokorno in navdušeno zrla v oči. (Dalje pridu.)
potrebne naredbe,  naj se delo nemudoma j odda in kakor mogoče hitro izvrši. Ne more j drugače na koncu, nego da pohvali še »tiho delovanje 1"   —  Ako   je  torej   vse  to  res, J smemo upati, da bo tekla tudi Vipavska železnica. Da  pa se je to dognalo šele  sedaj, I potrjuje našo trditev, da  vlada smatra Vi- j pavsko železnico za podrejeno svoji Bohinjski. Ta zadnja je kolikor toliko gotova, saj kop- I Ijejov Boh[nju  že4i*nfiMn doji J^brdom I prično, in ker je  gotova, izda  ministerstvo j vse potrebno,  da se začne graditi  tudi Vi- j pavska železnica.  Saj bo tekla Bohinjska po j lepem kosu  njenega tira 1 Ker je takorekoč bila zagotovljena  Vipavska za Bohinjsko, je potrjena naša znana trditev,  da jej je podrejena, ter da so1 neopravičena razna sum- J ničenja in podtikanja.  Pa, da je le  že  po- i trjena, ter da le že prično z  delom. Potem bo menda mir in konec predbacivanjem, s katerimi je polnila  „Gorica*   tako  pogostoma
svoje predale. 7------------------------       -------
»Ftthrer durcli G8rz*. — Iz Lipskega smo dobili iz znane Woerlove zaloge potnih knjig najnovejšo, ki nosi gorenji naslov. Načrt goriškega mesta, ki je pridejan knjičici kakor tudi  zemljevid Goriške,  Koroške, Kranjske, | Štajerske ter Istre in Trsta  sta sestavljena | še dokaj pregledno, tudi drugače pride prav I ta kažipot nemškemu tujcu. Ostane pa o Gorici vendar le slabo podufcn, ker ako jo bo sodil po tem kažipotu, ostane mnenja, da jo res skozi in skozi laško mesto, v katerem je le par Slovencev. Vse, kar bi kazalo na Slovence v kažipotu, je izpuščeno; očivldno, da je sodeloval pri kažipotu kak laški zagrizenec. Gregorčič t k urniku. — Nekdo si je dovolil ta-le dovtip:  Za »ljubljenca naroda* dr. A. Gregorčiča bi treba!o narediti železen kurnik, v katerem  se  bo  vozil  na  zaupne shode, da se  bo  čutil  varnega   pred  nami »liberalci". Varuha bosta Suholazec pa Cahej. Bohinjska železnica. — »Slov. Nar." pišejo:  Dne  20.  septembra je bil  za   ves Bohinj dan radosti. Tako veselje že dolgo ni vladalo v naši romantinčni dolini. Ta dan se je namreč dejanjsko začelo  z gradnjo Bohinjske  železnice,  z gradnjo tiste proge, ki prinese naši dolini lepšo prihodnost. V izraz veselja nad r>ričetkom dela je gasilno društvo v Bohnjski Bistrici pod vodstvom   načelnika g. Ravhekarja prirt-dilo stavbenemu voditelju, državno-železniškemu inženeriu gosp. Antonu Josipu Fritzu lepo bakljado. V imenu občanov jo gosp. Ravhekar izrekel gosp. inženerju kot zastopniku železniškega ministrstva najsrčnejšo zahvalo vseh  Bohinjcev,  da  se je začelo z delom, ki uresniči njih gorečo željo, ter prosil, naj ta izraz hvaležnosti sporoči železniškemu ministru. Gospod  inžener je obljubil, da to stori, in se ljubeznivo zahvalil  za izkazano mu   počaščenje.   Gasilci   so   trikrat   zaorili »Živio* in potem odkorakali v gasilnico. Začelo se je torej l Delo napreduje izvrstno. 40 krepkih Bohinjcev dela prerezo proti tunelu. Tekom osmih dni se pride do pričetka rova, v katerem se bo delalo celo zimo. Isto delo se začne prihodnji  teden  tudi na primorski   strani,    in   sicer   Pod-brdom.  Kaj pomeni  železnica za Bohinj, pač ni treba šele razlagati. Vsakdo bo tako ume!,  kako je vsa Bohinjska dolina vesela, da dobi železnico, in vsakdo bo umel, da kličemo iz vsega srca: Bog dal dober vspeh! Iz Toniaja nam poroča pristaš naše stranke: »V celem Tomaju in sosednjih vasicah ni 300 mož. Je torej nemogoče, da bi jih  bil  Čeme  toliko gnal  v Dutovlje  na shod. — Ali vedite še, da Cerne ima veliko stranko proti  sebi; mi upamo, da ta stranka zmaga pri  prihodnijh občinskih  volitvah. Kar  Cerne seje, to bo žel!  Naj le počaka, mu že zapojemo pesem,  da je  ne bo vesel. — Iz  tega vidijo čitateiji, kako znajo klerikalci   »farbati". Le naprej tako!* Poštni pečat v Blijanl diči šu vedno italijanski napis »Bigliana nel Coglio*.   Ako mi samovoljno pačimo svoja krajevna imena, oziroma   dopustimo,   da  se ista  pri  naših poštah pačijo, kako naj potem pričakujemo, da bodo merodajni činitelji upoštevali  naše zahteve ter dajali našim krajem slovenska in ne druga imena.   Pričakujemo, da se županstvo Biljana odločno upre takemu postopanju  ter da v najkrajšem času ukrene, da ta italijanska spaka zgine raz  poštni  pečat. — Na to stran naj bi bil podučil dr. Gregorčič svoj zaupni shod, mesto ljudi hujskati 1 Tatovi zaprti. —   Brata Andrej   in Viktor Strah sta bila že obsojena  radi  tatvine. V četrtek ju je aretoval občinski redar v p°dL0«i ker sumijo, da sta ukradla  neki Mariji Miotti,  pri katerej sta služila, blaga v vrednosti 600 kron. Poslali so ju k Sv. Antonu v  Gorici. Andrej  Strah je šele pred nekaj dnevi zapustil jefty, izpolnivši kazen 5 let zaradi tatvine.
Prijateljem glasbe. — Leta 1898. je začel izdajati g. Fr. Gerbid, ravnatelj »Glasbene Malice" v Ljubljani, »Glasbeno Zoro«, list, ki si je pridobil že v kratkem času svojega obstanka velike zasluge za našo glasbo. »GK Zora" prinaša v prvem delu dobre ocene o raznih skladbah, koncertih itd., poleg tega teoretične razprave o glasbi, vesti iz umetniškega sveta, in sploh vse, kar zanima pri-J*i. Ju glasbe" v muzikalni prilogi pa ima tkladbe slovenskih skladateljev, bodisi že priznanih strokovnjakov, bodisi še mladih močij, p1imfj0 lukaJ Pr'liko, stopiti pred občinstvo. »Glasbena Zora" izhaja vsaki mesec in stane *a pol leta le tri krone. Človek bi mislil, da je list. s tako izborno vsebino in s tako nizko
ceno vsestranski  razširjen v naših glasbenih j krogih. Toda  v zadnji številki naznanja izdajatelj,  da  preneha  z izdajanjem,  ako ne j pridobi list več  —  naročnikov. Pač  stara pesem ! Neumevna je apatija našega občinstva do lista s takim programom. V prvi vrsti bi morala biti razširjena »Glasbena Zora" med j gg. organisti in učitelji,  ki se že po poklicu pečajo z glasbo,-kakor tudi med vsemi pri- J jateljl te lepe, umetnosti. Škoda pa tudi sramota za nas, afcfc  propade  lepo podjetje g. I ravnatelja Gerbiča 1 Zato naj se vsak prijatelj glasbe pobrine, da pridobi   »Glasbeni   Zori* J prijateljev, ki jo bodo podpirali tudi z redno plačano naročnino.                          —nt—.     J
Ušla. — Svoj čas smo poročali, da je bila ušla svojemu možu v Št. Andrežu Kat. I L« Pozneje smo izvedeli, da to ni res, marveč J res je pa,  da  sta prišla  navskriž z možem ter da so  zašli  v razprtije  in sitnosti oče, žena in mož, o čemer razsodi končno sodnija. J Toliko fešnici ha ljubo.
Požar. — Iz Gradišča ob Soči javljajo, J I da so na posestvu barona Locatellija pogorelj
trije kupi slame. Hiša, v kateri biva baronov j j kolon, je bila  v nevarnosti,   a  posrečilo se i je, rešiti jo. Skoda znaša 300 kron.
»Dom*, pevsko in bralno dru.Hvo na I Repentabru, priredi dne 14. oktobra izlet v Kreplje, kjer bo velika skupna veselica s tamkajšnjim bralnim, sadjarskim in vinogradskim j društvom v  proslavo 400-letnice združenja Goriško-Gvadiščanskega  s  habsburško   hišo. Na vsporedu bo petje,  godba,  igra in ples, ; Bližnja pevska  društva  so  vabljena   na sodelovanje; ako hoče kako društvo samo na-stopiti, naj sporoči to do 1. oktobra odboru. »Pevsko in bralno društvo" v I>u-bravljah priredi dnu 14. oktobra veselico s plesom. Veaelični odsek pod vodstvom gosp. Antona Vrcona   vrlo  deluje,  kakor tudi se pevci pridno vežbajo.
Bralno-pevsko društvo »Slovenec" t ] BorŠtu priredi v nedeljo dne 30. septembra 1900. prvo veliko veselico na dvorišču gostilne gosp. Josipa Peterosa. Na veselici bosli blagohotno sodelovali pevski društvi »Lipa" iz i J Bazovice in »Slovan" iz Padriča, Smelo bodo nastopila tudi druga pevska društva, ki bi se začasno prijavila. Začetek veselico ob 5. uri popoludne. Na vsporedu je petje, govor igra, deklamacija, srečkanje, ples, slobodna i zabava. Svirala bo Boljunska godba.
Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva. — V smislu § 200, zakona od dne ' S5. oktobra 1890.,  drž.  zak.  štev. USO. so dolžni posestniki  hiš, v  katerih se stanujo, ali njih  namestniki, predložili  davčni oblasti v času, ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujočih oseb; izkaz mora biti urejen po stanovanjih, odnosno prostorih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem, j je treba navesti tudi najemnino in morebitne podnajemodalce   ter označiti   ime  in   vrsto poklica ali pridobitka stanovnikov.  Podnaje- ; modalci motajo naznaniti svoje podnajemnike J in najemnino, ki jo  ti zadnji  plačujejo, go-| spodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse ' J k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere J imajo svoje dohodke. V smislu omenjene za-I konske  določbe   in  člena 39.  izvršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v  državnem zakoniku št. 108. iz leta 1897.,  se s  tem  pozivajo   radi j pripravljanja  priredbe osebnega  dohodnega davka za leto 1901. posestniki  hiš ali  njih namestniki, da  oddajo  omenjene izkaze, in J sicer v neposrednjem državnem mestu Trstu I in v  okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu,  v pokneženi  grofiji Gradiško - Gradiščanski pa in v mejni grofiji I Istrski pri pristojnih c. kr.  okrajnih glavar-! stvih od 1. do 31. oktobra 1900. Do ravno I istega roka morajo podnajemodalci, odnosno J gospodarski glavarji, izgotoviti gori imenovane podatke. Stanovnike je  izkazati  po  stanju, kakor je bilo dne 1.  oktobra  1900. Uzorci I za izkaze lastnikov hiš, ki so dane v najem, in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi j oni za izkaze podnajemodaicev in gospodarskih glavarjev se dob6 brezplačno pri pri-1 stojnih davčnih  oblastih I. stopinje, (torej v I Trstu  z  okoličanskimi   občinami pri   c.  k. J davčni administraciji;  na  Goriškem - Gradi-I ščanskem in  v Istri pa pri  pristojnih c. kr. j okrajnih   glavarstvih).   V   smislu   člena   39. omenjenega   izvršitvenega   predpisa   morajo J vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji, J stanujoči v hišah,  danih v najem, izkaze, ki J jim j<« napraviti (stanovalske izkake), oddati I hišnim  posestnikom, kateri  potem  sestavijo j na njih podlagi  svoje izkaze  (hišne  izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti. Ako so uzorci, ki jih sestavijo  stranke, odnosno gospodarski   glavarji  (stanovalski  iz-j kazi) in koje je priložiti uzorcu hišnega po-I sestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ni treba njih vsebine prepisovati še posebej na izkaze. Teh obveznosti najemodalcev so pa oproščeni posestniki hotelov in gostilnic glede potnikov, ki se pri njih ustavljajo,  ako isti pri njih ne bivajo dalje nego tri mesece ne-I prestano. Določbo kazni zaradi odrečenih ali J vede napačno danih  podatkov glede hišnih stanovnikov obsega § 247. zakona od dne 25. oktobra 1896.  drž.  zak. štev. S20.  bti se glasi: »Kedor odreka po smislu § 200. tega I zakona od njega zahtevano pojasnilo o pre-I bivalcih kako hiše ali da isto vedoma napak, j se kaznuje z globo do 400 kron. j           Nagrlnha (glnhost). — Bogata gospa, ozdrav-
| Ijena od naglube iu uSesnega brenčanja z umetnim I užesuim bobmlom dr. Nicliolsona, je darovala nje-
govemu zavodu 75.000 gld., da gluhi, nepremožni }judje lahko zastonj vdobijo taka bobnila. Pisma je požujati na naslov: Št. 4660, zavod Nicliolsona „Longcott" Guuaorsburj, London W.
Razgled po svetu.
Jaworskl pred svojimi rolllel. —V
Sewezbwu je govoril'27.'t. m. bivši  poljski državni poslanec Jaworski pred svojimi vo-lilcr. Grajal je češko obstrukcijo, ker je razbila državni zbor, poljski klub da je zaman  poskušal, odvrniti Cehe od obstrukcije. Kar se tiče prihodnjosti, pravi Jaworski, da morajo Poljakr  držati  se  tradicij   očetov,   varovati ' državni zbor,  ker je prepotr^bna institucija, I in pa boriti se zoper obstrukcijo z vso silo. Volilci so mu izrekli baje  priznanje. — Ja-worski je sicer govoril tako, ali v njem še 4ii poosebljen ves poljski  klub. Čehi pa se ! ga gotovo ne bojčl
Kos absolutizma. — Ako novo-izvo- < Ijeni državni zbor ne bo sposoben za delo, | ter prične obstrukcija od kraja, in to slednje j je pričakovati, namerava vlada za prihodnje s pomočjo cesarskega ukaza državnemu zboru določati rok, do katerega mora rešiti njene predloge. Ako pa takih s cesarskim dekretom določenih zakonskih načrtov tekom večmesečne dobe ne reši, to se pravi; ne odkloni in ne potrdi, bo smatrala vlada tiste predloge za sprejete, ter jih predloži le Se go-! spodski zbornici v pretres in potem v sankcijo cesarju. Na primer: ako ne dožene državna zbornica v določenem času državnega proračuna in finančnega zakona, začne kar gospodska zbornica računsko obravnavo in davke bo mogoče pobirati na podlagi le v gosposki zbornici sklenjenega finančnega zakona. Taki provizorni zakoni bi postali definitivni, ako jim ne pritrdi državni zbor tekom 4 tednov. Že grof Badeni je hotel tako vladati. Ako pridemo res do tega, bo to lep kos absolutizma!
Neuiškollberalni veleposestniki se snidejo v torek dne %. oktobra na Dunaju, da se domenijo glede na državnozborske volitve. Povabljeni so nemškoliberalni veleposestniki iz vseh dežel.
Mestni svet t Pragi je sklenil na predlog dr. Podlipnega, da odslrani z mestnih poslopij vse nemške napise ter jih nadomesti s samocelkimi. Prav! Ravnajmo se v tom pogledu po Nemcih in Lahih, ki so na to ttran brezobzirni in trdni ter ne puste drugemu jeziku do veljave, kjer koli le jim je mogočo, to zabraniti,
Meitelik In laški  kralj. — Menelik
j je  poleg tega,  da  se je spravil  z  laškim
kraljem glede na zadnjo vojno, bil poslal v
Rim na rakev  Umberta  krono z znaki nje*
I govega vladarstva.   Laški  kralj se mu je za
ta čin spoštovanja do ranjkega očeta zahvalil
j po posebnem odposlaniku.
Anarhist ? — Neki delavec v Ljubljani
je kazal v kavarni t zadnjih  dneh svojemu
J prijatelju bodalce, češ, da ima isto priprav-
J ljeno, da koga napade. To je prišlo do ušes
J redarstvu, katero je prijelo delavca na kolo-
I dvoru v Ljubljani ter našlo res pri njem bo-
I dalce.  V Ljubljano je bil došel ta človek z
j Reke.  Mož se imenuje Umberto Nemec, je
rojen na Reki, pristojen na Kranjsko. V Ljub-
I ljani je delal kot mehanik.  Bodalce je kazal
res v pijanosti,  rekoč, da je za nekega pri-
I jatelja-kamnoseka, ki pa je odšel iz Ljubljane.
Sedaj ga iščejo. V Nemčevem stanovanju so
I vse preiskali, ali našli niso ničesar; zato se
I bo imel zagovarjati le radi tega, da je naredil
j in imel prepovedano orožje.
Anarhist na Eeki.  — Iz Budimpešte
J brzojavljajo, da  na  Reki  so prijeli   brivca
Avgusta   Amolija, ker je na sumu, da  stoji
I v pismeni zvezi z italijanskimi anarhisti.
j           Za Krttgcrjem  Steljn. — Poročajo,
I da tudi bivši oranjski  predsednik  Steijn se
napoti v Evropo za Krugerjem. Poiskal   si
j je namestnika kakor Kt tiger, sam pa jo od-
j kuri na varno v Evropo. »Namestnik* seveda
j nima ne ljudij ne dežele, v kateri bi vladal.
Obsojeni na smrt. — Iz Varšave po-
j ročajo, da  je   obsodila   vojaška   sodnija 6
J Nemcev   na  smrt,   ker so  usmrtili nekega
I ogleduha ruske vlade.
Mikado v Evropi. — V dvornih kro-
I gih na Dunaju se širi vest, da japonski cesar
j pride prihodnjo spomlad v Evropo ter obišče
j razne dvore, Najprvo posett ruskega cesarja.
Na Dunaj pride b»je meseca maja.
Velikanska stavka delavcev v pre-I mogokopth. — V Zjedinjenih državah stavkajo skoro vsi delavci v premogokopih. Škoda, j ki je nastala vsled tega   pri  raznih  obrtnih J podjetjih, je že sedaj velikanska in bodo posredovali med delodajalci in delavci najuglednejši možje, tako predsednik Zjedinjenih držav Mac Kinlev in Mr. Bryan, da se izogne večjemu I gospodarskemu polomu.  V  vseh krajih, kjer je stavka splošna in jako resnega in silnega značaja, se je ustavil železniški  promet. — V pokrajini Shenandoah je prišlo med Ijud-I stvom — ki je hotelo   braniti   one  delavce, ki so se podajali k delu   —  in stavkujočim I delavstvom do spopada in je bil pri tej priliki jeden ubit in več ranjenih. Da napravijo red, so bili poslani tjakaj 3 pešpolki, konje-J ništvo in topničarji. — Pri nekaterih akcijskih J družbah je uslužbenih ponajveč Slovanov in J Ogrov.
Morilec Kost obsojen na smrt. —¦ I Sodni  dvor v Bremenu  je  obsodil mizarja
Bartolomeja Kost-a na smrt, ker je umoril svojo zaročenko Marijo Wodieko. Kost še vedno taji umor. Obravnava proti Kostu.je bila jako burna in velezaniminiva. Kost je rodom Ceh. Živel je nekaj časa na Dunaju in se potem izselil v Ameriko, kjer se je seznanil z rojakinjo Wodičko. Obljubil ji je zakon in jo tudi pregovoril, naj se vrne z njim v domovino, a to je storil le zato, da se polasti njenega posestva. Dospevši na Češko, je obiskal Kost družino Wodičke in obljubil je tudi starišem svoje zaročenke, da poroči Marijo. Da se ne napravijo nepotrebni stroški, sta se hotela poročiti v Ameriki in zato odpotovala v Bremen. Wodička je imela s seboj vso »balo« in 600 goldinarjev, v Bremenu pa je ona izginila, Kost pa se je vrnil na Dunaj in se poročil tam z neko kuharico, s katero se je potem izselil v Cikago. Ko so stariši Wodičke zvedeli o tej Kost-ovi poroki, so zahtevali njegovo aretovanje. Amerikansko redarstvo ga je prijelo in izročilo Nemčiji, ker se je zgodil zločin v Bremenu, to je na nemških tleh.
Perzijski šah t Budimpešti. — Z Dunaja se je podal šah v Budimpešto, Ko se je tam peljal v kočiji k dirkam, se je posrečilo nekemu slabo oblečenemu človeku, pretrgati kordon stražarjev in se približati šahu. Hotel je izročiti šahu prošnjo, katero je držal v roki. Redarstvo je tega človeka koj aretovalo, množica pa je mislila, da se je izvršil atentat na šaha. Redarstvo je imelo mnogo truda, predno ga je rešilo iz rok ljudstva, katero ga je hotelo umoriti v mislih, da je napadel šaha. Šah je ukazal ustaviti kočijo in prosil, naj se izpusti tistega človeka in si pustil tudi izročiti njegovo prošnjo. Prosilca so odvedli na redarstvo ter ga potem izpustili. — Perzijsk šah je sedaj v Carigradu. Od tam se vrne v Budimpešto, potem pa krene v Rusijo, in od tam nazaj v Perzijo. Podporno druStro za slovonsko vi-aokošolce na Dunaju nam je poslalo dolg seznam darov, riošlih mu v poslednjem času, Radi pomanjkanja prostora ga ne moremo priobčiti, zato pa opozarjamo na novo rodoljube, da so spominjajo o prilikah nale aka-demiške mladine na Dunaju, Darove sprejema dr. Kleni. Seshun, Dunaj, I, Singerstrasse 7,
Raznotero, — Umrl je češki učenjak, sloveči zdravnik in v sončiliski profesor na Dunaju Albert nagloma vsled srčne kapi,
— V Trstu je ustanovil Slovenec Alojzij Mozetič novo pogrebno društvo, katero jako hvalijo. Pisarno ima društvo v ulici Torrente.
—  Kakor v Trstu tako so se bili pokazali tudi v Celovcu ponarejeni potoki (5 K) j prijeli so dva ponarejalca. — Colovaki knezoškof Kahn je imenovan tajnim svetnikom, — Mariborski knezoškof dr. Napotnik je dobil veliki križec Fran-Josipovega reda.
Narodno gospodarstvo. O bankah.
(Iz knjige o obrtnem in trgovskem  zakonodajstvu.)
Spisal Jan Koloušek. (Nadaljevanje.)
Posamezna kreditna opravila bank so tako jednostavna, tako brez nevarnosti in pri tsm s tako majhnimi stroški združena, da jih morejo v občno korist oskrMjevati javna gospodarstva. Objednem seveda postajajo pa ta opravila še Um bolj brez nevarnosti in cenejša, čim več je onih posameznikov, kateri iščejo pri podobnih zavodih kredita. To so zlasti posojila na nepremakljive zastavnosti, posojila, dajana javnim gospodarstvom, štipendijam in fondom, razpo-sojevanje sirotinskega denarja, ki je vložen pri sodnijah, vsprejemanje vlog na majhne obresti in njih varnostno izkoriščanje, bodisi v svrho popolnoma zasiguranih posojil, bodisi na popolnoma zanesljive, ali pa na kak drugi način zajamčene vreanostne papirje. Najbolje je, če take zavode upravljajo javni organi in ne glede na dobiček, temveč samo, da se pokrijejo stroški za režijo in da se prihrani nekaj dervrja v svrho varnosti in zasiguranega delov *nja onih zavodov (rezervni fondi). Dobre strani takih bank se največ pokazujejo, kadar v resnici goje le najjednostavnejšo posredovalno delavnost, kakor je izdajanje zastavnih, komunalnih melioracijskih in železniških obligacij, rentnih listin," itd.
To posredovanje je tako lahko, pregledno in sorazmerno po ceni, da v resnici je neopravičen veliki dobiček privatnih podjetnikov, ki banko izkoriščajo. In zato je najbolj priporočati deželno, ev. državno, okrajno in občinsko upravo. (Hipotekarne deželne banke in pa deželne banke v obče posojujejo sorazmerno ceneje nego akcijske banke; dokaz moreta biti na jedni strani avstrijsko-ogerska banka in »Osterr. Boden-credit-Anstalt»,(na drugi deželne banke in hipotecne banke raznih dežel. Posredovalna nagrada je plačana privatnim bankam celo 15-krat večja kot nagrada, kjjo dolžnik da deželnim bankam). Tu sem je potreba poleg hipotekarnih deželnih b<tfik in deželnih bank, posojujočih v javne in bbuio - gospodarsko koristne namene (vsakojakim občinam, železnicam, v melioracijske svrhe, na stavbe hr jednako) prištevati tudi državno banko v podobi poštne hranilnice,  sirotniško blagajno,
upravljano od sodttgskih uradov, mestne in občinske hranilnice, okrajne in kontRbacijsfce denarne zadruge, ki so vzrasle iz kontiibu-cijskih in drugih fondov.
Vsi ti javni in polujavni bančni zavodi se odlikujejo poleg tega z veliko zanesljivostjo in varnostjo za vlagatelja. Vsled tega dobivajo tudi vloge na zelo nizke obresti. Zagotovitev (garancija), katero določajo podobne banke aa svojo trgovino, se zove si-rotinska ali pa pupilarna, to je: ona zagotovitev, na katero se vlaga denar, vložen pri sodnijskih uradih za sirote. (Sirotinsko garancijo dajo: 1. Posojila na nepremakljive zastavljenosti, in sicer na poljedeljska posestva praviloma do dve tretjini skrbno določene cene in da dome do polovice cene; 2. posojila na premakljive zastavnosti, glavno na zanesljive vrednostne papirje, in sicer glede zanesljivosti do določenega procenta njih cene, nikoli seveda pa ne več nego znaša najmanjša svota, resnično na papirje pri izžrebanju izplačana ; 3. posojila na varne menice, preskrbljene s tremi ali pa saj z dvema, popolnoma zanesljivima podpisoma; 4. kupovanje vseh teh rečij, na k&tere se morejo dajati navedena posojila, potem diskont lastnih vložnih knjižic, kuponov, izžrebanih vrednostnih papirjev itd.; 5. vloge v zanesljive bančne zavode; 6. posojila javnim gospodarstvom (državi, občinam, deželam okrajem, vodnim društvom itd.), kor-poracijam, ustanovam in zadrugam, katere sodržujejo v pravilih določeni predpis, da ne sme biti ptujega, zaupanega denarja več nego je členskih vlog.) Vrednosti papirji, izdajani od takih bank (njihova partikularna dolžna pisma), se pravilno tudi smatrajo za pap;rje sirotinske garancije (pupillarsichere Papiere), seveda jim mora to lastnost dati zakonodajna moč. Sirotinsko garancijo dajo tudi državna in vsa ostala dolžna pisma, v kolikor jim da zakon podobni privilegij.            (Pride še.)
Razdelitev sadnih dreves. — V tekoči jeseni razdeli tukajšnja c. kr. nasad niča 6890 cepljenih sadnih dreves, in sicer: 3412 jabolk, 2557 hrušek in 921 breskev. Na različne posestnike razposlano prijavnice, katere so vabile posestnike, naj izrazijo svojo želje dotičnim okrajnim glavarstvom, so imele vspeh. Prijavilo se je 570 posestnikov, kateri prosijo za 15.631 sadnih dreves, in sicer: 57G8 jabolk, 6401 hrušho in 5462 breskev, torej 8741 dreves več kakor jih je na razpolago. Nasadnica nr.eri sedaj 7302 kvadratna metra, in vzgoji sč povprečno na njej na leto 7000 sadnih dreves. Na zahtevo kmetijske družbe se prihodnje leto nasadnica poveča, tako da bo merila 15.622 Q m s 12.000 cepljenimi drevesi. Prihodnje leto se bodo gojile čresnje, slive in mandeljni.
Trtim uš t Št. Lovrencu pri MnšI. — Kakor smo že poročali, se je pokazala Št. Lovrencu trtna uš in uničila vinograd, kateri leži na potu iz ViSanove v Faro. Trte so popolnoma uničen?, tako, da se more sklepati, da se je uš zalegla že pred kakimi 4 ali 5 leti. Kraj, kjer razsaja sedaj trtna uš, je oddaljen 2lja km od Vilanove in 5% km od Ločnika. Središče trtne uši je torej na jugu naših Brd in vinorodnim Brdom preti od tam nevarnost, ako se ne posreči, zatreti bolezen pravočasno.
Trgatev. — Trgatev pri nas je že pričela. V Brdih in sploh po gričih je trgatev prav izvrstna, pa tudi v ravnini prav dobra. Belo grozdje se prodaja od 24 do 25 kron kvintal. Jeden kilogram grozdja za mizo slane \ na trgu povprečno 48 vinarjev.                      J
Dosedanja poštna, brzojavna in telefonska vrednostna znamenja c stanejo v rabi le še do jutri. Pozneje pa se morajo od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. zamenjati z novimi. Izvzete so le karte poštne hranilnice in davčni listki. Prilepiti pa je treba še znamko po en vinar.
Damastovo svileno blago gld. 9*00
in višje! — 12 metrov! — poštnine in carine prosto ! Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in barvane .Hennebergove svile* od 45 kr. do gld. M-65 m.
G. Hermeberg-, tovarnar svile
(4)       (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu.
Redka prilika
gL 240 komadov za 3 marke. 3S
1 elegantna ura s triletno garancijo z lepo verižico vred, 1 krasna cev 2J cigarete z jantarjem, t krasna kravalna igla s Simil-brilantom, 1 eleganten prstan z vdelanim dragim kamnom za gospode ali dame. 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prša, 1 žepna pisalna priprava s 3 predmeti, 1 par finih nogavic, 1 divna pariška broža za dame, 1 toaletno ogledalo v etui s finim glavnikom, 20 predmetov za dopisovanje in več kot 200 komadov raznih predmetov, kateri so koristni in neizogibno potrebni posebno doma.
Vsaka prevara ja izključena; kar na ugajfr vzamnm takoj nazaj. Pri nakupu 2 zavojev darujem lep žepni nožic z dvojnatim rezilom! — Vdobiva se proti povzetju ali oaprej poslanim zneskom pri
Ernst BuefcblndeF,
Krakovo, Postfaeh B/60.
vina in žganja.
Podpisani naznanjam p. n. občinstvu, da sem odprl podružnico g. Petra Mau-zutto, veleposestnika iz Umaga v Istri, zalogo pristnega
belega in Črnega vina ter nrav-nega tropinovca
na donelo po j ako nizki ceni.
Priporofiam se za obila naročila z odličnim spoštovanjem
Ferdinand Žagar,
Gorica, na Komu his. štev. 25.
Najboljše berilo   m   darilo  je vsestransko jako pohvaljena
„Vzgoja in omika aH izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se lioi-c "sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 gH. 50 kr., po pošli 10 kr. več, a i proti poštnemu povzetju pri Jo-žeru Valenčičn na Dunaju, III. Bezirk, Steingasse Nr. 9, I. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo So nenizrezann iti čisto v treh dneh nazaj. Cena Jo nkrnjno znižana; knjig je malo več.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s Na lvovski razstavi  s prvo ceno
s^rehr. drž. svetinjo - srebrno svetinjo
•JGL-&
aT
n
Tovarna murnih telovadnih priprav J0B. YINDYS-A,
v Pragi na Smihovu
(Praba-Smiehov) Vinobradska uli<-e čislo 816 se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpmoču-očih  spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. l'ene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so Yedi\o v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in nepoštni piosto.                                                                     - 3
Popravo izvršuje po nnjnižjili cenah.
Anton Pečenko
i Ciardino
Goriška ljiska posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica hit. 7, I, nadstropje
v lastni hiši.
Lranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 472%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57«%.
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od SL do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000; Poštao~hran>: račun štv. 837.315.
Vrtna ulica 8 - GORICA •J                                 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom fn. razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 06 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cw imwnt. Po.traiba poitan«
Z-ela 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pree. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za nirtva&e potrebe, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S- cl.)               tiskarno črk na perilo                (P. cl.
HI it 3tf ghl. MttftM
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost - Ponndbe pod Ladvrfi Otterrslcksr VIII Deutsche gasse 8 Budapest
Razpis službe.
Razpisuje se služba tajnika -orsra-nista z letno plačo 1000 K, oziroma tajnika z letno plačo 80j K.
Zahteva se popolna izurjenost v tajništvu in znanje slovenskega jezika.
Županstvo Komen.
prazni
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. Sternu, na Franc"^0Žef6vi~"čei6i-gt 9*
Ustanovljena tvrdka lota 1868.
Ivan Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Tovarna nadplatev Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
lastna tovarna nadplatov (ichuhobertheile),
jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila » • © *
»o®»»»a«*a« in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih   dnevnih cenah. S»W*   Ceniki na zahtevo  zastonj  in   frnnko.
fe&L^&.^^
»Krojaška zadruga"
vpisana zadruga  z   omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna b»t: Loden, Chevlot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbora volnenin, forStajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnnsto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pite v vseh barvah; prtenino, ogrinnlke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovk-p, Jiiger-srajce, za hribtilazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih comili brez podajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
IpiT* Izšel je ravncifcar ~%m II. zvezek „Svetovne knjižnice4*
MARGO VISCONTI
zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso  Grossi.
Cena: kron 2-40; po pošti 20 vin. več«
Razpošilja
.Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici
DV* edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. ~WSi
Na  zahtevo  pošilja
„Popis leposlovnih in dragih knjig" lastne zaloge zastonj in franko.