505. Št« “ 4« Poštnina pavšalirana. Današnja Številka velja K 2*— V Ljubljani, petek 16. decembra 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 It Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredniitvo: Woltov« ulica 1/1. Telefon 360. PavSalni franko. Telefon ^ Rokopisi te ne vračajo. Ljubljana, ašanjem je priložiti znamk* za odgovor. Vladna kriza na mrtvi toški. DAVPOVIČ VRNIL MANDAT. — DR. RIBAR PRI KRALJU. — POGAJANJA MED RADIKALI IN DEMOKRATI DOSLEJ BREZUSPEŠNA. NOVE VOLITVE! Beograd, 15. decembra. Danes do- Bildne je Nikola Pašič sprejel Ljubo avidoviča, da mu spo.ou odgovor radikalnega kluba na pismo, ki ga je Davidovič poslal Pašiču glede sestave vlade. Pašič je odgovori, da vztrajajo radikalci pri svojih pogojih in z ozirom na to zahtevajo zase ministrstvo za notranje stvari Ker je Davidovič izjavil, da se pogoji radikalcev ne morejo sprejeti, »'> se pogajanja prekinila. Zatem se je vršila seja demokratskega klubi, v kateri je Davi-mokratski klub je sklenil, da vrne Da-ridovič svoj mandat, ker ne more iz-vršitl sestave nove koalicijske 'vlade. Ob 11.45 je posetil Davidovič kralja Aleksandra ter mu obrazložil vse tež-koče, na katere je zadel. Davidovič je izjavil, da mu je nemog >če sestaviti kabinet ter se jc zahvalil za zaupanje, ki mu g*i je kralj izkazal. in je vrnil mandac. Pozneje :e bil po-avan na dvor predsednik naredne skupščine dr. Ribar ki je ostal na dvoru pri obedu ter se je ob tej priliki razgovarjal s kraljem o novo nastalem položaju in o vrnitvi mandata po Davidoviču. Dr. Ribar ie sprejel od kralja minirat, naj poi/k’\ja poravnati spor ned radikalci in demokrati. Radi tega ic .it . R.bar po2val popoldne v mn istrsko sobo nan-dne skupščine zastopnike radikalne in demokratske stranke, da jih konsulti-ra prej, preden odide na dvor na posvetovanje. Konferenca je trajala od 17. skoro do 20. in so se je udeležili r imenu radikalne stranke Nikola Pa- šič, Aca Stanojevič, Ljuba Jovanovič, dr. Laza Markovič, dr. Velizar Jankovič, dr. .Srskič, dr. Momčilo Miletič, v imenu demokratske stranke pa Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič, Voja Veljkovič, dr. Gregor Žerjav, Jovan Magovčevič, dr. Voja Marinkovič in Andrija Radovič. Glede poteka konference se udeležniki drže zelo rezervirani. Na posvetovanju ni došlo do nobenega definitivnega sklepa in se bo nadaljevalo jutri dopoldne. Beograd, 15. decembra. Na današnjem sestanku z Ljubo Davidovičem je omenil Nikola Pašič, da so se razmere v radikalnem klubu tako poostrile, da se bavi z mislijo, odpotovati v inozemstvo. Demokratski klub je sprejel poročilo Davidoviča na znanje. Ljuba Davidovič je ob 12. uri odšel na dvor, kjer je kriKju poročal, da mu ni uspelo sestaviti vlade z radikalci. Verjetno je, da bo na dvor pozvan predsednik skupščine dr. Ribar, ki bo predlagal kralju, naj po neuspeli Da-vidovičevi in Pašičevi misiji poveri sestavo vlade osebi svojega zaupanja z nalogo, naj do konca decembra predloži volilni zakon, razpusti parlament in izvede volitve. V političnih* krogih mislijo, da bo kralj napravil še en pojzkus glede sestave širše koalicije in da bo dr. Ribar poveril misijo, konsultirati vs parlamentarne kroge v svrho poizkusa, doseči sporazum za vladno večino, ki naj bi izvedla proračunske dvanajstine, volilni zakon in upravno razdelitev države. Zmešnjava v Albaniji. Korča, 15. dec. Sestava nove vlade po Hasan begu Prištecu je izzvala splošno nezadovoljstvo pri ogromni večini prebivalstva. Večina prejšnjih ministrov in veliko število poslancev s predsednikom narodne skupščine je pobegnilo radi nevarnosti, da bi ne bili aretirani ali pobiti, v notranjost dežele, kjer rblrajo okoli sebe prebivalstvo, da bi skupno z orožjem v roki izgnali vsiljeno vlado. Zdi se, da se je ministrom in poslancem pridružil tudi del jrojske iz Tirane. * Skader, 15. dec. Ahmed beg se je 1 zelo velikim številom oboroženih nstašev napotil proti Tirani, kamor Ima dospeti v nekoliko dneh. V Tirano imajo priti tudi pobegli poslanci In bivši ministri s svojimi pristaši iz severne Albanije, ker so sklenili, da sestavijo tamkaj drugo vlado. Pod Pritiskom teh dogodkov je fjasan beg 'rlštec podal ostavko v bojazni pred nasprotniki, ki so krenili oboroženi proti Tirani. Prebivalstvo je zelo ogorčeno proti tujim agentom, ki so pomagali Hasan begu polastiti se oblasti. Skader, 15. dec. Hasan beg Prl-Itec Je s svojo vlado podal ostavko In pobegnil. Vlado bo začasno prevzel bivši ravnatelj pošte in brzojava Hldrešen Kostiirl Iz Korče z nekaterimi drugimi uradniki. Skader, 15 .dec. O uporu se širijo Vesti, da bo komisija zveze narodov V kratkem zapustila Albanijo radi neredov in nesigurnosti, ki je tamkaj nastala. Ako se te vesti potrdijo, bo obžalovati, da ni komisija za svojega, bivanja v Albaniji prišla v severne kraje, zlasti na miriditsko ozemlje, kjer bi jnogla videti vsa opustošenja in sirovosti, katere je izvršila tiranska vlada v teh krajih. Korča, 15. dec. Vlada Hasan bega Prišteca, ki je prišla, kakor znano do oblasti s podporo In protckcijo italijanskih agentov in vsled svoje velike sovražnosti napram kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se je vzdržala komaj nekoliko dni. Pred nevarnostjo krvavega spopada z albanskimi nacijonalisti in ostalimi Albanci je moral Hasan beg zapustiti oblast in pobegniti iz Tirane. Semkaj prihajajo zanesljive vesti, da po tem popolnem neuspehu vlade Hasan bega Pristeča, zbirajo Italijanski agenti s pomočjo denarja podpise med prebivalstvom za prošnjo zvezi narodov, naj se Italiji poverijo izredne predpravice v Albaniji. Debar, 15. dec. Povodom odhoda naše vojske na demarkacijsko črto, ki se je izvršil na podlagi sklepa po slaniške konference, je prebivalstvo brez razlike vere in narodnosti spremljalo našo vojsko z globoko ža lostjo, dobro vedoč, kaka usoda ga čaka v anarhiji, ki bo nastala med al banskimi tolpami. Mnogi Albanci so pri slovesu od naše vojske plakall kakor otroci. V nekaterih krajih je spremljalo naše vojake prebivalstvo celih vasi, obžalujoč, da odhajajo in zagotavljajoč, da bodo vsi zahtevali od razmejitvene komisije priključe-nja h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod katere upravo so vladali red, ravnopravnost ln javna varnost brez ozira na vero In narodnost. Avstrijski kancelar v Lani. Prag*, 15. decembra, Predsednik Hr. Hainisch in zvezni kancelar dr. Schober sta danes ob 930 dopoldne dospela semkaj v spremstvu sekcij-skij načelnikov dr. Lowenthala, Oppenheimerja, Petra in Schiillerja. Na kolodvoru so jih pričakovali ministrski predsednik dr. Beneš, kancelar dr. ScUamal, osobje avstrijskega poslaništva s poslanikom dr. Marekom na čelu. Po pozdravu se je vlak odpeljal dalje proti Lani. Dr. Beneš, dr. Schamal in poslanik dr. Marek so se tudi odpeljali v Lano. Sekcijski načelniki Peter, Oppenheimer inSchuIler so ostali nekaj časa v Pragi, popoldne pa so se istotako odpeljali v Lano, Praga, 15. decembra. Preden je »dpotoval v Lano, je sprejel zvezni kancelar dr. Schober dunajskega dopisnika »Prager Presse« in mu izjavil tole: Ne pomišljam si izjaviti, da nimam nobenega vzroka, da bi se optimistično izražal o našem polžaju, Iz stanja večne krize smo sedaj prešli v Skutno krizo, da č« hočete, st lahko reče, da smo.sami izzvali ta stadij. Storili smo to, ker je bolezen naše gospodarske eksistence v tem stadiju samopomoči popolnoma nedostopna. Avstrija je hotela z odpravo državnih dodatkov za živila in cele vrste dav čnopolitičnih ukrepov na radikalni način zboljšati svoj proračun. Vlada in parlament vedoma žrtvujeta svojo populariteto, ko nalagata prebivalstvu nova bremena, še preden si more fi-nančno-gospodarsko popolnoma neizobražena masa razjasniti dejstvo o kreditih, ki so že odobreni in so končni cilj finančnega načrta. Prepričan sem, da tudi Češkoslovaška upošteva to naše prizadevanje, ker dobro pozna naše politične in gospodarske razmere. Češkoslovaška tudi ve, da bi bilo Zavlačevanje kreditne akcije za Avstrijo velika nesreča ne samo za Avstrijo, ampak tudi za vse sosodne države, ker bi se poglobitev gospodarskih stikov, po katerih stremita Dunaj in Praga, tudi za bogatejšo državo rentirala tele tedaj, če bi postala rev POVRATEK KRALJA V BEOGRAD. Beograd, 14. dec. NJ. Vel. kralj Aleksander je posetil okolico Som-bora, kjer je bil prirejen lov. Kralj se je da^s vrnil v Beograd. zamenjava kron v dal- MACIJI. Beograd, 14. dec. Po poročilu, ki, j ga je dobilo finančno ministrstvo, bo zamenjava kron v Dalmaciji kmalu končana. Zamenjava, je končana v 1. coni, v 2. coni pa bo končana do 25. .m. ' ITALIJA ŠE VEDNO NOČE IZPRAZNITI TRETJE CONE V D/’.MACIJI! Rim, 15. dcc. Agencija »Volta« demontira vest, češ, da namerava Italija sprazniti tretjo cono v Dalmaciji, ker se jugoslovanska vlada brani ratificirati bronsko pogodbo glede ribolova ir. druge določbe rapallske pogodbe. NASELJEVANJE V JUŽNI SRBIJI. Beograd, 14. decembra. Ministrstvo za agrarno reformo je do sedaj izdalo dovoljenje 7.422 družin, ki se bodo prihodnjo spomlad naselile v južni Srbiji. Tem družinam je bilo dodeljeno skupno 60.670 ha zemlje. Ker je agrarno poverjeništvo v Skop-Iju poročalo, da je veliko pomanjkanje hiš za stanovanje, je ministrstvo za agrarno reformo ustavilo daljno dodeljevanje zemlje za kolonizacijo. V AVSTRIJI ARETIRAN ATENTATOR NA NAŠEGA KRALJA. Linz, 15. dec. »Tagespost« poroča, da je bil tamkaj pred kratkim aretirani Mijo Marinkovič, ki se Je udeležil atentata na kralja Aleksandra, identifeiran kot Ignac Moser iz Oberrohrdorfa pri Kremsu ob Donavi. Med zasliševanjem je priznal Moser, kakor poroča list, da je zagrešil več tatvin in drugih prestopkov in je priznal, da Je bil udeležen pri atentatu na kralja Aleksandra ter da je atentat vprizorila komunistična stranka, kateri je Moser že dolgo pripadal. komunisti so znali vriniti svojega pristaša Moserja kot gojenca v ju. goslovensko podčastniško šolo v Beogradu, kjer je mogel pomagati »manu-elnim zarotnikom«. Ko se Je atentat ponesrečil, Je pripravljeni avtomobil prepeljal pet glavnih zarotnikov preko Zidanega mo^ta v Avstrijo. ŠKRLATICA V SARAJE-VU. Sarajevo, 15. decembra. (Izv.) Radi vedno bolj razširjajoče se Škrlatice ostanejo vse srednje in ljudske šole do 1. januarja 1922 zaprte. ULSTER SE NOČE PRIKLJUČITI IRSKI DRŽAVI. London, 14. dec. »Mornlg Post« poroča, da je Ulster končnovcljavno izjavil, da se noče priključiti Irski državi. OTVORITEV ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. Londoh, 14, decembra. Danes je bila slavnostna otvoritev novega parlamentarnega zasedanja. V prestolnem govoru je izvajal kralj: iskreno želim, da bi dovedla irska pogodba, katera je zbornici predložena do konca razdvoanja, ki je vladala stoletja dolgo med Irsko in Anglijo. Želim, da bi mo^la Irska kot svoboden član skupnosti onih narodov, ki tvorijo angleško državo v tej obliki doseči svoje nacijonalne ideale. nejša država zopet soliden odjemaleo, ki lahko plačuje. Nikoli nisem dvomil in tudi sedaj ne dvomim, da bomo dobili potrebne kredite in da bomo s pomočjo teh kreditov lahko vzpostavili aktivno gospodarstvo, ki bo močan steber političnega irt socijnlne-ga reda srednje Evrope. Sploh pa je že zadnji čas, da se neha sedanja politika sovraštva in nezaupanja, v gospodnr-skem oziru pa zaprtja in slabega kredita. Zivljensko moč bo razvila samo taka srednja Evropa, ki bo pokazala dovolj spravljivosti in resnega zmisla za skupno delo. •Lana, 15. dec. (Izv.) Danes so dospeli semkaj zastopniki češkoslovaške republike, katere je sprejel zvezni predsednik dr. Hainisch in zvezni kancler dr. Schober Zvezni predsednik dr. Hainisch je nagovoril češke goste, nakar je avstrijska godba zasvirata avstrijsko in nato češko vojaško' himno. Vsa poslopja so bila svečano okinčana in prebivalstvo je burno pozdravljalo tako zastopnike češke kakor avstrijske republike. Med zastopniki obeh republik so se vršila nato važna politična in gospodarska posvetovanja, kojih rezultat se bo objavil v prihodnjih dneh. Misli za bližnjo volilno borbo. Z nestrpnostjo se je pričakovalo nedeljski radikalni zbor, na katerem se je odločila usoda dosedanje radikalnodemokratične koalicije. Dasi so poročila o zborovanju medla, vendar se iz prejetih vesti sklepa, da se vlade ne bo več sestavila z delovnim načrtom o glavnih izvršilnih zakonih Vidov danske UstavČ, kakor so pred tednom obljubljali demokratski listt. G. Davi dovič je vrnil kralju mandat, ker so tudi njegovi umerjeni nazori ostali neizvedljivi. Govori se o kabinetu, ki bo razpustil današnjo narodno skupščino in razpisal nove volitve. Najsi je s točnostjo poslednje vesti tako ali pa drugače, gotovo je, da imamo pričakovati volivni kabinet in skupščinske' volitve v prihodnjih mesecih. Kaj in kako bo z volivno borbo v Sloveniji? Še nikdar ni bil pogled m razvoj poetičnega boja tako zanimiv, kakor pri ti priliki. Pač pa moremc upravičeno govoriti o zaključnem obračunu v strankarski organizaciji naprednega sveta. Konstatirati se mora, da se prihodnje volitve ne bodo bile proti takozv. klerikalizmu, ampak šlo bo za nadvlado med naprednimi strankami, predvsem za boj na žive in mrtve med jugosl. demokratično in narodno-socijalistično stranko na eni s. mi, med socijalnodemokratično stranko, zajedničarskocentrumaško skladno, in komunistično stranko na drugi strani, in končno med samostojno kmetijsko in novo ustanovljeno zemljoradniško stranko na tretji strani. Ham se bo odločilo delavstvo, kam kmetstvo, kam meščanstvo? Slovenska socijalnodemokratično stranka je od preobrata pretrpela akutno krizo vodstva in programa, tako, da je danes-na tleh. Njeni voditelji izpred vojne so izgubili vero v delavstvo samo, tako, da ni bilo moči misliti na resno in postopno organizatorično in politično delo, kakoršnega so bili pred vojno vajeni. Za socijalnodemokratično stranko so danes izgubljeni' veliki revirji industrijskega delavstva, izgubljeni so tudi tisti malomeščanski in uradniški krogi, ki so pred vojntf oboževali Elbin in Antona Kristana, od katerih je prvi izgubil vsak polet in politično uvidevnost, drugi pa se je podal na opo'zko pot bankarskih kupčij in veleposestniškega upraviteljstva. Ne bo torej težko komunistični stranki, ki znova nastopa za izboljšanje gmotnega stanja z nezavisno strokovnoorganizatorično mislijo, pridobiti delavstvo velike industrije. Drugo pa je, ali bo utegnila komunistična stranka zbrati glasove intelektualno razvitega delavstva in socijalistično mislečega nemškega meščanstva na Štajerskem. Tu bodo eentrumaški zajedničari obdržali število mandatov volitev v konstituanto. Delavstvo bo še dalje razcepljeno na veliko škodo socijalne misli in telesnoduševnega napredka proletarskega dela našega narode?. Za kmetstvo se bodo bile tri stranke. Samostojna kmetijska stranka Je Izgubila velike simpatije. Obečalo se Je veliko, kmet pa je tisti stan, ki največ upa in ki najprej izpregleda. Naj bo dobro ali slabo, tisto delovanje njenih voditeljev v vladah in v parlamentu nima razumevanja med širšimi masami samostojne kmetijske stranke. Zadnje kravje kupčije pa so stranki dale končni udarec. Zemljoradniška stranka, katero je ustanovil idealni dr. No~ vačan, nima glave in mož-voditeljev, ki bi bili v stanu v par mesecih zajeti razkropljene mase samostojne kmetijske stranke. Velik del teh volivcev M padlo v naročje slovenske ljudalce stranke, ki je v opoziciji pridobila. Najresnejši boj se bo vpdil med jugosl. demokratsko in med narodno1 socijalistično stranko. Prva bo razpolagala z obširnimi gmotnimi sredstvi, z razsežnim tiskom in deloma z neomajnimi glasovi trgovskega sveta. Urad-ništvo, ki je bilo njena dosedanja domena, ji Je obrnilo hrbet. V isti meft kakor so velika njena gmotna sredstva, pa so nakopičeni grehi, s katerinV se je obložila v dolgih mesecih pokrajinskega in vladnega gospodstva. Razen nekollčine dela na socijalnem polju, se Je ovekovečila v strankarskem boja, v partizanski pr c osnovi slovenske Javne uprave, v brezobzirnem postopanju proti njej napolnim javnim osebam z najčistejšo kristalizacijo Šušteršlčevega duha. Ako bo narodno-socijalistična stranka, ki obsega povečini javno n& kompromitirane ljudi, vodila v mestih zadostno propagando grehov demokratične stranke in ako bo v jasni obliki povedala, kako si predstavlja dediščino naprednega duha naših najboljših mož iz preteklosti, povečano z idejo socijalne pravičnosti, tedaj se more dogoditi, da bodo prihodnjo volitve za vedno obračunale z možmi demokratske stranke, o katerih se danes do'očno ve, da jim ni nič svetega, ampak vse, prav vse do naroda ln do države predmet osebnega kramarstva. Ameriški admiral v Splitu. Split, 15. dec. (Izv.) Včeraj zjutraj je dospel semkaj veliki ameriški admiral Niedbarre, ki se je pri med-zavezniški konferenci v Parizu toplo zavzemal za Jugoslovane. Na pomolu ga je pričakovala množica ljudstva, ki ga je zelo živahno pozdravljala. Ameriška ladja je izobesila jtt-gpslovansko zastavo, medtem ko Jc naša godba zasvirala ameriško himno. Veliki admiral se je Izkrcal na kopno v gala uniformi ter je pozdravil naše vojaštvo z nagovorom: »Po-mozi Bog junačil« Vse mesto je bilo okinčano z zastavami in prebivalstvo je z velikim navdušenjem pozdravljalo tako admirala kakor tudi posadko ameriške ladje. Istotako so vsi časopisi v daljših člankih pozdravljali prihod ameriškega admirala kot resničnega prijatelja Jugoslavije. Split, 15. dec. Na banketu, ki ga je snoči priredil na čast admiralu Niblacku naš delegat vojne mornarice fregatni kapetan Stankovič, sta govorila tudi pokrajinski namestnik dr. Metličič in župan dr. Tartaglia. Admiral Je odgo- voril s pomembnim govorom, V katerem je naglašal, da zasleduje Amerika povsod nesebično politiko.. Medtem ko podpira Amerika' narode, ki trpe brez svoje krivde, nima interesa za narode, ki sklepajo tajne pogodbe ter se hočejo okoristiti z vsakim političnim položa-jem z namenom pridobiti nekai za sebe in ki skušajo trgovinsko izrabljati narode drugih držav v svojo korist. Zedinjene drZave so' mnenja,/da le vsaka tcrtforijalna posest brez vrednosti,' ako ni dosežena po svobodni volji njenega prebivalstva. Teritorij, ki se ohranjuje’ z bajoneti, ni korčno nič drugega kako¥ mrtev kapital. Admiral obžaluje, ker po treh letih sklenjenega premirja obstoje še vedno nerešena vprašanja na Jadranu. Zeli, da bi se Split razvil kot velika luka v koristni tekmi z Benetkami, Trstom in Reko. Upa, da bo ob svojem ponovnejn priho'du na Jadransko morje naši vse v najboljšem fl-' nančnem stanju in da bodo takrat do^' bri odnošaji m: d vsemi narodi v resnici vzpostavljeni. Govor ameriškega* admirala je zbudil burno odobravanji* Zagreb, 15. dec. Devize: Berlin 149 —150, Italija 1180—1195, London 1090 —1100, Newyork ček 0—258, Pariz 2040 —2125, Praga 315—320, Švica 5000— 6030, Dunai 4—4.10. Budimpešti* 39— 40. Valute: Dolarji 255—257, avstrijske krone 4—6, carski rublji 27—29, napol©*' ondorji 900—950, nem. marke 145—152, rom. leji 204—210, ital. lire 1180—1185;-angl. funti 105CML dralim^ 0—940. Jugoslavija-italUa. Pariški »Temps« se je ohladil v svoji vroči ljubezni do Italije in latinske iiloge in je objektivno Očrta! an-tagonijo Italije nasproti Franciji. Toda še veliko premalo je Francoze srečala pamet. Italija je bila na bojnem polju še vedno tepena — ali zmagala je nazadnje za zeleno mizo s svojo machiave-listično pretkano diplomacijo. Tako se je zgodilo tudi po vseli porazih ob Soči in Piavi. Z belimi prapori so ponižno zasedli jugoslovansko zemljo in se pozneje ondi razkošatili v objestne gospo^ dar je. Toda pogledi italijanshe diplomacije segajo v daljno bodočnost in pripravljajo dogodke svet. važnosti, katerim končni cilj bi bil ta, da je v minuli vojni Francija izgubila n Nemčija — zmagala. Kdo je mešal na Koroškem? Italija Je hotela okrepiti Avstrijo in si pridobiti njene simpatije. Prvo je dosegla, drugega ne, ker pravi Avstrijec že od nekdaj instinktivno 'ne mara Katzelmah-herjev! — Zdaj meša v Burgenlandu da sl zagotovi simpatije svojih naravnih zaveznikov Madžarov; ali meša tako spretno, da jim koncem konca ne zamerijo tega mešanja niti Avstrijci, proti katerim meša v Burgenlandu. Italijanska diplomacija ima pred očmi bodoče spore med Italijo in Francijo za gospodarstvo ob Sredozemskem morju — in išče že danes zaveznikov, Že danes pripravlja tla bodočim zvezam proti Franciji in Jugoslaviji. Italija hoče močno Nemčijo, kateri naj se pridruži Avstrija; tako bi imela Italija neposredno zvezo z Nemčijo od Švicarske do Jugoslovanske meje ob 1 Kamniških Alpah. Pridružili bi se Madžari — Ru-munov bi ne bilo težko pridobiti, isto-tako ne Bolgarov in Grkov.... Take sanje ima itilijanska diplomacija, a za uresničenje pripravlja tla skrbno in zvito že ves čas, odkar se je pridružila antanti. Kakor je zavratno izdala trozvezo, istotako brezobzirno bo Izdala antanto, ako sc ji sedanje spletke posrečijo in sl pripravi tla za močno zvezo držav, ki bo držala v šahu Francijo in Jugoslavijo. Doslej gre Italiji Še vse posreči. Francovi so slepi. Angleži imajo zopet svoje bolečine in svoje skomine, Amerikanci ln Japonci so pa daleč, daleč in jih srednja Evropa prokleto malo briga. V tej družbi ima italijanska diplomacija lahko de’o. Ona tako lepo pripravlja in ugla-Juje pot združeni Veliki Nemčiji, okolo katere se nabere vencc’ manjših držav, a vsem tem naj bi prednjačila Italija. Kako dolgo bodo še Francozi slepi za vse mahinacije italijanskega »zaveznika«? Jugoslovanska diplomacija vede na-lo državo v »splendid isolatlon«. Nikjer pravih prijateljev, vse naokrog bodisi sovražniki ali pa tako zanesljivi »prijatelji«, kakršni so učenci Machiavellijevi. Ne bomo govorili o Avstriji in njeni Važnosti za nas v gospodarskem in po-HtlSnem ‘ oziru, temveč rečeno le: Skrajni čas je, da si pridobimo Bolgarijo! Zavarujmd si hrbet in odprimo pot na Crno in Egejsko morje! RepiiUoBii« iiin Na nedavnem kongresu jugoslovanske republikanske stranke v Podgradu je govoril njen predsednik gospod Ljubomir ' Stojanovič o odnosih Wed Srbi in Hrvati in o narodnem edinstvu nastopno: »S plemcnksim vprašanjem, ki je biez dvoma najobčutneje, smo' sedaj po Ustavi veliko na slabšem, kakor pred tremi leti. Namesto da bi se tozadevno postopalo zelo pazljivo in ob- »***”■! ..JI 11 . " ..I) I" .—.. . ..Ml Michel Zevaco: ..NOSTRADAMUS." Nobenega bitja, ki mu je zares odvzeto življenje, še nismo videli vstati, hoditi, dihati — z eno besedo, začeti novo življenje. Zato pravimo: vstajenje, ali, če hočete, ponovno vtelešenje je nemogoče, ker nasprotnic prirodnemu zakonu. V resnici pa govori zoper vstajenje ali ponovno vtelešenje edino to, da ljudje ali bolje, večina ljudi še niso videli takšnega vstajenja ... a to ni dokazi...« »Nego kaj? . . .« »Navadna'verjetnost . . .« Nostradamus je vstal. Njegov smeli duh se je spuščal rad v špekulacije, kjer se stikata možnost in ne-možnost. t »Mislite si mrliča,« je povzel. »Nič {a ne razlikuje od tistega, kar je bil, o je živel. In mislite si živega človeka z mišicami, živci, mesom in krVjo. Vse to deluje človek živi. Pa mine tisočinka sekunde ali še manj — in človek ne živi več. Trenutek popt-ej je živel. Trenutek potem je mrlič. Kaj se je zgodilo? . . . Ako ga ogledam, najdem iste kosti, iste mišice, iste živce, vse v isti množini in legi, in isto mero krvi. Nlče-uuc uo r&anjka, .Ciov c^.je isti. le 9 to zirno je vlada in skupščinska večina v tem času storila vse, da se plemenski odnosi poslabšajo. Srbi, Hrvati in Slovenci niso nikdar živeli v lastni državni zajednici nego vsaki v ločenem življenju in pod raznimi kulturnimi vplivi. Slovenci (narodna m,.sa'i niso skoro ničesar vedeli o Srbih, Hrvatje so nas poznali po sosedstvu, posebno pa, odkar smo se začeli med njimi naseljevati. Toda od t« dobe so tudi nastala medsebojna trenja na (prvo verska, potem političnoplemenska.«. Na to navaja g. Stojanovič naše prejšnje borbe in zbliževanja iti pravi, d:» so Hrvati v začetku oduševlieno pozdravili ujedinjcnje, toda pojmovali so ga na svoj način in niso se osvobodili bojazni, da bi v novi državi mogli biti od Srbov preganjani. »To je vse tako prirodno tn tako razumljivo, da se človek mora čuditi, da niso srbski politiki tega mo&li pojmovati. V stoletjih podedoval«; nava-ne in naziranja se ne menjajo v 24. urah. Oni niso razumeli hrvatike duše. Eni so verovali tistemu malemu številu Hrvatov, ki so se v resnici dvignili na višino široke jugosloanske nacijonalne zajedmee, drugi pa tistemu ravnotako malemu številu, ki so tudi bili za zajednico, dasi ne na višini prejšnjih, Razven tega se niso mogli srbski politiki ene in druge skupine otresti vpliva, katerega so nanje vršili Srbi, političatji iz bivše Av-stro-Ogrske, ki — iz povsem razumljivih vzrokov o tem vprašanju niso mogli imeti širokih vidikov. »Srbski politiki so se motili v tem, da bodo za svoje pojmovanje državne ureditve pridobili Hrvate in Slovence, kajti volitve v Ustavotvorno skupščino so pokazale, da se nahajajo narodne mase na jSovsem drugem stališču. Tudi v metodi dela so zgrešili. Od samega začetka se je občutilo izvestno ne^idovoljstvo proti novi državi. Izhajalo je od strani tistih, ki jim je bilo boljše pod razpadlimi državami ali pa od tistih, ki so po svojem izvoru bili duševno tuji Srbom, Hrvatom in Slovencem. Mnogo večje število je bilo tistih nezadovoljnežev, ki niso1 protivniki ene države nego samo protivniki preveč centralistične države iz bojazni za svojo plemensko individualnost. Smatrajo, da je '•entra-lizcm edino sredstvo za ustvarjenje jake države, je vlada nezadovoljneže vrgla v eno torbo in jih razglasila za sovražnike države in za razdiralne elemente. Precenjevali so nevarnost za državo od strani teh nezadovoljnežev in površno misleč, da se temu nezadovoljstvu bo s strogo dr žavno oblastjo prišlo v okom, so se še jačje vezali za centralizem; pieganji-nje nezadovoljstva pa se je v rokah nevestnih in nesposobnih uradnikov izpremenilo v pravo nasilje. »Smatramo, da se današnja nasprotja med^Srbi na eni Hrvati in Slovenci na drugi strani morajo izravnati bodisi z donosom organskih xakonov, budisi s samo ustavno izptemembo. Za stabilnost države ne zadostuje samo pisana Ustava in organizirana državna oblast nego je potrebno narodno čustvo in njegovo notranje prepričanje, da mu je tako najboljše. Zato je republikanska stranka od začetka svojega obstoja stalno povdar-Jala, da je treba Hrvatom in Slovencem v državni organizaciji dati široko samoupravo in jih s tem osvoboditi ud strahu neke naše dozdevne nadvlade in hegemonije. Nemci in Italijani so živeli stoletja politično razje-dinjeni. Pri političnem ujedinjenju so vendarle nastale potežkoče, dasi je niihovo duhovno ujedinjenjc trajalo več sto let. V Nemčiji še danes ni lak o centralistično kakor pri nas, pa tn prav nič ne ovira, da se vsi Nemci čutijo kot državljani ene nemške dr- razlilco, da J6 prej živel, a zdaj je mrtev. Kaj se je zgodilo? . . .« Katarina je poslušala z vso dušo. Se misel na ljubljenega sina je utihnila v nji od napete pozornosti. Željno je srkala magove besede. »Evo kaj pravijo,« je povzel Nostradamus z glasom, ki je zvenel na-lik zvoku hariinih strun. »Pravijo, da je bilo v živem bitju nekaj, česar v mrliču ni več. S tem je zanje smrt pojasnjena in njena resničnost priznana. Lehko bi pa tudi obrnili trditev in rekli: Nekaj, česar v ži.vem bitju ni bilo, Je prišlo vanj in ga je storilo mrliča!« »Nekaj !«je zastokala Katarina. »Smrt! Smrt je prišla vanj...« »Smrt? Kako negotova in brezmiselna beseda! Poslušajte. Ljudje pravijo: Mrlič nima nečesa, kar je živi imel. In mislijo, da govore kdove kako umno. V rcsnici pa le ugotavljajo, da mrtvec nima gibanja, občutljivosti živcev in krogotoka krvi. kar je vse dano živemu človeku. Povedali so samo, da mrlič ne živi. To ni umovanje, nego preprosta ugotovitev, Jaz pa, gospa, ki sem bival v domovih smrti in sem se boril z živ-Ijenskim strojem za njegovo skrivnost *- jaz pravim narobe: V mrliču Je nekai. česar, v živem ni bilol Prva ?avne zajednice, prej cesarstva sedaj republike.« „ »Mi ne vidimo nikakih posebnih srbskih, hrvatskih ali slovenskih interesov, nego samo eden srbsko-hrvar-sko-Blovenski ‘ interes, katerega moramo vsi branili in čuvali. Tudi spričo današnjega razdraženega stanja mi ne verujemo v resno nevarnost hrvatske ga in slovenskega separatizma, kajti eni in drugi prav dobro vedo, kako so maloštevilni, da bi mogli računati z ohranitvijo svoje samostojnosti in d< -bro vedo, da se ne morejo nasloniti n.i nobenega soseda, ki bi jim bil prija telj. Edina rešitev vseh nas je v zajednici in ljubezni. Zato moramo odvračati vse kar bi moglo njihovo sedanjo prenapeto občutljivost žaliti. »Srbske politične skupine, ki so prinesle takšno Ustavo in so se odrekle starinskim srbskim demokratskim težnjam in običajem bodo brezdvom-no pri prvih novih volitvah izgubile znatno število mandatov in sedania večina bo postala v novi Skupščini manjšina manjša od sedanje skupščinske 'opozicije. Ali bodo nove srbske politične skupine mogle delovati pri popravi sedanjega stanja s hrvat-skimi in slovenskimi političnimi-skupinami? Bodo, toda samo pod enim pogojem: da Hrvati in Slovenci zapustijo svoj ozki plemenski patriotizem in da se postavijo na širše nacijonalno in demokratsko stališče in d3 z zaupanjem in iskrenostjo pristopili k tistim političnim skupinam, ki že na njemu stojijo. Boriti se bodo morali1 ne satno z reakcijonarnimi in kapitalističnimi elementi, ki so dvignili svoje glave posebno po mestih v starih mejah Srbije in širom cele države, nego tudi z monarhističnim režimom, ki je z novo Ustavo bil upcljan.«. Kriza Mm v Ameriko. Amerika se brani priseljencev. Doslej je veljal odpor le pripadnikom rumene rase, sedaj pa so ga Amerikanci razširili tudi na evropske priseljence, ki so bili doslej vedno dobrodošli gostje v Ameriki. Saj so ti kolonisti iz Evrope, tudi ako odračunamo one prve priseljence iz Angleške že iz 18. stoletja, položili temelj današnji Ameriki. Oni so omogočili kolonizirati velikanske dotlej prazne planjave in omogočili izrabo neizmernih zakladov ameriške zemlje. Velika mesta, ki so zrastla čez noč iz nič, ki so se razvila »po ameriško« iz neznatnih vasic z večstotisoč ljudi broječa mesta, silna industrijska, prometna in trgovska podjetja, ki so se lzobličila v nai-večje obrate današnjega sveta, kartele ln truste, vse to je bilo omogočeno le vsled enormnega ljudskega dotoka iz Ev. rope. Zunanji znak tega je pojav, da v Ameriki, tako silno prevladuje mestno prebivalstvo, kakor povsod v deželah slične kolonizacije. To seveda za bodočnost ni najbolje znamenje. Danes pa se Amerika brani kolonistov Iz starega sveta. Dovolj vzroka ima zato. V Evropi je splošna kriza, deruta svetovne vojne je povzročila silno gospodarsko stagnacijo, milijoni ljudi stoje ob strani praznih rok in brez dela. Da je Amerika odprla vrata na stežaj, težko da bi bilo dovolj ladij, ki bi mogle sproti prepeljati vse one milijone dela in dolarje v željnih čez Ocean. Toda Amerika prepušča Evropo svoji usodi in skrbi predvsem za svojo, zato nam zaklepa duri pred nošom. Pravzaprav bi Ji morali biti hvaležni za ta korak. Izseljevanje je bila zadnja desetletja- najhujša rak - rana našega narodnega življenja. Ona nam je jemala najboljše sile in nam vračala k večjemu invalide, vse boljše,'Vse zmožne sile Je porabila. Od vseh strani so se oglašali klici za pomoč, svarila, toda brez uspe- trditev pomeni, da je vstajenje v prirodi nemogoče. Zakaj, kje naj lovimo tisto, kar je v živem bilo, v mrliču pa več ne biva?...' Na osnovi moje trditve jc vstajenje možno, 7A-kaj jaz pravim: Ako je v mrliču nekaj, česar v živem ni bilo, potem lehko preženem tisto, .nekaj’. In mrlič oživi!« Katarina je zajccljala trepetaje; »Ste II našli ?« »Dognal sem, da bi se mogla ta sila* ki ne uniči gibanja, pač pa ga izpremeni, pregnati s pomočjo druge sile, ki bi vrnila gibanju prvotni značaj — z drugimi besedami: vrnila bi mu tisto, kar imenujemo življenje.* Plamen vzvišenega ponosa je ožaril Nostradamovo čelo. »Da,« je povzel po dolgem molčanju, »našel sem rešitev te nemogoče naloge. Vse je na tem, ali bi se mi posrečilo sestaviti nasprotno silo, ki bi Jo moral vliti mrliču.« »Ste II kaj poizkušali?* je vztrepetala Katarina. »Nisem,« Je odgovoril Nostradamus. »Nisem poizkušal, zakaj ena izmed prvin te sestave se upira moji človeški slabosti; če le pomislim, da tiaj bi jo uporabil, me strese mraz.« »Kakšna je neki ta prvina?« je 1 začudeno vora&ala kraliica. ha. Kako tudi! Uspeh jc morroč le, ako se zlo ozdravi pri korenini. In korenine našega izseljeniškega vprašanja so drugje. Dajmo našim ljudem, ker jih rodna kmetska gruda ne more prehraniti, zaslužka floma, zaposlimo jih v domačih industrijskih podjetjih, najsibo na kateremkoli koncu države, dajmo jim doma zmožnost poštene eksistence in Amerika bo izgubila svoj čar. Te potrebe se moramo zavedati ravno sedaj, ko nam Amerika takorekoč nehote sama pomaga reševati izseljeniško vprašanje. Izrabimo priliko, siccr bomo, kadar bosta Evropa in Amerika preko krize, zopet na starem. Treba bi bilo abstraktne politične spore z modrimi potezami spraviti s sveta in se lotili glavnega: ureditve domačega gospodarstva. Med one države, ki jih je uvrstila antanta med svoje cksploatacijške objekte, spada tudi naša država. Naše politično ujedinjenjc je plod nacionalnega idealizma, toda vcrsaillska mirovna pogodba nas je gledala s stališča gospodarskega egoizma ter nam tudi po lem določala državne meje. Nadvse ljubeznivo obnašanje naših takozvanih zaveznikov nas je še pravočasno streznilo, da smo pričeli misliti na lastno ekonomsko osamosvojitev. S tega vidika moramo pozdraviti trgovsko pogodbo, ki jo je podpisal v soboto v imenu naše vlade g. Mita Popovič z nemškim poslanikom pl. Kellerjem. Nemčija je veleindustrijska država, Jugoslavija pa agrarna, kar ie že samoobsebi naravni pogoj za tesno gospodarsko zvezo. Visoka valuta antantnih držav bi vsak njihov import v našo državo tako podražilo,, da bi postal nakup industrijskih izdelkov za našega konzumenta naravnost nedosegljiv. Realizacija direktnega trgovanja brez vtakega posredovanja, je tedaj največjega gospodarskega pomena. Dosedanje delovanje nemškega publicista Hermana VVendela in so-trudnika ugledne »Frankfurter Zci-/Ceitung« se je gibalo v smeri tesnejših vezi med obema državama'. Tudi v Frankfurtu samem je bilo ustanovljeno društvo s slično tendenco. Nova trgovinska pogodba obsega več važnih dogovorov: o železniškem in rečnem prometu, prosto otvarjanje tržišč podjetnikov obeh držav, zaca-rinjenje in zaznam določenih in Justi ijskih izdelkov in poljskih pridelkov, ki jih vlada ne sme prepovedati. ,V določenih terminih bo vozil ■ iz Nemčije poseben vagon s knjigami, časopisi, tiskovnimi in drugimi izdelki grafične obrti. Naša država je obdana po samih nevarnih in zavrtanih sovražnikin, zato je neprecenljive važnosti, da mislimo za desetletja naprej ter iščemo stikov in zvez za bodočnost. Nemčija je sicer danes med ponižanimi in razžaljenimi, toda gotovo je, da bo črez 30 let ali 40 let zopet med prvimi evropskimi silami. Prehrana v Ljubljani. Demagogija je, zvračati krivdo glede današnje prehranjevalne krize v Ljubljani na socijalisticne stranke.. Prepričani smo, da se tega tudi »Jutro« prav dobro zaveda. Torej uganja »Jutro« zavestno demagogijo z namenom, oblatiti socijali^tične stranke h' pokazati sebe in svojo stranko kot rešilnega angel ja, ki bi lahko nasit'1 stradajoče, a iili noče, ker nima prve besede na mestnem magistratu. Mimogrede bodi konstatirano, da je po »Jutrovi« ideologiji kaj takega pravilno m v redu. »Življenje nedolžnega otroka ... Življenje čilega, krepkega otroka, ki mu še ne bi smelo biti dvanajst let in bi moral biti rojen iz resnične ljubezni ... Vse druge sestavine imam, le te mi manjka. Saj pa je tudi ne bom iskal — nikoli ne!« »Kaj!« se je uprla Katarina, »ma-ri se plhšite takšnih ------- »Oh gospa,« jo je prekinil Nostradamus z ghevom, kakršen'je bil pri njem redek pojav. »Premislile, kaj govorite! Dajte, da vam pokažem. Spomnite se svojega lastnega otroka! Svojega sinka Henrija! Glejte, pri njem se ujemajo vsi pogoji! Kaj bi rekli, ako bi vam ga iztrgal in bi mu vzel življenje, da obudim mrliča?...« Katarina jc kriknila od strašne groze. »Molčite!« je zavpila in planila kvišku, z nchtmi razkrečenimi proti magu, kakor bi že naprej branila svoje dete. »Vidite!« je dejal Nostradamus. »Pfav imate,« je rekla ona, trepetaje po vsem telesu. »Strašno je misliti. Umrla bi... a saj je... dosti drUgih otrok...« Pri teh besedah je Nostradamus trdo zgrabil Katarina v zapestju in dejal z vcličanstveno strogostjo: ’ JDS se žejo rada s ponosom trka na junaška prsa, kadar govori o mestni aprovizaciji za čnsa vojne, Ne od rekamo zaslug bivšemu mestnemu gospodarstvu glede piehrane v voj nem času, vendar pretitana samohvala ni nikjer na mestu in tudi v tem slučaju ne. Vsi vemo, kakšni pogoj’ so bili, dani med vojno za razvoj apr >-vizacije, (brez zasluge JDS) in kaj bi se še lahko izvršilo, a se ni. Vsegv tega »Jutro« mogoče ne ve, a se lahko informira v svoji najbližji okolici. _Za razmotrivanje današnjih pre .hranjevalnih razmer te merodajno edino le prehranjevalno stanje po vojn* dobi. Takoj po preobratu je bila JDS prepričana, da je prehranjevalne krize . konec. Z vso vnemo je zagovarjala ukinitev vezane, trgovine. Vezana trgovina se je tudi takoj po nemali zaslugi demokratske stranke odpravila To je bila usodna pogicška. Prav kmalu so se pokazale posledice. Namesto prerokovanega blagostanja je koruptno izvozničarstvo, špekulativno prekupčevanje in kopičenje blaga izpraznilo prehranjevalni tig in navilo cene v bajne višine. To so dejstva, katerih ne izbriše nobena visoka pesem o dobrobitu nekontroliianega izvoza z ozirom na zboljšanje valute in s tem pocenitve življenskih potrebščin. Živila so draga in jih manjka na trgu; valuta doživlja katastrofalne padce. • Vladni faktorji so se 1 ukinitvijo vezane trgovine zavedali, da bo prost* trgovina slabo vplivala na prehrano pasivnih krajev v državi. Da bi paralizirali škodljiv vpliv proste trgovine, so organizirali državno aprovizacijo. Institucija državne aprovizacije ni izvršila svoje naloge. Zakaj, bo tudi JDS najbolje vedela, ko sedi pri eni mizi z veleagramimi in vcietrgoviil-skimi interesenti. Ti velekapitalistični krogi so od vsega početka delali ne to, da se onemogoči državna prehranjevalna akcija: Špekulantom nikakor ni šlo v račune, da bi država posegala v njihove trgovske posle, ker so se čutiii ovirani pri svojih dobičkano9nih podvzetjih. Redna prehrana ne zavisi od občin ali posameznih pokrajin, ampak izključno le od. državnega gospodarstva. Radovedni smo, kako bi JDS med vojno prehranjevala Ljubljano, če bi ne imela na razpolago ogromnih državnih podpor in bi prehranjevalne akcije ne ščitile rekvizacijske in še razne druge izjeme zakonite določbe. Danes je položaj ta: Centralna vlada pušča popolnoma v nemar prehranjevalno vprašanje pasivnih pokrajin. Mesta in drugi večji kraji so popolnoma prepuščeni samim sebi. Vse prošnje za pomoč zadenejo ob gluha ušesa. Centralna vlada ščiti ve-leizvozničarje in veleagrace, dočim velike množice konsumentov stradajo in žive najbednejše življenje. Za Ljubljano je danes najvažnejša preskrba z moko, mesom in maščoba Vladni funkcionar je na zadnji draginjski anketi na mestnem magistratu obljubil, da bo pričel v Ljubljani poslovati zopet žitni zavod, ki bo preskrboval vse večje kraje v Sloveniji z moko. Z zadovoljstvom smo takrat vzeli na znanje vladno obljubo. Toda ostalo je le pri obljubi. Sedaj izjavlja vlada, da na ustanovitev takega zavoda niti misliti ni. Mestna občina ljubljanska bi vsled vladne pasivnosti morala sama nakupiti živež. To je pa v večjem obsegu izključeno, ker prvič nima izvežbane-ga personala na razpolago in drugii tudi ne milijonskih svot. Mestni aproviz.acijski odsek je V svoji zadnji seji sklenil, da stopi v trgovski stik z neko veliko zadružno organizacijo, ki se je izrekla prijravlje- »Zdaj Imam Jaz pravico, da vam zakličem: Molčite, gospa!... Prav* kar se je oglasilo v vas materinsko Čuvstvo, ki odtehta nemara tlsofl zločinskih ukan. Pustite mi ta dojem in pomislite, da je vsaka mati, pa naj živi V najslromaŠneJŠi koltbi, takisto vzvišena in nedotakljiva kakor vi v svojem Louvru. Idite, gospa... In naj bi duhovi usode obsuli vašega otroka z vsakatero srečo, ki mu Jo vi želite!« Katarina je sklonila glavo pred to besedo, ki je blagoslavljala njene* ga sina. Bila je kraljica — bila oa Je tudi mati... III. , Prikazen. Po kraljičinem odhodu se Jc vse-del Nostradamus za veliko mizo, ki je bila vsa obložena z odnrtimi knjigami. Nekaj minut je molče slonel na komolcu in krčevito stiskal pero med prsti. .. »Delo!« je govoril sam pri sem. »Ti edino mi daješ moč, da moreni prenašati bedo tega srca, ki n°c.e ckameneti •.. srca, ki še vedno nusu nanjo!...« Naglo je vstal in jel počasi hoditi semintja. (Dalje prihodnjič.) no, da preskrbuje Ljubljano z moko.' Mesina občina si mora na en ntičin preskrbeti moko, da zajezi večno draženje moke in kruha. Ce ima danes mestna občina težave s preskrbo moke, je kriva edino le vlada, ki dane obljube gdede žitnega zavoda ni izpolnila. Kdo tlrugi bi bil poklican kot vlada, ki je uvedla prosto trgovino, da zle posledice te trgovine ublaži z nakupi žita v velikem. Kolikor je bilo v danili razmerah mogoče, je gotovo mestna občina glede preskrbe z moko vse storila. Čudežev pa delati ne more. Pomanjkanje mesa bi se pri izvoz-tiičarskem stališču vlade odpravilo edino le na ta način, če bi mestna občina razpolagala s centralno klavnico in hladilnico. Kaj takega se pa ne- po-•tavi čez noč. J DS bi morala to vedeti, ko je desetletja postavljala hladilnice, a jih še danes nimamo. Organizirati nakup živine je bfez fcakonite zaščite težko izvedljivo. Edini zavod, ki bi bil za nakup živine še Dd vojnih časov na razpolago, je bila iVnovčevalniea za živino in mast. Ta fcavod je pa dala JDS privatnikom na Ižizpolag«, da so si ustanovili dobička-tiosno podjetje, ki je sedaj brez cene ta splošnost. Ce mestni magistrat predpiše Jnaksimalne cene, vendar ni pri tem hičesar pogrešenega! Mestni magistrat je tudi dolžan, da v zaščito kon-•umentov od ljubljanskih mesarjev rahteva, da pripeljejo na trg vse meso Uivine, ki so jo zaklali v mestni klavnici za ljubljanski konzum. Ako se teinu mesarji upirajo, je popolnoma v ledu, da se energično nastopi. Tudi JDS je tako ravnala, ko je še odloče->Vila na mestnem magistratu. Glavno zlo glede pomanjkanja meta je izvoz. Italijanski prekupci (navadno celo fašisti) pokupijo vso živi-fltt v tistih krajih, ki imajo dobavljati Ljubljani. Nikomur izmed vladajočih ne pride niti na misel, da bi zabraml licitacjo cen klavni živini. Nikogar m (vlada, kje si?) in Italiani se nam z visokim kurzom lire smejejo v pest. Na primer, v Trstu je našega mesa dovolj na razpogalo, dočim ga Ljubljana nima. Torej gospodje okoli »jutra«, napravite red in ne kažite s prstom na socijalistične -stranke, ki ne spadajo k vladnim strankam. Glede mleka žalihog dosedaj ni bilo mogoče še ničesar ukreniti, nko-ravno se je že marsikaj poskušalo. U trgovskopravih ozirov za enkrat še ni mogoče razpravljati o tem v javnosti, kar »Jutrovi« zastopniki na mestnem magistratu tudi prav dobro vedo. , Ce' se pa »Jutro« spodtika nad odredbami tržnega nadzorstva, naj p» ne pozabi, da so se ukrepi tržnega nadzorstva vršili na podlagi provizorične pogodbe z Mlekarsko družba, katero je podpisal še bivši podžup. dr. Karol Triller. Mestni magistrat je v-,e odredbe tržnega nadzorstva, ki so streljale preko cilja, takoj razveljavil. Torej je sedanje vodstvo na mestnem magistratu napravilo v polni meri svojo dolžnost. »Jutro« naj nikar ne govori o aprovizačni dedščini bivšega občinskega sveta. Ravno to je žalostno, da ni bilo nobene dedščine. Se predno se je JDS odvezala odgovornosti za vodstvo občinskih poslov, je razpustila mestno aprovizacijo in je razprodala vse aprovizačne naprave. Ce je bila JDS tako prepričana o brezpogojni potrebi mestne aprovizačne orgaritza-cije, zakaj jo je pa sama opustila. Zakaj? Zato, da je ljubljanski revni K.in-sument brez vsakega orožja proti draginji in so zadovoljni veletrgovci in velpagrarci. H koncu še to: Za nauke o spo- sobnosti in nesposobnosti, hvala lepa I vso slov. Javnost, da pridno kupuje te razglednice in- tako neposredno vsaj nekoliko oblažl bedo slov. akad. omladine v Pragi. = Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani poživlja svoje člane, ki bi imeli nekaj prostih po-' poldanskih ur, da se priglase med 6. in 8. uro zvečer v društveni pisarni Sv. Petra cesta štev. 12 In prevzamejo proti nagradi društveno delo. = G. Ulm!d pl. Trnkoczy, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske, lekarnar v-Ljubljani, rodom Slovak, odhaja v teh dneh; po 20 letnemu brezplačnemu in nesebičnemu delovanju iz tega zavoda. Kot konci-lianten, prevdaren In Izkušen moZ si je pri-■ dobil za hranilnico mnogo zaslug stalne vrednosti, posebno v letu 1908, ko se je v času septembersldh dogodkov zavodu pridobilo mnogo milijonov vlog v nemških zavodih naloZenega denarja. Pod niim je iz srednje velikega denarnega zavoda zrasla ena izmed največjih jugoslovanskih hranilnic z okroglo 300 mil. vlog, ki je tudi kritično vojno dobo razmeroma dobro prestala. Uslužbcnstvu in javnosti pa se je priljubil g. Trnkoczy kot srčno dober človek, iskrenega, plemenitega mišljenja, ki ie osebno delal vsikdar samo v korist zavoda in tudi uradništva. Zal, da v tem svojem stremljenju ni našel vedno razumevanja ostalega ravnateljstva. Usiužbcnstvo Mestne hranilnice mu je poklonilo v znak svoje hvaležnosti »in spoštovanja svojo skupno sliko in priredilo skromen pa prisrčen poslovilni večer. Ob tej priliki mu je osobje po hran. ravnatelju g. Iv. Hrastu in drugih zastopnikih uradništva izrazilo svojo zahvalo in solidarnost. G. predsednik je povodom tega večera daroval karitativnim namenom znesek 1200 K, za kar mu bodi izrečena javna zahvala. Želimo, da blagi mož, ki ni stopal v političnem življenju nikdar v bojne vrste, dočaka še mnogo srečnih let, hranllnlčno osobje pa ga ohrani v trejnem spominu! = Potni listi. Na glavnem kolodvoru je aretirala včeraj policija tri osebe, ki so hotele odpotovati — same vedo kam — brez potnih listov In potrebnih izkaznic. V tem oziru so sedaj oblastva jako natančna in se ne more več tako lahko preiti meja Jugoslavile po stranskih potih. =* M ati dolarjev. Kot smo že poročali, so Izročili hčerko ugledne ljubljanske rodbine Mcry Mlkužev.o na mariborski postaji uradni babici, da jo preišče, če je res tako bolnna, da mora tolikrat obiskati graško kliniko. Posledica babiške pomoči je bila, da je rodila Mikuževa 5000 dolarjev. Preiskava je dognala, da je elegantna tlhotan-ka prenesla z izgovorom,' da sc hodi zdravit na graško kliniko, že lene vsote dolarjev. Pred par dnevi je bila Mcry Mikuževa obsojena na 6 mesecev zapora radi izvoza tulih valut iz naše države. O tem so poročali že naši listi, še več pa se je govorilo po mestu. Res je, da je Mery Mikuževa izvažala tuje valute, toda dognali so, da ni tega delala sama. Preden je šla v zapor, se je javila pri mcrodaln! oblasti in 'izpovedala na zapisnik — baje iz maščevalnosti — da je financiral to kunčllo gosn. I. Reich, ravnatelj kreditnega zavoda v Prešernovi ulici, med njim in njo pa jo posredoval g. Vlad. Fischer, ravnatelj zavarovalne družbe ».Itigoslavlla«, => Božična umetniška razstava slovenskih umetnikov se otvori v soboto‘17. t. m. ob 11. url dopoldne v Jakopičevem paviljonu (l.altcrmanov drevored). Razstave se udeleže sledeči umetniki: Dolinar, Gašnarl, Marčič (kolektivno), Saša in Avgusta Snn-tel, Smrekar, Vaupotič, Zupančeva in 2mi-tck. Pozivljemo vse naše ljubitelje umetnosti, da sc v bbilnem številu udeleže te kulturne prireditve. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Razstava ostane odprta do 2. Januarja 1922 od 10. do 1. In od 2. do 4. ure. = Pismonoša na strehi. Snoči so pripeljali v bolnico pismonošo Jos. Kolmana. Mož je irrtcl nalog, da dostavi pisarni transformatorjev nujno brzojavko. M'ž sl je hotel prikrajšati pot In je šel po stekleni strehi mesto skozi dvorišče. Pri tem se mu je vdrl stekleni strop in je padci 5 metrov globoko v tovarno. Poškodoval se je na glavi In stegnu. «= Brez cilja. Snoči Je pripeljal okoli pol 11. ure v ljubljansko bolnico stražnik zidarja Fr. Oj-ehka. Javil je, da je našel moža, ko Je taval brez cilja po cesti. Končno se je zaletel v električni cestni voz in bil pri tem poškodovan. Povodom trčenia Orehka z električnim vozom se je razbilo steklo pri vozni žarnici. Orehka bolnica ni sprejela, ker niso našli na njem zdravniki vidnih poškodb. *«* Tatvina. Posestnici Ani Kvas v Rož-I dolini je bilo ukradeno Iz omare 8 ban-ovcev po 100 dinarjev. Tat je moral dobro poznati domače razmere, ker ni vlomil v omaro s silo, marveč jo Je odprl s ključem, katerega je spravliala Kvasova na mesto, katerega ni nobenemu povedala. a* Nesreča. Avgusta Ropiča so prepeljali v bolnico z zlomljeno nogo. Pri prvi izpovedbi jo Roplč Izjavil, da ga je poškodoval neki vojaški konj. Preiskava' je dognala,'da se je Roplč po svoji krivdi zaletel v konja, katerega je vodil mesarski pomočnik J. Kralj. Ropič ostane v bolnici. = poneverba. Pisarniški sluga, Stanislav Junker, doma Iz Viča, je poneveril svojemu gospodarju veletrgovcu Bolnfflju preko 2-1.000 kron. Delni znesek 18.000 kron je povrnil, ostanek pa je ostal dolžan. Poneverjeni denar je zapravil v družbi lahko-mišljenega tovariša in tovarišice po ljubljanskih kavarnah. Denar je p neverjen na ta način, da Je snrejemal pri železniški blagajni na vozne liste izkazani predujem, =* Tatvina drv. V Zeleni jami pri Ljub-, liani je aretirala policija sinoči tri železničarje, ki so kradli iz tovornega voza drva; Policija je zaplenila pri tem tudi samotežni voz, na katerega so tatovi nosili ukradena drva. = Policijske vesti. Sinoči je aretirala policija 2 osebi radi kaljenja nočnega miru, eno radi postopanja in 2 ženskF radi tajne prostitucije. — Ovadeni so bili trije radi tatvine In eden za pijanost, enajst oseb radi prestopka cestnega pol. reda in eden-radi* prekoračenja policijske ure.,— Snoči sta bili objavljeni policiji dve nezgodi. t = Ponesrečena tatvina. V neki dobro znani ljubljanski gostilni v središču mesta, je ukradel neki gost iz Trzina vrečico, ki je vsebovala razna dragocena živila. Lastnik je tatvino opazil In dohitel tatu pri vežnih vratih. Ogorčenje ga je dovedlo do neupravičenega koraka. Tat je poklical sam stražnika In se izgovarjal, da je odnesel dotično vrečo, kot lastnino svoje domačinke iz domače vasi, katero je ta bale pozabila v gostilni. Dozdevni tat, okradenec, ki je natančno navedel vsebino vreče in stražnik, so šli pa policija ki bo zadevo končno rešila. ^ m žepar na glavnem kolodvoru. Nekemu potniku je ukradel navidez poznat žepar listnico, v kateri je bilo 17.000 kron. = Tatvina v hotelu. V nekem ljubljanskem hotelu je ukradel poznat tat nekemu gostu tri zlate prstane z briljanti, vredne preko 20.003 kron. — Policiji se je posrečilo, da je izsledila in prijela že par ur po izvršeni tatvini tatu, pri katerem so našli ukradene prstane. *= Poročil se je v pondeljek v Zagrebu potomec staroznane ljubljanske rodbine g. Rudolf Jurman, brivski mojster v Ljubljani z gospodično Lojzlko Škerjanc iz Šmarja. Bilo srečno! = Potres. Predvčerajšnjem zjutraj, malo po osmi uri se je čutil v nekaterih delih mesta lahek potres. Valovanja zemeljske površine se je opažalo osobito v bolj mirnih krajih. Bilo pa je vendar tpliko jako, da so opažale gotove osebe tresenje kozarcev, nihanje slik na stenah in čutile precej močno valovanje. = Pes *trcf*. Miroslavu Gergureviču, tovarnarju na Velikem stradonu je bil ukraden lovski pes, vreden 6000 kron. Maribor. Veliko pomanjkanje vode je zavladalo v Mariboru. 2upanstvo resno poziva prebivalstvo k varčnosti z vodo. Največ vode porabi južna železnica za premikalne stroje, ki bi pa se lahko napajali iz Drave. Mlad požigalec. Komaj 16 letni kovaški 'vajenec Al. Gomilšek od Sv. Lovrenca je zažgal svojemu mojstru Iv. Cizerlu pri Sv, Urbanu gospodarsko poslopje iz maščevalnosti, ker ga Je mojster oštel. Marib rsko porotno sodišče je požigalca obsodilo na 3 leta ječe. Celje. Sestanek »Bratstva« se vrši danes v petek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Zaradi važnih dogovorov je točna udeležba celokupnega odbora, odsekov in članov dolžnost! Obrtniški sestanek se vrši v nedeljo 18. t. m. dopoldne v Narodnem domu v Celju. Izvolil se bo pripravljalni odbor za prireditev obrtniške razstave, katero nameravajo prirediti obrtniki v Celju leta 1922. Kraljev rojstni dan 17. t. m. se bo v Celju proslavil s službo božjo ob 9. url v farni cerkvi sv. Danijela in ob 10. url v evangeljski cerkvi. Druge slavnosti odpadejo. , Poverjeništvo organizacije vojnih invalidov v Ccllu Ima v nedeljo 18. dec. ob 9. uri dop. v gostilni pri »Kroni« svoj občni zbor. Redni občni zbor pomočniškega zbora pri gremiju trgovcev v Celju se vrši danes v petek 16. dec. t. 1. ob pol 8. url zvečer v gostilni pri »Kroni«. Ogenj je nastal v sredo 14. t. m. okrog pol 7. ure zjutraj v Kirbiševem skladišču slame na Lavi. Ogenj so hitro udušili in ni posebne škode. Parno kopališče v Celju se vsled nenadnih ovir še ne otvori 15. decembra. Izpred celjske porote. Samska Pavla Stušek lz Zid. mosta Je obtožena detomora. V nosečnosti v poletju 1921 je Jemala razne stvari v namenil povzročiti splav, kar pa se ji ni posrečilo. Dno 15. oktobra t. I. Je porodila dete moškega spola In ga vrgla v greznico, od koder so ga potegnili čez 10 dni. Porotniki pa so krivdo detomora zanikali, potrdili pa ono glede poskušene odprave splave in ker ni poklicala pomoči v 24 urafi. Bila je obsojena na 5 mesecev Ječe. — V sredo dopoldne se je zagovarjal zaradi ro-. parskega napada zlatarski pomočnik Frane Kager Iz Celja, kateri je dne 1. oktobra t. 1. popoldne v namenu mu odvzeti denar, streljal v nekem gozdu v Liscah pri Cciju na natakarskega vajenca JoJeta Konca in ga poškodoval. Svojega namena ni mogel Izvršiti, ker so preje prihiteli ljudje, ko je Konec klical na pomoč. Porotniki so ga spoznali krivim in je bil Kager obsojen na štiri leta težke ječe. Aretacije. 82 letni brezposelni tesar Franc Tempran je v celjski javni bolnici Fr. Boštjančiču ukradel listnico z 1500 kronami. Bil je aretiran. — Na Kralja Petra cesti le bil aretiran zaradi beračcnla Ferd. Košak Iz Sv. Krištofa pri Laškem. Ptuj. V petek vsi na kabaretni večer, ki ga priredi znani slovenski komlker g. Povhe Iz Maribora v. kavarni »Evropa«. Zraven igra stalna salonska damska godba. Predavanje s skloptičniml slikami o svetovnoznani Dioklecijanovi palači v Splitu priredi dne 1.6. decembra t. 1. ob pol 18. url v mestnem gledališču ptujsko muacjsko društvo. Predaval bode ravnatelj državnega muzeja v Splitu g. dr. Abramič. Ker so s predavanlcm nastali tudi rbžljskl stroški, se je določila majiina vstopnina. In sicer lože v pritličju 10 din., v 1. nadstropju 5 din., vsi ostali sedeži 1 din. In stojišče 50 para. — Predprodaja vstopnic pri muzejskem slugi g. Senčarju v gimnaziji na dan predavanja predpoldne. Osebna vest. Magistralni tajnik Rudolf Matč je dobil mesto v nekem ministrskem oddelku v Beogradu, katero službo bo v kratkem nastopil. V njem zgube pevci Izvrstnega baritonista. Kolo jugoslovanskih sester priredi v nedeljo božičnico v Društvenem domu za najubožnejšo dcco. Razdelilo se bež 20 parov novih in nckal rabljenih čevljev In 10 oblek. Jako hvalevredno' delo, posebno v teh hudih časih. Ako bi bili nekateri gospodje, kritiki »Kola« boljši kavalirji, bi tudi sestre bol) uspešno delovale. Le tako neustrašno naprej za našo ubogo mladež! Dramatično društvo Je Igralo v nedeljo popoldne in pondeljek pečpr burko v 3 dejanjih »Martin Smola« bil' pičli udeležbi. Igralo se je precej dovršeno in gladko, kar zahteva tudi tempo vsake burke. Smeha je bilo dbvolj. Le šam »Martin« je imel poteg dobre igre »smolo«, ker ni znal gladko svoje uloge. Med drugim dejanjem, ostali smo naenkrat v temi. Elektrika je odpovedala. Morda celo strojnik? V temi smo slišali nekaj debelih opazk o »Vcrsagerjih«, ki nikakor ne spadajo na. oder. Oder je posvečen samo prosveti In umetnosti! Hvaležni moramo biti našim marljivim diletantom, ki nart podajo na odru vsakih 14 dni po eno Igro, v dveh predstavah, posebno še, ker Igrajo tudi ob nedeljah popoldne za zapuščeno okoliško ljudstvo. Igra Se mnogokrat boljše, kakor lansko leto, dasU ravno so to le diletanti. Med vsakim dejanjem svira orkester lepe komade. Lani Smo ga popolnoma pogrešali. Zal, da občinstvo ni dovolj poslušno. Cene so se pri vseh rečeh zvišale, v našem gledališču pa — znižale nnpram lanskim vzlic vsemu temu širše občinstvo nima toliko smisla, da bi na- polnilo ta resnično mali hram Talije, vsa; štirikrat na mesec. Opažamo, da nekateri cbitelji letos sploh ne posečajo gledališča. Drugi, takozvan! »višji« ljudje pa zahtevajo proste lože, na njih uraden naslov — v demokratični državi — sklicevaje se na neki dekret, datiran menda še od Marije Terezije. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki opozorili vse dobre prijatelje vzgoje naroda na obstoječe flnančrte težkoče »Dramatičnega društva«. »Dram. društvo« mora letos samo plačevati vse — Izvzcmši igralcev. Podpor pa ne dobi od nikoder ni-kakih! Lanski takozvani in od dr. jdrkma-jerja Imenovani »sosvet«, kateremu je predsedoval on sam, je stal mestno občino 39 tisoč kron. Državne podpore in darov te je nabralo za 25.000 K. Vsaka predstava nese povprečno 2500 K, pa ni mogel shaiati, kakor se govori. Obračuna v smislu dru-štev ali občnega zbora ta »sosvet« Še do danes ni podal. Ker se gre tu za vsoto najmanj 120.000 K in to ljudskega denarja, bi se lahko naš »dobri, vzorni in pohvaljeni* dr. P. zganil in podal ljudstvu tozadevni obračun. Demokratski način vladanja za« hteva tako! Čestitamo diletantom, ki vzlic vsem tem neprilikam vztrajajo ter opominjamo bogatejše, na| priskočijo društvu z večjimi prispevki na pomoč. Državrta oblast bi našla tu z dobro pomočjo Httjbn.ll hvaležno polje za Utrditev in razširjenje narod* ne oziroma državne Ideje. Vsi na krov! Sokolstvo. Dramatični odsek Sokola Vič vprlzor/ v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 8. uri zvečei v S kolskettl domu na Viču dramo: »Mlrtb-grede«. Književnost in miut. Slovenskim oblikujočim umetnikom t pojasnilo. Na lanskem zborovanju slovelt« skih oblikujočih umetnikov izvoljeni del#« gati so prišli po zadnjem Sestanku Z zastopnikoma hrvatskili umetnikov do spoznanja, da jo mogoče ustanoviti skupno udruženje jugoslov. oblikujočih umetnikov samo na temelju lokalnih organizacij v kulturnih centrih. Zato so predložili po hrvat-skem vzorcu sestavljena pravila politični oblasti ter so sklicali 23. novembra 1921 ustanovni občni zbor udruženja ta Slovenijo. Pri sklepanju o vprašanju, katerim umetnikom naj se pošlje poziv na ustanovni občni zbor, je obveljal princip, naj se pozovejo na ta občni zbor samo oni slovenski umetniki, katerih umetniško delovanje je dovolj znano vsem delegatom, da morejo z gotovostjo pričakovati njih definitivno sprejetje v udruženje. Tako se J# zgodilo, da je od 98 umetnikov, katerih imena so bila delegatom na razpolago, JMo rozvano na ustanovni občni zbor le 21 umetnikov. Od teli se jih je osebno ali pismeno odzvalo vabilu le 19. Občni ibor je sklenil, naj se ti smatralo za prve člane, za vse ostale umetnike pa naj velja odslej § 4 društvenih pravil ki določa, da odbor sprejema ozir. odklanja nove člane. Opisani način začetka Umetniške organizacije bi utegnil osupniti le onega, ki meri to organizacijo po merilu drugih stanovskih organizacij. Kdor pa ve kako težko je potegniti mejo med onimi osebami, katere izvršujejo sicer hmctniškl poklic, a niso umetniki In med umetniki, bo gotovo odobraval, da s« je postavilo na čel) udružegiu več priznanih umetnikov, katerih avtoriteta je garancija za to, da bo imenovano udruženje zares udruženje umetnikov. Spričevala In drugi uradni akti ne morejo biti za društvo umetnikov merodajni. Nešteto Je Slučajev, Ki dokazujejo, da Je edino merilo za umetnikovo sposobnost njegovo delovanje ne pa njegovo šolanje. Kakor Je razvidno iz gori navedenega je vsakemu umetniku dana možnost, da se prijavi kot član udruženja. Odbor bo vsako prijavo vestno rešil. 1’ro-simo vsakogar, kdor misli, da se mu god! krivica, naj se pritoži odboru ali naj vpo-rabl kot forum svojilt pritožb sledeči občni zbor. Menimo pa. da slovenski umetnosti ne bo koristil, kdor bo skušal sejati razdor med umetnike. — Odbor strokovnega udru-tenja jugoslov. oblikujočih umetnikov V področju Slovenije v Ljubljani. Koroško. Ne gabimo Koroškcl (Dopis iz Koroške.) Slovenski listi naj bi redno prinašali poročila o neodrešenih deželah, posebno o Koroški, da bi ostalo zanimanje za tukajšnje Slovence ki so v vedni nevarnosti, da se ponemčijo. VI ,tnm, sl niti predstavljati ne morete, kako hitijo Nemci z germanizacijo in žalibog ne brez uspeha. Kam bo to privedlo, če bo šlo tako naprej, na pr. 20 do 30 let? Slovenski jezik se bo umakni v skrajne gorske kraje, vsa slovenska okolica Velikovca, Ccloypa In tja do Borovelj severno od Drave in Vrbskega jezera, vs« bo postalo nemško. Jugoslavija naj dlplo-matičnim potom zahteva od Avstrije, da ram da slovenske šole, da se tako reši kar sc sploh še rešiti da. Ce se Avstrija vtika v vaše razmere, zakaj bi se Jugoslavija ne smela brigati za nas? Ce ne gre drugače, naj začne so protiukrepi. Naj zapre tam -toliko časa nemške šote, dokler ml n* dobimo Slovenskih. Posnemajte energičen nastop Cehoslovaške v prid dunajskim Cehom. Koliko bi koroški Slovenci pridobil! s tem na veljavi! — In potem: če je celovški škofijski ordinarijat, če so nemški župniki v cerkvi zbirali prispevke za k *-oškI In šlezijsk! plebiscit, da so kupovali glasove. torej po katol. morali nenpravlčen'ltl juegrcšon namen, naj sedaj tudi kranjski In štajerski župniki oznanilo »ofer* za revne Koroške dijake! — Zbudit? se In darujte za narod, ki umira, ki Je izročen poginu, ako se mu pravočasno ne pomaga. Proč • sebičnostjo! Posnemajmo v požrtvovalnosti Nemce! Priporočamo Jugoslovanski kreditni zayod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in-na tekoči račun obrestuje po 4 In pol odstotka; hranilne vloge z odpoved** nim rokom pa po dogovoru. Pridobivajte im nareiii!! Dnevne vesti. — Naše sodnije In državni praznik. Vkljub Jasnim določbam, da se mora vsaj dopoldne dne 17. t. m. praznovati po vseh državnih uradiii, so pri tuk. višjem dež. In okraj, sodišču razpisane razprave v soboto dopoldne. Izgovor, da je odredba došla prepozno, pač ne more držati, ker državne oblasti ,so morale že davno poprej imeti ta dan v evidenci kot praznik. — Okrožnica. Orkestralno društvo Glasbene Matice je pričetkom marca 1. I. Itopilo pred ljubitelje glasbe z načrtom ustanovitve glasbene čitanice. Malodane Vsi glasbeniki in glasbeni interesenti so simpatično pozdravili to Idejo ter se je na krotečih prlglasllnih polah prijavilo okrog 100 {lanov. — Predpriprave za ustanovitev čitalnice so končane; dobil sem na vpogled Pkrog 25 poskusnih izvodov raznih glasbenih revij in časopisov, napravljen je proi-račun, v kolikor se je mogel pri menjajočih ta cenah določiti. Treba bo še izdelati pravila društva In domeniti se o podrobnostih (lede lokala, višine članarine, naročila ča-topisov, oskrbovanja društvene sobe Itd. — Da bo mogoče čitalnico že s pričfetkom novega leta 1?22 oživotvoriti, sklicujem ustanovni občni zbor v soboto 17. t. m. ob 6. tvečer v veliki dvorani Glasbene Matice In Vabim Vaše blagorodje, da se ga Izvolite Udtiažltl. — Želeti je, da vsak član plača Članarino vsaj polletno naprej, da se morejo Časopisi takoj naročiti. — Načelnik orkestralnega društva Glasbene Matice: dr. Karlin. — Odobrene šolske knjige. Pokrajin- aa uprava, oddelek za prosveto In vere, je obrila »Slovensko čitanko za 3. razred trednjih šol«, ki Jo je spisal g. Jos. \Vester. Cena vezani knjigi 19 Din. Knjigo je zdlo-Illa Jugoslovanska knjigarna. — Nadalje je ministrstvo za trgovino in Industrijo, oddelek v Ljubljani, odobrilo šolsko knjigo »Knjigovodstvo za ženske obrte«, katero je tettavll g. Henrik Podkrajšek. Cena vezani knjigi Je 12 Din. Knjigo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Državna loterila. Igranje državne loteriji se prične nanovo in bo žrebanje 1. razreda že 3. januarja. Denarnih dobitkov Je obilo ter z ogromnimi vsotami, zato so srečke Jako primerna in gotovo najbolj priljubljena božična in novoletna darila. Razprodaja in razpošilja jih poštna blagajna Maribor 1. — Se en davek1 V finančnem odboru !• prišlo do predloga, da se uvede v kritje plač In dodatkov za duhovnike poseben cerkveni davek, ki bi se plačeval po kon-fosljah. Ta davek naj bi pripomogel k zmanjšanju Izdatkov posameznih ministrstev. — Okrajni ekonomi in njih pomočniki. Rstplsanllj je več mest okr. ekonomov, oziroma njih pomočnikov na sedožu okr. glavarstev. Natančnejši podatki so razvidni iz Uradnega lista. *— Nepošten ministrski uradnik. Referent V ministrstvu za socljalno politiko Ein-Sptelcr Je. pobral od uradnikov fn slug de-nar za drva, vsega skupaj bale 100.000 dl-liarjev, ter pobegnil na Dunaj. Značilno je, da )• bil Einspieler med tem imenovan za talpektorja v Imenovanem ministrstvu. — V begunskem taborišču Strnlšče pri •Vttiju so se našle dragocene nove zimske moške rokavice. Kdor jih je izgubil, naj se tflasi pri predstojnlštvu taboriščne uprave » Strnlšču. /■ — Nov most čez Krko pri Cerkljah. Dolgoletna želja stoterih še bo — upamo — Uresničila. Načrt In proračun sta narejena. Prispevke bomo začeli zbirati v najkraj-lem Času. Vse. ki ste voljni kaj prispevati, broslmo daroy. Obenem pa opozarjamo okoličane, da ima pravico zbirati prispevke je Oni. ki se Izkaže s pooblastilom In nabl-Šlbo polo, ki je žigosana z žigom: »Odbor *a gradbo mostu čez Krko pri Cerkljah.« r- Upanje imamo, da bo most, ako nas bodo vsi prizadeti vsaj po svoji moči podpirali, do piihodnjega poletja gotov. V do-»lači občini Je navdušenje zelo veliko In Mija heomahljlva. — Nova lekarna v Celju. Lekarnar na Jesenicah g. mag. pharm. Fedor Gra-jPnik, »tvori v Celju svojo lekarno. — Nemila usoda Slovenca v Ameriki. Ignacij Lušin, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici je prišel pred 24 leti v Ameriko in delal po raznih rudnikih. Nekoč se je v rtid-J niku zelo ponesrečil, za kar je dohll odškodnino, katero je shranil v neki banki v Co-loradl. Letos pa Je ta banka prišla v kon-kurz In zaprla svoje urade. Ko je Lušin to zvedel, ga je to tako pretreslo in razburilo, da se mu je zmešal um, nakar je kmalu potem v blaznici umrl. Pozneje se Je Izvedelo. da je Imel v dotičnl banki shranjenih 4500 dolarjev. 1 — Velika nesreča v kamnolomu. V Je-žovnlkovem kamnoloma v Vel. Pirešicl pri 2alcu je eksplodiral dinamit. Pri tem so bili štirje delavci težko ranjeni, eden je že med prevodom v celjsko bolnico umrl. — Divji prašiči in volkovi v kočevskih gozdih. Lovec Lakner In gozdarski pristav Polile sta pod Rogom ustrelila vsak po enega divjega prašiča. Blizu kočevske Reke so zadnjo nedeljo ustrelili dve'volkulji. — Tovariška tatvina. Krojaški pomočnik Fr. Vrečay Je ukradel svojemu tovarišu na potovanju po Štajerskem, vso obleko In perilo. Po tatvini je Vrečar pobegnil v Ljubljano. Ljubljanska policija ga je aretirala In dobila pri njem za 10.640 kton tovariševega premoženja. Vrečar je tatvino priznal In izročili so ga deželnemu sodišču. Ljubljana. «= Poziv ljubljanskemu prebivalstvu. Na rojstni dan našega kralja v soboto, dne 17. decembra, razobesijo vsi državni uradi In javna oblastva državne zastave. Mestno županstvo vabi someščane, da tudi oni okrase svoje hiše in stanovanja z državnimi ali narodnimi zastavami. «= Ljubljanske banke v soboto 17. t. m. radi državnega praznika za stranke ne poslujejo. = Ponovno opozarjamo naše glasbo ljubeče občinstvo na koncert, ki se vrši v nedello 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela »Union« in katerega izvaja priljubljeno hrvatsko pevsko društvo »Kolo«. »Kolo« ima za razvoj glasbe med hrvat-skim narodom največje zasluge. Velik del vsega glasbenega pokreta v zadnjih 50. letih se le vršil na probudo zagrebškega »Kola«, ki praznuje prihodnje leto 60 letnico svojega plodonosncga delovanja. Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice, Oosposka ulica 8/1. Poudarjamo, da Je začetek točno ob pol 8. uri zvečer In to Iz razloga, ker se Kolaši ob polnoči odpeljejo zopet v Zagreb. Na Štefan dan, ne bodi zaspan In pridi v veliko dvorano »Mestnega doma«, kjer bode priredilo »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani« svojo bpžlč-nlco z bogatim srečolovom, petjem In plesom. Za neprisiljeno zabavo In dobro kapljico bo preskrbljeno. Svira vojaška g dba. *= Redni občni zbor S. K. »Jadrana« se vrši v četrtek, \dne 29. decembra 1921 v gostilni FrOhlich, Trnovski pristan 4 ob 7. uri zvečer. — Tajnik. = Javno predavanje. »Akad. socljalno-pedag. krožek« priredi v nedeljo 18. dec. ob 10. url Javno predavanje v veliki dvorani univerze. Predava dr. K. Ozvald o predmetu: Kal je in kal ni ljudska univerza. Predavanje bo Imelo načelno važnost za vse tiste, ki bi hoteli,na kakršenkoli način sodelovati pri vzgojevanju širjlh plasti našega naroda. = Vesel Božič ln žalostna usoda slepih nas sili, da si usojamo prositi vso plemenito Javnost, naj odpre svoja srca In doprinese sedaj »dar slepim na altar«, bodisi v oblačilih ali denarju. Vsako, tudi najmanjše darilo, hva>ežno sprejema predsedstvo Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12, v društveni pisarni. «■ »Slovenska dijaška zadruga v Pragi« prodaja po Svojih članih, ki so odšli na božične počitnice v domovino razglednice z •žigom »S. D. Zr v Pragi II, Stepanska ul. 40. Jugosl.. menza akad.« MI sicer PO 1 Din. komad. Cisti dobiček ie namenjen kot podpora revnim slov. visokošolcem v | Pragi, ki žive v velikem siromaštvu In samo v nadi na obljubljene drž. štipendije. { Zapadi tega se obrača »S- D. Z. v Pragi« pa -juuujL/K vijk- nr. crecerrrora' rezi IZURJENA STENOGRAFINJA IN STROJEPISKA (slov. ev. tudi nemško sten. zmožna) ali začetnica se sprejme v odvetniško pisarno. Stalna služba. Plača po dogovoru. Naslov v upravi tega lista. 2449 SAMOSTOJNEGA ELEKTRO-MONTERJA sprejmejo »Strojne tovarne irf livarne d. d.» Ljubljana. 2456 ZANESLJIV, DOBRO VPELJAN POTNIK, SAMO ZA LJUBLJANO s» išče pod dobrimi pogoji. Reflektantom zglasiti se je pri. tvrdki Franc Brumat, Ljubljana. Mestni trg 25/1. 2457 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, v vsem dobro vcrziran, želi premeniti službo s prosincem 1922. Cenjene ponudbe pod »Trgovski pomočnik 1896* na upravo lista. 24'>3 Razno: TRGOVINO ODDAM V NAJEM pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista. 2455 MLAD PROFESOR 15če za takoj ali za 1. januar mcblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista. 2444 Zenitne ponudbe:» Vdovec, železničar 38 let star, z več letno aktivno službo, želi v svrho .ženitve znanja z gospodično ali vdovo blagega srca in pridno gospodinjo od 30 do 40 let starosti. Cenjene ponudbe če mogoče z sliko na upravo tega lista pod »KOSTANJI«. 2471 voru za vedno ostati v Toskani. Ali že nadvojvoda Peter Leopold, potomec Leopolda II., da je 1. 1790. prenesel na Dunaj. MAST ZA USNJE, KREMO ZA ČEVLJE nudi po tovarniških cenah Anton Erker, Ljubljana. Resljeva cesta štev. 20. MOTVOZ dreto, vezalke, toaletno milo, gladilnf, stekleni In pisemski papir ter drugo blago priporoča po najnižji ceni Anton Erker, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. SLAD ZA ŽIVINO se dobi v tovarni d rož in špirita na Viču. <• 2467. KAVARNO ALI GOSTILNO želim vzeti v najem. Ponudbe pod naslov F. D. Rečica, Savinjska Dolina. 2472. GOSTILNO ALI RESTAVRACIJO se vzame takoj v najem. Ponudbe je vpo-slatl na unravo »Jugoslavije« pod šifro »DOBRO IDOČA« 2470. Kupi se: POSESTVO Z ŽAGO ALI POSESTVO Z MLINOM se kupi. Cenjene ponudbe prosim pod. št. 2465 na upravo lista. 2465. SLOVENSKI GLASBENIK želi kupiti tudi antikvarlčno »Slovjanske popčvke« od J. Kuhača, Izšle 1. 1887, 4 zveske. Prijazne pohudbe ml javiti na upravo tega lista pod št. »2649«. 2649. Drobiž, * Protialkoholni pokret v Švici. V Švici nameravajo po vzgledu Amerike zabraniti uživanje alkoholnih pijač. Ker pa vlada ne upa na svojo roko izdati te stroge naredbe, bo dala ta predlog na ljudsko glasovanje. Glasovanje se bo izvršilo potom posamez-.nih občin. * Oče angleškega socijalizma — umrl. Te dni je v Londonu umrl v 79. letu svoje živijenske dobe J. Hyndman, katerega se je splošno' nazivalo »očeta angleškega socijalizma«. Za časa vojne je podpiral borbo proti Nemčiji. * Rothschild za dunajsko vseučilišče. Za vzdrževanje dunajskega vseučilišča je daroval Louis Rothschild 3 milijone avstrijskih kron. Obenem je obljubil poagitirati, da bodo tudi drugi darovali v to svrho večje svote. * Usoda toskanskega dijamanta. Avstrija je vrnila Italiji vse umetniške dragocenosti, ki so ji po pravu pripadale, razun dragocenega toskanskega dijamanta, ki pa danes ni več last Avstrije, ker ga je z drugimi dragocenostmi vred pofulil ekscesar Karel. Radi tega dijamanta se sedaj pre- Sirata ekscesar in italijanska vlada, 'a dijamant je eden-izmed najlepših 'draguljev na svetu. Prihaja iz Indije. Ferdinand I. Medici ga je kupil 1. 1601. ▼"Rimu od jezuitov, 1. 1737. je prešel od poslednjega potomca moškega rodu Medicija na nadvojvodo Fr. Lo-tarinškega, potem pa je imel po dogo- V|sg| Zahtevaj te KKpppovjod samo MOKOZAOTROKE V kratkem Izidejo v založbi »ZVEZNE KNJIGARNE" v Ljubljani, na Mariinem trsu 8 sledeče knjige: KARL ČAPEK: 1 škatola K 36*— | Najboljša hrana za doienike! RABiNDRANATH TAGORE VRTNAR FR GOVEKAR: SVITANJE Zalo oJakuiote sredstvo za bolne na želodcu, rekonvalescente in osoblto za pre* malo hranjene ter v obte slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemUklh predmete« fcrarte mSALUBRA1’ D. D. ZAGREB SoSkovtfaia uL 23. telefon 7-91 rvomlc« NOVA GRADIŠKA Proda se: MLIN NA PROMETNEM MESTU se vsled rodbinskih razmer proda. Več pove J. Lah, obč. tajnik. Račje. 2454 CIGARETNI PAPIR in stročnice »Abadle, Altesse, Jacobl, Sa-mum« dobite najceneje pri Anton Erker, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 20. POPOLNA STENOGRAFKA IN STROJEPISKA z brezhibnim znanjem slovenščine se išče. Samo resne ponudbe pod »Stenoera{ka«. Božična in novoletna darila ^0 si oglejte samo pri manufakturnem oddelku Gospodarske zveze, Dunajska c. 29 na dvori&u Mika zaloga sukna za moške In ženske obleke in najlepša izbira vsakovrstnega spodnjega perila za moške, ženske in otroke. Ob 3 letnici Cankarjeve smrti priporočamo UH • ve ae slavnemu občinstvu, da sem prevzel In na novo preuredil znano trsovtno z urami In optičnimi predmeti F. K-Rudholzer. Velika izbira božičnih In novoletnih daril po zelo znižanih cenah. Za obilen obisk ae priporoča EDVARD ŠKOPESC urar, absolvent urarske tehnične šole. Lastna strokovna delavnica Ljubljana, Mestni trs 8. Krasno vezano in broširano knji žico se dobi v ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8. siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, I. dr, barve, kristalni boraks, naftalin in ) * ^ živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32*-^ 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel • barvnlki K 12*- »Cmlpeter“, staroznana, vesela družabna Igra za zimske večerel 1 la ra K #■— Vse se dobi v Zvezni knjigami .______________________________ -__________ v Ljubljani. Marijin trg 8 MaPOja|te jn Urite .JuflQSlawiio‘ 1 in Novo kupujte knjige založbe „JUGOSLAVI3E“ oziroma »Zvezne tiskarne na Marijinem trgu št. 8 nasproti Frančiškanske cerkve. Glavni ta odgovorni »rednik Zorko fakm. konici. dnevnika .JusosUvU«. •Zve2“ Usk“raa* ’ “***