PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini g •>	-t 1*
Abb. postale I gruppo	" v^CDtl XUU llF
Leto XXX. Št. 111 (8817)
TRST, sobota, 11. maja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAKLJUČENA PROPAGANDNA KAMPANJA PRED NEDELJSKIM REFERENDUMOM
Glasovati «ne» ter avtonomije
za zaščito družine in laičnosti države
Veliki shod zagovornikov razporoke v sred išču Rima-Televizijski poziv voditeljev vseh strank Laični predstavniki so se izognili polem iziranju s papeževim posegom v volilno kampanjo
RIM, 10. — Veliki shod zagovornikov razporoke v središču Rima in televizijski poziv predstavnikov vseh strank sta zaključila kampanjo pred ljudskim glasovanjem o odpravi razporoke. 37 milijonov in pol volivcev bo po jutrišnjem «premisleku» glasovalo v nedeljo in ponedeljek. Po vsej državi gredo h kraju priprave za umestitev volišč, na notranjem ministrstvu pa so že preizkusili elektronske naprave, ki bodo zbirale podatke iz vse države in preko katerih bo mogoče zvedeti rezultate referenduma že v ponedeljek zvečer.
Shoda na rimskem Trgu del po Polo so se udeležili najbolj ugled-
ni predstavniki vseh strank, ki nasprotujejo odpravi zakona Fortuna-Baslini, z izjemo komunistov. Kot «o poudarili nekateri govorniki, je imela odsotnost predstavnikov KPI polemičen prizvok proti tezam krščanske demokracije, po kateri naj bi referendum bil nekakšen spopad med KD in komunisti. To pa je očitna laž, ki jo je današnja manifestacija dokončno razkrinkala. Na
IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII
Glasovali komo NE
Včeraj se je končala kampanja za referendum in jutri ter v ponedeljek bodo izrekli svojo sodbo volivci. Naš list se je med volilno kampanjo odkrito in odločno zavzemal zato, da bodo Slovenci v nedeljo strnjeno prečrtali na glasovnici znak «ne» in kar je utemeljeval s številnimi tehtnimi razlogi. Ponovno si na kratko oglejmo samo nekatere.
Predvsem je razporoka stvar svobode posameznika., ne zadeva odnosov med vernikom in cerkvijo, temveč izključno odnose med državljanom in državo ter končno nihče z zakonom nikogar ne sili, da se mora ločiti. Prav obratno razporoka je omogočila, da so v primerih, ko se je njihov zakon razdrl, ponovno uredili svojo družino.
Vsi smo za zdravo družino in tega se zavedamo še zlasti Slovenci. Vendar zdravja družin ne rušijo redki primeri razporoke, ki so med našo narodnostno skupnostjo še redkejši, temveč neurejene gospodarske in socialne razmere, ki bi jih bilo treba temeljito preurediti. Proti temu pa so prav one sile, ki so se zavzele za referendum, ker bi hotele ukiniti še one manjše reforme, ki jih je delovnim ljudem Italije u-spelo iztrgati v dolgotrajnem boju.
V bistvu gre torej pri referendumu za mnogo širše vprašanje in je razporoka samo pretveza za ustvarjanje zavezništva med desnim krilom demokristjanov in neofašisti, da premaknejo politično os v Italiji na desno in s tem tudi preuredijo državo na tak način, da bo v njej vedno manj demokracije in ljudske volje ter vedno več ukazov od zgoraj. Ni namreč nobenega dvoma, da skušajo nazadnjaške sile spremeniti ljudsko glasovanje v veliko gonjo proti naprednim in demokratičnim pridobitvam in da bd s svojo zmago tudi poskusile odpraviti u-stavno ureditev, ki kljub vsem svojim pomanjkljivostim vendar dopušča boljše in naprednejše rešitve.
Kaj vse to pomeni za Slovence, smo ugotovili med propagandnim bojem : Almirante-jev poziv na fizični obračun s slovensko narodnostno skupnostjo, kateremu je povsem logično sledila bomba na slovensko šolo. če bi glasovali za odpravo razporoke in prečrtali na glasovnici znak DA, bd torej prispevali h krepitvi svojih naj-večjih sovražnikov, ki so nam pridejali že toliko gorja in ki nas tudi sedaj hočejo uničiti. Mi Slovenci ne moremo glasovati tako, kot bodo glasovali oni, ki so postavili bombo na našo šolo.
Slovenci smo kot manjšinska narodnostna skupnost poklicani, da tudi ob tej priliki prispevamo k utrditvi svobode, svobodne izbire in demokracije, k utrditvi sedanje ustavne ureditve in k preprečitvi vsakršnega diktatorskega poskusa. Zato bomo strnjeno prekrižali na glasovnici znak «NE».
shodu so govorili senator Farri za neodvisno levico, tajnik PRI La Malfa, predsednik PLI Malagodi, senator Nenni za PSI in senator Saragat za PSDI.
Farri je obtožil krščansko demo’ kracijo, da je z referendumom hotela prikriti resne perspektive sedanjega kritičnega gospodarskega in družbenega trenutka ter da je vodila kampanjo v prid desničarskim silam in z Almirantejevo podporo. La Malfa pa je polemiziral s Fanfanijem in z njegovo osebno angažiranostjo v kampanji ter se vprašal, kakšni so cilji Fanfanijeve akcije. La Malfa je zanikal, da bi bilo vprašanje razporoke osrednje in najbolj kočljivo vprašanje italijanskega življenja, še posebno, ko država preživlja globoko gospodarsko in družbeno krizo. Malagodi ie dejal, da je treba glasovati «Ne» iz dveh temeljnih razlogov: za zaščito zdrave družine in za zaščito avtonomije in laičnosti države.
Senator Nenni je dejal, da nedeljski referendum ne zadeva toliko razporoke, kolikor poskus, da bi prizadeli avtonomijo države v korist cerkve in pravico države, da poseže v probleme družine. Nenni je zanikal, da bi bil zakon Fortuna - Basiini slab in dejal, da je njegova edina napaka, da je bil izglasovan prepozno. Razporoka ni noben rak, kot pravijo klerikalci. Pravi rak predstavlja prisotnost sil, ki so izven sedanjega časa in zgodovinskega razvoja in ki so vsilile referendum, kateremu se omikani svet smeje in katerega bp-mo morali plačati. Socialistični voditelj je tudi obžaloval, da je usoda razporoke odvisna od fašističnih glasov, ki niso brezplačni. Prav zato pa bi zmaga klerikal-fašističnega tabora pomenila pre-okret v sedanjih političnih odnosih. Končno je Nenni poudaril važno vlogo katoličanov, ki so se izrekli za «ne» in ki so s svojim pogumom dali pomemben kulturni, verski, sindikalni in politični prispevek.
Bivši predsednik republike Saragat je dejal, da bi z odpravo zakona o razporoki odvzeli državi pravico in dolžnost, da izvaja svojo suverenost tudi nad osnovno celico družbenega, moralnega in političnega življenja države, to je nad družino. Cerkev si po drugi strani pridržuje pravico, da razpusti zakonsko zvezo, kar je praktično isto kot razporoka, vendar pa ne skrbi za posledice za šibkejšega zakonca in za otroke. Zato pa bi odprava razporoke pomenila tudi očitno kršitev člena 3 ustave, ki določa e- j nakopravnost vseh državljanov pred zakonom. V tem primeru bi namreč zakonca, ki sta se poročila s civilnim postopkom, se ne mogla ločiti, medtem ko bi zakonca, ki sta se poročila v cerkvi, lahko dosegla razveljavitev s strani verskih oblasti.
Kot smo omenili, so predstavniki vseh strank še zadnjič pojasnili svoja stališča glede referenduma na današnji televizijski oddaji. Tajnik KD Fanfani je ponovil svoje že stare teze in nekatere povsem izkrivljene trditve, kot na primer ono, da je bil Togliatti proti razporoki. Fanfani je tudi dejal, da zakon Fortuna - Basiini ne upošteva volje zakonca, ki je proti razporoki in da ne ščiti interesov o-trok. če pa bo prišlo do razveljavitve zakona o razporoki, potem bo šlo vse v najlepšem redu: KD bo namreč odobrila nov zakon v korist družine, poskrbela bo za stanovanje, za delo, za izobrazbo, za socialno skrbstvo in za blagor vseh družinskih članov, če bo zakon odpravljen, je dejal Fanfani, italijanska družba ne bo imela več skrbi in pred italijansko družino se bodo odprla nova jasna obzorja.
Mnogo bolj stvaren je bil v svojem televizijskem pozivu tajnik KPI Berlinguer, ki je ugotovil, da je bila kampanja vodena na dva različna načina. Na eni strani so zagovorniki
razporoke skušali nuditi izčrpno in pošteno informacijo o vsebini zakona Fortuna - Basiini, o pozitivnih posledicah, ki jih je zakon imel za določeno število nesrečnih zakoncev in njihovih otrok, o pričevanjih sodnikov, ki so v zadnjih treh letih aplicirali zakon in ki so se vsi zrekli o njegovi koristi. Po drugi strani pa so se nasprotniki razporoke posluževali laži. poneverb, izmišljenih statističnih podatkov in poneverjenih citatov Marxa ah' Togliattija. Prišli so celo tako daleč, da so trdili, da se 12. maja glasuje za komunizem ali proti njemu, kar pa seveda nima prav nobene zveze z referendu-mom in je samo Almirantejeva izmišljotina; Značilno je tudi, da so nas-protrjki razporoke govorili o ženskah kot o nekakšnih manjvrednih bitjih, o nekakšnih domačih živalih, katerim so hoteli vqepiti strah, da bi lahko bile zapuščene, kakor da bi ženske ne imele lastne osebnosti in enakih pravic kot moški. Še najbolj sramoten pa je način — je dejal Berlinguer — kako so se nekateri nasprotniki razporoke obrnili na otroke; v nekaterih otroških vrtcih so izročili otrokom, starim pet ali šest let, ustrahovalne in izzivalne letake, tako da so se otroci vrnili domov objokani in prepričani, da bodo po 12. maju.
če bo zakon o razporoki ostal v veljavi, zgubili očeta in mater.
12. maja pa ne bo šlo za to, da bi glasovali za enotnost družine ali proti njej. Enotnost družine, je dejal tajnik KPI, je dragocena dobrina, ki pa jo je mogoče ohraniti predvsem s splošno politiko gospodarskih in druž-benih reform. Enotnosti družine ne o-groža razporoka, pač pa brezposelnost in izseljevanje, kriza poljedelstva, pomanjkanje znosnih stanovanj za delavce, vedno hujše težave v družinskih proračunih, nezadostnost najnižjih pokojnin za stare delavce, pomanjkanje otroških vrtcev, neznosen položaj italijanskega šolskega sistema in širjenja življenjskih modelov, ki jih navdihujejo egoizem, nasilje in hinavstvo.
Značilno za današnji zaključek kampanje pa je. da se noben laični predstavnik ni hotel spustiti v polemiko s papežem Pavlom VI., ki je včeraj smatral za potrebno, da osebno poseže v kampanjo in potrdi ne-razdružljivost zakona. Samo Nenni je obžaloval, da je papež na ta način vnesel verski element v spopad, ki je političnega značaja, in da gre za poseg v notranjo politiko države. Nenni je izrazil prepričanje, da na ta način papež ni koristil odnosom med državo in cerkvijo.
V kinu KHz v Trstu so laične stranke priredile skupno zaključno zborovanje o referendumu. Na sliki pet tajnikov (od leve proti desni ri Piera ndrei — PSDI, Ghersi — PSI, Rossetti — KPI. Trauner — PLI, predsedujoči prof. Cassola in za govorniškim pultom Gargano — PRI. Spodaj: pogled na občinstvo med zborovanjem
........................................................
TRAGIČEN ZAKLJUČEK DOGODKOV V JETNIŠNICI V ALESSANDRI! S ŠESTIMI MRTVIMI
Policija je v krvi zatrla poskus upora Zločinska trojica umorila štiri talce
V straniscat kamor so se zločinci zabarikadirali s fcalci, so vdrli karabinjerji - Ubit je bil tudi vodja tolpe Concu - V bolnišnici ležita hudo ranjena jetniški paznik Tula in učitelj Campi
Predstavniki upokojencev pri ministru za delo Bertoldiju
RIM, 10. — Minister za delo Bertoldi je sprejel danes glavne tajnike vsedržavnih zvez upokojencev CGIL, CISL in UIL. Na pogovoru, so predstavniki upokojencev predložili ministru vrsto nujnih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti v najkrajšem času. Tajniki zvez u-pokojencev so najprej zahtevali, da je treba vse pokojnine, tako bivših javnih uslužbencev, kot uslužbencev zasebnih podjetij povezati z dinamiko plač, se pravi, da bi sc morale pokojnine povišati vsakokrat, ko se povišajo plače. Poleg tega so predlagali, da bi morala vlada oprostiti davka vse dohodke delavcev in uradnikov, kakor tudi upokojencev, do 150 tisoč lir mesečno in sprejeti ukrepe, da bodo upokojenci redno in pravočasno dobivali pokojnine.
-Ar Mi
Takoj im napadu karabinjerjev na trojico zločincev, ki so se zabarikadirali s talci v jetnišnici v Afessandrii, je Rdeči križ takoj odpeljal prve ranjence v bolnišnico
ALESSANDRIA, 10. — Šest smrt- stari Grazielli Vassalo, in jo ustr«
nih žrtev, več težko ranjenih in umirajočih: to je krvavi dbračun upora treh zločincev v posebni jet-nišnici v Alessandri!, potem ko je skupina karabinjerjev in agentov javne varnosti vdrla v jetniška stranišča in z obupnim streljanjem tvegala vse, da bi rešila večino talcev in preprečila izsiljevalni poskus trojice zapornikov.
Ura je bila 17.10, ko se je skupina karabinjerjev in agentov pogna Ja v stranišča, kamor so se po prvem neuspelem poskusu vdora zatekli trije zločinci s svojimi talci Vdrli so skozi vrata in zagnali več solzilnih bomb. V tistem trenutku so zločinci v samomorilskem vzgonu uresničili strašno grožnjo, da bodo, pred smrtjo, pobili vse talce. Vodja «trojice» Cesare Concu je planil k socialni asistentki, 34 let
lil v vrat, da je bila na mestu mrtva. Trojica je začela streljal' tudi na druge talce, da sta v mlaki krvi obležala še čuvaja Gennaio Cantiello in Sebastiano Gaeta. Hudo ranjen je obležal še čuvaj Andrea Tula, več drugih pa je zadobilo 1« lažje rane. Cesare Concu, Domenico di Bona in Evandro Levrero, zločinci, ki so tvegali vse v blazni utvari, da jim bo uspelo priti na svobodo, pa so padli pod svincem policijskih samokresov in brze strelk. Di Bona je bil na mestu mrtev, Concu je umrl v bolnišnici kjer je tudi Levrero.
Ura je bila 18., ko so državni pravdnih iz Turina, dr. Reviglio della Veneria lahko sporočil, da sc je policijska akcija zaključila, čeprav z ne povsem zadovoljivim u-spehom. Čeprav so si reakcijo
zločinske trojice pričakovali, poli eiji ni uspelo rešiti vseh talcev. «Morali smo poseči na tak način», je dejal sodni funkcionar, «ker smo imeli opravka z zagrizenimi obup« nimi zločinci. Pa tudi zato, da bi preprečili ponovitev takih prii.it rov v drugih jetnišnicah»
Sodni funkcionar se je skušal še opravičiti rekoč, da «nismo hoteli ječi po sili, zato smo v začetku napadli samo s solzilcem». Res je, namreč, da so zločinci jasno pm vedali, da bodo pobili talce, če b) jih kdo napadel.
Župan in občinski odbor v Ales-snndrii, ki ima levičarsko upravo, pa tudi deželni svetovalci, duhovščina in drugi pred tem, ko je na jetnišnico leglo mučno čakanje v neutrudnih poskusih pogajanj, so namreč pozvali oblasti, naj tokrat mislijo predvsem na življenja ne

Propagandna kampanja pred nedeljskim ljudskim glasovanjem o razporoki se je včeraj zaključila z velikim shodom laičnih strank v Rimu in s televizijskim pozivom voditeljev vseh strank volivcem. Jutri in pojutrišnjem bo šlo na volišča okrog 37 milijonov in pol državljanov, že v ponedeljek zvečer pa bodo znani prvi rezultati.
Z vdorom policije in karabinjerjev v stranišča, kamor so se zabarikadirali s talci, se je včeraj popoldne zaključil obupni u-por trojice zločincev, zaprtih v jetnišnici v, Alessandrij. Ageptom je uspelo upor zadušiti v krvi, ni pa jim uspelo preprečiti, da bi trojica, preden je padla pod
-



DANES
svinčenkami agentov, ne pobila 3 talcev, katerim je treba pridružiti Še zdravnika, ki so ga ubili predvčerajšnjim, med prvim neuspelim poskusom policijskega vdora. V spopadu s policisti sta izgubila življenje tudi dva člana trojice, eden pa ranjen leži v bolnišnici. Vest je globoko presunila vso Alessandrio, kjer so vsi upali, da bodo življenja talcev vendarle rešena.
Ameriški zunanji minister Kis-s. iger je včeraj ponovno prispel iz Kaira v Jeruzalem, kjer se je takoj sestal s predsednico vlade Meirovo in njenimi sodelavci. Skupno so ponovno proučili i-zraelske predloge za razmik izraelskih in sirskih čet na Golanskem višavju in na gori Hermon. Po zadnjih pogovorih, ki jih je imel' Kissinger z egiptovskim predsednikom Sadatom, vlada
precejšen optimizem, da se bodo napori Kissingerja, zlasti po nedavnem obisku sovjetskega zunanjega ministra v Damasku, u-spešno zaključili. Kissinger bo v nedeljo ponovno v Damasku in pričakujejo, da se bo vrnil v Jeruzalem s sprejemljivimi predlogi.
V Trstu se je kampanja končala s skupnim zaključnim zborovanjem, ki so ga priredile laične stranke. Pet pokrajinskih tajnikov je obrazložilo svoja stališča in osvetlilo borbo okrog razporoke s svojih zornih kotov. Vse pa je združevala osnovna misel, da gre za obrambo svobode, ki mora biti blizu vsem in da je prav zato nujno, da zmaga na referendumu «Ne».
ooižnih talcev in naj ne tvegajo preveč. Očitno pa so bili državni pravdnih in poveljnihi polieijshih sil povsem drugačnega mnenja.
Kes je še, da sodni funhcionarji m policisti niso preveč zaupali za gotovilom jetnihov, da bodo ob pravem času izpustili talce, bali pa so se tudi, da bi se število talcev iz ure v uro povečalo. Že socialna asistentha, hi je taho tragično zaključila svoje življenje, bi lahkn bila na svobodi: sama se je namreč javila med talce v upanju, da bo zločince prepričala, naj od nehajo.
Tudi zadnji poskus nekega deželnega svetovalca KPI in nekega duhovnika, da bi se pridružila talcem in nudila s svojimi življenji jamstvo med begom trojice, se je izjalovil.
Kaj so zahtevali zločinci? Hoteli so manjši avtobus, za petnajst sedežev, s katerim naj bi zapustili jetnišnico. Spremljala naj bi jih dva policista in nekaj civilistov v drugem avtomobilu. Na določeno kretnjo naj bi se agenta odstranila, talce pa bi trojica obdržala dokler bi se ne prepričali, da so dosegli varno območje. «Če bo potrebno, se bomo z njimi vozili tudi tristo kilometrov, so izjavili časnikarjem, ki so jih večkrat obiskali v zabarikadiranih straniščih. Govorih so tudi, da bi šli do enega izmed milanskih letališč, morda ugrabili letalo, naložili nanj talce in z njim začeli vrtoglavo potovanje po svetu. Jasno je, da bi jih nobena država ne sprejela na svobodi.
Posredno pričevanje o najbolj srhljivem trenutku, ko je trojica začela vseprek streljati na talce (ni jim bilo več mar za število žrtev, saj so včeraj že ubili zdravnika Gandolfija in smrtno ranili prof. Campija) je časnikarjem nudila hčerka enega izmed talcev, prof. D'Emanuelija. Rekla je, da je oče z drugimi talci, zvezan in na tleh v tesnih prostorih stranišč.
«Nenadoma je oče opazil, da so karabinjerji začeli metati solzilne bombe. Tedaj je Cesare Concu zagrabil socialno asistentko, jo porinil v eno ižmed ctranišč in ji pognal kroglo v vrat». Nekateri so mislili, da so zenski vrat prerezali. «Streljali so vse prek, oče pa se je ulegel v mlako kivi, se zatekel v stranišče, se vanj zaprl m počakal, da se ju streljanje poleglo, šele idaj se je popolnoma o sevestil.»
Podobno je pričevanje enega iz med karabinjerjev, ki je skupaj z drugimi vdrl v stranišča. Povedal je, da je videl kako je ranjeni D-Bona, ki je ležal na tleh, dvignil samokres in ga poskusil ubiti. Tedaj je drug karabinjer izstrelil vanj rafal m ga pokončal.
Vest o krvavem zaključku upora treh jetnikov, znanih Kriminalcev, je globoko pretresla prebivalstvo Aleš sandrie in vse, ki so do zadnjega u pali, da bo mogoče na kak način — ali s pogajanji, ali z zvijačo — rešiti
življenja vseh sedemnajst talcev. Mnogi so vedeli, da je trojica bila pripravljena na vse, posebno še po prvem neuspelem poskusu vdora, ko je bil ubit zdravnik Gandolfi. Od tistega trenutka je za vso trojico veljalo, da jih čakata samo smrt ali dosmrtna ječa zaradi uboja. V tistem trenutku so izjavili, da gredo raje v samomor, da pa bodo s seboj pognali v smrt tudi talce. Mnogi se zato sprašujejo, ali je policijski vdor bil dovolj skrbno programiran in pripravljen in če res ni bilo druge izbire.
Naj osvetlimo tudi osèbnost trojice zločincev. Concu je ropar, ki bi bil moral obsedeti še veliko število let. Podobno tudi Di Bona in Levrero. Slednji je bil znan fašist: leta 1961 je bil prijavljen sodišču zaradi obnavljanja fašistične stranke, ker je organiziral «črno milico» in pozneje skupino teroristov, ki si je nadela ime «Brigate nere».
Mali trgovci o vladnih ukrepih za omejitev uvoza
RIM, 10. — Vsedržavna zveza malih trgovcev je mes proučila u-krepe, ki jih ji irejela vlada za omejitev uvoza idustrijskega blaga in živil. Vsedržavna zveza malih trgovcev je ugotovila, da ti ukrepi ne bodo imeli nobenega u-činka na zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance, da pa bodo omejili dejavnost večjega števila malih in srednjih uvoznikov. To, pravi zveza malih trgovcev, bo šlo v izključno korist velikih uvoznikov, ki imajo na razpolago zadosti denarja, saj se mnogi od njih naslanjajo celo na podjetja javnega značaja.
Ta ugotovitev, pravijo mali trgovci, velja predvsem za uvoz živine in mesa, ki bo sedaj ostal dejansko v rokah malega števila velikih uvoznikov. Ti bodo zaradi svojega monopolnega položaja z lahkoto krili izgubo, ki jo bodo imeli s pologom kavcije za uvoz, s podražitvijo mesa. Mali trgovci poudarjajo, da bi morala vlada, če hoče, da bodo njeni ukrepi resnično blagodejno učinkovali na zmanjšanje dolgov s tujino, odpraviti vse parazitske zasebne strukture in z državno ustanovo AIMA ter s pomočjo združenja malih trgovcev, zadrug in pod nadzorovanjem državnih uradov neposredno poseči v trgovino z živili.
17. maja
vsedržavna stavka gradbincev
RIM, 10. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so napovedale za 17. maj vsedržavno stavko gradbincev, katere se bo udeležilo več kot milijon delavcev, Sindikati pravijo, da je bila stav ka napovedana tudi zaradi politi ke, ki jo vodi vlada na gospodar skem področju. Obenem pa poudarjajo, da bodo morali predstavniki vsedržavne federacije CGIL, CISL in UIL na sestanku z vlado, ki bo 16. maja, odločno nastopiti in zagovarjati zahteve, ki so jih sindikati že predočili vladi, za začetek izvajanja socialnih reform, predvsem pa za okrepitev gospodarstva na Jugu,
V MILANU, BOLOGNI IN ANCONI
VRSTA FAŠISTIČNIH BOMBNIH ATENTATOV
Ogromna škoda, na srečo pa nobenih žrtev - Odgovornost si lasti fašistična organizacija «Ordine nero»
MILAN, 10. — Fašisti se še niso odrekli poskusu, da bi ustvarili v državi vzdušje napetosti pred nedeljskim referendumom o razporoki. Preteklo noč so namreč v raznih krajih Italije izvedli vrsto atentatov, ki so povzročili ogromno materialno škodo in veliko panike, k sreči pa je bila samo ena oseba lažje ranjena. Odgovornost za vse te atentate je prevzela fašistična organizacija «Ordine nero», ki je menda nastala iz razpuščenih «Ordine nuovo» in «Avanguardia nazionale» in katere člani so verjetno tudi podtaknili bombo v slovenski šoli v Trstu.
V Milanu je bomba eksplodirala v uradih deželnega odborništva za okolje v Ul. Porlezza. Eksplozija več kot pol kilograma trotila je razdejala sedem sob odborništva, šipe bližnjih poslopij so popokale, medtem ko je bil popolnoma uničen avtombil, ki je bil parkiran pred deželnim sedežem. Kmalu po eksploziji so neznanci telefonirali na kvesturo in pozvali agente, naj pregledajo neko telefonsko kabino v središču mesta. Tu so našli letake z napisi proti «demokratični diktaturi» in strankarskemu sistemu, ki jih je podpisa! «Ordine nero» — sekcija Robert Brasillah. Brasillah je bil francoski nacistični
pisatelj, ki so ga ustrelili leta 1945 zaradi kolaboracionizma.
V Bologni sta dve bombi eksplodirali v nekem trinadstropnem poslopju na periferiji mesta, kjer stanuje dvanajst družin. Eksplozija je skoraj povsem uničila notranjost poslopja in porušila stopnišče, medtem ko je zračni pritisk podrl vrata vseh stanovanj. Tudi tu so v bližini kraja atentata našli letake, podpisane «Ordine nero», v katerih obtožujejo industrijce in sindikate, da špekulirajo nad življenjem državljanov. V poslopju, kamor so postavili bombi, je bil do nedavnega sedež družbe «Chiari e Forti», katere lastnik je bil pred kratkim obsojen na sedem let zapora, ker je izdeloval olje, ki je bilo škodljivo zdravju.
Tretji atentat so fašisti izvedli proti sedežu davčne izterjevalnice v Anconi. Tu so podtaknili več kot en kilogram eksploziva, ki je popolnoma uničil urade izterjevalnice in povzročil škodo daleč naokrog. Neka ženska, ki stanuje v bližini, se je morala zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico, ker so jo ranili po obrazu drobci šipe, ki je popokala. Škode je za več kot šestdeset milijonov. V bližini so preiskovalci našli letake fašistične organizacije «Ordine nero».
ZAKLJUČNO ZBOROVANJE PETIH STRANK V KINU RITZ
Z obrambo zakona o razporoki branimo predvsem lastno svobodo
i
Govorili so: Gargano (PRI), Ghersi (PSI), Pierandrei (PSD!), Rossetti (KPJ) in Trauner (PLI) ■ Pittoni na Opčinah ■ Okrogla miza v Zgoniku
GLASUJTE TAKO!
----------------— —
, ■ ' ' ’	H
REFERENDUM POPOLARE
per l’abrogazione della legge 1° dicembre 1970, n. 898
V kinu Ritz je bilo sinoči zaključno zborovanje vseh laičnih demokratičnih strank, si so vodile sicer ločeno, vendar v bistvu pa vzporedno glasovalno kampanjo proti ukinitvi zakona o razporoki. Na zborovanju, kateremu je predsedoval univerzitetni docent Filippo Cassola, so spregovorili pokrajinski tajniki petih strank, ki so tudi podčrtali, da jih druži ideal svobode.
Prav o svobodi je obširno govoril tajnik republikanske stranke Arturo Gargano, ki je podčrtal, da gre za zakon, ki je približal Italijo naprednejšim evropskim državam.
Tajnik PSI Lucio Ghersi pa je ugotovil, da v glasovalnem boju ni šlo za spopad med KD in KPI. kot bi se to želelo prikazati, temveč da obstaja mnogo širša fronta laičnih sil, ki se je spopadla z delom KD združenim z MSI. Ghersi je dejal, da je KD razklana in da prihaja ta razkol tudi v Trstu na razne načine do izraza. Nato je pokrajinski tajnik PSI podčrtal, da se skuša z referendumom izogniti številnim drugim važnejšim vprašanjem.
Za PSDI je tajnik Oberdan Pierandrei v svojem govoru izhajal iz odporniškega gibanja, ki nas navdihuje tudi sedaj, ko se je treba še vedno boriti za svobodo, da bomo lahko odločali o lastni bodočnosti. Referendum je tesno povezan z napadi na vlake, bombo na slovensko šolo, ugrabitvijo sodnika itd., kar vse spada v isti načrt, da se postavi vse prebivalce Italije v vrsto in jim ukaže, kaj morajo delati. Pierandrei je ostro polemiziral s trditvami Fanfanija in dejal, da je bil že pred leti zelo blizu Tambroniju in njegovim avtoritarnim poskusom.
Za KPI je tajnik Giorgio Rossetti dejal, da že samo dejstvo, da so se na zaključnem zborovanju zbrale stranke, ki so med seboj tako različne, dokazuje, da je v igri mnogo več, kot en sam zakon in da gre v bistvu za obrambo svobode. To pa ni vprašanje ene same stranke, temveč vseh. Prav v Trstu smo še zlasti občutljivi, kadar gre za teptanje pravic neke manjšine, sgj vemo, kakšne so posledice, ko se je teptalo pravice slovenske manjšine, ki še vedno ne uživa zaščite, kot bi jo morala. Rossetti je nato ugotovil, da so se tega dejstva zavedle tudi številne katoliške sile, ki so tudi v Trstu zavzele pogumna javna stališča.
Zadnji je spregovoril tajnik PLI Sergio Trauner, ki je ugotovil, da se majhni Fanfani zgleduje po De Gaullu in da je sprožil križarsko vojno. Evropa se smeje Italiji in se zgraža, da se sedaj ukvarja z razporoko in torej s problemom, ki so ga drugod rešili pred stoletji, ko pa so na dnevnem redu zelo resna gospodarska in socialna vprašanja. Spopad se zato vrši predvsem med mrakom preteklosti in težnjo po svobodi in napredku in zato je tudi logična združitev tako različnih sil.
Na Opčinah je govoril za PSI podpredsednik deželnega sveta Pit-tom, ki je ugotovil, da je KD prevzela resno odgovornost, ko je prisilila Italijane, da se ukvarjajo z referendumom v sedanjem politično težavnem razdobju. Razlogi, da zmaga «NE» so številni, predvsem pa se z «NE» brani omikani zakon, ki pomeni svobodo, katerega so hotel' socialisti in s katerim se je Italija povzpela na raven naprednih držav. Pittoni je zaključil, da so socialisti prepričani, da bo Trst 12. maja glasoval v skladu s svojimi tradicijami, ki so laične, demokratične in protifašistične.
V Zgoniku je bila včeraj okrogla miza o odnosu Slovencev do skorajšnjega referenduma, na kateri so govorili dr. Stanko Budin, Stojan Spetič in Ladi Rebula.
Zbranim so vsi trije obrazložili, zakaj bomo Slovenci glasovali «NE». Ladi Rebula je poudaril predvsem, da Slovenci ne bomo nikoli dali roke fašistom, ki edini dosledno in vztrajno zahtevajo odpravo zakona o razporoki. Za Slovence, je dejal, je prav ta izbira glavna, mimo drugih predsodkov in svetovnonazorskih razlik.
Budin je dejal, da je Fortunov zakon pravičen in da ureja primere, ko družine ni več. Slovenci, ki veliko dajemo na enotnost svojih družin, vemo, da jih ne ogroža državni zakon o razporoki pač pa socialne krivice, draginja in kvarni vpliv družbe z negativnimi vrednotami.
Spetič je poudaril, da se nasprotniki razporoke poslužujejo cele viste laži, istočasno pa brenkajo na najbolj intimna čustva, da bi volivce prevarali in jih prepričali, naj s svojim glasom potrdijo spletke desnice KD in Fanfanija ter Almirantejevih fašistov. Nasprotniki razporoke so preko TV vztrajno trdili, da «ne smemo zaščititi manjšin», s tem pa so pokazali, kam merijo: k avtoritarni družbi, v kateri bi tudi narodne manjšine bile pod udarcem. Zato smo Slovenci, kot v vseh važnih trenutkih naše zgodovine, tudi tokrat enotni glasovali bomo NE.
Jutri in v ponedeljek bodo avtobusi začeli voziti prej
Vodstvo občinskega podjetja ACE GAT sporoča, da bodo jutri in v ponedeljek, 12. in 13. maja, to je v dneh ljudskega glasovanja, ob-‘ činski avtobusi začeli na nekaterih
progah voziti prej kot običajno. Avtobusi na progi št. 4 bodo začeli voziti z Ville Carsie ob 5.20, z Opčin ob 5.25 in s Trga Oberdan ob
5.20.	Na progi 5 bodo začeli voziti ob 5.30 tako s Trga Perugino kot iz Rojana, ob isti uri pa bodo odpeljali tudi na progi 9 od Sv. I-vana ter z Elizejskih poljan. Na progi 15 s Trga Goldoni ob 5.40 ter s Trga C. Marzio ob 5.30, na progi 26 izpred Rumene hiše ob 5.20 ter s Kjadina ob 5.30, na progi 28 z Borznega trga ob 5.40 ter s Kolo-nje ob 5.30, na progi 30 izpred glavne železniške postaje ob 5.30 ter z Elizejskih poljan ob 5.35, na progi 34 od Sv. Ane ob 5.20 ter s Trga Stare mitnice ob 5.40, na progi 35 iz Lonjerja ob 5.30 ter s Trga O-berdan ob 5.30, na progi 36 iz Mi-ramara ob 5.30 ter iz Barkovelj ob
5.20,	na progi 37 iz Rovt ob 5.40 ter s Trga Stare mitnice ob 5.20, na progi 38 izpred openskega sanatorija ob 5.40 ter iz Ul. Beccaria ob 5.20, na progi 39 iz Trebč ob 5. uri ter iz Ul. Cicerone ob 5.30, na progi 40 izpred glavne železniške postaje ob 5.10 ter iz Doline ob 5.35.
ZARADI UVOZNIH OMEJITEV
Promet z živino na Proseku zamrl
Najnovejše vladne omejitve uvoza raznega blaga iz tujine so močno zavrle tudi promet z živino na proseški postaji. Promet se je občutno skrčil že v zadnjem letu, saj se čez Prosek odvija glavnina italijanskega uvoza živine iz Jugoslavije in iz vzhodnoevropskih dežel, medtem ko so italijanski u-vozniki v zadnjem času nabavljali čedalje več živine v državah članicah Evropske gosjiodarske skupnosti.
Po uvedbi najnovejših omejitev — uvozniki so kakor znano od 7. maja dalje dolžni deponirati 50 odst. vrednosti uvoza za pol leta na poseben brezobrestni račun pri zavodu Banca d’Italia — pa je promet z živino skoraj povsem zamrl. Na Proseku deluje pet uvoznih podjetij, za katere je še do aprila prihajalo na Prosek po 25-30 vagonov živine na dan (za vsako firmo), današnji poprečni promet
________■ ;n»lto	MIHI > ■
Kdor še ni prejel volilnega potrdila, ga lahko dvigne vsak dan od 8.00 do 19.00-na tržaškem občinskem volilnem uradu ali na uradu pristojne občine. Tržaški občinski volilni urad je v prvem nadstropju steklene palače tik za občinsko palačo na Trgu Unità.
pa ne presega vsega skupaj 10 vagonov. Nekoliko bolj razgibano je bilo le prve dni maja, ko so u-vozniki napeli vse sile, da bi spravili čez mejo čim več živine pred uveljavitvijo vladnih restrikcij.
Odvzem vozniških dovoljenj številnim avtomobilistom
V aprilu je tržaška prefektura odredila odvzem vozniških dovoljenj petim voznikom, ki so povzročili hujše prometne nesreče. Tri vozniška dovoljenja je odvzela, ker so vozniki večkrat prekršili prometni zakonik, sedem dovoljenj pa so odvzeli za nedoločen čas, ker se niso vozniki pravočasno zglasili na izpitu za obnovitev vozniškega dovoljenja.
Danes pogreb Argelie Marchesi
Danes ob 10. uri bo krenil s kapele v Ul. Pietà žalni sprevod s posmrtnimi ostanki Argelie Marchesi, ne.
srečne višješolke, ki jo je v starosti 20 let do smrti zabodel z nožem bratranec njene matere. Sprevod bo odpeljal do Naselja S. Sergio, kjer bo maša, nato pa mimo tragične hiše v Ul. Sillani 5, kjer je 49-letni Piero Stancich iz Ul. Feliuga 36 v Miljah zabodel sorodnico, na glavno pokopališče pri Sv. Ani.
Za pokop trupla je izdal dovoljenje namestnik državnega pravdnika dr. Tavella, ki bo v ponedeljek zaslišal v kirurškem oddelku bolnišnice morilca. Njegovo zdravstveno stanje je sicer še vedno resno, vendar je po mnenju zdravnikov zelo verjetno, da bo preživel ranam, ki si jih je sam zadal. Preiskovalci letečega oddelka so pod vodstvom majorja Mo-randinija končali prvi del preiskave in so poslali sodni oblasti poročilo o dinamiki umora. Obtožba, katere se bo moral Stancich braniti, je namerni umor v številnih obtežilnih okolnosti.
• Uprava bolnišnic sporoča, da bodo jutri, 12. maja, zaradi ljudskega glasovanja, ukinjeni običajni nedeljski obiski pri bolnikih, da bi s tem ne motili poteka glasovanja. Obiski bodo zato danes, 11. maja, od 14. do 15. ure.
Volete che sia abrogata la legge 1° dicembre 1970, tu 898, "Disciplina dei casi di scioglimento del matrimonio,, ?
I—I
SI
■ili

uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniiiiiKiMiiiiiiiiiuuifiiiiiiiiiiriiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiuiiiu
PO ODLOČITVI 306 OD 532 UPNIKOV
Za leto dni podaljšana nadzorovana uprava miljske ladjedelnice «Alto Adriatico»
Upravljal jo bo sodni komisar odv. Arrigo Cavalieri
Miljska ladjedelnica «Alto Adriatico» ima še leto dni časa, da se izogne stečaju. Tako je včeraj sklenila večina upnikov, ki so na tak način dokazali zaupanje v bodočnost ladjedelnice, v njene delavce in tehnike ter v sodnega komisarja odv. Arriga Cavalierija, ki ga je civilno sodišče imenovalo za leto dni. Skupščina upnikov je včeraj morala odločiti, ah počaka eno leto za izplačilo svojih upov ali pa zahteva takojšnje izplačilo, kar bi v bistvu pomenilo takojšnji stečaj ladjedelnice.
V veliki dvorani porotnega sodišča se je pod predsedstvom sodnika dr. Guglielmuccija zbralo izredno veliko število upnikov, skoro vseh 532, katerim je uprava ladjedelnice dolžna 3 milijarde 694 milijonov lir. Večina upnikov je iz Italije, približno 50 pa iz tujine. Ladjedelnica je dolžna največjo vsoto — 700 milijonov lir — prav tujemu upniku in sicer neki holandski ladjedelnici,
ENOTEN POZIV: GLASUJTE «NE»
Podpisniki te izjave menimo, dat S to izjavo se tudi pridružujemo je prav, da izrazimo svoje mnenje tistim spontanim pobudam, ki so o skorajšnjem ljudskem glasovanju | nastale med našo narodno skupnost-za odpravo zakona o razporoki Fortuna - Basiini, ne glede na idejne razlike in politično opredelitev.
Kot Slovenci se prav dobro zavedamo pomena zdravih družin, ki so osnovna celica slovenske skupnosti zamejstvu. Prepričani pa smo.
da bodo naše družine še bolj trdne in enotne, če bo znala država u-resničiti vse tiste ustrezne socialne programe, ki bodo prispevali k odpravljanju vzrokov razkrajanja družin.
Vsiljeni referendum o razporoki, v trenutku globoke politične in gospodarske krize v državi, daje možnost zagrizenim sovražnikom demokracije, da se odpravi zakon, ki ga je odobril parlament in ki zagotavlja važno državljansko svoboščino.
Zavezništvo med fašisti in delom demokristjanov ni naključno: njihova zmaga bi prav gotovo pomenila premik na desno in bi dala fašistom možnost, da terjajo od večinske stranke plačilo za sodelovanje v borbi proti razporoki.
Ni težko uganiti, da bi bil tak preobrat v italijanskem političnem življenju v škodo Slovencem, ki si od demokrščanske desnice in neo-fašistov (in samo ti zahtevajo odpravo zakona o razporoki) gotovo ne morejo pričakovati drugega kot zapostavljanja in preganjanja.
Ne smemo tudi pozabiti, da je zakon o razporoki le omogočil tisočem družinskih naravnih skupnosti, da so uredile pred družbo svoj položaj, kar velja tudi za bodočnost. Geslo, da je razporoka «rak družbe» ne prepriča: razporoka, ki legalizira že davno razpadle družine, ne more biti za družbo usodna.
Zato pričakujemo, da bodo vsi Slovenci, ki so jim pri srcu osnovne državljanske pravice in svoboščine, 12. maja strnjeno odgovorili z zavestnim NE. Kajti NE, ki ga bomo izrekli, pomeni tudi NE zatiranju manjšin v italijanski družbi in NE fašističnim nakanam.
P. S.: Prepričani smo, da je poleg podpisanih, med Slovenci še veliko ljudi, ki se zavedajo pomena , pravilne izbire pri jutrišnjem ljud-| skem glasovanju in bi bili zato pripravljeni podpisati zgornji dokument, a zanj niso vedeli. Vabimo jih, da jasno in nedvoumno posredujejo svoje prepričanje vsem tistim, ki so ga pripravljeni svobodno sprejeti.
jo v obrambo osnovnih državljanskih svoboščin.
Filibert Benedetič, Lojze Berce, Oton Berce, Ljuba Berce-Košuta, Mitja Bitežnik, Bojan Brezigar, Pavel Colja, Stanko Budin, Lilijana Čebulec, Evgen Dobrila, Marta Furlan, Alfonz Guštin, Marino Ko-korovec, Niko Kosmač, E-gidij Košuta, Boris Pahor, Maja Pertot - Kokorovec, Vladimir Rebula, Krasulja Simoniti, Antek Terčon, Stojan Spetič, Bogomil Zobec, Lucijan Volk in Edmund Žetko.
Proti izkoriščanju referenduma
Slovenska skupnost — kot samostojna politična organizacija, ki združuje somišljenike različnih nazorskih opredelitev, je že pred tedni izjavila, naj njeni volivci na referendumu o razporoki glasujejo po svoji vesti.
To njeno odprto, demokratično in konstruktivno stališče je želo splošno povoljno priznanje tako pri njenih somišljenikih kot v celotni slovenski javnosti. Tudi komunistično gxasilo Unità je to stališče ocenilo za trezno in konstruktivno.
Z nastopom Almiranteja v Trstu in temu sledečim atentatom na slovensko šolo je fašistična stranka MSI grobo izkoristila referendum v svoje znane strankarske namene.
Slovenska skupnost ne more prezreti tega dejstva. Zato prav na osnovi svojega stališča, da je vpra šanje razporoke predvsem zadeva vesti in prepričanja, je mnenja, da bodo volivci znali pravilno tolmačiti njeno protifašistično usmerje nost, še posebno pa njene zahteve:
1.	prepovedati fašistične organizacije;
2.	odvzeti MSI denarne podpore, ki so jih odobrile vse stranke ra zen liberalcev;
3.	odobritev zaščitnega zakona za našo manjšino in dosledno izvajanje Posebnega statuta;
4.	sedanje meje naj se potrdijo kot dokončne.
Boljunec, 8. maja 1974
Svetovalska skupina Slovenske skupnosti v dolinskem občinskem svetu
najmanjšo vsoto pa nekemu milj-skemu trgovcu — 700 lir. Ladjedelnica je nadalje dolžna še približno 900 milijonov lir «privilegiranim» upnikom, deficita pa ima za skoro dve mlijardi lir.
Včerajšnja skupščina se je zavlekla od 9. ure zjutraj do 19.30. ko je sodnik prebral izid glasovanja: za enoletno nadzorovano upravo se je izreklo 306 upnikov, ki so zastopali 2 milijardi 800 milijonov lir, kar je večina upnikov in večina kredita. Pred glasovanjem je podal poročilo o perspektivah ladjedelnice odv. Cavalieri, za njim pa so skupščini poročali še izvedenci prof. Gabrielli. Taccani in inž. Tassinari.
V Miljah je vest, da bo ladjedelnica delala vsaj še eno leto, pozitivno odjeknila, sindikalna gibanja in delavci ladjedelnice pa so se še bolj zavzeli, da bi javni organi v kratkem zagotovili finančno podporo tej pomembni industriji. V torek bodo na ministrstvu za državne udeležbe v Rimu sprejeli zastopništvo sindikatov in javnih organov, ki bodo predlagali, naj se za ladjedelnico zavzame poldržavna finančna družba Gepi.
Licitacija tržaške občine Tržaška občina obvešča zainteresirana podjetja, da namerava razpisati poseben natečaj za oddajo del za ureditev cest in drugih primarnih storitev na področju Magdalene Spodnje. Vrednost del bo znašala po izklicni ceni 664.000.000 lir. Občina naglaša, da bo sprejemala prošnje za povabilo na licitacijo v roku trideset dni po objavi ustreznega sporočila v Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine.
Trije avti trdili na obalni cesti
Na obalni cesti nekaj sto metrov od hotela Riviera pri Grljanu se je včeraj kmalu po 13. uri pripetila prometna nesreča, ki jo je povzročila 28-letna Gabriella Severi por. Austoni iz Ul. Laghi 5. Peljala se je proti mestu v svojem novem avtu alfasud, ko je iz neznani!) razlogov zavozila najprej na levo, nato pa na desno, kjer je tako silovito trčila v obcestni kamen, da je popolnoma uničila vozilo, sama pa se ni poškodovala.
Iz nasprotne smeri se je ravno tedaj pripeljal 37-letni Giuseppe De Bernardi iz Sesljana 166, ki je silovito zavrl svojo simco 1301, da bi
se izognil čelnemu trčenju. Za njim je pripeljal fiat 128, v katerem se je peljala 43-letna Dorotea Salvatori por. Mitri iz Ul. S. Servolo 4, ki pa ni utegnila zavreti svojega avta in je trčila v simco. Tako voznica kot voznik sta se ranila; ona se bo morala zdraviti 40 dni zaradi zloma desne nadlahtnice, on pa 20 dni zaradi udarcev v prsni koš in trebuh.
Tretji simfonični koncert v Verdiju
Tretji simfonični koncerV spomladanske sezone, ki smo ga poslušali sinoči v Verdijevem gledališču, je imel na sporedu MalipietoVO kantato za soliste, zbor in orkester cPasjon» ter Dvorakovo simfonijo «Iz novega sveta*.
Kantata «Pasjon» ni kdove kaj zahtevna in niti pevske točke ne doprinesejo mnogo. Solisti so zadovoljivo odpeli svoje vloge.
Sledila je Dvorakova živahna simfonija «Iz novega sveta* polna lepe melodije. Orkester je odlično vodil Nino Sanzogno.
Občinstvo je navdušeno ploskalo vsem nastopajočim za lep in uspešen koncert.
PD «IVAN GRBEC» v Skednju vabi
k predavanju dr. Karla šiškoviča
«Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu»
ki bo v torek, 14. maja t.l„ ob 20. uri v društvenih prostorih. Mednarodna konferenca, ki bo od 3. do 7. junija, mora še posebno zanimati našo manjšino.
Razstave
V Tržaški knjigarni razstavlja Atilij Kralj najnovejše akvarele, tempere in risbe na tematiko kraških borov in smrek. Razstava traja do konca maja.
Danes, 11. t. m„ ob 17.30 bo v galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov.
Dr. Robert Hlavaty razstavlja v piranski Mestni galeriji svoje naj novejše akvarele. Razstava, ki bo trajala do 21. maja, bo odprta vsak dan od 10. do 12. in do 17. do 20. ure. Vstop je prost
TURISTIČNO DRUŠTVO IZOLA
priredi
v sodelovanju z Zavodom za turizem Portorož danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, 12. maja. v Izoli tradicionalni
. PRAZNIK POMLADI ■
PROGRAM:
Danes ob 17. uri koncert godbe na pihala
ob 19. uri nastop mešanega pevskega zbora «Svoboda» Izola ob 19.30 moški pevski zbor iz Dvorov.
Danes in jutri po 20. uri zabava s plesom. Igra ansambel «OTTA-VIA BRAIKA».
Za prigrizek, zlasti ribje specialitete, in pijačo preskrbljeno.
V A B L E N I !
VSTOP PROST!
Jutri ali v ponedeljek bomo na glasovnici prečrtali znak «NE» in s tem zavrnili nakane tistih, ki so sprožili referendum o razporoki in ki so prišle očitno na dan z Al-mirantejevim napadom na Slovence in bombo na slovensko šolo, ki je napadu sledila.
Volilne sedeže bodo odprli jutri ob 6. uri in jih zaprli ob 22. uri, v ponedeljek pa jih bodo odprli ob 7. uri in zaprli ob 14. uri. Glasovalo se bo na isti način kot za običajne volitve:	volivec bo pred-
sedniku volišča pokazal veljavno legitimacijo s sliko, nakar bo dobil glasovnico in svinčnik, v kabini pa bo prečrtal izbrani znak. Tokrat bo seveda vse enostavneje, saj je treba izbirati samo med dvema znakoma.
Izleti
V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Odhod avtobusa iz Boljunca ob 5.30.
Slovensko plantnsko društvo priredi 19. maja izlet na Blegoš za planince in obisk bolnice «Franja» za turiste. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/1 !do 13. t.m. od 8.39 do-12.30.
Zveza borcev z Opčin organizira v nedeljo, 19. maja izlet v Gonars na ogled spomenika internirancem, in obisk Ogleja in Gradeža. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar, Proseška ulica, Opčine.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 11. maja
ŽIGA
Sonce vzide ob 4.39 in zatone ob 19.23 — Dolžina dneva 14.44 — Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 8.33.
Jutri, NEDELJA, 12. maja PANKRACIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,5 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri 16,4 stopinje, zračni tlak 1013 mb, stanoviten, vlaga 62-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 14,5 stop.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. maja 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 84-letni Giuseppe Fifa-co. 81-letna Virginia Miniussi vd. De-biasi, 69-letni Abele Benzan, 72-let-na Frančiška Guštinčič vd. Debeljak, 79-letni Giovanni Pipan, 77-let-na Giulia Bullo vd. Bacchetti, 72-letni Francesco Marenzi, 84-letna Lu. cija Sirk vd. Tretjak, 85-letna Rosa Vidmac por. Zorzetti, 76-letna Rosa Bottona vd. Cargnel, 66-letni Giordano Stallo, 86-letna Anna Grandi vd. Bisiani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul — Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AU'Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); žav-Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
- - .
BANCA Dl CHEDITO DI TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
rnsr - ui. P filzi 10
38-101. 36-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	624,—
Funt iterling	1520.—
Švicarski frank	216,75
Francoski frank	119—
Namika marka	257,95
Avstrijski šiling	34,75
Dinar: debeli	40.—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseli tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Henrik Ibsen
STRAHOVI
drama v treh dejanjih
Scena; SVETA JOVANOVIČ Kostumi:	MARIJA VIDAU
Režija ANDREJ HIENG
Jutri, 12. maja, ob 16 .uri ABONMA RED F
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MALI ODER
Miguel Angel Asturias
TOROTUMBO
Igra v dveh delih
Prevod:	Borut Trekman
Scena in kostumi: Edvard Zajec Režija:	MARIO URŠIČ
V ponedeljek, 13. maja, ob 20.00
ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU
Gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, 12. maja, ob 16. uri — Henrik Ibsen «Strahovi» za abonma red F.
Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma v nedeljo, 12. t.m.:
AVTOBUS št. 1: Vižovlje 14.35, Ce-rovlje 14.40, Prečnik 14.45, Trnovca (na glavni cesti) 14.50, Salež 14.55, Mali Repen 15.00, Briščiki 15.10, Veliki Repen 15.20, Col 15.30; AVTOBUS št. 2: Sesljan (na glavni cesti - avtobusna postaja) 14.50 Nabrežina (na trgu pri cerkvi) 15.05, Sv Križ 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.30.
Koncerti
VERDI
Danes, ob 18. uri (za red B) bo v okviru spomladanske simfonične sezone nastopil gledališki zbor, ki ga vodi G. Riccitelli. Nastopili bodo solisti G. Amato (sopran), G. Betta in G. Manganotti (tenorja) in S. Bensi (bariton). Na sporedu sta Mali-pierova «Passione» za zbor in orkester ter Dvoržakova simfonija «Iz novega sveta». Koncert bo dirigiral N. Sanzogno. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 31948).
V ponedeljek bb 2l. uri bo za red A koncert španskega pianista Eduarda del Pueya, ki bo zaigral skladbe Haydna, 'Beethovna, Chopina, Men-delssona in Albeniza, "Vstopnice za preostala mesta bodo od danes dalje na razpolago pri gledališki blagajni.
GLASBENA MATICA - TRST Mala dvorana Kulturnega doma
danes, 11. maja 1974, ob 20.00
I. zaključna AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
s sodelovanjem ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solisti — gojenci Glasbene šole: Nives Košuta, Erika Slama, Marija Moreale, Riccardo Pergolis — blokflavte Tea Košuta — klavir Silvio Pibrovec — klarinet Črtomir šiškovič — violina Dirigenta: Janko Ban
Oskar Kjuder
Vljudno vabljeni
Vstop prost.
Amaterski oder Prosek - Kontovel
Danes, 11. maja 1974, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah
Thomas Brandon «CHARLYJEVA TETKA» Veseloigra v treh dejanjih
Kino
La Cappella Underground predvajt danes ob 19.00—21.15 «Frankenstein contro l'uomo lupo» (Frankenstein Meets The Wolf Mann, 1943) režiserja Roya Williama Neilla. V filmu igrata Bela Lugosi in Lon Cha-ney jr. Film je iz ciklusa «I mondi del Possibile».
Ariston — I.N.C. 16.00—18.00—20.00 —22.00 «Family Life». Barvni film.
Nazionale 15 00 «Sistemo TAinerica e tomo». Barvni zabavni film s Paolom Villaggiom in Sterling St. Jasquesom.
Excelsior 16.00 «Il poliziotto è marcio». Barvni film. Igrajo Lue Merenda, Richard Conte, Delia Boc-cardo, Vittorio Caprioli, Rosario Bo-relli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «La punition». Barvni film, v katerem igra Karin Schubert. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Crazy Joe». Barvni film producenta Dina De Laurentisa, režija Carlo Lizzani. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00-18.20-22.15 «Sesso in confessionale». Barvni film. Prepove; dano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.30—19.00—22.00 «Serpico». Barvna kriminalka.
Capitol 15.30-17.40-19.50-22.00 «Una 44 magnum per l’ispettore Calla-ghan». C. Eastwood. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00-18.00-20.00-22.00 «Un rebus per l’assassino». Barvni film v katerem igra James Cobum.
Impero 16.30 «Pistaaa...» Barvni Dis-neyev film. V njem igra Dean Johnes.
Filodrammatico 16.30 «Africa nuda. Africa violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L'arbitro». Jean Collins in Landò Buzzanca. Barvni film.
Ideale 15.30 «Tre uomini in fuga». Barvni zabavni film, v katerem i-grata Luis De Funes in Bourvil.
Vittorio Veneto 16.30 «I consiglieri». Barvni film v katerem igrata Thomas Milian in Martin Balsam. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Il West ti va stretto amico... è arrivato Alleluia». Barvni western film, v katerem igrata G. Hilton in A. Fiori.
Astra 16.30 «Lo chiamavano Trinità». Barvni western film. Igrata Teren-ce Hill in Bud Spencer.
Radio 16.00 «Mayerling». Barvni zgodovinski film. Igrajo Omar Sharif. Catherine Deneuve in Ava Gardner.
Kino Iris - Prosek: 19.30 «Imputato in attesa di giudizio». Barvni film, v katerem igra Alberto Sordi.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča upokojence, da so odborniki društva na razpolago za vs« rinformscije glede pokojninskih žadev vsak četrtek, od 16. do 17. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/b (Pritličje, Tedaj bodo tudi sprejemali nove člane in pobirali članarino.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike s Tržaškega, da prijavijo svojo udeležbo na letošnji vinski razstavi. Poimenske prijave sprejema do 15. t.m. Kmečka zveza ter konzorcij na svojem sedežu v Križu št. 61.
Danes, 11. t.m., bo ob 19.15 v Slovenskem kulturnem klubu gospa Majda Musek iz Ljubljane predavala o «Temeljih človeške ljubezni».
Prosveta
SPD «Tabor» na Opčinah prirej* do 12. maja v Prosvetnem domu razstavo domačih umetnikov — amaterjev. Razstava je odprta od 18. do 20. ure. ob nedeljah pa od 10 do 13. in od 17. do 20. ure.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Angele Kopun daruje družina Ciani s Kontovela 3.000 lir za Dijaško matico.
V spomin Angele Kopun in Josipa Godnika darujeta Vida in Dario Jagodic 10.000 lir za Dijaško matico.
SOŽALJE
Ob smrti drage mame Frančiške izrekajo Albini Debeljak iskreno sožalje delovni tovariši in gojenci Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel».
..... +
Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga
FRANČIŠKA (FRANA) vd. DEBELJAK roj. GUŠTINČIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, U. t.m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: hčerki Albina in Marija z možem Frankom in sinom Klavdijem (odsotni), brat Ivan, nečaki ter drugi sorodniki
Trst. Adelaide, 11. maja 1974
Sožalju se pridružujeta družim Prodan in Saksida.
+
Dne 10. maja je preminila naša draga
LUCIJA TRETJAK
Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 16.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Sv. Križu.
Žalostno vest sporočajo: sinovi Nini, Zorko in Doifi, snahe, vnuki ter drugi sorodniki
Trst, M. maja 1974
GORIŠKI DNEVNIK
Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA COLONI-SPECOGNA danes v dvorani igo gruden
Dežela pristopa k proslavam
Odprljc razstave o nabrežinskih ribičih
20. obletnice Trinkove smrti
Specogna obrazložil namene Skupnosti Nadiških dolin
Deželni odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni se je včeraj sestal s predsednikom Skupnosti Nadiških dolin svetovalcem Speco-gno. Na sestanku sta preučila nekatera pereča vprašanja, ki zadevajo prebivalstvo teh dolin.
Svetovalec Specogna je med drugim poudaril nujnost, naj bi deželna uprava primerno podprla pobude, s katerimi namerava prebivalstvo Beneške Slovenije proslaviti dvajseto obletnico smrti msgr. Ivana Trinka, «vzgojitelja in kulturnika, ki si je vse življenje prizadeval za družbeni in človečanski dvig prebivalstva». V tej zvezi je Specogna pripomnil, da mu je svet Skupnosti Nadiških dolin soglasno poveril nalogo, naj poskrbi za častno proslavitev slavnega pokojnika. Odbornik Coloni je v svojem imenu in v imenu predsednika deželnega odbora Comellija zagotovil polno podporo deželne uprave omenjeni pobudi.
želno upravo, da s primernimi finančnimi posegi podpira delovanje krajevnih odsekov šestih vsedržavnih in mednarodnih organizacij. Gre za deželne odseke ANCI (vsedržavnega združenja občin), UPI (združenja italijanskih pokrajin), CRIPEL (združenja občinskih podjetij), UN CEM (združenja ustanov in občin v goratih predelih), AICCE (italijanskega združenja evropskih občin) in ANEA (vsedržavnega združenja podpornih ustanov).
Deželni odbor je nadalje sprejel sklep o priznanju bančnega jamstva Splošni pokrajinski bolnišnici v Gorici. Slednja bo pri Goriški hranilnici najela dve posojili, in sicer enega za 205 milijonov lir za gradnjo novega paviljona in drugega za 83 milijonov za ureditev nove termične centrale.
OSMICA
Ivan Sancin, Dolina št. 194 toči
Danes ob 18. uri bodo v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini odprli zanimivo etnografsko razstavo o nabrežinskih ribičih. Razstavljenih bo več fotografij in vsakovrstna ribiška oprema, ki so jo domači prosvetarji s trudom zbrali pri vaščanih. Razstava je torej zelo pomembna, saj bo prvič v zadnjih letih prikazala razvojno pot ribolova, ki je bil ena glavnih dejavnosti prebivalcev naših obmorskih vasi. Razstava bo odprta še jutri od 9. do 21. ure ter prihodnjo soboto in nedeljo.
Glasovanje je demokratična pridobitev.
Kdor ne glasuje, se odpove tej pravici.
Kdor odda belo glasovnico, škoduje sebi in skupnosti!
Bela glasovnica pomaga fašistom.
Zato glasujte vsi!
Proti nakanam fašistov in reakcije:
Seja tretje deželne komisije
Tretja stalna komisija v deželnem svetu, ki ji predseduje svetovalec Masutto, je odobrila dovoljenje za nadaljne izdatke v sklopu zakona štev. 22 iz leta 1966, ki se nanaša na pomoč umsko in telesno nerazvitim. Proti temu osnutku so glasovali svetovalci KPI in MSI. Na isti seji je predsednik Masutto tudi sporočil sestavo podkomisije, ki bo obravnavala vprašanja v zvezi z brezplačnim poukom, predvsem brezplačno podeljevanje učbenikov, ustanavljanje knjižnic in podeljevanje štipendij. Poleg Masutta bodo v komisiji še Vicario, Persello (oba KD), Bosari (KPI), Ermano (PSI), Vitale (PSDI) in de Ferra (MSI).
Deželno jamstvo za posojila goriški bolnišnici
Deželni odbor je na zadnji seji odobril zakonski osnutek, ki ga je predložil odbornik za krajevne u-stanove Varisco in ki pooblašča de-
pristno domačo belo in črno kapljico.
glasujte in prečrtajte NO (NE)
S prispevkom Vladimir. Vremca zaključujemo objave stališč, ki so nam jih glede referenduma o raz-poroki posredovali slovenski katoličani, ki so člani Slovenskega koordinacijskega odbora za o-hranitev razporoke.
Da bo tednik Katoliški glas zavzel nepopustljivo stališče do vseh tistih, ki se v Italiji zavzemajo za sodobno in odgovorno reševanje nepopravljivih družinskih tragedij, mi je postalo takoj jasno, ko je začel dolgo pred drugimi aktivno posegati v boj okoli razporoke. Nisem pa pričakoval, da bo v svoji nepopustljivosti vztrajal tudi potem, ko je goriška škofija prek svojega glasila dala nedvoumno razumeti, da se ne bo pustila vpreči v klerofašistične spletke in da se zavzema za to, da verniki spoznajo vsebino zakona o razpo-roki, zlasti pa, da so verniki poklicani upoštevati dejstvo, da živijo v pluralistično in demokratično urejeni državi. Vem, da se je tržaška škofija vrgla v boj z vsemi svojimi močmi in sredstvi, in sicer v duhu Pija XII. in njegovih križarskih pohodov proti brezbožcem, toda nikoli nisem pričakoval, da se bodo tudi naši slovenski duhovniki s prižnic spustili v boj za odpravo zakona o razporoki in da bodo nekateri celo govorili o odkritem spopadu s komunisti pri čemer nima katoličan druge izbire, če hoče braniti svojo vero, kot da glasuje tako kot in skupno s fašisti — to je rekel prejšnjo nedeljo meni sicer dobro znani duhovnik v eni izmed cerkva dolinske občine.
Ni mi znano, koliko drugih njegovih sobratov je govorilo na podoben način, toda že en sam primer takšnega zastavljanja vprašanja razporoke zadostuje, da se resno zamislimo v problem bližnjega ljudskega glasovanja ki prihaja v težkem notraniepoli-tičnem trenutku, ko se stopnjuje novofašistični teror in pritisk na socialne, civilne in kulturne pridobitve povojne italijanske družbe.
Ali je res težko razumeti, da je referendum le del načrta za avtoritativni preobrat v državi, preskušnja, ali se da množice ločiti od strank in nato v imenu reda in narodovega zdravja izpeljati sicer nemogoče ustavne spremembe, ki očitno vodijo v centralistično obliko države, v režim trde roke, pd katere bodo imeli korist vsi tisti, ki so v zadnjih letih izgubili del svoje moči in vpliva, tako ekonomska desnica, ki odkrito nasprotuje socialnim pridobitvam, zlasti na sindikalnem področju in se zato brez moralnih zadržkov poslužuje fašističnega nasilja, tako politična desnica na čelu z Geddovimi reakcionarno usmerjenimi katoličani, ki se s svojimi državlianskimi odbori že pripravljajo, da bodo po starem, t. j. paternalistično vladali ljudem, tako predvsem oblastniško nastro-
jen in zato najbolj vpliven del cerkvene hierarhije, čigar razmerje do sveta, družbe, kulture in zgodovine se ni dosti spremenilo in ki hoče z vsemi sredstvi zatreti gibanje k prenovitvi Cerkve, ki ga je začel Janez XXIII.
Sprašujem se, kako naši duhovniki, upam, da ne vsi, nasedajo krilatici o komunistični nevarnosti in to v dobi od velesil strogo določenih vplivnostnih območij in ob dejstvu, da je Italija polna ameriških vojaških oporišč in ne nazadnje, da se protivijo ukinitvi zakona o razporoki tudi protikomunistično usmerjeni liberalci, republikanci in socialni demokrati?
Ali res ne vedo, da so v italijanskem parlamentu porabili dve leti, da so prediskutirali samo dva člena od skupnih 256, kolikor jih, če se ne motim, sestavlja osnutek družinskega zakona, ki bi seveda pomenil ureditev pomembnih socialnih problemov, začenši s pravičnejšo porazdelitvijo narodnega dohodka, nadalje ureditev problema optimalnega razmnoževanja prebivalstva in posredno vprašanja sodobne družbene, moralne in spolne vzgoje, kar že zdavnaj ne bi smel biti za katoličane tabu, ter zlasti ureditev vprašanja boljšega obveznega šolanja, tako da bi mladi rod imel čimbolj enake startne možnosti? Ali je tako težko razumeti, da to nikakor ni po godu krogom, ki se bojijo izgubiti svoje privilegije in ki so si znali pridobiti na svojo stran žal merodajni del cerkvene hierarhije, ki se boji, da bo v bolj laični in socializirani družbi izgubila svoj vpliv ?
Ali se ne zavedajo, da govorijo tradicionalistični katoliški krogi samo o družini kot osnovni celici družbe ter o pogumu in žrtvah zanjo, da pa spretno prikrivajo družbeno razsežnost problema, predvsem to, da bi sodobna družinska zakonodaja pomenila tudi večjo družbeno soudeležbo pri vzgoji ter pri poravnanju stroškov za vzgojo in vzdrževanje otrok, kar pa so krogi, ki so odšteli težke milijarde za zbiranje podpisov in kampanjo proti razporoki, dobro izračunali in sicer, da jih referendum mnogo manj stane kot aktivna in socialno občutljiva družinska politika?
Ali jih ne prizadene kot ljudi s sodobno narodno zavestjo, kar bi moralo odlikovati kristjane, da ljudje kot prof. Lombardi in njegova sestra govorijo, da je obramba svetosti zakona nacionalna dolžnost, češ da ima neraz-družljivost zakona svoje korenine v duši italijanskega naroda? Kako naj bi razporoka, do katere lahko pride v točno določenih primerih, rušila družino, čete itak davno ni več in kako naj obstoječi zakon o razporoki tepta otrokove pravice, če pa zakon nikakor ne oprosti staršev obveznosti in dolžnosti pri vzgoji in preskrbi otrok — kar pa ne ve-
lja za cerkveno razveljavljene zakone? Kako je.; sploh mogoče govoriti o svetosti in nerazdruž-Ijivosti zakona, če cerkveno sodišče nekatere zakone razveljavlja in če je razporoka obstajala že v Stari zavezi, če jo praktično z izničenjem zakonov priznava sama Cerkev, če jo imajo pravoslavci, protestantje, judje, muslimani, in čemu ni tudi pri njih razporoka kriva najhujšega zla?
Kako more katoličan dandanes, ko ima vse možnosti, da v praksi uresniči svoje versko prepričanje, še postavljati sebe nad ostale drugače misleče državljane in preprečiti, da bi nesrečna manjšina vsaj deloma lahko uredila svoje probleme? Kako more katoličan podpirati tiste, ki zlorabljajo pomanjkljivo opredeljeno ustavno pravico in ravno pri vprašanju, ki zadeva 6. člen Deklaracije o človekovih pravicah?
Sprašujem se, kakšen delež ima pri sedanji zablodi, upam, le del naših duhovnikov, tudi nekritično povzdigovanje načel in vrednot, kot da ne bi vsaka stvar imela neki pomen šele v razmerju do druge, sprašujem se, čemu se javno ne opredelijo tisti naši katoličani, ki so tudi spoznali, kako nekrščansko je pošastno sprenevedanje okoli razporo-je, kot da gre za konec civilizacije in krščanstva?
Ne zahtevam, da bi slovenski duhovniki na Tržaškem javno in odkrito zavrnili nečedno demagogijo svoje Ijierarhije, ki jih očitno manipulira, toda lahko bi bili vsaj pasivni in tihi, če že ne premorejo nekoliko civilnega poguma. Kaj pa je človeštvo in nič manj Cerkev brez svobode, brez spoštovanja osnovnih človekovih pravic, v tem primeru pravic neke manjšine? Ali ni krščanstvo predvsem oznanilo solidarnosti in dejavne pomoči človeku v stiski, kot so konkretno nesrečneži, za katere se zavzema državni zakon Fortuna - Basiini? Kako more duhovnik mimo te osnovne in najbolj plemenite sestavine krščanstva in kako se more mirno pokoriti oblastniškemu ukazu proti svoji vesti?
V tem trenutku, ko pomeni NF zaupanje v demokratični rrzvoj države, v sožitje različnih socialnih in idejnih sil, kar podpira velika večina Slovencev v zamejstvu in zlasti mladina, ki se je po mogočni manifestaciji proti fašističnemu nasilju opredelita za NE pri bližnjem referendumu, bi še nadaljnja podpora in agitiranje za «da» pomenilo toliko, kot se zavestno odrezati od rajbolj živega dela slovenskega naroda.
Slovenski zamejski duhovniki, ne dovolite, da tisti, ki so pred tridesetimi leti skušali pahniti slovenski narod v narodno smrt, ponovno skušajo to danes, povezujoč vas s tistimi, ki bodo tako kot v preteklosti mogoče kmalu stregli, če ne takoj, po naših življenjih, pa vsaj po naših, s težavo in ie delno, priborjenih pravicah!
VLADIMIR VREMEC
DANES DAN PREMISLEKA ZA 106.000 VOLIVCEV NA GORIŠKEM
PO STATISTIKAH OBMEJNE POLICIJE
Demokratične stranke in organizacije vabijo volivce, naj jutri glasujejo NE
Velik padec obmejnega prometa v prvih štirih mesecih leta
Tudi v aprilu zabeležili malo prehodov
Tudi demokristjan dr. Cian za ohranitev sedanjega zakona o razporoki
Danes bo vladal mir na propagandnem področju za referendum o razporoki. Na volišča bomo šli jutri, v nedeljo, ves dan in v ponedeljek. Volišča bodo ta drugi dan glasovanja odprta samo do 14. ure. V ponedeljek popoldne, in to verjetno zgodaj, bodo začela prihajati poročila o izidih referenduma in brez dvoma bomo že zvečer imeli točne podatke o referendumu v Gorici in v vsej pokrajini.
Danes imajo torej ljudje čas za premislek. Velika večina ljudi se je že odločila kako bo glasovala, obstajajo pa še vedno nekateri, ki se še niso odločili. Tokrat ni treba na glasovnici izbirati med znaki posameznih strank, niti ni treba pisati preferenčnih glasov. Tisti, ki so za ohranitev sedanjega zakona o razporoki, morajo prečrtati znak «NO» (NE).
Politične stranke so že zdavnaj dale direktive svojim članom in simpatizerjem ter volivcem. Demokristjani in fašisti delajo propagando za odpravo zakona o razporoki. Komunisti, socialisti, socialdemokrati, republikanci, liberalci in druge laične skupine pa hočejo, da bi zakon Fortuna - Basiini ostal v italijanski zakonodaji in zato vabijo svoje volivce, da prečrtajo na volišču na glasovnici znak «NO».
Mnenje o tem referendumu so povedale tudi druge organizacije, v prid eni ali drugi rešitvi. Za «Ne» so se v našem manjšinskem taboru, poleg političnih strank, odločili Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza in v njej včlanjena prosvetna društva, skupina slovenskih katoličanov na Tržaškem, slovenski odvetniki na Goriškem. Vse to ni seveda po godu urednikom Katoliškega glasa, ki so napadli vse tiste, ki so za ohranitev zakona o razporoki, torej za «NE» in v zadnji številki tega lista je tudi oster napad na gori-ške slovenske odvetnike, ki so zavzeli tako stališče.
KPI je svojo volilno kampanjo za ohranitev zakona o razporoki sklenila s sinočnjim zborovanjem na Trgu Cesare Battisti, kjer je tajnik mestne sekcije Boris Cocianni predstavil slovenskega govornika prof. Venceslava Devetaka in odv. Ne-rea Battella.
Prof. Devetak je v slovenščini dejal, da so reakcionarne in konservativne sile v italijanski družbi izsilile referendum prvenstveno zato, da bi potisnile italijansko politično os v desno. Pri uresničevanju tega cilja so jim priskočili na pomoč neofašisti, ki s kriminalnimi političnimi dejanji ustvarjajo napetost v družbi, da bi dosegli svoje protidemokratične in avtoritativne cilje. Na našem področju se mi-sovska politika uresničuje s pogrevanjem ozemeljskih zahtev do Jugoslavije, kjer je dobila celo podporo italijanske vlade. Fašisti so svoj napad usmerili tudi proti Slovencem, najprej s provokacijskim govorom Almiranteja v Trstu proti «slovenskemu bacilu», potem pa še z bombnim atentatom na slovensko šolo. Prof. Devetak je ožigosal tudi stališče Katoliškega glasa in slovenskih klerikalnih krogov v sedanjem referendumu ter je zaključil s pozivom, naj vsi Slovenci glasujejo NE, ker pomeni ta NE tudi glas proti fašizmu.
Odv. Battello pa je dejal, da je konservativni del KD z razpravo o razporoki potisnil v ozadje osnovne probleme naše družbe, kot so siab gospodarski položaj, mednarodni problemi itd. Ta referendum prihaja prav fašistom, ker jim omogoča, da dobijo v politični igri svoj prostor, ki so ga že popolnoma izgubili. Podrobneje je analiziral zakon o razporoki, ki ga je treba ohraniti, ker je dober in pravičen. Ta zakon ne razbija družin, če te družine obstajajo in so srečne, temveč sanira položaj tistih zakoncev, ki niso imeli več družine, ker so se zaradi najrazličnejših razlogov že zdavnaj razšli ter so si ustvarili nove družine. Odv. Battello je rekel, da se poleg laičnih tudi številne katoliške sile borijo za ohranitev zakona, Ker vidijo, da je ta zakon pošten in se zavedajo, da se prek referenduma uničujejo nauki koncila. Govornik je ob koncu rekel, da komunisti niso hoteli referenduma, pač pa Fanfani, da uveljavi integralizem KD in da spet dvigne konservativne in klerikalne sile v cerkvi. Če bi zmagal Fanfani. je dejal Battello, se bo nadaljevala politika razbijanja sindikalne enotnosti ter bo za podporo, ki mu jo nudijo pri uresničevanju njegovih političnih ciljev, podelil nagrado fašistom.
Obmejni promet na Goriškem je v mesecu aprilu zabeležil spet hud udarec. Prehodi so se znatno znižali, tako s potnimi listi kot s prepustnicami. če primerjamo letošnje številke prvih štirih mesecev z o-nimi v istem obdobju lanskega leta, opazimo hud padec prehodov. V prvih štirih mesecih tega leta je promet upadel za približno 80 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
Vzroki skrčenja prometa so vsem znani. Splošna ekonomska kriza, ki je zajela vso Evropo, je pustila svoje posledice tudi v maloobmejnem prometu. Podražitve bencinskih proizvodov in jestvin pa so povzročile, da je veliko goriških kupcev ostalo raje doma, kot da bi hodilo kupovat blago v trgovine v sosednjo državo.
Tudi pri jugoslovanskih bencinskih črpalkah ni več take avtomobilske gneče, kot je bila do lanskega leta, ko so dolge kolone italijanskih avtomobilov čakale, da si napolnijo rezervoarje s cenejšim bencinom. Zadnja podražitev goriva v Jugoslaviji je povzročila, da se Goričanom izplača kupovati bencin doma.

iimmiiiiiiiimmiijmmmiimiiiiiiiiimiiiimiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiuifimiiiiimiiiimiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiHHiiiiiii
PRIČANJE BOLNE PRIČE NA GORIŠKEM SODIŠČU
Claudio Napolitano ni v celoti potrdil izjav karabinjerjem in sodniku
Prihodnji teden bo najbrž razprava samo v torek
Vsekakor pa je za nas Slovence razumljivo, da nikakor ne moremo glasovati skupno s fašisti. Ti se potegujejo za odpravo razporoke iz čisto političnih razlogov. Hočejo doseči razdor med strankami leve sredine v Italiji in tudi razbitje dialoga med demokristjani in komunisti. Fašisti hočejo, da bi se stvari povrnile na staro, zato so med najbolj vnetimi zagovorniki odprave sedanjega Fortunovega in Baslini-jevega zakona. Slovenci smo s strani fašistov doživeli samo gorje, zato je tudi razumljivo, da bomo glasovali «NO».
Kampanja za referendum je bila tokrat v manjšem tonu. Zborovanj je bilo malo, več je bilo debatnih večerov, kjer je tudi publika sodelovala. Precej je v demokrščan-ski stranki aktivno sodelujočih ljudi, ki so javno povedali, da bodo glasovali «Ne». Tako je tudi sedanji načelnik KD v pokrajinskem svetu in nekdanji pokrajinski tajnik dr. Rolando Gian prejšnji večer na javnem zborovanju dejal, da bo glasoval «Ne». Pričakuje pa, da ga bo zaradi tega njegovega nastopa tajnik KD Fanfani dal pred razsodišče, kot tudi druge člane KD, ki so proti odpravi razporoke. Med temi je precej demokristjanov iz Tržiča, ki so podpisali javni proglas, v katerem vabijo volivce naj jutri glasujejo «Ne».
V zvezi s to izjavo dr. Ciana je včeraj zvečer tajništvo posoške krščanske demokracije objavilo izjavo, v kateri trdi, da je stališče dr. Ciana čisto osebnega značaja in da ostaja KD na pozicijah za odpravo razporoke.
Radovedneži so morali včeraj zjutraj ostati izven sodne dvorane goriškega sodišča v pritličju palače. V dvorano je sodnik D’Amato pustil le pričo Claudia Napolitana, zastopnike sodnega zbora in odvetnike, karabinjerje, obtoženca Furia Barocco in Giannija Mezzorano in časnikarje. Claudio Napolitano je bil namreč 26. maja 1972 zvečer v osmici v Ulici del Brolo in nekaj mesecev kasneje je karabinjerjem povedal, da je tam videl obtoženega Barocco. Na razprave v Trst ni mogel, ker je bolan. Zato so ga prepeljali na sodišče iz Ulice Ra batta 22. kjer stanuje, na sodnijo z rešilcem Zelenega križa.
Bil je v bolnišnici do prejšnjega petka in sodnikoma, stranskemu sodniku D'Amatu in ljudskemu sodniku Bucianu Pittonu, ki sta za to priliko prišla v Gorico, je dejal, da ni bil na ulici v zadnjih dneh. Odvetnik Battello ga torej ni mogel videti na goriškem Korzu pred nekaj dnevi. Morda je bil to njegov brat, ki mu je zelo podoben.
Na vprašanja sodnika D’Amata je odgovarjal v zvezi z dogodkom v osmici 26. maja 1972. V osmi co je prišel okrog 19. ure, pil je vino in se pogovarjal z drugimi gosti, ki jih je poznal. Morda po 19.30, časa se točno ne spominja, je videl na vratih dvorišča mladeniča, ki je pogledal goste, poleg njega pa je stal še drug, dolgolasi mladenič. Na vratih sta ostala le kako minuto, nato sta odšla. Ko so ga karabinjerji zaslišali 26. avgusta 1972, torej tri mesece kasneje, je dejal, da je bil mladenič na vratih Furio
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiitiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiifMiiiiiiimitiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliilHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiil
V OKVIRU ODPRTE GORIŠKE POLITIKE
Težnja po okrepitvi letališča ob Tržaški cesti
Usposobili naj bi ga za vzgojo pilotov in za prevoz helikopterjev v države Bližnjega vzhoda
Goriško letališče, ki se zaradi svoje lokacije tik meje, ne more razvijati, si je, tako vse kaže, poiskalo svoj prostor. Kakor izhaja iz pogovora, ki ga je imel deželni odbornik za prevoze Cocianni s predstavniki letališča, bo ta objekt služil za prevoz helikopterjev v države Bližnjega vzhoda, uporabljali ga bodo za sedež zavoda, ki usposablja pilote in ostalo osebje, potrebno za zračni promet, prav tako pa bodo na letališču odprli delavnico za popravilo letal.
Takšna namembnost letališča bi ustrezala vlogi, ki jo Gorica hoče odigrati navzven. Izgradnja takšne infrastrukture pa bi samo še bolj okrepila odprtost Gorice, ki se kaže zlasti s težnjami po izgradnji avtoceste, mejnega prehoda, uveljavitvijo železniškega prehoda ter z nekaterimi pobudami kulturnega in gospodarskega značaja.
Manza Cher, soproga predsednika kulturnega društva «Ivan Trinko», prof. Viljema Čema, je povila krepkega sina. Prijatelji in tovariši, ki nosijo s prof. Čemom skupne odgovornosti v narodnoobrambnem boju beneških Slovencev in vse slovenske skupnosti v Italiji, mu ob rojstvu prvorojenca iz srca čestitajo.
Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Betalski klub se doslej ni mogel razviti zaradi premajhnih finančnih sredstev in tudi zaradi premajhne pomoči krajevnih ustanov. Zaradi takšnega položaja se delavnica na letališču ne more razviti in ostaja na obrtniški ravni. Odbornik Cocianni je klubu zagotovil, da mu bo stvarno pomagal odpravljati nanizane težave.
Protest zaradi suspendiranja patra franzonija
Prejšnjo sredo je bilo v dvorani UGG javno zborovanje, ki so ga priredile napredne stranke in vrsta kulturnih krožkov, kjer je govoril pater Sandri o potrebi po razporoki v naši državi. Predavatelj na je v zadnjem trenutku nadomestil patra Giovannija Franzonija, ki ga je cerkev suspendirala «a divinis» zaradi njegove odprte miselnosti glede jutrišnjega referenduma.
Ob koncu zborovanja so predstavniki raznih krožkov, ki so organizirali večer, sklenili poslati protestno brzojavko cerkvenemu odboru Vatikana. V njej protestirajo zaradi odločitve cerkve, ki je s suspendiranjem patra Franzonija in njemu podobnih duhovnikov izpričala zaprto miselnost.
Barocca in tudi podpisal pred preiskovalnim sodnikom zapisnik. Včeraj pa je najprej dejal, da ne potrjuje takratnih izjav. Morda je bil človek, ki ga je videl le podoben Barocci. Na kasnejša vprašanja odvetnikov pa je dejal še enkrat, da ima danes dvome, če je bi! ta človek sploh Barocca. Vsekakor je dejal, da so mu karabinjerji povedali datum 26. maja. Povedal pa je tudi, da je Barocco videl v osmici nekaj dni pozneje v predpoldan-skih urah in da je takrat bil na dvorišču Brumatove osmice tudi policijski avtOiirrTo je 'povedal tudi državnemu pravdniku, stvari pa ni v zapisniku.
Napolitano je tudi rekel, da pozna tako Giannija Mezzorano kot Romana Resena. Njegove izjave pa niso doprinesle nikake novosti v razpravo, rekli bi celo, da so nekoliko ohromile težo obtožnice.
Proces se bo nadaljeval v torek zjutraj v dvorani tržaškega porotnega sodišča.
Sindikalne vesti
Delavke in delavci zaposleni v tovarni BACEGO v Gorici (to podjetje ima drugo tovarno v Rubijah) so včeraj stavkali dve uri. Protestirali so, ker vodstvo podjetja ne izplačuje ob predvidenih rokih, kar povzroča precej težav zaposlenim v tem obratu. Stavko je proglasila sindikalna federacija skupno s tovarniškim svetom.
Že več dni se vrstijo stavke v sovodenjski tekstilni tovarni. Sindikati protestirajo, ker jih niso prejšnji lastniki obvestili, da so tovarno prodali (sedaj je ta v lasti koncerna Costa iz Genova) in tudi «er niso rešene nekatere zahteve, ki so jih sindikalisti postavili še prejšnjim lastnikom. Kljub zahtevam niso doslej zastopniki novega lastništva sprejeli sindikalnih zastopnikov. Stavkovno gibanje se bo nadaljevalo.
Sestanek, ki je bil v Rimu, med sindikalisti in zastopniki koncerna SNIA, ni dal zaželenih rezultatov. Stavke se vrstijo v vseh tovarnah tega koncerna že od letošnjega februarja. Delodajalci niso hoteli niti na rimskem sestanku sprejeti delavskih zahtev. Zato bo v prihodnjih dneh v vseh tovarnah, tako tudi v Zdravščini, spet stavita.
V Bustu Arsiziu je bil v četrtek sestanek med sindikalisti in zastopniki tekstilnega koncerna Bustese. Prisotni so bili tudi sindikalni zastopniki podgorske tekstilne tovarne. Sindikati postavljajo razne zahteve, posebno v zvezi s plačami. Ponovni sestanek bo 21. maja. Ob tej priliki bodo delodajalci odgovorili na sindikalne zahteve.
• Na pobudo občinske uprave bo v dvorani trgovinske zbornice v torek, 21. t.m., ob 18.15 konferenca o cenah in potrošniku. Poročali bodo občinski odbornik Ferruccio Fantini, predsednik zveze industrijcev Remo Caselgrandi, ravnatelj zveze trgovcev dr. Antonio Scarano in zastopnik sindikatov E-lio Zuliani.
Tržiški kovinarji za pomoč Vietnamu
Kovinarski delavci na Goriškem bodo nabrali najmanj milijon lir za nakup šolske opreme za šolo v Vietnamu. Sklep je sprejelo tajništvo enotne federacije kovinarjev, ki se je pridružilo akciji za pomoč x vojni porušenemu Vietna-
mu. Denar bodo pobirali v vseh tovarnah na Goriškem.
Tajništvo kovinarske federacije je tudi sklenilo urediti nov sedež sindikata v Tržiču. Ta bo služil vedno večjim prizadevanjem sindikata, ki je, odkar je prišlo do sindikalne združitve, postal važen dejavnik v sindikalnem življenju.
Srečanje nekdanjih borcev zaščitnega bataljona 9. korpusa
Pripravljalni odbor za srečanje bivših borcev zaščitnega bataljona 9. korpusa NOV in POJ naproša bivše borce bataljona, da pošljejo čimprej svoje naslove občinskemu odboru Zveze združenj borcev NOV v Novi Gorici, Kidričeva 9.
Pripravljalni odbor namreč pripravlja prvo srečanje teh borcev, ki bo verjetno 21. julija v Čepo-vanu. V tem bataljonu je sodelovalo precej partizanov iz Trsta in s Krasa.
V	državni knjižnici odprt nov oddelek
V	goriški državni knjižnici v Ul. Mameli so odprli nov odsek, in sicer fonoteko. Imajo zelo moderne naprave za poslušanje gramofonskih plošč in precejšnjo dotacijo plošč s klasično in moderno glasbo. Vodstvo knjižnice vabi v ta novi oddelek zlasti mladino. Poskusno bo odprta fonoteka od torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure.
• V Tržiča so včeraj podpisali na
županstvu sporazum med zastopniki občinske uprave in sindikata pometačev. Ti že več kot mesec dni niso delali nadur, zato so se smeti kopičile. Po novem bodo delali vsak dan v predpoldanskih urah, dvakrat te densko tudi popoldne.
Zdravniško potrdilo za bolne volivce
Županstvo opozarja vse volivce, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri glasovanju za referendum, da lahko dvignejo zdravniška potrdila na zdravstvenem uradu, Ul. Mazzini 7. Urad bo odprt v soboto od 16. do 19. ure, v nedeljo od 6. do 22. ure ter v ponedeljek od 7. do 14. ure. Za vse informacije je treba zavrteti telefonsko številko 52-51.
Goriški župan vabi vse volivce, ki niso še dobili potrdila za ljudski referendum, ki bo 12. maja, naj jih dvignejo v občinskem volilnem uradu, ki je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Med glasovanjem bo urad odprt nepretrgano in bo izdajal, tistim, ki so jih izgubili, tudi kopije potrdil.
Okrogla miza o draginji
Na trgovinski zbornici bo v torek, 21. maja, okrogla miza, ki jo sklicuje goriška občina. O težavah potrošnikov zaradi draginje bodo govorili odbornik Fantini, predsednik industrijcev Caselgrandi, direktor zveze trgovcev Scarano ter sindikalist Zuliani.
V	mesecu aprilu je statistični u-rad obmejne policije zabeležil tele številke: s potnimi listi je prešlo mejo 45.295 ljudi, od katerih je bilo 22.159 Italijanov, 23.136 tujcev. V našo državo pa je prišlo 45.345 ljudi; od teh je bilo 21.280 naših državljanov, 24.065 pa je bilo tujcev. Če primerjamo te številke s podatki prejšnjega meseca, ugotovimo, da so se skoraj za polovico znižale. Do padca obmejnih prehodov je prišlo tudi s prepustnicami. Mejo je prekoračilo 167.739 naših de-želanov (v marcu tega leta jih je bilo 276.578); jugoslovanskih državljanov v naše kraje pa je prišlo 159.091 (181.581).
Sovodenjski nonet nastopi drevi v Šempetru
V	šempetrski kinodvorani bo drevi, v priredbi Zveze kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica, koncert oktetov, na katerem bodo nastopili primorski okteti, ki so z uspehom nastopili na reviji «Primorska poje» v Ilirski Bistrici. Na drevišnjem koncertu bo nastopil tudi Sovodenjski nonet pod vodstvom Zdravka Petejana. Nonet bo tokrat prvič nastopil v novih oblekah, ki si jih je prosvetno društvo «Sovod-nje» nabavilo s finančno pomočjo nekaterih ustanov.
Pohod po «Sclavanii»
Čedadska sekcija planinskega društva CAI je zaključila svoj teden, posvečen uporabi prostora v Nadiških dolinah. Priredila je tudi o-kroglo mizo o ekoloških vprašanjih ter v hotelu Belvedere razstavila fotografije beneške flore.
V prihodnjih dneh bo CAI izvedel še dve zanimivi pobudi. Njegovi člani bodo priredili turno smučanje z Bogatina, v pripravi pa je 40-kilometrski pohod, ki ga bodo priredili 25. avgusta in so mu dali furlanski naslov «Su e jù pa Scla-vania».
Izraz «Sclavania» je nedvomno furlanski, vendar ni najbolj primeren. Beneški Slovenci ga zavračajo, ker je žaljiv. Ker se tudi v dnevnem časopisju pojavljajo drugi udomačeni izrazi, bi prireditelji te športne prireditve ravnali pravilneje, če bi ga zamenjali.
Jtidhtb uiecUUdtwi
Dragi uredniki!
V četrtek smo lahko spet gledali in poslušali igralce Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta v našem Verdijevem gledališču. Vse je bilo lepo in prav, vendarle je tudi tokrat, kot že ob vseh letošnjih predstavah, motila skupina mlajših gledalcev na balkonu, ki je ves čas glasno klepetala, se krohotala in motila tako poslušalce v parterju kot igralce na odru. Čas bi bil, da bi prireditelji prepovedali tako motenje na balkonu.
Prosveta
Še danes in jutri sprejemajo v štandrežu, v baru Milan in v gostilni Romana, slike udeležencev fotografskega natečaja, ki ga prireja domača prosvetno društvo Oton Župančič. Slike bodo razstavili na spomladanskem prazniku, ki bo konec prihodnjega tedna Pilošču v štandrežu.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 19. maja, prvi le-tošnji spomladanski izlet na Polda-novec. Izlet bo veljal za eno prisotnost «planinstvo in šport za vsakogar».
Kino
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «Ba governante». T. Ferro in A. Belli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—21.30 «Ba stangata». P. Newman in R. Redford. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «El topo». Barvni film režiserja Alexan-dra Jodorowskega. Pretxivedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30—21.30 «Ba punition». K. Schuberk in G. Geret. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «UFO... anien-tare S.H.A.D.O. stop, uccidere Stra-kher». Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30- 22.00 «La ragazzina». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «UFO». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Wangyu l’imbattibile». Barvni film.
!\orn Gorica
SOČA Prosto.
SVOBODA «Mačke iz visoke družbe», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Kraljica za 1000 dni», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Krvavi poker», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci. tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, UL I. maja, tel. 73328.
X BLIŽNJEGA VZHODA
TIHA BORBA MED BEJRUTOM IN KAIROM
Tiha ekonomska borba med Bejrutom in Kairom okrog bodočega središča poslovnega življenja v arabskem svetu se vse bolj razvija. V trenutkih, ko se Egipt usmerja k bolj liberaliziranim gospodarskim tokovom, se libanonskih gospodarskih ljudi lotevajo neprijetni občutki, ker se jim verjetno zdi, da je njihova dosedanja nadoblast finančnih gospodarjev Bližnjega vzhoda s tem nekako postavljena pod znak vprašaja.
Medtem se je tudi bejrutskega pristanišča lotila vznemirjenost, ko je prevladalo mnenje, da bo — potem ko bo očiščen Sueški prekop — tudi pristanišče Fort Said v nekaj mesecih ponovno sposobno o-pravljati redni ladijski promet. Potemtakem bi se ladijski prevozniki že v najbližnji bodočnosti znašli pred neogibno nalogo, da se odločijo: ali preko Fort Saida ali preko Bejruta.
Nekateri poslovni ljudje pričakujejo, da bo resnejša konkurenca začela že v teku leta dni, drugi pa menijo, da ima Bejrut pred sabo še vsaj tri leta časa, da se oddahne, vse dokler obnovitev ter usposobitev Fort Saida ne bosta povsem dokončani. Pristaniški funkcionarji to zanikujejo in zagotavljajo, da bo Fort Saidu potrebnih še deset let, preden bo lahko tekmoval z bejrutskim pristaniščem. Vsi pa se strinjajo, da mora bejrutska luka neogibno povečati svoje sedanje kapacitete in opremljenost, zlasti še ladijski prostor, in poskrbeti za moderne naprave, kot je n. pr. kontejnerski terminal.
Bejrutska luka predstavlja središče za pretovarjanje blaga in tranzitno točko za velik del arabskega sveta, kar je sicer tudi razumljivo, če upoštevamo, da je najbUžja in najprimernejša za vzhodna arabska tržišča.
Razdalja bejrutske luke od Bagdada znaša 1000 km, od Riada 1.800, od Kuvajta 2000 km. Morske poti do teh dežel preko Sueškega prekopa pa so daljše in dolgotrajnejše. Spričo tega obstoji mnenje, da ima bejrutska luka v primerjavi s Fort Saidom določene prednosti. Druga prednost bi bila, po mnenju predstavnikov libanonskih pomorskih agencij, v dejstvu, da so tu bila vložena velika sredstva v izgradnjo ustreznega prometnega omrežja ter v izpopolnitev voznega parka. Dalje menijo, da je prednost Bejruta tudi v tem, da temelji libanonsko gospodarstvo na svobodni pobudi. Nekateri so mnenja, da bi sicer Fort Said v okviru napovedane egiptovske politike ustvarjanja svobodnih con utegnil postati bejrutski luki največji konkurent, toda obenem poudarjajo, da njihov egiptovski tekmec ne bo razpolagal s tem, kar oni označujejo za «akumulirano izkušnjo in človeški kapital».
Negativni dejavniki, ki niso v prid takemu razvoju, pa so: politične okoliščine v tem delu sveta, ne najbolj ugodni vremenski pogoji in preveliko število uradnih prazničnih dni v Libanonu.
Luka je bila n. pr. zaprta za promet ves maj 1973 zaradi spopada med libanonsko vojsko in Palestinci. Zatem je prišlo do oktobrske vojne, ko je bil praktično ves promet v bejrutski luki ustavljen.
Z opozarjanjem na te neugodne politične aspekte, libanonski poslovni krogi verjetno žele posredno povedati, da je uspešno tekmovanje s Fort Saidom do neke mere pogojeno z distanciranjem Libanona od palestinske zadeve, a morebiti tudi od drugih «občutljivih» problemov.
Vrh teh težkoč političnega značaja, so še nekatere tehnične pomanjkljivosti, tako ni n. pr. bej-
MHIIIIIIIIIIIIitllllllllllMIt MII It Itili llltlllllllllllllllilll
Medved, otrok in televizija
V francoskem mestu Melun je prišlo do nesreče, v kateri je bil težko poškodovan majhen deček. Hotel je pobožati medveda, ta pa mu je odgriznil roko. Uprava zoološkega vrta je zato obtožila francosko radiotelevizijo. V eni njenih oddaj nastopa namreč tudi dobrodušen medvedek, ki na koncu zaželi otrokom lahko noč. Poškodovani deček je menil, da so vsi medvedje tako dobrodušni in je v živalskem vrtu, kot rečeno, hotel medveda pobožati. Svojo o-troško zaupljivost je moral drago
rutska luka ustrezno opremljena za kontejnerski promet, zraven pa še carinska služba in predpisi ne gredo vštric s to obliko transporta, ker še naprej izvajajo prakso odpiranja in pregledovanja vsebine vsakega kontejnerja posebej.
Poslovni ljudje in ostali odgovorni dejavniki se zdaj zavzemajo, da bi čimprej pristanišče modernizirali in povečali njegove kapacitete ter naprave. Trenutno sta v izgradnji dve novi pristanišči.
Obstoji nadalje načrt za obnovitev prometa z deželami Srednjega vzhoda, z Indijo in Pakistanom. A izgube, ki bi nastala s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa, naj bi se, poleg drugega, krile tudi s povečanjem lokalnega prometa. Obstajajo indicije, na osnovi katerih je moč pričakovati, da se bo ta promet v doglednem času povečal za 11 -13 odstotkov.
Skupni promet bejrutske luke je 1 1973 znašal 3.537.404 tone, v 1. 1972 pa 3.341.199, kar predstavlja porast 6 odstotkov. Ustrezna stopnja porasta, primerjajoč leti 1972 in 1971, pa je bila 8,4 odstotka. Letošnji promet bo — kot predvidevajo — znašal okrog 4 milijone ton.
Toda ne glede na to, kakšne so težkoče in upi v zvezi z Libanonom in bejrutsko luko, prevladuje splošno mnenje, da gre za bistvene interese libanonskega gospodarstva in ugled Bejruta kot «vrat Azije».
Dolinsko slavje
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Jože Spacal La Lanternp
v «
Nocoj se bomo lahko neposredno spoznali sredi Trsta s slovenskim umetnikom, o katerem smo že nekajkrat pisali. V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 bo od nocoj pa vse do konca maja razstavljal svoja dela slovenski likovnik Jože Spacal, ki je eden redkih slovenskih umetnikov, ki se loteva tudi mozaika. Pravzaprav je mozaik njegova «posebnost» in se je z njim uspešno predstavil že večkrat. Tudi v tujini. Hkrati pa se Jože Spacal lepo uveljavlja tudi z grafiko.
Jože Spacal je, kot smo ob času poudarili, Kraševec in od tod njegova ljubezen do kamna kot umetniškega izrazila. Rodil se je pred 35 leti v Kostanjemci očetu kamnarju. Šolal m se je najprej na ljubljanski akademiji, nato pa se izpopolnjeval v Milanu na tamkajšnjih visokih šolah, kjer se je preizkušal tudi in predvsem v mozaiku.
Kot smo že rekli, se je predstavil že tudi v tujini in žel lepa priznanja v rimski strokovni kritiki. Tako je rimski «Il Popolo» pred letom dni pisal o njegovih delih med drugim: «To so dela prefinjene in žive lepote snovnosti in izrazite oblikovne zgrajenosti.»
Kritik rimskega «Momento Sera» pa je v svoji oceni o Spaca-lovih mozaikih zapisal med drugim sledeče: «Jugoslovanski u-metnik sicer izhaja iz velikih rimljanskih in bizantinskih vzorov, vendar je znal tehniko mozaika obnoviti s tem, da ji je vsilil nov dinamizem.»
nimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiJiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiimtiim
NAJ MENI ASTRONOM C. SAGA N
O možnostih življenja v vesolju
Človek bo odkril življenje na drugih svetovih še v teku te generacije. Tako meni ameriški a-stronom Carl Sagan, direktor laboratorija za preučevanje vesolja na vseučilišču Comell.
Astronom Carl Sagan je znan v Združenih državah in tudi v svetu kot eden izmed najbolj poglobljenih znanstvenikov na področju planetarnih ved. V svojem referatu na konferenci v San Franciscu je povzel še neki drugi aspekt teme. o katerj so razpravljali in o kateri je obširneje govoril tudi drugi znani strokovnjak, Cyril Ponnamperuma, ki sicer poučuje na univerzi v Ma-rylandu. Prof. Cyril Ponnamperuma meni, da bo človek s svojimi sedanjimi tehničnimi sredstvi v razmeroma kratkem času lahko «rekonstruiral» kemijski razvoj, ki je privedel do pojava življenja na našem planetu.» V trenutku, ko bo človeku omogočeno, da bo v epruveti ustvaril razmere, ki so pred davnimi, davnimi časi omogočile «rojstvo» življenja na Zemlji, bo lahko laboratorijske razmere, ki jih je sam ustvaril, primerjal z razmerami v vesolju, na drugih planetih oziroma svetovih, in iz tega tudi logično sklepal, ali so še kje drugje takšne razmere, ki bi o-mogočile nastanek življenja.
Tega problema pa se Sagan loteva še na drug način. Ko govori o možnosti drugih življenjskih oblik v vesolju, daleč od naše Zemlje, med drugim pravi tudi naslednje: «Živimo v trenutku zgodovine našega planeta, v katerem bo prvič mogoče napraviti poskuse, znanstvene eksperimente, ki nam bodo dokazali življenje drugod». Pred komaj pol stoletja, pravi ameriški znanstvenik, so bili vsi malone še otroško radovedni, če je še kje v vesolju možno življenje, toda tedaj človeku ni bilo dano, da bi kakorkoli preveril to morebitnost. Toda čez 50 let bo človeštvo doživljalo prav obratno, kajti tedaj ne bo nihče več na svetu podvomil o življenju na drugih planetih oziroma na drugih svetovih. Že osnovnošolski otroci bodo obdelovali snov o življenju na drugih svetovih, na drugih galaksijah, morda na bližnjem Marsu, seveda če bo prej življenje na Marsu odkrito.
S tem v zvezi profesor Sagan meni, da bo ameriškima sondama «Viking», ki bosta na Mars prispeli julija 1. 1975, kolikor bosta
mehko pristali, uspelo ugotoviti, a-li je na rdečem planetu kaka oblika življenja.
Znanstveniki, ki se s tem ukvarjajo, vedo povedati, da predstavlja Mars le eno izmed tolikih nebesnih teles, na katerih bi mogli iskati življenje. Pravzaprav Mars sam na sebi ne obeta veliko, zaradi svoje konfiguracije, v okviru našega sončnega sistema. Toda najbližji nam je in zato najbolj dostopen, hkrati pa človeku za sedaj ni treba in .mu tudi ni mogoče, da bi segal dlje za preverjanje domneve o življenju tudi izven našega planeta. Vrh tega se je Mars prav tako «rodil* pred 4 mi-l;jarclami in pol, torej v dobi, ko je nastajala naša Zemlja. Dalje je Mars zgrajen po vsej verjet-ncsli iz enakih «kozmičnih grad-bcml materialov», iz kakršnih je tudi naša Zemlja. Ne bi bilo razumno, je rekel dr. Harold Klain, predstavnik NASA na istem zasedanju. da bi se v enakih pogojih iz istih materialov ne mogel roditi enak rezultat, pa čeprav ne v vseh oblikah in ne hkrati. To velja vsaj za elementarna živa bitja.
Če upoštevamo sedanje možnosti, ki jih ima znanost na razpolago in sredstva, ki jih dajejo tako v Sovjetski zvezi kot tudi v ZDA za prodiranje v vesolje, ne more biti prav nič čudno, če bi zares že v razmeroma kratkem času prišli do resničnih dokazov o življenju izven našega planeta, pa čeprav ne o življenju v naši obliki, pač pa morda vsaj o takšnem, kakršno je bilo na Zemlji v davni dobi.
plačati.
flltllllllItllllllllllllllllllllllllllllllllllllItlllllllMIIIIIIHIMtllllMIIIIII'ltimi’IIIIMIIIinHIH^n^MM'^HHH^'HH^
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Napetost iin težave v poslu, ki ga opravljate skupno s svojimi sodelavci. Vaši nasveti bodo zelo upoštevani.
BIK (od 21.4. do 21.5.) Nastopile bodo težkoče v delu, v zvezi s katerim bodo prišle do izraza vaše sposobnosti. Poiščite si družbo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne hitite preveč, da bi zaključili neki posel, ker bi utegnili doseči nasprotni učinek.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite oprezni v pogledu novosti, lahko bi ostali neprijetno presenečeni. Ne zmenite se za opravljivce.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite previdni glede preveč laskavih ponudb. Ogibajte se težkega in neprijetnega dela zvečer.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Za dosego popolnega uspeha boste morali le nekoliko žrtvovati. Za-
upana vam bo skrivnost, obdržite jo zase.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V teku jutra boste imeli nekaj sijajnih zamisli, tudi zaslužili boste lepo. Prijeten večer z drago osebo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) Danes sreča ne bo na vaši strani, bodite previdni posebno v finančnih zadevah.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Težave v delu, ki pa jih boste z lahkoto premagali. Odložite neko potovanje, prejeli boste obisk.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes je posebno ugodna prilika za finančne operacije. Veselje in zadovoljstvo z najmlajšimi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neki spor bi mogel resno izpostaviti nevarnosti vaše načrte. Ne bodite pretirano občutljivi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dosegli boste lepe uspehe na področju, ki je sicer za vas novo. Povečajte krog svojih prijateljev.
SLOVENSKE Z OKTETOM GALLUS

.«v
Ml

vés Til
fi i
'ttm r
/t
PESEM MUZIKA —
— PLOŠČE KASETE
14 slovenskih z oktetom GALLUS
NOVOSTMI)
ansambel Lojzeta Slaka:
Glas njegov
v SPOMIN
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - Tel. 61792
KO SO DOLINSKI FANTJE PRETEKLO SOBOTO...
Mlaj je stal in zadonelo je: «Eno drevce mi je zraslo»
Letošnji mlaj je Dolinčane stal precej truda, gostje pa so bili deležni kvalitetnega pestrega zabavnega programa - Uspela razstava domačih umetnikov amaterjev
Ko so dolinski fantje preteklo soboto, nekaj po drugi uri ponoči, zapeli «Eno drevce mi je zraslo», je na glavnem trgu že stal bogato okrašen visok, rekli bi, kar veličasten mlaj. Po končani pesmi so zvonovi iz vašicega zvonika naznanili v tihi noči ne samo domačinom, temveč vsem prebivalcem breških vasi, da dolinski mlaj že stoji.
Koliko je bilo dela in truda, preden je bil letošnji mlaj postavljen sredi trga! Slabo vreme je oviralo vse delo. Vso noč je lilo kot iz škafa. Že na njivi «Pri križcu», kjer so fantje «našli» lepo košato češnjo, je bilu delo zelo naporno. Ko so češnjo najprej pripeljali, nato pa jo nesli na ramenih do trga, so bili že vsi mokri od dežja in znoja Med delom, ki je trajalo več ur. se je od časa do časa slišala na račun vremena kaka beseda, ki je v slovenskem pravopisu ni. Seveda je bil tudi kdo, ki je fante z lepimi besedami tolažil da bo naslednji dan vreme boljše. Če so fantje imeli smolo z vremenom v soboto ponoči, pa so imeli v nedeljo zadoščenje, da je prihitelo v Dolino veliko ljudi. V nedeljo popoldne je bilo v Dolini zares krpo. Mnogo stvari so dolinski fantje pripravili gostom. Od bogatega kulturnega sporeda pa do zabave. Lepa in zanimiva je bila razstava domačih slikarjev — amaterjev, čeprav prostor za to ni bil najboljši. Svoja dela razstavljajo: Zdenka Ota, Oskar Kocjančič, Lucijan Zonta, Stane Žerjal, Danilo Križmančič, Mirko Hrvatič in Evgen Pangerc.
Nastopi folklorne skupine iz Velenja, moškega pevskega zbora «V. Vodopivec» iz Ljubljane, koncert domače godbe na pihala, so bili dobro podani ter so navdušilo vse prisotne.
Proti večeru so se na «Siji» zbrali letošnji parterji in parterce ter v spremstvu «župana letošnje majence» in breške godbe odkorakali na trg pod mlaj, kjer so ponudili članom godbe in drugim pristno domačo kapljico ter začeli s plesom, ki je trajal do polnoči. Letošnji parterji so: Branko Štrajn, Fulvio in Viljem Slavec, Franko Oblak, David Ota, Mario Žafran in Valter Žerjal. Parterce: Sonja Prašelj, Damjana Ota, Anaroža Slavec. Rosana Je-rjan, Julijana Oblak. Mariza Svetina in Franka Olenik.
Čeprav vreme ni bilo jasno in sončno, se je kar dobro držalo do večera, tako da je bilo pri raznih stojnicah, kjer so prodajali domače vino, pršut, klobase, piščance in sipe «na dukotov način» vedno polno odjemalcev.
Tudi dve vaški gostilni sta bili polni gostov, tako da so imeli natakarji veliko dela.
Domači breški orkester je odlično igral razne valčke, polke in moderne skladbe, da je zadovoljil mlade in stare pare. Ples in prodaja domače kaplice na letošnji vinski razstavi kot tudi prodaja drugih specialitet so se nadaljevali še v ponedeljek do polnoči.
V torek proti večeru so se spet zbrali na «Siji» parterji in parterce ter ostali fantje in možje in odkorakali na trg pod mlaj. Na uraz «župana» so po dveh dneh zabave in veselja domači fantje mlaj podrli. Tega trenutka so bili najbolj veseli domači o-troci, ki so bili deželni pomaranč, limon ki kolačev. Nato je prišlo
še poslednje delo. Dolinski fantje in možje so pospravili in očistili trg ter vsi skupaj odšli v zadružno gostilno na prigrizek in kozarec domačega vina, kjer so se ob spremljavi orkestra vrteli do polnoči. S tem je bilo konec lepega dolinskega praznika, ki pri-, vablja vsako leto vedno več ljudi.
M. M.
Nasa mladež v Rižarni
Učenec slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu nam je poslal naslednji sestavek, ki ga radi objavljamo:
Bili smo v Rižarni Pravzaprav bi morali iti v Rižarno v ponedeljek, ampak zaradi nenadnega fašističnega napada na našo šolo smo izlet prestavili na torek.
Peti, četrii, tretji in drugi razred smo se odpeljali do Rižarne. Tam nam je gospod ravnatelj predstavil gospoda, ki je vedel veliko o Rižarni. Povedal nam je, kako je nastala, kako so jo Nemci preuredili v zapore in kako so tam ujetnike mučili.
Skoraj vsak učenec je imel nekaj rož, ki smo jih položili na pograde v celicah. Imel sem kratek govor, v katerem sem omenil, kako smo odgovorili s cvetjem in
ne z bombo kakor oni na naši šoli.
V celicah je bilo marsikaj takega, kar je kazalo na to, kako so trpeli ujetniki v njih.
Na	dvorišču	je	zelo lep	in
visok	spomenik,	ki	spominja	na
tovarniški dimnik. Na tleh so obrisi velike peči, kjer so kruti Nemci sežigali. ‘ KaJ ‘^o se pa morali umakniti, so jo raztreščili.
Cel	čas sem	mislil, kako	bi
bilo, če bi bil jaž ,e<iep_c>d tistih nacističnih žrtev, in da b; me vrgli	v tisto peč.	tako, da	bi
starši in sorodniki ne vedeli, kje sem. Zares strašno!
KAJETAN KRAVOS 4. razred šole Oto-n Župančič - Sv.Ivan
V japonskem mestu Hirošima deluje, kot znano, posebna bolnišnica za tiste, ki se zdravijo za posledicami eksplozije atomske bombe, odvržene na mesto iz ameriškega letala pred 30. leti. Uprava bolnišnice je zdaj sporočila, da je v njej umrlo 87 Japoncev.
Moškim, ki kade marihuano, grozi, da bodo ostali brez potomcev. Tako trdi znani raziskovalec, dr. William Masters. Najnovejše raziskave o povezavi mamil s plodnostjo so pokazale, da dolgotrajno uživanje marihuane zmanjša spolno moč za okrog 35 odstotkov.
llllllll■llll■■lllllllllllllll■llllllllll■llMlllllllllllllllllll■l•ll|||||Il^llllllllllllll■lllllllll■llllllllllllllllllll■llllll■lll
21.
C. GALE
V. HERCEG
9.30
12.30
12.55
13.25
13.30
14.00
17.00
17.15
17.35
18.30
18.55
19.20
19.30
20.00
20.40 20.50
22.00
22.40
18.30
19.00
20.00
20.30
21.00
21.50
9.30,
16.25
17.45 18.00
19.00 19.30
19.45
20.00
20.25 20.40
21.35
22.25
19.45
20.00
20.30
21.20
21.50
SOBOTA, 11. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
-	11.30 šola Poljudna znanost
Veliki poveljniki d.uge svetovne vojne: Harris Komični filmi Vremenska slika DNEVNIK
-	16.40 Šola DNEVNIK Izžrebanje loterije Program za najmlajše Otok kobilic
Zgodbe Flika in Floka Program za mladino Poljudna znanost
Obisk v muzeju: muzej v Izraelu Lutke
Nabožna oddaja
Kronike dela in gospodarstva
Vremenska napoved
DNEVNIK
Tribuna referendum
MILLELUCI
Glasbena oddaja z Mino in Raffaello Carrà
A - Z, dogodek, kako in zakaj
DNEVNIK
Vremenska napoved
DRUGI KANAL
Oddaja za učitelje DRIBBLING — Športna oddaja
Pianistka Marcella Crudeli izvaja Beethovnove in Chopinove skladbe
Pianistka Marcella Crudeli je bila rojena v Gondarju (Etiopija). Glasbene študije je dovršila v Italiji pod vodstvom Carla Zecchija in Giuseppa Piccolija. Izpopolnjevala se je v Švici z Alfredom Cortotom, nakar je z odličnim uspehom diplomirala na konservatoriju «G. Verdi» v Milanu, na glasbeni akademiji v Salzburgu in na Dunaju. Leta 1957 je zmagala na tekmovanju v Salzburgu, nato ji je bila dodeljena štipendija za študij v Avstriji. Razvila je intenzivno koncertno dejavnost po vsej Evropi in je sodelovala z vsemi najvažnejšimi radijskimi in televizijskimi ustanovami. Na recitalu, ki je na sporedu danes, bo predvajala sonato v Es-duru op. 81 Ludwiga van Beethovna, ki jo je skomponiral leta 1811 in jo posvetil nadvojvodi Rudolfu, svojemu prijatelju in podporniku. Ta sonata je znana tudi pod imenom «Les Adieux»; razdeljena je na tri dele: «Les adieux,» «L'ab-sence», «Le retour», ki se nanašajo na slovo, odsotnost in povratek, označujoč različna duševna stanja v zvezi z intimnostjo vsebine te slavne Beethovnove sonate. Nato sta na sporedu še dve Chopinovi deli.
DNEVNIK
INDIJSKI PRAZNIK RAM LILA
Program je bil realiziran ob priložnosti praznovanja v Be-naresu, indijskem svetem mestu. Ko pride jesen, se v Be-naresu, na bregovih Gangesa, zberejo ogromne množice ljudi, da bi tu prisostvovale spopadu med bogovi in hudiči. Gre za kolektivno predstavo staro štiri tisoč let, ki se ni spremenila vse do XVII. stoletja, ko je postala pisan tekst. Protagonisti te predstave so indijski bog, ki ima podobo opice, zatem Rama in Sita, ki je njegova izvoljenka. Ram Lila, kot se imenuje ta indijski praznik, poteka brez nekega ustaljenega kronološkega reda. Vse je prepuščeno improvizaciji. Indijski otroci igrajo Ramo in Sito, kot pri nas Indijance. To oddajo je režiral Joern Thiel.
CANNON — film Zadnje upanje
Conely je mlad prestopnik, ki se je poročil s hčerko nekega policaja (Loomis). Na zahtevo dveh roparjev je primoran poklicati svojega tasta v neko stanovanje. Ko se tu pojavi, roparja Conelyja ubijeta, Loomisa pa potolčeta, da pade v nezavest, puštivši na podu orožje, s katerim je bil zločin storjen, tako da bi se zdelo, kot da je tast umoril svojega zeta. Loomis je obtožen namernega umora, Cannon, njegov prijatelj, mu skuša pomagati.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.35, 12.00 Šola
Prirodoslovje, Marksizem, Nova matematika Rokomet: Krivaja — Partizan, prenos iz Sarajeva Obzornik
KJE IZVIRA NIL - Serijski film
Gledališče v hiši
Likovni nokturno: Gustav Janoš
Risanka
DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar 4 ASI — Zabavno - glasbena oddaja
Tretjo oddajo v novi zabavno - glasbeni seriji bo vodil član Drame SNG Ljubljane Dare Valič, pomagali pa mu bodo ostali trije asi, pa še Majda Kohek in Danilo Bezlaj. Gost oddaje bo zagrebški gledališki in filmski as Relja Bašič, peli pa bodo: Beti Jurkovič, Ivo Mojzer, Ditka Haberl, Rafko Irgolič, Majda Sepe. V koreografiji Janeza Mejača bo plesal balet SNG Ljubljana, nekaj veselih risb pa bo narisal karikaturist Božo Kos.
Cannon — serijski film DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Film iz serije «Ljubezen na podstrešju» — Dve večerni obleki DNEVNIK
«Morilec» — film iz serije Colditz
«Ujetnica» — film iz serije «V zadnjem trenutku»
«Party» — Baletna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo jih spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Pod farnim zvonom ; 19.40 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Radijski oder; 21.30 Vaše popevke; 22.30 Melodije v polmraku. TRST
7.30	Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 16.10 Furlanska kultura; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30	7.30, 12.30, 14.30	16.30,
17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Razvedrilo ob glasbi; 9.30 Minghet-tjev show; 10.45 Prijateljica Vanna, nasveti in glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Na dvojnem tiru; 15.30 Jugoslovanski pevci; 16.15 Poskočnice; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Za prijeten konec tedna; 20.00 Prijeten večer ato glasbi; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00 ,21.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče resne glasbe; 12.10 Lahka glasba; 13.23 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Srečanja z znanostjo; 16.30 G. B. Shaw: «Cezar in Kleopatra», radijska priredba; 19.42 Plošče; 20.40 Tribuna referenduma; 22.00 Ponovmo na sporedu.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta B. Lauzi in H.
Smith; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeno-go-vorni program; 11.50 Zbori iz vsega sveta: 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.40 Pogovor o gledališču; 16.35 Glasbeni inštrumenti; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Folk glasba; 18.35 Lahka glasba; 19.00 Plošča za poletje;
20.00	V spomin B. Giglija: «Boheme», opera; 21.50 G. D’Anzi in njegova glasba.
III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Radio za šole; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Zborovska glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki;
13.00	Glasba skozi čas; 14.30 Medigra; 15.30 Klavirske skladbe;
16.00	Madžarska glasba; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Aktualnosti o kinematografu in gledališču;
19.15	Vsakovečerni koncert; 21.30 Rimski koncerti.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Studio za najdene skladbe; 9.50 Predstavljamo vam...; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Glasbena medigra; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Kitara v ritmu; 18.45 Naš gost;
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino:
21.15	Majhni ansambli zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nezaupnica
Z nezaupnico, ki jo Je v Ottawi izrekel kanadski parlament liberalni vladi, se je končala petletna vladavina »slikovitega« premiera Pierra Elliotta Trudeauja. Pet let je dokaj dolga doba, v kateri je Kanada ob še vedno previsoki stopnji brezposelnosti in do nedavnega zelo zmerni stopnji inflacije prehodila zelo uspešno pot.
Kaj je zapečatilo usodo Tru-deaujeve liberalne vlaae? Predvsem dvoje »prozaičnih« dejstev: še vedno previsoka stropnja brezposelnosti in inflacija.
Pet in pol odstotka brezposelnih je za Kanado še vedno preveč, posebno še, ker je ta odstotek neenakomerno razporejen po veliki državi.
Do nedavnega je stopnja inflacije v Kanadi zaostajala za svetovnim povprečjem za približno poldrugi odstotek. V letih med 1955 do 1973 je naraščala letno le za 2,7 odstotka. Toda lani so cene poskočile kar za 7,5 odstotka, kar je za Kanado dosti.
Po volitvah leta 1968, na katerih so Trudeaujevi liberalci dobili absolutno večino, je novi premier izjavil: »Te volitve sc nas naučile, da je kanadsko ljudstvo željno reform« Toda štiri leta pozneje — na volitvah 30. oktobra 1972 — so si konservativci pridobili 35 novih sedežev.
Liberala so jih izgubili 40 in postali odvisni od dobre rolje nove demokratske stranke, ki si je priborila 31 mest v parlamentu. Takrat je Trudeau razporedil svoje »može« tako, da je »najboljši mož prišel na položaj, ki mu je v najbolj primernem trenutku najbolj ustrezal«.
Z novo demokratsko stranko je sklenil sporazum, da le ta ne bo paktirala s konservativno opozicijo v parlamentu in da bo podpri rala vlado. Ta sporazum je trajal samo osemnajst mesecev
V zamenjavo Je Trudeau takrat sestavil delovni program, ki se je nagibal k večji decentralizaciji države
—	v nasprotju z liberalno doktrino, a v skladu z željami konservativcev in nove demokratske stranke. Vendar je program izražal dovolj ekonomskega »nacionalizma«
—	strožje nadzorstvo nad tujim kapritalom — da je bil sprejemljiv za vse tri glavne stranke.
Zdaj se je labilno ravnotežje v kanadskem političnem življenju podrlo Nova demokratska stranka je gla sovala skujpaj z opozicijo in strmoglavila liberalno vlado Pričakujejo, da bo Trudeau razpisa^ nove parlamentarne volitve, ki bodo julija. Politično razpoloženje v Kanadi se očitno nagiba k spremembi, čeprav se najbrž malokdo slejpi, da bodo konser valiva kaj dosti bolj uspešni pri zaviranju inflacije, kot so bili liberalci. B. PAHOR
»Die Welt«, Hamburg
Ob predsedniških volitvah v Franciji: kriza golističnega gibanja je dosegla vrhunec — Prihodnost: politična sredina ali postopen zaton stranke golistov
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 8. maja. — Zakaj je dobil Jacques Chaban Delmas v nedeljo samo 15 odstotkov glasov, torej še enkrat manj kot njegov neposredni tekmec Giscard d’Estaing in trikrat manj kot Francois Mitterrand? Gotovo so deloma temu neuspehu krivi osebni vzroki, a glavni razlog za polom je nedvomno treba iskati v krizi, v razkroju golističnega gibanja. Kriza je dosegla vrhunec in vprašanje je, kako dolgo se bo golizem obdržal kot organizirana politična struja.
Jacques Deimas gotovo ni bil najboljši kandidat na svetu, čeprav je vprašanje, ali bi golisti zdaj lahko našli boljšega? Ne gre za to, da človek nt bi bil dovolj sposoben aii dovolj lojalen Chaban, kot mu običajno pravijo Francozi, je odšel pred dvema letoma iz Pari za izgnan in za njim je ostal vonj po škandalih, v katere so bile vpletene nekatere vid ne osebnosti iz UDR m deio ma tudi on sam. Vprašanje je sicer, ali m bil prisiljen oditi ravne toliko kot zaradi «ater« tudi zaradi svoje so cialne politike, ki je presega la koncepte Elizejske palače a tega vprašanja si volivci gotovo niso postavljali.
Bordojski župan se je za Kampanjo pripravil s.abše kot bi bilo mogoče pričakovati glede na to, da je ime) poldrugo leto časa in dobro ekipo ob sebi. Začel je z uno vo družbo«, čeprav vsak ro-klamni agent ve, da nobene ga gesla m mogoče uspešno uporabiti dvakrat. Končal je na sredi, med Mitterrandom in Giscardom, ne da bi si opomogel. Verjetno tudi za to, ker v oipolizaciji, h kate n so nemalo prispevali goli sti sami, za politično sredi no ni pravega mesta. Pred-
vsem pa se je golistični kan didat opiral skoraj izključno tia goushčno gibanje UDR, ki mu ljubezni ni vračalo Nasprotno, močna skupina »pompidolistov« je od prvega dne poskušala storiti vse da bi mu onemogočila zmago
Razcep v golističnem giba nju je zadnja posledica kri ze golizma, krize, ki se je začela leta 1968 in dozorevala vseh pet let Pompidoujeve vladavine. Maj 1968 je zavrnil golistični paternalizem Pompidou ni prisluhnil tem težnjam, ampak je s svojo notranjo politiko prej poskušal ustreči tistim, ki so omogoči li golistom, da so se junija 1968 z velikansko večino vrnili v parlament. Tako so počasi, skoraj neopazno od mirale tiste ideje, ki so lo čile golizem od tradicional nega konservatizma in mu zagotovile politični odmev, ki je presegal njegove socio loško-politične meje: partici pacija, regionalna politika vloga države v gospodarskem razvoju. Povečala se je vloga zasebnega in tujega kapi tala, socialna politika ni bila usmerjena k načrtni pre razporeditvi narodnega bogastva, ampak )e bila bolj v duhu drobtin z bogatinove mize: oblast se je še bolj
odmaknila od ljudstva, s katerim je golizem povezovala vsaj vez patriotizma, »določena ideja o Franciji«. In če je po Pompidoujevi smr ti 62 odstotkov Francozov iz razilo mnenje, da je treba nadaljevati zunanjo politiko, se jih je ravno toliko izreklo proti njegovi gospodarski In socialni politiki.
Skladno s temi premiki sta se v UDR oblikovan dve struji, k: bi ju lahko nekoliko poenostavljeno imenovali »tradicionalistična« in »pom-pidolisticna« Ti dve struji se nista jasneje pokazali in še manj organizirali, dokler je bil Pompidou na oblasti, za to pa se je v trenutku krize takoj pokazala razpoka. Tre nutno sta se obe »družini« spet zlili, ker hočeta ena premišljeno, druga po sili za gotoviti zmago Gicsarda d' Estainga. Vprašanje pa je, kakšno stališče bo UDR zav zela po volitvah.
Ce bo predsednik Mitter rand, bodo golisti pač del opozicije, če pa bo zmagal Giscard d’Estaing, bodo od nosi med njimi in pred sednikom bolj zapleteni. Alain Peyrefitte, za zdaj še minister za kulturo in nek danji generalni sekretar UDR, trdi, da »bomo zdaj
pač mi stranka 'da, toda’«, s čimer očitno namiguje na glede na to, da francoska ustava daje predsedniku republike 'elike pristojnosti.
Treba bo najprej videti, ah bo UDR sploh postala skupina pritiska. Čeprav je bila seja golistične poslanske skupine burna, in je bilo na njej slišati veliko ostrih besed na rovaš izdajalcev, se opazovalci ne morejo ubrani t: vtisa, da ni čisto jasno ali s» le tako imenovana »skupi na 4> ki je pod vodstvom notranjega ministra Chiraca že od začetka kampanje koketirala z Giscardom d’Es-taingom, vrnila v družinski krog, ali pa so se nemara drugi pridružili njej.
Ce bodo golisti ostali zvesti golizmu, bodo verjetno nastopali kot opozicija zno traj vladne koalicije, kajti jasno je, da sta golizem in giscardizem dve stvari. V tem primeru bodo golisti po stali politična sredina, če ne, pa se bodo, kot pravi ugled ni politolog Maurice Duver ger, zlili z neoliberalno des nico in postopoma izginili.
ANDREJ NOVAK
•	ifr-V. j;- .	,	•	.	'd
BERITE REVIJO
ovo politično tkivo
Portugalska: politično življenje v polnem razmahu — Resnični okviri za formiranje pravih političnih strank »pofašistične dobe« se šele oblikujejo
Po prevratu v Lizboni se je v časopisni terminologiji uveljavil izraz »pofašistična Portugalska«. Vojaška hunta sicer uradno še ni dovolila ustanavljanja strank, toda Spinola širokogrudno sprejema najrazličnejše politike, od katolikov do komunistov, prvomajske slovesnosti, ki se jih je v dobesednem smislu udeležila »vsa Lizbona«, pa so odkrile, da je politično življenje v polnem razmahu.
Zato se zastavlja vprašanje: katere politične stranke delujejo v pofašistični Por-tugalski, kaj predstavljajo in kaj hočejo?
Dva tedna po »dogodku« bi bilo še težko govoriti o političnih strankah v smislu, kot govorimo, ko gre za Italijo, Francijo ali kako drugo zahodnoevropsko državo. Stranke v pravem pomenu besede se bodo šele formirale iz gibanj, ki so ilegalno ali na robu ilegalnosti obstajala pod režimom Marcela Caetana; izjema sta komunistična partija Portugalske, socialistična stranka ter stranka levega centra bivšega liberalnega poslanca Millerja Guerre, ki pa je šele
DR. MARIO SOARES Socializem, ne reforma kapitalizma...
začetni delovni okvir za politično organizacijo, ki naj bi združevala liberalce, desne socialne demokrate in zmerne konservativce. Seveda obstajajo razne politične skupine ali gibanja: levi katoliki, ki jih v javnosti trenutno predstavlja prof. Pereira De Mourra, pa Demokratično gibanje Portugalske (MPD), ki je izšlo iz prejšnjega pol ilegalnega odbora za demokratične volitve, ki ga je Gaetano sprva dovolil, nato pa prepovedal in razgnal. Gibanje ima v programu, zdru-žiti v svojih vrstah komunistične simpatizerje in leve katolike, zahteva pa takojšen konec vojne v Afriki.
Potem so tu vsaj štiri skrajno levičarske organizacije, od katerih je pred prvomajskimi slovesnostmi opozorilo nase predvsem »Gibanje za reorganizacijo proletarske stranke«. Njeni pripadniki, v glavnem »maoisti-čno« orientirani univerzitetni študenti, so na letališču skušali preprečiti odhod vojakov v Angolo. Za razliko od drugih političnih skupin ta ekstremistična gibanja ne podpirajo vojaške hunte in jo imajo samo za nadaljevanje prejšnje diktature v milejši in znosnejši obliki. Tako socialisti kot komunisti smatrajo, da bi nasilno delovanje teh skupin lahko služilo kot povod za nasprotni udar politično poražene skrajne desnice.
Obstajajo tudi manjše skupine monarhistov, ki so bile za časa Caetanovega režima v taboru tiste opozicije, ki jo je režim iz taktičnih razlogov enkrat toleriral, drugič razpustil :n preganjal.
Kot rečeno so to šele okviri za formiranje pravih političnih strank; to se bo zgodilo najbrž šele potem, ko bo oblast prevzela začasna civilna vlada, kar bi se moralo po obljubi vojaških voditeljev upora zgoditi do 16. maja. V pravem smislu formirani sta torej le dve stranki: komunistična in socialistična.
Komunistična partija
Ustanovljena je bila leta 1923. Mnogi pravijo, da je to najmanj znana, pa najbolje strukturirana komunistična partija v zahodni Evropi. Njeno glasilo »Avame«, ki je v usodi, kakršno doživ-Ijajo vsi ilegalni revolucionarni časopisi, nepretrgano izhajalo od samega začetka, ne da bi ga diktatorski režimi mogli odkriti in uničiti, je tokrat prvič legalno izšlo v Lizboni.
V zgodovini KP Portugalske sta za zunanji svet zapisani predvsem dve imeni. Bento Concai ves, kovinar in generalni sekretar ter Alvaro Cunhal, ki ga je na tem mestu nasledil, ko je Salazarje-va tajna policija PIDE 2. septembra 1940 Gongalvesa v ječi ubila.
Alvaro Cunhal z ilegalnim imenom »Duarte« se je rodil v univerzitetnem mestu Co-imbra 10. novembra 1913.
Mladi pravnik je bil z 19 leti sekretar komunistične mladine. Leta 1936 ga srečamo v Španiji, kjer v imenu univerzitetne mladine plete stike z oblastmi j-epublikanske Španije. Salazarjeva policija ga je 1937 po vrnitvi na Portugalsko aretirala. V ječi se posveti organiziranju odbora za obrambo političnih jetnikov in idejno zasnuje široko protifašistično fronto.
Leta 1940, po umoru Gon-calvesa je kljub mladosti izvoljen za generalnega sekretarja. V globoki ilegali ustanavlja široko protifašistično fronto, ki jo je potrdil kongres KP Portugalske 1943; v njej so vsi napredni elementi — delavci, kmetje, napredno meščanstvo in katoliki. KP Portugalske je že takrat zahtevala pravico do samoodločbe v vseh kolonijah.
Policija je znova aretirala Alvara Cunhala 25. marca 1949; sodišče ga je obsodilo na 20 let zapora, ki naj bi jih preživel v trdnjavi Feniche ob atlantski obali. V zaporu je preživel 11 let, od teh osem v samici, v kateri mu je voda ob vsaki plimi segala do kolen ... Dne 3. januarja 1981 mu je z devetimi tovariši uspelo pobeg niti; nekaj mesecev se je skrival na Portugalskem, potem je odšel v Moskvo in Prago, a nikoli ni izgubil stika z živo portugalsko stvarnostjo.
Dolga leta je bila glavna naloga kadrov, graditi partijo in jo obdati z trdnim obrambnim zidom simpati. zerjev; v zadnjih letih pa se Je partija posvetila organiziranju dezerterstva med vojaki, ki so jih pošiljali v kolonije.
Mnogi so bili po prevratu resnično začudeni, ko so odkrili, kako globoke simpati. je uživajo komunisti tudi med nižjimi oficirji. In nemara ni naključje, da se Je Alvaro Cunhal ob prvomajski slovesnosti peljal po lizbonskih ulicah na tanku, zasutem s cvetjem.
Socialistična stranka
Zgodovina in pot sociali, stične stranke Portugalske je nekoliko drugačna. Njen vodja dr. Mario Soares z nestrpno kretnjo zavrača vsa kogar, ki govori o portugalskih socialnih demokratih.
Socialni demokrati so za reforme v kapitalizmu, ml pa smo za odstranitev kapitalizma, za socialistični sistem v demokratični Portugalski, ki bo del demokratične Evrope«, je leta 1970 dejal v Lizboni našemu dopisniku Bogdanu Šaleju.
Mario Soares, rojen leta 1924 v meščanski, liberalno in republikansko usmerjeni družini, se je v gimnazijskih letih, ko so ga vtaknili v fašistično mladinsko organizacijo »Mosidade portuguesa«, kjer je moral paradirati v zeleni srajci in sivih hlačah ter pozdravljati po fašistično, usmeril izrazito protifašistično. Na univerzi ga srečamo med aktivnimi proti-fašisti, ko sodeluje v števil, nih akcijah, ki jih je organizirala komunistična partija. Protifašistična aktivnost, demonstracije proti odpiranju koncentracijskih taborišč, pa zagovorniške filipi-ke proti fašističnemu nasilju, ki jih je imel kot odvetnik ko je branil skoraj vse portugalske protifašiste, vključno z generalom Hum-bertom Delgadom, ki ga je PIDE leta 1965 zahrbtno ubila na portugalsko-španski meji, vse to mu je prineslo dvanajst aretacij, pa izgnanstvo, najprej na otoku Sao Tomé v Afriki, potem pa v Franciji.
Ko je Marcelo Caetano hotel ustvariti videz liberalnosti, mu je za kratek čas dovolil vrnitev na Portugalsko, a ga je spet izgnal, ko je Soares nedvoumno obtožil režim fašizma in skušal volilno farso spremeniti v prave volitve.
Mario Soares ima odlične zveze z vsemi zahodnoevropskimi socialisti. Ko se Je po prevratu 25. aprila pripeljal v Lizbono, ga je pred kolodvorom pozdravila več desettisočglava množica, kateri je na pozdrave po churchillov-sko odgovarjal z dvignjenima prstoma v obliki črke »V« — zmaga.
Kot komunisti so se tudi portugalski socialisti takoj In nedvoumno izrekli za neodvisnost portugalskih kolonij. V Londonu se je Soares o tem že pogovarjal z voditeljem angolskega odporniškega gibanja Agostinhom Ne-tom. V notranji politiki pa vidi perspektivo za portugalsko demokracijo v samoup. ravnem socializmu, ustreznem portugalskim okoliščinam in portugalski stvarnosti.
MIRAN ŠUŠTAR
1100 let Islandije
Raj za ljubitelje knjig
Na glavni ulici v Reykjaviku je več knjigarn kot restavracij in bifejev
Od našega skandinavskega dopisnika
STOCKHOLM, maja — Islandija je čuden otok v severnem Atlantiku: po površini je petkrat večja kot Slove-nija, a 'ima komaj 2071100 prebivalcev Parlament je najstarejši na svetu (star 1044 let), besedna umetnost pa je na tako visoki ravni, da Islandcem lahko zavida marsikateri večji narod.
Ko Islandci potujejo po svetu, jih tujci seveda sprašujejo o njihovem malem najodu vse mogoče: »Kateri jezik pa govorite?« In ko Islandec odgovori: »Islandščino,« se tujec navadno začudi. »A tako, imate tudi svoj jezik!« Tujec nato morda vpraša, ali je ta jezik podoben danskemu ali norveškemu, nakar Islandec odvrne, da je ravno nasprotno: iz islandščine izvirajo vsi ostali skandinavski jeziki-In ker se je v teku stoletij islandščina le malo spreminjala, lahko Islandci prebirajo sedem sto let stare norveške rokopise z enako lahkoto kot svoj dnevni časopis, medtem ko se Norvežani lahko naučijo tega samo na univerzi.
Islandci se močno zavedajo, da je ravno njihov jezik — skupaj s stoletno književnostjo v tem jeziku — tisto, kar je osnovna značilnost islandskega naroda.
Islandci si zato Izredno prizadevajo, da bi ohranili svoj jezik. V današnjem svetu, ko so mednarodni stiki vedno tesnejši in ko sodobna tehnika — na primer RTV postaja za ameriške čete blizu glavnega mesta Reykjavika — ogroža tudi islandsko kulturo, je skrb za Jezik postala še posebno nujna. Številni narodi reagirajo na širjenje stikov s tujino tako, da v svoj jezik sprejemajo tuje izraze.
Islandci se tej preprosti rešitvi
upirajo. Na univerzi v Reykjaviku deluje »odbor za nove besede«, Katerega naloga je sestavljati nove domače besede, ki bi ustrezale tujim pojmom. V islandščini se televizija imenuje »sjOnvarp«, radio pa »Utvarp« In ko so na Islandiji pred mnogimi leti napeljali prve telefone, so ljudje videli ta nov izum predvsem v obliki žice, napete med drogovi Islandska beseda za telefon zato ni »telefon« ali kaj podobnega, temveč »simi«, kar pomeni »tanka nit«.
Omenjeni odbor se ukvarja predvsem z umetnim sestavljanjem novih besed, ki so potrebne v vsakdanji rabi. Za ozke specialnosti znanja je seveda težko sestavljati veliko število domačih Izrazov, zato Islandci raje berejo tuje knjige v izvirniku, kot pa da bi jih prevajali. Vsak Islandec zna namreč vsaj dva jezika, angleščino in pa enega skandinavskih jezikov Toda včasih se seveda zgodi, da univerzitetni odbor objavi domače izraze v celi stroki. Pred nekaj leti so objavili seznam novih domačih besed s področja letalstva in letalske tehnike.
Islandija je raj za juriste.
Islandščina, Id je ena od korenin islandske narodne zavesti, pa je hkrati tudi velika ovira za spoznavanje islandske književnosti. Islandci so najmanjši narod v Evropi in njihovega jezika ne govore nikjer drugje. Tujih prevajalcev za ta jezik je zelo malo. Zato se zgodi zelo redko, da islandski književniki uspejo prodreti skozi »šivan-kino uho« prevajalskih ovir in postanejo znani v tujini.
Vprašanje, ki se vedno pojavlja v razpravah o islandski kulturi, sè nanaša na izolacijo. »Ali ni težko biti pisatelj, če je človek tako daleč?« tujci navadno previdno sprašujejo. »Daleč?« odvrnejo Islandci. Da, saj imajo prav: daleč? Od srednjeevropskega kulturnega dogajanja? Od japonskega? Ali od svetovnega? Zdi se, da je vprašanje
o kulturni izolaciji postavljeno narobe.
Ne gre namreč za bližino ah oddaljenost, temveč za pogostnost stikov s tujino. Res pa je, da so prometne zveze imele v islandski kulturni zgodovini vselej veliko vlogo.
V 8. in 9. stoletju, ko so norveški Izseljenci naselili Islandijo, je bilo kolonizatorjem potrebno veliko število ladij za čezoceansko plovbo. Na otok se je priselilo okoli 50.000 ljudi Zgodovinarji menijo, da je bilo leta 1000 na Islandiji okoli 2000 ladij, ki so bile sposobne pluti čez ocean Naravni pogoji na otoku so zahtevali od prebivalcev, da so vzdrževali obsežno trgovino z Dansko. Anglijo in državami celinske Evrope. Islandci so bili v srednjev veku torej veliki popotniki Islandski izraz za »neumen« je prvotno pomenil »tisti, ki nikoli ne potuje zdoma«. V višjih slojih islandske družbe je bila vselej važna naloga vzgoje ravno v »spoznavanju tujih šeg in navad« Iz te odprtosti je rasla tudi stara islandska književnost, tako imenovane »sage« iz 12. stoletja.
Toda Islandija ni imela velikih gozdov, zato Je bilo vedno teže najti les za obnovo ladjevja. Okoli leta 1300 niso imeli Islandci nobene lastne lad Je več. njihova trgovina pa je popolnoma prešla v tuje roke. Kasneje so imeli Danci tudi uraden monopol nad trgovino. Islandija je bila dolga stoletja v kulturni izolaciji, zato je bilo tudi razumljivo, da so se pod pritiskom danske nadvlade zatekali v svojo tradicijo. Ljudje, tudi preprosti kmetje, so zbirali stare rokopise, jih pre-nisovali in zvečer ob sveči na glas orebirali. V znani knjigi popotnih zapisov iz leta 1752 (Eggert Olafsson: »Ferdabok«) piše:
»Najpametnejša in najbolj koristna zabava Islandcev je brez dvoma pra stara navada branja starih zgodb. Ko zvečer prižgejo luč, izobraženi mladenič ali tujec bere na glas. če kmet
ljubi stare zgodbe, si od sosedov ali znancev izposodi toliko knjig, da zadostuje za vso zimo.«
Islandija je dobila kontrolo nad svojo zunanjo trgovino šele leta 1916 Danes, ko se Islandci lahko v petih urah z letalom prepeljejo v New York ali Pariz. Islandija ni več prometno izolirana Toda stare navade, ljubezen do književne tradicije, so ostale.
Knjige so v stanovanju nepogrešljive
Njdrdur Njardvik, pisatelj, član radijskega sveta in profesor islandske književnosti v Reykjaviku, je med svojim obiskom na Švedskem povedal:
»Nisem ravno star, 35 let, toda ko sem bil otrok, smo vsi v družini prebirali stare sage, ne samo eno ali dve, temveč vse po vrsti. Spominjam se, da sem prebral vso staro islandsko prozo, ko sem bil star dvanajst let. In to še ni bilo vse: igrali smo se junake iz teh starih zgodb, ne kavboje, temveč viteze z meči in suhcami Da nes to med mladino izginja, toda bra nje starih zgodb je še vedno obvezno berilo v vseh šolah.«
Tudi nekdanji bralni krožki niso zamrli Iz njih so se seveda razvile ljudske knjižnice.
Knjige — predvsem seveda sage, pa tudi domača in tuja sodobna knji ževnost — so na Islandiji danes nepu grešljivi del opreme v stanovanju Ni ga človeka, ki ne bi imel vsaj nekaj metrov knjig. Eden od znancev mi je povedal za mladega fanta, ki se je sklenil preseliti v svoje stanovanje; ker je dotlej prebiral očetove knjige, je oče rekel sinu, naj si na njegov račun v knjigami izbere štiri metre knjig, ki so mu najljubše Seveda, za islandske razmere bi bilo naravnost nenormalno, če fant v svojem stanovanju ne bi imel tudi svoje knjižnice
Ali pa na glavni ulici v Reykjvaiku-knjigarne so bolj številne kot bifeji in restavraciie. Ali pa človek odpre dnev ni časopis in zagleda, kako univerzi tetni profesor in ribič objavljata svoji celostranski razpravi o surrealizmu v sodobnem islandskem romanu.
Islandski Nobelovec
Pisatelj Thor Vilhjalmsson pripoveduje o strojniku, s katerim se Je v mladosti vozil na isti ladji: z vsakim profesorjem se Je lahko pogovarjal o zgodovini islandskih sag. Tretji strojnik na isti ladji pa se nikoli ni odpravil na morje, ne da bi vzel s se-
boj Strindbergova zbrana dela In tako naprej.
Kako pa je s sodobno književnostjo? Kot rečeno, zaradi prevajalskih težav slabo. Najbolj znam sodobni pi satelj je Laxness, dobitnik Nobelove nagrade za književnost.
Islandci se radi šalijo in pravijo »Ce gledamo statistično, smo mi naj bolj literaren narod na svetu Imamo enega nobelovca na 200.000 prebivalcev Ce bi Slovenci hoteli biti na enaki ravni, bi morah imeti 7—8 Nobelov cev. Američani pa nič manj kot tisoč «
Halldor Laxness je seveda — v jeziku mladih leteratov — »sveta krava« sodobne islandske književnosti Njegova avtoriteta se je začela krhati šele pred nekaj leti, ko je nastopila nova generacija pisateljev
Njordur Njardvik, pisatelj in literarni zgodovinar, pravi o Laxnesso vem vplivu naslednje:
»Pred prvo svetovno vojno je bil Laxness pisatelj, ki so ga imenovali modernista. Takrat je pisal ekspresionistično, skoraj surrealistično. Ce bi se ta težnja nadaljevala, bi bila sodobna islandska književnost danes čisto drugačna kot je Toda težko je reči, zakaj je Laxness nato začel pisati drugače. V tridesetih letih je objavil socialistične romane, ob koncu tridesetih let pa so ga popolnoma prevzele starodavne sage. To se vidi v romanu Islandski zvon, ki temelji na resničnih dogodkih iz 17. in 18. stoletja.
Laxness je pisal tako, kot so verjetno pisali islandski avtorji pred sedem sto leti, to se pravi, dokumentarno pripoved prepleta s čisto izmišljenimi vložki. Zaradi tega je starodavna epika dobila v sodobni islandski književnosti naravnost prevladujoč vpliv. Drugi domači pisatelji so živeli in delali v Laxnessovi senci, zato so se le težko uveljavili. To je tudi razumljivo, saj je Laxness brez dvoma naj-večji sodobni pisatelj na Islandiji, ne glede na to, kaj si kdo misli o njegovih političnih stališčih. Toda zdaj se mi zdi, da Laxness nima pravega odziva pri mladi generaciji bralcev To ni nič čudnega, saj je star več kot 70 let in ima za seboj okoli petdeset knjig.«
Mladi pisatelji hodijo po drugačnih poteh kot Laxness. Po mnenju profesorja Njardvika obstojajo v sodobni književnosti Islandije tri smeri V prvo sodijo avtorji, ki opisujejo pre obrazbo Islandske družbe. Ta preobrazba je bila izredno hitra: po britanski vojaški zasedbi leta 1940, ameriški za sedbi leta 1941 in Islandski priključitvi k paktu NATO leta 1949, se je dežela odprla političnim, gospodarskim in drugim vplivom iz tujine. V borih desetih letih ie iz revne kmečke družbe nastala urbanizirana država z vi
sokim življenjskim standardom Ena skupina pisateljev opisuje torej to preobrazbo, pa tudi kulturni vpliv Amerike.
K drugi literarni smeri sodijo avtorji. ki pišejo čisto politična dela Laxness je že leta 1948 napisal roman »Atomska postaja« ki ie bi) oster napad na tedanje islandske politike, a žal ni imel odziva No, zdaj Je proza s politično tendenco v polnem razcvetu Pogostna tarča kritike Je ame riško letalsko oporišče blizu Reykjavika Pa ne samo to. temveč tudi provincializem in nasprotja med generacijami, ki se po mnenju nekaterih avtorjev kažejo v islandski notranji politiki.
Tretjo smer pa zastopajo avtorji, ki predvsem eksperimentirajo s formo To so pisatelji, ki skušajo popolnoma prekiniti vse stike z islandsko tradicijo. Mednje sodi na primer Thor Vilhjalmsson 48-letni avtor, ki ie nekaj časa študira) na Sorboni v Parizu, nato pa več let preživel na evropskih obalah Sredozemlja. Njegovi nekoliko surrealistični romani so zelo priljubljeni v vsej Skandinaviji.
Toda na Islandiji ni lahko biti poklicni pisatelj, ko pa ima skoraj vsakdo doma v predalu kup neobia vi Jenih rokopisov Od vsakega domačina ljudje pričakujejo da bo na ukaz in v hipu napisal pesem, bodisi kot izraz konkretnega skupnega doživetja ali pa ob pogrebu, praznovanju rojstnega dne ali poroke.
Razen tega je na Islandiji tako malo pisateljev ki se lahko preživljajo samo s pisanjem književnosti, da ;ih je moč našteti na prste ene roke. Islandsko iezikovno področje šteie komaj 210 000 prebivalcev zato Je domače tržišče zasičeno s knjigami.
Sigurdur A. Magnusson, predsednik združenja islandskih pisateljev, upravičeno pravi: »Mi imamo najstarejšo književnost v Skandinaviji, a hkrati tudi naslabše delovne pogoje za pisatelje.« Televizija, na primer, plačuje tako slabe honorarje, da so islandski pisatelji hoteli minulo zimo napovedati avtorsko stavko.
Za konec pa še zanimivost: združenje pisateljev ima samo dva člana — namreč dve društvi pisateljev, eno levičarsko usmerjeno in eno konservativno. 2e več kot deset let so vsi poskusi združitve zaman.
Tudi politična razcepljenost je značilna za ta majhen narod na severu Atlantika, ki nima ne svoje vojske ne svoje tiskovne agencije, a ima naj starejši parlament na svetu in presenetljivo ljubezen do besedne umetnosti.
Mitja Jermol
PRIMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
Slovenski
glasbeni
dnevi
Prihodnji teden prva domača prireditev festivalskega značaja
Za »poskusni kamenček, ki naj steče po strmini, zato da bi vzbudili širše zanimanje in podporo vseh, ki bi to morali podpreti«, je označil direktor Slovenske filharmonije Darijan Božič prireditve prvih slovenskih glasbenih dnevov, ki se bodo od 13. do 20. maja zvrstili v filharmonični dvorani v Ljubljani. Na tiskovni konferenci pod veliko Vavpotičevo sliko slovenskih skladateljev so Božič in nekateri navzoči skladatelji in izvajalci razgrnili program tega festivala, ki še ni festival, in izrazili upanje, da bo to vendarle« začetek za nekaj več«.
Po koncertu simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 13. maja v spomin lani umrlega Lucijana Marije Škerjanca bo v torek, 14. maja koncert zagrebškega godalnega kvarteta s sedmimi skladbami sodobnih slovenskih avtorjev. V sredo, 15. maja, bodo komorni zbor in instrumentalisti SF pod vodstvom dirigenta Lojzeta Lebiča in ob sodelovanju vokalnih solistov ter Slovenskega okteta izvedh najprej nekaj starih slovenskih skladateljev, začenši z Gallusom, nato pa krstno izvedbo Ježeve kantate »Pogled zvezd«. V četrtek, 16. maja, bo prvič v okviru abonmajskega koncerta SF ansambel »Slavko Osterc« pod vodstvom Iva Petriča nastopil s programom slovenske glasbe. V petek, 17. maja, bo koncert Slovenskega okteta s prerezom slovenske vokalne glasbe. V ponedeljek, 20. maja, bo simfonični orkester SF ob sodelovanju moškega zbora APZ Vinko Vodopivec, v torek, 21. maja, pa bo komorni zbor SF splet zaključil s koncertom v počastitev 60-letnice skladatelja in enega prvih pobudnikov Slovenske filharmonije Rada Simonitija. V okviru prireditev bo tudi razstava portretov slovenskih glasbenikov, kot jih je videl karikaturist Borut Pečar.
Skladatelj Primož Ramovž je menil, »da postaja tak festival že nuien z ozirom na sedanji razvoj slovenske ustvarjalne in poustvarjalne glasbe, ki je prav zdaj dosegla izjemno visok vzpon.« Skladatelj Ivo Petrič je izrekel priznanje Filharmonik za uresničitev izredno važnega poslanstva pri razvijanju domače kulture.
BOGDAN POGAČNIK
Deset let rasti
Temelji skupne politike razvoja Jugoslavije predvidevajo dvainpolkrat večjo potrošnjo leta 1985 kot je danes
BEOGRAD, 8. maja. (Tanjug). — Sredi prihodnjega desetletja bo osebna potrošnja, kot predvidevajo ocene, navedene v »Temeljih skupne politike razvoja Jugoslavije« do leta 1985, za dva in polkrat večja kot v letu 1970. Predlagana politika dolgoročnega razvoja Jugoslavije zagotavlja, da bosta imela osrednje mesto v dolgoročnih ciljih razvoja uveljavljanje človeka in vsestranski razvoj njegove osebnosti. Kot predvidevajo, naj bi X. kongres ZKJ sprejel resolucijo, ki bo določila planske naloge.
Vse ključne elemente dolgoročne politike gospodarske ga in socialnega razvoja bo vodilo prizadevanje, da bi v času do leta 1985 dosegli stalno in stabilno rast življenjskega standarda, uskla-deno z rastjo materialne proizvodnje, dohodka in produktivnostjo dela. Kot je navedeno v predlagani politiki dolgoročnega razvoja države, bodo bistvene postavke takega razvoja uresničevanje ustavnih pravic delovnih ljudi, da odločajo o pogojih m uspehih svojega dela, bolj popolno aktiviranje materialnih in človeških dejavnikov gospodarske rasti, da bi ustvarili pogoje za večjo zaposlenost aktivnega prebivalstva, dosledno uresničevanje načela o delitvi po delu in krepitvi socialistične solidarnosti in socialne varnosti v politiki življenjskega standarda.
Ugodni
izvozni
obeti
Celjska Cinkarna bo izvozila za 18 milijonov dolarjev blaga
CELJE, 8. maja — Do maja je metalurškokemič-na industrija Cinkarna s prodajo metalurških in kemičnih proizvodov v izvoz dosegla vrednost 7 milijonov 377.000 dolarjev. Na konvertibilno območje so prodali za 4 milijone 648.000 dolarjev blaga. Na višjo realizacijo izvoza v tem letu (predvideli so vrednost 18 milijonov dolarjev) med drugim vplivajo tudi višje cene cin-kovih in kemičnih proizvodov na svetovnem tržišču, razen tega pa bo k povečanemu izvozu doprinesla večja proizvodnja titanovega dioksida.
FRANJO KRIVEC
Vsekakor je do leta 1985 treba doseči tako raven osebne potrošnje kar največ-iega števila prebivalstva, ki bo pomenila prehod iz ozke v precej bolj razvito strukturo porabe in ustvarila širše možnosti za bolj kakovostno prehrano, boljše stanovanjske pogoje, bolj popolno zadovoljevanje potreb pri oblačenju in precej večje izkoriščanje kulturnih in drugih nematerialnih dobrin življenjskega standarda. Predvidoma bo na prehrano odpadlo približno 30% celotnih sredstev osebne porabe. Delež žitaric se bo zmanjšal na 40%, beljakovin živalskega izvora pa povečal na približno 50%.
Stanovanje, prehrana in obleka naj bi imeli kot izhodiščni dejavniki pri strukturi osebne potrošnje prednost. Vsem delovnim ljudem je treba zagotoviti družbeno
določeni minimum sredstev za življenjski standard, upoštevaje gospodarsko razvitost in produktivnost dela. Tempo, obseg in struktura stanovanjske gradnje bodo v prihodnjih 10 letih zelo intenzivni. Predvidoma naj bi zgradili več stanovaj kot v povojnem času, od leta 1970 do 1985 približno 2,5 milijona.
Politika zadovoljevanja skupnih potreb prebivalstva se bo usmerila v večjo skrb za otroke in mladino, v širšo in bolj vsestransko predšolsko vzgojo, leta osnovnošolskega šolanja naj bi podaljšali in povečali bivalni prostor v dijaških in študentskih domovih. Predvidoma naj bi zajeli v osnovnošolsko šolanje 98% otrok. Prav tako si bomo tudi prizadevali, da bi se zmanjšala umrljivost dojenčkov in da bi zaščitili zdravje vsega prebivalstva.
Letos
rekorden
promet?
Letališče na Krku pričakuje 2000 letal s 100.000 potniki
Zaradi čarterskih poletov družbe Air France in zahodnonemških družb, ki so prejšnje dni odprle sezono prihajanja turistov, pričakuje letališče Reka na otoku Krku letos rekordno sezono. Računajo na najmanj 2000 domačih in tujih linijskih in čarterskih letal z najmanj 100.000 potniki. Rekordni promet bo ustvarjen tudi zaradi velikih del, ki potekajo na zagrebškem letališču; zaradi tega bo letališče na Krku sprejelo znaten del prometa zagrebškega letališča. Med drugim bo na Krku pristalo 40 velikih »boeingov 707«, ki bodo pripeljali turiste iz ZDA in naše izseljence.
Ohcet se bliža
Milenka Lenošek iz Rečice pri Šmartnem ob Paki in Tine Zdolšek z Okroga slovenski par na 10. Kmečki ohceti
LJUBLJANA, 9. maja. — Slovenski par na letošnji jubilejni 10. Kmečki ohceti 19-letna kmetica Milenka Lenošek iz Rečice pri Šmartnem ob Paki in 24-letni kmet Tine Zdolšek z Okroga pri Ponikvi je danes dopoldne obiskal 11-članski organizacijski odbor Kmečke ohceti, kjer so ju seznanili z vsemi podrobnostmi.
Živahna zaročenca, ki sta se pred dobrim letom spoznala na izletu na Slemenu nad Šoštanjem, oba sta namreč navdušena planinca, sta doslej spremljala to osrednjo turistično prireditev v Ljubljani le prek televizijskih zaslonov.
»Na tihem sva res upala, podobno je bilo najbrž tudi z drugimi letošnjimi kandidati, da bova 25. maja izr rekla odločilni da skupaj s pari iz različnih držav. Saj brez upanja in malo samozavesti tudi ni nič. Pa tudi treme nimava nobene«, sta povedala Milenka in Tine.
Slovenski par, ki bo na Kmečki ohceti za pričo švicarskemu paru, se ni utegnil dolgo zadržati pri članih organizacijskega odbora, saj je imel še vrsto opravkov. Milenka je morala najprej k Ančki Cokert na Prule, ki ji bo sešila obleko, nato pa se
Novi vinogradi
V podravskem rajonu so lani obnovili 75 ha, v posavskem rajonu pa 94 ha vinogradov — Odkup še vedno narašča
Na mariborskem, pomurskem in celjskem območju je približno 12.400 ha vinogradov, za katere je mariborski kmetijski zavod lani pripravil program obnovitve. Pri tem je računal, naj bi obnovi družbenih vinogradov sledilo obnavljanje zasebnih posestev, ki so predolgo propadala.
Kmetijski zavod, ki skrbi za pospeševanje vinogradništva v podravskem in posavskem rajonu, ugotavlja, da se načrtnejša in organizirana obnova uveljavlja šele v zadnjih letih. Ko bodo začeli resneje uresničevati pripravljeni razvojni program, bodo delo lahko pospešili, zbrali potrebna investicijska sredstva ter primemo okrepili strokovno službo.
Lani je bil dosežen v vinogradništvu in vinarstvu podravskega ter posavskega rajona velik napredek. V podravskem rajonu so kmetje in kmetijske organizacije obnovili 75 ha zasebnih vinogradov, v posavskem rajonu pa 94 ha. Skoraj so dosegli obnovitev površin, ki so jih določili v programu, precej zemljišč pa je pripravljenih za letošnjo obnovo.
Hitra rast blagovne proiz-
vodnje se že pozna pri odkupljenem grozdju in moštu. Samo v podravskem rajonu se je lani odkup povečal desetkratno. Pri zasebnih kmetovalcih je bilo mogoče dobiti 195 vagonov mošta in 130 vagonov grozdja. V posavskem rajonu pa so lani odkupili okoli 250 vagonov grozdja, čeprav so prejšnja leta odkupovali v prvi vrsti mošt in vino.
Kmetijske organizacije bodo letos na zasebnih posestvih obnovile 118 ha vinogradov v podravskem rajonu in 170 ha v posavskem rajonu. Obnavljanje se bo močno razmahnilo v Posavju in na Kozjanskem. TOZD Slovenija vina v Brežicah pa je sklenilo tudi dolgoročne pogodbe s sosednjimi delovnimi organizacijami, po katerih bo poskrbelo za obnovo vinogradov na zasebnih posestvih in kasne-
je odkupovalo grozdje.
Tudi Agrokombinat v Krškem pospešuje obnovo vinogradov zaradi lastne predelave grozdja. Kooperacija v vinogradništvu uspeva zlasti tam, kjeir so organizirali predelavo v sodobnih vinskih kleteh, kot na primer v Ormožu. Kljub temu pa nekateri obrati za kooperacijo z zasebnimi vinogradniki še vedno vztrajajo pri prepričanju, da vinske kleti premalo sodelujejo pri obnovi vinogradov in da za uresničevanje širših programov ni dovolj strokovnjakov, ki bi pomagali zasebnikom.
JOŽE PETEK
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
je simpatični par odpeljal v Bohinj, kjer bodo Tonetu naredili irhaste hlače, obema pa bo izdelala čevlje in škornje čevljarna Triglav iz Bi-strice.
Organizacijskemu odboru so sedaj že znana imena 14 parov iz Slovenije, Hrvatske, Bosne, Srbije, Makedonije, Avstrije, Avstralije, Češkoslovaške, Italije, NDR, ZDA, Svice, ZRN in Nizozemske, kolikor jih bo zadnjo soboto v maju stopilo v zakonski stan.
Mladoporočenci bodo dopotovali v Ljubljano 20. maja, le slovaški par bo prišel dan prej, spremljala pa ga bo bratislavska folklorna skupina, ki je lani dobila državno nagrado kot najboljši folklorni ansambel ter predstavniki pobratenega mesta Bratislave.
Slovesna otvoritev bo 21. maja ob 20.30 v Križankah,
kjer se bo številnim obiskovalcem predstavilo 14 parov, nastopila pa bosta tudi Partizanski pevski zbor in folklorna skupina iz Bratislave. Deset minut pred otvoritvijo bo mladoporočence pozdravil z ljubljanskega gradu pisani ognjemet. Tega dne bodo slavljenci obiskali tudi grobnico Narodnih herojev, kjer bo položil venec italijanski par iz pobratenega mesta Parme.
Kot so povedali člani organizacijskega odbora Kmečke ohceti, veselo svatovanje v dvorani Tivoli 25. maja tokrat ne bo imelo le značaja vsesplošnega ljudskega rajanja. Obiskovalci, ki se ne bodo zavrteli ob poskočnih zvokih, bodo nedvomno prišli na svoj račun ob reviji kulinarike ter nastopih folklornih skupin in pevskih zborov.
MARJANA TRILER
Avtobus zavrl izseljevanje
Vasi, idrijski občini za hrbtom, so se zadnja leta hitro praznile — Zdaj se nekateri že vračajo domov
Ko sem se peljal z avtobusom iz Reke pri Cerknem proti Bukovem, sem se prepričal, da mora biti šofer, ki vozi avtobus po tej ozki in vijugasti cesti, pravi umetnik.
To sem šoferju, ki je še mlad domačin z Bukovega, tudi povedal. Rekel je, da pozna vsako ped ceste, zato mu to ne dela težav. Sicer pa bi morali zaradi varnosti na nekaterih krajih le nekoliko razširiti cesto.
Avtobus vozi iz Cerknega na Bukovo šele nekaj več kot leto. Ko je prvič pripeljal, so domačini pripravili pravo slavje. Se sedaj ga marsikateri pričakajo kot .nekaj nevsakdanjega. Avtobus pripelje na Bukovo vsak dan štirikrat. Vozi tudi skozi več vasi in zaselkov; Laham, Zabše, Kojoo, Orehek in Jesenice. Na poti nabere okrog 70 delavcev in 60 šolskih otrok. Izven proge je le Zakojca, do katere je še štiri kilometre daleč.
Vse vasi so se zadnja leta hitro praznile. Odkar pa imajo avtobusno zvezo, se
nekateri že vračajo.
Bukovo, na meji idrijske občine, kjer se svet prevali v Baško grapo, pa tudi drugi zaselki nimajo dobrih pogojev za kmetijstvo. Večina zemlje je strma, senožeti so uro daleč v hribu Kojca; do njih voza ne potegne nobena žival. Zato sta v vseh teh vaseh le še dva »prava« kmeta, drugi pa po delu v tovarnah še obdelujejo zemljo, kolikor je pač mogoče.
V teh krajih so bile še pred nekaj leti tri osnovne šole, od teh novi v Zakojci in Orehku. Sedaj je še podružnična šola v Orehku, kjer je največja šolska stavba. V Zakojci pa je zaprta; preuredili bi jo lahko v počitniški dom. Večjega napredka v teh krajih še ni slutiti. Vendar se že obrača na bolje. Zdaj ko imajo prometne zveze z Idrijo in Cerknim. JANEZ JERAM
Zinja
izbirala
himno
Besedilo nove jugoslovanske himne bo objavljeno v kratkem
BLED, 8. mala — V hotelu Golf na Bledu se je v ponedeljek zbrala žirija, ki jo je imenovalo predsedstvo zvezne skupščine za izbiro besedila naše nove jugoslovanske himne. Žirija šteje 25 članov, med njimi so glasbeniki, pisatelji in družbenopolitični delavci, vodi pa jo dr. Avguštin Lah. V žiriji so bili med drugimi Tone Fajfar, Beno Zupančič, Ciril Cvetko, Ve-libor Gligorič, Vatroslav Mimica, Mirko Božič in drugi. Žirija je za časa svojega dela ocenila vseh 1707 tekstov, kolikor jih je prispelo na razpis. Delala je za zaprtimi vrati, pričakuje pa se, da bo končno poročilo o izbiri besedila objavljeno v prihodnjih dneh po zaključku dela žirije v Beogradu.
BOŽO BENEDIK
Sanacija
hotela
Haludovo
Leta 1976 naj bi imeli 225.000 nočitev in 50 milijonov din dohodka
Hotelski kompleks Haludovo pri Malinski bo rentabilen šele leta 1976. To predvideva sanacijski program, ki ga je sprejel kolektiv. Po tem programu naj bi Haludovo leta 1976 ustvarilo 225.00 nočitev, kar pomeni, da bodo zmogljivosti povprečno izkoriščene 176 dni. To bo prineslo skupno 50 milijonov dinarjev, kolikor je po mnenju strokovnjakov potrebno, da se poravnajo vse obveznosti in ustvari dobiček. Sanacijski program temelji predvsem na podaljšanju sezone ter na izboljšanju kakovosti storitev. Računajo, da bodo imeli letos 168.000 nočitev oziroma 30.000 več kot v lanski sezoni.
Resnica o katastrofi Blejskega jezera
V petek, 26. aprila je časopisje pri-neslo uradno izjavo o blejski sanaciji, ki~ie~vraznovala desetletnico svojega rtrlnli miiravami pravzaprav dvajsetletnico, saj J(Tbil prvi delovni sestanek strokovnjakov že 30. maja 1955. Četrtkova urddnalžiavcTpravi, da »ni Blejskojezero danes več bolnik, ampak rekonvalescent na poti okrevanja«. Dalje ugotavlja, dtTje pravzaprav »uspe-Sno sklenjen čele prvi del celotnega postopka za ozdravitev jezera«. (Primož Žagar7^Delo. 26. IV.J »Naslednja stopnja, zdravljenje površinskih plasti jezerskih usedlin, pa pomeni za jezero okrevanje.« (M. Frančeškin, Dnevnik, 26. IV.) S to drugo fazo sanacije še niso začeli, niti ni znanoTkakšno metodo bodo uporabili.
Lani se je namreč stanje Blejskega jezera po štiridesetih letih kronične bolezni povsem nepričakovano akutno poslabšalo, ko je patološko »cvetenje« zajelo in onesnažilo vrhnje jezerske vode v sami turistični sezoni, saj so bile zgornje jezerske vode v tem letnem času dotlej vedno čiste in bistre.
Kaj ni res v izjavah o »rekonvalescentu«
Četrtkove izjave o uspehih blejske sanacije vsebujejo napačne informa-cij©
Jezerska bolezen ni to, kar trdijo na Bledu, zastrupitev vode namreč; ampak gnitje; zastrupitev je samo ena oblika gnitja;
sanacija bolnega jezera m razstru-pitev, kot trdijo blejski strokovnjaki, ampak odprava gnitja, ki ga pa je na Bledu od leta do leta več; na te zmotne nazore o sanaciji bolnih jezer so blejske strokovnjake zaman opozarjali že tuji znanstveniki;
kar navajajo na Bledu kot ozdravitev jezera (znižanje 25.000 kg vodikovega sulfida na 500 kg), je samo preobrazba ene vrste gnitja v drugo in nobe na sanacija; lanska katastrofa Blejskega jezera v turistični sezoni ni samo vdor globinske nesnage na površje, kot tam zatrjujejo, ampak pred-
vsem patološko »cvetenje«, ki povečuje obseg gnitja in pomeni torej aktualno poslabšanje jezerske bolezni;
ni resnična uradna izjava, da zadnjih šest let ni bilo na Bledu pomorov rib; velik je bil npr. pred tremi leti;
sanacija jezera ni stala doslej samo sedem milijonov, saj mi je zdaj že pokojni direktor sanacije ing. Lojze Kerin navedel 250 milijonov že takrat, ko je šel v Radovljico prosit za nove kredite v višini 15 milijonov in je prišlo do mučnih scen, ko ni mogel dati občini nobenih poroštev za uspeh sanacije.
Ni čudno, da se uradne izjave o ozdravitvi Blejskega jezera in o »rekonvalescentu« ponavljajo povprečno vsaki dve leti že skozi dvanajst let, da pa spremlja vsako tako optimistično izjavo kak vznemirljiv pojav novega poslabšanja jezerskega stanja. Poglejmo!
že pred dvanajstimi leti so napovedali, da »bo Radovna v nekaj letih opravila razstrupitev«. (Dr. M. Rejic, Blejsko jezero, sanacija, 1962.)
V aprilu 1964 so razglasili, da je »Blejsko jezero pred ozdravitvijo«. (Delo, 26. IV.) Toda samo nekaj mesecev pozneje so se štiri ( v resnici več) kopalci v jezeru smrtno zastrupili. (TT, 4. VIII. 1964.)
Pred sedmimi leti so javnosti zopet uročili, da je jezero le še »rekonvale-mt«, torej ozdravljeno. (Delo, 29. I 1967.) Toda že v zimskih mesecih nato ribiči opazili dramatičen beg strupene gnilobe omamljenih kra-v iz njihovih običajnih zimovališč k ežim jezerskim dotokom. Zimovali-i je prvič zalila gnila voda, zaneslji-znamenje poslabšanja jezerskega mja. (Dnevnik, 7. III. 1968.)
Dve leti pozneje je bil »na Bledu »v pomor rib..., da bi jih lahko z abljami grabil«, ko so jate mrtvih avale na površju. (TT, 4. VI. 1970.) java sedanje tiskovne konference, da adnjih šest let... niso zasledili nobe ga ribjega pogina,« ni resnična, če dnja tri leta takih pomorov ni bilo, , pomeni samo to, da so se ribje jate tem času pač srečno izogibale smrto-isnim gnilim termičnim tokovom jezerskih globin in nič drugega. Lani so izvajalci sanacije javnosti iova uradno zagotovili, da »skoraj že hko rečemo, da je jezero v celoti oz-•avljeno.« (Delo, 20. VI. 1973.) Sledi-je že omenjena katastrofa jezera v mi turistični sezoni.
Novinar Janez Cundrič je z uredni-
kom mariborskih »7 D« v nedeljo 19. avgusta lani našel na Bledu namesto »kinča nebeškega«, kot pravi sam, »rjavkasto penasto mlakužo«, da »ni mogel verjeti svoji močem«. (7 D, 6. IX. 1973.) Tudi domačini so bili vzne mirjeni. Blejski strokovnjaki so dotok iz Radovne naglo ustavili in ga obdolžili, da je nesnago dvignil iz globm.
Zdravniki jezera sedaj zatrjujejo, da so nesrečo »predvideli že prej« (M. Frančeškin). Zakaj je niso potem preprečili? Zakaj so jo dopustili prav v turistični sezoni? Zakaj se ni zgodilo kaj takega takrat, ko je bilo jezero še bolno, in se je sedaj, ko je baje zdravo? In končno, ali so si na Bledu res predstavljali zdravo jezero kot »rjavkasto penasto mlakužo«? Najbrž ne!
No, ko so z dotokom iz Radovne montirali v jezeru tisto vznemirljivo »tovarno blata«, ki je že dolgo vzbujala naše hude skrbi, so kmalu odkrili v Zaki 6 m debelo plast mehkega, svežega blata; pri poskusu reševanja ljudi iz potapljajočega se volkswagna poleti lani se je avto na dnu jezera blizu dotoka pogreznil v mehko usedlino, voda okoli dotoka pa je bila vsa zablatena. Že nekaj časa je bilo pričakovati, da bodo zdravniki jezera kmalu nakopičili v vodnih globinah toliko blata, da ga bo jezero bruhnilo na površje. Toda zgodilo se je pri tem še nekaj povsem drugega, česar niso pričakovali in še danes ne razumejo.
Iz rešenega volkswagna, polnega nesnage, smo dobili štiri vzorce jezerskih usedlin, ki jih je prof. dr. Rafael Bučar analiziral. Našel je skoro same modrozelene alge, ki se, pravkar odmrle, še niso utegnile začeti razkrajati. Jezersko površje torej lani poleti ni bilo samo zablateno, ampak je predvsem tudi bohotno »cvetelo«. Razvijalo je torej velike količine novih organskih snovi, ki so s svojim gnitjem akutno poslabšale bolezen. Zaključek je porazen; Tako imenovani »sanacijski dotok« iz Radovne ne zamočvirja le z nevtralnim blatom, ampak tudi poslabšuje zdravstveno stanje.
Krivdo za neuspehe svoje sanacije zvračajo na Bledu povsem neutemeljeno nenehoma na neurejeno kanalizaci jo. Strokovnjak za ta vprašanja ing M. Janežič je v svoji ekspertizi »Poročilo« od 12. januarja 1960 izvajalcem blejske sanacije povedal, »da prepu ščanje kanalizacijskih vodov ne more kvariti jezerske vode, ker se fekalna voda od cevi do jezera s filtriranjem vsaj mehanično očisti. Razen tega Je
jezero s svojo površino preko 100 hektarjev v stanju sprejeti in predelati tudi desetkrat večje količine fekalnih odplak, kot so (v letu 1960) na Bledu«. Poljski limnolog dr. P. Olszewski mi Je pisal, da se stanje samotnega bolnega jezera Kortowo ni nič poslabšalo, ko se je mesto Olsztyn z vsemi svojimi mestnimi odplakami razširilo na njegove bregove.
Umetni dotok iz Radovne jezeru škoduje
Poglejmo najprej jezersko bolezen pred sanacijo!
Jezero je leta 1933 obolelo zato, ker se je začel rastlinski plankton zaradi preobilnega gnojenja vode prebohotno razvijati, živalski svet ga ni mogel več vsega potrošiti za hrano in so začeli njegovi veliki presežki gniti. Gnitje pa je bolezen, ker jemlje jezeru velike količine kisika.
Do začetka poletja je planktonska rast vsako leto izčrpala iz vode gnojila in predvsem tudi ves ogljikov dioksid CO;, tako prostega kot tudi tistega, ki je vezan v kislem kalcijevem karbonatu. »Cvetenje« jezera je prenehalo, zgornje plasti vode (epilimnij) so se očistile in zbistrile. Izločeni čisti apnenec je sedal na dno jezera in od začetka bolezni v letu 1933 vzel jezeru vsako leto več kot 5.000 kubičnih metrov prostora.
Umetni dotok iz Radovne je s svojimi velikimi količinami novih mineralnih gnojil, predvsem pa z raztopljenim apnencem (kislim kalcijevim karbonatom) in njegovim vezanim CO; spodbujal rastlinski plankton k novemu bohotenju. Podaljševal je »cvetenje«, ki je dajalo vedno več in več novega netiva za gnitje. Bolezen se je slabšala in dosegla vrh v lanski poletni katastrofi.
Med »cvetenjem« izločeni čisti apnenec pa ne seda ves na dno. Del ga v globinah razpada; kalcij se z vodikovim sulfidom ( H;S) veže v kalcijev sulfat, ki tudi lega na dno. Tam pa naglo razpada, sproščeni H,S se vreča nazaj v vodo, v sedimentih pa pušča kalcijev oksid CaO, ki so ga že pred sanacijo namerili na Bledu 27 do 45 odstotkov vsega globinskega blata. To je drugi mogočni vir zamočvirjanja je zera, ki so ga z dotokom iz Radovne še nekajkrat povečali. V Zaki bo že 6 m visoka gora blata kmalu pogledala
iz vode, če ne bo zmagal razum nad neukostjo.
Oglasili se bodo sedaj blejski strokovnjaki s svojim starim znanim ugovorom, češ da je samo kisik iz Radovne sposoben preprečiti, da bi se H;S vračal iz sedimentov nazaj v vodo. (Dr. M. Rejic, 1. c. 13.) Tudi to je znanstvena nepoučenost. Evropska Zveza za varstvo voda je to zmoto na osnovi opazovanj in poskusov zavrnila že na svojem kongresu v maju 1967 (FEG, Informationsblatt Nr. 14, Mai 1967.)
Po teh nekoliko utrujajočih pa potrebnih poglavjih sedaj lahko natočimo lahkega in čistega vina.
Zdravo je jezero, v katerem zraste vsako leto ravno toliko rastlinskega planktona, kolikor ga potrebujejo živali za svojo hrano. V takem jezeru nima kaj gniti niti ni v njem strupenega H;S in je zato v njem dovolj kisika. Ko so v hudo bolnem Piburškem jezeru leta 1970 v hitrem postopku zatrli vsako gnitje, se je v ozdravljenem jezeru takoj podvojila zaloga kisika, ne da bi ga bilo treba odkod umetno dovajati. Na Bledu tega žal ne vedo.
Bolno je jezero, v katerem presežki rastlinske letine gnijejo, ker jih živali ne morejo potrošiti. Edina razumna sanacija je torej: omejiti rast rastlinskega planktona, da ne bo več presežkov za gnitje. Kako naj to dosežemo?
Smešno lahko, hitro in poceni v primerjavi s tem, kar počno brez uspeha na Bledu že deset let; pri Astri kupimo plastično cev, jo z enim koncem potopimo v skladišče rastlinskih gnojil na dnu jezera, drugi konec pa zagrebemo v strugo jezerskega odtoka. Ko bo cev brez vsake naše posebne pomoči sama izsesala toliko gnojil, da bo v jezeru prenehalo vsako gnitje, bomo zaprli pipo. S to čudodelno preprosto cevjo, ki jo po znanstveno razvitih deželah že od leta 1944 (prvič v Švici) uspešno uporabljajo pod imenom Ol-szewskijeva cev, lahko poljubno natančno reguliramo količino rastlinske letine, kakor recimo z enim samim gumbom uravnavamo jakost radijskega sprejema.
Sodelavec blejske sanacije ing. Milko Janežič je že leta 1960 izračunal, da bi 200 m dolga taka cev z notranjim premerom 30 do 40 cm popolnoma ozdravila Blejsko jezero v 770 dneh. Tovarna Totra je cev in montažo zastonj ponudila Bledu. Tam pa so projekt brez nojasnila zaklenili v nedostopen predal.
Blejski strokovnjaki so na osnovi naivno antropomorfne predstave »zastrupljen = bolan« ustvarili svojo lastno doktrino o jezerski bolezni in njeni sanaciji: bolezen ni gnitje sploh, ampak samo tista njena posebna oblika, kisanje, ki razvija strupeni H;S. Z uvajanjem kisika iz Radovne hočejo to obliko preobražati v navadno gnitje, za katerega pa pravijo, da je nujen spremljevalec starih jezer. Da je obolelo s prvimi znaki, cvetenjem že tudi Zbiljsko jezero, ki je dojenček med jezeri, jih ni spametovalo. Zaman so iz tujine opozarjali blejske strokovnjake, da zdravijo samo neki simptom jezerske bolezni, bolezni same pa ne Zaman nam je mednarodni strokovnjak dr. P. Olszowski, sodelavec uspešne avstrijske sanacije, svetoval, naj vendar povabimo dr. R Pechlanerja, ki je leta 1970 v šestih mesecih popolnoma ozdravil hudo bolno Piburško jezero, da nam bo povedal, kaj je in kaj ni sanacija obolelih jezer.
Namesto torej, da bi s podarjeno cevjo že zdavnaj v dveh letih odpravili iz Blejskega jezera požeruha kisika — gnitje in jezero očistili in ozdravili, smo mu zaradi nekih naivno zmotnih idej staranja jezer /.rtvovali gotovo ne manj kot pol milijarde, in to samo za prvo fazo zdravljenja, ki pa je prinesla jezeru samo nesrečo Za drugo fazo napovedujejo, poroča novinar P. Žagar, dodaten »velikopotezni projekt.. postavitev čistilnih naprav, zbiralnikov, črpalnega sistema in posebne limnolo-ške postaje« s človeško posadko. Ves ta orjaški tehnični kombinat namesto 200 metrov cenene plastične cevi. Vse čista izguba.
če bi republiška Skupnost za varstvo okolja zalotila človeka, ki bi vsako noč stresel v Blejsko jezero voz nesnage (kmečka truga meri 1 kub. meter), bi ga Skupnost prijavila sodniku za prekrške. Blejska sanacija odloži vsak dan v jezero gotovo več kot trideset voz umetno mineraliziranega bla-ta. Meritev, žal, nimamo.
Ne da bi bilo treba Skupnosti vedeti karkoli o obolevanju jezer in o njihovem zdravljenju, bi morala že načelno prepovedati vsa taka poseganja v naravo Blejskega jezera, ki ga zamočvir-jajo in mu nasilno skrajšujejo življenje. Še bolje bi seveda bilo, da ustanovi posebno komisijo, ki bi raziskala naše hude obtožbe.
Ivo Pirkovič
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
11. maja 1974
DOMACI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 11. maja 1974
KOŠARKA
DEČKI
15.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Lloyd B
ODBOJKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
21.15	v Gorici
Dom — Torriana * * *
21.15	v Pordenonu
Noncello — Bor
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu, stadion «l.maj»
Sloga — Virtus
* * #
20.00	v Nabrežini
Sokol — Porzio * • *
20.00	v Dolini
Breg — Bor
2. MOŠKA DIVIZIJA
17.00	v Gorici
libertas A — Dom B
NOGOMET
PRIJATELJSKI TURNIR
15.00	v Zdravščini
Mladost — Montesanto
* * *
16.45 v Zdravščini
Sovodnje — Poggio
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TROBOJ
15.00	v Bocnu
Nastopa tudi Kras
JUTRI
NEDELJA, 12. maja 1974
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
15.30	v Trstu, Ul. della Valle
GMT — Bor
DEČKI
11.00	na Kontovelu
Kontovel — Libertas TS * * *
11.00	na Opčinah
Polet — Flaminio
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
11.30	na Proseku
Primorje — Muggesana
* * *
16.00	Naselje sv. Sergija
Flaminio — Juventina * * *
16.00	v Križu
Vesna — Fossalon * * #
16.00	v Dolini
Breg — Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
10.45 Naselje sv. Sergija
De Macori — Primorec * * #
10.00	na Proseku
Baxter — Union
NARAŠČAJNIKI
14.30	v Dolini
Breg — Union
* * *
9.30	na Padričah
Gaja — S. Giovanni * * *
14.15	na Proseku
Primorje — Edera * * *
10.30	v Križu
Vesna — Rosandra Zerial
ZAČETNIKI
13.30	v Dolini
Breg — CGS
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TROBOJ
9.00 v Bocnu
Nastopa tudi Kras
Cagliari - Inter	2
Cesena - Roma	X
Juventus - Fiorentina	1	X
Lazio - Foggia	1
Milan - Bologna	X
Napoli - Torino	1	X
Sampdoria - LR Vicenza X	2
Verona - Genoa	1
Bari - Novara	X
Catania - Brescia	1	X
Reggiana - Reggina	1	X
Prato - Livorno	1	X
Rimini - Giulianova	X
PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Dobri rezultati včeraj na atletskem mitingu
S pohodom po poteh prijateljstva in spominov danes zaključek ob prisotnosti predsednika republike maršala Tita
LJUBLJANA, 10. — V Ljubljani je bil danes, v okviru pohoda po poteh partizanske Ljubljane, med' narodni atletski miting, na katerem so nastopali tudi udeleženci včerajšnjega teka po ljubljanskih ulicah. Na stadionu za Bežigradom je bilo doseženih precej dobrih rezultatov, bilo pa je tudi nekaj nepredvidenih zmag. V posameznih tekmovanjih pa so dosegli te izide: 5000 m: Kaerlin (Danska) 13’58”4 3000 m ovire: Svet (Celje) 3’46”5 1500 m: Holak (ČSSR) 3’33” kopje: Štimec (Olimpija)
100 m: Karasi (Pulj) palica: Koleta (Olimpija)
Pri ženskah pa je v teku na 100 metrov zmagala Kopitarjeva iz Kopra, predstavnica Kladivarja Urankarjeva je z 2’08”7 zmagala v teku na 800 metrov, v skoku v višino je bila najboljša Mariborčanka Lovše, v disku pa Paplerjeva (Triglav).
Jutri bo sklepna prireditev pohoda po poteh partizanske Ljubljane s pohodom po poteh prijateljstva in spominov na 5 in na 10 km dolgi progi. Nastopilo bo rekordno število 7.300 ekip, na vsen tekmovanjih pa bo skupno nastopalo preko
55.000	tekmovalcev, kar je za
15.000	več kot lani. ko je bil dosežen rekord prijav Zaključne slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik republike maršal Tito, ki bo ob 10. uri prisostvoval na Trgu Revolucije prihodu vseh udeležencev pohoda.
LENINGRAD, 10. — V enajsti partiji šahovskega dvoboja za določitev drugega finalista za izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Fischerja je Karpov premagal v petintrideseti potezi Spasskega. Karpov se bo tako srečal v finalu s Korčnojem.
TENIS
KAIRO, 10. — Prvo srečanje jugoslovanskih in egiptovskih teniških igralcev v četrtfinalu evropske cone za Davisov pokal se je končalo neodločeno z 1:1. Željko Franulovič je v prvi igri izgubil z Ismailom Šafeiem z 2:6, 3:6, 2:6, medtem ko je Nikola Pilič premagal Aldija Daudija z 6:0, 6:4, 6:0.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
KOŠARKA
2
2
X
1
X
1
1
1
2 2 1 X
X X
X
1
1
V PRVENSTVU DEČKOV
Borovci računajo na zmago proti Lloydu
PRVA DIVIZIJA
Po lepi in nepričakovani zmagi proti Lloydu Adriaticu bodo jutri Borovi košarkarji igrali proti močni peterki Grandi Motori. «Plavi» bodib ponovno nastopili s svojo eki-«mladih veteranov», kajti prejš-teden so bili vsi «odbojkarji-košarkarji» zaposleni s turnirjem prijateljstva.
«Plavi» bodo v jutrišnjem srečanju nastopili z naslednjo postavo: L in J. Kufersin, Drasič, Fur-lanič. Cesar, Oblak, Kravos. Hrvatič, Štokelj in Lakovič.
DEČKI
V predzadnjem kolu prvenstva dečkov bodo zaposlene vse tri naše peterke. V A skupini bo Bor igral proti Lloydu Adriaticu B. «Plavi» so že v prvem srečanju s
težavo premagali lloydovce. če se bodo hoteli naši košarkarji obdržati pri vrhu lestvice, bodo morali danes igrati odločno in samozavestno. Vsak spodrsljaj bi jim bil lahko usoden v borbi za višja mesta. Sicer pa so borovci že proti Interju 1904 pokazali določen napredek.
V B skupim bo Kontovel, ki je na odličnem drugem mestu igral na domačih tleh proti Libertàsu, ki je še vedno brez točk na zadnjem mestu lestvice. Kontovelci so v tem prvenstvu odlično igrali in zato smo prepričani, da bodo tudi jutri, zmagali.
Polet bo igral doma s Flaminiom protj kateremu so naši košarkarji v prvem srečanju nepričakovano zgubili. Tavčarjevi varovanci se bodo skušali oddolžiti za poraz v prvem delu, še posebno ker je v zadnjih tekmah moštvo pokazalo viden napredek.
b. 1.
KOLESARSTVO
DIRKA PO APULIJI
Nepričakovana zmaga Italijana De Faverija
Na cilj je prispel s precejšnjo prednostjo
KOŠARKA
OB ZASLUŽENI OSVOJITVI PRVEGA MESTA
ALTAMURA, 10. — Enaindvajsetletni italijanski kolesar Amilcare De Faveri je danes z visokim naskokom zmagal v 4 etapi kolesarske dirke po Apuliji. 215 km dolgo progo od Foggie do Altamure je prevozil v 5.9’20” s poprečno hitrostjo 41,500 km na uro s 6’39” prednosti pred Belgijcem De Vla-eminckom. De Faveri se je podal na beg 160 km pred ciljem in imel na polovici proge kar 12 minut prednosti. Na skupni lestvici vodi še vedno Ritter
* * *
MIRANDA DEL EBRD, 10. — Španec Famanes je zmagal v 17. etapi kolesarske dirke po Španiji od Bilbaa do Mirande del Ebro. Etapa je bila naporna, saj je bilo treba voziti preko treh prelazov, najborbenejši pa je bil Ocana ki pa je kar trikrat preluknjal. Na lestvici vodi še vedno Fuente.
# # *
Francoz Raymond je včeraj s skoraj osmimi minutami prednosti
zmagal v tretji etapi kolesarske dirke Po Švici. Na lestvici vodi Italijan Panizza pred Battagiinom.
JADRANJE
DANES POPOLDNE
Nova pridobitev Cupe v Sesljanu
Slovenski pomorski klub Čupa bo danes v svojem kratkem delovanju zabeležil novo koristno pridobitev. Marljivi delavci te naše edine slovenske zamejske pomorske športne organizacije bodo namreč danes popoldne v Sesljanskem zalivu spustili v morje svoj lastni pomožni pomol, ki bo služil kot drsišče za jadrnice in druge čolne tega kluba. Pripravljalna dela za pritrditev plavajočega pomola so opravili že pred kratkim, danes pa bodo postavili v vodo še pomol ki so ga izdelali na Goriškem.
Odhod Nikoliča ni vplival na igro vareškega Ignisa
Milanski Innocenti v krizi - Snaidero v borbi za izpad - Pereč problem mladih igralcev
Zaključilo se je italijansko košarkarsko prvenstvo A lige. Ignis je zasluženo osvojil naslov prvaka, na dnu lestvice pa bodo potrebna še naknadna srečanja za določitev ekipe, ki bo skupno z Maxmobili zapustila skupino najboljših.
Ignis... je Morse
Potem ko se je Nikolič odločil, da zapusti moštvo iz Vareseja, je navijače Ignisa zajel strah: kje dobiti novega trenerja, da bi enakovredno zamenjal jugoslovanskega strokovnjaka? Ignisov magnat Borghi je umestno izbral Milančana Gambo. S tem je odvzel Innocen-tiju najboljšega stratega, istočasno pa si je pridobil dobrega trenerja. Druga poteza je bila ta, da je potrdil Američana Boba Morseja, ki je bil tudi letos najboljši «yankee» v Italiji. Zanimivo je, da je Ignis igral zanesljivo, ko je zanesljivo i-gral Morse in obratno. Poleg tega pa je trener Gamba že pred prvenstvom dejal, da ne bo spreminjal
tega, kar je do tedaj napravil Nikolič in bo skušal le izpiliti nekatere taktične variante. Že to jasno kaže o sposobnosti in skromnosti tega trenerja, ki si je s svojim «fair-playem» pridobil vrsto odobravanj v košarkarskih krogih. Ignis je v tem prvenstvu dvakrat zgubil (proti Forstu in Innocentiju), obakrat v gosteh. Bil je najboljši v obrambi (prejel je 1720 točk, poprečno 66 točk na tekmo). Za Forstom pa je dosegel največ točk (2270, to je poprečno 87 na tekmo). Ignis je torej povsem zasluženo osvojil naslov državnega prvaka, tokrat brez dodatnih srečanj, kot se je zgodilo v zadnjih dveh letih.
Kriza Innocentlja
Innocenti je letos zgubil drugega trenerja Gambo in Kenneya, ki ga je nadomestil novi Američan Bro-sterhouse. Moštvo je igralo slabo skozi celo prvenstvo. Trener Rubini je že pred startom napravil grobo napako, da je zamenjal borca Ken-
iiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinim,,,i,,ii,lilu,iliulluuiniilluulllllllllu1uuiiiiIilullililllllllllllll|ll|ii|l||||I|||||||ii|||U|||l|U|ll,,,,,|,,|,,l,,,,,,,III,l,IIIn,,llllllllulllglillulllliuI111JI||l|ll|ll|(lulI|l|ll|III(lll||1||[|||I|||||I|||||I|1||||(|n||||||I||||1||||||||I1||I(||||||(|||||iN|||||i|l||||tt
NOGOMET
V ZADNJEM KOLU 2. AL
ODBOJKA
V POSLOVILNEM KOLU PRVE ŽENSKE DIVIZIJE
Tekma Primorje - Muggesana bo odločilna za prvo mesto
Breg in Zarja se bosta borila le za prestiž
Z nedeljskim zavrtljajem se bo prvenstvo, ki je vzbujalo pozornost ljubiteljev nogometa kar sedem mesecev, končalo. Kljub temu ni še znano ime enajsterice, ki bo prestopila v višjo ligo, medtem ko je padla za izpad odločitev že prejšnjo nedeljo. Zadnjih 90 minut igre bo morda odločilnih za prestop.
V	skrajnem primeru pa bo potrebna dodatna tekma med Muggesano in Stockom, ki imata trenutno enako število točk. Obe enajsterici bosta v nedeljo šli v goste: Muggesana k Primorju, Stock pa k Ederi. Prav zaradi tega zasenčujeta ti dve srečanji vse ostale tekme.
Na Prosek vlada za dvoboj z Muggesano veliko zanimanje, čeprav so morali;' ’tia podlagi pravil, tekmo anticipirati,na. 11.30. Tako je odločila nogometna zveza, ker igrata ob jsti,,turi tudi Edera in Stock, kajti v nasprotnem primeru bi bila Muggesana favorizirana, saj bi že pred začetkom odločilne tekme vedela za izid svojega neposrednega tekmeca za napredovanje.
V	poslovilni tekmi prvenstva upajo navijači Primorja na podvig svojih varovancev, ki letos niso izpolnili pričakovanj. Trener Vatta se je ob koncu prvenstva znašel v krizi in se je zato odločil za pomladitev moštva. V nedeljo pa bo Primorje verjetno igralo z nekoliko ojačeno postavo, če bo hotelo kljubovati Muggesani.
Juventina bo šla v goste k ekipi Flaminia. Po nepričakovanem porazu z Duinom je povsem razumljivo, da bodo Štandrežci prišli v Trst namenom, da odnesejo vsaj eno točko. Ne smemo sicer pozabiti, da je Juventina presenetila že s tem. da je osvojila pokal Primorskega dnevnika, pa čeprav le zaradi boljše razlike v golih (en sam gofT. Na lestvici, ki smo jo vodili na podlagi izidov neposrednih dvobojev med našimi enajstericami sta se namreč Juventina in Vesna znašli na prvem mestu z enakim številom točk in je bila zato odločilna razlika v golih.
Vesna bo sprejela v goste že obsojeno enajsterico Fossalona. Naloga Križanov v teh zadnjih 90 minutah igre ne bi smela biti naporna.
V	slovenskem derbiju se bosta Breg in Zarja potegovala bolj za prestiž kot pa za točke. Zarja si je zagotovila obstanek, Breg pa je že obsojen na izpad.
V	ostalih tekmah predvidevamo
zmago Duina nad Campanellami. zmago Libertasa nad Interjem SS ter delitev točk med Audaxom in S. Anno. V tekmi Edera - Stock pa lahko pride do vsakega izida, pa čeprav so gostje favoriti
B. R.
NA NOGOMETNEM TURNIRJU
Sovodnje za prvo mesto
Danes popoldne se bosta na nogometnem igrišču v Zdravščini srečali ekipi Sovodenj in Poggia za dadelitev prvega mesta na nogometnem turnirju, ki ga je organiziralo domače športno društvo. Na tem..,.turnirju sodelujejo štiri ekipe: Sovodnje, Poggio, Mladost iz Doberdoba in Montesanto iz Gorice,- Prejšnjo nedeljo so že odigrali kvalifikacijske tekme, kjer so dosegli naslednje rezultate': Sovod-nje - Montesanto 8:3; Poggio -Mladost 3:1.
Danes bodo odigrali dve tekmi: Sovodnje - Poggio ob 16.45 za prvo in drugo mesto. Ob 15. uri pa bo tekma med Doberdobci in Monte-santom, ki bo odločala o tretjem mestu.
Nabrežinske igralke čaka tudi tokrat lahka naloga
Domovi fantje bodo igrali doma proti nevarni Torriani
1. Divizija — Članice
V tej ligi bo danes in jutri na sporedu zadnje kolo. Zastopnice Sloge bodo igrale proti Virtusu iz Pordenona. Obe šesterki imata pred tem poslovilnim nastopom enako število točk. Prav lahko pričakujemo zmago Sloge in s tem osvojitev tretjega mesta na končni lestvici.
Od prvenstva se bo Sokol poslovil pred domačimi gledalci. Slabi Porzio iz Vidma res ni tekmec, ki bi lahko mešal štrene odličnemu slovenskemu zastopniku.
Niti zaključek ne bo brez derbija. V Dolini se bosta namreč spoprijela Breg in Bor. Tekma sama najbrž rie bo preveč zanimiva, ker so letos brežanke dokaj slabe. Tudi če bodo Tržačanke slavile prepričljivo zmago, ne bodo mogle osvojiti drugega mesta na končni lestvici, ker ima Juha boljši količnik v setih.
1. Divizija — Člani
Drevi odhaja šesterka Bora na gostovanje v Pordenon. Tržačani se bodo spoprijeli z Noncellom, ki je na tretjem mestu lestvice. V pr-
vem domačem srečanju je Bor prepričljivo zmagal in tudi to pot bo slej ko prej pospravil šestnajsti zaporedni par točk. Drevišnji nasprotniki so zmagali osemkrat, kot pa je znano, niso Tržačani še okusili grenkobe poraza.
Prva ekipa goriškega Doma bo drevi igrala proti Torriani iz Gradiške.
Tekma bi morala biti zanimiva, saj šesterka Torriane se bo hotela na vsak način maščevati za pekoči poraz 3:0, ki ga je doživela v prvi tekmi. Domovci so takrat res dobro zaigrali in upamo, da bodo drevi ponovili uspeh iz prvega kola.
Tekma Dom TWridhd (Gràffi-ška) bo drevi ob 21.15 v Gorici v telovadnici Stella-Matutina (Ul. Nizza 38). iv	c
Za to tekmo je trener Doma Prinčič sklical vse igralce, ki se bodo morali zbrati ob 20.30 pred zgoraj omenjeno telovadnico.
2. Divizija - Člani
Danes se bo pričel polfinalni del prvenstva 2. moške divizije v go-riški pokrajini, ki bo odločal, kate-
V nedeljo se je v Dolini zaključil odbojkarski turnir za pokal prijateljstva. Nagrajevanja se je udeležil tudi
župan Lovriha, ki je zmagovalcem razdelil nagrade
ra goriška šesterka se bo uvrstila na deželne kvalifikacije za 1. moško divizijo.
Dom B se bo v prvem kolu spoprijel z ekipo Libertas A, katero je slovenska šesterka odigrala letos že dve tekmi, saj sta bili obe ekipi v isti skupini za uvrstitev v polfinale. V obeh prejšnjih srečanjih so mladi domovci klonili z rezultatom 3:0 in tudi danes je Libertas A favorit za zmago.
Tekma Libertas A — Dom B bo danes popoldne ob 17. uri v telovadnici Stella Matutina v Gorici (Ulica Nizza 38).
2. Divizija — Članice
"''Mlàde'-OdbbjkariCe* Bora čaka v sedmen kolu lahka naloga. V goste jim, namreč,, prihaja tretja postava FARlT in s teh tudi nadaljnji dve točki.
Po vsej verjetnosti ne bo niti Kontovel naletel na nepremagljivo zapreko pri Združenju šolskih športnih društev. Obe naši šesterki sta ta dva nasprotnika odslovili s prepričljivim 3:0.
F. G.
NAMIZNI TENIS
DANES IN JUTRI V BOCNU
Tudi Miličeva na mednarodnem turnirju
Članica ŠK Kras Sonja Miličeva bo nastopila danes in jutri v Bocnu, kjer je na sporedu tradicionalni mednarodni ekipni troboj. Tekmovanje organizira domače društvo Recoaro, nastopajo pa e-kipa iz Švice, Voralberg iz Avstrije in Alto Adige, ki predstavlja Italijo. V tem izbranem moštvu bo poleg rutiniranih domačink San cove in bivše državne prvakinje Sanlifallerjeve nastopila kot gost tudi Miličeva. Za to predstavnico je to vabilo prestižnega pomena, saj jo organizator ceni kot odlično igralko, ki bo primerno ojačila vrste domačega moštva.
—bs—
PRAGA, 10. — Vzhodni Nemec Hans Hartnick je zmagal v 3. etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke Praga-Varšava-Berlin.
neya z Brosterhousom, ki je popolnoma razočaral. Ekipa je igrala lagodno, delno je zgubila še borbenost in hitrost, ki sta bili glavni orožji tega moštva. Dosti bolje se je odrezal Forst, ki je pod vodstvom sposobnega trenerja Taurisana prikazal najbolj moderno košarko. V tem moštvu se je uveljavil mladi Marzorati, ki je po Meneghinu najboljši italijanski košarkar.
Dobro delo je opravil tudi Zorzi, ki je s svojim mladim Canonom zasedel četrto mesto. Nove delovne košarkarske navade je v Bologni vpeljal ameriški trener Peterson, ki je s Synudinom osvojil peto mesto. Presenetljivo dobro je zaigral Sapori iz Siene, ki je bil novinec v ligi.
V borbi za izpad tudi Snaidero
Prvak je znan, drugi kandidat za izpad v nižjo ligo pa je ostal neznanka. Poleg Maxmobili, ki je bil že zdavnaj obsojen, bodo potrebna naknadna srečanja za določitev kandidatov za izpad med Snai-derom, Alcom in Fagom iz Neaplja. Med kandidati je torej tudi videmski Snaidero, ki je v prejšnjih ’e-tih pod vodstvom Kristančiča dosegel visoke uvrstitve. Po Kristančičevem odhodu so v Vidmu menjali vrsto trenerjev, od Benvenu-tija, Paratoreja, Trevisana pa do Lambertija. Navijači se sprašujejo, kako to, da se mora moštvo s tako dobrimi posamezniki (Malagoli, San-ders, Giorno, Paschini itd.) boriti za izpad. Drugi pa so mnenja, da je s predsednikom Snaiderom nemogoče sodelovati. Dejstvo pa ostaja, da bomo morda letos zgubili svojega edinega deželnega predstavnika v najvišji ligi. Za ta odločilna srečanja bo treba moštvo dobro pripraviti, predvsem psihološko, kajti kvalitetno je Snaidero gotovo boljši od Alca in Faga.
Zaključek: zastoj
Letošnje italijansko prvenstvo gotovo ni navdušilo. To pa je dokazala tudi državna reprezentanca na evropskem prvenstvu. Prvenstvo pa je sprožilo tudi vrsto vprašanj, med katerimi je še posebno pereč problem mladih kadrov. Ameriški i-gralci so, kot nekdaj «tujci» v nogometu, zavirali razvoj mladih talentov. Igra vseh moštev je namreč osredotočena na Američana, ki je sicer za spektakel dobrodošel, odvzame pa mesto domačinu.
Iz tega sledi, da smo bili priča pravemu zastoju. Mladih talentov tii bilo, novosti v taktiki in tehniki igre tudi ne. Odgovorni organi v FIP pa se tudi letos niso preveč zmenili za maso najmlajših (kot smo občutili tudi v naših društvih). Že prihodnje leto pa bo morda tudi v Italiji evropska profesionalna liga (EBA). Če se bodo za to ligo o-greli Meneghin, Marzorati, Jellini, pa še «italijanski Američani», kaj bo z italijanskim prvenstvom?
Lestvice
Najboljši strelci: Bob Morse (I-gnis) 753 (30,12 poprečno na tekmo), John Sutter (Brili) 744 (28,62), John Fultz (Sinudyne) 696 (26.77), Jura (Mobilquattro) 654, Hawes (Canon) 635, Laurinski (Brina) 573, Sanders (Snaidero) 578, Andrews (FAG) 568.
Najboljši posamezniki: Morse (I-gnis) 10, Hawes (Canon) 9, Meneghin (Ignis) 8, Sutter (Brili) 7, Jura (Mobilquattro) 6, Marzorati (Forst) 5, Fuitz (Sinudyne) 4, Laurinski (Brina) 3, Cosmelli (Sapori)
2, Lienhard (Forst) 1.
Končna lestvica
Ignis Varese 26 24 2 2270 1720 48 26 23 3 2191 1897 46 26 22 4 2381 1971 44 26 16 10 2083 1984 32 26 15 11 2044 1935 30 26 14 12 2027 2051 28 26 11 15 1964 1979 22 26 10 16 2046 2229 20 26 9 17 2115 2210 18 26 9 17 1984 2166 18
Innocenti Forst Cantù Canon Sinudyne Sacià Sapori Brili
Mobilquattro
Brina
Snaidero
Alco
Fag Napoli Maxmobili
26
26
26
26
8 18 2061 2172 16 8 18 1844 2018 16 8 18 1968 2325 16 5 21 1935 2256 10 b. 1.
TONE
SVETINA
Smejali so se in srkali gosto, sladko tekočino, ki jim je naglo razplaila kri po žilah, da so bili vsi Židane volje.
5
Nemca Prusik in Szalay sta v Vratih čakala na vreme za svoj vzpon. Nista se sprijaznila s tem, da so ju skušali prehiteti samo za nekaj dni. Brezpogojno sta hotela imeti svoje smer. Dokler se ni vreme ustalilo, sta vsak dan odhajala v Stenar, kjer sta se v spodnjem težavnem delu urila v tehničnem plezanju, zvečer pa poslušala Tarkarjevo harmoniko in otožne slovenske pesmi. Morala sta pohvaliti skalaški vzpon, čeprav je bil malce dolgotrajen. Pridružila sta se mnenju, da gre za izjemen podvig, ki dokazuje zrelost slovenskih plezalcev.
Joža, ki je imel dopust, je ostal v Vratih, «skalaši», ki so bili zvečine po službah, pa so s Pavlo in Mihom vred odšli v dolino. V koči je ostala tudi Karmen. Veselo so se ji svetlikale oči, ko je ugotovila, da se bosta s čopom končno le lahko domenila za turo. Njen oče, krepak gospod, star malo nad petdeset let, ki je bil vse življenje planinec in lovec, je povabil Joža na večerjo.
Po večerji so se pri kozarcu vina pogovarjali o ljudeh in gorah. Oče se je obrnil k Jožu:
«Gospod čop, gorski vodnik ste in fant od fare, zato mi lahko svetujete, če vas nekaj vprašam.»
«Kar vprašajte!»
«Veste, tale moja nadebudna hči, ki je pravkar končala študij na univerzi, si je vtepla v glavo, da bo postala alpinistka Najbrž je podedovalo to nagnjenje po meni. V mladih letih sem obredel precej gora, zdaj pa me s puško rado zanese med gamse. Zanima me, če ni že nekoliko pozno zanjo in prenevarno ... Pa tudi prešibka je... »
čop je prenesel svoj zvedavi pogled z očeta na hčerko:
«Za tistega, ki si nekaj resnično želi in hoče, ni nikdar tako pozno, da bi bilo prepozno. Lahko bi plezala. Močna je, če ima pogum in voljo, se bo navadila.»
«Kajne da, gospod Čop, da sem dobra!» Dekletu je obraz kar zasijal.
«če je tako, se še nismo vsega zmenili. Vi ste gorski vodnik, ki ve, kaj hoče in svoj posel obvlada. Prosil bi vas, da bi mojo hčer peljali v gore. Skratka, malo bi jo vodili po nadelanih poteh, potem pa tudi v steno...»
Joža jo je od strani pogledal in odgovoril z resnim obrazom :
«Ne vem, kako bom s časom... Nekaterim sem že obljubil, da jih bom peljal v steno. Pa tudi tega ne vem, kako bi se z njo ujemala. Veste, jaz sem železar in ne profesor... Morda bi lahko dobili kakšnega boljšega,» se je izgovarjal, ker je vedel, da človek ne sme nikoli prenaglo zgrabiti za ponujeno, še manj pa pokazati, da mu je stvar rasnično všeč.
«Koga pa mislite, no? Vi poznate plezalce,» je dejal mož molče presenečen.
«Slokega bi vam predlagal.»
«Ne, tega pa ne!» je naglo Odkimal in tudi dekle je napravila nezadovoljen obraz. «Preveč ga poznam in že dovolj dolgo...»
«Drugega pa za sedaj ne vem.»
«Veste, najbolj bi bil zadovoljen z vami. Plačal bom dobro, mnogo bolje kot tisti, ki jih zdaj vodite po gorah.»
«Ne gre za denar, rad ustrežen poštenim ljudem, če le morem. No, saj sem jih že mnogo prepeljal čez steno, bom pa še vašo...»
Segla sta si v roke.
«Gospod Čop, pri vodstvu tovarne bom uredil, da boste brez težav imeli v sezoni brezplačen dopust in da vas bodo cenili, kot zasluži človek vaših vrlin. Zelo vas spoštujem. Ne samo zaradi vaših uspehov v steni. Tudi kot delavca in človeka!»
«Papa, ti si čudovit!» je zažarela Karmen. «Moram te poljubiti! Tako sem ti hvaležna...»
Prijazno se je stisnila k očetu, ki ni mogel skriti veselja, da se bo vsaj za nekaj časa otresel skrbi za zaposlitev hčere, svoje ljubljenke. Tudi doma bo mir. Z mamo sta bili v nenehnih sporih zavoljo sestre in mlajšega brata ali pa kar tako, da ni bilo dolgčas pri hiši.
«Karmen, jutri začneta. Glej, da boš čopa ubogala in da ne boš uganjala samovolje!»
«Ne bom, papa!»
«Ne bojte se zanjo,» je dejal Čop. «Saj tudi, če bi hotela trmoglaviti, ne bo mogla. Skala slej ko prej nauči vsakogar ponižnosti. Veste, morala se bo naučiti ukazovati sama sebi.»
«Že večkrat sem ji rekel, da tistim, ki ne znajo ukazovati sebi, ukazujejo drugi!» je potrdil mož.
«No ja, gospod, gora jo bo naučila marsičesa. Jaz bom samo vodnik. Lahko mi zaupate, varno jo bom pripeljal tja, kamor si bo želela.»
Zadovoljni so se razšli: Joža s tisočakom v žepu, ki je veljal za predujem, hči z upanjem na pustolovščine, kakršnih si ni moč privoščiti v mestu; oče pa z zavestjo, da ni vrgel stran denarja, kar se mu je pri njegovih ženskah pogosto
dogajalo.
Naslednjo jutro se je vreme zjasnilo. Nemca Prusik in Szilay sta že zgodaj odšla v steno. Joža je zanimalo, katero smer bosta ubrala, zato sta šla s Karmen za njima.
Pod steno sta obstala in sedla. Gledala sta z daljnogledom. Nemca sta vstopila v sredini stene, tam, kjer je bila začela Pavla. Po raztežaju navpičnice sta zavila v poševne police, na desno pod Sfingo, odondod pa sta plezala kar naravnost, čop je bil presenečen, kako sta Nemca našla prehod tam, kjer so «skalaši» že večkrat načrtovali smer.
Nemca sta dobro plezala, če sta na kakšni polici obstala, sta zajodlala. «Ne vem, če se ne veselita prezgodaj,» je dejal Čop. Počivala sta precej visoko. Tam sta igrala na orglice
«Saj plezanje ne more biti tako strašna zadeva,» je rekla Karmen. «Tako dobre volje sta!»
«Seveda sta dobre volje. Ampak ta dva znata plezati. Sicer pa je pravo plezanje izraz moči in veselja, če delaš tisto, za kar si sposoben, ne moreš zabresti v težave »
Pustila sta Nemca v steni in se čez Prag namenila na Triglav. Karmen je dobro hodila. Ni bila preveč zgovorna in tudi ne premalo, vso pot pa ga je opozarjala na to, da je prava ženska. Jožu j« bilo všeč, da vodi dekle, ki mu je simpatično. Sploh se je kot gorski vodnik izogibal ljudi, ki mu niso bili pri srcu in ki jim tudi on ni bil všeč. Preveč nepredvidenega se lahko zgodi v gorah, čemu bi se vezal s človekom, ob katerem bi v kritičnem položaju ugotovil, da sta si obojestransko zoprna!
Zavila sta po robu ledenika. Naučil jo je, kako se hodi po snegu, potem pa jo je peljal na nekaj mest, od koder se je videlo v steno. Zanimalo ga je, kako napredujeta Nemca.
«Kakšne izkušnje imate z ljudmi, ki jih vodite čez steno?» ga je vprašala.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 8
11. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	,zdaia !n tiska r’ 1 ZTT ‘ TrSt
PO ZADNJIH ANKETAH O JAVNEM MNENJU V FRANCIJI
Predstavnik levice Mitterrand favorit v drugem krogu predsedniških volite
Upanje v premirje v na Golanskem višavju
Deset dni pred volitvami ima socialistični tajnik 51 odst. možnosti sa izvolitev Odločilni bodo glasovi degolistov, ki so prejšnjo nedeljo glasovali za Chabana Delmasa
PARIZ, 10. — Prvič po nedeljskem krogu francoskih predsedniških volitev je neka anketa pokazala možnost, da v balotaži med Gi-scardom D’Estaingom in Mitterran-dom zmaga slednji. Anketo je za desničarski list «L’Aurore» izdelala agencija «Publimetrie» in pripisuje predstavniku združene levice 51 odstotkov glasov, zastopniku neodvisnih republikancev pa 49 odst.
Gre za popolnoma nasproten rezultat v primerjavi z anketami, ki so jih v prejšnjih dneh izvedle druge agencije, ki proučujejo javno mnenje in ki so pripisovale 51 odstotkov Giscardu D’Estaingu, 49 odstotkov pa Mitterrandu. Anketa, ki jo je izvedla agencija «Publimetrie», bo vsekakor dala novega elana socialističnemu tajniku, čeprav je tudi pokazala, da je še 16 odst. volivcev, ki so neodločeni. Gre za Francoze, ki so glasovali za uradnega degolističnega kandidata Chabana Delmasa in za predstavnika kvalunkvistov Royerja. Prvi je kot znano prejel približno 15 odst. glasov, drugi pa 3 odst. Od glasov teh neodločnežev bo v veliki meri odvisen izid drugega kroga predsedniških volitev v Franciji. S tem v zvezi naj omenimo, da bo veliko vlogo odigrala tudi javna televizijska debata, ki bo danes zvečer med Mitterrandom in Giscardom D’Estaingom.
Desničarski tisk medtem špekulira z vohunsko afero, zaradi katere je v Zahodni Nemčiji moral odstopiti zvezni kancler Brandt. Primer Guenterja Guillaumea, Bran-dtovega osebnega svetovalca, je ponudil pristašem finančnega ministra možnost, da uprizorijo moralno gonjo proti socialistom in komunistom, češ da se na njih ni mogoče zanesti. S tem v zvezi poudarjajo, da je Mitterrand sklenil poveriti 6 do 7 ministrstev komunističnim predstavnikom. Kljub temu je glasnik socialističnega tajnika Georges Fillioud izjavil, da Mitterrand ne bc spremenil svojih načrtov kar ža-deva zavezništvo s komunisti. Številne politične osebnosti, znane po svojem protikomunističnem zadržanju so izkoristile afero Guillaume, da bi napadle Mitterranda.
Nadaljuje se tudi polemika v zvezi z obiskom sovjetskega veleposlanika v Parizu Červonenka finančnemu ministru Giscardu D’Estaingu. KP Francije je objavila sporočilo, v katerem pravi, da je bil obisk v sedanjem političnem trenutku, neposredno pred drugim krogom predsedniških volitev, vsaj neumesten, če že ne škodljiv za Mit-terrandovo kandidaturo. Finančni minister je, ne prikrivajoč svojega zadovoljstva, izjavil, da ne razume, zakaj se levica toliko razburja, saj je bil obisk na programu že dalj časa, med njim pa sta s červonen-kom govorila o sodelovanju med obema državama.
Izreden pomen današnje televizijske debate, ki jo bo po vsej verjetnosti gledalo vsaj 20 milijonov televizijskih gledalcev, podčrtujejo vsi komentatorji in politični opazovalci, ki se sklicujejo na znani precedens: na televizijski «dvoboj» 22. oktobra 1960, v katerem sta se pred 80 milijoni Američanov spopadla takratni podpredsednik Richard Nixon in mladi senator iz Massachusettsa John Fitzgerald Kennedy. Številni izvedenci še danes zatrjujejo, da je Kennedy takrat zmagal na volitvah, ker je v televizijski debati spravil Nixona v kozji rog. Jutri bodo v zvezi z današnjo debato izvedli ponovno anketo, ki bo pokazala, kateri od obeh tekmecev se je boljše odrezal.
Omenimo naj, da so se za Gi-scarda D’Estainga izrekli predstavniki vseh sredinskih in desničarskih političnih skupin, vključno z majhnimi skrajnodesničarskimi izven-parlamentarnimi skupinami. Mitterrand pa bo lahko računal poleg tre strank, ki so podpisale skupen
program za sestavo leve vlade, na podporo glavnih sindikalnih organizacij, na glasove tistih, ki so v prvem krogu glasovali za skrajno levičarske kandidate ter na glasove dveh manjših degolističnih levičarskih gibanj, ki ju vodita Louis Vallon in Dominique Gallet. Vallon se je ločil od degolistične koalicije po smrti generala De Gaulla. V svoji današnji izjavi je med drugim dejal, da so vse družbene sile, ki so se med vojno izrekle za ko-laboracionistično vichyjsko vlado, proti Francoisu Mitterrandu. Položaj je zato zelo jasen: demokratični ljudje morajo glasovati za socialističnega tajnika, saj gre za bodočnost Francije, za mir in družbeno pravico.
Prav tako je treba reči, da se
seznam osebnosti, ki so podpisale poziv v korist Mitterrandu, iz dneva v dan daljša in da so med njimi tudi številni bivši zvesti pristaši generala De Gaulla.
Spagnuolo imenovan za predsednika odseka kasacijskega sodišča
RIM, 10. — Vrhovni sodni svet, ki mu je predsedoval poslanec Giacinto Bosco je sklenil, v soglasju z ministrstvom za pravosodje, imenovati rimskega generalnega pravd-nika Carmela Spagnuola za predsednika odseka kasacijskega sodišča.
tiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiuiiiuimmmimMiuiiiiiiiii
Predsednik Nixon v vedno težjih vodah
UGRABLJENI ARTHUR SPET DOMA
Več milijonov gledalcev britanske televizije si je oddahnilo, ko je policija sporočila, da so v mestecu Eaton Bray, kakih 40 km od Abridgea, kjer biva, našli znanega zvezdnika propagandnih filmov Arthurja, ki so ga neznanci pred tedni odpeljali iz penziona, kjer je stanoval.
Zaskrbljenost Britancev je bila toliko večja, ker Arthur nujno potrebuje nekatera zdravila, da bi ostal pri življenju in ugrabitelji tega niso vedeli. No, zdaj je spet vse v redu in Arthur se bo lahko spet posvetil svoji televizijski dejavnosti.
Ah ja, pozabili smo povedati, da je Arthur mačka (njeno pravo ime je Samantha, kot vsi zvezdniki pa si je izbrala psevdonim), ki igra v kratkih propagandnih filmih o konzervah za mačke. Njena vrednost je približno tisoč funtov šter-lingov, kar znaša okrog milijon 700 tisoč lir, v propagandno kampanja, ki sloni na ramenih ubogega Arthurja pa so, kot poročajo iz Londona vložili nič manj kot 3 milijone funtov šterlingov.
Ì " J
É -,
KISSINGER VNOVIČ V JERUZALEMU
V Kairu je ameriški zunanji minister zaprosil Sadata, naj mu pomaga - V nedeljo Kissitnger v Damasku
KAIRO, 10. — Ameriški zunanji minister Kissinger že šest dni zaporedoma potuje iz Kaira v Tel Aviv, iz Tel Aviva v Damask, nato v Riad, včeraj je bil ponovno v Kairu in danes je iz Kaira vnovič odpotoval v Tel Aviv. Vsi njegovi dosedanji napori, da bi prišlo do prekinitve ognja in razmika čet na izraelsko-sirski fronti, še niso rodili konkretnih rezultatov, vendar pa, tako poudarjajo v Kairu, kot v Tel Avivu, obstajajo sedaj večje možnosti, da bo kmalu prišlo do razmika čet tudi na Golanskem višavju.
Kissinger in Sadat sta včeraj in danes dopoldne ponovno dlje časa razpravljala o novih predlogih, ki jih pripravlja Izrael in ki so bili danes popoldne predočeni ameriškemu zunanjemu ministru v Jeruzalemu na sestanku s predsednico vlade Meirovo in nekaterimi ministri. V Kairu je Kissinger zaprosil Sadata, naj mu pomaga v teh napornih pogajanjih, da se premostijo še zadnje težaVe za dosego premirja na izraelsko-sirski fronti.
Ob prihodu Kissingerja na tela-vivsko letališče je neki ameriški funkcionar, ki ga spremlja, izjavil časnikarjem, da obstajajo sedaj, po šestih dnevih bivanja ameriškega zunanjega ministra na Bližnjem vzhodu, večje možnosti za dosego sporazuma. Povedal je tudi, da bo Kissinger ostal na Bližnjem vzhodu še en teden, če ne bo prišlo prej do dogovora med Izraelci in Sirci. Upanje za skorajšnjo dosego sporazuma s Sirci je izrazil danes tudi podpredsednik izraelske vlade Alton pred odhodom v London. Izjavil je, da bi ne bil presenečen, če bi prišlo v najkrajšem času do sporazuma s Sirijo za razmik čet na fronti. AUon, ki je poznan kot eden miroljubnih izraelskih državnikov, je povedal, da je Izrael že predlagal Kissingerju razmejitveno črto, za katero, naj bi se Izrael umaknil v okviru sporazuma s Sirijo. Po njegovem mnenju je ta izraelski predlog največ, kar lahko izraelska vlada naredi.
Po sestanku, ki ga je imel danes popoldne z Meirovo, nekaterimi ministri in predstavniki glavnega poveljstva, je Kissinger izjavil, da sedaj podrobno proučujejo ostoječi položaj. Menim, je dejal Kissinger, da. so sedanji pogovori napravili korak naprej. Izraelski zunanji minister Aba Eban je potrdil Nixono-ve besede in dodal, da je prišlo do napredka v sedanjih pogajanjih.
V Jeruzalemu so sporočili, da bo Kissinger po jutrišnjem kratkem odmoru v nedeljo vnovič odpotoval v Damask, kjer se bo srečal in pogovarjal s sirskim predsednikom Asadom
Pc današnjem sestanku s Kissin-gerjem je izraelski minister za informacije Peres izjavil, da se bo proti koncu tedna znalo, ali je bilo
V okviru svojega potovanja po Bližnjem vzhodu je ameriški državni tajnik Henry Kissinger, poleg Sirije, l7 raela in Saudske Arabije, obiskal tudi Egipt, kjer se je sestal s predsednikom Sadatom, ki ga je zelo Prisrčno dočakal in mu izrazil egiptovsko priznanje zaradi njegovega prizadevanja za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Kissinger in Sadat sta se pogovarjala v predsedniški rezidenci v Gizi, kjer so potekali pogovori tudi za casa Kissingerjeye posredovalne misije za ločitev sil med Izraelom in Egiptom
sedanje Kissingerjevo posredovanje uspešno ali ne.
Izvršni odbor izraelske laburistične stranke je danes sklenil, da je treba sestaviti novo vlado pod predsedstvom dosedanjega ministra ^ za delo Rabina, toda brez udeležbe «Vsedržavne rebgiozne stranke».
Kmalu nato pa je prišlo spet do nekaterih težav glede sestave nove vlade, ker se je predsednica Meirova odločno uprla, da bi sestavili vlado, ki bi imela na svoji strani 61 od 120 poslancev. Meirova pravi, da bi takšna vlada nujno potrebovala sodelovanje in podporo treh poslancev skupine «Pravice državljanov» in bi se s tem položaj «golobic» v zunanji politiki, ki je že itak zelo vpliven, še i povečal.	1
...............................................................................................................i...
Zaostritev spora med Grčijo in Turčijo
ATENE, 10. — Med grško in turško vlado se stopnjuje napetost zaradi spora o pravicah do iskanja petroleja v Egejskem morju, kjer so zadnje čase odkrili precejšnja ležišča «črnega zlata».
Po izjavah predstavnikov atenske vlade naj bi bilo Egejsko morje «grško jezero», zaradi prisotnosti desetin grških otokov., Grki zato kratijo Turkom pravico do iskanja petroleja tudi v bližini otokov Lesbosa, Kiosa in Samosa, ki ležijo le nekaj milj od turške obale. Grški ministrski predsednik Andrutsopulos je v svojem govoru v Solunu poudaril, da bo Grčija branila z o-rožjem svojo suverenost nad E-gejskim morjem.
Nič manj bojevite niso izjave turške vlade. «Turčija ne bo nikoli privolila, da bi Egejsko morje postalo grško morje in bo branila svoje pravice nad tistim področjem,» je izjavil pred turškim parlamentom zunanji minister Genes. Turška vlada je zato sklenila ustanoviti posebne vojaške oddelke, ki ne sodijo v okvir NATO. Ankarski Časopis^,, .pbjavljajo v teh dneh dolge sezname novega orožja, s katerim razpolaga turška vojska. Še zlasti poudarjajo nakup 36 «phan-tomov», ki so okrepili turško letalstvo.
Tudi Grčija je takoj odgovorila in poudarila, da so se grške oborožene sile v zadnjem času zelo okrepile. Neuradno glasilo atenske vlade «Elefteros Kosmos» piše, da mora Grčija biti pripravljena, da obrani z orožjem v roki svoje pravice do petroleja. Turčija naj si nikar ne misli, pravi atenski dnevnik, da Grčja ne bo branila svojih pravic. Turki naj zato svojo agresivnost obrnejo drugam.
KARABINJERJI SO ARETIRALI PETNAJST OSEB, MED TEMI VEC FAŠISTOV
V Lombardiji odkrita «operativna centrala» za zločinsko in teroristično dejavnost
Zaplenili so ogromno količino orožja in eksploziva, ponarejenih dokumentov in ukradenih avtomobilov - Odkrita tudi «ječa» za ugrabljene osebe
BRESCIA, 10. — S koordinirano in skrbno vodeno akcijo so karabinjerji v Milanu, Brescii, Sondriu in drugih mestih Lombardije aretirali petnajst ljudi, za katere sumijo na osnovi stvarnih dokazov, da so sestavljali «jedro» operativne centrale, ki je nudila fašistom, raznim provokatorskim skupinam in tudi navadnim zločincem orožje, eksploziv, lažne dokumente, ukradene avtomobile in podobno.
Akcijo sta vodila sodnika iz Brescie, preiskovalni sodnik dr. Giovanni Arcai in namestnik državnega pravdnika dr. Francesco Trovato, v njej pa so sodelovali skoraj vsi rodovi karabinjerjev milanske legije.
Ob sedmih zjutraj so karabinjerji vdrli v več desetin stanovanj, izvedli preiskave in odkrili, med drugim, skladišče orožja in eksploziva ki so se ga posluževali tudi fašisti. Očitno je, da je «operativna centrala» pripravljala širokopotezno zločinsko-tsroristično akcijo po vsej Italiji in bila tesno povezana z raznimi provokatorskimi skupinami. Med ljudmi, proti katerim sta sodnika izdala zaporne naloge, sta tudi fašistična skrajneža Kirn Borromea in Giorgio Spedini, ki so ju priprli pred nekaj tedni, ker sta z eksploziva polnim avtom bila namenjena v dolino Canonica.
Petnajsterico ljudi, imen sodne oblasti niso hotele zaenkrat objaviti, bodo še zaslišali v upanju, da bo razkrita širša dejavnost «centrale». Zaenkrat so vse prijavili pod obtožbo združevanja v zločinske namene in prekupčevanja z orožjem in eksplozivom.
V skladiščih in preiskanih stanovanjih so namreč odkrili izredno velike količine eksploziva raznih vrst, material za izdelavo peklenskih strojev, vojaški material, ročne bombe, zemljevide, specialke, ponarejene dokumente in žige, priprave za spreminjanje registrskih številk motoi|jev in ogrodja ukradenih avtomobilov, več sto ponarejenih evidenčnih tablic, več avtomobilov itd.
Očitno je torej, da gre za «cen-tralo», ki je delala ob krepki finančni razpoložljivost; (pri enem izmed aretiranih so našli tudi veliko vsoto denarja) in na širšem področju severne Italije.
Karabinjerji so odkrili tudi sobo, v kateri je med drugim materialom bilo več plastičnih panojev za a-
WASHINGTON, 10. — Komisija poslanske zbornice, ki vodi preliminarno preiskavo o možnosti obtožbe predsednika Nixona, doslej še ni izključila možnosti, da je bil šef Bele hiše na tekočem o aferi Watergate, še preden se je ta začela. Komisija je danes proučila poročilo, ki ga je o zadevi Watergate predstavil pravni svetovalec John Doar.
Sumijo, da je Nixon skušal pre prečiti preiskavo o istovetnosti tistih, ki so organizirali ves vohunski aparat na škodo ameriške demokratske stranke. Po dokazih, ki jih je Doar včeraj predložil preiskovalni komisiji, se je 30. marca 1972 Jeb Magruder, ki je bil takrat namestnik direktorja odbora za Nixonovo ponovno izvolitev, sestal v vili predsednika Nixona s pravosodnim ministrom Mitchellom. Doar je tudi omenil, da je Magruder pred komisijo lani izjavil, da je Mitchell ob isti priložnosti odobril načrt za «operacijo Watergate». Magruder se je nato v Washingtonu sestal s šefom kabineta predsednika Nixona Haldemanom; slednjega in ministra za pravosodje Mitchella pa je Nixon takoj zatem sprejel, kar naj bi dokazovalo, da je bil ameriški predsednik o vsej zadevi obveščen.
Pozornost političnih opazovalcev v Washingtonu je medtem posvečena predvsem postopnemu propadu republikanskega aparata, ki je doslej podpiral Nixona. Prav danes se je še en republikanski senator, Richard Schweiker, izrekel proti šefu Bele hiše in zahteval njegov odstop. V pismu, ki ga je poslal Nixonu pravi senator Schweiker, da je z izročitvijo prepisa magnetofonskih trakov o zadevi Watergate Nixon dokazal «popolno pomanjkanje spoštovanja do svojega položaja in da mora zato odstopiti».
Precejšnje presenečenje so povzročile tudi včerajšnje izjave ameriškega podpredsednika Geralda Forda. Ameriška javnost se sprašuje, ali ni morda tudi Ford obrnil hrbet Nixonu.
Po ponovni anketi, ki so jo izvedli med Američani se je izkazalo, da je 51 odst. anketirancev prepričano, da bodo predsednika Nixona obtožili, da je kršil zakone. Popularnost ameriškega predsednika se iz dneva v dan manjša.
(Na sliki: palača Watergate. po kateri je dobila ime znana afera, ki bo Nixona verjetno stala pred sedstvo)
...........................................
PO UGRABITVI SODNIKA DR. MARIA S0SSIJA
S stavko so genovski delavci obsodili tolpo ugrabiteljev
Hvaležnost Sassi j e ve soproge sindikalni federaciji • Preiskovalni sodnik dr. Castellano demantiral obtožbe provokatorjev
GENOVA. 10. — Delavci vseh strok so s polurno stavko izkazali konkretno solidarnost ugrabljenemu sodniku Sossiju in trpek, a odločen odgovor tolpi hladnokrvnih izziva-čev. ki si v višku nesramnosti u-pajo zlorabljati sklicevanje na «boj delavskega razreda».
V polurnih prekinitvah dela so po vseh večjih tovarnah bili shodi, katerih so se — poleg sindikalistov CGIL, CISL in UIL — udeležili tudi genovski sodniki. Ti so lahko spo znali, kako mislijo delavci. Sossije-va žena Grazia je poslala sindikalni federaciji zahvalno pismo, v katerem izraža čustva hvaležnosti z vsemi, ki ji pomagajo v neumornih poskusih, da bi dosegla vrnitev o-četa svojih hčera.
Pripadniki samozvanih «Rdečih brigad» so prejšnjega dne sicer zagrešili taktično napako, ko so dvakrat telefonirali dvema uredništvoma in s tem dokazali, da od blizu stražijo ta uredništva. Kljub temu pa agentom javne varnosti ni u-spelo, da bi jih identificirali. Širile so se sicer vesti, da so enega že priprli, a so se govorice izkazale kot neutemeljene.
Preiskovalni sodnik dr. Castellano. ki ga «RB» omenjajo v svojih obtožbah na račun šefa političnega oddelka dr. Catalana in mini stra Tavianija je medtem izjavil, da je res dr. Sossi pomagal pri preiskavi v zvezi s prekupčevanjem orožja, da pa je šef političnega oddelka v tej preiskavi nastopil kot navadna priča in da je preiskava še v teku. Orožarno in njena last-
V Novem Sadu odprli mednarodni kmetijski sejem
BEOGRAD, 10. — Predsednik ZIS Džemal Bijedič je odprl danes v Novem Sadu 4L mednarodni kmetijski sejem, na katerem sodeluje 1.500 razstavljavcev iz Jugoslavije in 34 držav. V okviru sejma je organizirana tudi razstava neuvrščenih držav in držav v razvoju, na kateri je zastopanih 16 držav. Pri otvoritvi sejma je govoril zvezni tajnik za kmetijstvo inž. Ivan Kuštrak, ki je med drugim ugotovil, da je jugoslovansko kmetijstvo kljub nekaterim slabostim zadnja leta doseglo dobre rezultate. Trenutno je glavno vprašanje, kako povečati osnovne kmetijske pridelke, da bi si zagotovili domače potrebe in možnosti izvoza.
voljile planirano potrošnjo električnega toka, ki bo kot se predvideva 1980. ; leta znašala 76 milijard kW ur. Ju- j goslovanske električne centrale so ! lani proizvedle 35 milijard kWh toka. I
Do leta 1980 podvojitev proizvodnje električne energije v Jugoslaviji
BEOGRAD, 10. — Zastopniki zveze republik in pokrajin so danes v Beogradu podpisali družbeni dogovor o osnovah razvoja elektrogospodarstva od 1974. do 1980. leta, ki določa načrt proizvodnje in potrošnje električnega toka. Dogovorjen je tudi način zagotovitve sredstev za graditev novih električnih central, premogovnikov in
_____ _________ ^_______ rudnikov urana. Dogovor med drugim
nika' pa "so že prijavili sodnim o- predvideva graditev novih električnih blastem. S tem je Castellano de-_ central za skupno moč 11.000 MW in
12 mrtvih v Mehiki pri spopadu z banditi
CIUDAD MEXICO, 10. — Sedem policijskih agentov in pet banditov je bilo ubitih pri streljanju, do katerega je prišlo v goratem predelu Hidalgo pri mestu Molango v Mehiki. Med policaji, ki so zgubili življenje, naj bi bil tudi poveljnik mestne policije Cabrerà Martinez.
Kot poročajo iz Mehike kaže, da je policijska patrulja zasledovala skupino banditov, ki so prevažali vtihotapljeno orožje. Pri tem je patrulja padla v zasedo, ki sta jo pripravila dva vodiča.
mantiral, kljub preiskovalni tajnosti, da bi bile resnične izrečene obtožbe na letaku «Rdečih brigad».
novih piemogovnikov ki naj bi nakopa li 30 mil. ton premoga. Pričakujejo da bodo nove kapacitete popolnoma zado-
Drzna operacija v Pekingu
PEKING, 10. — Kitajski zdravniki so v bolnišnici v Pekingu mlademu jugoslovanskemu mornarju Franku Kalabariču uspešno združili odsekano stopalo z nogo. Kalabariča je na ladji udaril v gleženj težki jekleni predmet in mu odsekal stopalo, tako da se je komaj še držalo noge. Zdravniki so uspešno povezali krvne žile in kite. Sodijo, da je operacija uspela in da bo Kalaba-rič v enem mesecu ozdravel. Franko Kalabarič se dobro počuti in je srečen, ker je mislil, da je stopalo za vedno izgubljeno.
Prispevajte za
DIJAŠKO M ATILO!
NAJLEPSA «PARADA»
Pierru Vamieru, nekdanjemu vratarju neke francoske nogometne ekipe bo verjetno ostala v spominu parada, ki jo je naredil včeraj, ko je prestregel padec 6-letne Marie Jeanne Musi, ki je strmoglavila s šestega nadstropja poslopja, v katerem stanuje.
Varnier, ki se je nič hudega sluteč sprehajal po ulici, je nenadoma dvignil glavo in o-pazil dekletce, ki se je krčevito držalo ograje balkona na šestem nadstropju. Takoj se je zavedel, da ji bodo vsak trenutek pošle moči in se je zato bliskovito pognal pod balkon. V tistem trenutka je mala Marie Jeanne padla in Varniero-va prisotnost duha je preprečila, da bi padla na pločnik. Bivši vratar jo je namreč prestregel v zraku in ji po vsej verjetnosti rešil življenje. Deklica si je pri padcu zlomila roko in se je pošteno prestrašila.
jo «centralo» bil povezan predvsem s pristaši razpuščene nacistične organizacije «Ordine nuovo», v kateri so bili pred leti na vodilnih mestih misovski poslanec Rauti in glavni obtoženec milanskega pokola Franco Freda.
Preiskovalci domnevajo, da je prav ta «operativna centrala» nudila črnim teroristom material za r.iz atentatov, ki so jih izvedli zadnje tedne.
Fiat 126 «avto leta»
KOPENHAGEN, 10. — 25 poklicnih novinarjev je izvolilo italijanski avto fiat l26 za «avto leta», se pravi za avtò, ki najlažje kljubuje energetski krizi, ki je zajela zadnje mesece ves svet. Mali Fiatov avto je zbral kar 54 točk in pustil daleč za seboj vse tekmece.
Fiat 126 je že tretje vozilo turin-ske tovarne, ki je osvojilo to priznanje. Pred njim sta bila izvoljena za «avto leta» še fiat 128 in fiat 127. Žirija je poudarila dejstvo, da je 126 popoln, hiter in eleganten avto, obenem pa tisti, ki na danskem tržišču najmanj stane. Zara-j di nizke cene in majhne porabe ter i zaradi nizkih stroškov za vzdrževa-
nje je fiat 126 najbolj primeren za premostitev energetske krize.
OB PRISOTNOSTI UGLEDNIH OSEBNOSTI OBALE IN ZAMEJSTVA
V Kopru so odprli razstavo ob 85-letnici Lava Čermelja
Razstava je podroben prikaz izjemne osebnosti uglednega tržaškega znanstvenika in borca za pravice Slovencev in Hrvatov
kustično izolacijo, kar ustvarja sum, da je «centrala» razpolagala tudi z «ječo» za ugrabljene osebe in se torej ukvarjala (morda iz finančnih. nj pa izključno, da so razlogi bili tudi politični) z ugrab Ijanjem oseb.
Po mnenju preiskovalcev je «ceni trala» oskrbovala tako političho-te-roristične, kakor tudi navadne roparske in zločinske skupine, kar ne izključuje domneve, da se de javnost raznih provokatorskih in skrajno desničarskih skupin ne prepleta z roparsko in sicer zločinsko dejavnostjo.
Po mnenju preiskovalcev, ki ne skrivajo fašističnega značaja «cen: trale», so v njej delali pripadniki «različnih» političnih gibanj in navadni zločinci*
Zaradi «delikatnosti» preiskave niso sodniki dali pomembnejših izjav, tudi niso hoteli objaviti podrobnosti preiskave. Dejali so le, da je zaplenjen eksploziv z zalogami orožja na razpolago sodnim st-okovnjakov, ki ga bodo morali sortirati. Kaže. da je tega «materiala» toliko, da bodo strokovnjaki za to delo potrebovali več dni. Preiskave se medtem nadaljujejo, verjetno na osnovi zaplenjenih dokumentov.
Po vesteh, ki so jih preverili kronisti nekega pomembnega milanskega dnevnika, je «operativno centralo» vodil Carlo Fumagalli, ki so ga svoj čas označili kot voditelja fašistične organizacije MAR, po zneje preimenovane v SAM (Mus-soliniieve škvadre). Fumasalli, ki je baje med aretiranimi, je s svo
KOPER, 10. — Dopoldne so v prostorih študijske knjižnice v Kopru odprli razstavo del uglednega j tržaškega znanstvenika in borca za pravice Slovencev in Hrvatov pod fašistično Italijo dr. Lava Čermelja, posvečeno njegovi 85 letnici.
Poleg slavljenca so se udeležili otvoritve številni politični, kulturni in javni delavci obale, med njimi tudi predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram, prisotnih pa je bilo tudi več gostov iz zamejstva, med njimi predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zve ze iz Trsta Boris Race. Ravnatelj študijske knjižnice Andrej Jelačin je svoj uvodni nagovor začel s pretresljivim pismom, ki ga je Lavo Čermelj napisal tisto noč, ko je čakal na izvršitev smrtne kazni, na katero ga je obsodilo fašistično sodišče na drugem tržaškem procesu leta 1941.
Nato pa je v nadaljevanju orisal življenjsko pot Lava Čermelja, profesorja skorajda neštetih legalnih iil ilegalnih slovenskih šol in tečajev med italijanskim iredentizmom in fašizmom od leta 1941 dalje, neutrudnega organizatorja prosvetnega življenja, znanstvenika, urednika, pisca šolskih in poljudnoznanstvenih knjig, predvsem pa publicista, ki je z analitično natančnostjo zbiral, urejal in objavljal gradivo, ki je pred svetovno javnostjo razkrinkavalo fašizem, skozi njegove genocidne odloke, zakone, obsodbe in eksekucije. Kot le redko kdo, se je zavedal moči pisane besede, sloneče na neizpodbitnih dokumentih, ki imajo tudi danes neprecenljivo vrednost.
Razstava dr. Lava Čermelja je podroben prikaz izjemne osebnosti naše polpretekle in sedanje dčbe Na desetine knjig, brošur, razprav in člankov s področja naravoslovnih in drugih ved opozarja na o-gromen znanstveni prispevek Člo-
veka, ki pa je ob vsem tem zmeraj smatral za svojo prvo dolžnost služiti svojemu narodu. Njegove znanstvene in politično zavzete razprave so ogromno pomenile v boju naših ljudi za nacionalno osvoboditev izpod bivše Italije, svoje poslanstvo pa je nadaljeval tudi pozneje v narodnoosvobodilnem boju, nato kot izvedenec za manjšinska vprašanja na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu, nadaljeval pa ga je in ga nadaljuje še danes, ko še zmeraj izhajajo njegove publikacije in članki, nič manj aktualni, kakor so bili pred 50 in več leti.	L. O.
Ljubim obišče SZ
BEOGRAD, 10 - Na vabilo obrambnega . ministra SZ maršala- Andreja Antonoviča Grečka bo delegacija oboroženih sil Jugoslavije pod vodstvom zveznega tajnika za narodno obrambo armadnega generala Nikole Ljubičiča, v drugi polovici maja odpotovala na uradni prijateljski obisk oboroženim silam Sovjetske žveze. S tem obiskom bo jugoslovanska delegacija vrnila obisk sovjetskim oboroženim silam katerih delegacija je 1972. leta pod vodstvom maršala Grečka obiskala Jugoslavija
18 mrtvih v Tanzaniji zaradi hudih poplav
DAR ES SALAAM, 10. - Osemnajst oseb je izgubilo življenje v povodnji, ki je prizadela južno Tanzanijo. Tako poroča uradni tanzanijski glasnik, ki pojasnjuje, da je šest oseb bilo ob življenje, ko je skušalo s kanujem zapustiti poplavljeno področje. Kanu se je obrnil na podivjanih valovih reke Rufiji, ki je prestopila bregove