GLAS NARODA The largest Sovawwn Daily in TELEFON: CHelaea 3—3878 List slovenskih delavcev v Ameriki. •od legal Holidays 75,000 Readers. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 \To. 74. — Stev. 74. NEW YORK, MONDAY, MARCH 30, 1936—PONEDELJEK, 30. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XL1V. L1NDBERGH0V SLUČAJ SE BOLJ IN BOLJ ZAPLETA Hitler je "zmagal" pri splošnih volitvah v Nemčiji PREMOGARJI SO ZAVRGLI PREDLOG Lastniki rovov koče j o delavcem znižati plače. Pogodba ne bo sklenjena do 1. aprila. — Podaljšana je bila stara pogodba. Na konferenci lastnikov rovov tnlega premoga in rudarjev v New Yorku so lastniki postavili odločno zahtevo, da se delavske plače znatno znižajo. To zahtevo lastnikov pa je predsednik United Mine Workers of America, John L. Lewis odločno zavrnil. Premo-garskim unijam v Pemisrlva* ni ji je Lewis sporočil, da po-podl»o do 1. aprila, ko ]>oteče stara pogodba, nikakor še ne l>o sklenjena, pač pa da ste se obe stranki sporazumeli, da je stara pogodba podaljšana za en mesec. Lastniki so hoteli (postaviti plače iz leta 1918, kar bi za rudarje pomenilo izgubo 17 od-s-totkov, ki fyo jih dobili leta 1920 in |m)I<*i^ tega se l(f odstotkov, ki so jih dosegli leta 1923. Nasprotno pa Lewis zahteva znatno zvišanje plač, šest ur dela na dun in ]>et delovnih dni na teden ter enako razdelitev delovnega časa. Operatorji pa zopet trdijo, da je treba zmanjšati izdatke, ako hočejo zopet dobiti trg, ki se je zadnjih deset let zelo poslabšal. DE RIVERA JE BIL OBSOJEN Voditelj španskih fa s i-stov je bil obsojen na 2 meseca ječe. — Nikomur ni dovoljen' odhod iz dežele. AMERIKA BO UTRDILA OTOK WASHINGTON, 1). C., 29. marca. — Mornariški depart" inent izdeluje načrt, da zgradi na otoku Guam v Pacifiku u* trd be. Ker letos poteče mornariška pogodba, po kateri ste bili Japonska in Amerika obvezani, da ne utrdite otokov v j Pacifiku, je po poteku pogodbe dovoljeno vsaki državi, da utrdi svoje posesti, kakor želi. Guam je postajališče za aero plaiiie, ki opravljajo redno poštno službo med Združenimi državami in*Manilo na Filipinih. Na otoku je ameriška mornariška postaja, močna radio postaja, 600 vojakov s 40 častniki. Večino prebivalstva na otoku tvori 18,000 domačinov. Otok se nahaja okoli 1500 milj vzhodno od Filipinov, toda manj kot 200 milj južno od japonskega otočja Marianne. Do sedaj je bilo na Guamu samo šest petpalčnih topov. MADRID, Špan-ka, 29. marca. — Sin bivšega španskega diktatorja in voditelj fašistov Joe Antonio Primo de Rivera, ki je bil nedavno aretiran z večjim številom fašistov, je bil obsojen na štiri mesece in en dan zapora. Sojen je bil pod obdolžbo, da je skušal vprizo-riti revolucijo, kot je bilo spočetka nameravano, temveč samo, da je žalil nekega policista. Nikdo ne ve, kako se bo razvil politični položaj. Ministrski predsednik Manuel Aza/na l>o moral pojasniti svojo politiko v smislu stranke levice, ki ga je izvolila. Socijalisti in komunisti so se odločili, da bodo pri volitvah 12. aprila podpirali kandidate republikanske stranke levice, monarhisti pa >o sklenili, da se volitev ne udeleže. Vojaštvo, ki je obljubilo "pod poro sedanji vladi, pa je nasprotno zahtevi levice, da bi bili častniki, ki so zatrli revolucijo v oktobru, 1934, kaznovani. Vsakdo pazi na armado, ker je sedanji položaj podoben položaju leta 1923, ko je general Don Miguel Primo de Rivera z vojaško vstajo postavil diktatorstvo. MADRID, Španska, 29. marca. — Vlada nikomur ne rzda potnega lista za odhod iz dežele. Prošnje za potne liste u-radi sicer sprejemajo, toda ne izdajajo potnih listov. Odkar je stranka levice IG. februarja dosegla veliko zmago, je mnogo Spancev zapustilo deželo. NAD 44 MILIJONOV NEMCEV ODOBRILO HITLERJEVO P0UTIK0 Zgodilo se je kot je bilo pričakovati: pri včerajšnjih volitvah je zmagal nemški kancler Hitler. V Nemčiji je 45 milijonov 400 tisoč volilcev. Za Hitlerja in njegovo politiko je bilo oddanih 44 milijonov 900 tisoč glasov. Proti Hitlerju je bilq oddanih nekaj nad 500 tisoč glasov, ki jih je pa vlada enostavno proglasila za ''neveljavne". BUDIMPEŠTA IMA VEČ ŽENSK KOT MOŠKIH BUDIMPEŠTA, Madžareka, 29. marca. — Po zadnjem ljudskem štetju ima glavno mesto Madžarske, 1,066,000 prebivalcev in 80,000 več žensk kot moških. SAMOMOR ZARADI DESE-TINKE SEKUNDE TOKIO, Japonska, 27. marca. — Japonski tekač na kratke daljave Valuto Namakura je izvršil samomor. Namakura je spadal med športnike, ki so jih na Japonskem najbolj slavili. Ponovno si je pridobil prva darila in je bil določen tudi za zastopnika Japonske na cr limpiadi. Bil je pa silno časti-hrepen. Pred kratkim se je na neki športni prireditvi balial, da poseka vsakega konkurenta, ne da bi se mu bilo treba posebno potruditi. Doživel je pa v teku na sto metrov razočaranje, da so ga s časom 10.7 •sekunde proglasili za drugega, d oči m je njegov tekmec dosegel za desetinko sekunde boljši čas 10.6 sekund. Ta poraz je Namakuro tako potrl, da se je ustreli i v glavo. TUJE ZLOČINCE BODO OBLASTI DEPORTIRALE Senatni naselniški odbor je tozadevno predlogo odobril. — Nekat e r i tujci bodo smeli ostati. WASHINGTON, D. C., 29. marca. — Senatni naselniški odbor je potrdil predlogo, po kateri naj bi bili tujci, ki so zakrivili v Združenih državah kak zločin, deportirani. Izvedba take postave bo prepuščena delavskemu in ju stičnemu departmentu. V senatu je bilo glede de~ portaeije tujcev že stavljenih več predlog, toda med kon-gresniki so bila mišljenja tako različna, da naselniški odbor ni mogel doseči kompromisa. Deportiran bo vsak tujec, ki bi se pregrešil proti zvezni ali državni postavi o omamljivih sredstvih, ali pa je bil zaradi nemoralnosti obsojen na zapor. Dei>ortirani bodo tudi vsi oni, ki imajo brez j»ostavnega dovoljenja orožje, ali pa so v deželo vtihotapijali tujce. Ta predloga pa ima to dobro stran, tla l>o dovoljeno o~ stati v deželi onim tujcem, ki so prišli nepostavno v deželo, če so -izpolnjevali postave in je njihovo življenje bilo ves čas vzorno. Takim v IkrIočo ne bo več treba iti iz dežele in nato s pravilnim potnim listom v kvoti priti v deželo, kakor je bilo do sedaj v navadi. COOLIDGEVA HIŠA BO PRODANA NORTHAMPTON, Mass., 29. marca. — Hiša bivšega predsednika Združenih držav Calvina Coolidgea z vsem pohištvom bo prodana o radio, da vlada nima v Nemčiji nobenega nasprotnika. Z malenkostno izjemo je vse glasovalo za Hitlerja. Glasovi, ki tvorijo izjemo, so neveljavni. Z večen so se vršile po vsej Nemčiji velike demonstracije. Hitlerju je izrekel nemški narod zaupnico. Pod kakšnim pritiskom jo je izrekel, vedo najbolj Nemci sami. Pri 1kx ločili pogajanjih z evropskimi državami se bo Hitler skliceval na te volitve ter bo poudarjal, da ga je nemški narod pooblastil govoriti v njegovem imenu. HOOVER IN REPUBLIKANSKI KANDIDATI CHICAGO, 111., 29. marca. — Bivši predsednik Hoover i-ma svoje mnenje glede lastnosti bodočega republikanskega predsedniškega kandidata. Ko je opustil svoje upanje, da bi ga njegova istranka postavila za predsedniškega kandidata, je glede prihodnjega kandidata in o nalogi republikanske stranke rekel naslednje: "Republikanci morajo izbrati najbolj sposobnega moža, ki bo vodil urad predsednika^' Naloga republikanske stranke pravi Hoover je: 1. Dokazati, da vodi politika **novega reda" do končne nesreče za farmerje, delavce in trgovce. 2. Postaviti odločen in .konstruktiven program, ki bo vodil ves narod k napredku. 3. Izbrati mora najboljše može za predsednika in za kongres. 4. Pridobiti mora vsakega republikanca, da glasuje za te može. KOMUNISTI SO ZASEDLI VELEP0SESTVA Niso hoteli čakati na vlado, dsC razdeli posestva. Španska je s silo pregnala poljske delavce. BAD A J OZ, Španska, 27. marca. — 6(),(HM) j>oljedeljskili delavcev, ki niso mogli čakati, da bi vlada razdelila zemljo, se je polastilo velikih posestev v 263 vaseh v južnem delu province Badajoz. Delavci, ki so večinoma socijalisti in komunisti in so člani društva poljedeljskih delav_ cev, so v velikih skupinah v ?>vojih okrajih, vkorakali na posestva, so jih odmerili in jih razglasili za svojo lastnino. — Pri tem so kričali: *4Živela delavska republika!" Nato so se vrnili v svoje vasi in sporočili županom, kaj so storili. Obenem so županom naročili, da spqroči oblastim, kako so si razdelili zemljo in da naj bodo novi lastniki vknji-ženi v zemljiški knjigi. Vlada pa je governerjn v Badajoz takoj naročila, da se naj tudi posluži sile, če treba, da prežene delavce z zavzetih posestev. Proti večeru je govemer sjH>ročil vladi v Madrid, da so delavci zapustili vse zavzete kmetije, kot je vlada zahtevala in da vsled tega ni prišlo do nikakih izgredov. Delavci so odšli, ko so v zemljiške knjige vpisali -svojo lastninsko pravico do zemlje. Governer je delavcem sporočil, da vlada nikdar ne bo privolila, da bi se delavci sami polaščali zemlje in da jo bo vlada sama razdelila. Delavci so se polastili okoli 40 posestev, ki obsegajo približno po 2500 akrov. Lastniki teh posestev večinoma žive v Madridu in kmetije upravljajo njihovi oskrbniki. Governer je naznanil, da bodo vsa posestva 'vrnjena lastnikom, dokler ne 1k> parlament I" izdelal in sprejel načrta, kako bo zemlja razdeljena. IRSKI PREDSEDNIK OPERIRAN CURIH, Švica, 29. marca. — Predsednik Irske Eamon de Valera je bil operiran na očeh. Operacija, katero je izvedel dr. Albert Vogt, je, trajala dve uri. De Valerovo zdravstveno stanje po operaciji je zadovoljivo. PREPOVEDAN PROSTOR V ZRAKU PARIZ, Francija, 29. marca. — Kot naznanja zračno ministrstvo, bo ob franeosko-nemški meji v -zraku določen pas, v katerega nima dostopa noben francoski ali nemški aeroplan, da nemški aeropla-ni ne bodo mogli letati eez mejo. HITLER IMA VELIKO PLAČO PARIZ, Francija, 29. marca. — Pariški listi L'lntransigeaiit pravi, da je prejel zanesljivo poročilo, da ima Adolf Hitler letnih dohodkov 668,000 mark ali $267,000. Hitler dobiva na leto 59,000 mark kot kancler, od svojega lista Voelkischer Beobacliter prejema 189,000 mark in 420 tisoč mark za svoje članke v časopisih. Propagandni minister Paul Joseph Goebbels prejema 311 ti-soč mark na leto. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja. DVE OSEB! IZJAVLJATA D A JIMA JE ZNANA SKRIVNOST 0PVEDBE IN SMRT! LINDBERGHOVEGA SINA Bivši odvetnik, ki je bil nekoč v zavodu za umoboi-ne, je pod pritiskom priznal, da je odvedel in u-moril Lindberghovega otroka. — Pozneje je priznanje preklical. — Kaznenec pravi, da je so-rodnica Lindberghove žene naročila odvedbo o-troka. Čimbolj se bliža ura Hauptmannove smrti, tem-večja presenečenja se pojavljajo. Tako so naprimer včeraj zaprli Paula H. Wendella, bivšega trenton-skega odvetnika, ki je presedel nekaj mesecev v blaznici. Umora ga je obtožil detektivski načelnik Mercer okraja. Wendell je pozneje povedal, da so ga imeli detektivi štiri dni zaprtega, ter ga z mučenjem prisili-, da je podpisal izjavo, v kateri je rečeno, da je on odvedli in usmrtil Lindberghovega otroka. Wendell je pozneje izjavo preklical, toda oblasti ga navzlic temu še nočejo izpustiti. Drugo presenečenje je dospelo iz zvezne kaznilnice v Leavenworth, kjer se nahaja Gaston B. Means, ki je bil obsojen na petnajst let ječe, ker je izsilil od Mrs. Evelyn Walsh McLean sto tisoč dolarjev pod pretzvezo, da so mu znane vse okoliščine odvedbe Lindberghovega otroka. Te dni je pa izjavil Means: — Ker nočem, da bi Hauptmann ponedolžnem umrl, bom povedal, kako je bilo s celo stvarjo. O-troka sem jaz odvedel. Najela me je neka sorodnika otrokove matere. Jaz sem odvedel otroka, nakar ?em ga v družbi *neke ženske umoril. Tudi Meansovi izjavi ne pripisujejo oblasti posebne važnosti, vse je pa mnenja, da utegneta današnji in jutrišnji dan prinesti še velika presenečenja. Četudi governer Hoffman želi drugače, dogodki zadnjih dni kažejo na to, da bo moral Bruno Richard Hauptmann jutri umreti na električnem stolu, ako pomilostilno sodišče ne spremeni smrtne kazni v dosmrtno ječo ali pa ne preloži usmrtitve. Ka*nilniški ravnatelj Mark O. Kimberling je rekel, da bo Hauptmannovo usmrtitev preložil samo za en dan ali dva, ako bi governer zadnjo minuto usmrtitev odgodil, in bo obenem generalnega pravdnika Wilentza vprašal za njegovo mnenje. —• Ako mu Wilentz naroči, da se naj ne ozira na governer ja, tedaj bo poslal Hauptmanna na električni stol. Vendar pa prihaja za Hauptmanna nekaj upanja, ker bo governer prosil pomilostilno sodišče, da preloži Hauptmannovo usmrtitev za nekaj mesecev, da med tem časom skonča svojo preiskavo. Četudi sodišče do sedaj še ni nikdar kaj takega storilo, vendar ni nikake postave, ki zabranjuje tako odgoditev. Ako sodišče dovoli odgoditev, temu Wilentz in državni pravdnik Hauck ne bosta nasprotoval-pač pa sta oba istega mnenja, da governer Hoi t man nima več postavne pravice do prefajitve. g ^ - Governer je poslal vsem sodnikom pomilostil* nega sodišča povabilo, da se sestanejo danes ob 1 V dopoldne. Sodniki bodo razpravljali o Hauptman-novi prošnji, katero je vložil zagovornik Fisher. J »£9 9 72B0D7" New York, Monday, March 30, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IV V. B. rA. "Glas, Naroda" (A Corporation) Owned and Published by ' 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY Frank Bakaer. President__L. Benedik, Treas. Place of buaineea of the corporation and addresses of above officers: M« 181b Street, Bmgk ef Manhstfn. New York City, N. GLAS NARODA" (Voice ef the People) Issned Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja za Ameriko In Kanado...............i.....$6.00 Za pol leta....................$3.00 Za četrt leta..................$1.50 Za New Tork za celo leto......|7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli poSUJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da * nam tndl prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "Glas Naroda" Izhaja v said dan izvzemSi nedelj in praznikov -GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 STAVKA V AKRONU KONČANA Po potili tednih vročega boja so se delavci v industriji gumija v Akrouu, Ohio, vrnili na delo. Njihova zmaga je popoLna. Vsem njihovim zahtevam je bilo ugodeno. Družba je zopet zaposlila delavce, ki jih je odpustila, ker so bili preveč vneti za unijo. Družba je priznala strokovno organizacijo ter izjavila, da bo priznala njene izvoljene zastopnike in se pogajala ž njuni, konjem, last posestnika Graši V oddelku za avtomobilske obroče bodo delali delavci ča iz Bohovo. Na vozu j«' hil< Iz Slovenije. JOSIP DEISINGER UMRL še ni zavedla, 63-letna Ana Ja-vornikova iz Selnice, ki si je strla desno roko in (i(>-lotna Ne-SKOFJA LOKA, IG. marca. ža Jankova iz Slemena, ki j«. V nedeljo popoldne je umrl v dobila hude in nevarne poškod-Leonišču ugledni škofjeloški he po vsem telesu. Vso tri so trgovec in posestnik Josip Dei- mariborski reševalci prebijali singer, star 57 let. Pokojnk je v bolnišnico. Motociklist jo po bil i? stare zavedne loške dni- nesreči izginil brez sledu, žine. Šolal so je na ljubljanski realki in v M ah rov i šoli, po DVA OBUPANCA prakticiranju pri Valandu v Celju pa se je doma j>osvetil MARIBOR, 17. marca. — Da-napredku svoje trgovine, ki jo nos dopoldne so našli v Vojaš-ije dvignil do današnjega slove- niški ulici 10. mrtvega gosli-sa. Pri Žorževih jo bila dolgo ničarja in pekovskega mojstra vrsto let tudi gostilna, znana Franca Klanjška. Mož je po daleč po OoronjsJkoin, saj so se smrti svoje žene popolnoma tja stekale niti narodnega in obupal in se obesil. Pokojnik naprednega življenja. Deisin- je že delj časa bolehal in voe-gor pa jo užival ugled kreme- krat je dejal znancem, da bo nitega in znaea(jnega dobrega kmalu na Pob revij u. Klanjšek, gospodarstvenika in požrtvo-ki je zadnjrr leta izgubil vse valnega naro. marca. — Danes ob 14. jo blizu Brest011 ico neki motociklist srečo! voz s po šestintrideset ur, v drugih oddelkih bo znašal delovni teden od trideset do štirideset ur. Glede vseh izprememb bo delavstvo glasovalo. Mezda je bila nekoliko zvišana. Delavstvo v Akron je lahko zadovol jno z doseženimi u-rpehi. I,i to tembolj, ker je kompanija še nedavno grozila, da bo s silo o: vorila tovarne. V to svrho je importirala veliko števl-o istavk«/kazov. Prefcnja se pa ni vresničila. Delavci so vztrajali ter se pokorili poveljem unije. V tem sučaju orilo za priznanje unije. Boj je bil uspešen, m zmagali so. PROCES PROTI MORILCEM V Tampa, Fla., se vrši proces proti trem policistom za- bilo šest ljudi. Konj so je motocik-lista ustrašil, se splašil in '/dirjal ter se jo voz prevrnil in pokopal vseh šest poti sebdj. Pri tem so bili težko in nevarno ranjeno 60-letna posestnica Marija Večemikova iz Brestonico, ki se ob času našega poročila premoženje, je bil pod kuratelo. Dasi izredno pobožen, je segel po vrvi, ki ga je rešila trpljenja. Posestnica Sidonija Stofančo-va so jo to dni podala k znancem v bližino Node!ice na koline. Okrog 22. so je vračala sama domov. Domači so jo pričakovali zaman. Ker jo le ni bilo, so drugo jutro poizvedovali za njo ter jo našli v jarku ob zatvomici TJožanljovoirn mli- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. poljedelskimi pndolki, ki se sedaj uvažajo. P<» federalnem u-radu za mlekarsko industrijo se je 1. 1920 uvozilo dve tretiui ka-zejina za potrebe ameriške industrijo. L. 1D2D se je uvozila polovica potrebne surovino, 1. 1934 pa so jo vos kazi-jin, nizu ti štiri od s t o, pridelal od domačih producentov, ki so s pomočjo komičarjov in inženirjev našli, da ameriški mlekarji morejo dosoči isto, kar so prej dosegali v Argentini. Tovarno tukaj kupujejo devet dosotink vsega tung olja, ki ga Kitajska prideluje, vzlie dojstvu, da jo ameriško rafini-rano olje boljše kvalitete. Potreba dežele za to olje bo zahtevala uporabljanje onega miljo- miljonov dolarjev ob bombaževem pridelku 1500 miljonov dolarjev. Dandanes -se bombaž u-l>ora>blja za stotino industrijal-nih svrh. Znanstvena preiskava je dodala po $10 vrednosti za vsako balo bombaža in kemi-čarji še vedno pomnožujejo mogočnost rabe to poljedelske surovine. — F LIS. Peter Zgaga PRIMORSKE NOVICE Iz Povirja « Plf /J< IM oi uit i liliji I ' «,•» lin- v f . . v . ,, i e i-: na vi h* a k rov m južni farmarji na mrtvo. Sodna komisija, ki J . . . . i* i4-: 'ki so potegujejo za ta trg, imajo odpotovala tja. jo ugotovila. . » i • , . «., x i« i -i ~ lo danes 2.)0,000 akrov posajoda le Tula utopljenka nasilno * ' . 1 - ♦ v r/^'^\ ,m;,vf.. "'I1 s tung drevesi. Ameriška vržena v potok. Zdaj poi z vo-lujvjo za zločincem. POLJEDHSTVO IN BODOČE TOVARNE V] k) rahljanje poljedelskih pridelkov za industrijalne svr-lie so še le sedaj razvija, ali vsebuje največji spas za bodoče poljedelstvo. Mnogo let znanstvenega preiskovanja stoji za radi odvedbe in bičanja treh delavcev, ki so nameravali usta- Jj j* bilo trelia su,lih noviti politieno organizacijo, katera naj bi pri volitvah nasto- gospodarske krizo, da je važ-pila proti vladajoči stranki. ' - ' * * * 1 *■ *1 ' Pri odvedenju je zadela socijalista in državnega tajnika države Floride, Joseplia Shoemaherja, strašna smrt. Pobili «o ga do nezavesti, ga polili z vrelo smolo in ga slednjič vrgli v ogenj. nost rabo poljedelskih pridel kov kot surovin za industrijalne svrhe prišla v ospredje. Ko inozemske dežele postajajo čim dalje bolj samo-vzdržujoče, so Obtoženi policisti so: C. Brown, F. Bridges in C. W.. ? mo1??* izrekli smrtne obsodbe. V porotniško službo je bilo pozvanih nad sto kandidatov. Skoro vsi so se opravičili, da iz tega ali onega razloga ne morejo vršiti porotniške službe. Le s težavo jih jo ono mogoče dobiti šest. Kuklukjiklanci drže med seboj, in zato ne bo nič čudnega, če se bodo porotniki desetkrat premislili, predno bodo proglasili tega ali onega obtoženca za krivega. Po juŽKiih državah je namreč navada, da so izpostavljeni šikanam in napadam "nezaželjivi" elementi, predvsem organi zir&ni delavci. Če je le količkaj prilike, so izgnani iz mesta, o~ kraja ali države. Ako bi ne bil pri tej priložnosti Shoemaker talko nasilno usmrčen, bi se nihče niti ne zmrri-delke v domačih tovarniških industrijah. £>oy fižol, ki se je vpeljal v to deželo iz Kitajsko pred kakimi sto leti, nam tudi najpopolnejši primer. Sadil se je večinoma na Jugu v omejenih količinah in se je ta kitajski fi- žol rabil za krmo prašičev. Lota 1W>G pa jo več kot pet in pol miljonov akrov bilo posajenih s soy fižolom v 27 državah, ne glede na površine, kjer j«' bil posajeni skupaj z drugimi pridelki za krmo. To je bilo za tekstil, industrija uvaža vsako loto na stotino miljonov funtov škroba, dočim le nedavno so farmer ji v Mississippi dokazali, da južni sladki krompir dajo boljši -škrob, tako da farmar moro pridelati $40 za aker iz samega škroba. Farm Shemurgic Council trdi, da 50.000.000 jrlynv poljedelskih pridelkov za industrijalne svrhe moro biti obdelovani!: tekom prihodnjih dose-trli let. ako le hočemo, [sta or-da osem miljo- trotino več posajene površine• ganizaeijn ceni, prejšnjem lotu. Preko nov "'»vili akrov more služit. za produkoijo lesno kašo za pa- kot v prejšnjem letu. Preko 21,000,000 soy-bean olja pridelanega v Ameriki, se je vprabi-lo v industriji. Skoraj polovica te količine so je vporabila za izdelovanje barvil. Ostalo jo šlo v izdelovanje mil, lino-oUi črnil, jest vin in drugih industrijalnih produktov, všte-vši avtomobile. ()mainontalno kljuke na vratih, ročaji in drugi deli avtomobila so danes izdolo-vani iz zmletih soy fižolov. Ko mičarji so iznašli mogočih rab za sov fižol Kazejin (casein) jo postran-ki produkt mlekarstva in in se mnogo uporablja v industriji, zlasti v produkciji nekaterih vrst papirja. To jo tudi primer, kaj se more doseči z raznimi Kako mora govoriti modrsti- V Poviiiju so popravljali šolo in preurejali notranje prostore. Pri tem delu je bil zaposlen tudi neki mizar iz bližnje vasi po imenu Dano. Ta mizar jo "slišal'' nekega večera ob mraku, da so so kmetje v bližini šole pod drevesom pogovarjali, kako jo bodo zažgali. Zvedel je pri tem o celem načr tu in celo kdo bo kupil bencin, kdo bo za žgal itd. Javil je vs< čez par dni karabinjerjem, ki so zaprli precejšnje število ljudi. Vse so odpeljalo v Sežano in jih zasliševali. Po kratkem zaslisanlju pa so prišli do čudnih zaključkov in so postali zato bolj previdni. Ugotovili so namreč, da ljudje, ki so bili zaprti in obtoženi poskusa požiga, niso bili tistega dne skupaj. Za to so šli k trgovcem v Sežani, ki prodajajo bencin in ugotovili pravega zločinca. Ugotovili so. da jo dotični mizar sam kupil pri nekom trgovcu bencin, drugje jia vžigalice. Zaprli so ga in takoj spustili ostalo ovadeno osebe. Ovaduh, ki je hotel tako spravite mnogo ljudi v nesrečo je dobil 2 leti ječe pogojno. T\o so jo enkrat tako nemogoči 1 med ljudmi, da so so vsi izogibali, so jo lotil Še drugih prestopkov ter bi kmalu prišel zopet pred sodišče radi tatvino. Ker so jo toga menda preveč ustrašil, jo šel in si sam vzel življenje z električnim tokom. Ta dogmlek jo odjeknil daleč naokoli po kraških vaseh. Važno zje odlomila, da so mora posekati i^ozd na hribu svetega Antona, da s<* bodo tam pokopali mrtveci in zadnjo vojske kojih kosti ležijo raztreseno po raznih manjših pokopališčih v okolici. Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENIC PUBLISHING 216 West 18th Street New York ■ ■-■"m ■ ■ n ja? Ubogi ženski: Resnično bo- j gastvo se kaže v pri prostosti. Ba^tinki: Kako dobro izgledate, gospoa! Ženski majhne postave: Vse } filmske zvezde so majhne in j ljubke. Ženski visoke postave: Ven- * dar enkrat izvrstna j>ostava za * mal klobuček! j l)e!>eli ženski: Hvala Bogu, I da je minila doba okostnjakov. ] Sulii ženski: Vitkost je bila i in je še vedno modni ideal. Grdi ženski: Kako pu>to je to, ee je ženska lopa! Danes grajo prvo vlogo samo intere- \ sail t no ženske. sf Le]»i ženski: To vse ni nie— | moderna ženska mora biti le- S pa. Bahati ženski: Kdor ima, ta se lahko pokaže. Priprosti ženski: O, kako mi je v-aka baharija zoprna! Dami z briljanti: Kako kra- l sen je vaš nakit! Dosti me jih ; je že vprašalo, koliko k ara to v ' ima vaš prstan. Dami brez nakita: Vas dobri okus vam pač pravi, da bi nakit vaš ljubki obraz samo pačil in kazil. Stari dami: Le tega klobuka nikar — ta je samo za starejše gospe. Vnukinji: V tem klobuku ste že kar dorasla gospodična. Slabi plačnici: Res imenitna gospa plača le enkrat na leto. lhrbri plačnici: Daj Bog, da bi vso dame tako točno plačevale kot vi! ★ — Bogata je za dve, lepa za dve in gospodinjiti zna tudi za dve. — Koliko je pa stara? — Tudi za dve. ★ Marši kakšni ženski jezik je že odrezal moško glavo. * Na razstavi v San Diego, Cal., je bila lani tudi kolonija niidfst-ov. Nagci so bili v ograjeni goščavi. Ob ograji so se zbil tisoči ra«lovednežev, inalokateri je bil tako "srečen", da je mogel vreči pogled na nagca med grmovjem. Letos baje ne bo več ua razstavi nudistične kolonije. Razna društva in organizacije so vložile protest proti nji. Mod njimi tudi društvo slepcev v fcfcu Diego, Cal. * V reliefni urad v Warsaw, Micli., je prišel nezaposleni in prosil, naj mil dajo obleko. — Uradnica mu je odbila prošnjo. Možak je odšel m «se j>o preteku par minut vrnil v — Adamovi obleki. Takoj so ga oblekli od glave do nog in mu odkazali prosto stanovanje v okraju: jetnišni-ci. To je resnična zgodba, ki se je zgodila v Evasiston, 111., ter nazorno kaže razmere i>o nekaterih krajih. Neki AVPA delavec je bil po zvan pred sodnika, ker je udaril f o romana po glavi- — Čemu si ga ?—ga je vpra. šal soihiik. — Ob treh popoldne sem hotel iti z dela, on mi je i>a rekel, da moram ostati do pol petih, — je oodi-nja. — Hvala za takšen pok Ion. Služkinje bi si gotovo 110 upal buditi ponoči za taksno kaprico! — Prav gotovo imaš prav. — In zdaj me pusti na miru. — Tnare! Poslušaj! — (V si želiš obloženih kruhkov izvoli vstati sam. Tako se spodobi za takšne reči. — V tem mrazu se vendar InHko prehlad i m. — Mar misliš, <1« se jaz ne l>om.? — Seveda so boš, ampak pird oltarjem si mi obljubila pokorščino. — Oprosti, o obiožonih kruhkih v tako pozni ur? ni bilo no vprašanja ne obljube. NOČNA JUZINA — Inure, saj me vendar ne misliš izstradati: — ('e tako imenuješ to reč, pa bodi! — In če ti obljubim dva ko-vača ? — Menda si ne d unišljaš, o-prej prosil, jtr. nisem bil uslišan, dokler nisem plačal. — IIwS, veš, prav za prav ČRNI CESAR JE ODSLOVIL EVROPCE Kakor poročajo pariški listi, so se izvršile na dvoru abesin-skega cesarja v zadnjih dneh velike spremembe. Haile Selassie je odpustil minuli teden vse evropske člane svojega dvora, med drugi tudi svojega izkušenega telesnega zdravili" ka dr. Hammerja. ki je bil obenem švedski konzul v Add i s Ababi. Kakor dr. Hammer, je bil odpuščen iz dvorne službe tudi francoski grof Roquet, ki je doslej vodil cesarjevo letalo. Cesar je vse te ljudi povabil k sebi in jim sporočil svojo od- ne razumem, kako moreš biti ločitev, se jim lepo zahvalil za tudi ti lačna po sijatjni večerji. — Ah, obloženi kruhki so tako mikavni. Daj, da vsa malo prigriznem! — Samo pod pogojem, da mi plačaš. ALI PO PISAVI SPOZNAŠ ČLOVEKOVO BOLEZEN? Zopor revmatični bolečin« llllU i ijtt »veton»zau| ANCHOR PXIN-EXPELLER . H a hitre, gotovo pomoč T IN Ze leta 1812 je Francoz E. ir< jc<|uart pisal o umetnosti, kaki« spoznati človeko značaj iz njegove pisave. Toda :šele pred 40 leti se je razvila znan-stvena grafologija, ki je kmalu dognala zanimiva telesno-dn-ševna dognanja iz človekove pisave. Njena veljava je rasla od leta do leta. Sedaj pa so celo dognali, da so iz človekove pisave pa dognati, ali je dotič-ni človek zdrav ali bolan, ter celo to, katero bolezen ima. Za to vprašanje se najbolj zanima dunajski zdravnik Hansv, ki trdi, da so za ta pojav premalo brigamo. V dunajskem medicinskem tedniku pravi, da je za vsakega zdravnika, ki se praktično peča z zdravilstvom, brez vsega dvoma, da se zdravstveno stanje bolnika da raz-videti iz njegove pisave. Iz pisavo zdravnik lahko dela točno diagnozo ter oelo prognozo. Pri tej ] »ril i ki pisec navaja primer neke matere. Njen sni jo bil v tujini že precej dolgo časa bolan. Domov pa jo materi pisaril pisma, kakor da bi bil zdrav. Tin I i njeni svofjci ji niso ho-trli povedati, kako jo s sinom. Toda mati jo iz sinove pisavo s popolno gotovostjo sklepala, kako je sinu tor jo točno pogodila. Tudi njemu samemu kakor tudi TK^aterim drugim zdravnikom se je večkrat zgodilo. da najbolj skrbna klinična preiskava včasih ni omogočil;* dovol j zanesljive presojo o stanju in prognozi. V takih primerili je primerjava pisave bolnega človeka odkrila marsikaj, kar je zdravnik dotlej prezrl. Zato .meni zdravnik, da so splača pečati so s tem vprnš-i njem. vse usluge, ki so mu jih napravili, za slovo pa jih je bogato nagradil. Za osebe, ki so mu bile posebno blizu, kakor dr. Hammer in grof Roquet, je pripravil cesar posebne sqK>-minke, s katerimi jih je odpustil iz službe. Odpuščena sta tudi oba francoska šoferja, ki sta cesarja prevažala z avtomobilom. Ukrepi so seveda povzročili razumljivo začudenje in mnogo komentarjev. Poznavalci razmer na abesinskem dvoru pravijo, da se je cesar odločil za ta korak zaradi tega, ker se hoče posihmal osebno udej-stvovati kot vojskovodja čet ter po možnosti doživeti u-sodo svojih prednikov, n. pr. cesarja Teodorja, ki je pri zlomu svoje vladavine iskal in tudi našel smrt v boju. Vsi otipu, ščeni cesarjevi nameščenci so na izrecno željo Haileja Selas-sieja odpotovali domov, kamor bodo v kratkem prispeli. Pota Ljubezni Ro man' LAŽNI MARKI IN PRISTNA MARKIZA LED NA ULICAH KANADSKEGA MESTA Poplave so povzročile tij^i t K anadi veirko škodo. Beka Moi ra je prestopila bregove m poplavila mesto BeUeville v Ontario. Pariško sodišče je pred nekaj dnevi obsodilo zaradi raznih sleparij na šestmesečno ječo markizo Rolo de Rozveko in nekega " Poznan j skoga grofa". 0 grofu se je izkazalo, da si je plemeuitaški prilastek nadel sam in sicer zategadelj, tla je lahko nemoteno izvrševal svoje goljufije. Markiza se je prvotno pisalu Rene Sofroy. Pa tudi ona ni prinesla plemeni t a-štva s seboj na svet, marveč si ga je pridobila s sleparsko pomočjo svojega prijatelja izmišljenega grofa, ki je iztaknil v neki u-božnici blizu Pariza 75 letnega matorega in hirajočega l>olj-skega markija Rola de Rozv-ekega, ki je izjavil, da je proti plačilu 40,000 frankov pripravljen napraviti Sofrovevo za ženo, njena dva nezakonska otroka pa adoptirati. Poroka, s katero si je Sofro-veva prilobila plemenitaštvo, je bila učinkovito pripravljena komedija. Na graščani Neu-vic v Dordognu so priredili po. ročno gostijo že trinajst dni potem, ko je slepar iztaknil matorega starca. Poznanjski grof je prii>elja s seboj še eno pričo in je pregovoril župana, da je izvršil i»oročni obred, kateremu so prisostvovali francoski aristokrati od blizu in daleč. Poljski marki, ki se je dal speljati na led, ni seveda niti podubal, kaj Šele prejel obeta-nili 40,000 frankov, zato pa si je dal "Poznanjski grof" od novopečene markize izplačati ta znesek kot nagrado za u-spešno posredovanje. Opeharjeni ženin je kmalu po poroki umrl. Na terasi nekega pariškega hotela ga je zadela kap. Pokojnikov brt je nato prijavil oblasti sleparsko komedijo. Sodišče, ki je obravnavalo primer te prepredene goljufije, je seveda proglasilo sklenjeni zakon za neveljaven ter velelo sleparja ia sleparko zapreti 23 Vse mesto je bilo polno radovednosti, kajti ljega Svetlost se je dva dni po vrsti pripolja la k tajnemu svetniku Baern. Sosedje so natančno opazovali, da je ostal knez prvikrat le malo časa, drugi pot j»a je prišel šele po dobri uri voz ponj. Svet je kombiniral vse mogoč«- stvari; potem pa so povedale dame, ki so bile istočasno :»ri Agati, da s«* uči knez pri Rusinji ruskega jezika. Menjavali so -e ]K>menljivi pogledi, go-pa županja pa je priredila takoj sestanek ob kavi, kjer bi moglo dame to zanimivo novico dobro prerešetati med uživanjem kodačev in tort. Tudi gospa tajna svetnica s hčerkama in nečakinjo je bila povabljena. V udobnem žu panovom stanovanju so bile že vse zbrane, ko so vstopili sedaj toli interesantni Baerovi. Vera namreč že zopet ni bila pravočasno gotova. Sedele so za dvema okrašenima mizama, starejše dame ločene od mladih. Pogovor se je sukal samo okrog Rusinje in Baerovih ter okrog deželnega vladarja. Seveda so takoj u-tilinile, ko so se dotičniki pojavili. Ker družba o-ebe, ki tvorijo v takih krogih Še pred svojim prihodom središče zanimanja, sprejema navadno tem prijazneje, so tudi gospo Baerovo od vseli strani najtopleje pozdravljali. Ona sama pa je bila utrujena in tiha. Vera je bila predmet ostrega opazovanja. — Njena toaleta je vzbujala ipozornost pri mladih damali, ki so si druga drugi namiga vale. Berta se je z veliko živahnostjo pridružila svojim prijateljicam. Agata pa je sedla k Emiliji pl. Demhofovi. Vera, ki je imela prostor na drugi strani pol >oč ni ko ve sestre, jo je spoznala šele danes. Bila je mirno, nekoliko ponosno dekle, kažoč z vsako kretnjo, da je hči visokega ča-tnika; samo po svoji vnanjosti jo bila precej neznatna. Zanimalo jo je, spoznati končno Vero Sepa^-novo, ker jej tega doslej bolezen ni dopustila. Vse kar jej jo pravil brat, j. s je izzivalo v njej •tei>ovoljno sliko o lepi tujki. Do oseb. ki njenemu bratu niso bile po volji, tudi ona ni goji 1" simpatij. Vera pa se je hotela pokazati prav ovesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. .60 PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ .60 PRODANE DUŠE. spi^I Joia Likov*. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _____________________________________ .75 Prgeovori. eseji in misli slavnegp indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta i»ovest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče" moderne probleme in posega v druiiem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari FIgor. 192 strani. Cena .70 V Širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fine*«. da mora Čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 230 str. Cena .40 Roman o dekletu Iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju enačajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBCR- ŽANOV _______________________________ .75 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena_____________________ ___ / 8ANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Gena____L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nenftem konfisdran, slika na realističen način ruskega Inteligenta, malomeččana, oficirja, Študenta, Žida, gensko v okviru družine, in samostojna SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal KaH May. 160 strani. Cena ---------------------------------------- -3t lajanje te le|ie iM>v<*sti se vrši na ameriškem Zapadli* Pestre slike iz indijanskega in pi-j<»ilirskega življenja. Maju s'n-er očitajo, da * ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-miTiškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisuti kot marsikdo, ki je ilvel tam. SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena................................................ -50 To je ih> naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravea. Hudim duševnim lMrjetn Klavnega junaka oziroma Junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ------------------------------------- -35 SLIKA DORIANA (i KAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................L20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. I ioni an je izredno zanimiv i*» svojem stilu, i»o svoji fantastični vsebini, ihi svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SKEDOZDICI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena M Zbirka kmečkih povesti Iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee i>ogodi duševuost našega človeka. Ob čitanjn njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Mesko. 189 strani. Cena.... M Osem izvesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS. VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena JS9 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih deUh obilo duševnega užitka. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY WEST 18th STREET NEW X9.BK, N, Y, »zari V21D07 New York, Monday, March 30, 1936 WW LTRGW3T BUDTBNTa ŽFJ1LT TW V.W.I Kje je Eva? 23 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. IZ ZGODOVINE POUUBOVANJA Ludvik s strmeeimi očmi gleda pismo. Eva Mantel! Pred njim stoji, popolnoma s čudovito krasnimi, bisernimi očmi finim, bledim obrazom, s čudovito krasnimi, bisernimi oeipi n bledo rdečimi, lepo izrezanimi ustnicami. Zopet, kot navadno, vidi njen plahi pogled, ki je vprt vanj. Zakaj je prc-bledela? In zakaj je oni večer stala pred hotelom in je zbežala, ko je opazila, da jo je videl * Ali je bilo ž njo tako kot z njim? Ali je na njo napravil ravno tako globok utis, kot ona nanj? Saj mu od tedaj naprej ni ugajala več nobena ženska; vedno je stala pred njim, njena nežna postava, njena sladka podoba, ako je bila kdaj skupaj s kako žensko. Eva! Eva Mantel! Sladka, mala Eva Mantel! V tko službo jo je pognala lakota in mogoče strah, da ni mu morala ostati dolžna denar. Kako težko in lieveselo mora biti njeno življenje! Xikakor ne more več dovoliti, da bi še dalje ostala v tej službi. Pomagati ji mora do boljših življenskih pogojev, na vsaftc način jo mora zopet videti! Sedaj, ko ve, kje živi, ga nepremagljiva sila žene k njej. Tako dolgo je skušal ta občutek zatreti v svojem srcu. Sedaj pa že dolgo ve, da jo ljubi, kot še ni nikdar ljubil nobene druge. Saj je bilo vedno v njem živo hrepenenje po njej. Mora k njej, mora ijo videti, mora ji pomagati, drugače ne bo imel več miru. Kakorhitro mu bo mogoče, bo šel v Curili in jo bo obiskal. Danes in jutri to ni mogoče; važna ox^ravila ga zadržujejo v Berlinu do prihodnjega tedna. Toda potem bo šel v Curili. Kaj ko bi sestri to povedal? Toda ne — boljše je, da ji ničesar ne pove, drugače ji mora povedati, da Eva igra v kavarni in tega Dollv ni bilo treba vedeti. Ženske so v takih stvareh čudne; izogibljejo se ljudi, ki se jim zde le količkaj dvomljivi. Sani je bil prepričan, da je Eva tudi še sedaj nedotaknjeno, čisto bitje, toda pri Dollv prav gotovo ne bi več veljala za damo, ako je enkrat bila v takem poklicu. Kaj bo počel, ko bo Evo zopet videl, ni vedel, toda mora jo videti. Mogoče — tako si je dejal — jc zbledel njen čar, s katerim ga je obdala, ako jo zopet vidi. Potem bo saj zopet našel svoj mir. Ce pa se ne vda temu vedno naraščajočemu hrepenenju, ga bo vedno mučilo. Tega pa ni več hotel, ko enkrat ve, kje jo more najti. In naglo pomisli, kdaj bi mogel odpotovati. En teden mora imeti časa in koncem prihodnje- # ga tedna more odpotovati. Dollv bo povedal, da gre v Švico * po važnih opravkih. In to ji še istega dne pove, ko sta sedela pri kosilu. Za Dolly ni bilo prav nič čudno, ako je njen brat službeno kam potoval, pa vendar ga pogleda nekoliko pomembno. Misli na mlado dekle, o kateri ji je govoril in čije naslov bi tako rad izvedel. Ko je z njim sama, ga vpraša, položivši mu roko na ra«nio: 44 Ludvik, ali si zopet kaj slišal o mladem dekletu, ki je vsled lakote omedlela Ludvik dvigne glavo. Z la^jo ji ne more odgovoriti. Zakaj tudi? Dolly ga bo vedno razumela, slednjič pa ji tudi ni treba izvedeti, da Eva igra v neki kavarni, zato prime njeno roko. "Ravno danes sem slišal o njej, Dolly. Hotel sem ti za molčat i, toda s. teboj morem o tem govoriti, kar ima človek na srcu. Torej, samo zaradi nje se peljem v Švico, v Curili. Njena nekdanja gospodinja je izvedela, kje je v službi. In — kot se mi zdi, zelo težko služi svoj kruh. Odkrito povem, Dollv, Eve nisem mogel pozabiti in ker sodiij vem, kje je, jo moram videti. Saj pomagati ji moramf da bo mogla lažje živeti. Potem bom mogoče kaj mirnejši. Xa vsak način jo moram videti. Ali moreš to razumeti?'' Doli v ima vse solzne oči, "O, Ludvik, razumem te — zaljubil si se v njo, v to revno dekle! Xajprej se ti je samo smilila, pozneje pa se ti je prirastla k srcu. Nikar ne misli, da tega ne razumem. In zdaj naj pride, kakor hoče, želim ti, da najdeš.svoj mir. Na mene moreš računati, da velikodušno gledam na to revno dekle. In kako in s čim »morem pomagati tebi in njtij, bom storila. O tem bodi prepričan." Ludvik jo iskreno poljubi na lice. "Zahvalim se ti za tvojo razumevanje, Dolly. Zelo pametno dekle si — razun, kar se tiče Toringa. Tukaj pa te pamet zapusti. Da veš, koncem prihodnjega tedna odpo-tu-jem, seveda službeno. Vse drugo pa ostane med nama, ne?" "Seveda!" odgovori Dolly, ne da bi se zmenila za to, kar je omenil glede Toringa. Henrik Mantel je bil nepopisno zadovoljen, odkar je od Franca Trabcrja izvedel, da ima hčer. Bil je 111 rzlično razburjen in parnik je vozil vse prepočasi, ker ni mogel dočakati easa, ko najde svcJjo h čer. Traber mu je povedal napis na majhni trgovini v Bazelu; nahaja se v bližini Železniške postaje v ozki ulici. Za ime svojega svaka je vedel, in njegova vdova se pač še ni zopet poroj-ila, tedaj bo na trgovini še njegov napis. To je lahko najti. Samo, da je enkrat v Bazelu — najprej še v Hamburgu. Na parniku ni občeval z nikomur. Še manj, kot prej. mu je bilo -k^j za družbo, četudi je njegova zanimiva postava obujala splošno pozornost in so si vsi prizadevali, da bi mu prišli kaj bližje. Nekateri njegovi sopotniki so ga spoznali in tedaj so splošno govorili, da je ta zanimivi mož Henrik Joachim. Posebno dame so iskale njegov podpis in ga pri tem ljubeznivo pogledovale. Toda vse to je šlo mimo njega brez vsakega pomena. Njegove misli so se neprestano pečale z njegovo nepoznano hčerjo. Vprašuje se, kako Eva izgleda: ali je lepa, ali grda, ali je podobna njemu, ali svoji materi. Nikakor si ne more * misliti, da bi bila grda, kajti njena mati je bila lepa. Pa "naj izgleda, kakor hoče, njegova hči je, njegovo meso in kri. Jn edino to je bilo odločilno. Vedel je, da. jo bo ljubil, pa če mmv čem ne hi ugajala, potem jo bo skušal po svojem okusu prenarediti. Ničesar ji ne bo manjkalo. Vsaka želja ji bo izpolnjena. Samo da jo enkrat vidi, da jo ima enkrat v svojih rokah, da čuti, da ima v svoje mobjemu svojega otroka ki bo a svojo mladostjo oživljal in olepševal njegovo starost (Dalje prihodnjič.) V Parizu imajo čudnega mo-j ža, ki sedi že mesece in mesece nad raziskovanjem zgodovine! poljuba, njegovega izvora, nje-j govili mnogih vrst. Nekoč, pra-' vi ta mož, so se poljubovali sa-! mo moški in njih poljub ni bil nič drugega nego oblika pozdrava. Tako je poljubil Judež Kristusa in ga je izdal. Toda v starih čAsih so si v pozdrav poljubovali samo bra-j de, lase, prsi itd., ust pa ne. Moški so poljubovali samo moške, ženske samo ženske. Sele v, srediijem veku se je pojavila navada, tla so se moški in ženske medsebojno poljubovali, vendar samo javno in zelo svečano, kajti to je bila častitljiva ceremonija, in poljub je veljal tudi le rokam. Pravo poljubo-vanje se je po javilo menda šele na dvoru francoskega kralja Franca I. Vemo, da je bil ta Franc eleganten, življenja vesel gos j m m1, ki je ljubil nešteto žensk, vemo, da si je omislil prav' ljubezenska gnezda in da je bilo na njegovem dvoru zelo ZBIRKA. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREJ HOFER ___________________________________________________50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35« BE LG RAJSKI BISER ............................................35e BOŽIČNI DAROVI ....................................................35t BOJ IN ZMAGA ........................................................20e CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ____________________25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA. HČ I SIBIRSKEGA JETNIKA ________35e FRAN BARON TRUNK ____________________________________________35e ERA DIAVOI.O ........................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- činski, veselnmodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40e JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30e KRVNA OSVETA (povest iz abruškib gora* .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................Z3c LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75e MARON. krščanski deček iz Libanona ................25c !W C SO LINO, ropar Kalabrije ................................40e MRTVI GOSTAČ ......................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _______________70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meska) ......................................................... Zoc NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Kpillman. Cena ........ .30 PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA. Povest iz stan-j.se misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huoniler. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ................................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35e POŽIG^LEC ..........................................................25« PRSTI BOŽJI ............................................................30e PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30c PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. 1.— PIKIH (spisal Krištof Šmit) ...............................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L zv..................... 40e II. zv.................40c PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izl«rani iz prostega naroda. Cena ......................40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena ...........................70 PRAŠKI JLDEK ...................................................... 25« PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30« I*OSLEDXJI MOHIKANEC _________ __________30« RDEČA IN BELA VRTNICA ............................ 30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............30e ROBINZON KOŠITNIK .............................. .5® STRIC TOMOVA KOČA. povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj. nevarnosti In nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ co SUEŠKI INVALID ......................................."""" 35« SI STO IN SI EST© (povest oz Abrncev) ____________30« SVETA NOTBURGA_______ ____33« STEZOSLEDEC ...........«.........................................Z. 30« SVETA NOČ (pripovedke) ______Z.....................30« TRI INDIJANSKE POVESTI..................30e TURKI PRED DUNAJEM ..............30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda m) L zv. S1.30: II- zv. S1.4«; III. zv. Sl-50 ^^ „ A * SKUPAJ $3.75 T,!MH IN NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov P« ............................ J80 VOLK SP0K0RXIK (spisal Fran« Meško; s slikami) .......................................................... Trdm vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zrezki po ..................................... ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA 60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) __________________________tSt ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ----------- 40e IL del_____ 40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO - 10 povest; Vinski brat; osen povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl). v 1 zvezka .... M VINSKI BRAT. (V. zv.), CdngI .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. JB9 Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG IE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. razposajeno. Poljub je bil na zunaj sicer še vedno akt svečanega dvornega ceremonjela, toda če sta se znašla sedaj kakšen kavalir in kakšna dama sama, sta se poljubovala tudi proti ceremonielu in na usta, 11a prsi, 11a lase, na ulu>, na vrat, kjer je bilo pač prijetno. Do1 go pa so bili takšni poljubi pri vi leg gospode v Louvru in le polagoma so se širili tmli na druge dvore. Ljudstvo ni hotelo o pariškem poljubovanju sprva slišati, smatralo ga je za znaik dekadence in posebne odličnosti obenem. Xu, z desetletji se je izgubil tudi ta rešpekt in potem se ni mala modistka poljubovala so svojim fantom nič drugače nego kakšna dvorna dama s svojim kava-lirjem. Bilo je seveda se vedno dosti ljudi, ki so pred poljubom svarili in ga razglašali za hudičevo delo. Saj še dandanes takšni ljudje niso izumrli. Zdravniki so trdili nič drugače nego danes, da je poljubovali je skrajno nezdrava stvar, svarili so ljudi pred nalezljivimi boleznimi, vnetji, in kar je 5e takšnih stvari. Postavljali so za vzgled zamorce, ki so vse eno srečni, čeprav niso nikoli vedeli, kaj je poljubovanje, navajali so kitajske spise, iz katerih izvira, da se sinovi rumenega earstva pozdravljajo in božajo le tako, da drgnejo nos ob nos itd. Xu, masa je imela v sebi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SU New York Pišite nam za cene voznih listov. reservaeijo kabin in pojasnila za potovanje. strahu pred boleznimi umrlo že-neprimerno več ljudi nego od polju bova nja. Nova zarja poljubovanja je vstala zopet s filmom, ki ju množici to stvar -predvajal v vse mogočih variantah 111 je prinašal prava razodetja. Sedaj so merili poljube že na met-re7 11a platnu je bilo videti, kako je mogoče poljub 4 4 oblikovati," iz načina, kako se junaki in junakinje poljubujejo presojajo laHko gledalci, v kakšnem razmerju so si te osebe med seboj. Prišel je čas, ko ije listala Greta Garbo vzor zi{ cele generacije žensk in moških. Pot od dvorne dame Franca T. do filma božanske Svedinje je bila dolga, toda ostala je ista ljubezen, ista stara zgodba, ki so poraja vedno znova. Tega ne more premakniti noben zgodo- Na parnik ih, ki bo debelo tiskani, se vrse v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. 2. aprila: BREMEN 3. aprila: Berengaria 4. aprila: lie de L'"rami* v Bremen v Cherbourg v Havre S. aprila: Washington v Hatrrs 11. aprila: Rex v Genoa Paris v Havre 14. aprila: Europa v Bremen vinar, noben psiholog, noben že nepremagljiv instink, ki ji i filmski režiser in tudi noben je pravil, da je od čednosti in J zdravnik. ARMADA BREZ ŽELODCA 15. aprila: Aquitania v Cherbourg IS. aprila: Lafayette v Havre 22. aprila: Berengaria v Cherbourg 216 West 18th Street New York, N. Y. Napoleon je izrekel besedo, da "armade korakajo s svojim želodcem,'' toda abesin-ke armade prav gotovo ne spadnjo mednje. Xeguseve čete morajo vztrajati skoraj brez živeža. Ko so jih pošiljali na fronto, so jemali vojaki le toliko živeža s seboj, kolikor bi ga za enako močne evropske čete zadostovalo komaj za teden dni. Vsa'k mož je nosil s seboj petlltrsko vrečo posušenega abesinskega graha (kumbre) dalje manjše vrečo s posušenimi mesnimi kockami, neko število neznatnih, trdo prepečenili krušni!; kroglic in pest železnih racij, j To pa je bil provijant za — šest " mesecev. (V je bilo med potjo •mogoče povečati to zaloge z govedi in ovcami, tem bolje. Toda nihče ni računal s tem, kajti v krajih, ki jih je že prej prekorakala kakšna armada, so kmetje poskrili vse kar je bilo za ]kx1 zobe. Tako so živele čete na fronti od pesti lirane vsal: dan. Seveda pa Abesinci tudi doma niso navajeni jesti več, a navzlic temu so sposobni preplezati gorovja, preplavati reke, korakati skozi goščave in glavne puščave — na zadnje pa boriti se še do grenkega ko ica V Ogadenu, kjer so s kušali ra? Nasibu in drugi naprednejš' poveljniki ohraniti železne raci-je nedotaknjene, smatrajo tri voze provijanta na teden za bogato zalogo za — tisoč mož. A tmli ta malenkost je bila več, nego je mogel premagati na novo ustvarjeni abesinski tren, ki deluje še zelo redko. V Dolu se je moral ras Desta prepričati, kako nezanesljivo delu-jje ta tren. Imel je 3500 mož na fronti — drugi so mu bili zbežali ali pa jih je bil postal v gorovje nazaj — za vse te može je dobival po — tri bivole na dan, med tem ko čo bila vojna skladišča v 250 km oddaljenem Negellju napolnjena z žitom in drugim živežem. Često pa so izostali tudi tisti trije bivoli. V taksnih raamerah porazi niso nič čudnega, čudno je prav za prav le to, da se more vojska pod tem pogoji sploh še kakorkoli držati. Dovoz živeža je prav tako težak problem tudi za severno fronto. Sedanje zaloge bi zadostovale pri vsej skromnosti aibesinskega vojaštva komaj še za kratek čas. Sicer si abesin-ske čete skušajo pomagati na drug liačiu. Tam, kjer se ustavijo za dalj easa, si same pridelujejo svoj živež v obliki kumbre. Preden bo vojaka porabila to nastaljajočo letino so menili Abesinci bodo Italijani že prisiljeni, da'svojo ofenzivo 11a severu ustavijo. SPOMENIK PRVEMU KADILCU Prvi kadilec v Španiji ji; bil udeleženec Kolumbovega odkritja Amerike, Rodrigo de Ja-rez. Pripeljal je s seboj iz novega sveta mnogo tobačnih lis tov, ki jih je zvil v smotko in si jo prižgal. Njegovi ženi tobačni dim ni ugajal, kašljala je in se dušila, vmes pa pošteno zmerjala moža. Poklicala je sosede in te so videle v dimu, ki seje kadil iz ust in nosnic miši-častega mornarja, hudičevo sapo. Takrat je v Španiji bat divjala inkvizicija in Rodrigo-va žena je ovadila svojega moža. Še zdaj ni znano, ali je storila to iz strahu za njegovo ubojro dušo, ali pa se je hotela sploh odkrižati moža, ki je lt redko prihajal domov in že to samf> za nekaj dni. Rodriga so prijeli in. obtožil čarovništva. Thomas de Tor quemado pa ni poznal v zadevah vere nobene šale. Inkvi-zitor je izjavil, da je mornar obseden in da je hudič noče iz-nustiti iz svojih krempljev. Rodrigovo hišo so med svečanimi ceremonijami očistili zlih duhov, njen lastnik je pa sedel celih 10 let v »ječi. Ko so ga izpustili, se je bila kaja po Španiji že močno razširila, a on jf bil prva žrtev te novosti. Prebivalstvo Rodrigrove^ra rojstnega kraja v provinci Hoelva je imenovalo po kadilskem muče niku ulico in postavilo pogum nemu ustanovitelju tobaČnegr monopola spomenik. Strošk' je krila španska tobačna druž ba, ki se mora zahvaliti Jerezr za svoje mastne dobičke. Ali ste že haročili Slovens ko - Amerikansk Koledar za leto 1*936. — Vreden je 50 centov. 23. aprila: Bremen v Bremen lie de France v Havre 25. aprila: Con te dl Savoia v Genoa 2. maja: Cliamplain v Havre Europa v Bremen Vulcania v Trst 6. maja: Washington 8. maja: Berengaria v Havre v Cherbonr* 9. maja: Bremen v Bremen Faris v Havre Res v Genoa 12. maja: Normandie v Havre 19. maja: Europa v Bremen "tO. maja: Manhattan 21. maja: Aquitania v Havre v Cherbourg 23. maja: Cliamplain v Havre Conte di Savoia v Genoa •-O. maja: Normandie v Havre 28. maja : BERENGARIA v Cherbourg 29. maja: E«x v Genoa Bremel. v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija : Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Havre Satikrnia v Tr»t 11. junija: I le de France v Ha*re Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia ▼ Genoa 16. junija: Normandie v Havre 17. junija: BERENGARIA v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trat Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I-afayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 30. junija: Normandie v Havre 1- julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 8. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trat Champlain v Havrt> 14. julija: Normandie v Havre 15. julija: Manhattan ▼ Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 1& julija: Bex v Genoa 23. julija: 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trst 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington ? Haves _____I _-g__ ________•. w.__„„ ____ ___ L . >