kem dobijo Su List 45. i m v • lecaj ILIII Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 ampak ako se debelca navadni slivi ali češplji. Spisal R. Dolenc. (Dalje in konec.) Sledečo spomlad obrežejo se taka drevesca tako-le: . _ Lepo pognalim debelcam odrežejo se vse stranske mla- posebno lepe slive rode, osobito pa, katera redno rode dikice proč, le najvišja se pusti na debelcu, ter se v&;ak> kdor se z gojitvijo sliv peča, je gotovo uže za to s cepiči navad vendar vzetih iz dreves, katera na tri, kvečemuštiri pope skrajša. Pri tem skrajšanji je pa vendar na to gledati, da se pusti najvišji pop pazil da nekatera drevesca drobne slive rode tudi v dobrem svetu astejo, druge sicer debele pa ako v na nasprotni strani mesta, na katerem mladika sama kaJ majhni množini; no, in iz takih ni cepičev jemati aste, to v namen zravnanja rašče. Drevescem, kateri Jaz poznam tukaj priprostega kmeta, pa odličnega niso lepo pognali pusti ±M.Akj\s n jJLlOUl O^ lOt krepkejša mladika, naj raste uže se isto tako obrezana naj sadjerejca, kateri vsako slivo, katei vsadi čez dve drevesci se lepo okoplje koli Svet med al1 tn letar odžaga, ter jo z njenimi lastnimi cepiči po mesecu juniju se odščenejo vsi stranski pognanki za toliko, da obdi le liste na sebi najvišji pusti se pa v mil do višje žlahtni postopate? Odgovoril mi je Ko sem ga pri priliki vprašal, zakaj pa tako Gospod tako obrav ^ v ^ v »A v v^ • o 11 AAi X JU ♦ jj ICIIVV/ V UI <31 V navane slive veliko lepše čvrstejše skora brez vsega rasti. To odščipanje stranskih pognankov ponovi se tn}Ja rastejo, in posebno pa veliko lepše slive, in bolj pozneje meseca avgusta še enkrat, ako so možno po- redno rode gnali m zopet na do više liste. Oleseneli Iz mladik cepičev treba je se ve da še le krono najvišji pognarik, torej zdaj uže mladika pusti se na lz?°jltL Tako izgojevanje slivnega drevja stane res jesen pri miru, isto tako nižje poščipani. Pred zimo da nekoliko truda, toda zravno truda imamo tudi ve- , kakor v.prvem se drevesca zopet od vrha do tal letu dika namazejo. Na spomlad tretjega leta skrajša se najvišja mla po njeni kreposti za eno tretjino do polovice selje, kratkočasje, posebno pa odločen dobiček, ko se drevje na stalno mesto presadi, kjer kaj lepo čvrsto raste in obilo rodi. -i.AXft.vv ^ v J V 11 i, l\l VJ^/VO ti liUi IjllU 11 vlljillv U \J JJUIV/ V ivt/^ vse nižje, v prošlem letu oščipane se pa odvržejo, rane Ker so se v Ameriki sušilnice izumile sistema Alden kakoršne slive v petih do šestih urah do zamazejo dobrega posuše, imajo slive kaj dobro bodočnost m CtZfCJU. ^^^-.v^v« TV iVtVJ k/UUUUlUOl J X L Okopavanje in pletev ponovi se, kakor v poprejš- n!kari ne zamudimo močno pomnožiti jih povsod tam njem letu, dva do trikrat. Pri skrajšanji najvišje mla- kJer dobro rode' kJer Pa niso še v gospodarsko po-dike treba je glede: najvišjega popa istega pozora, menljivi množini zaplodene. Nove Aldenove sušilnice 600 forintov in tudi še več. kakor v preteklem letu. Meseca junija se isto tako stanejo res da dosti kakor v prošlem letu, razun najvišjega pognanka vsi ako Jlh hočemo iz tovarne, kjer jih izdelujejo, kupiti, ostali priščipnejo, kar se avgusta ponovi. Na jesen se Pa čemu kaJ kupovati, ko se lahko isto veliko ceneje drevesca zopet namažejo. Tako, kakor v drugem in v doma naredi. Kjer je slivno drevje močno z belim tretjem letu, postopa se z drevci v četrtem, in ako mahom obraščeno, naj se zdaj pozimi z belenjem, treba, tudi petem, sploh tako dolgo, dokler ne dose- stavljenim iz apna in gnojnice pobeli, mahu oprosti ter žejo v deblih tiste visokosti, katero si izgojevalec želi. Za slive je pač najprimernejša visokost debele 1*5 m., in to se bode zlo povsod uže v tretjem letu doseglo. Zadosti visokim debelcam izgoji se krona, kar se s tem stori, da se jim štiri lepo umestjeni pognanki v rašči podkrepi. - 358 boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevja. vejin venec kolik botno deblo pri sadnem drevj je vna posledica preveč krepke III. Spisal M. Ran t. (Dalje.) Kraste (skrumbe, grinte) ali škorljup in zategljive zgornje (zunanje) lubadiue plasti , katera ob času drevesne rasti ni zadosti prož razteglj ter se pod njo drevesno deblo na obsežku nikakor Ta bolezen so prikaže in kaj rada nastane na onem na rjati ne more. deblo tudi ob sicer prav ugodnih okoliščinah le šibko in slabotno ostane vse strani pravilno rediti in primerno Pod tako krepko luoadjo drevesno solnčnih po oziroma brez hruševem sadnem drevji, katero bilo je na legah v plitvo (kumrno) zemljo stalno posajeno sledici razpoka se na takem hruševem sadnem drevji veaca ae moreJ ? metne pomoči ostati mora. Pri takih razmerah in ob tak los učajih pa de ž drevesnega na onih mestih drevesna lubad katera prejemajo pre sledici od let do t ved ži dobivati ter v po medle ia v rasti oči dosta zdravih korenin, te malo množino živeža (drevesnega soka) za hitro in po- ^idno P°jemai°- Le 0110 sadno drevo, katero ima za polno zacelitev prizadetih poškodeb. Ob takih slučajih se zavoljo prepičlega živeža tudi lubad na sadnem drevji , krepko in normalno razvijati, razširiti in vtrditi krepko-čvrsto debl dobro, ne more; je le nepopolna ter bolezni ^krastam" ali se pa zame-ozi- ), more tudi, ako mu drugih pogojev, pred vsem potrebnega živeža, viiati. ne primanjkuje, dobro vspevati in se čvrsto raz Neko prav čudno „fi0 „škorljupu" zelo podvržena. Ta drevesna bolezen nikakor ne sme in tudi ne more z onimi slučaji njevati, ob katerih na starejem hruševem drevj roma na starejih delih taistega v posledici nastane tem> ko se Požlaht zgornja plast lubadi rapava in razpokana. dreves o debla opazu- er bili jemo tudi prav pogostoma na peškarjih tatu so požlahtnjeni. Podlaga (divjak) ostane le šibka med (Dalj del debla zelo odebeli 3 prihodnjič.) Na onih mestih, na katerih se ta bolezen na mladem sadnem drevji prikazala, navadno pod lubad nimi razpokami polagoma nastane tudi suh les; ako so te razpoke s svojim suhim lesom vred dežju in soloh vlagi prosto razpostavlj kr. kmetijska družba kranjska. brezpogojno trohneti. Tudi na mladih poganjkih se pod enakimi okoliščinami enake prikazni pogostoma morejo opazovati. Ta drevesna bolezen potem, ako se proti njej nič prične tak les v posledici Seja glavnega odbora dne 8. novembra 1885 Namesto bolnega družbinega predsednika predse duje seji podpredsednik gosp. Jos. Fr vdeležili so se sledeči a o unig Sej odborniki: Brus, Jerič. Ka storilo ni, sega vedno dalje dalj se vedno bolj raz širja in drevo v posledici prezgodaj v pogin dovede Jabolčno sadno drevje pa tej bolezni ni tako zelo pod stelic, Murnik, Neveklovski, Poklukar, Robič, VVitschl in tajnik g. Gustav Pire vrženo , nego je hruševo jablanih redkeje prikazuj i zatega voljo se pa tudi na Najboljši vesni bolezni najgotovejši pripomoček proti tej dreta, da se bolna mesta na drevesu prec ob začetku skrbno in čisto do zdravega, svežega lesa izrežejo in dobro z drevesnim mazilom (cepilno smolo, cepilnim voskom) zamažejo. Poleg tega je pa tudi prav * , -------------o- ------ dobro in vsega priporočila vredno, da se tako sadno £ep referenta o kulturnih zadevah gosp. svetnika Glo Ker je bilo v seji tudi obravnavati subvencijsko zadevo, navzoč je bil pri seji vladini zastopnik gosp. vladini svetnik Anton Globočnik in deželnega odbora zastopnik gosp. cesarski svetnik in deželni odbornik Murnik. Pred obravnavami dnevnega reda pozdravi predsednik seje gosp. Jos. Fr. Seunig prvikrat v seji glavnega odbora navzočega in na novo imenovanega vladi- drevj ^ 1 xr----T A UU fJKJ L>CXI\V/ oauuu na južni strani debla z bičjem obveže ali pa z ilovico dobro nategne, da vroči solnčni žarki potem ne morejo drevesne lubadi tako silno prepekati in izsuše- bočnika. Gosp. svetnik zahvali se ter zatrdi, da se bode vedno c. za prijazni pozdrav avnal po intencijah vati, kar je gotov pripomoček ne razprezava in ne razpokava 5 da se taista več dalj o Ta zadnjeimenovani pripomoček rabiti priporoča kmetijske družbe. . • Po prestopu na dnevni red poroča gospod Robič kojemu je bilo naročeno, sostaviti etih odseka > osobito pri sadnem drevj tudi pri onem drevj mestu raste, a je ob na novo posajenem se kakor ---o * ^^ "v f v vuu uli % ivanui katero uže dalj časa na stalnem razdelitev iz subvencijske zaloge kupljenih ovac ukvi- škega plemena, ter konečno predlaga ovce tem-le go- spodarjem brezplačno v last dati zelo podvrženo in najpogostej enem „skrumbam ali škorljupu u trpi za to škodljivo boleznijo rado največ zavezejo, z ovcami ravnati družbe. > proti temu, da se po predpisih kmetijske Sploh rečeno je pa bolezni: »krastam Q m ali ^lrAi«liiiv\ii U M ~ ___i _______ i Na Gorenjskem dobijo sledeči gospodari skrumbam enega ovna po grintam ali škorljupu" na sadnem drevji glavni povod plitvo, slabo in presuho zemljišče. Ako toraj hočemo in nameravamo to bolezen popolnoma odstraniti in to- talno preprečiti, treba je, da tako nega drevj z emljišče okolo sad nojenjem in dovodom potrebne vlage krepko zboljšamo, ter prizadeto (bolno) drevje ob enem v njegovem vejevji s pošteno in pravilno režnjo dobro m močno skrajšamo. Hlebanja Janez iz Srednjega vrha Pečar Gregor iz Kranjske gore Svetina Anton Sodja Andrej i Dežman Lovro Korošec Blaž i Aleš Janez Zei_______, Zaspega, 5 Poholma, Koprivnika Mač Poljanšek Jurij iz Belepeči v Tuhinjski dolini IV. Oslabljenje ali Jeras Janez drevesnega debla Cešence (dobi 1 ovna in i ovco) Na Notranjskem dobijo sledeči gospodarji po Prav pogostoma ahajajo se med peškarj drevesa enega ovna katerih debla so v primeri z njihovimi vejinimi venci Lazar Jakob Spodnjega Vrsnika pravi slabotni revčeki Za opazovalčevo oko so taka drevesa res prav čudne prikazni. Spodaj tenko in šibko drevesno deblo a na tem pa normalno razvit obširen Petrič Andrej iz Nanosa (dobi Milavec Franc iz Studenega. Tomažič Franc i ovna in ovco) Matij Fatur Janeževega brda Zagorja. j 359 Na Dolenjskem dobijo sledeči gospodarji po zmletih ali izpranih (promitih) prosta, in se je zadnji enega ovna: čas uvoz močno pomnožil, v preteklem letu 1884 čez Lazar Valentin iz Prevalj, Starina Anton iz Leskovca, Judnič Jakob iz Kota (dobi 1 ovna in 1 ovco), Geržin Janez iz Mihelove vasi. Za slučaj, da bode mogoče nakupiti več kot 21 mogočna, da 384.381 metričnih centov, radi tega preti po inozemskem tekmovanji velika nevarnost obrti prstenih barv. severnim pokrajinam i tako Nemčija s tem ne gospoduj avstrijskim, marveč je dandanes uže na Dunaj narekuje tej obrti cene; pa tudi v Ogersko glav imajo prednost Hladnik Jakob iz Cola in Zu- in podonavske kneževine je zmagovito prodrla Nemčija pančič Bernard iz Ušenišča. Nasveti odsekovi se nespremenjeni sprejmejo s to obrtjo. Nemčija ima v Avstro-Ogersko in posebno v Srbij Rumunsko prav ugodne prevozne pogoje in Družbeni tajnik Gustav Pire predloži načrt raz- nemška prevozna društva podpirajo obrt še pisa daril za umna gnojišča, kateri načrt se z neka- hasnjivejširni pogoji. z edno terimi spremembami odobri in sklene, ta načrt na za- Italij i Francoska imate v tej stroki tudi veliko htevo c. k. kmetijskega ministerstva njemu na Dunaj prednost nad Avstro-Ogerskem, ker se ondi surovina v presojo poslati. prirodno v tako lepi kakovosti nahaja, da se v Avstro- Ker je ministerstvo dovolilo, vnovič razpisati če- Ogerskem tako komaj trto premijo za sadne sušilnice, koje ni bilo moč le- seči da po zelo dragem izmivanji do tošnje leto oddati, predlaga tajnik Guatav Pire, pri Ker je tedaj inozemstvo tej avstrijski obrti nasproti te četrte nagrade v znesku 100 gold. drugače po navedenih obstojnostih toliko na boljšem, morala ako oddaji postopati ter v tem smislu tudi na vis. c. k. kmetijsko bode v kratkem podleči inozemskemu tekmovanju, ministerstvo poročati. Postopa naj se pa tako-le: Stavi naj obstoji ta obrt v Avstriji, in tembolj opravičena , Nem se vprašanje do posameznih gospodarjev ali pa ker se je v novejšem času tudi sosedna država > naj celih občin, katere so pripravljene napraviti si sadno sušilnico po ameriškem načinu, ako dobijo nagrado v čija 5 obkolila proti tuji uvožnji s zaščitnimi carinami. Odsek nasvetuje tedaj za tarifino št. 103 znesku 100 gold. Glavni odbor carino ima potem pravico; najmanje 50 kr., ki naj bi se tudi v pogodbah ne zni med oglašenimi izbrati najbolj pripravnega z ozirom ževala. na krajevne sadjarske razmere, kojimu potem glavni odbor pripomore k sostavljenji amerikanske sušilnice z nagrado 100 gold. in potrebnimi nasveti. Predlog tajnika se sprejme ter tajništvu naroči, primerno ukreniti. Za tarifino št. 109. „Barvilni les"; b) zdrobljen rašpan, semlet, razrezan). Leta 1878. urejena znižana uvoznina za »barvilni les zdrobljeni" špan, ra , semlet ali razrezan) z 1*06 gold. na 50 kr. me-tercent uplivala je na to obrt, česar se je bilo uže prej Tajnik prebere prošnji ljubljanskih dobrodelnih bati, zelo škodljivo. Bojazen se je minola leta, žal! še društev „Vincencijeve družbe" m Družbe gospej kr- preveč potrdila, kajti vsled znižane carine pomnožila se ščanske ljubezni" za brezplačno podelitev pridelkov iz je uvožnja od severa neizmerno, tako da preti uničiti družbinega posestva. Pri daljši razpravi v tej zadevi to obrt popolno, ako se ne najde opomoči. zahteva družbini tajnik kot upravnik družbinega po- Take odpomoči bi se smeli prizadeti krogi s toliko sestva za slučaj, če se prošnji uslišite, za oddane pri- večo opravičenostjo nadejati, ker jo ukazno zahtevajo ^ <« « ^ u • -« .. « ■ « « m m 1 i I ^ 1 * v* » f • • t i m t * delke plačo iz družbine blagajne, ker on kot upravnik ne skušnje zadnjih let in veleva nujna premena v vrta je porok za pravo gospodarjenje, o čemur bi se izdelovanji, povišanje uvoznine na pravo razmerje z iz-pa ne mogel izkazati, če se mu taka darila dajati lečki barvilnega lesa, ampak ker more tudi carinska no-nalaga. Slednjič sprejme se z večino glasov predlog vela nemške države, zaščit, s katerim se je ona opa-gosp. odbornika Robiča, dati »Vincencijevi družbi" 8 sala proti tuji uvožnji, prisiliti vendar le Avstrijo, da premeni uvoznine tako, kakor so nepogrešno potrebne centa centov in „Družbi gospej krščanske ljubezni" krompirja, ki se imajo opravništvu vrta po tržni ceni v zaščit avstrijske trgovine, obrti in kmetijstva. zaračunati. Ob enem naroči se tajništvu, ob priliki Take odpomoči treba najnujše obrtni stroki, ki se javljenja tega sklepa imenovanima dvema družbama bavi z drobljenjem barvilnega lesa in barvilnih korenov povdarjati, da je to darilo zadnje, ker reorganizacija ako neče, da se zatre po tekmovanji od severa, in po > 5 družbinega vrta stane toliko da je treba na vsak sebno v južnih pokrajinah cesarstva, kamor se mora su krajcar gledati, kmetijska družba je pa zarad mnogih rovina iz Trsta dovažati, bilo bi nemogoče, da se vzdrži, dolžnost nega kmeta, sama navezana na podporo od zunaj. koje ima izpolnovati v prospeh našega rev- kaki meri se je pomnožila uvožnja zdrobljenega barvilnega lesa iz Nemčije , odkar se je znižala uvoz- Predlogu tajništva, vis. c. kr. vlado prositi za nina, kažejo uradni izkazi desetletja 1875 do 1884. Po nekaj iztisov knjige »Dejanski nauki o kopitnem pod- leg teh iznaša uvožnja na metercente: kovstvu" odbor pritrdi. Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) zaščito avstrijske voskine obrti uvidi odsek za nujno potrebo, da se »beli, ubeljeni čebelini vosek" izloči iz dosedanje tarifne štev. 58 se postavi kot tarifina točka ter obteži z uvoznino najmanje 25 gold. na 100 kilog. ker so , kakor rumeni čebelini vosek surovine preko Trsta: 1875: 161 1876: 105 1877: 1878: 1879: 1880: 1881 : 1882 : 1883: 1884: 70 42 118 383 240 220 231 iz Nemčije: 5.323 4.576 5.698 6.377 7.010 9.603 10.590 13.448 13.956 14.812 Druge stvari v tarifini štev. 58 pa naj bi ostale, tedaj, odkar se je znižala carina, pomnožila se je uvožnja ki jih obrtniki deloma tudi iz inozemstva dobivati morajo. . Za tarifino štev. 103. rudninske tvarine" ; od severa za blizu 300%- Ta množitev je rastla neprestano; vsled znižane Prsti ali zemljine in carine gospoduje nemško tekmovanje uže sedaj avstrij- JU. lOU ^VililjlllV XLl VlillUV bUOPU1J žgane, promite ali zmlete", skim deželam, Pole; T oiivj t»ai liiv * YJ j ^^^auv; ^ uuiitu uii zjajjaviv • oni jaj. uu^viam 5 ui uuj t v; pogodbe je sedaj uvoznina prstenih barv, žganih, Moraviji in Šleziji; tudi ki največ rabijo barvilnega lesa: uže Ceski zdaj sili v srce našega ce * > 360 sarstva — v kroaovino Dolenjo-Avstrijsko in se bode še kako da so ravno usta od ieta leto širilo > ker nemškemu tekmovanju raz- ustavo delali sami o svojem času z merja mnogo ugodnejša nega avstrijskemu Nemško tekmovanje ima uže po krajevnih in prevoznih razmerah preogromno prednost nad avstrijskimi izdelovalci. V Hamburgu, ki je po svojem urejenem in Saj še nismo pozabili, na kakošen način da ste vpeljali direktne volitve za parlament (čujte desni) in da so se tedaj ne le na desni na levi jako velj na glasovi oglašali, ki so dvomili temveč tudi da obilnem plovnem prometu z semi deli emlje pred lj vlade ki vsemi odločilen, so pogoji nakupovanju ne le glede ko- volilni pravici v državni zbor likosti, ampak tudi glede boljšega kupa mnogo lagot neji, nego se avstrijskim izdelovalcem nudijo; štajerski kranjski ter primorski pa morajo dobivati barvilen les Vrhu bila taka sprememba ustave pravična, in da se kra češka še dandanes ni odpovedala svoji direktni da še več še bilo si bila upala tak predlog v češkem dežel > nem zboru staviti Ustavovernost! Kaj pak da! Mar Vam je za njo Centralizacija je pred vsem drugim v kosih in barvilna korena le preko Trsta tega so na severu ugodna prevozna razmerja v severne avstrijske kronovine po od leta do leta cenejših plov- žava ne more biti drugačna stvenih razpošiljatvah po Labi in Odri r za katero se po ganjate. In zakaj? Ker mislite, da centralizirana dr pa severni je ! na desni prevozni zavodi, ki opirajo obrt in trgovino v vsakem lahko zmotite tako kakor nemška Tako na obziru po vsemožnih sestavah. Celo v odpravi barvil nega lesa po železnici v najvažniše potrošivne kraj Toda tudi tukaj se Gospod poslanec, ki je danes govoril se izrekel se je, da se mu je nemogoče zdelo, da se bo F ■ ■ m ■ m v ^ . _ ^ A A vernih avstrijskih pokrajin ima Hamburg veliko prednost izdelovalcem južnih pokrajin nasproti. Po železnicah se razpošilja prav redkokrat in izjemno , navadno se odpravlja blago s sestavljenim plovnim in železničnim to- Taaffe šest let držal in glej šest let mu niste mogli do živega. (Veselost na desni.) To pride od tod, ako človek v ^gotove nazore zagleda, za vse drago pa se zmeni soda vorstvom, in kake razlike so glede prevoznih stroškov nemško vsebino Ce o kateri se nadjate, da bo napolnj se ne bila ta centralizacija, recimo, kaka po samo z v prid Hamburga, razvidijo se iz sledečega kazala našajoč za metercent » iz pa pomislite 5 da no, tedaj Hamburg pa celo vsa drugač si je uže smeli želeti se vsebina ondi lahko zmešala j bila ? če ali nemška ne, no, potem z železnim tovorstvom n. m v Liberce 2.72 60 s. v Prago v Brno v Krnov v Belsko v Opavo v Lvov 2,78 3,86 3,67 4,26 3,86 6,93 11 11 goid. a. v. 1,63 1,72 2,32 2,20 2,55 2,32 4,15 s sestavljenim plovnim in železnim tovorstvom: gold. a. v. 75 90 1.93 bodete pa uže nekoliko prijenjali. Mogoče, da bomo še doživeli, da se bodo iz one (leve) strani jako odločni federalisti in avtonomisti oglasili. Nečem n. m rok » toda ---------------^uui, da bi bil pre znamenja, ki na to kažejo, se pa uže vidijo 1.25 a 60 s. 1,50 3,22 2,09 2,48 2.26 4.84 j Gospoda moja! Dandanes se vlada za to zasme kar se je ravno danes zopet zgodilo, da ni vres preko Trst n )) n » 5 huj 1,25 1,49 1,36 2,90 Da ničila svojega programa glede sprave med narodi, gospoda, res je to in obžalovanja vredno. Vprašam pa Vas, ali je morda vlada temu vzrok sama, ali velik del te krivde tudi nas? ne zadeva f Gospoda, vi hočete imeti harmonij zato nasta n n n 11 2.84 1,96 v Liberce: gld. 3,05 v Prago: v Brno: v Krnov: v Belsko: v Opavo: v Lvov: 2,40 2,46 2.67 3,86 vite kapelnika. Člani orkestra se pa med saboj rav-sajo in na kapelnika nihče ne gleda, konečno pa mu yendar-le očitajo, da ni harmonije skupaj spravil. (Dobro! in veselost na desni.) To vendar ne more pošteno biti! In vendar je tako Vsi kolikor nas morali bi -----J ~ — v • T^AJ U.UO J VJ J uu \Jl CblJL L pomisliti, da je naša dolžnost po svojih močeh za so (Dalje prihodnjič.) glasj desni.) sp o razumljen je skrbeti. (Dob Roko Tako je f na na srce in vprašajmo vest, če smo vsi v tem smislu pošteno postopali, kakor bi bili vsled na šega vpliva lahko? Politične stvari. teli tem pa nočem morda kazati katerimi smo me in na svoje prija-prizadevali. v tem smislu Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885. ta"\e uajboli iznenadila. To je nekaj čisto novega. postopati. (Smeh na levi.) Ali čital sem v adresi manj šine opazko, da se nam je nasprotna stranka približati med vsemi točkami Da skušala in reči moram, da me (Dalje.) se bo kdo drznil trditi levičarji so se nam hoteli pri bližati, tega nisem verjel, da bi bilo mogoče. (Dob na Kar se tiče zvestobe in udanosti Najvišji dinastiji desni.) Saj je dognana resnica, ki je tudi še danes ve (posl. Richter: Moskva! Napoleon!) je to zopet točka, U v kateri smo Vam popolnoma kos ! (Živahna odobrava sP**avo podati in plosk na desni.) Ni še dol katera stranka da je vedno pripravlj roko v m .. . . . Sot ko se je stavila na levici interpelacija, lega ne vpijem skozi okno, češ, bom nekaj lojal- v kateri so se zoper naš narod britke tožbe čule. Tožbe nega povedal. Ne o tem sem prepričan, ter sem v brez dokazov Meni gospoda moja zdelo, bratskega naroda plemenito se ki z nami v eni krogu svojih političnih prijateljev dostikrat izrekel misel, niti vitežki _ _____ da je za mojo narodnost najboljši porok obstanek in deželi prebiva, tožiti. Moja interpelacija to se je zgodilo; prosimo, da se stvar jednota Avstrije. (Živahna pohvala na desni.) Ker sem prepričan, tia je za to državo obstanek dinastij e najvažnejša vez, se s tem naša zvestoba uže katere naj nam reč razlože sama po sebi razume. (Živahna pohvala in ploskanje na desni.) kakor: To preišče, prosimo, da se sliši glas nepristranskih sodnij kakor je. To se do sedaj Kar se pa ravno ustavovernosti tiče * '" ^ iiuuw t ^ ? l li prosim, ua. uu , nelj ou puMzic veča Krivua, vendar nekoliko pomislite, da se še dobro spominjamo, kajti obsojati moramo odločno vsi da še n kem bo i zgodilo, nadejam se pa, da se bo zgodilo v krat , kedar se bo pokazala pravica. Čisto enako nam naj se pokaže veča krivda, na kateri strani koli, i ki nam je na med 301 sebojnem miru v državi kaj ležeče, take izgrede iu naj Vtis Kuotzovega govora bil je pomenljiv, kakor tudi pridejo od katere strani koli. (Dobro! in plosk na desni.) lansko leto. Razburil je zbornico, razžalil je vlado in Ce se nam pa vedno trdi: »Glejte, vse to smo Vam vse njene organe, večino je prepričal, da "s takimi uže zdavnej pravili: tako-le mora priti, tako-le bo prišlo Nem ni mogoče nikakoršnega porazumljenja in vsi in pa še hujše — no, gospoda moja, take besede niso zmernejši Nemci na levici sprevidijo po vsakem takem druzega, Kakor izraz zadovoljnosti, da je res tako prišlo, govoru, da je tako početje v škodo in nečast nemškega in želja, da bi se še dalje med saboj ravsali. (Dobro! imena. Edino pristaši Knotzovi, katerim moramo prište Res je tako! na desnL) Zakaj to? Jaz sem se vpričo vati tudi »rojenega" ministra Plenerja, veselijo se plo lepega števila trdih Cehov javno izrazil, da tako ro- skaje vanje smatram za nesrečo v našem narodu, ker mu je žrcev takih zmag po receptu tevtonskih medvedo v očeh cele Evrope na škodo, in naše dobro ime Koj za Knotzom oglasil se je k besedi grof Taaffe omadežuje. Nikjer nam niso na korist, kjer se taki iz- in je odločno zavrnil napade na nenavzočega češkega gredi objavijo; če bi pa moral po prislovici: „iste fecit, cesarskega namestnika in pa podtikanje narodnostnega cui prodest vprašati, pač ne vem, koga naj bi zatožil. Spominjam se, da je bila poprej neprestana govorica o zatiranji in o vznemirovanji nemškega naroda. Če se prepira v vojni. To je bilo Plenerja, Fiegelnu in njihovim somišljenikom povoda zadosti, zahtevati, naj ministerski pred- potem tako prerokovanje izpolni, takoj zavrišče: Glejte, sednik prekliče očitanje izrečeno proti Knotzu , da se tako je! Ali Vam nismo pravili? (Poslanec Perners- po tej poti hoče naša vojna spraviti ob veljavo torfer: Kaj pak da!) To je toraj do&az, da je sedanje roma zahtevali so j da ga predsednik pokliče in ozi-redu. ministerstvo vsemu temu vzrok in zarad tega več ostati Pa zgodilo se ni ne eno ne drugo, akoravno so se enake ne more ter mora odstopiti in drugemu umakniti se. očitanja in zahteve ponavljale še drugi dan. Tu imamo, kar nam je bilo dokazati! Gospoda moja, ne štejte me med občudovalce se- adreso večine. Knez Lichtenstein govoril je stvarno in mirno za danje sisteme, naravnost Vam povem, da ne! To sem tudi njegovi ekscelenci ministerskemu predsedniku v zasobnih pogovorih uže večkrat povedal, da sem z njegovo vlado v mnogem oziru nezadovoljen. Pred vsem drugim moram njemu in celemu ministerstvu očitati, da se pri vsem svojem početju preveč ozira na „qu'en dira-t-on". (Kaj bodo pa drugi rekli?) Jaz mislim, da krepko, samozavestno in svojih dolžnosti zavedajoče se ministerstvo mora imeti svoj določen program, in mora Nabavne stvari. Temi pod plaščem ali vedeti, kaj da hoče doseči. Oe hoče doseči izvršitev Rabljevo delo o polnoči ustave, mora vedno pred očmi imeti, kaj mu ustava predpisuje za dolžnost in tem predpisom mora potem v praktičnem življenji znati pripraviti popolno veljavo, ne da bi se vprašalo: Kaj bodo rekli na Dunaji, kaj časnikarji , in kaj na Nemškem. (Dobro! na desni.) Na to-le: „Kaj bodo pa ljudje rekli?" se je ministerstvo do sedaj preveč oziralo; to je njegova slabost in naša. Ustavili so se (Po češkej „Narodnej knihovni.") (Dalje.) V. Rabljevo delo o polnoči. Pozna, da peljo jo navzdol po stopnjicah pod obok (Tako je! na desni.) n Zopet peljemo eno u (Dalje prihodnjič.) spregovoril je eden izmed zahaljenih spremnikov z mrtvaškim glasom državnega zbora, (Dalje.) Za dr. Gregerjem dobil je besedo dr. Knot Glas, ki je krilil, kakor bi prihajal iz kake na pol segnjile rakve, opomnil je: „ Torej enajsto!" Zopet je vse tiho. : „Kde sem v Po nekolikih trenotkih je dama povprašala ki Pred tajnim pražkim sodstvom" je par ur po svoji neotesani navadi s frazami in nalašč segnjile rakve. odgovoril je glas, ki je bil prvič zakrilil, kakor iz na pol v ta namen zbranimi povesticami opisaval, kako se Dama hoče kričati, ali ne more strah je zdrgnil pod sedanjo vlado zatira nemštvo izrekoma Nemci na jej grlo tako, da bi ne pogoltnila ni svinčenega zrna. Češkem, kako nestrpljivi so Čehi proti Nemcem, kako pristransk je cesarski namestnik na Češkem in kako je narodnostni prepir segel uže tudi v našo vojno. — te predmete vlačil in raztezaval pa dokazaval je brez konca Molči. Naglo, kakor s čaralno močjo, padla jej je obveza z oči... Dama je spregledala. Stoji... o groza! v veliki, s črnim suknom ove- in kraja s toliko hudovoljnostjo obrnjeno izrekoma zoper šeni sobani, nje stene so obogačene s človeškimi čre- cesarskega namestnika barona Krausa, zoper tamošnje povi... z mrtvaškimi glavami... Sredi sobane na črni sodnike in pa zoper vojno, da je bil predsednik parkrat šarenici počiva čok, pri njem pa stoji moški s krinko prisiljen pozvati ga k redu in da je tudi sicer neob- na obrazi in v rudeči obleki, v desnici drži ogromno čutljivemu grofu Taaffeju kri zavrela in ga prisilila kratki odločni izjavi sekiro kostenico. Ta človek je rabelj. napadov Da je bil govor Knotzov poln brezozirnih osebnih kolikokrat namalanega rablja. Plaha dama je spoznala ga takoj, videla je uže ne to je lahko razumljivo in se popolnem vjema z znanim značajem Knotzovim, prepojenim z nemško premenljivim tiktakom. Grobovo tihoto v sobani moti majalo s svojim ne omiko one vrste ker mu dela tudi iz katera je nemštvu v največjo škodo 5 ajkrotkejših značajev nasprotnike Dama se je ozrla v uro in grozno je vskriknila To je strašna ura To je pravi prototip onih Nemcev, zoper katere je bil glava... številke kažeti dve kosti iz Na majalu se ziblje mrtvaška ne zdavnej obrnj jeviča. zelo ojster govor nemškega Cesar stegna ... Klad vice ne bije ob struno, bije ob človeško glavo. Ura je polnoči. 362 Dama umira vsled samega straha vojaki ne govore vsi Knotzovega materinskega jezika n glas rakve Naj zvrši se sodba pregovoril je zopet tisti pa, ako se res tudi med seboj kaj ravsnejo vojaki ki je bil popreje zakrilil, kakor iz na pol gnjile mnogo druzega o hrani, obleki in zdravju vojakov še pa oku Rabelj je začel govoriti: „Nesrečnica, stopi k temu vedala, kaj jih peče, jim je lahko odgovarjal ker sta Knotz in Hackelberg uže v državnem zboru po- Ker • w w w Te besede so jo zadele grozno tako, da je zdrznila smo danes uže pri samih ministrih enega » pa si oglejmo še , prijatelja našega barona Conrada, danes žali se, kakor bi se bila doteknila kakega obešenca, ali nje- bog (kakor on pravi) ni več naučni minister, ampak / ^ « • • • ^ T • ti 1 • i i • gove vrvi. Ali genila se ni. POKOJ minister Novice" so temu ljubljenemu Pomozite jej i t« dobnim krokarj tožbi rekel je rabelj z glasom po Slovencu sicer uže več kot pol leta prorokovale osodo > katera ga je sedaj doletela pa 1 j u d j Stopila sta dva zahaljenca k dami, prijela sta jo in da ne bo nič in protniki Vaši so celo trdili rekli . da odvlekla čoku... Rabelj je s palcem poskusil sekiro > ali je dosti ostra ostra je bil se ;;Novice" lažejo. Zdaj pa vidijo vsi Vaši neverniki in nasprotniki, kedo ima prav. Conradu je naslednik tem je omedlela dama. videla ni, kako je rabelj dvignil svojo grozno dr. vitez Gauč, o katerem smemo pričakovati bo bolj kot njegov prednik; samo za premembo imena ne mesarico kako globoko v čok kako je zraku, niti videla, damo nič sekira zvršila vojo nalogo. kako zagrizla se Kamnika nov. Uže je precej dol kar čula, kako so zapela tla pod čokom, sem sporočal o stanji polja, ko je bilo še sem in tje s slišala, kako so strašno nasmijali se zahalj Dovršeno je!" potrdil je rabelj z glasom za- sneženo odejo pokrito; ali danes namenil sem se čast bralcem »Novic" nekoliko naznaniti o letini sploh. Kakor JW , fVHUii JV iviuvij ^ -----------77------ --------- -----------------------i --- molklim, kakor so zaduhle rimske katakombe (podzem- sem uže takrat sporočal, prihranili smo si ozimne rži ska pokopališča) (Konec prih.) malo in komaj za seme, drugo vso smo podorali posejali z jarim žitom m še druga ostala bil slaba kar se Dunaja Naši dopisi. nov. (Iz delegacij in naučnega mini ajbolje pokazalo sedaj i je prav setvi, ko je bila rž dražja od lepe pšenice. Pšenica bila je letos prav stna, in smo jo prav obilo pridelali, tako da sterstva.) Minul nam je gotovo sila pomenljivi teden nam bo ostajala še nizko ceno. Ječmei prodaj žalibože. da ima tako Delegacije dajejo različnim skrivnim močem priliko, Fižol bil je srednj kakor tudi oves bil je izredno lep. er mu je letošnja suša ob času upreti se zoper osebe, katere so postavljene mnogo visi nad druge, bodi-si iz tega namena, da bi na onem metu cvetja veliko škodovala. Krompir bil je še zadosti lep i da močno gnjil, uže na njivah, kakor še sedaj v naredili prostor za druge po njem hrepeneče bodi kletih. Repa korenje bilo je letos srednje, tako da pa tudi zato, ker je nasprotji s koristmi stvari nam bo več manjkalo kakor ostajalo ali vsaj veljavne stranke, da dotične osebe zavzimajo Tu tako važno mesto takem položaj kov islikal sem nekoliko o letini poljskih pridel za katere se še hvala Bogu vendar naš kmet še je bil ravnokar naš minister zadosti briga da bdela polje, da mu rodovitnej ob rodi vnanjih zadev grof K al no k y. Znano je, da ga ima bivši vnanji minister grof Andrassy zdavnej na piki. Ravno tako pa se lahko opazuje, da mu ogerski vladini posebno govedi, posebno ali namenil sem se pa tudi danes nekoliko vrstic omeniti tu, o pridelovanju in prodaji sena in živinoreji krogi nikakor niso prijazni j bodi ravno olj vpliva Andrassi-jevega, bodi-si zavolj Kalnoky-jeve, Rusom pri jazne politike, kateri so Madjari zmiraj in povsod Seno, kakor tudi detelja vseh baž, bila je letos prva košnja, prav bogata; druge zarad hude suše slabeja, z "vso Zarad sena omeniti moram , da smo se uže prav obilo silo nasprotovali, bodi-si pa morebiti vrh tega ali pa prepričali in tudi večinoma navadili, da ga kosimo ob čase ogerski ministerski času cvetja, da ga ne zorimo, kakor je oila naša na- poglavitno zato, ker je prejšnje predsednik Tisza tudi v zboru poslancev rad kazal tudi vada pred nekaj leti ali le tega se ne morejo nasi v vnanjih vprašanjih velj besede, katere v nobeni ljudj privaditi, da bi vsaj enkrat bolj skrbeli obde državi nikoli ne smeta imeti dve osebi, ampak samo minister vnanjih zadev. Novejši čas pa je skoraj videti lovanje senožet in travnikov; mnogokrati bilo je uže opominjano po neprecenljivih »Novicah in druzih go imnisier vnanjui zauev. x^uvcjai ya jo »iuv/u, ? - - kakor bi se bil sicer sila mogočnemu Tiszu spodvezal spodarskih listih in knjigah, kako dobro da je spomladi jezik v stvareh , ki spadaj v vrsto državnih vnanjih travnike pregrabiti ali z za to pripravljeno brano prevleči zadev; neko vnanje znamenje te premembe opazovalo in tako osnažiti tako močno uže ukoreninjenega mahu > se to poletje v tem, da je minister I moral pridno kateri duši in popija rastlinske snovi drugim zeljšam kopati se v morški kopel Ostende , ko je nas cesar z Dobrova pri Ljubljani 9. nov. (Pričetek šolskega leta velikim spremstvom v Kromerižu sprejel visoka ruska in drugo.) Novo šolsko leto se je tukaj letos dne 4 gosta. t. m. bilo koliKor možno slovesno pričelo. Na novo raz- širjena dvorazredna šolska hiša bila je okrašena od znotraj Iz teh ogerskih vladinih krogov zbirali so se tedaj oblaki, ki so bili namenjeni za čas zasedanja dele z oleandri, a od pa s zastavami grofu Kalnok} praviti veliko hudo uro. Iz črnih ste cesarska in cerkvena oblakov švigali so bliski z novico, da grof Kalnoky od- Malo pred 10. uro pripelj stopi in v ogerski delegaciji pripravljeno je bilo vse za vneti gosp. c. k. okraj glav ter se glava medkaterimi bili rodnih trobojnic. dobro pet i tudi Mahkot iz Ljublj nas za vse naskok. Pa kakor se čuj iz jetnih virov, Točno ob 10. uri prične se cerkveno opravilo s pokli segla je med glave ogerske delegacije še močnej roka canjem duha, potem bila je sv. maša, po maši pa za- z ukazom: stojte! in grof Andrassy, ki pozna moč hvalna posem za srečno dokončanje zidarskega dela pri one roke, napravil je v delegaciji namesto velikega naskoka s topovi največje mere šoli, nove mežnarije in novega gospodarskega poslopj samo raketo z benga- farovškega lično s vi ti j in tudi ogerska delegacija vzela je naznanje naznanila Kalnoky mu izrekla zaupanj Po dokončanem cerkvenem opravilu, katerega se je vdeležilo nad 200 šolskih otrok poda se mladina zopet Vojnemu ministru grofu Bylandtu godilo se je nazaj v šolo, kjer pričakuje blagoslovljenja na novo pre mnogo bolje, vprašali so tudi njega, jeli je res, da naši delane šolske hiše v dvorazrednico. Kmalu potem pri 363 deta domača visokoč. gg. duhovnika v cerkveni opravi in spremstvu gosp. okrajnega glavarja v šolsko sobj na- voljo vlade izvršiti svoj lasten program To je po polnj z mladino njenimi stariši in udi krajnega šol- naslednik menljivejši del Conradovega vpokojenja. Kedo je njegov skega sveta ter še nekaterimi drugimi dostojanstveniki, tovalec In naš zasluženi gospod župnik izvrše' blagoslovljenje novih zgradeb. Po dovršenem blagoslovljenji spregovore g. župnik ....., a jedrnat govor do šolske mladine, dr poprasuje sedaj vsak ? Kedo je dvorni sve vitez Gauč? govora. Kar se o novem naučnem Tudi mi ne vemo odgo ministru danes trdi je to, da je strokovnjak, da je odločen, da je pravičen . Babnik kratek starišev in novih učiteljskih "oseb; priporočaj skupaj, da naj vsak svoje dolžnosti vestno spolnuj m nepnstransk. To nam za danes zadostuje, kei da z vsem tu d bode tako na novo razširj ? da tem vstopom med sedanjo vlado pritrdil še dvomiti, bilo bi od tukajšnja šola pričakova vec glavar nega in vrednega sadu rodila in donašala. Na to poprime besede gospod okraj precej obširno govori in v svojem jedrnatem govoru izraža upanje , da bode tukajšnja razširjena šola dajala sv. cerkvi dobre kristijane, državi čvrste in zvesto-udane podanike, občini dobre gospodarje in vrle gospodinje, >užbi človeški pa modre očete in prave krščanske ma- njenemu program Dejanja njegova pa bodemo sodili, kedar jih vidimo. Videli bomo pred vsem, jeli bo nov naučni mi- nasprotnimi nam nister deloval še dalje s starimi višjimi adniki dopustil, da učitelj Dalj povdarja velike isluge, katere imeli so in dober, da neutrudljivi gospod župnik htevamo. tere jih še imajo tukajšnji čast J. Babnik za splošno blaginjo svojih faranov, izraža pre srčno zahvalo očetu županu, udom kraj. šolskega sveta in vsem faranom sploh, kateri so blagega gosp. župnika pri res trudapolnem in težavnem podvzetji čvrsto, krepko in radovoljno podpirali. Slednjič spominja se on tudi našega presvitlega cesarja, kot pokrovitelja in najboljšega očeta šolstva, kateremu se zakliče trikratna „slava" na kar šolska mladina zapoje cesarsko pesem. Naduči telj M. Kant zahvali se gospodu okrajnemu glavarj kratkih besedah v v iineuu učencev i Videli bodemo tudi dalje, jeli bo _ i še dalje smejo zvonec nositi v političnih borbah povsod hujskajoči v prvih vrstah in konečno bomo videli, kako novi minister razume besede cesarjeve ob enakim^gojenji koristi in pravic vseh narodov in dežel. Do tedaj pričakujemo, da bo bo tudi pravičen kar je vse kar mi za Svoj osemdeseti rojstveni dan praznuje v nedeljo 15. t. m. g. Andrej Brus, glavi odbornik c. kr. kmetijske družbe Kranjske. Gotovo veseli dan, ki ga redko kedo doživi, pri g. Brusu pa tim veselejši, ker je tako ? zdrav in čil, da sme upati svoj 100. rojstveni dan do čakati. Gosp. Brus je najstarejši ud c. kr. kmet. družbe namreč od 20. aprila 1843 ter glavni odbornik in druž v beni blagajnik od 6. maja 1874. Gosp. Brus je bil tudi ojem, gospodičine učiteljičnem v svojem času odlikovan od v cesarja se zlatim učenk tukajšnje šole veliko čast katero nam bil je on s svojim obiskom skazal ve Pri obedu kateremu je gospod župnik povabil navzoče goste, sedanjega in bivšega župana, gosp. c. k poštarja in pa g. dr. Poklukarja, vrstile so se napitnice, katerih jedro je bila najgorkcje priznanje zaslug gosp. župnika, gospoda okrajnega glavarja in v obče šolskih oblastev, konečno pa gorke besede do telj a in križem za zasluge. Ob priliki njegovega rojstnega dneva zakličemo mu tudi mi: Še mnogo let v zdravj selji! Za Gorenjce po povodnji poškodovane daroval deželni glavar grof Thurn 50 gld. — gosp. M Hočevar na Krškem pa 150 gld. — uredništvu ,,Novic je doposlal Miha Pakič Hvala gospice novega g. uči učiteljice , s katerimi se jima je pripo ročala skrb za izročeno jima mladino. Ljubljane. — Naučni minister baron Conrad vpo Trančo Zblaznel je optik Rexinger v Ljubljani pod katoliški veri £ prestopila je evangeličanka koj en! radna je urno po vsih deželah naše široke domovine to veselo novico proglasila je minulo soboto Wiener Zeitung" in električni drat raznesel jo birme Vski peti nam žuga jezik, bridkih obtožeb in grenkih besedi ki nam polnijo prsi z nevoljo, ako gledamo, kaj je bi ^ J a --A i. __V 1 fT^I A a ■ m a j gospica Barbara Grosman, 18letna hči uradnika v pli novi tovarni. Pretekli četrtek prejela je zakrament sv. Povodenj na ljubljanskem močvirji prizadeva tamošnjim prebivalcem letos veliko škode, večidel močne neha virja je skoraj nepretrgoma pod vodo dolžnost temu bivšemu udu Taaffe-jeve vlade in nasproti gledamo njegova dejanja in njegova opuščanja posebno gledamo šolstva po Slovenskem — pa danes deževati t ker nočemo kaliti veselja, ki zato, ker baron Conrad odmeva med našim več minister odom družbe v Bohinjski Bistrici Potovalno predavanje ima tajnik c. k. kmetijske Gustav Pire v nedeljo 15. t. m. popoludne Pomen te ministerske spremembe sega daleč čez kakor naznanja Volitev dolenjskih mest za državni zbor bo H U dne 12, decembra krog onega posla, ki spada v področje naučnega mi nisterstva Jurjev koledar za leto 1886" je ravno prišel Kdor je opazoval razvoj našega političnega živ ljenja v minulih 6 letih, prepričal se je takoj o zdravem prave za vrejenje hudournikov na Gorenjskem napredovanji sisteme in pa onih načel, katere zago- vsem v onih krajih Korenske Savske doline na svitlo v lepi obliki in s podobami. Stane 50 Ministerstvo za poljedelstvo vpeljalo je uže pri- , pred varja večina državnega zbora. To vretje vrglo je 2 zadnja povodenj toliko dobro prizadela. Ogledavanj ministerskih stolov polagoma vse onemu programa se pod vodstvom gozduega nadzornika g. G nasprotne elemente, ki je bil izrečen v prestolnem go- g. komisarja Riederj voru leta 1870. Padel je Stremayer, Horst, Korb, Streit Hrtek itd., ker ministerstva e vrsi iu pa Mesečni živinski someiij zadnji ponedeljek bil . «'. ^ ^ ^ 5 « V} U.UI u, kJVJ.\JJLU, ijv > i. 11. o Ivi 3 VIII Cilj /A so bili protivniki onih načel. En sam je za slabo vreme dobro obiskan. P nasprotnik sedanje sisteme vedel si je braniti svoj menj 691 glav goved, konj sedež telet se je na so omahujoč zdaj sem zdaj tje — zadržajoč Vozni red na železuični progi Trbiž-Ljubljana vrsitev naj bolj kočljivega dela programa v prestol- Prometno vodstvo državnih železnic naznanja trgovinski nem govoru in ta je bil bivši naučni minister. Njegovo in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bode s 15. postopanje ržavalo je no tudi adnj dve leti najbolj vembrom t vozni red na gorenjski železnici tako-le okrepčavanje in zdravo rast sicer zdrave in močne ve- premenil: opustila se bodeta tržni vlak čine državnega zbora. On je bil kriv, da je zadnje leto vlak št. 1715, kateri dohaja v Ljublj že skoraj večina sama začela obupavati nad resno poludne. Namesti teh pa bod 1719 15 ano ob novembr in pa uri po 1885. 304 zopet začel voziti vlak štev 1711 9 ljano dohajal ob 10. uri 35 minut dopoludne kateri bode v Ljub- njen program , kako ga bo pa izvrševal, kazala bodo kmalu dela njegova. » Ljubljanski Zvon u XI. tega leposlovnega Češka. lista prinaša naslednje spise: J. Kržišnik: „Sava" Pri dopolnilnih volitvah za deželni zbor Povest v verzih Svoj m Sonet Dr zmagali so priporočenci dotičnih strank. Med drugimi voljen je v svojem volilnem okraju tudi glasoviti Knotz. Vošnjak: Odlomki iz človeške tragikomedije. II. Petega Izmed čeških kandidatov propadel je samo bivši državni septembra bo počilo. — 4. S v o j m ?? . Trd Doktor Prežir, Bajke in povesti o Gorjancih Tvoje oči". Pesem, poslanec Jahn, mesto katerega je bil voljen Čeh Kitka. 9 24 I Vrh O premembi naučnega ministra sodi pražka ..Politika" n Slavni Slo- prav tako, kakor mi. venci." II. Peter Pavel Glavar. (Konec.) „Anica". 8. „Nikdo": „Dva biserja". Pesem Cimperman: »Osehlo cvetje." Soneti A. Pirec . Jos 10. Fr Hrvatska. Sodnija v Zagrebu dejala je enega S ve ti č: Viktor Hugo duhov Pesem 11. Savo Zoran: »V noči Janko Kersnik: »Agitator". onih poslancev, ki so hoteli bana tirati iz zborniške dvorane, v preiskalni zapor. Ban grof Hedervary dobil je odliko reda železne krone I. vrste. Roman. (Dalje.) 12. 13. D. Fajgelj: Nove muzikalij Nemška. Pri volitvah v deželni zbor zgubili so VI Triestine Književna poročila IV Žvab liberalci 19 sedežev v korist konservativcev. Pa ti še V. Ž Curiosita zmiraj niso toliko močni, da bi razpolagali z večino. Latinska slovnica: VI. Ž.: Latinske Zavezna vlada predlagala bo državnemu zboru izdatno 1 1 ivOtlLiV ^ T • • • AJ U tJiiuuuj wiv/ » u ivui • i A vadbe za prvi gimnazijski razred; VII. I Stav večjo potrebščino za mornarico, razun teh pa še 152 binski slogi 15 Frank Umetniške starine po milijonov za izdelanje kanala med severnim in izhodnim 16. „Slovenski glasnik Pisateljsko podpo Gorenjskem". (Konec.) knjige slovenske Akademično društvo »Slovenija" na Dunaji preporoditeljem Nove društvo Slava morjem. Teh stroškov pa ima Pruska pred vsemi drugimi državami prevzeti 50 milijonov mark, ostali stroški razdelijo se na vse zavezne države. piCpUlUUlLGlJOilJ i - „ Andrej baron Čehovin pravki 17. J. Kalan: Šah Krajcarska podružnica Archiv tur slavische Philologie Hrvaška književnost. Ruska. Po Na povelje carjevo izbrisal se je bol Narodnega Doma l: V Ljubljani. Pred nedavnim časom nam je bila prijetna dolžnost, pohvalno omenjati marljivega truda, s katerim se dosledno zanima narodno učiteljstvo za zgradbo »Na garski knez Aleksander iz imenika ruskih vojakov in vzelo se mu je dostojanstvo imena njegovega, katero je nosil ruski lovski polk. — Trdi se, da se je ta ojster korak ruskega cara opravičeval s tem, da je knez Ale- ksander upornik. Ves politični svet pa prideva temu izključenji bolgarskega Kneza velik pomen glede preteka rodnega Doma" v Ljublj Nehvaležno bi bilo od nas carigradske konference in rešitve bolgarskega vprašanja, ničesar omenjati o jednakem zanimanji narodnega tr govstva oskrbi narodnih trgovcev nikov je uže 49 knjižic, 40 krajcarskih njihovih pomoč desetkraj ker je eno gotovo, da Ruska kneza Aleksandra nikakor ne more pustiti na čelu združene Bolgarske. Francoska. Včeraj pričelo se je zborovanje carskih. Ni li t'*) jasen dokaz živega zanimanja, vreden, da se ga spominjamo s toplo zahvalo. Razposlanih je sedaj blizu 400 knjižic, razprodanih 18 krajcarskih. Pretečeni teden vrnila se nam je nam reč 16. knjižica pod št. 246 (poverjenik novo izvoljene zbornice poslancev Francoske. Ministerstvo nameravalo je odstopiti, pa predsednik Grevy izrekel se je, da izid volitev za to ne daje povoda. Ven-dar pa je ministerski predsednik Brisson pri vzel izmed v dru- poslaniških krogov dva nova ministra na mesto onih gifi) 17. pod št. 175 (poverjenik dr G.) j 18. pod št. 279 (poverjenik v drugič), vse tri iz Ljub- . poverjeniki Razun tega so poslali nekteri nekaj manjših na svoje knjižice nabranih svot. Njihove dveh, katera sta pri volitvah propadla in tako imenovan je poslanec Gomot za ministra poljedelstva, poslanec Dantresme pa za trgovinskega ministra. Drugi ostali ministri pa so si svoje posle deloma spremenili. Svoj imena in številke dotičnih knjižic objavimo, ko dopoš- program naznanila bo vlada zbornici še čez nekaj ljejo še ostale svote s knjižicami vred. Lepa hvala vsem (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Starčtu blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Zborovanje delegacij bliža se koncu, orožena nasproti stojite in vsak trenutek dni, ko se položaj zvedri. Bolgarsko vprašanje zadnji čas prav slabo napreduje. Kaže se, da Angleška in Francoska podpirata pojetje kneza Aleksandra, trije cesarji pa si prizadevajo mir vzdržati na podlagi prejšnjega stanja. Konferenca se je sošla, pa kolikor se o sklepih čuje, gre na to, da so vse države za to, da se izreče, naj se vrne prejšnje stanje, o sredstvih to doseči pa zastopniki držav niso edini. Srbska in Bolgarska si na mejah obje mogoče, da Kolera pojenjava sicer bolj in bolj, pre Minister vnanjih zadev grof Kalnocky in pa vojni se boj prične. minister Bylandt imela sta delegatom mnogo odgo- Laška, varjati. Nekaj tega na drobneje opisuje naš današnji nehala pa še ni; oboleva še na dan po 20 do 30 oseb dunajski dopis. — Cesar izdal je posebno ročno pismo, katerih blizo tretinja umrje. v katerem povodom sklepa peštanske deželne razstave ______ cesarjeviču Rudolfu izreka priznanje in zahvalo za vspešno delovanje. 5 Žitna cena Časniki so polni sodeb o novem naučnem ministru Gauču, ki je še le 34 let star in tedaj še prav mlad moral začeti visoko gori gledati. v Ljubljani 7. novembra 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. Iz vsega, kar se o njem piše, se vidi, da je grof 7 gold. 8 kr turšice 5 gold. 40 kr banaške soršice 6 gold 9 Taaffe vse politične kroge iznenadil s tem imenovanjem 23 kr rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 3 9 kr in pa sukal. to, da sedaj prav nič ne more reči, kako se bo prosa 5 gold. 20 kr ajde 4 gold. 23 kr ovsa 2 gold vstopom svojim v sedanjo vlado sprejel je 92 kr Krompir 2 gld. 60 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.