p—Loto VIII, St. 91 Liublfana, sobota 18. aprila 1927 Cona 3 Din a »«haj» oži 4. gjutraj. ea Stane rneaednc Din »s — j M lao-serastro Dir 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Liubljana, iCnaflova ulica itev. 5/I. Teleion št. 207* in >804, ponoči tudi »t. 10 u- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravniitvo: Ljubljana, Preiernov. ulica it. 54. — Teleion »t. S03& inseratni oddelek: Ljubljana, Pre&ei nova ulica št. 4. — Telefon št. 1492 Podružnici: Mariboi, Barvarska ulio It 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem Cek.zavodu: Ljub lana št. 11.84» - Praha čislo 78.180 Wien, Nr. 105.141 Današnji list šteje 36 strani rednega teksta in 8 strani ilustrirane priloge v bakrotisku ter stane v prodaji 3 Din. Prihodnja številka «Jutra» izide v sredo ob običajni jutranji uri. Redakcija ima tudi v praznikih omejeno službo. Telefon izključno 2072 in 2804. Ljubljana, 15. aprila. Devetič je pTišla v našo novo, osvobojeno in ujedinjeno domovino pomlad in devetič praznujemo v njej največji praznik krščanstva. Veliko noč. Praznujemo ga letos v znamenju brezpravja, preganjanj, socijalnih krivic in težje gospodarske krize nego smo jo imeli kdajkoli doslej. Na stotine in tisoče ljudi v celi državi, katere je radikalsko-klerikalni režim vrgel na cesto in v naročje bedi in gladu, na tisoče onih, ki jih čaka še enaka usoda, obhaja letošnjo Veliko noč s trpkim občutkom v srcih, da jim je svobodna domovina mačeha, ki jih je kakor siroto Jerico pognala po svetu. Ljudje, ki so pred desetletjem s hrepenenjem v srcih čakali odrešenja in svobode, ljudje, ki so leta 1918. z zanosom pozdravili veliki dogodek silnega svetovnega potresa, ki je mahoma preobrazi! svetovni zemljevid, stoje danes razočarani in skoroda obupujejo nad možnostjo, da se ozdravijo in konsoMdirajo naše notranje politične prilike. Doživljati morajo sramoto, da jih lastni bratje gnjavijo v zvezi in s pomočjo onega tujerodnega elementa, ki je skozi stoletja pil našo narodno kri kot naš tlačiteij in krvnik in ki je med svetovno vojno naše najboljše sinove vlačil po ječah in taboriščih. Doživljati morajo, da oni. ki v svojem časopisju farizejski govore o »duhu krščanske ljubezni* v današnji vladi, o obnovi v duhu krščanstva, netijo med ljudskimi masami proti njim sovraštvo in mrž-njo. da premeščajo, upokojujejo in od-ftavljajo, kar je ostalo značajno. da raz-pirščajo legalno voljene odbore stanovskih organizacij, avtonomnih korpora-cij in ceio gospodarskih institucij samo zato, ker jim nočejo služiti kot slepo politično orodje. Gledati morajo, kako nalagajo narodu nova bremena namesto obljubljenih izenačenj in olajšav; kako izigravajo ustavno zajamčene samouprave in jih izrabljajo v svoje sa-mopašne politične svrhe: kako so s svojo brezglavo politiko od prevrata pa do danes zaigrali ugled Slovencev v državi, zavrli konsolidacijo države in njenega gospodarstva. A kljub vsemu stoje naše narodne in napredne vrste krepko in odločno na braniku državnih interesov. Vidimo celo znamenja, ki kažejo, da se pripravlja še trdnejša konsolidacija zlasti pri nas v Sloveniji doslej tako razcepljenih naprednih političnih skupin. Pojavlja se vedno bolj spoznanje, da je samo v skupnem odporu, v močni napredni fronti sigurno poroštvo za ureditev notranjepolitičnih razmer in za uspeh v borbi proti političnim konjunkturistom. Morda ni neutemeljeno upanje, da bodo že prve prihodnje volitve stale v znamenju enotne napredne fronte proti klerikalizmu v Sloveniji. Borbenost in samozavest v naprednih vrstah rasteta tem bolj. čim jačji je pritisk klerikal-skega režima v Sloveniji. To je prvo zadoščenje v dušljivem ozračju letošnje Velike noči zlasti pri nas v Sloveniji. Režim. ki je danes na krmilu, deluje razkrojno na naše notranje državne prilike, a on je na žalost tudi moralič-no in politično preslaboten, da bi v polni meri mogel čuvati dostojanstvo in ugled Jugoslavije v konfliktu, ki ga je tako lahkomiselno izzval fašistovski im-perijalizem. K sreči je spregovoril narod in se je dvignilo legalno njegovo zastopstvo v tako enodušnem odporu, da je drzna ataka Mussolinijeve Italije zmagovito odbita. Z mirno dostojan-stvenostjo je Jugoslavija v veliki razpravi Narodne skupščine povedala svetu resnico o laških klevetah in Italijansko orožje se je moralično skrhalo že pri prvih mahljajih. Tu se je zopet pokazala neprecenljiva vrednost demokracije. kateri današnji režim tako sistematsko streže po življenju. Nedvomno je tudi, da bi naš odpor proti italijanskim nakanam bil še silnejši, ako bi imeli na krmilu države v resnici naci-Jonalni režim in ne samo slučajno zvezo dveh strank, ki je le posledica politične konjunkture. Ponovno kričanje, ki se tik pred prazniki razlega od Tibere nas ne more vznemirjati. Naš narod je miroljuben, on ne išče nobenih konfliktov, si Ie želi miru. da bi mogel svoje zadeve spraviti v red. Jugoslavija ve. da je vsa Evropa o tem globoko prepričana in bo zato brez vznemirjenja proslavljala praznične dni Vstajenja. Baš dogodki letoSnjlh pred velikonočnih dni pa to okrenill oči vsega naroda v centralni problem našega miru in spokojitve. Ni bH slučaj, da so Beo- Kriza Uzunovičeve vlade otvoriena? Velja Vukičevič sestavlja novo kombinacijo. — Trdi se, da je s svojim delom v glavnem že gotov. — Ves dan so včeraj trajale avdijence in konference. — Razdvojenost v Davidovičevi demokratski stranki glede vstopa v vlado. — Prehodni značaj Vukočevičevega poskusa. Ob istem času je bfi g. Vukičevič v dolgi avdijenci, nakar je posetil g. Mak-simoviča. ki se je danes javil bolnega. Ob 15.30 Je bil na dvoru Voja Marin-kovič. Njegova avdijenca ie trajala do 16.20. Za njim je kralj sprejel Uzuno-viča, ki se je po povratku v predsed-ništvo vlade znova sestal z Marinkovl-čem. Po kratki konferenci s predsednikom radikalskega kluba Je bil Uzuno-vič ponovno sprejet v avdijenco, potem pa je posetil Maksimovlča, pri katerem ie ostal do 21. Medtem je bil pri kralju državni podtainik ministrskega predsedništva Andra Petrovič, kar je dalo povod za govorico, da je nesel vladarju ostavko vlade, Ob pol 10. zvečer se je Uziinovič podal domov. Novinarjem je Izjavil: Nocoj nI nič novega. Potrpite. Važno je omeniti, da se Ljuba Davi-dovič protivi vstopu Dem. zajednice v vlado z radikali in da Demokratski klub ne odobrava v celoti delo Voje Marinkoviča in njegovih prijateljev. Trdi se. da v demokratski stranki glede vprašanja vstopa v vlado z radikali obstoji razdvojenost v mišljenju in da zelo lahko pride do težjih posledic. Eventualna vlada Vel.le Vukičeviča bi bila zelo prehodna vlada. Z ozirom tia znane napete odnošaje med demokrati in radikali v uradniškem vprašanju bi se brez pretiravanja mogli pričakovati vsakodnevni spori in onemogočenje dela vlade. Preciznejših obvestil o razvoju politične situacije se ni moglo dobiti. ker se vsi dogodki vršijo v največji tajnosti in med velikimi intrigami. Vsako noč se vršijo konference vladnih pristašev, katerih se udeležujeta tudi Uzunovič in SrškiČ, v krčmi Braniče-vo na periferiji Beograda. Tam so zbrani centrumaši tudi nocoj in iščejo izhoda iz težke situscije. Beograd, 15. aprila, p. Ako vsi znaki ne varajo, se Uzunovičeva vlada nahaja dejansko že v akutni krizi in je formalna otvoritev krize le še vprašanje dni. Včerajšnje opetovane avdijence ministra Velje Vukičeviča, katere so se danes ponovile, kažejo, da je njegova akcija v polnem razvoju in kakor se trdi v glavnem tudi že zaključena. Usoda gg. Uzunoviča ln Maksimovlča se smatra za zapečateno. Napori gospoda Uzunoviča, da se obdrži na krmilu za ceno Maksimovlčeve ostavke, niso uspeli. G. Vukičevič je sestavil kombinacijo, k| še jačje povdarja srbljanskl značaj režima: radikalom naj bi se pridružil! davidovlčevci, obe verski grupi, klerikalci In spahovcl, pa bi bili za okrasek proti gotovim tekočim strankarskim koncesijam. To je osobito važno v momentu, ko gre za uporabo važnih gospodarskih pooblastil ln nove transe Blairovega posojila. Glede sestave novega kabineta, s katero se računa že za prihodnje dni. se je ceio govorilo, da že za jutri razgovori še niso končani. Notranje ministrstvo bi naj po eni verziji prevzel davi-dovičevec Kosta Timotijevič. po drugi verziji pa g. Vukičevič sam. Maksimo-vič ln Uzunovič bi mogla kot resortna ministra ostati v vladi. Centrumaši propagirajo, da bi dr. Srškič prevzel notranje ministrstvo. Klerikalni ministri bodo reducirani na dva. Od Dem. zajednice se imenujeta kot ministrska kandidata še dr. Gro! in Spaho Dr. Ma-rinkovič pravzame zunanje ministrstvo, dr. Perič naj bi šel v kak drug resort. Konference so trajale danes ves dan. Ob 13. se je opazil dolg razgovor Voje Marikoviča z Uzunovičem. Oba sta odklonila razgovora, smatra se pa, da je Marlnkovič obvestil Uzunoviča. da da-vidovičevci pod njim ne bi mogli v vlado. Nove ifaiianske izmišl olirte Naša država ne bo odgovorila na nove italijanske spletke. — Nove gorostasne izmišljotine italijanskega tiska. — Italija naj odpove vse pogodbe, ki jih Jugoslavija krši... — Značilen francoski glas. pravljerri na vpoklic. Na Kosovu da se vrše priprave za proglasitev neodvisne Kosovske dižave, ki naj bi podpirala Jugoslavijo proti Albaniji. Rim, 15. aprila. 1. Časopisje poroča iz Ženeve, da so nova odkritja o vojaških pripravah Jugoslavije ob albanski meji vznemirila javnost in da švicarski listi o tem obširno razpravljajo. Zlasti eo pozorni krogi Društvo narodov, ki smatrajo, da so na obzorju nova mednarodne komplikacije. Rim. 15. aprila. 1 Zaderskj poslanec Dudan je interpeliral ministrskega predsednika v zbornici zaradi »neprestanih kršitev mednarodnih pogodb po Jugoslaviji>, vsled česar ima Italija veliko škodft. Dudan vprašuje viado, ali ne razmišljajo o tem, da je prišel trenutek, ko hi kazalo odpovedati vse pogodbe. ki jih je Italija sklenila z Jugoslavijo t svojo škodo, predreem pa rapallsiko, ld je podlaga vsem med obema državama kasneje sklenjenim dogovorom. Milan, 15. aprila. 1. cCorriere dela Sera* obširno razprovlja o sporu z Jugoslavijo in pravi, da je treba zahtevo Beograda po jasni interpretaciji tiranske pogodbe odločno odkloniti. Beograjska vlada gotovo ne bo tako nespametna, da bi mislila, da bo Italija dopustila iz kakršnegakoli razloga revizijo ene ali druge mednarodne pogodbe. Rim in Tirana imata pravico sklepati med seboj politične pogodbe in jih ratificirati, ne da bi imel pri tem tretji pravico ugovora. Albanija ;e pač neodvisna država, Italija pa velesila. Rim. 15. aprila. 1. Albansko poslaništvo odločno demantira inozemske vesti, da se v Albaniji dogajajo številne dezertaeije iz vojske. Nasprotno, albanska vojska je poginoma disciplinirana in po vsej državi vlada popoln red in mir. Pariz. 15. aprila. 1. . ni pa mogla najti storilcev. Iz spisov izhaja, da so v noči od 9. na 10. april trije ljudje odvili vijake iz tračnic, med želez, niškima stražnicama št. 108 in 109. Bilo bi prišlo do katastrofe, da nista slučajno dva vijaka ostala na svojem mestu, ki sta vzdr. žala, ko je vlak vozil po tem delu proge. Progovni paznik je šele dopoldne oh 10. opazil, da so bili vijaki odviti. O poskuse, nem zločinu je bila obveščena tudi ma« džarska obmejna policija, katera je potem tudi na madžarski strani postavila močne straže, da bi se preprečili nadaljni poskusi. Predvčerajšnjim dopoldne je bil po dnevu izvršen atentat na orijent ekspres. ki pri. haja iz Budimpešte v Subotico. Nedaleč od meje, ko je vlak vozil počasi, je bilo od. danih več strelov na vlak k sreči pa je sa. mo en strel zadel in razbil okno spalnega vagona, v katerem pa nikogar ni bilo. V vlaku je nastala velika panika. Po izjavi potnika Schonberga, ki je potoval iz Ham« burga v Carigrad, sta izvršila atentat dva mladeniča, o katerih pa ni sledu. Sum po« licije pada na odpuščene delavce železni« ške kurilnice v Subotici. Bili so zaslišani vsi delavci toda brez rezultata. Vršijo se obsežne preiskave. Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas! Parlamentarizem in demokracija spasiteija Jugoslavije Ofenziva reakcije zaenkrat odbita. — Le demokracija nam fe v sporu z Italijo izvojevala simpatije Evrope. — Vlada naj izvaja konsekvence. (Od našega rednega beograjskega političnega sotrudnika.) * Beograd, 14. aprila. Sada ru umaknuil kod nas glasovi Srotiv parlamentarizma i demokracije, oš do pre neko vreme vodila se sistematski organizovana kampanja protiv parlamentarizma, a za nekakova diktatura. U Beogradu proveo je kolo časopis »Politički Glasnik«, koji je pre mesec dana počeo izlazitt i kao dnevnik, ak ga je brzo nestaio. Za njim udariše o istu žicu zagrebačke »Novosti* i za čudo i »Obzor«. Najprostački-je napadao je na parlament zagrebački nedeljni list »Narodno djeio«; za koga ie držala javnost, da je neki organ »Narodne Odbrane*. Doskora se Lsposra-viio, da je redaktor toga lista Višoševifi obična varalica, koji je na račun »Narodne Odbrane« i toga svoga iista iz-muzao za sebe preko 700.000 Din. Sad sjedi a zatvoru u Zagrebu i čeka osudu. Sve te novine najprije su počele rutin šefove stranaka. Oni su svemu zlu krni. Kad su šefovi — onda su loše dalje i stranke, koje ih na svojim iedji-ma nose. A kad stranke ne vaijaju. ne valja ni narod, koji ih hira. Dakle? Treba narod proglasiti maloletnim i postaviti mu tutora. Nitko mje pravo znao, kakove sile stoje za ovakovom kampanjom i šla se ja pravo hoče. Na viadu nisu došli šefovi stranaka, aii stvari ne samu nisu krenule na bolje, nego na gore. Večita nesiakiost. krize, nerad, kompromito-vale su naš parlament — i površna lakom isel na javnost, več se je počela na-vikivati, da u koru vide ne samo na ovaj parlament nego i na samu insti-rnciju. Zbog Nikole omrznuo joj i sveti Nikola. Uvlačenje neparlamentaraca v kabinet kao »stručnjaka*. što više i aktiv-nog gjeneraia, nije uzbunilo javnost. Mnoge su korporacije ovakov opasen gest i pozdravile. Sad ie momentano nastao zastoj n toj antrparlamentarnoj kampanji. Nije opasnost minula tako, da se ne bi doskora opet pojavila. Ali. sudeči po nekim nesumnjivim znacima, režiserji i dirigenti malo su se trgmili natrag. Zašto? Došao je ozbiljan mcidenat s Itali-jom. Taiijani su n svojim novinama upe-rilj svoje napadaje na tobožnje razne gjeneraiske i kamariiske klike, kod nas. koje da hoče i spremaju rat Fantastičnim pričama izmešali su Bele i Črne ruke. masoneriju. pa i samoga kralja, da ove eiemente iza kulisa prtka-ža Evropi kao prave rušltelje mira. Onda su naši reakcionarci morali da osete. koliko je n takovem času potreba parlamenat. kao predstavnik celoga naroda, svih krmfesija, svih slojeva i klasa, svih partija i struja. Samo paria-menat mogao je. da sve ove talijanske intrige demantuje. jedino parlamenat može da nesumnjivo pruži garantije. da j bi n slučaju oružanog napada spclja | ušle n akciju uduševtjeno sve žive na- j rodne snage. Nema više maienih. pla-čeničkih vojska. Danas uiaze čitavi narodi u rat. koji traži krajnju napetost svih materijainih i moralnih stia. 1 naša je Narodna Skupština progo-vorila dostojno i od!cčr>c. Nikad nije njvo diskusije bio tako visok. Pa onda: mi smo u torn časti mogli. da se moralno uzdignemo nad Italija i našim demokratskim — kakav da je — uredjenjem. Mi smo ustavna i paria-metarna zemlja. Samim tmi faktom uživamo simpatije zapadne demokracije u opreci sa taljanskim nasiiračkirn fašizmom. Svakom je knltumom čoveku jasno, da sam fašistički sistem nasilja i egzaitiranog šovinizma izaziva ■emire, traži sukobe. Dok sloboda i demokracija trebaju mir za život i stva-ranje. U poslednjem sukobn s Italijom ose-tili smo i videli svi bez razlike, koliko vredi danas snaga jednog mišljenja Evrope i sveta. Pred trm javnim mišljenjem morala je da ustukne t zvanična Engleska. Naša je propaganda u svetu oduvek bila slaba, gotovo nikakova. Zaostaje i za onom Bugara i Madžara. Sad smo uprkos tome, imali sav kulta-rar. svet na našoj strani. U to doba čuii smo iz samih vladinib krugova, kako je biia nesretna roisao, da se je aktivnog gjeneraia uvuklo a vladu kao ministra saobračaja. To da je izazvalu sumnju na zapadu u naše pacifističke namere. Postavljanja gjeneraia na vladu smatralo se. na rodi to a Engleskoj, kao početak neke naše mobilizacije. Zato se nedavno po ja više glasovi iz merodavnog kruga, da če gospodin gjenerai Milosavljevič ispasti kod prve zgode iz kabineta. To bi bila stvarna likvidacija onih predjašnjih re-akcijonarnib tendenca, Još jedan karakterističan detajl. Pre više od mesec dana napisao je radikal-ski poslanik g. Krsta Marič u »Politič-kotr Glasniku* čianak »Kralj Aleksan-dar zakonodavac«. Tu je s. poslanik grdio sve od reda zbog nerada, pa je na kraju došao do zaključka, da parlamenat ne vredi ni prebite pare i po-zvao kralja, da on bude sam zakono-davac. U posljednjoj svesci »Letopisa Matice Srpske« nailazim na čianak toga istoga g. Krste Mariča. Ovde pole-mizuje sam sa so bom — lomi kopije za parlamenat. s ovaj naš, koji da vrši veliko delo duhovnog ujedinjavanja. Ako parlamenat nije radio, onda veli ovaj vladinovac o, pa je odklonil udeležbo, češ ca nima časa. Sklenjeno je bilo, da se poskusi aranž-mac, ki bi aaj omogočil, da se SKS izogne razkolu, katerega je Radič napovedal. Od Radiča sklicana konferenca v Ptnin K L m. ca) bi se ce vršila. Izvoljena Je bila posebna depmactja sestoječa iz gg. Pipana, Prepelnha. Ureka. dr. Lončarja ia dr. Ra-potca, ki se je podala v Zagreb, kjer Je včeraj razpravljala z Radičem. Velik del pristašev SKS, zlasti oa! v mariborski ob-Vasti, zahteva, da SKS prekine zveze z Radičem ter se vrat zopet ca svo: prvotai program. Na konca seje Je bilo tudi sklenjeno svariti pristaše pred dnevnikom, ki se tfska v Mtrknrjevi tiskarni in ki pod krinko nevtralnega i.sta zagovarja na ceiLčrti klerikalno poiit&a olltlčne Uspehi klerikalne stranke Zadnja »Domcvina« je našieža kot dosedanje Bspehe klerikalne siranke, da je glasovala proti izročitvi korupcije obtoženih radikaiskib prvakov sodišču, da je glasovala za Maksimoviča. ki je bit obtožen zlorabe uradne ublasti, volil Bih oasiistev in trpinčenja ljudi v policijskih zaporih, da je glasovala proti izenačenju zakonov z raz-tegnitvijo srbskega davčnega zakona na prečanske kraje, in da je preprečila volitve v sreske samoupravne skupščine, ker se boji ljudske soobe. Na vse to odgovarja včerajšnji »Slovenec« na kterika-ino prebrisani način K:e. ikaino glasovanje proti izročitvi obtoženih korupcljonistov sodišča zagovarja samo » trditvijo, da st je komp-cija razpasla ko so sedeli za vladnu mizo »Domovintni« veljaki. Vprašamo, kaj ae bi bik> baš to za kterikaice zadosten povod, da bi glasova* za izročitev sodišču? Dejstvo le, da so sam. demokrati giasovali sa Izročitev, klerikalci pa proti. Glede Maksi-moviča pravi, d? je obtožena dejanja izvršil takrat, ko je bil v vladi dr. Žerjav. To je seveda laž, ker je bil Makstmovič obtožen volilnih aasilstev pri zadnjih obiastnin volitvah, ia mano Je, da so davldovičevd med razpravo o obtožnici prinesli v policijskih z3porih pretepenega Sovtka v Narodno skupšSno. la tndl, če bi bilo nasprotno res, bi tmtli klerikalci še več vzroka glasovati za obtožnico. Glasovanje klerikalcev proti Izenačenju davkov z raztegnim-io srbskega davčnega zskena zagova/ja •Slovenec« s to trditvijo, da bi o tem primera piačeval še več davka. Klerikalci s« torej mnema, da v Srbiji že sedaj plačujejo več davka kakor mi. Nedavno smo že napovedal;, da bo »Slovenec« tadi še kaj takega začel pisati in zgodilo se je Da, »Slovenec« se cek> baba. da so ministri SLS z največjim naporom preprefitl te Izenačenje, kar s> je treba dobro zapomniti 1 Enako vredne modrosti se Je znebil »Slovenec« tudi v satovors glede preprečitve ▼oitvv v sreske rirapSiSse. Pravi, da bo SLS izvedla te vo&tvc ukoi, ko bo mogoče, da bi se pa volitve vršile v i unij u, ko Ima-fc> ljudje največ poljskeca dela. pa klerikalna stranka nikdar oe bo dovolila. Volitve se se vrše na nedeljo, zato bi bilo prav, da U »Slovenec« povedal, aH klerikalni v oliki tudi ob nedeiiah opravljajo poliska dola? Ml ara samo svetujemo, naj si pes d svoje zagovore klerikalne politike patentirati, da se jih oe bodo posluževali mdi klerikalni agitatorji. V tem slučaja bo namreč polom klerikalne stranke kljub blagoslova iz škofije št prej tn. Učiteljska premeščenja po § 71« Klerikalci režim se pri državnih name« ičeacih lepo vpeljuje Poleg redukcij dr« šavnih uslužbencev so se pričela brezobzir« ca premeščanja učiteljstva, kakor v časih neomejenega paševanja klerikalcev v bi v« «on kranjskem deželnem odboru. Te dni j« bil prmeščen is Toplic pri Zagorju uči« telj Ciril Pivk v Dole pri Litiji na triraz« redno šolo, kjer je še en učitelj. Učitelj Pivk je bB ▼ Toplicah stalno nameščen. Prvotno je bila premeščena v Dole učite« tjica Zltko, slomškarico, ki pa je na inter« venci jo klerikalnih veličin ostala na sv<* jem mestu. Namesto nj« je sedaj preme« ščen g. Pivk. ker je naprednjak in Sokol. Povdariti je treba, da je bila v tem slu« čaju, ki pa ni edin svoje vrste, kršena ne samo učiteljska stalnost, temveč so kjeri« kalci učitelja Pivka, ki je težko bolan na pljučih, tudi občutno oškodovali v zdrav« siveaem in gmotnem oztru. Ker proti f 71 (službena potreba), na podlagi katerega je bil učitelj Pivk premeščen, ni pritožbe, bo ■opet napreden učitelj trpel škodo, ki po« stane lahko zanj usodepolna. To je nov dokaz klerikalnega cinizma, ki se cedi sa« ne pravičnosti, kadar niso na vltdi kleri« kalci. ki pa se ne ustraši pred nobenim na« »ilstvoro, kadar imajo moč v rokah. Nava» jamo ta primer tudi zato. ker je na našo nedavno opazko, kaj pravijo k upokojit« vam in premeščanjem v prosvetnem resoru »'omškarjl, ki so sedaj člani UJU in ki bri« k one niso vsi nedolžni pri tem. odgovori! sedanji »Učiteljski tovariš« »Odločno mo« ramo izpodbiti sumničenie, da bi kak član UJU sodeloval pri zadnjih tzprememhah v prosvetni uprsvl.» Vprašanje je seveda, če bo kdo verjel »Učiteljskemu tovarišu«, ki se je že povzpel tako daleč, da je začel v svojih predalih že priporočati »Slnven« skega Učitelja«, glasilo »Slomškove družbe«. Kaj pravi radikalski ptič noj (Ljudska Samouprava«, ki izhaja v Ko» čevju rs je glasilo radikalske stranke, piše v svoji zadnji številki: »NRS j« po svojem xaupniku, gospodu Nikoli Uzunorviču. dne 1. februarja 1927. sestavila vlado s slovea* •ko SLS. a katero tvori večino v parlameo« tu. Slovenska ljudska stranka je dobila tri ministre (dr. Gosac. dr. Kulovec, ing. Se?« nccj in tri ministrstva. Bret njenih g/asov m aodeicnmnjs v perlementu, v ministrskem svetu in pa ministrstvih se ne more v dr* i sv i in njeni tiprtvl ničet&r storiti. NRS je i tem a dejanjem pokazala, da «o njej vsi državljani ha vse stranke v državi enako vredne. Dala j« odločujočo državno moč j v roke SLS, da jo uveljavi SLS po svojih I načelih in svojih ljudeh. Nt SLS je sedaj, i d« nam pokaže, kaj zna NRS, ki je dala i SLS v roke moč, ki je glede Slovenije pj* ! stila protte roke. Kar te torej zgodi v Slf> ; veni ji, te zgodi le na zahtevo SLS, ki noti i torej za vse v Sloveniji popotno odgovor* f nosf. Seveda tudi, ako te potrebno ne tgc* dl». Radikali so torej SLS prepustili po» potnem« proste roke v Sloveniji ter odk's« njajo vsako odgovornost za njeno delo. Po našem mnenju pa so radikali prav tako od» govorni za delo SLS kakor ona sama, ker ie pač z njihovim dcrvoljeniem dobila pro« ste roke V tem pogledu so klerikalci bolj dosiedni, ker rvračsjo krivdo za dslo SLS na radikale Poštna cenzura pod kleroradikalskim režimom Pisemska tajnost J« po vidovdanski asovi zajamčena. To Jamstvo je seveda v prvi* vrsti odvisne od vlade, ki je na varstvo ia »očrt- izpolnjevanje ustave prisegla. Sedanji vladi klerikalcev ic radikalov pa menda vse to it mnogo mar. Kakor poroča socijaiistična sEnntaosr«, se oa podlagi vladne aareibe iz meseca februarja 1927 Izvršuje oa tjubijansfci pošti cenzura )no-zemskih pošltjatev. Pc tej tsaredbi je namreč pošta dolžna obveščati palici jo o inozemskih pošiljkah in zeodiio se Je, da po-šiljarev !s inozemstva nI bi'.s dostivljera naslovnika, pač pa Je mor&i Id sam po eic aa pošto kjer sta sa čaksia policijska uradnika. Ns zahtevo ]e tnoral oditi z njima na polidio in tam so mu pismo izročili šele, ko za le prečita! policijski komisar, i Enotnost« pristavlja k svojemu poročilu: »Ne bomo pozabiti, da je naredba, ki odpravlja piseffi.sic tajnost. !z51a pod vlado SLS.« živahno kretanje tujcev v Dalmaciji Spil!. 15. aprila n. Včeraj ie danes je dospelo semkaj veliko število ruicev. VSe« raj je d">spet» skup-'na hc!?iiskih aksdemi« kov iz Bruslja, jutri pride veči« skupina Nizrnemcev, porurrišriem pa Angleži s posebnim Llovtfcrrtm parohrodnm. V pon« deljek r»ride skupina industrijalce* iz Dre» desa, Dunaja m Stutigarts. Kriza osiješkega gledališča O si tek. 15. aprila, n Upravitelj ga gledališča Koniovič ie rsapostil večin« opcrrtDfC* m pridržal ame nainuj« ne Me moči Danca »e imelo o«>hie gleda« l:šča shod. t k«tere«a t> fwxl»H braoisve« protest društvo gledaliških igralcev v Beo« gradu. Zvečer ie upravitelj Konjovk od« potoval v Beograd. Tvornica letal na Bolgarskem Sofija, 15 april« (pr.) Vladi te dala če« Ikoslovagki tovarni ra letala Une< ko mog^ pod streh« ia stopijo taki) v veljavo. Zate so v finančnem ministrstva že pripravljeni tozadevni izvrglni ukazi. Preriden- rceubTke potuje po Orietnu: Egiptu in PaVsttni Vrrll se bc po vsej verjetnosti takoj po volitvah, aalbrže narav- nost k zapriseja pred zbornicama. Klerikalci katerim ie prispel na j>->3K>č vatikanski zastopnik v Pragi, ki pa za sedaj še nima oficielnega naziva, moosigaore Ci-riaci, skušajo povsod, kjerkoli je raoguče, ojačiM svoj položaj in vpliv ln škodovati naprednim silam. Ne da se trditi, da bi bil njihov trud brez uspeha. V zadnjem času so s« raznesli glasovi, da namerava vlada zopet uveljaviti obvezno praznovanje aekate-rtfa praznikov, ki so bili odpravljeni, to pa seveda pod klerikalno sugestijo. Ko pa s« Je pokazalo. Qa so zlasti socialistični krogi odločno odklonili u aamec. so klerikalci začasno posunlU svoj aačrt v ozadje. Politična Javnost na Ceškosiovaš&m se v zadnjem času posebno zanima za volitve, k| se vrš* v posameznih občinah, kjer so btH občinski zasiopi razpuščem. Praviloma zmagujejo vse stranke k) v vseh eovinak lahko bereš. da Je njihova stranka prodrla. Temu Je vzrok lo. da se sedanji Izidi primerjajo z izidi raznih prejšnjih volitev, zato so rad! računi tako različni. Vendar pa le značilno, da pri novih volitvah skoraj povsod nazadujeta socialistični glasovi, nadalje Je simptomatičao da oarodni socialisti si malo izgub in da se dozdevni strankin razkroj, ki ga Se povzročita Izločitev Stfibmega lo »iegovih pristašev, stranki prav nič ae posna Ondi pa. kjer so somišljeniki Stfibrnega postavili lastne kandidatne Hste. so rudi prodrli Komunisti povsod nazadujejo, pa tudi nova »delovna stranka« v primeri z državnimi vo«itva*rJ L 1925 is-gubtja tla. Povsod pridobivajo meščanske stranke. Za prihodnje mesece, ko s« bode vršile voKtve v mestne zastope is podeželske občine. v okrožne in pokr zbore, nemara oelo državnozborsk« volitve. Je to, kar smo povedali, važen pojav Reči pa Je treba, da to žal n« pomen! naraščanja onih strank, ki fmalo aa programu eapredek » socialne reforme. Javna pozornost se obrača v prvi vrst! fe gospodarskim vprašanjem, to pa že zbog tega. ker stoji v ospredja vsek problemov vprašanie davčne reforme. Ta reforma tiče vseh davkov m poseza gioboko v celoten davčni sistem. Nedotaknjeni ostanek sgoll konzumni davki, rs; ostali pa se iz-premeae Izpremenil se bo rentni davek. prav tako tudi zemljiški; oba bosta posih-mai perceistualna. Izpremenjen bo pridob-akiski davek Pri vseh davkih se bodo upoštevate dejanske razmere davkoplačevalcev. Določeni bodo tudi rolči za plačevanje, da Izterjavanje ne bo več tako brezobzirna kakor Je bilo pod sedanjim sistemom. Trgovina z Inozemstvom Je bila kljub težki kriti, k, je zadela nekatere panoge ia ki še traja, v mesec* marcu zt 306 milijo-oov Kč aktivna; trvoz je znašal 1315 milijonov. izvoz 1421 mikloBov Kč. Narodna banka $1 slej ko prej prizadeva, da uredi is Izboljša promet z devizami, hoteč na ta način ojačlti trgovino, industrijo la poljedelstva ladnstrijska kriza se zlasti čet! v tekstilni panogi ln v izdelovanju šabšonskega blaga. Premog se S« veono slabo prodaja. Pogajanja za sladkorni karte! so naletela na veiike teikoče, k« ie sa Moravskem zeio veliko sladkorne pese. Sladkorna industrija zre s neko bojaznijo v bodočnost: V Evropi se rapidno širi obseg zemlje, ki Je posejana s sladkorno peso, ia sladkorja se izdela od leta do leta več. Zlasti si Anglija prizadeva, da bi bila neodvisna od uvoza tujega stadkorla; vlada podpira gojitev pese ia astanavlianje tovarn sladkorja, hkrati pa trvaja carino sa uvoz sladkorja. Češkoslovaška sladkn-na industrija pripravlja nekatere večje rekonstrukcije. Tovarna »Ko-linea« snuje skupno z Bolgarsko-češkoslo-vaško tovarno siadkorja v Orebovici večjo , tovarno sladk .rja es Bolgarskem. Veliko zanimanja vzbuiaio avstrijskoče-šcoslovaška trgovinska pogajanja, ki so bila, kakor znano, te dni prek;njena. Dunajski tisk poseSno obžaluje, da ie nastopile brezpogo&eoo stanje, ki Je obema deželama v škodo Avstrija Je volina popustiti. Porajanja t Nemčijo se nadaljujejo in st trdi. da so ospešna; bale bodo zadnje dni maja zaključena. Pogodba z Madžarsko je že sklenjena Pravkar so odpotovali delegati v Budimpešto, da io podpišejo. Koncem maja se bodo nadaljevala pogajanja J Jugoslavijo. Pogajanja za trtovinMte pogodbe ps znatno otežkočajo »ekatera nova dejstva. V prvi vrsti se je občutila Češkoslovaška osamljeno nasproti Švici, Avstriji hi Madžarski, ki se jim le postavila na čeio Netv Sja. ta položai pa Jo Je prisilil k popuščanja. Na drug sira»i pa o:ežkoča;o poirala-nia agrarne carice in velik vpliv sgrarcev na obseg in duh pogodb. Poljedelstvo žeS prav take zaščite 'n takih ugodnosti. kUcor fih ie imela industrija. Radi teza so pogajanji kot vsestranski kompromis ze'" zapletena ie težavna. Masarykova zopetna izvolitev za predsednika Češkoslovaške zagotovljena Praga. 15. aprila, (pr.) .Varodr.l Politika» pravi, da je vsaka debata o postavljanja posebnih kand datur pri predstoječih volit« »ah predsednika neumestna. Vsi iz.iav« Ijsjo. ds ni dvoma, da bo »oper izvoljen roož. ki je v svojem revolucijonarr.em m pacifističnem delovanju dokazal, da \t kor pred«ednik republike popolnoma .ia mesra. Ta mož stoji nad strankam: ia političnimi skupinami Poljski poslanik v Pragi odpoklican Proga, 15. aprila, (pr.) »Narodni Llatv« poročajo, da bo poljski poslanik v Pr_gi grof Lasocki odpoklican in dodeljen zura« njemu mini*trstvu v Varšavi. L'«t obžaluje odhod poslanika lasockegs iz Prage, ki js mnogo storil za zbližan ie Češkoslovaške in Potiske ia izpolnil vse na de, ki so •* stavile nanj. Naši liraji in ljudje ŽSS Proslava desetletnice majske deklaracije Rojaki! V času, ko Je trpljenje našega v stoletnem robstvu izmučenega naroda pri-kipelo do roba življenja in smrti, ko se je sleherna, v hrepenenju po Svobodi zaklicana beseda zasledovala in maščevala z ječo in vislicami, ie slovensld narod, zavedajoč se svoje svete pravice do svobodnega življenja in v soglasju s svojimi brati po krvi in jeziku. Izpolnjujoč vero in besede svojih pes-nikov-prorokov in potrjujoč dejanja svojih mučenikov po svojih zastopnikih, združenih v Jugoslovanskem klubu, dne 30. maja 1917. leta v avstrijskem državnem zboru, samozavestno izpovedal, da zahteva na temelju narodnega načela ujedinjenje vseh pokrajin, v katerih žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno samostojno, od vsakega gospodstva tujih narodov svobodno in na demokratski podlagi osnovano državno telo. V spomin tega dneva in v opomin, da na ravninah Gospe Svete in ob bregovih Soče in Adrije še žive naši bratje, bo Jugoslovenska Matica v nedeljo, dne 29. maja priredila po vsej Sloveniji spominske proslave in poziva vsa narodna društva k sodelovanju. Naša mladina praznuje ob tej priliki svoj »Mladinski dan». Dohodki vseh prireditev gredo za narodno-obrambne cilje. Jugoslovenska Matica. , ,Prva pomlad" Naša Bnstrovana priloga. Današnji številki prilagamo ilustro-vano revijo «Prva pomlad«, ki smo o nji preverjeni, da bo vzradostila vsakega čitatelja, ki jo bo vzel v roke. V času, ko se zopet oglašajo čez ozelenele trate in brsteče gozdove velikonočni zvonovi, bo zadihalo tudi iz naših slik tisto pomladno razpoloženje, ki si brez njega ne moremo misliti velike noči, saj je praznik Vstajenja v simbolični zvezi z mogočnim vstajenjem prirode. Prinašamo pomlad brstja in cvetja, oze-lenelih brez in vrb, ki sklanjajo svoje nežne veje nad veselo žuboreče potoke, pomlad, ki nas miče in kliče v prosto prirodo, da se na pijemo njene prelesti in njenega solnca. Kaj je bližjega tej pomladi od mladine, ki se v nji neprestano pomlajuje človeški rod? In kdo nam je bližje od naše mladine, kaj nam je ljubše od naše domače grude? Tema dvema pomladima — pokrajinski in človeški — smo posvetili svojo velikonočno prilogo. Vnemaj nas k domovinski ljubezni, lepa domača zemlja, rasti v telesnem in duševnem zdravju, naš mladi rod! Temu primeren je tudi celoten ton naše velikonočne številke: priroda, mladina, zdrav človek. Ilustrovano prilogo »Prva pomlad* je izdelala Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, čije nov bakrotisk je ž njo zopet pokazal svoje zmožnosti in smisel za okusno izvedbo. Ce vzameš prilogo v roke, ugledaS lepo reprodukcijo fotografije prestolonaslednika Petra, ki je bil posnet nalašč za našo prilogo. Ko odpreš prilogo, vidiš na 2. strani par zanimivih zgodovinskih portretov. Štirje portreti so v zvezi z osebo našega velikega genija Prešerna: na desni zgoraj je slika Primčeve Julije v njeni nežni dekliški dobi. Ta deklica, ki nam jo je ovekovečil Matevž Langus, je pozneje vnela Prešernovo srce in navdihnila pesnikove nesmrtne sonete. Prav tako nas spominjajo Prešerna portreti, ki so v zvezi z Lujizo Pesja-kovo, hčerko Prešernovega šefa doktorja Chrobata, poznejšo slovensko pesnico. Dva portreta je naslikal Miha Stroj, ki ga štejemo med največje por-tretiste 19. stoletja. Nemci so ga po pravici imenovali «Maler der schonen Hande». Pristati moramo, da je te slike pridobil lani ljubljanski Narodni muzej od še živeče hčere Lujize Pesjako-ve, ki biva v zelo skromnih razmerah v Križevniškj ulici. — Nadaljnje slike predstavljajo: Potočnikova enega zadnjih članov zdaj že izumrle rodbine baronov SmJedniških, Langusov portret pa. ki prav tako diha poezijo razcve-lega mladoletja, je mladostna slika matere znane ljubljanske rodbine. Tretja stran je izpolnjena z modernimi deli. Slike naših umetnikov nam kažejo otroke v njihovi srečni mladosti. Človeško brstje, zajeto iz resničnega življenja — danes že rodi sad, novo brstje . . . Četrta, peta in osma stran veljajo pokrajini, slovenski zemlji v pomladi. Delo naših prvih fotografov-amater-jev. Vidiš in občutiš, koliko čiste umetnostne težnje je v njih. Pozna se jim tradicija Avgusta Bertholda, svetovne' ga pobornika za umetnost v fotografiji. Fran Krašovec je bil za svoje posnetke odlikovan v Newyorku, Berlinu in v Britanski Kolumbiji. Slike so mu polne nastroja, «štimunge». Profesor Janko Ravnik je znan zlasti kot fotograf planinskih motivov. Tu vidimo nekatere pokrajinske posnetke, polne poezije in občutja. Neimenovani fotograi je prispevaj fotografije, ki stoje po lepoti in okusu v isti vrsti z obema imenovanima. Končno šesta in sedma stran. Deca! Izbrali smo fotografije, ki karakterizi-rajo malčke v raznih situacijah. Ljubke rn poredne, prešerne in navihane, vesele in jokave, vmes pa belokranjsko dekle s pirhi: Da bi le letošnji pirhi razveselili naše male! Še dvoje moramo omeniti: Ornamen-ti na straneh so delo mladega grafika J. Omahna. Na str. 7. pa popravi zgoraj v napisu namesto »Fotografije F. Kra-šovca» — »Fotografije Zike itd.» «Prvi pomladi« bo sledilo še več lepih prilog, ki bodo zopet nova trdna vez med »Jutrom« in slovenskim svetom. •• • • .a. Umetnostna razstava Jakopiča, Jame, Sternena in Vesela Na Veliko nedeljo odpre Narodna gale* rija v Jakopičevem paviljonu razstavo del teh štirih nerazdružljivih mojstrov, ki so pred dobrimi tridesetimi leti začeli vstvar« jati ono, kar danes imenujemo slovensko umetnost. Pred četrt stoletja so nemški kri« tiki na Dunaju ta naslov priznali, doma so si ga pa priborili sami šele dosti pozneje. Se peti je bil z njimi, Ivan Grohar. ČepTav bo v četrtek že šestnajst let, kar je mrtev, je še vedno z njimi, vsi drugi so pa izginili. Vsa leta razstavljajo, pa vedno v družbi z drugimi in redko vsi štirje skupaj. In če jih je še toliko okrog njih, jih je manj, kot sedaj, ko so sami. Celota so, polna in za« okrožena in vendar vsi štirje samostojni in različni kot štiri strani sveta. Kakor štir« je vogali hiše, ki drže stene in nosijo stre« ho, so enako močni in enako visoki. Pri« mera med njimi zato ni mogoča in razliku« jejo se Ie v tem, da gleda vsak v svojo smer. Zato je stavba njihove t. j. naše umetnosti tako trdna. Poglejte jo na raz« »ta vi, kako je močna in visoka! Stari? Preiščite njihove slike, saj je vsak razstavil tudi že četrtstoletja staro delo. Kar je bil takrat, je še danes. Boj jih je redil, delo jih je krepilo, volja mladila. Kljubovali so vso svoje življenje, kakor še danes kljubujejo. In zakaj so stopili skiu pa j? Da se nam pokažejo, predno gredo po svetu pokazat, kaj so, kaj je slovenska umetnost Visoko priznanje Zemaljske Kemične Straže našemu učenjaka Veliki pomen kemije, ne samo kot znanosti, temveč še posebno z ozirom na njeno uporabo v industriji, poljedel stvu, medicini in drugod, je danes tudi lajikom splošno znan. Tako v naravo slovju, kakor tudi v gospodarskem in praktičnem življenju imamo danes povsod priložnost opazovati in občudovati neštevilne in najbolj raznovrstne kemične pojave in procese, katere nam je razkril, oziroma nam venomer razkriva svobodni in zdravi raziskujoči človeški razum v neizčrpljivem zakladu matere narave. Kemija rešuje danes naš največji problem, problem materije; kemija omogoča velikanski razmah današnje ogromne industrije in tako zvana agrikulturna kemija dviga našo poljedelsko produkcijo ter na ta način omogoča blagostanje najširših narodnih mas; v zdravilstvu je danes kemo-therapija osnova moderne medicine — in človek sam, celi njegov organizem in vse njegove življenske funkcije, vse to so božanstveni fiziko-kemični procesi! Upravičena je trditev, da bo trajno najnaprednejša in najpomembnejša ona dežela, ki bo imela tudi najboljše kemike. Imela bo namreč za najnižjo ceno najboljšo prehrano, najboljše izdelan materijah najmanjše zgube in najizčrp-nejšo porabo; imela bo najboljše orožje, najmočnejše eksplozive, najodpor-nejšo vojno opremo. Njeni prebivalci bodo znali najbolje izkoristiti naravna bogastva svoje zemlje, oni bodo naj-zdravejši. najštedljivejši in najmanj odvisni od drugih narodov. Kemična in fizikalična znanstvena izobrazba vsakega naroda je torej prosvetno delo, ki se najbolj obrestuje. Današnja konkurenca med narodi je v bitnosti konkurenca tudi v znanstveni in uporabni kemiji! Svetovna vojna je pokazala kako strašno sredstvo je kemija uporabljena v vojne svrhe. Po mišljenju strokovnjakov bosta kemija in bakteriolo-gija, s katerima se bo posebno operiralo v eventualnih bodočih vojnah, presegali kot vojna sredstva vse ono, kar si more človeški um v tem pogledu danes le zamisliti. Močnejša bo torej ona država, katera bo imela popolnejšo tudi tozadevno vojno opremo. Ta velikanski pomen kemije, tako za gospodarsko kakor tudi za obrambo zemlje, so spoznali vsi kulturni narodi in v vseh naprednih državah so osnovana društva, katerih namen je: najširše sloje naroda seznaniti s pomenom znanstvene in uporabne kemije, pospeševati domačo kemično industrijo, popularizirati uporabo kemije v poljedelstvu itd. ter končno za slučaj vojne izvršiti tako zvano kemično mobilizacijo zemlje, za kolektivno obrambo države in ljudstva v kemični vojni . . , V ta namen je tudi pri nas osnovano društvo, pod imenom »Zemaljska Kemična Straža«, katero bo — pod visoko zaščito člana dinastije — s pomočjo širom države organizirane privatne Inicijative, kakor tudi kompetentnih Velikonočna senzacija Ljubljane! METROPOUS Največji film sedanjosti! Gigantski sen bodočnostil Režija: FRITZ LANG. r- Po romanu THEE von HARBOU. Joh. Fredersen Njegov sin Freder Izumitelj Rotwang Berač Juzafat Kaznjenec St. 11-811 Groth, čuvar jetnišnice Alfred Abel Gustav Frčhličh Rud. Klein Roggt Fritz Rasp Theodor Loos Ervin Bisvanger Heinrlch Georgt Marija kot nositeljica rešitve in kot stroj človek! — Žene v »Večnem raju». — Se« dem -smrtnih grehov: napuh, lakomnost, ne« čistost, požrešnost, nevošljivost, jeza, le« noba, a pred vsemi smrt! — 11.000 ženskih in 25.000 moških statistov1 H00 starčevi 750 otroki 100 črncev in 25 Kitajcevl Sodeluje pomnoženi umetniški veliki orkester, Id »Vira nalašč za ta film koroponi« rano skladbo! — Predprodaja vstopnic dnevno od 10. dopoldne naprej. METfc0f>0U$ KINO «DVOR> Telefon 2730« Cene zvišane vkljub visokim stroškom samo 2 Din za sedež. — Predstave trajajo po 3 ure, in sicer na velikonočno nedeljo ln ponedeljek ob 10. uri dopoldne in ob 2., Yk 5., 'A 7. in 'A 10. uri zvečer! državnih oblasti, ustrezalo zgoraj omenjenim namenom, in sicer potom javnih propagandnih predavanj in razstav, strokovnih tečajev, lastnih poskuševa-lišč in laboratorijev, ter potom pospeševanja domače kemične industrijske produkcije, kar se nam zdi ne malega pomena posebno za Slovenijo. Za častnega predsednika Zemaljske Kemične Straže je bil izvoljen profesor ljubljanske univerze dr. Maks Samec. S tem je ta naša nova velevažna kul turna in strokovna institucija počastila s svojim priznanjem eno naših svetov no priznanih kapacitet ter tako tudi naš najvišji kulturni zavod, našo Univerzo! Pismo z Jadrana Sušah, 15. aprila. čeprav je bilo zadnje dni precej april sko vreme, vendar ni oviralo prihoda tujcev in gostov. Vlaki so nabito polni ob prihodu na Sušak, ponajveč inozem cev iz Nemčije in Avstrije, a tudi Madžarska jih daje letos precejšen kontingent. Vse se izogiba Italije, ki ubija vsa društvena in človeška prava; vrh tega tudi njih valuta ni preveč mamljiva. Lira se je znatno dvignila in kaže še nadalje te tendence, cene se pa niso prav nič izpremenile, tako da ima letos naša rivijera prednosti, kakor še nikoli poprej. Naši hotelirji in letovišča so veseli tega pojava ter gledajo na vse načine, da ne diskreditirajo renome, ki so si ga z muko pridobili v toku časa. Skrbno pazijo, da ugodijo vsem željam te prijetne internacijonale. Postreščki in izvoščki komaj zmorejo delo pri odpremi potnikov na parobro-de; toda prijazno postopanje prebrede marsikatero težkočo, v prvi vrsti pomanjkanje prepotrebnih kolodvorskih ubikacij in primitivnost mola. Ali tolažilo je tu: Dela se ipak na tem — dokazi so tu; z delom pa je, kakor z Noetovo barko, ali hojo višnjegorskega polža. Te dni se je začel dovažati materija! za zidanje novega kolodvora, ki ga bo gradila zagrebška firma Ferobe- Jubile j damskega salona Letos bo minulo 30 let, odkar je bil usta« novljen daraski česal ni salon O. Fettich* Frankheim v Ljubljani. V sedanji dobi splošnih jubilejnih pra» znovanj je treba zabeležiti tudi jubilej te« ga salona. Saj je bil ob ustanovitvi pred 30. leti edini te vrste na celi dunaskostrža« ški progi, ako izvzamemo seve Dunaj, Id vsem stalni krog dam, ki ga redno poseča« jo. Tvrdka posveča posebno pažnjo kvali« ficiranemu delu in izvršuje friziranje, vod« no ondoliranje, striženje, barvanje las, elek* trično masažo in izdelovanje vseh moder« nih lasnih del s prvovrstnimi s t rokov nja« kiniami. Naša slika predočujo skupino, ki je so« je prvačiL Tedaj je moral g. FetticluFrank« heim preslišati marsikatero trpko opazko svojih nasprotnikov, ki so se norčevali iz njegove »modne norosti«, češ da je Ljub« ljana premajhna. G. Fettich»Frankheim pa se ni zmenil za zabavljanje in je vztrajal Razvoj časa mu je dal prav! Tudi ljubljan« sko občinstvo je sčasoma spoznalo potre« be po specijalnih salonih za higijeno in ne« go las in danes se damski saloni otvarjajo celo v malih mestecih in trgih. Razume se, da salon g. Fettich*Frankhei« ma ni ostal pri prvotni inicijativi in da je v tej stroki prednjačil v Ljubljani do da« nes. do svojega 30letnega jubileja. Salon g. Fettich»Frankheima je po kvaliteti svo« jega dela prvi v Ljubljani, kar svedoči pred delovala pri oglednem friziranju dne 3. t. m. v Narodnem domu, kjer su si pomočnice damskega salona«jubilarja stekle vseobčo priznanje. Razen tega ima tvrdka priznano najboljše kozmetične predmete v zalogi, ki si jih nabavlja od prvovrstnih inozemskih tovarn. Če je danes v pogledu ženske lepote in profinjenega ženskega okusa Ljubljana med prvimi mesti v državi in tudi drugače na višini, potem je to v prvi vrsti zasluga pi« jonirskega dela, ki ga je izvršila naša ju« bilarna tvrdka tekom zadnjih 30 let Zato zasluži ta jubilej splošno pozornost in čestitke našega damskega sveta, katerim s« pridružujemo tudi mi! ton. Delo ob razširjenju luke ob lesenem gatu vidno napreduje in upati je, da bo še letos dovršeno, ako ne nastanejo zopet budžetske neprilike. V Bakru se otvori še to leto pomorska strojna šola za naše bodoče ma-šiniste na morju, za kar je kredit že osiguran in naš naraščaj emancipiran od inozemstva. Ameriški dom v Selcah se je iz-premenil v krasen dvorec uprav po ameriški velikopoteznosti; docela renoviran z novimi plažami in grandi-joznim, letos urejenim parkom in igriščem za vojno deco, napravi utis knežjega dvorca. Električno strujo dobiva iz Crikvenice, ki je letos popolnoma elektrificirana, kateremu vzgledu bo sledilo tudi Selce. Parobrodni promet zelo narašča, a je dobil te dni hud udarec po nekem mogotcu iz finančnega ministrstva, ki je povišal luške pristojbine kar na štirikratni iznos, tako da bodo morali nekateri brodi plačati do 20.000 Din. To znači ubijanje prometa, ker je jasno, da bodo parobrodi izbegavali naVan Kaster«. Zaman trud«■ • Danes v soboto od 10. up« dop. do V»1. uro pop. predprodaja vstopnic za titanokl tlim IMETROPOLiS' KINO ..DVOR", Telefon 2730. Mlinček za malčke Mlinček je jako priljubljena igrača pri naših mlajših, toda marsikdo ne ve. da ga prav lahko napravi doma. Ves »mehanizem« se pritrdi na navadno palčico. Glavni del tvori precej dolg zamašek, ki ga morate skrbno iz-dolbsti. Skozi to luknio vtaknete okroglo palčico. n. pr. dolgo Špelo od klobase. ali kaj stičnega, kar služi mlinčku za os. Na obeh straneh zamaška zataknite dve bučki, da ne zleti zamašek z osi Vzemite štiri enake podol-gaste kose kartona, ki jih lahko lepo poslikate in pritrdite z dolgimi iglami na zamašek. Razdeljeni morajo biti seveda enakomerno. Igrača ie narejena. Mlinček se bo urno zasukal čim pepuhne veter. Ce hočete, lahko zgradite tudi močnejši mlinček na veter. Vzemite morda kako močnejšo škatlio ali celo zaboj-ček ln pritrdite na pokrov z žeblji ali lepilom dve okrogli palčici. Mama vam lahko podari prazno vretence od porabljenega sukanca. Skozi njegovo luknjo gre mlinčkova os. ki leži pritrjena na obe palčici. Vretence se mora seveda prosto vrteti okoli osi. zato ne smete vzeti predebele palčlce. Morate pa Izvrtati luknjice, da napravite gnezdo za štiri dolge palčice. Na koncu jih lahko razcepite, da vtaknete v razcep štiri kose kartona. Lahko Da napravite take peroti tudi iz gladkega tenkega lesa. Ce močno zapihate, se mlinček zavrti. Lahko ga imate na orostem in takoj boste videli, kdai je v zraku tudi le neznaten vetrič. Plamnka zdravilni čaj raztopi tuje snovi v človeškem telesu, jih odpravlja iz telesa ter ojača in obnovi ve* organizem. Cena Din 20. Zahtevajte v iekarnah. Glej današnji in^erat IB KUPUJTE pomladanska oblačila lastnega 'zdelka! Dokazano najnižje cene. JOS. ROJINA, Liub?, ki pridno deluje ta Jo bo treba s v senu sredstvi podpreti. Odboru in blagajniku je bi! dan absolutorij. nakar j« bil izvoljen sledeči novi odbor. Iščemo lz Kranja prodalo neko puško upravlteljstva dTžavne« ps hnsnjs v Belju. Sedsj so dobili obvesti. So, da je z ono puško tsmkajšnji tnženjer ustrelil v teko 4 tednov 36 zajcev, od teh v enem dnevu 17. r— Lepo velikonočno presenečenje naših KotaUc. Ns veliki četrtek so kranjske agii« ne in požrtvovslne članice kola jugosloven, skih sester presenetile 40 revnih tukajšnjih družin ter jim pripravile vesele praznike. Članice so namreč s pomočjo šolske mladi, na hodile od družine do družine ter ra*. deljevsie najpotrebnejše iivljeoske potreb. Sčtne. r— številne avtomobilske nesreče bi se že lahko sedaj pripetile ob pričetku sezo« ne radi neprevidnosti podeželskih voznikov in radi zanemarjenja cestnih prometnih predpisov. Zlasti je to opažati že sedaj na cestah na Gorenjskem, kjer se bo promet t avtomobili m motocikli najbolj razmah, ci!. Da se onemogočijo nesreče In druge neprijetne posledice, je želeti, da bi mero. dajni činitelji. zlasti varnostna, šolska in cerkvena ohlastva vrSils svojo funkcijo med prebivalstvom s tozadevnim poukom. V interesu razvoja nsšega prometa in ugie« d« pred inozemstvom je to neobhodno po. trebno in nujno! Inteligentno žensko osebo, z te- p m nastopom za ptedvajanie novega komnmnega predmeta v raznih trgovinah. Plačamo dobro. Ponndbe na Lipravništvo .Jutra" pod . Potovfan e 19 7" r—. Velikonočna procesija bo danas (A IS. uri pri mestni iupni cerkvi. r— Ljubezen klerikalcev do delevstvm v pravi hiti. Našo vest pod tem naslovom i«, popolnjujemo v toliko, da je bilo nadurno delo n»W»Jeno celokupnemu dslsvstvu v to. varni Pollak in ds sc je temu uprsvičeno uprl neki delavec iz Srbije, ki ga Je p« ra» di tega tvomHki poslovodji odpustil. r— Lep uspeh tukajšnje piilkartke fnh. Drlivna puftksrsks šola v Kranju izkstuje pod voditvom uprsvtteljs g Jsnks Ravni, ka krasne remltste v strokorvni isobr«*bi gojencev. Letos bo izSlo Iz šole deset prvo. vrstno strokovno izve/bsnih sbvilveniov. Kvaliteto izdelkov goiencev dokatuje sle. defii slučaj: Pred kratkim je Šolsko vodstvo Iz Laškega I— Sejem ns veliki četrtek Je bil slabo obiskan. Prignanih je bilo 360 glav žfvtne, prodanih pa 49 glav, in sicer 18 volov, 14 trav. 13 juncev in 4 telioe. Obisku je Sko. dovsl gotovo novi sejem v bližnjem št. Le« na rtu, lei se Je vršil v soboto. Ekonomično gotovo ni, da se dovoljujejo na vse stran! in v vsaki vasi novi aejmi. Veliki, stari sej. ml v centrih, kakor Je Laško, ki jih poseča. Jo tuji kupci, se slabijo, živine tri in se ne proda, s tem sta pa oškodovana kmet in država. 1— Pobeg iz zapora. Pred enim tednom so na večer v farni cerkvi zasačiti dvs nila« da fanta, brata Henrika in Rudolfa Kunej Is Trbovelj. «tara po 16 in 17 let. ko sta se ravno pripravljala k tstvini Radi po skušene tstvine »ta bila ob«ojens na 14 dni zapora, nakar bi bila oddana v prisilno de. lavnico. V četrtek ponoči pa sta zvrtal« v steno zapora veliko luknio. skozi katero sta prišla na dvoriSče. odtod pa preko stre« he na prosto. Oba tička Se veliko obetat«. Iz Zagorja b— Vlom. V noči od 12. m 13. t m. » v!omi!i v mesnico g. Janka Barliča v Top ticab neroani tatovi, vzeli nekaj salame tn pobrali iz predala okrog 300 Din drobiža. Prejšnji dan so opazili par sumljivih oseb, ki so hodilt okrog in ogledovale. z— Električna zadruga je razpisala me« sto električnega vodje v Zagorju. Prigl«. silo se je okrog 30 prosilcev. Razpisano me. sto je podeljeno trboveliskema rojaku go» »podu Franc Ameršku, dosedaj us!užbene» ma pri rudniku Krmelj. z— Osebne vesti. Učitelj v Toplicah gospod Ciril Pivk je premeščen na Dole pri Litiji. Bolehneg« človeka prestavljati iz po« Htične nestrpnosti nI lepo. posebno ne za tiste, ki uie ljubezen do bližnjega. Sicer p« zopet en cuspeh» SLS — Premeščen je Is Preval) v Zagorje železniški uradnik go. spod Princ černač. z— Občinske volitve Razpisane so občin, ske volitve v Zagorju na dan 21. junija. V smislu Sena 12. zak. volilnega imenik« se smejo popravki zahtevati Se 15 dni po raz» g'a«a t. j. od II. do 25. aprila. Ker precej somi|ljen'1cr>v v oh!a»tno skupščino n! vo« lilo, se opozarjajo vsi. da »e prepričajo ta Izrek! a mira io vpis v volilni imenik. s— Iveno Ko* našli Zeno rudarja Franc« Ko*a ia Sv. Urh«, o kateri smo poročali, da io pogreša io, so našli v nedrlio po na. kltučju v gordu Sosedje so opazili, da v gondn nekdo kuri in res, našli pri ognju »gubljeno Ivano. Iz Trbovelj t— J ž rfetevtnjs občin *kth odsekov. Te dnt so se sestali razni občinski odaeki. T«, ko so na seji odseka za cente, kmetijstvo ta ekonomijo razpravljsli o najbolj popra. vi!a potrebnih občinskih cestah iz Hrast« nika proti Trhovliam, lz UThučeve loke pm. ti Posrtju Itd Rešene so bile tudi različne nro^nie za zboljšanie kmetijstva. N« seji iibožnega odseka o izdatno podprla tndi občina. V smislu sk!e« pa finančne?« odseka sta pooblaščena žu. pan in podžupan, da nakažeta primerno vsoto. t— Apel ne okrajni test op. Hrastnlškl kmetje so se obrnili na nas s prošnjo, naj pozovemo okrajni zastorp. di popravi vod« no napeliavo nasproti deške šole. Poprei, p--dno n! priče! rudnik z obrambnimi deli, d« zavsruje železnica je tekla voda prav lepo v korito, kier so napajali živino, zdaj, ko Je rudnik končal s poprsvili. p« ie pri. čela teč) voda či«to drugie in nimiio kmet. Je kje nspaiati živine i d^bro pitno vodo. tipamo, da bo ta t pel zaleseJ. t— Ohč^t zbor Kmetthke zedfJte rta Dnin ie cklepi! z{'»diti Društveni dom. v katerem bi tmr! Mc»1e vse hrs«tfil z go. Zaln-dovo, Thierryjevo ter gg. Betettom, Holodko- vom, Knittlom in Zupanom v glavnih ulogah. Opero dirigira kapelnik Neffat. Ob 8. zvečer je v drami Shakespearov v naslovni ulogi. Na velikonočni pondeljek ob 3. popoldne je v drami z go. Poličevo, Balatkovo, Drenov-cem, Pečkom in Povhetom. Opereto dirigira gwp. Svara, dramske režije pa vodi gosp. prof. O. Sest. Tzvzemši Orlova veljajo za vse predstave znižane cene. . Segavo - ljubko dejanie polno humorja, zelo prikupi ji va godba, efektne plesne točke, vye to bo gotovo pripomoglo, da bo imela ta opereta §e večji uspeh kot v kinu. 1 Velikonočni prarniki t mariborskem ele-dallšžn. Na oba velikonočna praznika se vr-Sita po dve predstavi in je oba dni isti ro-pertoar: popoldne ob 3. , zvečer pa krasna opereta ^Logarjeva Krista>. Sokolstvo V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev sokolskega Tabora v Ljubljani Bratje in sestre! Naša VIII. glavna skupščina je dne 27. marca v Beogradu sklenila, da se bo vršil V. pokrajinski zlet JSS letos v Vidovih dneh od 27. do 29. junija v Ljubljani. S pokrajinskim zletom bo združena slovesna otvoritev sokolskega Tabora — krasnega novega doma bratskega Sokolskega društva Ljubljana /. Korporativna udeležba na V. pokrajinskem zletu je po sklepu glavne skupščine obvezna za bratske župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Rijeka-Sušak in Zagreb. Brata delegata ČOS sta že na skupščini v Beogradu najavila večje odposlanstvo bratov in sester iz Češkoslovaške. Upamo, da se odzovejo našemu bratskemu pozivu tudi bratje Poljaki in Rusi, da bomo mogli v onih dneh pozdraviti v Ljubljani predstavnike vseh sokolskih organizacij, združenih v Zvezi Slovanskega Sokolstva. Pričakujemo, da bodo tudi naše župe. ki stoje izven obvezne udeležbe, po lastni volji ln po možnosti poslale na ta zlet svoje zastopnike, da bo v našem bratskem sokolskem krogu v Ljubljani v letošnjih Vidovih dneh združena po svojem Sokolstvu vsa Jugoslavija, po-veličana v sokolski slavi, ki bo dala izreden sijaj otvoritvi Sokolskega doma na Taboru. Vse bratske župe, ki jim nalaga sklep glavne skupščine obvezno udeležbo, nujno pozivamo, naj jim bo sedaj prva skrb najresnejša priprava, da bo pred kritično javnostjo in pred najstrožjim merilom lastne sodbe na V. pokrajinskem zletu v sokolski disciplini razvita in z dovršenim delom izpričana naša fizična in moralna moč in ponosna so-kolska zavest. Sokolski Tabor sam, ki je dokaz in lik skrajnih naporov in neizčrpanosti sokolske tvornosti, nas zove, da proslavimo praznik zmagovite sokolske volje in z bratskim sotrudništvom podpremo vzorno požrtvovalnost bratov Tabornikov. Vsa sokolska rodovina zgoraj navedenih bratskih žup se dvigni na pot v belo Ljubljano, ki bo sprejela in pozdravila vse sestre in brate z radostnim srcem, kakor je doslej vedno storila. Zdravo! V Ljubljani, dne 7. aprila 1927. SLAVNOSTNI ODBOR: E. Gangl, starosta JSS; dr. Viktor Mur-nik, načelnik JSS; dr. Riko Fux, tajnik JSS. ZLETNI ODBOR: dr. P. Pestotnlk, starosta Sokola I., predsednik; Žane Miklavc, načelnik Sokola I.; Stane Flegar, tajnik; Vilko Turk, predsednik fin. odbora. Program V. pokrajinskega zleta JSS in otvoritve Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani v dneh 27. — 29. Junija 1927. Predzletni dan BinkoStni pondeljek, dne 6. junije: Dan Sokola l. na Taboru 1. Razvitje društvenega prapora. 2. Javna telovadba vseh oddelkov. 3. Prva glavna skušnja slavnostne zletne scene za V. pokrajinski zlet JSS v Ljublja* ni pod imenom; »Za solncem in svobodo«. Scena se po potrebi ponavlja v junijskih nedeljah za ljubljansko občinstvo. Upriza-r« janje scene v dnevih zleta je namenjeno predvsem zunanjim gostom. Scena je delo prof. br. O. šesta, višjega režiserja Narod« nega gledališča v Ljubljani. Pri uprizarja* nju scene sodeluje 600 do 800 oseb. Glavni zletnl dnevi Pondeljek, dne 27. junija na Taboru. Zjutraj ob 7.: Prvenstvene tekme JSS. Dopoldne ob 11.: Razna zborovanja v mali dvorani in drugih prostorih na Tabo« ru. (Seja odbora JSS, razne seje žup in even tualna seja Saveza »Slovansko Sokolstvo*). Popoldne ob 15.: Nadaljevanje dopoldan« skih zborovanj, ogledovanje mesta z do« šlimi gosti. Zvečer ob 19.: Mirozov godbe Sokol« L po mestnih ulicah. — Ob 20.: Slavnostni Koncert godbenih in pevskih zborov v po» zdrav gostom. Torek, Vidov dan, dne 28. junija na Taboru Zjutraj ob 7.: Lahkoatletske tekme JSS in tekme društev v prostih vajah. Dopoldne ob 10.: Sku. nje v pTostih vajah v Ljubljani se že nahajajočih članov in čla« nic. — Ob 10.30: Skušnje gostov in vseh posebnih točk posameznih žup. Popoldne ob 16.: Javen nastop društva Sokol I. na Taboru s sporedom: 1. Simultane vaje na treh krogih. 2. Skupne proste vaje moške in žensk* dece. 3. Vaje na gredeh: članice in ženski na* raščaj. 4. Moški naraščaj. 5. Društvene prosto vaje članov. 6. Nastop starejših bratov. 7. Nastop vojaštva. 8. Orodna telovadba vseh oddelkov. 9. Slavnostna zletna scena. Narodna veselica z raznim sporedom v vseh zunanjih in notranjih prostorih Ta« bora. Sreda, Petrovo, dne 29. junija, na letnem telovadiiču Ljubljanskega Sokola (Tivoli). Zjutraj ob 5.: Budnica godbe Sokola L po mestnih ulicah. — Ob 6.: Glavne «ku« šnje za popoldanski nastop vseh žup. Dopoldne ob 10.: Zbiranje članstva na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola za manifestativno povorko. Ob lOJO: Pričetek pozorke po mestnih ulicah proti Taboru. (Bleiweisova, Aleksandrova, Prešernovi, Frančiškanski most, mimo magistrata, Pted Škofijo, Zmajev most, Resljeva, Komenake« ga, Vidovdanska, Tabor.) — Ob 11J30: Stik na Taboru tn otvoritev Sokolskega doma. Popoldne ob 15.: Javna telovadba V. pokrajinskega zleta JSS na telovadišču Ljub« Ijanskega Sokola (Tivoli). 1. Proste vaje članov. Z Proste vaje članic. 3. Skupne pro6te vaje moške m {enaka dece. 4. Proste vaje moškega naraščaja. 5. Proste vaje ženskega naraščaja. 6. Telovadni nastop COS. 7. Posebna točka Sokola L 8. Nastoo vojaštva. 9. Posebne točke posameznih žup. Zvečer ob 2030: Slavnostna zletna scena ob umetni svetlobi na telovadišču Sokola I. na Taboru. Istočasno posebne točke gostov in domačinov na odru v novi dvorani Ta« bora. — Ob 2130: Poslovilni večer na telo* vadišču in vseh prostorih Sokolskega dom* na Taboru. Slavnostni odbor more do 15. junija spored dopolniti in po potrebi v nebistvenih točkah izpremenitl Zbadljivo — Jaz bi si hotela za moža takega člove« ka, ki bi moral imeti baš nasprotne lastno« sti kakor jaz. — No, potem se pa kar odpovej zakon, skemu stanu; saj veš, da popolnost ni od tega sveta! V zverinjaku — Nikar ne primi papige, deček, ket te bo kliucnila. — Zakai? — Saj vidiš, da te ne Dozna! — Pa ji povejte, da se DiŠem Janez' Črna kri Oče: 2e zopet so vse tvoie knjige s črnilom poškropljene. Sin: Saj nisem kriv očka. Poleg mene sedi v razredu zamorec, in niemu je celo oro kapljala kri iz nosa ,Jutro" svojim prijateljem za pirhe Letovišča in počitniška ootovania za Jutrove" naročnike Šest krasnih nagrad za rešitev naše velikonočne križanke. Morske kopelji za 20 siromašnih otrok Dvajset brezplačnih mest za naše slabotne siromašne fantke in punčke v otroški letoviščni koloniji ob Jadranskem morju. — Štiri tedne solnca in morja. V mislih imamo najrevnejše med revnimi. Pomagali bi radi nadebudni naši deci, ki jo ovira v razvoju in poletu telesna slabost in šibkost Našim naročnikom hočemo dati priliko, da po svoji najboljši vesti in po svojem plemenitem čustvu izberejo 10 dečkov in 10 deklic v starosti od 6 do 14 let, katerih zdravje koprni po solncu, morskem zraku in po morski kopelji. Začetkom julija odpošlje »Kolo jugosl. sester« na otok Krk v 4 tedensko morsko okrepčilo kolonijo svojih deklic, koncem julija kolonijo svojih dečkov. »Jutro« hoče, da se tema ekspedicijama priključi tudi po deset fantov in deklic, ki bodo deležni »Jutrovih« nagrad. Oni bodo uživali udobnost brezplačne obskrbe za štiri tedne, kakor tudi brezplačne vožnje tja in nazaj. Pravico do brezplačne »Jutrove» štiritedenske morske kopelji ima deca vseh onih naročnikov »Jutra«, ki jim razmere ne dopuščajo utrpeti večji znesek za morski oddih otrok. Boljše situirani naročniki pa imajo pravico, da predlagajo iz svojega okoliša tudi deco potrebnih družin, ki niso naši naročniki. Pri izberi slabotnih in šibkih otrok imajo predpravico popolne sirote (otroci brez starišev), nezakonski otroci, otroci vdov in nadalje otroci, katerih stariši z malimi prejemki imajo večje število nepreskrbljene dece. Otroci z akutnimi boleznimi ter škrofulozna deca so izključeni. Za predlaganje siromašne in telesno slabotne dece morajo naročniki izpolniti »Prijavo« ter jo poslati v zaprtem pismu na upravo »Jutra« v Ljubljani, Prešernova 54, najkasneje do 15. maja t. L Izbera dece se bo vršila po socialnih načelih, izraženih v tem raz-' pisu, pri eventualni enakosti razmer prijavljene dece odloča žreb. «JUTRO». Prijava otrok za morsko kopel. Ime in priimek otroka__________ Starost____________________________ Kam hodi v šolo Ali je otrok sirota brez starišev ____________________ Ali je otrok brez očeta, matere, ali nezakonski Naslov in poklic starišev ____________________________ Koliko nepreskrbljenih otrok šteje rodbina Koliko dohodkov ima rodbina _________ Kakšno je zdravstveno stanje otroka___ Zakaj prav posebno priporočate otroka za morsko kopel Kdo priporoča otroka? (Natančen naslov, ime in priimek, stan, kraj, občina tn pošta naročnika, ki priporoča otroka) _ Datum Podpis naročnika: Iščite Jutrove' velikonočne kovače Prijeten in koristen velikonočni predlog čitateljem «Jutra». Včeraj popoldne smo spustili v promet 3 desetdinarske bankovce. Enega smo izdali v naši upravi v Ljubljani, drugega v podružnici naše uprave v Mariboru, tretjega pa pri podružnici v Celju. Vsi trije bankovci so sedaj v rokah občinstva, morda v Tvojem žepu, dragi čitatelj, morda v miznici Tvoje trafike, ali v blagajni trgovca, kjer kupuješ, ali v rokah razprodajalca »Jutra« ali pa pri mesarju bi branjevki. »Jutrovi« trije kovači, ki so bili izdani v Ljubljani, v Mariboru in Celju, so morda v tem trenotku, ko to bereš, že v Prekmurju, v Tržiču, na Rakeku ali pa v Metliki. Išči jih, lovi jih; kajti oni se v trenotku, ko jih uloviš in zadržiš spremenijo v tisočake Kakor znano, se vsak bankovec natančno loči od svojega tovariša po tekoči številki, ki je natisnjena na glavni strani desno zgoraj z rdečimi črkami in številkami. »Jutrovi« trije velikonočni bankovci so sledeči: P 223734 (izdan v Ljubljani) A M 593522 (izdan v Mariboru) A P 159332 (izdan v Celju) Te iščite, te lovite! Kdor nam do srede, 20. t m. do 6. ure zvečer prinese ali pošlje v našo glavno upravo v Ljubljani, Prešernova ulica 54 enega izmed treh bankovcev, dobi zanj izplačan bankovec za 1000 Din. Trije »Jutrovi« kovači imajo torej za nekaj dni čarovniško moč, da se pretvorijo v tisočake! Čitatelji z dežele lahko pošljejo bankovec tudi v priporočenem pismu, v katerem naj po možnosti navedejo, kje in kedaj so ga dobili v svoje roke ter označijo svoj natančni naslov. Pismo sme biti tudi še v sredo, 20 t m. oddano na pošto. Obenem z bankovcem je predložiti tudi »Jutrov« izrezek razpisa nagrade »Iščite »Jutrove« velikonočne kovače«. Kdor izroči bankovec osebno v upravi, mu takoj po ugotovitvi izplačamo tisočak, kdor ga pošlje po pošti, ta dobi tisočak nakazan po pošti. Prihodnji četrtek izgubijo »Jutrovi« bankovci P 223734, AM 593522, AP 159332 zopet svojo čarobno moč in se ne bodo več dali pretvoriti v tisočake. Prijateljem in čitateljem »Jutra« vesele praznike in srečen lov na »Jutrove« kovače! _ iJUTRO», Na 16. strani današnjega lista priobčujemo križanko »Zajec«, za katere pravilno rešitev razpisujemo naslednjih šest velikih nagrad: Za prvo nagrado smo določili tritedensko bivanje v odličnem kopališča gornjega Jadrana. (Brezplačna soba in celodnevna prvovrstna prehrana in obskrba v enem izmed prvih hotelov gorenjega Jadrana. Brezplačna vožnja tja in nazaj.) Druga nagrada: Najlepše potovanje vzdolž jadranske obale (Z luksuznim parnikom »Jadranske plovidbe« od Sušaka do Kotora in nazaj v I. razredu.) Kot tretjo nagrado smo določili: Enotedensko bivanje na Bledo. (Brezplačna soba in celodnevna prvovrstna prehrana in obskrba y znamenitem Kendovem »Parkhoteluc na Bledu.) Četrta, peta in šesta nagrada po tridnevno bivanje v Rogaški Slatini. (Brezplačna soba in celodnevna prvovrstna prehrana in obskrba v renomiranem Maratinovičevem etablizmanu Zdraviliški dom v Rogaški Slatini.) Rešitve morajo biti v naših rokah najkasneje do 29. aprila 1927. Napisane naj bodo na posebnem listu po vzorcu naših rešitev, na njem pa mora brti tudi »Jutrova« slika križanke »Zajec«. Dan žrebanja nagrad objavimo kasneje. Pravico udeležiti se tekmovanja za te nagrade imajo vsi naročniki »Jutra«, ki so poravnali naročnino do konca aprila. Ne pozabite napisati na rešitev natančnega svojega naslova! Rešitve naj se pošljejo na uredništvo »Jutra« (Križanka), Ljubljana, Knafljeva 5. _ •JUTRO«. SRBOHRMTSKO | SLOVENSKI SLOVAR Besedni zakiad tega slovarja vsebuje izraze iz vse knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenje za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih. Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo. ker brez akcentov nI mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovariu je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvatskih, ne srbskih knjig. Ker je naklada siovarja jako mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprei naročite. » Naročila soreiema: UČITELJSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠT. 6 Cena v platno vezani knjigi SO Din. Mčmmmmmmmmmma Vremensko poročilo Meteorološki tavnd « LtuMiani 15. aprila 1927. Višina barmnptra 80H.8 m Kraj »pazovanja Ljubljana (dvorec) , . . Maribor , . , Zagreb . . • , Beograd i , . Saraievo , . , Skopi je . , . , Dubrovnik , . Split .... Praha ... 7 a 14. 21. 8. 7. i a 50 Tempcr. i m 1* Smet »etia ir brzini v metrih Oblačno 0-10 Padavine Vrsta , mm do t. m i-A i 95 ib W 6 to 754-0 102 70 SSW 2 10 751 7 12-5 67 W 8 10 751-5 11-0 79 SW 2 10 757-3 t-0 80 NW 2 10 dež 0.1 753*2 100 75 SSW 6 10 dež 02 758 8 60 73 mirno 10 dei 5 D 75S-4 12-0 78 mirno 6 749 1 8-0 — SSE 4 10 dež 11.0 Solnce vzhaja ob 5.15, zahaja ob 18.46, luca vzhaja ob 18.9, zahaja ob 5.21. Najvišja temperatur* danes v Ljubi lani 133 C, najnižja 8.6 C. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi iz drugega kvadranta. Nebo spremenljivo, a večinoma oblačno; nekoliko dežja. Temperatura od 10 do 16 6topinj. Morje nekoliko razburkano. Dunajska vremenska napoved n soboto: Spaemenljivo, semintja padavin«. Polagoma bolj hladno. _ . ... i ir r------i--------i--■-------— Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Griša: Lastovkam Lastovke mile, ki ste gnezdile lani pod našimi krovi: spet so zaveli v naši deželi topli, pomladni vetrovi V solncu svetlika vrh se zvonika, line vas vabijo v svate; šum netopirjev, sov in skovirjev luči ne upihne vam zlate, Gledale v letu svet ste v razcvetu, ljudstva na njem milijone; smeh bogatinov, solze trpinov, narodov krone in spone. Čute ste v ravni: rod maloslavni vriska in *alala» vzklika; mrk mu ob strani narod tlaiani naše krvi ln jezika. Ptice višine, solnca, jasnine, pridite v naše domove, gnezda pletite, bratom nosite naše pozdrave in osnove. Kot se smejoči popek razpoči roži na oknu in zine: vzide ti zarja, izza viharja, solnce ti, Adrija, sine! Pismo iz Kanade Ford City, (VVindsor) Ontario, 27. marca Od vseh strani se oglašajo naši rojaki, ie iz Kanade so poročila bolj redka, dasi je tukaj nad 30.000 Slovencev, ki živimo, brez večjih skupnih naselbin, po raznih provincah neskončne Kanade. Kako. da Vam poročamo naše razmere? Ni ravno najboljše in tudi ne najslabše. Kdor ima srečo, da dobi delo v industrijskih podjetjih, ta tudi zasluži da lahko prav dobro izhaja. Poletni čas se dobi delo kjerkoli, a zima je navadno ona doba, ki prinese vsako leto veliko brezposelnost. Tukaj je okoli 50 Slovencev; dasi mala, a smemo reči ena izmed večiih skupnih naselbin Slovencev. Mesto leži čisto na meji Zedinjenih držav, tik mogočnega Detroita (Michigan), ki slovi kot središče avtomobilne industrije na svetu. Tam živi tudi nad 3000 naših rojakov. Dne 30. januarja smo ustanovili slovensko pevsko društvo »Lira». Društvo šteje 32 članov, med temi zbor 20 dobrih pevcev, katerega uspešno vežba pevovodja gospod Iv. Pregeljc. Njemu gre tudi največ zaslug, da se je društvo sploh moglo ustanoviti Duhovitemu in zmožnemu pevovodji smo sledili vsi ostali, ter vsak do svoje moči pripomogli k ustanovitvi pevskega društva, ki naj širi v daljni tujini našo prelepo pesem, krepi duh narodne zavesti ter čuva svetinje naše rodne zemlje do poslednjega vzdiha! V drugi vrsti se nam je zahvaliti sosednemu pevskemu društvu «Ljubljanski vrh» iz Detroita. posebno predsedniku in tajniku društva, bratoma Gaber, rodom iz Vrhnike, za nujno prvo pomoč z notami, za vzpodbudo in lepe nasvete. Lep dokaz, narodne zavesti so pokazali tudi naši bratje Hrvatje, ki pridno pristopajo k našemu društvu, kar naj bi storili do zadnjega tudi ostali Slovenci, ki do danes še niso pristopili v krog našega lepega nepolitičnega društva. Združimo svoje glasove v en sam mogočen glas: Na dan Slovan! Tujec obstoju Strme posluša. — Na hodniku ob naši dvorani stojijo številni pasanti. poslušajo, vprašujejo, kdo so ti pevci? Kdo? Odkot ta neznani narod in njih prekrasno petje? ... In Ti? Zakaj brezbrižno drviš mimo. Kje si se rodil? Meseca junija priredimo prvo veliko veselico. Program bo kar najskrbnejše sestavljen. Med izvajanjem najlepših slovenskih pesmi bo tudi zanimiva igra. več komičnih nastopov ter veliki mednarodni ples. Računamo, da nas poseti več slovenskih in hrvatskih društev iz Detroita. Pokazali bomo, kdo kmo oni neznani narod, in na prvi naši narodni prireditvi se zberemo prvikrat z našimi brati in sestrami, ki živijo onkraj meje. da zapojemo pod slovensko trobojnico in zastavo nove domovine — svobodne Kanade. Domovina mili kraj.kjer sem ležal v zibelki. Mili main-ci v oko gledal . . . Vsem rojakom m rojakinjam v domovini želimo vesele velikonočne praznike: Steblaj Albin, predsednik Slov. Pev. Društva «Lira», Leskovšek Da-nlel. tajnik. Smole Josip, blagajnik. Pregeljc Ivan. pevovodja. Stular Urh. Štri-tof Andrej. Željko Ignac. Krašovec Lovrenc, Farkaš Matko. Pogačar Vinko, Sodnikar Anton, Žnidaršič Majk, Sčurk Alojz. Kos Franc. Čop Matko. Krtovič Stevo. Juričič Krešimir. Švaj-ger Josip. Pirnat Vinko. Pirnat Ivan. Trošt Ernest. Tadej Zivko, Magdič Ka-rol, Grilc Florjan, Urbane Josip, Zdravje Alojz, Godiša Franc, Avsec Ivan. Magdič Franc. — Vinipeg v Kanadi: Metličani: Maks Malešič. Josip Weiss. Leopold Trček. Ludovik Sopšič. Anton Brodarič. Josip Ogolin. Franc Matja-šič. Anton Cerjanc, Janko Cerjanc. Jože Vraničar. Anton Šuklje. — Črnomelj: Josip Gratuk. Josip Kraker. — Krško: Ivan Pire. — Žirovnica pri Rakeku: Jakob Drobnič. Franc Marolt, Sv. Lenart 4>ri Cerkljah: Ivan Dolinšek. ikirikil ^ Charles a D. Roberts: Prelep ptič je bil, petelin od iare. rdeč, s črnimi prsi. Kakor plamen je žarel v temi smrekovega gozda. Njegova kača-sta glava je nalikovala živi sulici, greben je bil tenak. brada je visela tesno ob glavi ter pričevala o njem, da je plemenitega rodu. Oči so se ostro svetile, zmerom pripravljene, da se prevzetno upro vsakemu tujemu pogledu, naj bi bil živalski ali človeški. Tako je sedel na štoru nedaleč od železniške proge in mirno zrl na razvaline velikega tovornega voza, iz katerih je bil ušel kakor po čudežu. Tik pred vrhom strmega klanca, po katerem je sopihal dolgi vlak, se je bila utrgala spona in del težkih vozov je z divjo brzino zdrevil nazaj. Zavirač, videč, da ne more rešiti ničesar več, je na srečo še za časa skočil s svojega mesta. Na ostrem ovinku ob znožju klanca so zle-čeli vozovi s tira in so grme zaropotali po visokem železniškem nasipu. Eden izmed njih je treščil ob skalo in se je razpočil kakor dinja. Lahki kurnik, v katerem so bili poslali petelina v mesto, se ni razbil, le vratca so odletela in skozi odprtino ie petelin oprezno priko-racal v svobodo. Z dolgim, pridušenim krikom, ki jc pomenil, da prezira prav-karšnji dogodek, je odskakljal preko razbitin in zletel na bližnji štor. Tu si je oprhal perje in zafofotal s kreljutmi. Nato je zagnal rezak vrisk zmagoslavja, ki je izzivalno pretrgal jutranjo tišino. Bilo mu je, kakor da je iz lastne moči premagal sovražnika. In zdaj je stal sredi šume in si je trebil rdečo pernato glorijo. V teh temnih smrekovih lesovih, pomešanih z brezami in topolj, so pred leti sekali drvarji. Sledove njihovih neusmiljenih sekir si videl še zdaj. Ozke steze, preraščene z mahom in nizkim grmičjem, so vodile po gozdu na vse strani. Ena je šla izpred štora, na katerega se je bil s-pustil petelin, naravnost v globino šume. Bližina nesrečnega kraja ni prijala petelinu. Zvedavo je gledal po poti; morda je vodila h kakemu njegovemu narodu. Privzdignil je peroti in skočil s svojega počivališča. A tedaj se mu je zazdelo, da je mahoma šinila preko njega svetla senca. Zdrznil se je in ostro pogledal kvišku. Kragulj je piavai v višavi. Presenečen po svetli ptičji postavi na štoru, je bil zadržal razmah svojih kril in je kakor bel oblaček nepremično obvisel nad čudno prikaznijo, da bi si jo bolje ogledal. A bil je lačen. Le trenutek je po-mišljal. nato je s silnim zamahom širokih kreljuti udaril nizdoli. Toda žrtev se ni prestrašeno potuhnila niti se ni spustila v beg. S privzdignjenimi krili, naježenim ovratnikom in izzivalno se iskrečimi očmi je obstala, kjer je bila, pripravljena na boj. Nekaj metrov nad zemljo se je kragulj iznova ustavil, ne vedoč, ali bi ali ne bi. Toda v njegovem razbojniškem srcu je bilo malo prostora za strah; še trenutek in je pal na svoj plen ter usekal z jeklenimi kremplji — v zrak. Zakaj prav tisti mah se je petelin s svojimi mogočnimi perotni-cami lagotno zavihtil preko njega, obenem pa je sunil z dolgimi, ostrimi ostrogami nizdoli. Sreča mu je bila mita: razbojnik, zadet v levi plečni sklep, se je nagnil z ohromljeno kreljutjo in je obupano sfofotal na tla. Petelin, ki se Je med tem ustavil nekaj metrov od ne-prijatelja, se je po bliskovo obrnil, da bi odbil novi napad. Kragulj je napel vse sile: pobral se je s pomočjo zdrave kre-Ijuti ter jel z grozeče odprtim kljunom in razkrečenimi kremplji pričakovati strašnega neznanca. Po bojnem običaju svojega rodu se je zakadil petelin malone tik do sovražnika in se je postavil nared: privzdignil je peroti, našopiril ovratnik in naperil kljun kakor meč. Ko je videl, da se nasprotnik ne gane z mesta, ampak le čaka in ga prezirljivo gleda s trdimi, svetlimi očmi. ga je poizkusil razdražiti. V znak zaničevanja je pobesil orožje, pobral bilko, vrgel je malomarno v stran ter bliskoma spet naperil kljun. Kragulj se ni umel dvobojevati po petelinje. Stal je visoko vzravnan in čakal nepremično kakor štor zraven njega. Zvitež petelin se je zapodil na levo. kakor bi ga hotel napasti v bok. Takoj se je tudi kragulj obrnil na levo. da bi s čelom odbil naval. Toda zlomljena kreljut ga je ovirala; omahnil je in to priliko je neutegoma pograbil petelin. Zaprašil se je vanj kakor ognjena žoga, vzdignil se od tal in udaril s smrtonosnimi ostrogami navzdol. Kragulj se je zrušil: ena ostroga mu je bila predrla grlo, druga pljuča. Padaje je potegnil zmagovalca s seboj in mu je še v svojih poslednjih krčih zadal globoko rano v bedro. Še enkrat so vzprhutala krila, šop nežnega rdečega perjiča je zletel v jutranji hlad in kragulj je obležal mrtev. Ponosno je stopil rdeči petelin z njegovega trupla. Trikrat zaporedoma se je razlegel njegov rezki, zategnjeni »Kikiriki!« v izziv vsem vitezom goščave. Nič se ni oglasilo. Tedaj je odkorakal po stari stezi v osrčje šume, ne meneč se za ubitega nasprotnika. Tudi rdeče rane na stegnu mu ni bilo mar. Šuma se je širila kakor izumrla. Ne sluteč neznanih opasnosti in sovražnih oči ki so prežale iz nje, jo je ictelin brezskrbno mahal tja v en dan, bleščeč se sredi gozdnih mrakov v krasoti svojega perja in zanašaje se na svoja tanke čute in svojo prirojeno vladarsko čuječnost. Radovedno je gledal okoli sebe. Kedaj pa kedaj je pozobal nekaj sočnih jerebik, ki so se nalik zvezdicam svetile obakraj poti. Toda njegova opreznost ni ponehala; vsak trenutek je bil pripravljen, da ga opazi kak tekmec njegovega rodu in ga pozove na mei-dan. Tako je prispel do napol strohnelega štora, ki so ga bili razkopali medvedje, ko so iskali mravljincev. Zrahljana zemlja okoli korenin je bila popotniku zapeljivo lovišče; in res je kmalu izgrebel veliko, debelo gosenico. Ta grižljej je bil pač res presiasten, da bi ga bil smel pojesti sam. *Tuk. tuk, tuk!« je zaklicaJ kar moči vabljivo, kakor bi upal. da se usuje izpod grmovja vse polno mladih kokošk. Toda nič se ni ganilo. Zeljno je oprezal na vse strani — kar zagleda temno, rumenkastordečo prikazen, ki se je za gostim vrbjem potuhnjeno plazila proti njemu. Brž je pogoltnil mastni grižljej in se pripravil, da sprejme novega sovraga. Le-ta je bil podoben rdečkastorume-nemu psu s košatim repom, šiljastim gobcem in čudno divjimi, nevarnimi očmi. Dobrega gotovo ni kanil. Petelin se je prihulil, pobesil krila in napel mišice za skok. Prav tisti mah je lisjak z neverjetno brzino šinil izza vrbja proti njemu. Toda ujel je le nekaj svetlih peres iz repa. Petelin se je po bliskovo vrgel v zrak in zletel na vejo. ki je visela več metrov nad zemljo: odtod je jel z iztegnjenim vratom in steklenimi očmi ogledovati nasprotnika. Lisjaka je neuspeh očivid-no utogotil. Nekaj časa je gledal okoli sebe, nato pa je z izrazom vzvišene malomarnosti Izpihnil pero. ki mu je bilo ostalo v kotu čeljusti, in jo je pobrisal, kakor da Se je iznenada domislili nečesa drugega.' Petelin je spet zletel v svoje lovišče. Delal se je. kakor da zoblje črve. pri tem pa je neprestano pazil na odhajajočega lisjaka in zdaj pa zdaj z izbranim posmehom kikiriknil za njim. Toda lisjak se Je delal gluhega čeprav mu je vrela kri od osramočenja. Še enkrat je zapel petelin — zaman! Šele ko lisjaka ni bilo več videti, se je mirno nazobal ličink. Sit in zadovoljen je zletel spet na varno vejo. da bi si tam udobno otrebil perje. Čez kakih pet minut se je lisjak iznova pojavil. Strahotno tiho se je priplazil s čisto druge strani: toda petelin ga je že opazil in ga je pozdravil z ostrim »Kr-rr-rr-iii!« Ozlovoljen se je potepel lisjak drugam, da bi si izbral manj oprezno žrtev. Brez strahu, a vendar pripravljen na nove nevarnosti je petelin obsedel na svojem visokem prestolu, zvedavo spu-ščaje oči po čudnj okolici. Čez kakih deset minut je tiha puščobnost gozda nenadoma oživela. Dvojica črnobelih žoln je marljivo potrkavaje tekala po skorji napol odmrlega drevesa gori in doli. Petelin je videl gozdno miš. kako je smuknila iz svoje luknjice pod koreninami in z breskrbno živahnostjo za-rajala med šumečim listjem. Debel rjav zajec je veselo in malomarno priskakljal po poti. Nedaleč od štora je sedel na zadnje noge, bulječ z dobrodušnimi očmi okoli sebe in oprezno strigoč z dolgimi uhlji na vse strani. Zdajci pa se je obrnil in jadrno prhnil v beg. Tik za petami mu je brzela majhna, sloka. svetlo-rjava stvarca s katkimi nožicami, dolgim, žilavim telescem, kratko, trioglato glavico in krvoločnimi očmi. ki so se ognjeno iskrile iz svojih jamic. Petelin še ni bil videl podlasice, a takoj je začutil, da ta zleknjena živalca z okrutnim pogledom ni manj nevarna od lisjaka. Zajec in podlasica sta kakor blisk izginila v gošči; strah in groza je bilo gledati ta lov. Petelin se je po malem naveličal čakanja; spet ga je obšla želja da bi poiskal družbo bratov in sestra, po katerih mu je koprnelo srce. Držeč se pori, je fofotal z drevesa na drevo, dokler se ni utrudil. Nazadnje se je ojunačil in je iznova skočil na pot. Oprezno in ošabno je meril korake v zeleni dan. Toda samota in somrak med jelovjem sta ga jela tesniti; nehote se je podvizal, da bi čim preje dospel na ravno polje, kjer bi se lahko okopal v zlati solnčni toploti. V svojo veliko radost je naposled zagledal majhno jaso. Sredi jase je stala lesena koliba — hišica! Gotovo je tod prebival cel roj najzalših put. In gotovo so tu živeli dobri ljudje, kakršnih potrebuje vsak petelin, ako hoče biti od zore do mraka sit rumenega žita in drugih dobrih stvari. Veselo je stekel proti kolibi, ne vprašujoč se, kaj ga čaka tam, ljubezen ali boj! Bila je prazna! — Še njegovo neizkušeno oko je videlo, da je zapuščena kdo ve odklej. Napol odprta vrata so krivo visela na tečajih. V malem okencu ni bilo stekel in na pragu je rasel pleveL Streha, surovo zbita iz drogov in skorje, je bila na sredi vdrta, kakor da se vsak trenutek poruši. Na slemenu je sedela veverica z repkom ljubko zafrknje-nim na hrbet in je brlizgaje psovala neznanega gosta. Petelin ni bil vajen, da bi se pričkaJ z vevericami. Radovedno, čeprav že v srcu razočaran, je koracal okoli kolibe. Ko se je vrnil k vratom, je iztegnil vrat, pogledal v hišico in pridušeno zakikirikal. Naposled je z dvignjeno glavo prestopil prag. Vse je bilo prazno. Samo dolga klop je stala ob steni in v kotu je slonela zarjavela pečna cev. Ob dveh stenah se je vlekla dvojna vrsta pogradov. Petelin je obhodil vse in pregledal vse kotičke, tiho grgutaje sam s seboj. Nazadnje je zletel na vrhnji pograd, zafofotal s perotmi m večkrat zakikirikal, kakor bi hotel razglasiti po vsej šumi, da se polašča kolibe. Ko je opravil to formalnost, je skočil na tla in spet od-stopical na soince, pogledat, kako je z odpadkL Kolikorkrat je naletel na dober zalo-žaj, tolikokrat ga je s kljunom podržal v zrak, položil ga na tla in zaklical »Tuk, tuk, tuk!« — kakor bi še vedno upal, da prihite odkod kaki podaniki. Podlasica nemara da tista, ki se ie zjutraj podila za dolgouhcem, ie začula petelinovo vabljenje. Krvoločno se je vrgla na plen; toda petelin je z neverjetno prisotnostjo duha preskočil napa-dalko. Podlasica je vsa osupla obstala in pihnila od togote; a že se ji je zadrla smrtonosna petelinova ostroga naravnost v možgane. Drobno telesce se Je iztegnilo in se je rahlo zvalilo na stran; v napol odprtem žrelcu je obtičal in zamrl poslednji srditi pih. Petelin še ni povsem verjel svoji zmagi, prelahka se mu je videla; zato je z obema ostrogama še enkrat usekal v trupelce. Nato je prekalil sovražnico na drugo stran in — kakopak — mogočno zapel v proslavo svoje zmage. Le škoda, da ni bilo nikjer nikogar, ki bi jo videl in občudoval! In vendar se je morala njegova slava nekako raznesti med sivimi razbojniki šume, zakaj nihče izmed njih se ga ni več upal pozvati na dvoboj. Tako je vladal v nemoteni samoti malone teden dni. Čutil se je silno zapuščenega in koprnenje po ljubljenih putkah bi ga bilo kmalu zvabilo dalje, da ga ni prehitela usoda. Nekega dne — bilo je že pozno popoldne — se je pojavil drvar v sivem platnenem jopiču, noseč na ramenu sekiro, od katere je visel sveženj z njegovimi stvarmi. Korakal je naravnost proti kolibi. Petelin, ves vesel, da vidi spet človeško bitje, mu je stekel naproti. Gozdni mož se mu je začudil, da nikoli tega. Kakšna pečenka! Boljše večerje si ni mogel zaželeti. In še. ko je bil tako lačen! Brž je spustil sekiro z ramena in segei po petelinu. Ta se je kajpak nadejal drugačnega pozdrava. Spretno se je izmuznil, našopiril ovratnik, zagnal svoj jezni »Kr-rr-rr!« ter poskočil v zrak in krepko oplazil z ostrogami po drvarjevi desnici. Drvar je prestrašen odskočil in jel otresati kri z roke. »Preteto in prešmentano!« je zago-drnjal, občudujoč pogumnega petelina. »TI pa nisi kdor si bodi! Nu, prav imaš, skleniva mir!« Tako govoreč je segel v žep po nekaj drobtin in jih je vrgel petelinu, ki jih je hlastno pozobal. Kruhek, čeprav je bil suh. se mu je zdel slaščica po dosedanjem enoličnem življenju ob travi in ličinkah. Zato je hodil za prišlecem kakor senca, toda ne vdano, ampak z nekakšno objestnostjo, ki je na moč zabavala drvarja. Mož si je zakuril pred kolibo majhen ogenj, da bi si opražil reženj slanine in skuhal požirek čaja. Petelin se je namestil na drugi strani ognja, odkoder se je z dolgimi koraki zaganjal po griž-Ijeje, ki mu jih je metal drvar. Zmračilo se je. Človek je bil povečer-jal in petelin je zadovoljno kokodakaje odkoracal v kolibo; zletel je na rob vrhnjega pograda in se je usedel k počitku. Drvar si je zapalil Iulo in se je zlek-niJ ob dogorevajočem ognju; ko ie me- sečina pošastno zalila gozd, se .ie vrnil tudi on v kolibo. Legel je na spodnji pograd, kjer si je bil postlal s praprotjo in dračjem, in je kmalu zadremal. A tudi najbolj izkušenemu drvarju se pripeti, da napravi pogrešek. Naš mož je bil pozabil pogledati, ali je žerjavica res ugasnila; in ko je zapihal veter, se je zbudil umirajoči ogenj k novemu življenju. Majhni, nedolžni plamenčki so se razlizali po raztresenih trskah do kolibe in so se zajedli v razpoke izsušenih brun... Žarka svetloba je udarila petelinu v oči. Bilo je, kakor da se vsa koliba utaplja v živordečem solncu. Dolgi, ozki ognjeni jeziki so se vzpenjali ob podbojih navzgor. Petelin je z glasnim petjem pozdravil to svetlo, prelepo jutro. Kikiri-kal je brez prestanka, zakaj tako krasnega solnčnega vzhoda še niso videle njegove oči. Speči mož se je zdrznil. Pogledal je. skoči! s pograda, pograbil sveženj in rjuho ter planil skozi goreča vrata pod milo nebo. Preklinjaje je vrgel svoj siromašni imetek ob tla. Tedajci pa je začul petje neustrašenega petelina, ki se je čedalje glasneje razlegalo iz kolibe. »Petelin!« je zamrinral. In že je planil v kočo, zakrivaje si obraz z laktjo, ter je pograbil pevca za noge. Še trenutek in spet sta bila zunaj na sladkem, dehtečem hladu gozdne noči. Nič se jima ni zgodilo, le drvarjeve obrvi in lasje so bili osmojeni. Toda petelin, ogorčen po tem nena-dejanem napadu, je prhutal in kljuval kakor divji. Drvar se ni zmenil za to. Stisnil ga je k sebi, zvezal mu oborožene noge in ga zavil v svoj suknjič. »Tako, tovariš,« je dejal. »Skupaj poj-deva v beli svet. Rešil si mi življenje, ko sem jaz tebi izprva stregel po njem! Odslej se ti bo dobro godilo pri meni. Hajdiva, da naučiš peteline vse naše naselbine, kaj se pravi petelin od fare!< (Prevel V. L.) KRIŽANKA ^VELIKONOČNI ZVON Pomen besed: ,KBILI.< Navpično: 1. velikonočna pečenka, 3, del 6obe, 7. laško plemstvo, 9. šahovski prvak, 11. neprijetna stvar, 13. kralj v francoščini, 16. svečenik, 18. politična kratica. 19. nemški spolnik, 20. sodnik Kristusa, 23. mazilo, 29. nizozemski slikar, 30. latinski pomožni glagol, 81. nota, 32. številka, 33. koristna rastlina, 84. egiptovski bog. 35. turški plemski znak pred imeni, 36. hrvatska vprašalnica, 37. kratica, 38. boginja, 39. žensko ime, 43. latinski veznik 46. žensko ime, 48. morsko kojjališče ob Adriji, 49. nadležna živalica. — Vodoravno: 2. uš, 4. skrajna točka celine, 5. zemljiška mera, 6. medmet, 8. francoska kratica, 10. član, 12. latinska kratica, 14. trj-pična rastlina, 15. plemiški znak. 17. srbski veznik, 21. načelo, 24. laški list, 25. provinca v Aziji, 26. oče, 27. član, 28. srbohrvatski veznik, 29. voščilo, 39. mesto na Siciliji, 40. termalna kopelj v Italiji, 41. zaliv v severni Evropi, 42. provinca v Aziji, 44. stanovska kratica, 45. kratica, 47, samoglasniki, 50. neplodna ozemlja, 51. kratica. »ZV0JU Vodoravno: 1. narod, 5. del posode, 7. prvi človek, 9. del hiše, 10. del glagola, 12. zemljiška mera, 13. nota, 15. glas valov, 17. pridevnik, 19. latinski pomožni glagol, 21. žensko krstno ime, 22. težd kristjana ob velikonočnem času, 23. vojna (sbh.). 24. gorovje v Rusiji. 25. kratica, 27. jeza, 29. kratica na listinah, 31. zlatnik. 83. moško krstno ime, M. ena izmed žen v Kristusovem .-premstvu, 39. medmet, 40. režimska kratica. 42. žensko krstno ime, 43. skedenj, 44. igralna karta, 45. del lelesa, 47. nota. 48. običaj. 51. tvrdka z alkoholnimi pijačami, 54. barva. 56. vojska (ti'u-■ija, 22. kratica, 25. kazalni zaimek, 26. skrajna točka celine, 29. ime več papežev. 30. obrtnik 34. lastnik državnih posestev, 35. o-ebni zaimek, 37. 1. p., 38. moško krstno ime, 40. -večenik, 41. reka v Italiji, 42. mecen in usnjar, 46. nebesno telo, 49. naselbina, 50. uradni spis, 52. nota, 53. srbski izraz za kri, 55. nota, 58. narkotično sredstvo. 61. krstno ima univerzitetnega profesorja v Ljubljani. 64. latinski veznik 67. kratica, 6S. zver, 69. Albj-UfC, 72. agregatsko stanje vode, 73. Prešernov venilk. Ha visoke planine, na strme gore... Alpinizem ee je rodil izven naših meja. V 16. stoletju se je pojavilo prvo zanimanje za alpski svet. Bilo je zgolj znanstvenega znanja. S tem je bil položen temeljni kamen alpinizmu. Zarja alpinizma je zasijala šele v 18. stoletju z Jakobom šeheuchaerjem in narava slovcem Hallerjem. Tudi Jeao Jacquee Roua-aeau je s svojim geslom: »Nazaj k naravi!« navduševal za planine. Uvod k splošnemu naskoku na Alpe so dale ektpedicije ua Montblanc L 1787. in na Gross-gloekner 1. 1709. in 1800. V 19. stoletju ao *e izvršile vse znamenite prvenstvene zmage, število slavnib imen je z zlatimi črkami ove-kovečeno v analih alpinistike. Med njimi se sveti ime očeta slovenskih alpiuistov Valentina Staniča. Vse alpske zmage, ki so se vršile do leta 188G_ so bile izvršene s vodniki. šele po 1. 188C. se je pojavil prvi samostojen planinec — Barth. Sel je v gore ne iz znanstvenih stremljenj — šel je radi njih samih — radi sebe samega. P.srth je oče alpinistike. Njegovemu vzgledu sta sledila Emil Zsismondv in Ludvig Purtseheller. Za njimi so prišli G. Winkler, R. H. Sehmitt in G. Lammer. Potegnili so za seboj vrsto najboljših turistov — in dane? šteje alpinistika oa tisoče alpinistov. Postala je kulturna potreba, poslala je del mase Da so bili in so pri tem neizogibni tudi izrastki alpinistike, se razume. Izrastki so povzročili boje. ker se je radi njih bolelo širok pojem alpinistike potisniti v ozke meje športa. Za »športe eta dve razlagi. R. Sleinitzer pravi, da je šport vsako delovanje, ki se vrši zgolj z namenom, meriti pod eotovimi p«go;i svoie zmožnosti napram drucrim. Ako je ta razlasa pravilna, potem alpinistika ni šport. Da pa eksistirajo ljudje, ki goje alpinistfko ter jo imenujejo šport. ker pojmujejo pod to besedo Sleinitzerjevo razl3gT. je na žalost re«. ifnogo jih je! A to so izratski alpinistike. Je pa še druga razlaga, in sicer Oertljeva, ki pravi: Šport je cibaaje, ki zahteva nadp> vprečne telesne in duševne zmožnosti. katere »e goje zeolj radi veselja. To je šport v prvotne*« in pravem pomenu. Le t tem slučaju lahko imenujemo alpinistike spori Delokrog alpinista so planine. Ako opajujem-o alpinista na strmi nebotiC-ni steni. če ga gledamo na brzečih smučah. na ledenih grebenih, vidimo, da so tukaj potrebne posebne duševne in telesce zmožnosti. S tem. da goji in neguje te zmožnosti, se alpinist iztrže iz vse izenačujoče moderne kulture in*ne utone v vsakdanjosti življenja. • Slovenska alpinistika je mlada. Pred vojno jc bilo bore malo slovenskih planincev. Najboljši med najboljšimi je bil naš dr. Turna. Kot alpinist pravega kova je urejeval naše Alpe, ki so bilo prepuščene večinoma nemškim alpinistom. Tuja zmožnost in podjetnost je tu iz vo je vala zmago za tinago — uspeh za uspehom. Dr. Tuma je bil naš prvi pravi alpinist. Združil je alplnistiko s alpinizmom in si je pridobil neprecenljive zasluge. S sistematičnim delom ge je bavi! s nomenklaturo i aših Alp, katere je raziskoval leto ta letom. Plod njegovega truda je bila rešitev zmešnjave v nomenklaturi. Dane« Imamo po zaslugi dr. Turne neovrgljlva slovenska imena o naših gorah. Iztrebljene ao potvorbe germanisma in romantzma. Prišla je vojna. Zopet je utihnila te preko noči na novo vznikla vrsta mladih alptnlstvr, vrednih drja. Turne. Vse, kar je strmega, os* botičnega, težko dosegljivega, prihaja, hanno-nira z mladino, z današnjo mladino. Posledica vojne je bilo hrepenenje po naravi, po edej-stvovaujn v nji- A nikjer ni narava tako veličastna, raznoliina kakor * Alpah. Tefaje oaie mladine so se obrnile b nJim, te težnje M rodile adrav, mlad rod slovenskih alpinistov. Spomladi L 1921. go se združiti planine! * klubu »Skala<. S svojim pogumom, s podjetnostjo so osvajali naše planine. In padla je prva žrtev Junija se je ponesrečil mladi Car-letto Tauzher na Turški gori Brez žrtve ni napredka. Vzraste! Je dr. Jug ter s svojimi spisi o plezalnih turah vzbudi! še poslednjega apečega. Ponosna je bila vrsta naših mladih. Jug Je bil mislec in je iz tega vidika našel v stenah Sofo svoji podjetnosti in pogumu. Jeklena je bila njegova volja, ki je osvajala Meno za steno. Pri reševanju problema Triglavske severne stene je našel dr. Jug 11. avgu«ta t824 prezgodnjo amrt. Mnosro je dal našim mladim alpinistom. a de!a ni dovrši!. Pokazal jim je pot v planine, vzpodbujeval jih ie z besedo in zgledom. Da seme ni ostalo brez kali. kažejo dejanja naših mladih, ko postajajo planine od dne do dne bolj naše. Isti mesec, kakor Jug, je oišel tudi otrok •olnca — mladi Topolovec. Tudi njega je strta Trielavsks stena in ni ga več izpustila. V kratki dobi »mo torej Imeli tri dragocene žrtve. Dar.ee niti rima ue ovira naših alpinistov. Smuči so jim odprle zimske duri na stežaj. Saše planine so postale njihova lasi tudi pozimi. Steno za rfeno. vrb za vrhom so si osvojili naši mladi. Preplezali go vse stene Kamniških planin. V Julijskih Alpah so padle stene ena za drugo. Triglavska. Prisojni-kova. Razorjeva, Cmirova. Stenarjeva stena — vse so bile preplezane. Odprli, odkrili »o naše Martuljkove dolomite, neznan, najlepši biser naših Alp. Preplezali so stene njegovih vrbov. Lani ie bila preplezana najtežja 5pi-kova severna stena. Sedaj lahko rečemo, da so Daše planine res naše. Lanska jesen je pobrala zopet enega izm«d najboljših mladih alpinistov, De Reggija. Štirje so odšli, njihova imena, njihov spomin živi med nami. Naša alpinistika je mlada, nje smučarji in plezalci so mladi, a njihov napredek je velik. Vrste alpinistov se množe od dne do dne. V jekleni kopel jI gora zrastejo celi možie, kakršnih potrebuje domovina. Njihova pot pelje kvišku, b solneu in lepoti. Zofija Kosova: Nagelj in rožmarin »Solnček! Solnček!* je karala mamica sinčka. »Pogiei. vsi svetovi se ozirajo po tebi. Ni leDO, da se tako vedeš.« »Mamica!« je zaeostolel Solnček do-brikaje se. »Iz vsega srca te imam rad! Vse na okoli ljubim! Vse liubim in vse ljubi mene. Mamica, tako sem srečen!« Biserna solza je zaierala v očeh SolnčKove mamice. Raztegnila je prelepe roke in vroče objela svojega maička. V sveti radosti je završalo življenje. Svet je bil kakor oooien vrt Do najbolj skromne stvarce je vse prepevale slavo bolnemu Solnčkn. Vsa žemljica je drhtela od življenja. Pisane livade so io odevale. na bogatih pašnikih so mukala goveda, visoko na planinah je vriskal pastir. Ribice v vodah so nagajivo migale z repki. Prelepo so pele ptice in krajšale človeku čas. Krasno je bilo življenje na zemlji in človek bi bil mislil, da ostane vedno tako. Toda se je naselilo zlo v srcih zemeljskih bitij. Cvetice so spoznale. da so lepe. Zavistno so se eledale med seboj, zakaj vsaka ie hotela biti najlepša. Ptički so se kosali v petin. Tisti, ki niso umeii peti. so razkazovali barvo svojega perja in so se šopirili Medved je zavlada! v gozd j. Človek ie pograbil orožje in je šel bit čioveka. Deca je pestala neposlušna. Žemljica sama je postala ničemurna. Leta in leta je že brzeia okoli, da bi našla zrcalce in bi sc ogledala v niem. To je bilo že kar ostudno. Žalosten se je odvrnil Solnček od zemliice in je zajokal. Bog pa je zemljo proklel in je ukazal- »Vse kar diha. nai okameni!« A Solnčku ie bilo žal zemliice. Pal je na kolena in je prosil: »Vse. o ljubi Bog? Nič je ne more rešiti?« Nasmehnil se je ljubi Boe in je toplo pogledai Solnčka: »Zaradi tvoje ljubezni naj io sme cdkupin solza naipo-nižnejšega živiienia.e Zgodilo se ie. Brez diha le ostalo prei brsteče živlienie. Dolinica ob znožiu staroslavnega Triglava se ie kitila s cvetjem. Opojen vonj ;e prepravljal kraj. Razkošno grmičevje šipkov :e široko opletalo Po deblih drevja, ki ie v svoiem rdečem cvetju dajal okolici čaroben mik. Pre- Doktrinarji »Absolutni akttzativ v zvezi • parttdpom perfekta (par ti d-pe pase*), bol] redko s partl-cipom preže Rta (ptrtidpc prč-sent). nadomešča v Stavk« prednji stavek, natančno kakor bttnskl abtatfvi absototi; kakor Je-ti, sme st twU oo porabljati is. če imata ndre-jem la podreleat stavek raz-Kse subjekte* Ta stavek je citat Iz gramatike ln s!3ca le preplonkarta iz Prager Presse. Tako se ti zdi, da si tega moža že kedaj videl, celo dožive!. Pred 20 aH pred petimi leti, ali letos. Zunanjost, izraz, kretnje, in ta stavek iz gramatike, — vse to ie resnično in žrvt V resnici is v našem spominu. • Debata »francoščina aii nemščina?« ;e vzbudila več zanimanja, kakor si mislijo oni. ki so sodelovali- Vprašanje ni s:jvIj> do poljubno, niti slučajno. Formalno je debata že nekoSikokrat »končana«, zato n; nič hudega, če jo jaz — še enkrat končam ali svršan aii zaključim. Nadaljevala se je v roebaiah in Po kavarnah in to prav srdito. Zanimivo je bHo opazovanje. Ne samo naš 80ierni dobri nemo, marveč sploh stara generacija je srdito, strašno srdito branila in brani nemščino. To je okoiščma (je IL saj se reče »okol-Kina«?!) — katero so prezrli v onih znanih odgovorih v debati ali anketi. To pa nI kar tako. Saj je pri ustvarjanju javnega treenia prvo. da opazuješ, katere skupine In kam se nagibajo. Mladina, vse mlajše generacije — francoščina. Vse starejše — nemščina. Starejše generacije so pri tem trdile, da je Goethejev Faust nedosežen in Pa znanost, Dichter und Denker... Prak-tičnejšl ljudje so vpraševal, kje se bo naš obrtni naraščaj vzgajal te kje bo sfciil ieruh. .Mladina Je odgovarjala: Monunartre, kultura, !n sploh... Debatniki pa so govoriti o mednarodnih svojstvih francoščine, in da bo kasneje prišla ruščina, poleg angleščine ... N/kdo ni vpraša! boli praktično. Centu pa ti je jezik, čeme se ga učiš, ka; hočeš dosefi ž niim? Res, atnogo tehta praktična usposobljenost. TehnSd morda bolj potrebujejo nemščino, razven za nekatere stroke, kjer so francoski na prvem mestu. Branlj? n. pr. Francoski kemiki, fotografi, elektrotehniki, avtomobilska stroka, francoski, arhitekti (Newyork jih je poln!), — francoski lingvisti. historikl — o te! k ! a s I se nam niti ne sanja, ker velja obče mnenje, da so v teh strokah Nemci daleč naprej. Mnenje Je zmotno. Nemški fabrikat Je morda preetz-nejšu vsaj iadelek v seriji, ker je nemški delavec cenejši in manj Individualne samostojen. Francoski tehnik za aemšJct.n nikjer ne zaostaja, mnogokrat ga nadkriljaje. Francoski pravnik — o, da bi (utinam!) naši pravniki primerjali nemško pravo s francoskim a!l laškim, +z primerjave bi do- kra^no petie ptičev je odmevajo med bregovi Skrita pod grmičevjem pa je samevala neznatna rastlinica z enako sosedo Tiho sta opazovali življenje okoli sebe. boječ se. da bi iu kdo ne odkril, ir. sta zamaknjeno poslušali ptičje speve. V trenotku. ko je bilo izrečeno prekletstvo. je vse okamenelo. Le r;ežni rastlinici sta zamaknjeno saniaii daiie vso noč. dokler ju ni prebudilo jutro. Tedaj sta jeli začudeno gledati okoli sebe. Na bližnjem drevesu ie sedel slavček. Odprt je bil kljunček. a ni pel. Sapica je zavela do dolinici a vse je ostalo negibno, tiho kakor v grobu. Čudno težko ie postalo rastlinicama. Radi bi se bili premaknili. Da sta bili zaraščeni v tla. Radi bi bili vprašali, radi zakričali. a!i mrzel strah iu je oblival. Strašna misel ju ie dušila. Molče ste se ozrli druga v drugo, čutem. da ne ie zgodilo nekai strašnega Niiiu drobni telesci sta se zvili od bolečine. V nemi beli sta jima pritekli iz srčec dve solzi, strnili se in se iz'Hi v bisem srn-denček. Videl je ljubi Bog. kako se premika ozek srebrn pas. in že ie vedel vse. Pogladii si je belo brado in topel s-meh- bfii mnogo dragocene pobude le novo orientacijo. katere so potrebni. Prav potrebni. Francoski vojak. — Satat Cyr se Je tz-ktza! v vojoi. in poč o. o katerem smo verjeli. da Je degeneriran, revo) tiran, demorall-stran. Je vzdržal, lepše is boljše vzdržal, ko Dres Kalseneich, Rusi, Prusl Avstrijan-ci. Vsi trije rmagašci pri Leipzigu so sto let pozneje doživeli fiasko. ki at b 11 fizsko orožja, marveč fiasko kulturnega tipa nemškega. Danes ne moreš mi.no francoskega no-vtastva. irsocoske umetnosti, lepega slovstva. mimo njihove dipiomacile. AH poznaš njihove revije? Politično literaturo? To morda olfi ne pomeni Torei cenil e. pr. arheologija Aii veš, kaj so Francozi ta dosegli? M namreč vse filologija. Razen fSolosov so le tod! drugi ljudje na svetu, ln če se u/imo jezikov, navadno niso k temu pripomogle ff!ok>ške potrebe. Tako mi Je a. pr. zelo vseeno, v katerem špehn najdem najboljše špecial podatke te največ bibliografije za Antigono. Moram pa že reži da lahko Antigoma svojo bibliografijo nese zor Prau Wirihin an der Lah«. Ce pojdem poleti na Akropolo, bo.n govoril francoski, ai! pa me ne bo nikdo razumel Cote d' Azur, Chamonr*. —- aH pa Cliamps Bysaste. 458 ^ ijaj mu je zaigral na ustnicah. Solnček je pokleknil pred Boga in rosa radosti se je zaiskrila v njegovem krasnem očesu. »Rekel sem!« ie izpreoovoril Vsemogočni »Naj postane življenje!« Tisti mah je žemljica globoko zasoDla in vse življenje je zacvelo iznova. Krasna Solnčko-va solza se je raztegnila v pisan pramen. k: je segal od nebes do zemlje. Prišli so anselci in so tekali po pramenu ter zalivali žemljico iz krasnih ročk. »Mavrica! .Mavrica!« se ie veselil Solnček in skakal okoli mamice. A Bog je ostal resen in ie deial: »Žemljica, vstala s: v življenje zaradi solze dveh ponižnih rastlinic: a da boš pomnila svoj greh. imej poslej šest mrtvih in šest živih mesecev. Ti dve rastlinici pa živita tudi v mrtvih mesecih, ker sta bili vedno čisti in dobri!« In preden sta se rastlinici zavedli, sta se iznremenili v nerazdružliivo dvojico rdečega nageljna in večno zelenega rožmarina. Tako sta nas drobni rastlinici oteli prokletsrva in sta nam rešili vsaj polovico cvetočega poletja. Mislimo na to. ko se veselimo lepe spon^adi. In pridno zalivamo žlahtnemu naselimi in blago-dišefemu rožmarinu! Jena Heltai: rp .» ■ • »i • Trije razbojniki (Pravljica.) Trije razbojniki so ležali v gozdu pod staro bukvo Nedelia je bila ln delopust, zato so si preganjali čas z jalovimi sanjarijami. Govorili so o svojih načrtih za bodočnost in o tem. kakšno velike dejanje bi morali storiti, da bi še povečali svojo slavo. In tako se ie sleherni bahaJ s svojimi junaštvi. 9 v Prvi je dejal: »Jaz sem nekoč oropal liričnega pesnika!« »To je moral biti težak posel,« je pokimal drugi »A jaz sem storil še nekaj večjega: oropal sem razbojnika.« In je ponosno pogledal okoli sebe. Toda že se Je tretji prezirljivo nasmehnil: »Prava reč! Jaz seni oropal gledališkega ravnatelja.« . »Lažeš!« — sta vzrojila prva dva in sta v sveti Jezi ubila bahača. Zakaj ima zajec preklane nstnice? (Lltvanska basen.) Nekega dne se je zajec vsega naveličal in je šel. da bi se utopil. »Kam pa?« ga ie vprašala žolna. »Zakaj si tako žalosten?« »Kako naj bom dobre volje?« je rekel zajec. »Nihče me oe uvažuje. nihče se me ne boji, le mene mora biti vsakogar strah.« »Ne bodi!« Je dejala žolna. »Ako hočeš, da se te bodo drugI bali. Je to kaj preprosta stvar. Sedi za ta-le grm in počakaj, da priženo ovce na pašo. Ko bodo že blizu tebe, plani mahoma iz svojega skrivališča: videl boš, da se neumne ovce ustrašijo!« Zajec je poslušal žo!n!n nasvet in se je skril v najgostejši grm. Ko so prišle ovce tik do njega, jim je z mogočnim skokom planil naproti Ovce so se ustrašile da nikoli tega in so se spustile v beg. Tedaj se je zajček silno razveselil, in se je smejal, smejal — tako, da so mu počile ustnice. Polževa dirka Dirka, posebne sorte, pri kateri men-da ne gre za to. kdo pride prei na celj. nego kdo dospe poslednji. Zakaj želvi se očividno nikamor ne mudi. Dirko so organ zirali v zoološkem vrtu v San Diegu (Zedmjene države): udeležili so se je sami malčki, ki so jezdili na želvah. Naša siika predstavlja dete ki na-ganja žival k večii hitrosti. Izračunali so. da so pri tej »dirki« gibale želve s hitrostjo 0.00002 milie na aro. Naslov »polževa dirka« je bil povsem upravičen. a Nazaj k naravi in človeku! Zarica — kranjski Vintgar Na siotine in stotine ljubljanskih L dr. izletnikov se giblje sleherno leto od Šmarne do i-miarjetne goire naokoli po vseh hribih, ki v slikovitem gorskem vencu obrobljajo naše pestro Sorsko polje na njegovem spodnjem kraju. Toda kaj je tam na zgornjem kraju Sorskega polja, kam se zarije Sava, ko izgine pod Kranjskim logom tja nekam pod one visoke, navpične, rjavka-sto-rdeče peči, ki jih opazujemo tolikrat z vlaka, kaj nam prikriva vsa prostrana, gozdovrta dobrava za Savo od Kranja pa do Smlednika, za to se nihče ne zmeni. Ni tam nobenih hribov, zato menda nihče ne zaide tjakaj, kakor da nam nima naša Sava tukaj ničesar povedati in pokazati. Motite se. Enkrat je že izpregovorila prav ta nepoznana Vam pokrajina Zari. ca in glasno odjeknila. Ona je navdahnila našega pevca Sorskega polja Simona Jenka, razvila v njem globoko ljubezen do narave, da je čutil in živel z naravo ter slutil njeno skrivnostno življenje. In čisto uverjen sem, tudi Vas vse. ki Vas noga še ni zanesla semkaj, a imate drugače odprte oči za naravo, čaka tu — nekaj, kar ne bo ostalo brez globokega utiša v Vaši duši. Slovenci se strašno radi pobahamo, kako lepo imamo urejeno našo deželo v turistovskem oziru itd., le jaz sem menda ona nesrečna, osovražena trma, ki noče tega uvideti. Ako bi res bilo, da imamo vse tako lepo urejeno, kako potem, da smo pustili Zarico, to krasno in velezanimivo deber do danes tako. kakor nam jo je Bog dal in v kolikor je niso v zadnjih tednih že pokvarili na zgornjem koncu?! Ali smo res v našem turizmu še tako daleč zaostali, da še danes ne vemo, kaj bi z Zarico počeli, tla se niti ne zavedamo, da ona nekaj veija kot prirodna znamenitost, da te turističe atrakcije ne znamo izkoristiti v tujskoprometnem oziru, da bi s tem povečali sloves in dobrobit naše dežele? Tzbrišimo torej to sramoto, da Zarice, dasi nam je tako rekoč pred nosom, do malega niti po imenu doslej nismo poznali in poglejmo: kje je, kaj je na njej, predvsem pa kaj nam je storiti. Zarica (ali Zarta) je imenitna savska deber svoje vrste, nekaj sličnega kakor tudi nepoznano Kdvčičje ob kolenu Save nad vasjo Moste pri Žirovnici ali kakor Vintgar pri Bledu ali Korana pri Piitvičkih jezerih. Ta tesen prične dobra 2 km niže Kranja ob Savi pod vasjo Čirče ln neha šele pri umetnem jezu nad Medvodami. Tostran Zarice leži Sorško polje, na levem bregu Save pa Krajnsko polje. Med njima torej se je zarila Sava in izprala okrog 50 m široko in nad 30 m globoko strugo skozi trdo, baje še predledniško (predglaci-jalno) prodno naplavnino. tako zvano laboro. Vsa ta nad 11 km dolga deber kaže divjeromantično lice. Iz dna Save mole velike čeri, ob krajeh leže od-krhnjene debele, silne skale, vseskozi pa spremljajo divje valovečo Savo fantastične, v vodoravnih skladih naložene na%-pične peči. In po čelih in stenah teh peči — v višini okrog 350 m — rasto prave planinske pečnice ali očnice, kakor po naših snežnikih! Neverjetno ali res. Kdor ne verjame, prosto mu, da se v letošnji letni sezoni o tem na lastne oči prepriča. Najzanimivejši del Zarice ste gornji dve tretjini Savske debri tja do vasi Podreče nasproti Sv. Valburge pri Smledniku. Tu je bil rojen pesnik Simon Jenko (1835. do 1869.), poznejša mladostna leta pa je preživel v vasi Praše, med Mavčičami in vasjo Jamo, odkoder se nam nudi skoro s ceste ve-lezanimiv pogled v Zarico in na onkraj Save ležečo vas Trb6je. Omenim še, da je v Prašah tudi gostilna, da bo vsem in v vsakem oziru ustrežno. Pred kratkim smo zaznali, da nekaj poka in se ruši v tej krasni romantični Zarici in kmalu na to smo čitali «Pro-test proti razstreljevanju skal v Zarici« iz Kranja (gl. »Jutro« št. 86. z dne 10. aprila). Tu poročajo, da že drugi mesec ljubljanska Stavbna družba s polno paro razstreljuje čeri v Savski strugi, kar da je v interesu «Jugo-češke» i. dr. tvorniških podjetij v Kranju itd., in da je upati, da bodo razni činitelji in organizacije napravile pešpot po desnem bregu Save skozi Zdrico. Vestni kranjski kronist naj mi dovoli, da to zadnjo njegovo novico nekoliko izpopolnim. Ni nam samo za prehod po desnem bregu ZSrice. Ta prehod od Brega spodaj za Savo navzgor že prav za prav obstoja, čeprav v obliki kozje stezice. V prvi vrsti nam gre za most čez Savo v Zdrici. kako ga bomo postavili sedaj, ko so nam porušili vse čeri tam v Savi na zgornjem koncu Z4-rice, preko katerih hi ga bili lahko z ma- limi stroški položili, in sicer tej naravi primeren naravni most, a so nam ta lepi načrt uničili čez, čez bi mi radi na zgornjem koncu Zarice preko Save, da si tudi še z nasprotnega brega pogledamo to prirodno znamenitost in da pridemo odtod, brez ovinkov skozi Čirče in potem hkrati še skozi sosedno istotako znamenito Kokrsko deber navzgor v Kranj. To bi bila prava, edino umestna kombinacija in v interesu tujskega prometa osobito za Kranj. Verujte mi, ta pot bi bila zelo zanimiva, privabila bi mnogo domačih izletnikov, posebno Ljubljančanov in Hrvatov in Kranj bi pridobil s tem še nekaj, na kar bi lahko tudi inozemskera turista opozoril. Kranjski kronist se po suhi konstata-ciji razstreljavanja v Zarici dalje ne spušča v zadevo, zato naj še nekaj nadomestim. Gospodje podjetniki, ki ste nam pokvarili naš načrt in v precejšnji meri pokvarili tudi romantiko lica zanimivega vhoda, oziroma izhoda iz Zarice. blagovolite vpoštevati težnje slovenske turistike in v skupnem prizadevanju z mestno občino kranjsko. Kranjsko podružnico SPD i. dr. činiteljev v Ljubljani itd. pomoči, da realiziramo gori omenjeni načrt in to čimprej. Sedaj se dela v ZArici. sedaj je prilika, ako jo izpustimo, pade zopet vsa stvar za dolgo časa v vodo. Upošteva naj se tudi, da most čez Savo na zgornjem koncu Zarice ni važen zgolj samo v turističnem oziru. temveč bo most dobrodošla prometna zveza za vse vasi: čirče, Hrastje, Dru-iovko i. dr., kajti čez 4 km dolgi tok Save od kranjskega mostu pa tja do broda pod vasjo Bregom ni sedaj nobenega prehoda čez Savo. Ljubljanskim izletnikom, ki bi se radi že sedaj ogledali Zarico, vsaj površno, naj služi naslednje: Sedanje kozje stezice skozi Zarico od Brega navzgor spodaj ob Savi ne priporočamo še. najmanj pa v navadnih čevljih. Pot je potreben popravila. Bolje si je izbrati za enkrat naslednja pota: a) od železniške postaje Bitnje, čez polie in gozdiče ssi. na Breg 3 km, tod čez Savo (imejte prinravlien drobiž za brodnika), dalje po desnem bregu Save zgoraj nad Zarico skozi Hrastje in Čirče ter skozi Kokrsko deber navzgor v Kranj 4 km. Komur je ta izlet prekratek, naj ga'podaljša na Šmarjetno goro 651 m, da jo spozna tudi še sedaj, pred-no bo stekla tja gor lepa avto cesta! Menda ja, zakaj pa ne? Tudi to upam še doživeti, kadar bodo kranjski mestni očetje prav izpregledali, kaj je na Kranju in kaj okrog njega. b) od železniške postaje ReteČe-Go-renja vas čez dobravo na Podrečo 4 km (rojstni dom Simona Jenka), odtod čez Savo v Trboje (mikavno kopališče v Savi tod je sedaj še premrzlo) tu zopet čez Savo ter skozi Praše in Jamo na Breg 5 km ter dalie kakor pod a). c) najhujši turisti <Šmarnogorci» pa jo udarijo lahko na Smlednik in dalje kakor jih je volja navzgor za Savo ob Zarici do Kranja. Zdi se mi, da nikakor ne gre podcenjevati kranjskih dičnih gospa in go-spodičen, zato se obračam nanje s spe-cijelno vljudno prošnjo: napravite cvetlični dan ali planinski dan ali sejem ali kako drugače zrevolucijonirajte vse •ufante in dedce» v Kranju, da rešimo enkrat to nebogljeno Zarico. Plačilo za Vaš trud gotovo ne bo izostalo, kajti od tistihmal, ko bomo spustili prvikrat ljubljanske turiste in pa še Zagrebčane skozi Zarico. Vam nikdar več ne bo tako — dolgčas, kakor doslej v Kranju. Rud. Badjura. Počemika skavtizma sta Američan Ernest Thompson Seton in angleški general Boden Pourel. C. T. Seton ie 1. 1902 ustanovil organizacijo »Indijanskih gozdovnikov« v Ameriki. V prostem času ie vodil mladino iz mesta v naravo, kier so taborniki sami kuhali, se zabavali in proučevali prirodo. Drugi ustanovitelj skavtizma general Boden Pourel je v burski vojni L 1899 branil trdnjavo Mo-seking. Ko mu je zmanjkalo vojakov, ie organizira! izvidniško četo mladeničev, katera se je dobro obnesla. Po Ideologija Program skavtizma ie zelo obsežen in raznolik ter močno vpliva na zdravje, na moralo in intelekt. Boden-Pourel kot globok psiholog in odličen pedagog, nam je podal tako dovršen in dober sistem, da mu sploh ni potreba ničesar dodati ali ga okrniti. Vaška deca, ki ie odrasla v svobodni naravi, ie mnogo boljše razvita nego mestna deca. Znano je tudi. da ie mnogo bolj razvita ona deca. Taborišče končani vojni ni zapustil disciplinirane čete. temveč jo ie vzgajal naprej, ji pridobival novih članov in ustanovil organizacijo «The Boy Scout» (izvidniških dečkov). Opisal je svojo vzgojno metodo v knjigi »Scouting tor Boys», katere se ie razpeča-lo v enem samem letu nad 200 tisoč izvodov. Skavtska ideja se je hitro razširila po vseh evropskih državah. Med Slovani so uvedli skavtizetn prvi Cehi in Poljaki, ki štejejo danes preko 15 tisoč skavtov. V naši- kraljevini se ie osnovala ta organiza- ki se bavi s športom, ki redno zahaja v telovadna društva, od dece. ki ničesar sličnega ne dela. Skavtizem združuje obe zahtevi ter iib v polni meri zadovoljuje. Izvidniški zakoni so polni najvišiih moralnih pravil n. pr.t drži dano besedo, bodi trezen, reden, varčen, poslušen, vljuden, bodi prijatelj ljudem in živalim, bodi skromen. vesel in razpoložen. Izvidniški zakoni zahtevajo nadalje od izvidnika, da vsak dan napravi vsaj eno dobro delo, da vsakemu priskoči na pomoč, če ie v nesreči Družina ob svetem ognju cija najprvo v Srbiji 1. 1911 kot četniško odeienje »Saveza trezvene mladeži«. od leta 1917 pa obstoja kot odsek »Društva za zaščito jugoslovenske dece». Leta 1921 se je osnoval »Savez izvidnikov in pktnmk« s sedežem v Beogradu. Savez ie član ((Mednarodne skavtske zveze«, od 25. luliia 1922 tudi član »Slovanske skavtske zveze« (Poljska, Češkoslovaška. Rusija in Jugoslavija) ter šteje nad 65 ste-gov s preko 4 tisoč člani. V Sloveniji se ie osnoval prvi steg v Ceiju i. 1922. kmalu nato avgusta tudi v Ljubljani. Sledili so še stegi v Mariboru. Trbovljah. Kočevju. Kamniku in Kranju. Letos se je steg v Trbovljah razpustil, ker m bilo primernega voditelja in radi finandielnih težkoč. Pred nekaj leti se le ustanovila »Skavtska župa za Slovenijo* v Ljubljani. Organizacija Najmanjša edinica skavtske organizacije ie vod. ki šteie 20 mož. Vodi ga vodnik (vodnica). Štirje vodi tvorijo četo (kolo), poveljuje mu četovodja (kolovodja), vse čete (kola) tvorijo steg. Četa šteie 40 mož, steg 200. Vsi stegi v eni državi tvorijo savez. Več savezov v državi ne sme obstojati. Vsaka organizacija se deli na šest odsekov: Čebelice (deklice) ln volčiči (dečki) od 7—11 leta. skavti — skavtke (planin k e) od 11—18 leta in roverl od 18 leta dalje. V Ljubliani le osem čet. Čete izvidnikov so: Črtomirova. Triglavska in Iztokova; planinke imajo eno kolo in sicer: »Savsko kolo», stanarice pa »Kolo kraljice Alenke«; volčiči »Copor kraljeviča Marka« in roveri Perunovo četo. Vsak vod ima enkrat na teden sestanek. Ma sestankih razpravlja o prvi pomoči, uči se teoretično postavljanje šotorov in podobnih stvari. Enkrat na mesec se vrši četni sestanek in po potrebi tudi sestanek ste-gov. — če tudi bi bilo to združeno z nevarnostjo za njegovo lastno življenie. Namen skavtizma je vežbanje spretnosti, ki so potrebne za življenje, gojenje ročnega dela ter izdelovanje skavtskih potrebščin. Stremljenje mu je tudi odvajanje mladine od razvad, zlasti od kajenja in alkohola. Sokoli in obratno. Razlika leži samo v tem. da žive izvidniki bolj v prirodi. Delovanje Ljubljanski skavti so priredili do sedal sledeča taborenja o velikih počitnicah: v Kamniški Bistrici, v Žirovnici, dvakrat v Bohinju in enkrat oa otoku Krku blizu Omišlja. Celjski skavti so priredili 10 dnevno ta-borenJe v Logarski dolini. Priredili pa so tudi več skupnih izletov v okolico. Mariborski skavti so lansko leto taborili na Gorenjskem. Njihov tabor se je razprostira! na lepem, velikem travniku na vzhodni strani Lampetovega bajerja v Žirovnici. Tudi vsi ostali stegi so priredili uspela taborenja In skupne izlete. Lansko leto so se udeležili ljubljanski skavti manifestacije za neodrešene brate, katero je priredila »Jugoslovenska Matica«. Vsako soboto ie priredil steg uspela predavanja s skloptičnimi slikami. Predavali so vedno sami strokovnjaki. Do sedaj so priredili ljubljanski skavti dve razstavi skavtskih del. ki sta zelo pripomogli k razširitvi ideje skavtizma med Ljubljančani. Poleg tega pa prirejajo vsako soboto in nedelio izlete v bližnjo ia daljno okolico. Življenje v taboru Pri izletih odide naprej tehnični oddelek izvidnikov. Ta ima nalogo, postaviti tabor in pripraviti vse za 100 skavtov. Treba je napraviti kuhinjo, nabirati les. postaviti sveto ognjišče, ob katerem se vrše posvetovanja in večerna zabava. Daleč v gozdu morajo biti primerna stranišča, za kuhinjo pa globoka rupa za odpadke, ker higijena je v taboru glavna stvar. Mnogo dela ie s šotori. Sredi vseh šotorov stoji velik šotor, v katerem se vrši zabava v dežju in kjer se lečijo eventualni ranjenci. Ob vsakem šotoru Je treba izkopati globoke Jarke, ki odvajajo deževnico. Okoli svetega ognjišča se razprostirajo arrrfiteatratao sedeži in v njihovi sredi je sedež starešine. Kar krasi tabor, so totemi. Srednji totem Je Iz lipe izrezljan zelen zmaj. ki sedi s podvihanim repom in razprostrtimi perotmi na tri ln pol metra visokem, lepo izrezljanem in poslikanem stebru. Pod zmajevimi nogami je skavtska lilija in na obeh straneh vihrajo trakovi v državnih in slovenskih barvah. Potem so še totemi funkcionarjev: Bistrega očesa. Medvedjega srca in Kenguruja. Življenje v taboru poteka v strogem redu. Podnevi se razgube izvidniki po gozdovih. kjer se vadijo v zasledovanju, postavljanju preprostih vigvamov. signaliziranju, čitaniu kart in spoznavanju terena. V skavtskih igrah se urijo vsa čutila, se vadijo v obvezovanju ranjencev ter sploh v prvi pomoči. Pa tudi v taboru samem Je mnogo dela. Izvidniki se vadilo v vsem. kar Je potrebno in koristno za življenje. Celo mrak prinese svoje veselje. Ko ugašajo na gorah in oblakih zadnji žarki solnca, se začno zbirati skavti okoli tabornega ognjišča, kjer Je pripravljena gnnada. Tedaj sede starešina na svol sedež, varuh ognja pristopi h grmadi. Vse utihne te sveti ogenj oblame grmado. Nato začne brai taborovodja čitati tn vsi ga vestno poslušajo ter se vtopijo v čudne doživljaje nam sorodnih ljutfl Po čitanju se vrše d$kla-macije. Mladim srcem govori tu v lepi prirodi Shakespeare. Zupančič, Cankar. Končno zaoriio še pesmi fn nato utihne vse. Nastopi dveminutni molk Samo prasketanje ognjišča čuješ. To Je najlepši in najsve-čanejši trenutek življenja v taboru. Se kratek pozdrav in vse se razide k počitku. Pc kratkem posvetovanju tabornih vodij osta- Taborniki vlečejo vrv Skavtizem in Sokolstvo Naš odnošaj napram Sokolstvu ne more biti drugačen, kakor napram vsem sport-skim udruženjem in klubom, namreč prijateljski. Sokolstvo izpolnjuje del skavtizma, ono mu lahko mnogo pomaga kakor lahko i skavtizem pomaga Sokolstvu ter ga spo-polnjuje. Naši najboljši izvidniki bodo najboljši Vaje z lokom, —r Na poti ne oo koncu ie straža, ki nas v družbi mogočnih gora čuva vsega zlega. Mednarodni stiki Direktno jih sioer nimamo, temveč potom glavnega stana (saveza) v Beogradu s Cehi, Angleži, Francozi. Nemci Italijani in drugimi. Z vsemi narodi so skavti v dobrih iti iskrenih odnošajih. Lansko poletje so bili nemški skavti gost-ie ljubljanskih skavtov: bili so na n^šem iepem taboru ob Bohinjskem iezeru. kier jih ie očarala lepota naših krajev. Letos so se Nemci revanžirali ter so povabili naše skavte na tritedensko potovanie po južni Nemčiji Naši skavti so se odzvali rade volje povabilu. Med udeleženci izleta ie bi! eden iz Maribora, trije iz Kočevja in pet iz Ljubljane. V vseh mestih so navezali stike s tamošniimi. skavti. Bodoče naloge O Binkoštih proslavijo ljubljanski skavti petletnico ustanov:tve ljubljanskega zmajevega stega z vzornim taborom vseh slovenskih skavtov v bližini Ljubljane. Ob velikih počitnicah oa priredijo sledeča taborenja: na otoku Krku blizu Omišlja bosia dva tabora: eden za planinke in eden za izvidnike Planinke bodo taborile tam. kier so bili lansko leto češki skavti Taborile bodo popolnoma samostojno. Njihov tabor bo precej oddaljen od tabora izvidnikov. Tretji tabor bo zopet v Bohinju. V prihodnjih počitnicah bo ob Piitvičkih' jezerih velik skup« tabor, v katerem se bodo vršile tekme. Ljubljana pošlje na to tekmovanje 25 dobrih tekmovalcev. Končno pri-rede naši skavti izlete po Dalmaciji in drugih pokrajinah caše države. Statistika V celi Sloveniji je okoli 400 skavtov. V Ljubljani jih le 200, v Mariboru 50, v Celju 30. v Kamniku 30, v Domžalah Je Četa, ka- 2od, v Ameriki, Nemčiji, na Madžarskem, v Švici, Italiji, Španiji, Rusiji in na Japonskem. Danes imamo že na milijone dečkov, ki so enako oblečeni: siv klobuk (kakor amerikarski «kou-boH» ali kakor Buri), kratke hlače in barvasto srajco, dobro obuvalo, ovratni robčič turistovska palica, nahrbtnik, s polno taborno opremo. V Franciji. Španiji in Madžarski so spre- V čolnu tera pripada stegu v Kamniku in šteje 20 izvidnikov, v Kranju 30 in v Kočevju 30. Skavtizem se razširja Angleški «Scouting for boys» je bil osnovan L 1907 ter je danes razširjen po celem svetu. Knjige Boden-Pourela, kj-er opisuje svojo metodo, je v 7 letih doživela 6 izdanj ter je bila tiskana v pol milijonski nakladi. Nastala je že cela skavtska literatura in to r.e samo v angleščini, temveč tudi v mnogih drugih jezikih. Dve leti po 1. angleškem izdacju je bila knjiga prevedena v nemščino (cPiadfinderbuch»), a skoro nato tudi na irancoski, poljski, švedski in ruski jezik. Ko se je skavtizem globoko ukoreninil na Angleškem, se je organizacija brzo razširila po vseh angleških kolonijah in dru- jeli patronažo aad skavtskimi udruženji prvi državniki, politiki, častniki in književniki. Skavtizem in šolstvo Ministrstvo za prosveto se je začelo zelo zanimati za naš pokret. Priporoča učiteljskim in profesorskim krogom, da razvoja skavtizma ne ovirajo z neumestnima prepovedmi, temveč naj ga podpirajo z vsemi močmi. Priporoča srednješolskemu dijaštvu vstop v organizacijo. Dalje odreja, naj se od strani šolskih ravnateljstev dela za čimprejšnjo ustanovitev organizacije, kjer ista še ne obstoja. Mladi, požrtvovalni profesorji, učitelji, oficirji in drugi! Čaka vas mladina! Vaša dolžnost je, da li pomagate! Jutranja telovadba na prostem Podmladek Rdečega križa Tiho in brez bnrpa se ie zadnja leta razgrnila preko naših krajev organizacija, v kateri polje eden najidealnejših pokretov mladine. To ie podmladek Rdečega križa. Ali veste, da imajo učena ta učenke v najnižjih razreniih ljudske šole oa do najvišjih leraikov srednjih in meščanskih šol svoje posebne odbore, da se vrše seje. da razvija tu naša omladina posebno delavnost v o rediu n enesa programa blešče visoki Ideali telesnega zdravja, varčnosti in ln-bezni do bližnjega ter najvišji ideal vsečloveške?a bratstva? Kar je bilo še pred leti fantom tujega modrijana, to ie danes stvarnost: Pomladim Rdečega križa v naši državi odgovarjajo enaki podmladki po vseh kulturnih državah. Milijoni mladine žive v enakih organizacijah, v milijonih nežnih glavic tlejo iste plemenite msli in se užigajo enaki ognji hrepenenja po višjem življenju. Pokret pomiadka Rdečega križa le mednarodnega izvora. Ideja je prišla iz Amerike. Tekom svetovne vojne se je ameriška omladina posvetila karltativnemu delu med ranjene:, zbirala sredstva za bolnice, kupovala darove, skrbela za hieijeno in zdravje. Iz priložnostnega delovanja se je razvila ideja trajnega vzgajanja mladine za cilje zdravstva, pomoči do bližnjega ln . mednarodnega bratstva. Tako ie vanlkla organizacija podmladka Rdečega križa. Podmladek Rdečega križa Ima v naši državi kratko, zato pa tem bogatejšo preteklost. Ves pokret vodi glavni odbor v Beozraiu Slovenski kraji tvorijo enotno ohlss čelu podmladkovega pokreta v S!. stoii oblastni odbor v Liub!iani. Pr> o mu okrainl in krajevni odbo- ri. odbori ter končno razredni od- bor v obratni smeri dobimo isto or- li-: Jžje do višje stopnje. Raz- -ed o Začetkom šolskega leta nove >.ib ki obstojajo Iz predsednika, tajnika ;e blagajnika ter njihovih namestnikov. Že same volitve teb rurednlb odborov na- vajajo deco in mladino k nazornemu pojmovanju demokratičnih institucij ter državljanskih dolžnosti. Koliko neprisiljene radosti ia samotvornosti. koliko Inteijative, skupnega razmišljanja in enotnih akcij, ki iih prej nismo poznali! Čemu služilo ti šolski in razredni odbori, kakšne so njihove neposredne zadače? Evo par progrimatičnih točk: 1. Vsak član naj goji v sebi zavest o plemenitih ciljih Riečega križa v mirnem in vojnem Času 2. Zbira ir, izpopo'nJnJe nai temeljna pravila telesne in duševne hlgliene ter Jih ostvarja v praktičnem življenju. 3. UdeJstvuie se na) na praktičnih poljih humanosti In pomoči do bližnjega. 4. Vzgaja se nai v nacijonalnem duhu in v ljubezni do domovine. 5. Neguje naj občutke radosti prj izvrševanju dobrih del Qo)1 nai ljubezen do dece v tujih mestih ln deželah ter zbira denar in druga sredstva, da podpira bolestne in siromašne tovariše, da lajša bedo itd. Iz teh razrednih In Šolskih odborov je zadnja leta prišlo v našo mladino toliko higijemskega pouka, kakor orel v celih desetletjih. Danes nI več mladinca brez zobne ščetke. vsako dete ve za osnovne principe telesnega negovanja, ve. da mu ie potreben zrak. ia so kopelji potrebne, da so dobrosrčna deli najlepši čini človeškega življenia. V teh razrednih odborih se nabirajo osnovni fondi za ferijalne počitniške kolonije. Koliko veselja ie s temi kolonijami, kako vsak hrepeni za tem. da pride v kolonijo! Na velike počitnice se raduie skoz! celo šolsko leto. Res. da te kolonije še niso r-dosti razvite. Toda prvi koraki so Storjeni In odšle! poide ladroo natirej: Kolonije ob moriu. kolonije v visokem gorovju s taborjenjem, z gozdovnlštvom. s plavalnimi ln soortnlml tekmami s skupnimi izleti v bližnjo In dallno okolico. Fondi za te kolonije se marljivo zbirajo v temeljnih edinicah podmladka, ki razvijajo s tem tudi dolžnost varčevanja in šteid-Trje. Vse to se vrši vztraino. dosledno in sistematično. To ni Igiračkanje. marveč predpisano, toda obenem prostovoljno prevzeto in izvajano delo. Podmladek ima tudi svoje čitalnice In svoje knilžnlce z mnogimi lepimi iti poučnimi knjigami. Tn najdemo vse letnike Glasnika podmladka Rdečega križa*. Podmladek prirela cvetne dneve in nabira Javno za svoje svrhe. Naravno Je. da stoipi na plan predvsem pri katastrofah, kakor Je bilo na pr. t*ni. k« so velike pokrajine naše države W!e poškodovan« od elementarnih poplav. Podmladek v poedi-nih zavodih In pokrajinah naše države Je kar med sabo tekmoval, da se nadkrili v delih dobrodelnosti ta da zbere čimveč prispevkov. Takole društveno žfvllenj« v razrednih hi šolskih odborih, kakor v celem podmladku ima Še svoje posebne in svojevrstne mikavnosti. Od časa do časa prispevajo Iz dattslb toUh dežela dopisi neznana no- mladkariev ln podmladkaric, ki izmenjavajo pozdrave s tujimi neznanci. Citajo se dopisi iz Združenih držav in drugih pre- komorskih dežel. Zgodilo se ie tndi že. da je dospelo pisemce japonskega podmlad-karja v naše kraje. Koj So bili napisani odgovori in slovenska pisemca so romala v tuje. neznane dežele, da tarnkai na enak način razvesele enako živahna mlada srca. Od časa do časa prispejo iz tujih krajev omoti ta zaboli z darovi, ki se razdele med najrevnejše ta najbolj pridne podmladkar-je. Seveda so to večinoma malenkostni darovi. knjige, slike in ročna dela, ki pa nosijo na sebi pečat ljubezni, ki sega preko kontinentov in moria ter išče sorodnih duš. V razrednih ln šolskih enotah življenje podmladka s tem vsem še ni izčrpano. Podmladek prireja akademije in veselice ter se zlasti intenzivno posveča ročnemu delo. Tej panogi so tudi osrednje oblasti podmladka posvetile pažnjo ter organizirale za učiteljstvo posebne tečaje ročnega dela. Moramo omeniti še vrtove, ki lih obdeluje podmladek. Ti vrtovi so zlasti umestni na deželi kjer ima vsaka šola svoj zelen vrtič. Učiteiii in učiteljice uče podmla- dek. kako je treba ravnati in obdelovali vrt. kakšni so temeljni pojmi vrtnarstva. Vse. kar podmladkar izve v šoli. poizkusi ta preizkusi praktično na Vrtu Pozneje mu bo to dobrodošlo in ko bo odrastel, bo svoj vrtič uredil po najmodernejših principih S tem bo vse naše podeželie dobilo popolnoma drugo sliko, zlasti naše naselbine, ki bodo v kratkem okrašene z dobro kultivi-rartmi in smotrno urejenimi vrtovi. Podmladek priredi vsako leto svoj veliki «Dan pomiadka Rdečega križa«, ki se praznuje po celi državi. Le še par zgledov o humanitarnem delovanju našega podmladka. Kot rečeno, se zbirajo drobni fondi za razne namene TI fondi se uporabljajo predvsem za naJbližnje namene Tu Je treba podpreti siromašne tovariše ta Jim pomagati ori nakupu šolskih knjig. Tam Je treba obleke dru»ie v milnih slučajih tudi denarne pomoči za rodbino. Vse to se vrši v edinicah našeea podmladka v 10. točkah Vsako leto dobi koledarček z zanimivo vsebino. Vsak razred ima končno svojo priročno apoteko za slučaj nesreče ali nezgode Navedlmo sedai nekaj točk lz oonka o domači in šolski hlgijenl. Id ga dobivajo naši malčki ta naši omladinci v podmladku: V tem oziru se vrši reden pregled dece. kože. zobovja, oči, ust, nosa. srca. plluč. Obleka mora bita snažna, v odmorih so odrejene vežbe ?etnje. teki tn razne športne igre. Hlgijensko ie treba urediti vso opremo šole garderobe, igrišče dvorišč«. Posebno skrb ie podmladek posvetil opremi šol ta zavodov s kopalnimi napravami. Namen podmladka Je. da dobi vsaka Šola svojo kopeli. Učitelji predavajo o prvi pomoči o nezgodah Podmladek ima danes približno 200 šol po ceB Sloveniji Igrišč je 58 Delavnic za moško ročno delo ie bilo osnovanih 32. šofcke vrtove ima 122 šol Večina šoi Je Imela tudi svoje posebne šolske nadzornike. Šolskih kuhinj Je bilo 14. Iod. Ce ves ta pokret uvažujemo s pedagoške strani, potem bomo razumeli resolucije mednarodnega vzgoiesiovnega kongresa, ki se je vršil pred 2 letoma v Parizu in kjer so priznani vzgojitelji celega sveta priznali, da tiči v pokreta podmladka Rdečega križa nora. živa smer pravega vzgo-leslovja... Krepi svoje telo, da boš čvrstega duha! Sokoteka omladina. Velik del naše omadine gre skozi mogočno institucijo Sokolstva. Tu si utrjuje svoje nežno razvite mišice in prejema mladostne pobude. Evo par bežnih podatkov o teh prvih stikih mladine s Sokolstvom, o sokolski omladini: Življenje v telovadnici. Najraje vas bi povabil v telovadnico. Tam ni praznote, ko je napovedana telovadna ura za deco ali naraščaj. Prostorna telovadnica je polna živahnih malčkov, ki igrajoč in smejoč se čakajo na pričetek telovadbe. Na povelje: *Pozor!c utihneio na mah ter se na nadaljnje povelje tiho uvrste v svoje vrste. Sicer tega prvikrat, ko so stopili kot šestletna deca v telovadnico, niso bili vajeni — toda priučili so se z lahkoto sokolski disciplini. Od šestega leta pa nekako do 14. leta so stari ti rrladi junaki. Kako samozavesten Je njihov kerak! Pazljivo gledajo na vodnika - člana, kadar jim kaže vajo, ta s trdno voljo, da jo čim najbolje ponove, stopajo drog za drugim k orodju. Zopet drugi se vežbajo s palicami, tretji se uče proste vaje Z lic sije radost, oči žare zadovoljstva. Z veseljem Jih vodi pot v telovadnico, veseli ta razigrani Jo po končani vežbi zapuščajo. — Ko pa bo javni nastop, bodo oblekli rdeče košulje, se vstopili v močno četo ter na junaškem mejdanu Pri javni telovadbi pokazali, kaj so se naučili, kakšne ospehe so dosegli pod vodstvom vodnika. Vrste In število sokolskega naraščaja In dece v Sloveniji. Danes nahajamo skoraj v vsakem sokol-skem društvu poleg odraslega članstva še dvoje pripadnikih kategorij: deco od 6. do 14. leta ta naraščaj od 14. do 18. leta. Običajno vežbata in deluieta obe kategoriji ločeno ena od dmge, kar je z ozi-rom na starost ta z njo spojene okolščine razumljivo samo ob sebi. Le v nekaterih manjših društvih manjka ena ali druga navedenih kategorij vsled pomanjkanja vodnikov ali vsled premalega števila. V Sloveniji imamo danes 137 sokolskih društev in odsekov, ki štejejo 1321 moškega. 1033 ženskega naraščaja: 1766 moške in 1794 ženske dece. Skupno znaša število sokolske mladine 5914 oseb, t j. okroglo 1.4% vse slovenske mladine. V večjih sokolskih društvih, kjer je mnogo dece in naraščaja, nahajamo posebne mladinske odseke, ki Jih vodijo starejši izkušeni člani, večinoma bivši vaditelj! ta telovadci Naši Sokoliči ta Sokoličice se s tako radostjo oklenejo vsakega, ki Jih ima rad ln ki se zanje zanima. Sokolstvo se ie vedno zavedalo svojih dolžnosti napram mladini. Ako tudi Je bilo samo skromnih rok, Je vendar vedno skušalo nuditi mladini tndi sokolsko čtivo, bodisi v obliki naTaščajskega lista, bodisi potom knjig in brošur. Že pred vojno Je Izhajalo glasilo naraščaja »Naša bodočnost«, po vojni ps» izdaja Učiteljska tiskarna z vso požrtvova'nostjo lista »Sokolič« in »Naša radost« pod uredništvom znanega sokolskega delavca brata Ivana Bajželja. Oba prinašata sestavke v cirilici in latinici srho-hrvatsko in slovensko. Sistem vežbanja. Kako vežba deca v Sokolu? Deca mora vežbatl tako in po takem načinu, kakor to odgovarja konstrukciji dečjega telesa In njeni duševnosti. S tega stališča moramo presojati vse, ves ustroj mladinske vzgoje Mladini so postavljeni za vodnfke starejši vaditelji, po možnosti s pedagoško pred-izobrazbo, ki so ob enem dobro podkovani v Tyrševem telovadnem sestavu in vedo, kaj Je za mladino koristno ali škodljivo. S»J Ima omenjeni sistem toliko raznolikih vaj, ki so silovito primerne, kakor lahke proste vaje, vežbe s praporci, palicami, za starejši kije Itd. Imamo vse polno iger, poleg tega se skače, teče brez ovit in z ovirami, meče žgogo, igra kolo in razno drugo. Osobito se pazi na to, da so vežbe za žensko deco in naraščaj popolnoma odgovarjajoče sestavi ženskega telesa, — Vse vežbe za mladino vodijo po društvih prednjački zbori, k! imaio skoraj povsod referente za moški in referentlnle za ženski naraščaj in deco. Ravnotako Imajo žtipni ln saveznl Tehn. odbor posebne mladinske sekcije. Letna telovadlšča. Toda deca se ne vežba samo v telovadnici sistematski dan n« dan. Clm je vreme ugodnejše, mora se telovadba preseliti na prosto, na letno telovadišče; smatrati moramo zaprte telovadnice le kot zasilne — na svežem zraku pride telovadba, oziroma njen vpliv mnogo brti do veljave. Skoraj vsa sokolska društva imaio letna teiovadi-šča ta pričenjajo v zadnjih letih čimprej spomladi z vežbanjem na prostem. Kot zelo uspešno se Je izkazalo v zadnjem času prirejanje pešizletov. Malo se vežba korakanje, deca se uči v teku, med odmorom ponavlja proste vaje — toda tudi spoznava bujnost in lepoto narave ter Jo pričenja ljubiti. Par kratkih stavkov o lepoti domovine vžiga v srcu ljubezen do rodne grude in dviga samozavest mladine. Ali more ona ostati hladna sredi zelenili travnikov, bujnega žita, cvetočih rožic, cA pogledu na naše holmce, brda, gore ta silne gorske velikane, ki straži jo našo lepo domovino? Toda pojdimo še dalje. V vročih poletnih mesecih vodijo vsakoletno večja mestna društva cele čete sokolskih borcev — same mladine — na večtedensko letovanje. Ini-cijativo ie dalo za to prvič sokolsko društvo v Beogradu leta 1921. Tedaj Je kampirala deca nad dva meseca v okolici Vranja. Od tistih drt pa so sledila tudi druga društva temo vzgledu; vsako leto ie več sokolske mladine na letovišču pod šotori Izven mest Telovadba ne sme postati suhoparen šolski predmet Zato le Sokolstvo obogatilo ta okrasilo redno delo v telovadnicah s celo vrsto prijetnih dolžnosti lepih prireditev. Imamo posebne tekme dece ta naraščala v igrah, prostih vajah, na orodju, v lahki atletiki, ki mladino silno zaposlijo, pa ona igraje ta z veseljem pre«aša vse napore. In kako se merijo ti naši mladi« med seboj! ImeH smo v zadnjih letih polno društvenih. okTožnih ta žopnih tekem. Nadvse razveseljivo pa je bilo število naraščaja ob priliki saveznlh tekem na I. Jngosloven-skem vsesokolskem zletu v LJubljani, kter ie na stotine dečkov in deklic pokaoalo krasne uspehe sokolskega ndejstvovanja. Končno omenimo ekspedidJo tagosleven-skega sokolskega naraščaja lansko leto v zlato Prago na vseslovanskl sokolski Izlet. Naraščaj se je vrnil Iz PTage pota navdušenja ter Je z veseljem pričel nadaljevati z udejstvovanjem doma. Vzbndfh se Je pri njih zavest da niso sami, nego da v celi Jugoslaviji, pa tndl v ostalih slovanskih zemljah delujejo tisoči ta tisoči mladetričev m mladenk, dečkov In deklic za Isti cflj, za Iste Ideale. — To Je vzgoja slovanske misli, idejne skupnosti vseh Slovanov. Moralna vzgoja. Sokolstvo ni le telesnovzgojna, nego tudi moralnovzgojna organizacija. Nam ne sme nikakor zadostovati, da vzgojimo samo dobre telovadce, krepke državljane, temveč hočemo več. Odgojenci Sokola naj bodo tudi pridni, dobri ta pošteni Ijodle. Ljubezen do naroda ln države rralsel za demokratizem ln naprednost svobodoljub-le iih naj vedno uči V sokolskih vrstah bodo sami postali enaki svojim učiteljem, brat bratu, sestra sestri! Mladina se mora k vaja ti k štedljivostl samozatajevanju, požrtvovalnosti, zmislu za celoto. Tu nastaja za mladinske odseke, za prosvetne odbore sokolskih 4ruštev mnogo polja za. udejstvovanje! So,.ulska društva prirejajo svojemu naraščaju ta deci tako zvane mladinske popoldneve, kjer se vrše čitanja sokolskih listov, brošur ta knjig. Drugič zopet se zfcira deca k Igram. Tu pa tam se le že ustanovilo mladinske knjižnice, sokolske mladinske odre in lutkova gledališča Ali ste bili kdaj na Taboru ob takih predstavah? Polna samega preljubega drobiža z drhtenjem čaka na pričetek predstave, da Jih popelje Oašperček v začarani svet — Drugikrat zopet vidimo deco pri čajanki Najprej nagovor, nato par točk deklamacij In petja, kaka otroška igra, sodelovanje orkestra ali naraščajskega tam-buraškega zboia — končno pa rajanje vseh skupaj. Nagovorov, ki trajajo oblčaino največ 10 mtaut je bilo lansko leto nad 3000. Mnoge narašfcajske skupine goje tasntouranje, mnogi se vežbajo v domorodnem petju. Sistematično Je v poslednjem časti socBalno delo. Vsak naTaščajnik, vsak pripadnik dece le zavarovan proti nezgodi Razna društva prirejajo za svojo deco ta naraščaj božič-nlce ta mladinske Miklavže V mnogih mestih so ustanovljeni zdravniški odseki. Društveni zdravnik preišče vsakega mladinca po enkrat na leto ter zabeleži vse važnejše podatke v »zdravniški list«. Iz tega se tekom let določno razvidi fizijološki učinek telovadbe na deoo. Vse to Je le bežen pregled. Vsa mladinska društva, ustanove ta ostali omladinskl pokreti, kJ prevzemajo sokolske Sane, priznavajo. da so tudi tamkaj Sokoli najsoiic-nejši edine! in s tem nehote priznavajo hmdamentalni pomen omladfnskega sokolskega pokreta. Na mišičevja in volji tega naraščala bo slonelo bodoče vseslovansko občestvo. VOLNA VEDNC PRIHAJAJOČE NOVOSTI -E.SKABERNE UUBLJANA. Mali umetnik Francek Veselko Francek Veselko je kaj prijazen deček bistroumnega obraza in okrogle postavice. Atek, mamica, strički, tetke in vsi znanci ga hvalijo, da mu ni primere devet farž naokoli. Da bi ga tudi mladi čitatelji »Jutra* spoznali in občudovali, jim je za piruhe narisal nekaj sličic iz svojega življenja (zakaj Francek Veselko je tudi umetnik!) Evo jih: To sem jaz Kot umetnik v balansiranju Kot prometni redar Kot maratonski tekač Kot človek kača Kot svirač na flavto Kot bolnik (Pomagal sem namreč pil kuhanju ČeSpUev« mezgej Kot klovn Kako sva se s Pipkom obročkala Francek in Pipi se gresta «bavbav» Pipek in jaz se igrava *kuku» Francek in Pipi na veselici Pipi se mora učiti žvižganja Kot žongler (Narisal .Francek Veselko, umetnik.) Ko sem bil še čisto majhen Francek Veselko in kanarček Pipi. To sem jaz. In to je Pipi Tika sva bila v mojem prvem vozička "Kdo pa ie bil ta grdež, kaj??* Kam vodi Pipkova sled? *Da se mi kaj takega več ne zgodi! Rr razumeš?/» Pipi se vezba v zrakoplovstvu. (Narisal Francek Veselko, umetnik.) Kako se drži Francek Veselko Kadar vidi, da je pes klobaso vzel! Pipi in Francek ležita na travniku in modrujeta. Kadar ga gospod učitelj kaj vprcsa! Kadar mu v šoli sosed prišepetava! Kadar mu sestrica Milka čokolado *sune*l Kadar ga hoče sosedov Joško »potesP^i*! 1 ■ Kadar ga mamica ošteje! Kadar mu atek nameri zaušnico! htidiir s sosedovim Joškom »nikoli več ne govorici Kadar gospod učitelj kaj »iirn&nitnega« pripoveduje! Kadar primerja atkov klobuk! Kadar v postelji leži in spi! S a risa I Pr&ncek Veselko, umetnik. Radio-človek Radio J« razvil bov človeški tip, ki ma pravimo radioamater aji po slovensko ljubitelj radia. Ped tem imenom seveda ni razumeti petifnega gospoda, ki iz nabite listnice izloči nekaj baokovc«* in kupi v trgovini kompleten prejemni aparat Takle« gospod }e komaj poslušalec radia. Radio-amater pa je nekaj listo drugega. Po eesti grede nosi obria človeka in pol, ignorira vsakogar in vse, kar ni v kakršnikoli zvezi z radiem. Samega sebe seveda ne prezira, ker ni ignorant, marveč se smatra za največjega strokovnjaka tn zna in ve vse 'in Se več kot je treba. Ce naletite slučajno nanj, vam nasuje v potrpežljivo torbo kopico strokovnih izrazov kot n. pr. kapaciteta, sam o indukcija. elektroni, eter. frekvenca, intertV renca itd. itd. Vse to se kreše iz njega * svetlobno hitrostjo to poslušalcu postane kar tesno pri srcu, ker se mu mora videti, da ie Se čisto zelen Pepček, ki ne pozna niti luna Ce takemu radio-človekn odkrijete, da še nimate prejemnega aparata, se mu nos nevarno pobesi. Na obrazu pa se zarile poniževalen posmeh. Toda v naslednjem hipu se že ponudi. da vam za bagatelno vsotioo sestavi prejemni aparat na — 20 elektronk. Amerik3 vam je po njeffovih besedah zasigurana, čuii se bodo niagarski slapovi, Sing-SIng in aparat bo sploh segal okrog ekvatorja. Istočasno vam sačne naštevati prednosti transponiranja, izločanja okvirne antene itd. Vseeno mu je, če ga kaj razumete ali ne. V krasni tekoči radio latinščini da bi celo star divji lovec od sramu zardel, vam pripoveduje radio-člo vek o svojem najnovejšem d i vnem aparatu, r katerim je poslušal zadnjič novo postajo Eskimov. ki stanuje j« južno od severnega tečaja. Če si radio-amaterja pobližie ogledate, zapazite tudi, da so njegovi žepi čudovito nabasani. Iz njih mole svetle in barvite žice. papirji In ročaji orodja vseh vrti. Sploh pa se da iz njeeove zunanjosti precej natančno sklepati, do kakšne vrste prejemnega aparata je že do6pel. V razmerju kakor se njegov aparat veča. postaja njegova zunanjost bolj in bolj zanemarjena in če ima na nosu velika očala iz rožen in«? ter hodi sključen in je v novembru brez suknje, tedaj lahko stavite elavo, da dela neka! »velikem c. kjer bo prežeal najmanj 8 elektronk. Po cele dneve divja brez miru po ulicah in stika za cenenimi sestavnimi deli. Poena vse trgovine z radio-maten-jalom, cele ure postaja pred izložbami, se ste-srnie, pripogiba. poklekuje in vrti na vse mogoče načine, da bi uganil konstrukcijske tajnosti zvočnika, ki je tam razstavljen. Na las natančno vam ve povedati, kje dobite najboljše kondenzatorje in najnovejše tuljave, kjr Je drneo ln kje dobite 10 odstotkov popusta ali pa celo na obroke. Njegova sodba, da je vse za nič. Je vedno pripravljena na izbruh. Ce ga ta radio-mrzli-ra enkrat popade, je po njem! Ce je študent, tedaj pozabi na vse institute in seminarje in kakor pribito je, da bo študiral najmanj 10 let povrhu. Ce pa topne ta moderna šiba božja celo po družinskem očetu, tedaj: zbogom mir in zlati časi! Začne se večni boj z bo!;51 polovico, ki ima za njegovo amaterstvo bore malo razumevanja. Zjutraj prihaja v urad prepozno, kajti do 4. zjutraj je zaman lovil Ameriko ... Radio-amater se razvija po nekih določenih normah, ki imajo več stopenj. Prvi stadij stoji v raameojn kristalnega detektorja, ali aparata na eno elektronko, ki se sestavi po navodilu kake knjige iz žiee, pločevine, lesa, vijakov in ebonita. Nato nabrusi amater svoj jezik In se »pusti 9 hišnim gospodarjem ali oskrbnikom v boj za visoko anteno. Navadno zmaga potem, ko se mu posreči dokazati, da gtrela ni strela in da Je antena strelovod in da Škodujejo strehi edino le golobi ter kavke. Nato se začne tajinsiveno plaziti po podstrešju in plezati ca dimnike. V visokih lokih irče vrvice preko električnih in telefonskih klanjajo darila, dobi tndi on nekaj denarja za par elektronk in drugo kramo, ki spada k radio-aparatu. Njegova temperatura poskoči . na 38.5 stopinj Celzija in radio-mrziica se j stopnjuje v delirij, ki znači drugo etapo radioamaterstva. Koketirati začne z zvočnikom, toda še prej se zgodi nekaj, kar povzroči močno 6vetlobo in kar amater najraje pokrije s pla- Ne zastrupljaj se z alkoholom! Kaj zahtevam na izpitih? Sic ln skoro zaniha aad dimniki antena. Ponosno ogleduje radio-amater svoj produkt, ki je znak njegove nadpovprečne pozicije med drugimi letnljnni. Zvečer se zbere okrog amaterjevega aparata vsa družina v napetem pričakovanju. Hodi po prstih, šepeta in se muza. Amater s slušali na ušesih vrti nervozno aparat sem in tja. Neprestana vprašanja, če še ničesar ne čuje, ga spravljajo skoraj v obup. Končno — obraz mu zašije v nepopisni gloriji — začuje par pretrganih taktov ix tega ali onega kosa. Družina se globoko oddahne, vzhičen »ah< gre od gospe pa do kuharice; amaterju pa se zaviha nos in usta se mu raztegnejo prav do nšes. Amater j« vedno silno nesrečen, če ne more stremeti navzgor. Obenem pa se bliža pomlad in sprejem postaja alabejši Ponoči se Stem večnega rnoika. Ce trdite, da so mu pregorele elektronke, bo zardel in kategorično izjavil, da je to kleveta. Nato pa bo z veliko vnemo pretikal in popravljal na aparatu, godrnjal, kako da se nič ne čuje, dokler se vi ne navelifate in se odstranite. Elektronke »so šle<. »Servus Nacelj«, pravi amater, in doma pozdravi, toda udarno te ce!« Po kratkem času zahrefiči skozi okno mogočen zvočnik, ki ga ženejo štiri močne elektronke. Začno se domači plesi, ki trajajo pozno v noč. Hudobnim sosedom pa primanjkuje smisla za kronično godbo zvočnika in amater pride navadno z njihovo nemuzikalift- ! nostjo v 06ter konflikt. Začno se iokalni pre-pirčki, kjer se radio-amater izkaže kol levo-srčni branitetj svojega novega radio-svetov-nega naziranja. »Radio je vse, je zadnja in poglavitna rapove.1 moderne dobe, je spojitev >jaza< s vsemirjem.« Toda sosedje v svoji plitkosti njegovega naziranja ne morejo doumeti in amater »popusti svetovno rabo<, užaljen in raaočaran se zapre vase in gre v svojo sobo. Tam si igradi aparat na tO elektronk in vsako noč. ko vse ie spi. se zabava s šumenjem, praskanjem in pokanjem iz Amerike. Fantastične razdalje izgineio, daljave »e približajo in Amerika pride prav v sobo. mu začne vedno pogosteje blesti o aparatu aa več elektronk in ker so ljudje uvidevni in je tudi jako lepo, da se za Veliko noč po- Amater je lanešen, radio se je popolnoma polastil vsega njegovega bistva. Temperatura pod pazduho ee bliža 40 stopinjam. To je najvišji Stadij današnjega radio-ama-terstva. Kaj bo napravila z njim tehnika jutrišnjega dne, o tem si zdravniki še niso na jasnem. 47®> t to je tovarniški znak tovarne pločevinaste emUalale „Uranus" 8r. z o. z. LJUBLJANA. Teief. 2622 Proti gripi, astmi, kataru se inhalira SMREKOVO OLJE «TRO. IiST». — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15.— 'Trolist. Logatec — Dobiva se t vseh lekarnah in drogerijah. AntiaScoholnf pokret začenja po navadi povsod enako. Par pijančkov pride v svojih dnevn.h gostilniških pogovorih do zaključka. da alkoholna tekočina prav za prav škoduje. Tej družbi se pridruži kakšen mlad idealen človek, ki stvar z vso resnostjo nadaljuje. Stari pijančki pa pričenjajo zopet po malem piti Rad! opravičila pričenjajo zagovarjati zmernost, češ, kozarec ali dva. to le še vedno abstinenca in ne more škodovati. In stari pijančki so se povrnili k ljubemu litrčku. Mladi idealni filantrop postaja osamljen. Hotel Je pomagati Dri reševaniu pijancev. Uživei se Je v človekoljubno misel, sodelovati pri samopomoči pijancev. Pri tem pa vidi, da se kljub njegovemu delu alkoholizem širi celo na mladino, a da starih pijancev vendar ni rešil. Nastopa vprašanje: kdo naj pomaga? Mladina sama! Tako so nastali mladinski pokreti. Pred 20. leti Je osnoval »Benjamin* med takratnimi srbskimi zdravniki dr Miloš Oiuro Popovid. prve dijaške abstinentske krožke, imenovane «kola trezvene mladežl«. Po 5. letih Je bik) na 1. kongresu v Kragujevcu zbranih že 2000 članov. V tem času Je delovalo že 80 kol s preko 3000 Sani. — V ostalih pokrajinah Jugoslavije ni bilo nikier tako jakega in sistematično izvedenega antialkohoinega pokTeta kakor v mali Srbiji. V tem pokretn ie prevladovala srednješolska mladina. Stanje organizacij Danes šteje »Savez Trezvene MladežH s centralo v Beograda 500 kol s SOiMO— 35.000 člani Kaj pa Slovenija? Ko sera videl vzorno, enotno in sistematično delo med hrvatsko in srbsko mladino, sem se odloči! za sllčno delo v moji ožji domovini. Nenadoma sem dobil izbornega pomočnika v zdravniku dr. Šariču v Mariboru Pred Veliko nočjo I. 1925 smo ustanovili 4 kola ter lih združili v mariborsko mestno središče. Poleg stalne vzgoie v mestnem središču s pomočjo debate Je dr. Sarič vzgajal tudi posameznike. Hodili so redno k nJemu na dom. klet Jim Je dajal primerna navodila za sestavljanje predavani. Niegovl glavni tezi sta blH: bodi odkritosrčen. govori vedno resnico. To še danes ljubosumno čuvamo Po moji oromoclji sem prišel k hlgilen-skemu zavodu v LJubljani, z nado. da mi bo dana motnost, takoj popolnoma se posvetiti higiJenski propagandi naroda, predvsem oa protlalkoholnemu pouku. Tako sem se odločil oktobra meseca za akcijo po srednjih šolah, na osnovnih šolah P3 samo tam. kjer sem imel zanesljivega abstlnent-neza učitelja. Naenkrat se Je Javilo na 6 ljubljanskih kolih skoro 1000 članov, katera sem združil v ljubljansko mestno središče. Nastala so vprašanja: Kako obdržati to mladino? Kako izkoristit! njeno trenotno navdušenost? Kako Jo v čim večji množin! vzgojit! za vztraino. sistematično delujoče delavstvo za odstranjevanje alkoholizma? Jasno m! Je bilo. da mladina v svojih profesorjih nima vedno zanesljivih voditeljev za antialkoholnl pokret — vkljub raznim tozadevnim naročilom od zgoraj. Jasno ml ie bilo da se 1000 članov težko izobrazi v kratkem času. Naltežja borba Je veljala principu zmernosti. kateri se Je s »Sveto vojsko« raznesel tudi med mladino. Posluževal sem se vseh mogočih metod — samo da strem zastarele principe. Ta cilj smo dosegli ter s tem vsaj do neke meje prišli do princlolelne enotnosti vseh jugoslovenskih strokovnih organizacij za pobi-Janie alkoholizma. Kako torei doseči Izobrazbo o alkoholnem vprašanju orl takšnem številu? V početku sem hodi! skoro na vse sestanke vsakega kola v Ljubljani. Polaga! sem posebno važnost na osebni kontakt. Povsod sem povdarjai. da Je alkoholizem socllalna bolezen — zato ie treba alkoholizem lečiti z dobro družbo, v našem slučaju z dobro protialkoholno knjigo. S tem sem želel dvignit! mladino, dad H miru. da sama misli se sama vzgajal Samota, opazovanje in opazovanle samega sebe — le prvi pogoj samo vzgoje. Mladine pa nisem vodil k samovzgoji samo indirektno temveč sem ji tudi razlagal pomen samovzgoje. In naša mladina se danes dobro zaveda vrednosti samovzgoje »in al-cohollols« Ko so kola že dobro funkcijonirala. smo delo specfJalialraH. Upelfal sem koncem januarja 1926 redne sobotne 1 do l'/»-urne kurze Iz alkoholnega vprašanja pod gostoljubno streho »Akademskega kolegija, v Llubljani. Ti kurzi so se spremenili v pravcato šolo Iz alkoholnega vprašanja. kjer na! se vzgajajo bodoči voditelji po-kreta. Zanimalo vas bo. kako vzgajam k samostojnemu mišljenju. Ravnal sem se večkrat po vzgledu voditelja nemške ab-stinentne «Jugendbeweiung». ravnatelja neke svobodne gimnazije, slavnega pedagoga Wyneken-a. Evo primer. Pred začetkom razlaganja se glasi povelje: »K molitvi vstanlte!« Nato sedem h klavirju ter odigram kakšen resen komad. Najljubši mi le HSndelnov »Largo- Isto do kurzu. Zadnje čase to lepo navado opuščam. Zakaj. povem morda ob drugi pril ki. Od početka letošnjega šolskega leta se držim Stoddardove knjige «Handbook of modem facts about alcohol«. Po tej ameriški učni knjigi pripravljam mobilno an-tlalkoholno razstavo skupaj z mladino. Ta razstava bo imela 50—M tabel, katere si lahko vsaka dijaška organizacija sama napravi. Člani, ki obiskujejo to šolo. se prostovoljno javljajo, da narišejo razlagane tabele. Po daljšem rednem obisku te šole se del obiskovalcev iavija h izpita iz alkoholnega vprašanja Dosedaj Je položilo Izpit iz viš-le-sredniešolske stoonje 10 članov. Ti imajo nalog, da Instruirajo nižJešolce ter po oar mesecih orivedeio na izpit iz nižje-srednješolske stopnje najmanj 5 članov. Člani, ki položijo izpite, dobilo tudi izprl-• čevaia. Te stopnje nameravamo še pomno-! žiti t navzgor v akademsko, navzdol v osnov-no šolsko stopnjo. Povsod nam le pred očmi cilj. da vzzciimo mladino v samostojne voditelje pokreta. a v okv!ru našega sistema in naš h principov. Mkiimnm dosegljivih točk v raznih stopnjah je: 25. 50. 100. 150. Evo par vprašanj. Kako alkohol nastane? Kaj je alkoholizem? Kako bomo rešili alkoholno vprašanje? Osnovno delovanje alkohola na naše telo? Kakšne škode povzroča alkohol jugoslovenskemn narodu? Kako bi izgledalo oo jugosiovenski prohibiciji? Pot do nje? Eksterni in Interni sistem dela? Kako delajo drugi nafodi v protialkoholni borbi? itd. Razen tega mora vsakdo znati tolmačiti tabe.e. Pri izpitu Ima vsakdo predložiti najmanj 1 tabelo. Toda nekateri so Jih predložili t>o 10! Važna je tudi Jugoslovenska antialkoholna literatura Dri Izpitu. Danes, ko že »Akademska Treznost* v LJubljani s svojimi člari aktivno pomaga pri vodstvu mladinske organizacije, korakamo krepko naprej, da te*om '/* leta prenesemo sistematično protialkohokio akcijo ca deželo Vprašujete me po naših uspehih? Uspeh ie ta. da mladina sama vodi svoj pokret Pri šolskih oredavanjih v večjem številu izbira protialkohoina temata — mnogokrat proti volji orofesoriev Isto je Dri šolskih debatah. Profesorji ta zelo pogosto celo zagovarjalo alkoholizem, uvajajoč de-fetizem Mladina, ki te v alkoholnem vprašanju verzirana v vseh smereh, zagovarja svojo aktivnost in agresivnost v tem vprašanju s tem. ktr želi videti, da se Jugo-sloveni razviielo v velik kulturen narod. Za protlalkoholnim »fanatizmom« mladine, 5e ga smem tako imenovati, pa ne tiči zgolj jugosiovenski cacijonalizsm. temveč tudi hladno račuuarstvo, s tem oiačeni egoizem. Naloga organizacije ie. da koristoe faktorje teg* egoizma izkoristi za d-užb-za narod Alkoholizem in nikotinizem v času pubertete prerano zbudi spolno razdražeios: ter spolne ekscese -'.menzno stopnjuje. času od 18.—25. eta. ko postane človek prostejši. »mamrtis*. izrabi to svobodo v vseh smereh. %' teh letih, ko ie okuženje po spolnih boleznih naičešče. rab človek naj-iačje živce najbolj iekien značaj. Alkohol v teh letih najčešče posreduje okuženje. Zato je popolna abstinenca in abstinenčna organizacija v teh letih najnujn-iša Trebile tedai organizacije, ki omogočuje avtomatičen prehod v cHtštva »Treznosti* Kaj pa naši bodoči načrti? V najkrajšem času bomo skušal; osamosvojiti žensko aecc da lo usposobimo, da Sama vodi svoj pokret To bo takrat, ko bo ta ženska deca strokovne dovolj usposobljena in bo položila predpisane izpite. Dalina naša misel ie: delovna koncentracija vse abstmentne mladine, bik) skavtske. taborniške sokoiske ali katerekoli druge. Kot organzaciia. ki se speclialno peča z alkoholizmom, želimo vsem imenovanim organizacijam vzgojiti voditelje-specijalis-e iz alkoholnega vprašanja Slovenska abstinentna mladina ima svojo centralo v ^Oblastnem središču« v Ljubljani Poleg imenovan h 2 mestnih sredi.šč so v »Oblastnem središču-, včlanjena še sresko središče v Ribnici (Herman Kmet"i ter posamezna kola v Krškem. Murski Sobot! itd Kolo Savinja« v Celju, na katero smo polagali mnogo nade in važnost!, je vsled pomanjkanja odraslega voditelja propadlo. Dr. M. Zabavna rezljanja kamen do kamena palača! 3Krol tzžagalt Vsak bi si rad kaj nahranil, jelite? Za to je treba hranilnika. Napravimo ga po tem vzorcu, toda večjega. Ko narišermo sliko na papir, izberemo deščico brez grč, prenesemo povečano risbo nanjo in jo izžagamo. Ali ste gotovi? Dobro. Zdaj izžagajmo odprtino a. Tako In zdaj — deščica! Malo deščico dvakrat veliko stranico trikrat Zbijmo ali zlepimo deščice zadaj, tako, kakor kaže pikčasta črta na risbi. Hranilnik je gotov, in če ga še poslikamo, bo lep, da si lepšega ne moremo želeti! Treba je le še, da ga čim preje napolnimo! • Pusto je, kadar zunaj ne sije solnce, ali celo, kadar bobna po oknih dež ln vam mamica ne dovoli, da bi se igrali okoii bišei Nu, slabe voije zato nikar ne bodite. Rajši prosite mamico, naj vam da škarje in nekaj belega papirja, še rajši barvastega, če ga ima. Nič se ne bojte, ni treba, da bi bil človek umetnik za to. kar vam hočem pokazati! Najprej si odrežite ta pravokoten kos papirja, ki naj bo kakih 8 cm visok in 3 cm širok; prepognite ga po sredi in napravite nanj risbo št. L Nato izre-žete obliko, ki ste io načrtali. In razgrnite izrezek: evo vam hruške! Po sliki št 2 dobite lepo jabolko. Kdor je spretnejši, si lahko sam napravi še druge obrazce; biti pa morajo. Jako mičen vzorec imate na risbi št 3. Največ veselja vam bo gotovo napravila zadnja risba. Odrežite si pra-vokotnik, ki naj bo kakih 8 cm Širok in 40 cm dolg. Ta papir zložite tolikokrat, da bodo posamezni deli kakih 5 cm široki (in 8 cm visoki). Nato prepognite še enkrat na polovico, to je na 2Vt cm, in izrežite sliko 4. Glejte pa, da ne pre-strižete zveze pri rokah in nogah! Če zdaj razgrnete papir, dobite vrsto viežrib mož. ki se držijo 23 roke. Račun Tukaj imate nova iabolka — je rekla mama in je postavila košaro na mizo. Vsega je bilo 6 otrok: 3 dečki in 3 deklice. Dečki so seveda bili bolj urni in so pograbil največ. Deklice so bile žalostne. Mati je tedaj rekla, naj da vsak deček deklicam po eno jabolko. Toda potem so imele deklice več jabolk, km dečki. Mati je vse poravnala na ta način. da so dale deklice dečkom nazaj 1 jabolko, katero so že bile razrezale na tri enake deie. Vsak deček je imel potem 2 in pol iabolka. Koliko jabolk so imele deklice in koliko jabolk je bilo prej v košari? (Deklice so imele vsaka po 3 jabolka. V košari pa je bilo 16 jabolk.) Prečitana skrivnost Ce hočete presenetiti kako družbo, napišite kako besedo n. pr. vaše ime na dlani leve roke z jajčnim beljakom. Črke se naj posušijo, ne da bi jih izbrisali. Na to napišite pred drugimi na listič papirja in z navadnim črnilom isto besedo. Seveda morajo biti črke v obeh slučajih enako velike in sploh podobne. Listič z napisano besedo pokažite vsakomur izmed navzočih, da si ga ogleda. Nato se listič sežge in pepel se zopet vsem pokaže. Po tem prih^ia svečan trenutek. Odprite levico in trčite: »Kakor vidite je moja dlan popolnoma čista. Zdaj pa bom na njo prenesel črke, ki se držijo tega sežganega pepe!a.< Primite z levico pepel, kakor da iščete v njem besedo. ki je zgorela in drgnile pepelnate konce prstov ob dlan. Pepei se bo oprijel sledov beljaka. Še malo popihajte na roko, da odleti vse. kar je odveč. Nato odprite dlan: gotovo je! Na splošno začudenje boste pokazali, da je napisana na vaši levici ista beseda, katera je stala na sežganem lističu. Račun 1 krat 9 tn 2 di 11 12 9 » 3 » 111 123 » 9 » 4 • 1111 1234 » 9 » 5 * 1111! 12345 * 9 B 6 » 111131 123456 » 9 » 7 » lllllll 1234567 » 9 » 8 » 11111111 12345678 9 » 9 » lllllllll 123456789 » 9 » a 10 » 1111111111 1 brat 8 in I dž 9 12 » 8 * 2 » 98 123 8 » 3 » 987 1234 » 8 » 4 » 9P76 12345 » 8 » 5 » 98765 123456 8 » 6 » 9K7654 1234567 » 8 » 7 » 9876543 12345678 » 8 » 8 » 98765432 123456789 » 8 > 9 > 98765432] Naloga Dve mali deklici lovita druga drugo. Neža je že naredila 20 korakov, ko je za njo stekla Ančka. Zatp pa teče Ančka bolj hitro; naredi namreč po 5 korakov, med tem ko dela Neža samo po 4. Koliko korakov naredi Ančka, da dohid Nežo? (100 korakov.) Računska naloga Trije morajo razdeliti 21 sodov vina, izmed katerih je 7 polnih. 7 napol praznih in 7 popolnoma praznih. Vsi trije deli so enaki. (Dva dobita po 3 polne sode, po 3 prazne in po 4 napol prazne. Tretji pa dobi I poln sod. I prazen in 5 napol praznih. Na ta način dobi v vik po 7 sodov .i Po zračnih višavah Letalstvo se ie rodilo kot šport, se razvilo kot vojna avijacija in ima bodočnost kot transportno sredstvo doslej nepoznanih možnosti. Med vojno ie nastala obsežna letalska industrija, ki je z mirom popolnoma izgubila odjemalce. Treba lo je bilo na itak način zaposliti; letala so se začela uporabljati za prevoz potnikov, pošte in drugega blaga Posebno ugodno pozicijo ie imela po vojni Francoska letalska industrija. Nemčiji je bila po določbah versaillskega miru skoraj popolnoma prepovedana gradnja letal. Angleška zaradi visoke valute ni prihajala v poštev in tako le producirala od 1. 1930. do 1926. Francija skoro % vseh letal na svetu. Francoska letalska industa-ia ie delala s polno paro; gradila je po izkušnjah vojnega zrakoplovstva, ker ni bilo časa, da bi se prilagodila novim razmeram in nalogam, ki so jih zadajala konstruktorjem letala za transportno službo. Transportna avijacija zahteva, da se rešuo povsem novi tehniški in zlasti aerodinamični problemi, ki jih seveda ni mogoče zmagati od danes do jutri. Rekordi, ki so nastaa zadnja leta. predstavljajo res sijajne uspehe, toda nikakor ne gre. da bi na njihovi podlagi presojali zmožnosti transportnega zrakoplovstva v bodočnosti. Največja hitrost, ki so jo do danes dosegli, je 448 km na uro, največja višina 12.442 m. najdlje je letelo letalo 45 ur brez prestanka in najdaljša proga, ki so lo zmagali v enem poletu, je 5450 kjn. Zanimivo ie, da se je višina v 17 letih zvišala od 475 m na 12.442 m, torej za več ko 12.000 m. Hitrost, ki io dosežejo letala, je narastla od 75 na 448 km na uro in trajanje poleta od 4 ur na skoro dva dni in dve noči. Razdalja, ki io je letalo preletelo brez pristanka. ie bila pred 17 leti .proga iz Pariza v Calais. danes pa sega ta razdalja od Pariza do indijske meje. Ti čisti rekordi predstavljajo viške, ki so jih dosegli v tej ali oni smeri, skrajno mejo favorizirano po izrednih prilikah, ki pa so daleč oddaljene od zahtev, katere imamo do zračnega prometa v vsakdanjem življenju. Toda Hudem so navadno le rekordi na umu: brez pomislekov jih skušajo prenesti tudi na povprečne rezultate: čudijo se, če zvedo, da more leteti transportni avijon kvečjemu 180 km na uro. Kie ostane 448 km na uro in 12.442 metrov višine, kadar je cb izvrstnih pogo; jih preleteti večjo razdaljo s tovorom, naj pokaže sledeči primer. Najboljši avijon, ki hoče nesti s seboj bencina za 100 km dolgo progo, napravi na uro kvečjemu še 218 km. Če mora nositi na isti razdalji še 1000 kg tovora, tedaj pade njegova hitrost že na 160 km. Če je letalo zgrajeno n. pr. le za višinske polete in se dviga le z najpotrebnejšim bencinom in le enim pilotom, tedaj doseže 12.442 m višine. S 1000 kg tovora pride le to 7450 m in z 5000 kg tovora doseže samo 3580 m. Pa tudi ti rezultati so zgolj rekordne številke, ki se le časih posrečijo. dočim je v povprečnih razmerah računati z še manjšimi vrednostmi. Kajti letala, ki naj pobijajo reljorde, so zgrajena nalašč za to. Transportno letalo pa mora napraviti kompromis, zgraditi ga treba tako. da v srednjih merah vključuje vse lastnosti- specijalnih aparatov, in kakor znano. se pri kompromisu povprečna zmožnost vedno zmanjša. Kot tip transportnega letala vzamemo navadno aparat z motorjem za 500 Koniskih sil To letalo bo prevažalo 6 potnikov s prtljago vred in še 100 kg tovora. Vzeti pa mora s seboj 500 kg bencina in olja za motor, če hoče leteti vsaj 4 ure. Pilot iii spremljevalec ga obtežita za 160 kg, potniki s prtljago vred za 540 kg. in še 100 kg bremena da skupaj 1300 kg koristne teže; skupaj z lastno težo letala pa Je treba vzdigniti 3000 kg. Kakor kažejo izkuš-nie. bo preletelo to letalo največ 600 km dolgo pot s povprečno hitrostjo 150 km na uro. Če bi pa hotelo leteti 1000 km daleč, hi moglo vzeti s seboj samo še 3 potnika in za 1200 do 1300 km dolgo progo bi dvignilo samo še pilota ln potrebni bencin. Ce gre za kak rekord, tedaj se sme letalo mnogo bolj obremeniti Treba pa mu Je v tem p-itneru ogromnega letališča, zakaj letalo se bo dvignilo !e s težavo in bo potrebovalo dolgega zaleta. Ako mora tako letalo ne-radovolino pristati, ie treba da v nekaj sekundah izprazni vse rezervoarje bencina, _ ker bi šlo sicer pri pristajanju na kakem manjšam ravnem prostoru vse na kose. Kakor vidimo. so rekordi združeni z ogromnim rizikom ki se ga Je treba v zračnem prometu na vsak način ogniti. Kljub današnji nepopolnosti. ki se Izraža v zgornjem primeru, pa avijon čedalje bolj zmaguje kot promet-m sredstvo in kmalu bomo rWi zr?*ne proge, ki bodo vezale vse kontinente. Naj- brže dobimo že letos velike mednarodne proge n. pr. London—Pariz—Kairo preko Sirije v Indijo; podaljšala se bo proga Pariz—Berlin—Moskva do Pekinga, od koder bodo spajala japonska letala kitajsko pre-stolico z Japonskim glavnim mestom Toki-jem. Letalska služba, ki že delj ko tri leta brezhibno deluje podnevi in ponoči med Newyorkom in San Franciscom, se bo v najkrajšem času raztegnila tudi nad Evropo. Letala bodo plula iz Nemčije preko Anglije, Islandije. Gronlandije in Nove zemlje v Združene države. Ostane Ie še premostitev velikega Tihega oceana, ki se bo naj-delj upiral letalom. Zračno zvezo med Azijo in Ameriko bo jako težko realizirati; še najboljša se bo izkazala pot preko polarnih krajev, ki jih Američani zadnje čase izčrpno proučujejo, v koliko bi bili ugodni zračni zvezi med Azijo in Ameriko. Skoro bo razpeta preko vsega sveta prva mreža zračnih proz. ki bodo prevažale blago in potnike s hitrostjo, o kateri se nam danes komaj sanja. izvodov, — tedaj med velikimi trgovskimi in industrijskimi centri. Dragi tovori so in ostanejo domena zračnega prometa. Pred vsem prihajajo v poštev blagovni vzorci, draguljarija, kozmetični in modni predmeti, kjer transport z ozirom na vrednost ni mogoč. Zračni potniki pa se bodo rekrutirall iz ljudi, ki jim Je čas dražji od visoke cene voznega listka na avijonih. Letalo ie rentabilno le tedaj, če mu gre pot v ravni črti iz kraja v krai, in če leti brez pristanka po dnevi in ponoči, zakaj le v teh okoliščinah res prehiteva brze železniške proge in uveljavlja vso svojo hitrost. Danes živi zračni promet še povsod od državnih subvencij in zračni potnik se kruto vara, če misli, da -si kupi z voznim listkom res cel sedc-ž. Nevidno sedi poleg njega skromni davkoplačevalec z dežele, nad katero plove: on je tisti, ki je doplačal manjkajočo četrtino resnične cene sedeža na transportnem letalu. Sicer ni nerentabilen samo zračni promet, tudi nekatera druga prometna sredstva, ki jih vzdržuje le Hidroavion Dornier »Superwal« za prevažanje potnikov. (Letalo je popolnoma iz jekla in duraluminija in ima motorje xsl 1400 k« si) potreba po hitrosti, se ne vzdržujejo iz lastnih dohodkov, ampak so prav tako navezana na subvencije. Letalo pa ie vendar najdražje med njimi. Vsaka tona tovora, ki se prevaža po zraku, stane na km približno 30 do 100 dinarjev in še to le tedaj, če je letalo popolnoma obteženo. Navadno pa prevažajo letala komaj polovico, kvečjemu dve tretjini tega, kar bi res mogla, in tedaj doseže prevoznlna 50 do 200 dinarjev za tono in km. Iz tega se lasno razvidi potrebnost državnih subvencij, čeprav so te glavna cokla, ki ovira zračni promet v njegovem razvoju. Za njegov napredek je nujno potrebno, da se bo mogel vzdrževati z lastnimi dohodki, kar se bo dalo doseči Ie tedaj, če bodo opravljala letala tiko službo in tako, da bo potnik izprevidel, da Je visoka prevoznina upravičena in se mu drugod izplača. Zahtevam po vzdrževanju iz Sedanje stanje zračnega prometa Vloga, ki jo igrajo transportna letala, danes res ni večja od pomena, ki ga ima na pr. ljubljanski tramvaj v celotnem prometu Jugoslavije. Toda že skromni začetki so pokazali toliko dobrin in prednosti zračnega prometa, da ga nobena konkurenca ne bo mogla več ubiti. Že letos n. pr. Je mogoče, da sedež v Moskvi v sredo zjutraj v letalo in se že v nedeljo vkrcaš v Dakariu v vzhodni Afriki na parnik za Južno Ameriko. V 4 dneh napravi zračni potnik progo, za katero bi potreboval z vlakom in parni-kom skoraj pol meseca. Prošlo leto so transportna letala preletela v celoti več ko 20 milijonov km. kar bi bilo enako trikratni obkrožitvj zemlje, vsaka dva dni Sigurnost Y Ljubljani zgrajen lahki avion tipa Bloudek XI. z motorjem za 145 konjskih sil. zračnega prometa je bila v pretečenem letu 97 do 100% poleti in v vsem letu povprečno 92 do 95%. Še boljši dokaz realnosti zračnega prometa Je dejstvo, da je na 20 milllonov km proge padlo le 20 žrtev, kar Je tako malenkosten madež na transportnem zrakoplovstvu. da ga niti pod najskrupulozneišim mikroskopom ni moči obsoditi Eno samo pristanišče. Bourgot pri Parizu, je odpremilo v pretečenem letu 30.000 potnikov ter 1,500.000 ke blaga v vrednost? skoraj pol milijarde dinarjev. V lastnih dohodkov se moderna letala približujejo z dveh strani, in sice,r tako hitro in sigurno, da bomo imeli v 10 "do 15 letih zračni promet, ki bo vsaj toliko ekonomičen, kakor so danes velike prekomorske proge s parniki. Tehnika gradnje letal neverjetno hitro napreduje. Danes se za gradnjo uporablja drugačen materijal, letalom se dajejo primernejše oblike, motorji se grade lažji in bolj ekonomični glede na porabo bencina in olia. Vsaki toni. ki jo letalo prevaža, se pridružuje tudi neka nekorist- Letalo, ki so ga zgradili Francozi za osebni promet preko oceana in ima 39 m razpetine. S polnim tovorom tehta 18.000 kg, ženejo ga 4 motorji po 420 konjskih sil enem tednu je preletelo Rokavski preliv 1539 potnikov, med njimi tudi historični letalec Bleriot. ki mu ie pred 18 leti prvemu uspela ta »težka pot». Transportno letalo prodira danes le z enim orožjem, to ie s hitrostjo. Obnese se le tam kjer pride njegova hitrost res do veljave, tedaj na dolgih progah, posebno še, čegredo preko morja, kajti hitrost par-ii i kov je Jake omejena ln se brez velikega zvišanja prevoznin ne bo dala nikdar povečati. Pogoj pa niso le dolge proge, zakaj promet po zraku le silno drag in bo ostal drag, kljub velikim tehniškim napredkom, ki se obetajo. Treba Je tudi, da plove trans-nortno letalo s polnim tovorom, to se pravi. tam, koder je premet res živahen: med pokrajinami Jako različnega gospodarskega ?načaia. ki imnio veliko potrebo nn medsebojni izmenjavi dragih industrij škili pro- na teža letala samega, in baš v tem pogledu so letala že toliko napredovala, da dvignejo danes pri isti lastni teži povprečno dvakrat toliko bremena kot letala predvojne konstrukcije. 2e v tem primeru se že zrcali ogromen napredek, ki pa nikakor še ni omejen. Čeprav grade današnja letala čedalje doslednejše iz kovin, so vendar neprimerno lažja od starejših z lesenim ogrodjem. Druga pol ki vodi do ekonomičnega zračnega prometa, je zmanjšanje porabe bencina za motorje, ki predstavlja v začetku poleta ogromno nekoristno težo, ki tem večja, čim daljša le proga, ki Jo ima letalo pred seboj. Tudi v tem pogledu se je že ogromno doseglo in v doglednem času bodo gradili letala, ki bodo prevažala tono tovora za okroglo 20 Din na km na neprekinjenih orosrah od 1500 do 2000 km pnnnčl in podnevi ter bodo vzdržala več tisoč ur poleta, preden jih' bo treba zavreči. Ako bodo letala zasedena povprečno vsaj do dveh tretjin, bo stal vozni listek n. pr. iz Pariza v Buenos Aires nekako 36.000 Din. Gotovo se bo mnogo potnikov odločilo za zračno progo, ki jih bo spravila na cilj v 6 dneh, dočim bi potrebovali s parnikom najmanj 18 dni in plačali 20 do 30.000 Din. To so računi najbližje bodočnosti, ki bodo čez čas postali še ugodnejši. Kar se tiče udobnosti zračnega prometa, je treba ugotoviti. da že v današnjih transportnih letalih potuješ 8 do 10 ur vzdržema brez najmanjše utrujenosti. Na mnogih progah pa zdai uv?'ain letala s pp«tp,'ami in bo potovanje ž njimi pravi užitek. Najgrozneiše nesreče pa zakrivi na letalu ogenj: temu Je kriv lahkovnetljivi bencin. Ponovno so ga že skušali zamenjati s petrolejem, ki v tem oziru ni tako kočljiv. Toda petrolej deiuje dobro le v Dieselovih motorjih, ki so pa pri istem učinku povprečno 20-krat težji od letalskih. Iskra užigalnega magneta, vroči plini iz motorja ali aparati za brezžično telegrafijo omajejo bencinove hlapove in požar je tu. Najuspešnejše sredstvo proti ogniu na letalih je v tem. da ognju odvzamemo gorivo. V tem pogledu so že dosegi toliko, da so požari v zračnem prometu postali že prav redki, lo v izrednih primerih, kadar kaki hudi sunki povzročijo resnejše poškodbe motor- Letalo tipj ki jih izdelujejo v domači t\ Varnost zračnega prometa To vprašanje je pri letalih ona kočljiva točka, okoli katere konservativci in navadno vsi nepoučeni ljudje največ majejo z glavami. Ker obravnavajo vsako letalsko nesTečo kot senzacijo, o kateri se dolgovezno piše in razpravlja, dobivalo ljudje počasi fiksno idejo, da sta letalo in smrt dva nerazdružljiva pojma, da je letalstvo najnevarnejše akrobatstvo, in da oni. ki se vozijo po zraku, ne morejo biti čisto zdrave pameti. Žal da je to prepričanje kljub popolni neutemeljenosti pognalo v ljudstvu globoke korenine in ga ne bo mogoče tako kmalu odpraviti Treba je ugotoviti, da gre 99% vseh letalskih nesreč na rovaš vojnega in športnega letalstva, kar je popolnoma razumljivo In utemeljeno v stvari sami. Taim se pilotje uče in noben pouk ne gre gladko to brez rizika, najmanj pa letalski. Tam gre za akrobatstva Ln za polete, ki nimajo ničesar s ličnega s transportnim zra-koplovstvom, kamor pridejo le najboljši in naj bolj. izvežbanl piloti z dolgoletno prakso, kjer letajo samo preizkušena, trdna letala in se vrte vsi obleti v enostavnih in preizkušeno varnih oblikah »Brandenburg« rnici »Ikarus« v Novem Sadu. ja, n. pr. da poči kaka cev. se še razširi ta strahoviti element. Toda to se zgodi navadno le še pri vojaških in športnih letalih. kjer ne gledajo toliko na vse mogoče varnostne odredbe, dočim na potniških letalih ognja skoro ne poznaimo več. Tudi ako motor v zraku odpove, še z, daieka ni misliti, da Je s tem že vsega konec. Pilot nagne letalo narahlo naprej in drči brez motorja še doberšen kos proge dalje. Iz višine 2000 m. v kateri običajno plovejo potniška letala, leti avijon lahko še kakih 20 km dalje in v tem okrožju se že najde primerna ravnina, kjer lahko pristane. Če zna oilot dobro izkoristita nasprotni veter, se lahko drži v zraku še mnogo delj, kar le posebno važno v hribovitih pokrajinah, kjer so za pristajanje potrebne ravnine boli redke, Tudi veter, posebno če piha enakomerno in ni premočan, nikakor nI nevaren letalu. Nevihte in lokalni vrtinci pa nastopajo tako redko, da z njimi v splošnem nI računati Sicer oa meteorološke postaje pravočasno obveste letalo o takih nenavadnih atmosferskih pojavih ta vožnja se lahko odgodl aH vsaj pravočasno prekine Ko Je letaVi enkrat v zraku, se mu ni bati nesreče, dokler ie pilot na svojem me- Projekt ogromnega aviona za potniški promet med Evropo in Ameriko Statistika priča, da izvira polovica vseh letalskih nesreč iz pogrešk pilotov, šestin-ka iz vremenskih neprilik in tretjina iz napak v gradbenem materijalu. V zadnji skupini pa povzroči 80% vseh nesreč napaka motorja. Pilotaža je najtežja pri vzletu in pri pristajanju in se tedaj zgodi največ nesreč. Največ moteni prometa in neprostovoljnih pristajanj povzroči gonilni motor. Motorji letal so strahovito obremenjeni in se silno hitro obrabijo. Treba Je pomisliti, da tehtajo sodobni letalski motorji le še okrog pol kg za vsako konjsko silo. Vendar pa vzdrže sedanji motorji že 100 do 300 ur brez popravila, med tem ko so delovali starejši motorji k večjemu 40 do 50 ur. stu. Jako nevarna pa Je lahko Izguba hitrosti, ki jo more povzročiti nepreviden pilot. Letalo mora namreč imeti vedno neko najmanjšo hitrost, pri kateri Je vzgon dovoli velik, da drži njegovo težo. in pri kateri se krmilje še pokori piiotovl volji. Recimo pa, da ima letalo za seboj močan veter; njegova hitrost bo tedaj neprimerno večja, pilotu drče tla — posebno v bližini zemlje — prehitro pod očmi in nehote bo hitTost za-vrL Letalo pride pod najmanjšo dovoljeno hitrost. Izgubi stabilnost ln po njem Je. Zato letalo nikoli ne sme oristatl z vetrom. ampak vedno proti njemu. Nesreče zaradi izgube hitrosti so pogoste tudi pri vzletu. Letalo drči najprej po tleh, in ko doseže dovolj veliko hitrost, ga pilot dvig. Padalo — rešilni čoln — v zrač- j >em prometu j Notranjščina dveh letal za osebni promet Na nočnih progah vosijo letala s posteljami. Letalo tipa »Junker« katere največ uporabljajo Nemci ne svojih zračnih progah ne. Večkrat oa napravi to prekmalu. posebno kadar ie !eta!o preobteženo in se mu zdi. da ie vzel re dovoli velik zalet Letalo se sicer res za trenutek dvigne, toda hitrost ie še premajhna in vsled nestabilnosti pade l močnim sunkom nazaj oa zemljo. Idealno bi bilo, če bi se letala mogla vzdigniti brez vzleta kar naravnost od taL Do danes pa se ta način vzleta še ni praktično obnesel. Zadnje čase vzbuja sicer veliko pozornost izum direktnega dviga, ki ga ie rešil s svojim letalom Španec La Cierva Njegova izvedba pa žal ni dovolj robustna za velike avijone. Sicer pa so moderna transportna letala opremljena x mnogimi aparati, ki obveščajo pilota o njegovem pravem položaju v zraku in napačne gibe s krmili em sproti popravljajo, tako da so nesreče zaradi izgube hitrosti sedaj že skoraj nemogoče Pilotova služba pa je v zraku tudi silno naporna. Zato skušajo konstrukterji nadomestiti njegovo glavo in roke z avtomatično delujočimi pripravami, ki izkoriščajo nepravilne pritiske zraka, pojavljajoče se na nosilkah tedaj, če pride letalo iz ravnotežja. Ti zračni pritiski sprožijo posebne deleje. ki potom elektromotorjev zasučejo krmilje tako, da pride letalo zopet v pravo lego. V novejšem času se ie posebno dobro obnesel avtomatični pilot, delujoč na principu nihala, ki visi vedno navpično navzdol Ce se letalo nagne. zavzame nihalo napram njemu drugačno lego ter se dotakne primerno razporejenih električnih kontaktov, ki p6-tom elektromotorjev spravijo krmilje in z njim letalo spet v ravnotežje. Zadnji sistem se je praktično že prav dobro obnese! in tehta za večtonsko letalo le kakih 50 kg ter napravi poiet absolutno varen Če pa se kljub vsem opisanim varnostnim pripravam vendar še zgodi v zraku kaka nesreča. da morajo pomiki letalo zapustiti, tedaj stopi v akcijo ')os'edrje varnostno sredstvo — padalo, ki potnika z zmerno hitrostjo 4 do 5 m rahlo postavi na trdna tla. Mirno lahko rečemo da ie že danes za varnost zračnega pomika tako izdatno poskrbljeno. da ne bomo več mn-cgo čuli o nesrečah, v bodočnost: pa bo postalo letalo vobče eno najvarnejših prometnih sredstev Orijentacija v zraku Velikega pomena za redno fuakcijonira-nje zračnega prometa je meteorološka služba, Ki ie v vseh civiliziranih zemljah že tako visoko razvita, da lahko dovolj časa naprej določi kakšno vreme bo med poletom. V jasnih dnevih je orijentacija v zraku prava igrača. Pilot leti od kraja kraja in ga zasleduje na zemljevidu, kjer ima včrtano progo Ce progo pozna, niti zemljevidu ne potrebuje več. Kadar je oblačno, določi -,-,-ojo lego s pomočjo kompasa, vpo-štcvaje hitrost Ln smer. v kateri leti Težje ie. kadar piha močan stranski veter, ki letalo iahko zanese. Sice* se o hitrosti in smeri vetra pilot natančno prepriča, preden vzleti, vendar pa potrebuje v tem primeru še posebnih instrumentov, da more sproti ugotavljati in popravljati pot. za kolikor ga je veter zanesel iz prave smeri. Treba mu je le aa opazi za kratek čas kako nepremakljivo točko na zemlji: zadošča vrh kakega hriba, na morju bela pena na valu. da se prepriča, koliko ga veter zanaša. Aparati ki mu služijo v to, so j ako popolni in je pilot, ki se je po njih ravnal, zašel na 400 km dolgi prog: nad puščavo le za 5 km. V veliki višini nad oblaki uporablja pilot za določitev svoje pozicije astronomično metodo. Najbolj neprijetna le megla, ko se pilot ne more ravnati -ne i>o zemlji ne po nebu. V tem primeru je navezan na brezžično telegratijo, ki igra v zračnem prometu vobče eno najvažnejših vlog, ker je edina uporabna zveza letala z ostalim svetom. Na letalu je prejemni aparat z okvirno anteno, katera ima lastnost da sprejema brezžične znake najmočneje takrat, kadar je oicvir obrnjen natančno proti oddajni postaji. Pilot sprejme hitro zaporedoma dve znani oddajni postaji in iz različnih smeri okvirja hitro določi točko, kier je v tistem trenutku. Letala pa so opremljena tudi z oddajnimi postaiami in če se pilot ne more zanesti na podatke okvirne antene, ki ie včasi podvržena znatnim nepravilnostim, tedaj brzojavi sam na zemljo. Dve postaji tam spodaj mu vsaka zase javita smer, iz katere sta ga čuli, in na podlagi teh podatkov ugotovi pilot po-dcbno kakor preje svojo lego. Na zadnji način so se med vojno dobro oriJentiraH nemški zeppelini. Brezžična telegrafija tudi pomaga pilotu ugotoviti, kako visoko nad zemljo leti. Še natančneje pa zre to akustičnim potem, če pilot upošteva odboj zvočnih valov na zemlji. Iz časa. ki preide od trenutka, ko je zvok zapustil letalo, do trenutka, ko se začuje njegov odmev, se dž do malenkosti natanko ugotoviti višina nad zemljo. Ta način pa je šele v poskusnem štadfju. vendar pa lasno kaže pot do brezhibno delujoče orii-entacije v zračnem prometu. Nočni poleti Kadar se prav nič ne vidi, tedaj se ustavijo celo parniki na morju; še manj moremo zahtevati, da bi takrat plula letala. Nočni poleti pa so vendar za racijonalni zračni promet tolike važnosti, da se lih oi mogoče ogniti. Ne gre. da bi na dolgi progi ietalo plulo le podnevi in bi ga ponoči ekspresni vlaki dohiteli ali celo prehiteli. Letalo mora biti v zraku podnevi te ponoči neprestano, kajti le tedaj pride njegova hitrost do veljave. Zato se nočne proge čedalje bolj uveljavljajo in promet na njih le bil doslej prav tako varen, kakor na dnevnih progah. Vse minulo leto so opravljala službo med Berlinom in Kotrigsber-gorn nočna letala brezhibno dan za dnem; niti ema nesreča se nI zgodila. Med Parizom in Londonom ter Parizom in Bukarešto plovejo potniška letala tudi ponoči s popolno sigurnostjo. V Ameriki posluje zračna pošta že delj ko 3 leta nepretrgano noč in dan. Letala plovejo od svetilnika do svetilnika, se križalo nekje nad Mississipi-Jem, ne da bi se videla, in v 32 urah prelete ogromno razdaljo 4310 km. Nekaj dni za njimi šele prilezejo vlaki. Na vsakih 40 km 'stoii svetilnik z močno acetiiensko hičjo in letališča so razsvetljena z mogočnimi reflektorji. Na Sondonskem letališču je postavljena velika piramida, ki žari v kričeči rdeči svetlobi, hangarji tn druga poslopja so označena z rdečimi svetnika mi in velika, močno razsvetljena puščica kaže. v kateri smeri mora letalo pristati. Pilot spusti zeleno raketo: z letališča mu odgovori cel sistem pisanih lučk. ki mu dovoljujejo. da sme pristati. Takoj nato raz-svitlijo veliki žarometi 400 do 600 m dolg pas letaiišča. kamor se letalo vsede. Ako mora letalo ponoči pristali izveš letališča, spusti pilot svetlobno raketo, ki več minut jasno razsvetljuje okolico. Spredaj pod nosilkami so pritrjeni močni žarometi, ki razsvetljujejo teren, na katerem pristane. Zračni promet v naši državi Letalstvo je pri nas šele v povojih. Razen vojne avijatike nimamo niti športnega niti trgovskega letalstva. V zadnjem času pa so se pojavile tudi pri nas sile. ki obetajo. da bodo razgibale našo konservativno fa zaspano atmosfero. Jasno ie. da država sama tudi ne more kar preko noči ustvariti močnega zrako- veda s sodelovanjem vse ljubljanske oblasti) moderen aerodrom, da ne ostanemo zakotno provtadialno mesto, odrezani od sveta kakor zaplankaae vasi. ks se za časa gradnje železnic niso pobrigale, da bi dobile postajo. Ljubljanski aeroklub si le zadal kot eno glavnih nalog, da izdela podrobne načrte ln proračune za letališče pri LJubljani ter Jih predloži merodajnitn činiteliem v odobritev ia izvedbo Delo. ki bo potlej še ostalo, zahteva le nekaj dobre volje in žrtev s strani odgovornih faktorjev, in če store ti v danem trenutku svojo dolžnost, smemo upati, da dobi kmalu tudi Ljubljana zvezo z mednarodnim zračnim prometom. Transportno letališče Tempelhof pri Berlinu kjer pristane in vzleti dnevno nad 30 velikih potniških in poStnih Iet«L Trgovska avijatika v Nemčiji plovstva. ker imamo drugih oujnejših potreb v preobilici. V drugih državah ie zračni promet v veliki meri plod privatne inicijative Isto pot bomo morali ubrati tudi pri nas Prvi začetki so že tu. Po vsej državi se ustanavljajo aeroklubi. ki nai širijo med našim narodom zrn i sel za zrako-plovstvo in razbremene državo pri urejanju domače avijatike. Ustanovljena ie že tudi družba za zračni promet, ki ie popolnoma narodnega značaja in temelji Izključno le na domačem kapitalu. Družba je sklenila z našo državo pogodbo po kateri dobi za vsak km pre-letene proge 26 Din državne subvencije. Družba ie vezana po pogodbi, da postavi v promet prvo letalo najkasneie do 1 julija letos Prva proga, ki io bo družba organizirala. bo spajala Zagreb z Beogradom. Letala bodo nabavili na Francoskem, ne moreio na se še odln^ti, ali naj bodo letala na enega ali na več motorjev Z vidika večje sigurnosti so bolj na mestu več-motorna letala, zakaj če odpove en motor, lahko letalo v gotovih primerih vožnio nadaljuje Vendar pa bi za naše kraje zadoščala enomotorna letala, vsai na progi Beograd—Zagreb, kjer ietalo lahko povsod brez težave pristane, če motor odpove Letala bodo imela prostora za do 8 potnikov. Večii tipi se ne obnesejo, zakaj, kakor smo že omenili, le pogoj za ekonomičen zračni promet, da so letala vedno popolnoma zasedena kar se pa pri večlih tipih le redko primeri. Po pogodbi ne smejo biti prevoznine za več ko 15% višje od cen za l. razred brzovlakov. Zdi se pa. da bodo kljub temu pretirano visoke. Pri nas Je namreč dandanašnji malo ljudi ki bi se vozili v prvem razredu brzovlakov. še manj Pa bo takih ki bi se iz gole potrebe odločili za še dražjo zračno pot. Ce nočemo, da bi postal naš zračni promet .luzoren. je treba reducirati cene na ono višino, ki se bo dala zagovarjati vsaj s hitrostlo letal. Voznina na avijonu ne bi smela presegati dvojne cene voznega listka III. razreda brzovlakov. Le v tem primeru se bo pameten potnik odločil za letalo, ki ga kljub dvomi ceni za polovico preje pripelje na cilj Da-lie bi bilo pripomniti da taka slepa proga, kakor je Zagreb—Beograd niti za začetek ne zadošča Potrebovali bi vsaj ene glavne zračne prometne ži'e od Llubljane do BitolJa zakai tako bi mnogo preie dobili zvezo z ostalim mednarodnim zračnim omrežjem obenem pa trdno hrbtenico, h kateri bi se priključile ostale proge, ki Jih bo polagoma po potrebi, kazalo ustanoviti. Čudno Je tudi da družba za zračni promet ni uvaževala Ljubljane in lo je v svojem projektu odložila za poznejše čase lo Šele lani se Je nemška avijatika oprostila vseh omejitev, ki iib le nalagala mirovna pogodba. Dotlei so smeh graditi v Nemčiji le manjše tipe letal, ki so morali ustrezati gotovim predpisom velesil, češ da jih ni moči preurediti v vojaška letala. Nemška zrakoplovna industrija, ki se ie med vojsko razvila do velike popolnosti, je ostala brez odjemalcev. Nemčija pa si je mala pomagati. Treba ii ie bilo le zapreti svoje mej? prehodu inozemskih letal in čakati. Čakala ie sicer precej dolgo, toda čakali so tudi Francozi m Angleži, in končno je zmagala V kra'ki dobi ie zgradila tako gosto mrežo zračnih prog, da se z njo ne more primerjati nobena druga država na svetu. Lahko računamo, da prelete nemška transportna letala vsak dan najmanj 34.000 km in to v najbolj neugodnem primeru, če računamo, da nreleti letalo le enkrat na dan vsako progo v obeh smereh. V lanskem letu so absolvirala nemška transportna letala nad 4 milijone in prepeljala 145.000 oseb. kar le enako skoro eni petini celotnega zračnega prometa na svetu. Za letos računajo. da bodo dosegli najmanj 6—7 milijonov km V nemSkem zračnem prometu pa najdemo tudi čudne neskladnosti. V nobeni državi na svetu ni razmerje mednarodnih zračnih prog proti lokalnemu zračnemu omrežlu tako neugodno kakor v Nemčiji. Vse večie mednarodne zračne proge, ki spajajo zapadno Evropo z vzhodno ta ki gredo največ preko nemškega teritorija, vzdržujejo in upravljajo še inozemske jračno-prometne družbe. V nobeni državi niso etape ki jih absolvira letalo v enem poletu, talko kratke kakor v Nemčiji. In baš to. da se mora letak) po razmeroma kratkem poletn spet ustaviti in nato znova vzleteti. silno podražuje zračni promet v NemŠli Povprečna hitrost ki jo doseže letalo na daljši progi, se s tem zmanjša; baš povprečna hitrost na Je glavni temelj ekonomije zračnega prometa. Letalo se kot transportno sredstvo obnese le tedaj, če Je proga daljša od 200 do 600 km. v nasprotnem slučaiu pa ne more konkurirati z železnico To so z vidika ekonomije sila neugodni pojavi v nemškem zračnem prometu in čudno se zdi da se je mogel vzlic temu razviti do tolikšne višine. Razumljivo nam bo to le tedaj, če pomislimo, da žrtvujejo Nemci vsa denarna sredstva ki iih more žrtvovati 70 milijonski narod svojemu ob-oroievaniu v zraku in na vodi. Izključno le za dvilno t j. športno in trgovsko avi- Glavne mednarodne zra čne proge v Evropi Na debelo izvlečenih črtah se vrB reden promet že od lanskega leta; na črtkanih M otvori promet letos; dvojno izv le čene p« so šele projektirane. še tedaj samo v tofflco. da se ne bi čutila zapostavljene za ostalimi mesti v državi. To le prehuda kratkovidnost; že pogled na zemljevid nam zadošča, da se uverimo. da k Ljubljana po svoji ugodni legi že naprej določena za važno kriSšče mednarodnih zračnih prog z zapada na Balkan in s severovzhoda proti Italiji. LJubljana bo postala brez dvoma važen člen. v katerem se bodo spajale mednarodne proge z našim zračnim omrežjem. Gotovo je. da sami nosimo glavno krivdo če nas ne upoštevajo. Svojo malomarnost do zračnega prometa smo že enkrat pokazali in neoprostlliv greh bi bil. če bi molčali tudi sedaj, ko gre za domačo stvar, pri kateri Imamo tudi ml še nekaj besed«. Gotovo ne bomo dobili zračnih prog brez žrtev. Toda v primeri s koristmi, ki bi nam iih prinesle ugodne zračne zveze z domačimi in inozemskimi središči, bi bile žrtve malenkostne. Treba bi bilo. da zgradi Ljubljana (se- laciko. V državnem proračunu so ustanovljeni za transportno avijatiko izredno visoki krediti, ki se pa vsako leto še prekoračijo. Tako Je n. pr. budžet za leto 1926. določal za avijatiko 336 milijonov dinarjev subvencij. Budžet pa je bil prekoračen za 224 milijonov dinarjev. To so pa le državne dajatve. Poleg tega žrtvujejo ogromne vsote še posamezne občine ter industrijske korporacije. Dalje žrtvujejo velike zneske tudi posamezna mesta. Id tudi v veliki meri na lastne stroške grade obsežna letališča in še v drugih ozirih pospešujejo lokalni zračni promet. Pomislimo samo. da je lani 30 nemških mest žrtvovalo 183 milijonov dinarjev za razHčne nove proge. V Franciji nI dobila take vsote v minulem letu vsa trgovska avfladka. Mreža zračnih prog v NemSJI le ako gosta, da se na nekaterih krailh posamezne proge prekrivajo, da na posamezna letaiišča skoro istočasno prihajata ali odhajata Po dva aK Se več avijonov v isti smeri. Veliko vlogo v forsi-raniu zračnega prometa igra tudi zagrizeni nemški lokalni patriotizem, zakrknjena ri-valiteta med posameznimi velikim: mesti in predvsem konkurenca z Berlinom. Ne bi se čudili če podpišejo Dusseklorf. Essen. Bochum in Crefeld 16^00.000 dinarjev kapitala porubrske zračne prometne družbe; če žrtvuje K51n 33.000.000 Din za zgradbo aerodroma toda da srednja mesta kakor G6rKtz ali Kohlberg ki so manjša od LJubljane, prispevajo 1.400.000 oziroma 24)00.000 Din za nakup primernega letališča, to nas mora trveriti da se skriva za golo potrebo še nekaj več Lipsko je podpisalo za eno samo zračno progo 51,600.000 Din. Berlin sam 35 milijonov na račun celotnega kapitala 56 milijonov dinarjev ki ga potrebuje zračnoprometna družba za zgradbo glavnega letališča v Tempelhofn pri Berlinu. Eiio najživahnejših letališč na svetu vobče Je v Kčlnu. V eni uri ne prileti in ne odleti tam nič manj kot 7 velikih mednarodnih avijonov. Od 13. do 15 ure jih je v zraku kar pet namah: in kar Je najbolj čudno, vsi odlete odn. pri let« popolnoma zasedeni. Res ie da ima Koln Izredno ugodno lego glede na mednarodni promet, toda brez velikanskih žrtev mestne uprave in velikih industrijskih korporacij bi bil tak zračni promet kakor za tam opažaš, nemogoč. Celo mesto Halle v bližini Lip-skega ima skoro tako velik promet kakor Berlin, dasi ie razmeroma majhno ta v gospodarskem pogledu ne igra niti približno tako važne vloge kakor sosednje mesto Lipsko Toda propaganda in favoriziranje s strani države ta posameznih dežel rodi skoro prav tako veHke sadove kakor resnična potreba Kdo se prav za prav vozi po gostem zračnem omrežju? Ce pogleda- mo vpisan? knjigo ca letališčih, najdemo na prvem mestu zdravnike, profesorje, operne pevke študente, zaijub.jene parčke in mženierje. Čudno se zdi, kako si zakotni meščan iz Halleja umisli. da mesto v brzo-vlak sede v letalo, da ga ponese v bližnje Lipsko Toda — je pač atmosfera taka. Dan za dnem vidi velika orjaška letala, kako letajo nad njim v vseh smereh, in ne toliko iz potrebe kakor iz radovednosti poseže po trikrat dražjem voznem listku. Majhna mesteca na Saksonskem in na Pruskem kamor pripelje vsak dan mogoče par osebnih vlakov ta še kak brzi vmes, kupijo kje v okolici velik prostor, in če zmanjka sredstev za zidanje poslopij, postavijo leseno barako in letališče Je gotovo. Vsak dan ob določeni uri pristane veliko letalo na poti iz Berlina v MOnchen, čaka pet minut in spet odleti, ne da bi naložilo kakega potnika. Pa kaj zato. vsakih 14 dni se ustavi ta aH oni kmet s košaro v rokah in se pelje v Munchen na trg. Prvotno sta bili v Nemčiji dve veliki zračni prometni družbi, pozneje pa sta se združili v «Ltrfthanso» ki ima monopol na ves zračni uronrci v Nemčiji. Lufthansa ima za bližnjo bodočnost velike projekte za udejstvovanje v mednarodnem zračnem prometu. Glavni progi, ki Ju projektira, sta iz Berlina v Pariz in London ter iz BerKna v Moskvo (to prozo bodo podaljšali proti Kitajski in Japonski). Iz Moskve se bo nadaljeval zračni most preko Tihega oceana v severno in na drugi strani Iz Berlina preko Španske v južno Ameriko. Dalje pro-lektira Lufthansa manjše mednarodne proge v Evropi n. pr. Iz Skandinavije preko Nemčije Češkoslovaške. Avstrije v Italijo ter iz Berlina v Carigrad ta odtod dalje v Azilo. če se izkaže taka potreba. Mreža zračnih prog v Nemčiji Število zveznih frt kaže, koliko avionov leti dnevno na kaki progi Privatna klinika dr. H. MIHICHa FIUME-ABBAZIA Piazza Reglna Elena 1. Telef. interurban 11-78 za bolezni: grla. ušes, nosa in somiesa dušnika. Mnogoletni operateur in demonstrator na vseučiliški dunajski kliniki gg. profesorja dr. M. HAJEK-a in dr. H. v. NEUMANN-a. Fonetični laboratorij za pevce in za vse vrste govora itd. Klinika je urejena po najmodernejšem sistemu s prvim in drugim razredom. Topla in hladna voda v v>eh sobah, centralna kurjava. Nega bolnikov je poverjena čč. milosrčnim sestram reda sv. Vincenca. Točna pojasnila daje D1BEKCDA. JfajiSealneisa krema za nego lica. „CREHE ELECTRA" Vam bo že po pivi uootrebi neobhodna. Pai turrirana z Rosa Centsfoliio .•■j do v; i m prirodmm vonjem tenin rdtče tože Dob va se po vseh lekarn n. drogcijah in oarumerijah v iub?h n lončkih Vzorci gra-t s in franko S. F. Schwarzlose Sdhne Berlin Gen. zast. He iet i Važcnji, Vel. Kikinda KRIŽANKA Pomen be*ed. Vodoravno: 1. gora v julijskih Alpah, 4. kurilno sredstvo, l zakrament 12. poslednji dom vsakogar, 16- drag kamen, 17. otočje v Tthem oceanu, 18. irbohrv. izraz za Hvalico, ki je vzgled delavnosti. 20. časovni prislov, 21. čutilo 22. vuTkan na Siciliji, 23 poljska rastlina, 24. Časovni prislov, 25. žensko krstno ime. — Navpično: L dolina v Julijskih Alpah, 2. pridevnik (barva), 3 predlog, 4. veznik, 5. moško krstno ime, 6. kar moramo delati, da se naučimo, 7, vzklik. 8, domača žival, 9. beseda v očeoašu, 10. vinorodna rastlina, 11. moško krstno ime, 12. gosposko bivališče. 13. reka v Nemčiji. 14. krajevni prislov, 15. kožuh ovira, 1&. žensko krstno Ime. Oton Župančič o Shakespeareu Par besed o Shakespeare«? Vidite, Mili ste me kakor nalašč v Shakespeareu. »Mnoge hrupa sa nit« ki naj sakljnil letošnjo sesano. — S Shakespeareom se Je nemarno bar iti: dotakneš se ga narahlo, on pa te »grabi ia te ne ispasti vet 8 Cankarjem sva imel* oba to aesroto; oa se ga Je rešil t Romejem in Hamletom, meae pa je saaeslo ▼ gledališče, ia poslej je prevajanj* Shakenpeareovih dram del mojih dramaturških poslov, dolžnost, a radovoljno prevseta in najprijetnejia vseh, kar mi jih nalaga gledališka služba. Takoj, ko sem prevzel dramaturgi jo, sem si bil na jasnem, da je glavni smoter slovenskega gledališča skrb za domačo in klasično dramo: brez tega dvojnega jedra si trajno ne morem misliti zdravega, živega razvoja tako pomembnega zavoda, kakršen bodi centralno gledališče v Sloveniji Prepričan sem, da je kljub Cankarju slovenska drama v bodoč ■osti; znamenja kažejo in jat jim verjamem, da ta bodočnost ni tako odmaknjena. In da bo v desetih, petnajstih letih vsaj tretjina vsakoletnega repertoarja sestavljena la dobrih domačih del, s katerimi bo gledališko občinstvo v toplem notranjem kontakta, ln takrat bo končana zadnja, najgloblja In bistvena kriza našega odra, ki se ji pravi- •shodnoat originalne dramatike produkcije. Klasični repertoar bo treba izpopolniti v prvi vrsti s grškimi tragiki, ki se priporočajo s nspelimi pesniškimi prevodi. Za ida je stoter naše klasične drame Shakespeare. Z odra je našel krepak odziv, in ni prašna beseda, ako imenujem Hamleta našo najboljšo hi najpriljnhljenejšo ljudsko igro. Zanimivo bi vam bilo videti elektriko v naših igralcih, kadar se pripravlja Shakespeare, Oder, kuloarji in garderobe strujč in baje od vesele napetosti, vse od režiserja do sta tista si je v svesti, da je v slnžbi nečesa vaš-nega, velikega, da je v intimni zveri g srčnim ntripom vsega gledališkega življenja. To zadovoljstvo, to vnemo, zavest odgovornosti bi primerjal samo svetemu in spoštljivemu navdušenju Inteligentnih diletantov za stvar, ki jih je vnela. To prehaja tudi na občinstvo, zato čutiš. da so ljudje pred Ham letom kakor v svetišču. V knjigi Shakespeare doslej pri nas nima tistega odmeva, kakor bi ga bilo pričakovali. Vem pa, da ga sčasoma najde. In kadar bo Shakespeare integralno spojen t našo dušev n ostjo, ho slovenska doša bogatejša, širša in svobodnejša nego je danes. -0SS- Naše literarne in knjižne razmere Razgovor z g. Franom Albrechtom, urednikom slovenske knjt ževne revije »Ljubljanski Zvon« Kaj mislite o naših literarnih problemih: o duševnem ustroiu naše dobe, o problemu starih ln mladih, o odnosu literarne ve- le slovenske umetnosti do drugih umetnostnih vej, o slovenski kritiki? Vprašanje treba dobro premisliti, improviziran odgovor morda ne najde vedno točnega Izraza. Predvsem le ugotoviti negotovost pc vsem svetu, a negotovost tri samo socialnega značaja, temveč korenini tudi v notranjosti: revolucija vseh naSih prejšnjih tradici tnalnih odnosov. Kaos te prehodne dobe je našel zaenkrat izraz v Einsteinovi teoriji in v obupnem spengle-riamlzmu. Današmji človek je res samo prehod ln člen v verigi, a ne v Nietaschejevem smislu. Sodobni duh niha med propadajočo kulturo in naraščajočo civilizacijo. Odtod brezupna neskladnost današnje siromašne duševnosti. odtod vsi krčeviti napoti te iskanje notranje harmoničnosti, uravnove-šenosti ter pekoča žeja po politem notranjem življenju. Kajti kultura ie izraz oblikovane duševnosti, kakor je civilizacija izraz oblikovanega vnanjega življenja. Zato bo moral človek bodočnosti, ako bo hotel obstati, popustiti v svojih pretiranih naporih po oblikovanju vnanjega življenja in se zopet vrniti vase, v dušo To življenje bo potem vnanje morda manj komplicirano, a bo zato bogatejše, iskrenelše. skladnejše ta polno odgovorne človečnosti. Ta odgovorna človečnost pa bo za umetnost bodočnosti poglavitno netivo 2ivo čutim potrebo po globokem ln absolutnem ta zato verujem, da bo nova umetnost oblikovala predvsem novega človeka, novo doSevnost Pri nas kljub primitivna Idiltčnosti predvol-nih let občutimo tresenje zemeljskih plasti, ki se še niso umirile Izgubljeni smo bili v tavanju, toda zdaj že iščemo ravnovesja. Selekcija te diferenciacija se ie že začela. Življenje se še ni umirilo v strugah, zato ima zaenkrat še sliko razkosanostl. JVled starrfoni in mladimi Je maralo priti do preloma. Stari niso tako intenzivno občutili novo porajajoče se oblike novega življenja. zato so Jo mladi tembolj skušali doumeti. Toda tudi za mlade Je bH čas prestrašen. da hi bili mogli nafti pravi izraz in zato so blH po svoji kaotičnosti premalo dostopni pravemu obiikovaniu. prevzela jih je vnanjost Bučni izraz niih demonstracij L 1930/31 je zame razumljiv ta verjamem, da to ni bila sama gesta. Gotovo pa Je vsak prisiljen ak' škodljiv in nematuren ta zato je za presojo mladih vaino. ali Je prišla revolucija Iz njih notranje moči ta potrebe ali je bila klavrna maska njih nemočnih teženj! Podbevšek le s svojimi poskusi dinamičnega Izraza plod volne Po nJem Je soditi, da je povoma generacija premalo notranje razvita. Naša doba Je vse prevečkom-olicirana tzraz Je težek in zato Je treba naj-Intenzivnejšega študija. Razkroj mladine J« pač usoda generacije. kJ se Je drži še kri. Velika napaka mlade generacije Je nje ne-dosiatmo poznanje Jezika, k! ga Je poznal Cankar do take virtuozne popolnosti: najvažnejši Instrument pisalellev Je doživel žalostno dekadenco. V splošnem »mo DO mojem mneniu danes že v normalnelših razmerah. Sovražnosti so se ublažile, saj med generacilaiml resničnih tvornih duhov ne more biti odurne« na-sprotstva. ampak razumevanje, sorodstvo ta harmonija! Zanimivo Je. da so v velikem svet« orave sile sodobnega umetnostnega izražanja pisatelji starefše generacije n. pr. Pauf! Va|ery, Krnit Hamsun, Thomas Mano aH John Oalsworthy. Mlslhn. da le tlteratura dominantna. Toda če Je zdaj morda stopila nekoliko v ozadje. Je to utemeljeno v času. Besedna umetnost Je skrajno subjektivna in najnepo-srednn govori človeku In o človeku. Likovna umetnost gleda ob'ek ti vnel Se. Je radi tega morda krokretntlša ta je pri nas po močnih osebnostih bratov Kraljev našega človeka vplivnejše zalela Dognanega Izraza tudi likovna umetnost nima ta Je ravno tako na prehodu. Soecielno pri nas !e v ospredlu zanimam!a posebno radi tega. ker se naša literarna znanost doslej še ni pečala z estetskimi problemi v tako intenzivni meri kot umetnostna zgodovina, prlm. knjige dria Cankarja. V Isti meri ne zadoSča sodobno gledališče, v kolikor zdtttžule ml ml črto te besedno umetnost. _ Kakšna bo oblikovna stran nove umetnosti. tega Instinkt sodobnika ne more zaslutiti Verujom. da se bo gledališče bodočnosti vrnile v ortmlitvnelši Stadij. da se bo skušalo spet približati m»«terllu. flturgiji. Raifinlrano Izrabljani« tehniških sredstev nima z bistvom irtedallšča nič opraviti. Ta stran današnleea gledališča se bo spotila s kinematografom. Tudi drama sama bo usmeriena v prvotno sitw ta zarodke take bodoče drame sluti« v nafb*Hših dramah Paufa Claudela. To smer odersko izraziti }e poskušal s pravilnim Instinktom svoj čas Reinhardt. n pr. s »velim OJdlpom. Ute-tatura bodočnosti bo morda bolj fabtrflatiS-nau mačUa (Wass*rmaen) s poudarkom človeškega elementa CVildrac. Duhasnel) Psihologtziranje (Bourget) bo šlo brez dvoma v pokoj. En sam velik psiholog le bi' ta ta Je W! Dostojevskij. Iskreno pa mislim, da naša datvašnla književnost t)i slabša kot le bila v prejšnjih naših pre-hodnih dobah. Mnogo bolj le časovna Is mnogo boli v stiku z Evropo kot je bil recimo formalistični diletantlzem Omoerma-nove dobe Toda dobe v vsej njanl kaotični kompliciranosti sodobna književnost ne more Izrazit! ta oblikovati. Naša kritika ie bila vedno v krizi Podedovali smo sicer neka! kritične tradicije, toda v tem oziru so bile pri nas vedno bolne razmere, ki lih le zakrivila na6a malenkostna patriarhalnost. Ali kritika ubijejo. ali na mu ne dovolijo svobodnega Izraza. Zato so dominiraK v naši kritiki Šesto nepravi nagibi ta tako ie bila preveč po-pustlliva al' pa prestroga. Popustljivost H bila nekako ufeme'lena v naših majhnih razmerah toda obe sta škodljivi.V današnjih časih ko je mate umetnosti, bodi kritik predvsem tolmač ta to v tem zmislu. da skušai razjasniti težave in kompliciranosti sodobnosti, da sledi Iskanju ta tipanju umetnika ta tako Pripravlja teren za bodočnost V zadniem času propagirajo znanstveno kritiko V znanstveno kritiko ne verujem Vsak umetnik ie v razmerju do mase skrajni tadividualist, revolucijonar. ki podira stare ta gradi nove vrednote ta s tem Izziva množico. Za umetnika ne morejo veljati kodificirani zakoni. Vaša beseda o slovenski publiki? Tudi naše občinstvo je v krizi, ki Je duševnega ustroia. utemeljena deloma v socialnih razmerah, predvsem pa korenini v problemu odnosa publike do umetnika. Ta odnos ie pri nas od pamtlveka strašna tragedija: mislim na tri gibatae osebnosti našega žtvllenia na Prešerna. Levstika ta Cankarja, ki so nrnožIH dediščino, dano lim od Boga Očeta naše besede — Trubarja. Ta tragedija ie deloma utemeljena v njih psihl, predvsem pa v millelu. ki je prena-sičen s samimi mlazml. ki ubijajo svobodnega duha Še danes umetnik ne more go-. voritl neposredno, še danes Je osamljen, četudi le družba neprimerno bolj knl ti vi rana! Razlika med predvojno ta današnjo ou-bliko ie očitna. Predvojna se je retrutirala Iz inteligenčnega srednjega sloja, ta le obubožal Sodeč po statistiki naročnikov ♦Ljubljanskega Zvona* tvorijo kader onih liudi. k: Jim še ni umrla potreba po živi besedi kulture, anonimni poklici. Porazuioče je dejstvo, da le slovensko dliaštvo Izgubilo skoro vsak ožji stik z našo knjižno kulturo. Razumljivo Je zato. da le zaenkrat težko saniati o bodočnosti, ki bi Ji do-raščajoča sedanja generacija mogla vtisniti svo) pečat kultumejšega razmaha ta roditi mecene, ki ilh tako zelo potrebujemo. Nujno pa ie. da posveča naše dnevno časopisje sistematičnelše čim večjo pozornost tem problemom, da propagirajo pisatelji svoie poslanstvo sami z recitacijami ia predavanji kakor Jih le ie uvedlo »Društvo slov. književnikov« da skuša naša kritika povollnejše urediti odnose umetnika do publike. predvsem pa ie priporočati kulturnej-šo vzgojo našega dilaštva ki ga Je treba usmeriti zopet v pravo smer. Kal mislite o kriti slovenske hntlge in o vorašanlu slovenskih revll? Kriza slovenske knjige le zavzela brezupne dimenzije Stvari »o se razvile taka da bomo padli ood nivo Prsšernove dobe. ako poj de tako dalje. Sal Je znano, da se le aa Prešernovih časov v letih 1846—49 razpečalo ta razdalo koma! okrog 450 Izvodov Poezij. Danes Je stanje oravtako revno. Nekako tako kot vred 100 leti Prešernove poezlie se prodajajo danes n. pr. klasični Župančičevi prevodi Shakespeare-Ja. V nekem letu po vo*ni so Izdale naše založbe procentuatao prav toliko knjig kot Nemci. M so znani po svojem bogatem knjižnem trgu Ta sunkov!« pogon kvišku po vojni je bfl škodljiv na eni strani radi tega. ker Je izšlo vse preveč ničvrednega blaga, na drugi strani so morda baš radi-tega prišle nekatere naše založbe na rob propada Naše založbe grešijo, ker si domišljajo. da ne potrebujejo literarnih kon-ztrlentov ta ker so povsem zanemarile propagando. Naše občinstvo nima zadostne krjifne kulture ta zato tudi potreba po knjigah ni enakomerno razvita v vseh slollh. NI mogoče zahtevati, da naš fntellgent prebere vso slovensko literaturo. aH da celo kupi vsako knjigo, toda Interes naše kulture nam ukazute. da Ima vsak slovenski človek v svoji knilžnJd vsaj najvažnejše zastopnike slovemskega slovstva. Čudim se nekaterim profesorlem slovenščine, da dopuste, da berd dijaki v nemškfh arah Shakespeareja v netrvSkem prevodu. AII oe vedo. da izhaja Slovenski Shakespeare v žlahtnem prevodu Župančičevem. kJ gradi s svojim de'om monumentateo stavbo našega materinskega lealka? V ozki zvezi s krize naše knHee Je tudi vprašanje revli. Po vojni smo dobili mnogo novih revi), kar lih ie sedaj še ostalo, mislim. da Imajo dovoli solidne ftaandetae temelje ln kulturno upravičenost, da fzha-laJo. Revij« je v primeri t knjigo cenejša Is te defetvo Hm je oajl>rl dalo večji kader stalnih naročnikov. Kar se tiče vsebinske straai. Je naše življenje še vedno tako bomo. da se literarne revije ne morejo predati kakemu izključnemu strujairstvu, ampak naj bodo ogledalo vseh resničnih tvornih sil Tudi le potrebno, da se slovenska literatura iznebi provincializma iti zato nal bo v naših revijah živa zavest evropske skupnosti, da nam bo tem jasnejša stika skupne evropske kulture. Kal mislite o vlogi urednikov naših revii v našem lasa? »Slovenski urednik je uboga para*, ie Izjava slovenskega Hterarnega organizatorja prof. Levca. StvaT Je resnična ih vloga slovenskega urednika ie izredno komplicirana. v kolikor mora biti dober organizator tn dober diplomat ta posebno, ker pri uas uredniški pošel ni poklic kot pri velikih narodih. Vsak list le samo otrok svojega očeta. »Ljubljanski Zvon* nai bi bila po moji želj! revija v tem zmislu. da tvori vez med našo preteklostjo ta bodočnostjo s pečatom evropstva na sebi. Mogoče se zdi. da le to kompromisna pot. toda s tra-didlo »Ljubljanskega Zvona« nisem hotel ta nisem mogel prekiniti: naša doba ne da-ie točne dognanosti ta predvsem nI proml-nentnlh talentov. Zaenkrat Je potrebno, da nam govore starejši z zrelejšim efedanjem na svet ne izključujem pa tistih mladih, o katerih se morem prepričati, da bo nekaj Iz nllh Za eksperimentiranje le dovolj dl-|a£klb Rstov na razpolago V tem oziru mora biti uredit fk-dober psiholog ta dober pedagog, da Df^šče talente med naraščajem In da misli hkratu že na svojega naslednika. Nalbolj pa mu Je potreben kader duhov, ki sfmpatlzirajo z nllm. V tem zmleta more biti urednik »akonodavec. oblikovalec časa. ki naj s svolo visoko estetsko Izobrazbo ta po svoji preudarnosti dirigira živahno snovanje kulturnih sli. Kal m!sllte o odnosa slovenske literature do srbskohrvatske tn o problema propagandne organ/zari'e? Odnos slovenske literature do srbsko-hrvatske le lako va-fmo vprašanje ta le del našega Javnega življenja Poznavanje naših domačih prilik Je še lako maihno. Priznati le treba globoko Iskrenost kulturnih duhov treh edtalc. Pisatelj gradi mostove In obllčl kulturno svolstvo. zato le nujno treha organiziranih potovanj za študij kulturnih posebnosti naših pokrajin. V tem oziru Ima država velike dolžnosti, ki oa se jih zaenkrat na žalost še ne zaveda v takem obsegu. kakor bi to bilo želeti. Danes slon! še vse na privatnih taldaiivah. Tudi med Hrvati ta Srbi se oglaša potreba po IntlmneJ-ših vezeh, na čelu sta zaenkrat reviji »Vi-Jenac« v Zagrebu in »Srpski književni glasn!k» v Beogradu, ki je oblavil že neka! slovenskih pesmišklh produktov v prevod'h ta originalih. Znano mi ie. da pesnik Gustav Krklec pripravlja antologijo prevodov slovenske llrfke. ki se mu zdi zelo dragocena. Omeniti le treba tudi predavanja arrvf. Jankovitfeve o slovenski literaturi. Zaenkrat )e najvažnejše, da propagiramo svoj svo+stvemi Izraz z Informativnimi članki v srbsko-hrvat^h rev!'ah. dočim )e važno, da pišejo o srbsko-hrvat*ki slovstveni konstelacij! srbsko-hrvatski pisci. Tako bom sam stalno poročal v »Srpski književni glasnik« ta v novosadskS »Letopis Matice Srpske», za »Ljubljanski Zvon« pa sem pridobil mladega, nadarjenega pisatelja Velmarja Jankoviča. Potrebno je, da se Srbi in Hrvati predvsem seznanijo s slovensko Hriko. ki se bistveno razlikuje od srbsko-hrvatske. v kolikor je utemeljena v notranjem svojstvu jezika ta pestri škem ritmu. Slovence pa ie opozoriti na esej, ki ga goje Srbi v mnogo večji in odličnejši meri kot ori nas. V splošnem slovenska kultura ni velikomestna ali svetska pač pa ie pravilno razpredena preko vseh slojev naroda, tako da ie študij te narodne sile Srbom in Hrvatom najbolj priporočiti Propaganda za poznavanje naše literature v inozemstvu ni sistematično urejena ta sloni tudi le na privatni iniciativi, v kolikor ima nač kdo pisemske zveze z raznimi tujimi pisatelji. Zdaj se ie ustanovil v Ljubljani Pen-klub. ki Je prav v tem oziru najvažnejšega pomena Pen-klub je svo'oodno združenje ljudi, ki čutijo potrebo po medsebojnem spoznanju tvornih mednarodnih duhov. Naš Pen-klub ie tako! stopil v zvezo s Pen-klubl po vsem svetu ta ima zato največ prilike In dolžnosti, da opozori tujce na naše kulturno snovanje Saj Je pisatelj najčistejši in najnepotvorje-nejši besednik svojega naroda ta zato je njegov glas za ostali svet najvažnejšega pomena. Zato bo Pen-klub predvsem poskrbel za obiske tujih kulturnih duhov v Llubljani ta tako nas že v naikraišem času obiščejo ugledni zastopniki Inozemskih literatur predvsem Anglež! Nai omenim le urednika Tlmesov g. Hindlea. ki se uči slovenščine (svojo dlzertacijo bo delal menda o Prešernu) Pod firmo Pen-kluba bo imel v Lfublianl več predavani o angleSki literaturi. ki le pr! nas naimani poznana. Naš Pen-klub ni zamudil ugodne prilike ta je že poslal v London naslove petero slovenskih knlig o katerih le želeti, da bi se prevele v angleški in druge svetovne jezike Izrednega oomena za naše težnje Je unlv. prof Janko Lavrtn. ki ima prekrasne načrte ta utegne postati v Anglij! pravi slov. kulturni konzul. Kulturna propaganda ie tudi dolžnost države Bale so prldelleni našim poslaništvom v Inozemstvu posebni kulturni atašeil: Slovenca — kolikor je men! znano — med alimi ni nobenega. Kal sodite o nroblema umetnika v svo-hodni ru rodni irlmi? Mislim da le problem umetnika kot umetniškega Indlvidua v svobodni narodni državi pravtako kompliciran, kakor v ne-svobodnl. Razlika le le ta da je preje govoril skupini ki le bila za zunanji svet anoninaia danes pa naj govori preko svojega naroda svetu in človeštvu. Ta funkci la ie tako velike važnosti, da bi ji morala država posvečati mnogo več pažnje. To so pa pri nas žalostne stvar! opozorit! moram ie na besede Riharda Jakopiča v 2. številki »Ljub Zvona« Vse nade so v naši bodoči generaciji. Kakor hitro bodo na visokih, odločujočih mestih možje zrasli Iz kulturnega sveta, ki so bili in bodo ostal! stalno v ozkem ta živem kontaktu z umetnostjo, upajmo, da bodo uredili kričeče umetniške probleme po zahtevah umetnostne politike kulturno visoko stoječega naroda. Jatra. Kriza slovenskega marionetnega gledališča (U razgovora i bivšim vodjo ljubljanskega marionetnega gledališča g. SL Klemenčioem.) Ce me vprašate o krizi marijonetnega gledališča, mi ni ravno prijetno govoriti o tej stvari. Toda to ne radi gledališča samega ali men«, temveč radi dejstva, ki ga naj takoj kouetatiram: naše marijouetno gledališče ni samo v krizi, iemveč v razpada. Kratka skica razvoja slovenskega marijonetnega gledališča vam bo nakazala kali bolezni, ki ae je pojavila že po prvih dveh sezonah in ki se bo — kakor vse kaže — končala s smrtjo. Slovenski gledališki konzorcij (zdaj v likvidaciji) nam je leta 1919 omogočil g svojo požrtvovalnostjo, da smo še isto leto jeseni mogli otvoriti prvo sezono. Skoro celo tisto leto sem z vso vnemo delal lutke ta scene-rijo Posrečilo se nam je zainteresirati javnost in moram priznati, da sem bil z uspehom prvih tel zelo zadovoljen; ne-le, da se je pokazalo Sivo razumevanje občinstva in predvsem tudi zanimanje naše dece, tudi finančni položaj je bil ugoden. Prva težava je bila v izbiri repertoarja. Nismo imeli nobenih slovenskih marijonetnlh iger, nobene tovrstne tradicije Izbira tujih iger je sicer velika, toda za vse tuje igre je treba skrbite predelave, ki mora temeljiti v slovenskem miljeju V tem oziru so mi bili v pomoč v začetku dr. Ivo Sorll, pozneje Miran Jare, ves čas pa dr. Ivan Lah. Hotel sem Igre predelava!! tudi sam ln formirati svoj* na-ziranje glede slovenjenja, toda zato sem Ime) premalo časa te sposobnosti. Režijska, scm-nijska ta upravna plat gledališča me je popolnoma absorbirala Zaslutil sem ie ledaj krizo: premalo ljudi sem Imel. ljudi, ki bi bili izvežbani te ld bi mi vseli z ramen de) težkega bremena. Saj sem bil upravnik, ravnatelj, dramaturg, višji reiiser, inacenator, igralec, vse v eni osebi I Druga težava je bila v tem, da kljub vsej dobrohotnosti naše javnosti ni bilo s stran! odločujočih 09eb pravega razumevanja Za dobro uprizoritev marijonetne igre je potrebno ravno toliko aH morda celo več skušenj kot v velikem gledališču. Zato nam je bilo treba stalnega odra to prostora, kjer bi Imeli lahko nemoteno skušnje Bivakirali smo v Mestnem domu. Dvorana je nekoliko prevelika in ob času volitev prevečkrat na razpolago zborovalcem. Ponovno in ponovno smo morali opustiti predstave, ker dvorana za nas ni bila prosta. Kontinuiteta je bila večkrat pretrgana in že se je pojavila tretja težava: zanimanje občinstva je začelo upadati. Priboril sem sicer gledališču priznanje umetniške kvalitete (me«to 30 od6totkov samo 10 odstotkov taks. Tudi mestni magistrat ljubljanski nam Je Sel na roko, toda izdatki so bili kljub temu veliki (dvorana požre mnogo kuriva) in tako nami je končno le finančno vprašanje zlomflo hrbtenico. 31. januarja 1924 sem odložil vodstvo. V štirih sezonah smo vpri-zorlll 106 predstav z 11 dolgimi ta 5 krajšimi Igrami te več prologi. Nato sem prodal lutke drultvu »Atenl«. Po kratki seasonl v »Mladiki« k vrše zdaj v Narodnem domu interne predstave O pomenu marljonet so v zadnjem času v nagTh listih mnogo pisali. Zgodovina marionet je zdaj pri nas tudi ie precej poznana. Tu ml preostaja to, da znova poudarim važnost marijonetnega gledališča za vzgojo naše mladine Igrače so za otrofca od vsega p*-Setka izredna privlačna sila. Zato tem boU odzivajo take Igrače v smotreni igri živahnih dogodkov kakor tudi s acenične in figuralne plati. Otroci doma poonemajo in ponavljajo. Okus se jim spopolni. zanimanje za literaturo ln posebno za upodabljajočo umetnost, o kateri ne zvedo v Šoli nič ali prav malo, raste. Pomen marijonetnega gledališča za psihološko in predvsem nacionalno vzgojo naše dece je Izredno velik BoljSeviki so to dobro razumeli ta danes ruski Gašperčeb-Petruška masakrira buržuie. Izredne važnosti Je predvsem ustvaritev slovenskega marijonetnega repertoarja. Kako naj naše marijonetno gledališče vprlzarja n. pr. groteske Friedrieba Hucha: Tristan ta Izolda, Lohengrin, ali leteči Holandec, ki so tuje naši decil Za nas ie treba iger iz slovenskega, magari iz ljubljanskega milje-ja. Treba nam je v vsej enostavnosti in lapi-darnoeti slovenskega stila. Veliko naših pravljic čaka vstajenja! V tem zmislu sta razumela pomen marijonet Oton Zupančič ln Fran Milčinski, ki je svojo igro »Krpan mlajši« napisal prvotno za marijonetno gledališče. Mesto nemškega Gašeprčka, civiliziranega Hau«wursta, ima Milčinski slovenskega Pavllho. ki naj nam govori pristne slovenske iale. Naravno, da sem hote! za taka slovenske igre Izdelati inacenacljo povsem v slovenskem Milu kmečkih hiš Itd. Is tega ae vidi, kako resno umetniško kvaliteto mora imeti pravo marijonetno gledališče in Jo je naše ie imelo, četudi ni moglo pokazati in razkriti vsob svojih načrtov in osnutkov Zato je naravnost absurdno, primerjati marijmiatno gledališče a Kasperl-theatrom. Ta špekulira na pokvarjene instinkte a svojimi banalnimi smešnicann Igra je preprosta In ob«toji Iz poljudnih dvogovorov, na koncu Gašperček navadno ubije hudiča ali gvoio ieno. Tehnično Je vrln preprost: nastopajoče osebe gibljejo s tremi prsti. Pri marljonetah je tehnika težka stvaT. Lutka je mrtva, igralec io mora sam pregibati in tako oživeti. Ker mora paziti na vsak gib lutke, ki jo dirigira g svojimi prsti in ji hoče dati pravi izraz, mora znati svojo vlogo na izuat in poleg tes-a točno poznati tudi druse vloge. To je zelo komplicirano in za igralca velik napor. Tudi lutke same zase so umotvor, ki da mnogo dela. V svojem spominu sem nosil razne vloge nemških, italijanskih in čeških Iutkovih iger (literatura ie zelo bogata, poglejte — cela knjižnica!), po cesti pazil na razne obraze, ki so ge mi zdeli primerni za to ali ono vlogo, o r>rvf priliki sem si iih skiciral in nato izvršil mnogo lutk po živih modelih. Scenerija sama mora biti prilagodena obi-ležju vsake Igre ln zato seveda skoro za vsako Igro nova. Za Pocclieve igre sem risal v naturalističnem stilu, nekoliko karikiraneni z ozlrom na igre. Da ao lutke kolikor le mosoče za vsaJ v Beogradu ie priredilo te dni večer skladatelja Miloja Milojeviča. sodobnega srbskega komponista ln muzikolosra. Izvajal se je Milojevičev godalni kvartet v C-molu. op. 3 iz 1. 19^6., manjše klavirske skladbe iz 1. 1906. in 1911. ter Velika sonata za klavir in violino iz 1. 1924. (op. 36). Kompozicije je izvajal beograjski godalni kvartet Collegium musicum Prireditev je uspela v vseh nzirih izvrstno. Marija Jeritza ie dovršila svoje gostovanje v newyorški Metropolitan! in se je vrnila na Dunaj, kjer nastopi zopet okoli velikonočnih praznikov, bržčas najprej v Straus-sovi . NoTa rnska glasba. Moskovska filharmonija je pred kratkim Izvajala na svoji javni produkeiij dve domači novosti: Klasično su-ito, delo skladatelja Aleksandrova, in Drugi klavirski koncert komponista Medtnerja. Obe deli ocenjuje moskovska kritika kot zreli in polifoni skladbi. Zelo dobro w bila sprejeta tudi nekatera druga nova glasbena dela n. pr. v Trio spada med najboliša dela tega skladatelja. Ruska glart>ona kritika sodi jako ugodno tudi o nekaterih drugih glasbenih novostih, ki so se izvajale prvič v Ljenineradu in med katere šteje skladbe: Ekspresija in Melodija skladatelja Popova, Tračnice skladatelja Dešenova in De Profundi« skladatelja Tjultoa. Vse te skladbe so napiaane za klavir. Mladina v deželi mladosti Čudežna beseda Najlepši spis, ki ga poznamo o življenju ameriške mladine, je spisal Nemec Fritz Zieleach in se imenuje >Jugend im Lande der Jugend«. Iz njega posnemamo to. kar bomo danes povedali mlademu čitatelju v vzpodbudo in odraslemu v pouk. Pri nas pravimo, da beseda ni konj. ali v Ameriki imajo besedo, ki je storila doslej največje naravne »čudeže? na svetu. Glasi se j -Edncation-. Srednješolec jo pozna iz latin- j Sčine in francoščine in ve. da pomeni vzgo- i še širi hieijenska gesla. Kjerkoli se z vidnega mesta poiavi kako geslo, ki se zdi_ ljudem pametno in praktično, ga zgrabi mreža organizacij in izpelje. Seveda je to mogoče le tam, kjer žive mase na ozkem prostoru. V Rusiji gTe težje, čeprav zdaj tudi ondi posnemajo ameriško »kričav cstc. Biti morajo organizacije navdušenih ljudi, ki se dobra reči nemudoma lotijo in jo izpeljejo. To delo izvršuje v Ameriki po ogromni večini mladina. Pri nas bi rekli: Mladiči, skrbite za lastno vzgojo, v Ameriki pa vzgaja organizirana mladina ves .narod! Nev. verski nadžupan s svojim tovarišem mladinskim županom Ameriška mladina si voli župane in občinsko upravo, da se že zgodaj vadi v delu za napredek občine in drža\-e. jo. Ali v hipu. ko se govori pri ni-ji. se misli skoraj izključno na šolo V Ameriki pa ima vEducation pomen. Notranja vsebina Se o VZg> in "dom daleko' širši -,ske besede 1? največja ameriška skrivnost ki jo tež";* doumiš. Nje čud-vitemu vplivu hvali Amerika na ozemlju Zedinjenih držav za svoj mo-ročen razmah. »Education: spremlja Američane r»i zibelke do grob?. Ljudstvo j? na moč organizirano, organizacije so čudovito razpredene, družbi in država tesno zliti, »a-ko da šine vsako močno geslo skozi milijone glav. in te brž zapovedujejo rokam in nogam . . . Rodi se otrok; takoj za štorkljo se prikaže članica kake ženske organizacij", vpraša to in ono. zabeleži težo in velikmt novorojenčka, da staršem brošure z r;.znimi nasveti in ne izpusti otroka iz evidence. Siar je šest mesecev in že vprašajo iz neke otroške, šole (po našem vrtca), ali bi ga izročili v zavod, da ga vzgajajo po svojem sistemu. In tako se razpleta neskončna mreža društev, organizacij, vplivov, vzpodbud, navodil in predpisov. r.a vsem tem pa sloji >E1uoation--. rcenoteri sad posebne inicija-tive. skrivno drevo, podprto s težkimi milijo-ni. ki jih dajejo v te" namene denr.rni mogotci. Pa ne misli, da je čudovita ?Edu<*ation. centralizirana. da izhaja iz nekega društva, kakor bi bilo pri nas v Evropi. Ne. V nji ie združeno stremljenje tisočih organizacij. za njo delajo milijoni ljudi. Američan naj -c redno vztraja in vzeoji je posvečeno Tse iav-iio življenje. .ie ni dovolj jasno? Evo. postrežemo 7. nekaterimi primeri: Pri nas so ljudje, ki nalepijo poštne znamke zdaj na tem. zdaj na onem mestu. Na vaški pošti še gre. ali že v večjem mestu povzroča ta nepravilnost zamudo časa. še v večjem je zamuda tolika, da je treba plačati eno uradnico več itd. -■ Lepi znamke vedno v zgornjem desnem kotu, sicer si neolikanec in škodljivec svojega naroda.' Geslo so ujeli vsi časniki in ga postavili r^rofto na vidna mesta. Oprijelo se sra je stotine raznih organizacij, ki so priredile v nieffovem znamenju shode in ga sugerirale svojim ljudem. O njem se je culo celo v cerkvah. Po ulicah so nabili velike plakate: pokazali so ti ca v filmu. Tako se je kmalu zs-crizlo v ljudi in ameriška pošta je lahko prihranila več milijonov dolarjev na leto. To je rEducatioc. V Ameriki je veliko velemest in v velemestih ogromen promet. V New-Yorku si na vsakem križišču v smrtni nevarnosti in število žrtev gre sleherno leto v desettisoče. Treba je naučiti ljudi hoditi po ulicah. Kdo naj jih uči? >Education<. V časnikih, ki jih vsak čita. v kinematografih, na zborovanjih, v društvih in klubih, z velikimi lepaki na ulici, 3 svetlobno reklamo, — tako da imaš svarilo skoraj vedno pred očmi in ti preide v me=o !n kri. Seveda, mladina se pripravlja sa veli-komestni promet že od dne. ko je shodila. Odrasle vzgajajo tudi ? humorjem. Tako vidi! na nevarnih prometnih križiščih kričeče napise: -Najboljša priložnost za samomorilce«. K.->; bi rekli pri nas takemu napisu? Ameri-rr.n pogleda. se nasmehne in — pazi nase >Educationc je. če bereš v trgovinah, v bankah. v čakalnicah itd. velik? napise »Keep smiling!«, »Ohrani svoj smehljaj!« >Ne razburjaj se!« Da niti ne omenjamo napisov, ki so prešli že k nam: rCns je denar« in podobnih. Pri nas so talu napisi nekam čudni, ker °o osamljeni ia jih nih-e ne jemlje resno. Prav v tem je čudoviti duh ameriške .Eduration«. da taka gesla potegnejo milijone 7j seboj. lEducation« "cre hvalCda s>o v New-Vorku zaprli 130 ulic prometu, da ss deca Duh ameriške mladine Ne prezrimo, da Američan meri mladino s povsem drugačnimi pogledi Pri nas je mladina svet zase, ki živi tudi organizatoričao k-čeno m se čuti kot naslednica naroda. Ne tako pri Američanih. Tam se čuti mladina, a priznavajo jo vsi odrasli kot del naroda, kot njegov tvoren činiteij. Ondi narod ni razdeljen r.a očete in sinove, kakor ni družabno rar.deljen v moško in žensko. Mladina se začenja že od šestega leta dalje organizirati in ne jemlje samo ona svojih organizacij resno, ampak jih upoštevajo in cene tudi odrasli. V Evropi bi se zdelo smešno, če bi šolarske organizacije proglasile kakega znamenitega moža za svojega častnega člana. V Ameriki se sloviti letaki, športni šampioni iti. ponašajo, če jim izkažeio ; mlečnozobi« to čast. Zakaj kdor ima mladino za seboj, raz- dinsko prožeto z vedrim optimizmom, z voljo in svetom. Tem smotrom služijo vsi sistemi šolske vzgoje, ki se praviloma naslanja na do življenja in z veseljem nad samim seboj praktično, koristno življenje, zlasti pa na harmonično vzgojo zdravega telesa in zdravega, v stvarnosti krepko zasidranega duha. Takisto mu služijo mladinske organizacije, ki združujejo šport z povsem idealnimi smotri in ki se vse sučejo okoli ene in iste osi: pripraviti mladega človeka za srečno življenje v delu in naporu. V ameriški mladini je silno razvit organizacijski čut V organizacijah posnemajo odrasle. vendar pa jih prilogade dobi in razvoju svojih članov. Poglavitna odlika teh mladinskih organizacij, ki jih bomo še spoznali, je. da hočejo v vsem koristiti in da pojmujejo svoje naloge zelo resno, da pa na drugi strani store vse. kar so da. da se člani počutijo zadovoljne in da iih organizacija ne tišči in ne žuli, ampk jim je v vsem olajšanje, radost in zabava. Organizacija je dosegla, da ima mladina v šolah nekako avtonomijo, da se vsepovsod upošteva in spoštuje; zato pa organizacije tudi čistijo svoje vrste in res vzpostavljajo mladino vseh let tia do stopnje odraslosti za časno mesto, ki sra zavzema v ameriškem življenju. Duh ameriške mladine ie istoveten z duhom ameriškega ljudstva: stremi po delu, sreči in blagostanju, po civilizačnih tekovi-nah. ki se izražajo v kar največji udobnosti, higijeni in varnosti. Američan se hoče počutiti zadovoljnega na tem svetu in si ne beli las z nepotrebnimi problemi ia skrbmi. Odtod imaio tudi verstva za čud o važno vlogo v ameriškem življenju: povprečen Američan, ki daje tej deželi tem 'in barvo, čisla vedo in znanosti, v kolikor mu olepšajo življenje in pomagajo v praksi, ne mara pa rovati po težkih svetovnih in življenskih ugankah, razmišljati o Bogu, duši itd. On veruje in živi urejeno življenje dobrega meščana, vse drugo pa mu je prekueaštvo, ki ga zanašajo Evropejci obenem s socializmom, boljševizmom in z drugimi prevratnimi gesli. Tudi mladina je tega duha in vprašanja svetovnega nazora so v ameriških šolah manj važna od športnih in organizacijskih vprašanj. Obstoje pa razne verske mladinske organizacije. ki ameriško dovzetnost za vero zaostrijo in stopnjn;'ejo, a tudi te se bavijo predvsem s praktičnimi posli in, kakor ameriške cerkve sploh — ne ločijo preostro resničnosti od idealov. Mladina stremi po kar največjem družabnem uveljavljenju: njeni heroji niso orjaški zmagovalci, marveč državniki, znanstveniki, športni prvaki in družabni odlišniki. Wil=on je zelo priljubljeno ime, za zmagovalca v svetovni vojni, generala Pershinga. pa se redko kdo zmeni, ker je ameriška mladina baš zbog svoje praktično-življeuske umerjenosti zelo nagnjena k pacifizmu. Mlad človek ima pred seboj smoter: Tudi ti se moral preriti do Bele hiše! Amerika se pozna kast. zato je vsakomur odprta pot na najvišja mesta. Veliki možje so bili v mladih" letih reveži. Sedanji guverner Nevv-Torka Alfred Smith is kot deček prodajal časnika, prezident Coolid-ge se še zvdaj rad slika kot farmer, večina >kraljev«-milijarderjev je preprostega rodu in mnogi celo brez šol. ki edine dajejo v Evropi pravico do odličnih mest. Preprostega rodu se nihče ne sramuje, ampak ga celo poveličuje. Prav tako ni nikogar sram telesnega dela. Mladina se že zgodaj ukva lom se že in ročni pouk je eden Spoznavaj prirodo v njenem naročju! Ameriška ženska mladina preživlja cele iedne v šotorih ali barakah sredi gozden-. V mladinskem klubu Zdaj. ko sipo spoznali splošno stran življenja ameriške mladine, se lahko seznanim* z nekaterimi organizacijami, ki slone na ui--rsj poudarjenih načelih in ki so po oblikah svojega udejstvovanja tolikanj različne od evropskih. St—'n iz Zielescha: Na eni izmed neštetih uiic r,ewyorškega »Boverv«. čet-ti siromašnih delavcev in drugih v sencah milijarderskega bogastva živečih prebivalcev, običajen ulični priz-r: ;iruča mladine, vmes izprijenec, ki je pravkar ukradel banane. Pride policaj, gruča se razprši, redar pa ujame krivca :n še nekega lOletnega razcapanega dečka, o katerem se izkaže, da ni nič kriv. Ko odvede policaj mladega tatu. pristopi k dečku mla i mož. ga prijazno nagovori, jame vpraševa';. kdo je. odkod, kaj mu je oče in podobno. Slednjič ga povabi, naj gre ž njim. Deček y spomni usode svoiega prijatelja in se mn r-->ši pri srcu. Kam ga neki pelje? Mar v ječo? Ali mladi gospod je zelo vljuden in ga živahno vprašuje. Pa prideta pr»d neko veliko hišo in njegov spremljevalec izmenja par besed z gospodom pri vratih; deček razbere. da sta v neki mladinski riši. Vse to pa bi mu bilo nejpsno. če ne bi prav tisti hip prišla gruča dečkov njegove starosti, ki so vre?-"t zdirjali po stopnicah. ?AIi smejo tako vpiti?c si misli naš deček, ki ra imenujemo poiaga z narodom. C-re zs.<-\ za razliko v letih .. . Mladini je pisal prezident Coolidge: : Tudi jaz sem samo mladeniče. Njegove besede sc odmevale po vsej Ameriki. I.i v besedah tega p>o letih starega, a še vedno mladostnega moža ni nič pretiranega: vsak dober Američan skuša ostati kar najdalje mlad. Staro~t se spoštuje, a se ne smatra za potrebno. Biii mlad — je diktat za vse ljudi. Zbog tega so si mladi in stari ljudje veliko bližji nego pri nas. V dobro vzgojenih družinah s: a si oče in sin prijetna tovariša, ki se temu primerno tudi vedela. Cesto se oba srečata na -ocrt-nih igriščih, tekmujeta med seboj ali =e skupno borita za kako športno barvo. V moderni Ameriki v splošnem ni problema »očetov in sinove, ki daie v Evropi motive dramam in romanom. Za duha ameriške mladine je nedvomno značilna poteza. Splošno pa ga označuje poseben ameriški idealizem, ki ne klati zvezd z neba, kakor ponekod evropski, ampak ima pred seboj pristno človeške in z delom, vzgojo in samozataievanjem doseg!jiv= vzor?. Ta idealizem kuje esebnosti in z ::rčnje, a značaj pa je standard ameriške vzgoje. Ideali, ki nanje veruje mladina v novem svetu, se dado izraziti v stavku: -Life, Li-bertv and the Purami cf Hcppinesse. 3 življenje, svoboda in stremljenje po srečic. Kakor žrvTfecje s^vloh, je posebej še mla- z de- temeliev n pouk ameriškega šolstva., Dijaki srednjih in visokih šol se bavijo s telesnim delom; nešteto visokošolcev prodaja po velemestih sladoled, streže v kavarnah, dela v tovarnah in drugih delavnicah. Nekatere mladinske organizacije nalagajo svojim članom, da morajo neko dobo delati v tovarni. sNoblesa« in »dostojanstva inteligenta sta v Ameriki, kjer ni aristokratskih tradicij, neznana skrb. Henrv. Seveda .smejo, zakaj v mladinskem klubu se sme vsak prosto gibati. »Založil sem za te deset centov,« mu je dejal spremljevalec, jjutri mi jih lahko vrneš, ker ti bo oče sigurno rad dal to malenkost ko izve, kje si bil. Za ta denar lahko vse leto vsak božji oan prihajaš v ta-le klub.« Najprej je prišel v kopališče, kjer se je kopalo vse polno mladih dečkov. Tudi on je š-il v vodo in to mu je tako ugajalo, da je sklenil, da se bo takoj jutri začel učiti plavanja. Po kooelii je bil lačen, ali jedača se v klubu ne dobi; za njo naj skrbe stariši. Tudi jaz lahko postanem prezident! T a': o pra\-i vsak ameriški mladenič, ki ima velik ideal: kvišku! Prihodnjega dne je bil takoj zjutraj v klubu. Srečal ie včerajšajesa dobrotnika, ki mu "da se piše Miller in da je bil ne-sam tak kakor je on in da se je v klubu izomikal in postal koristen človek. Sel je ž niim in ga popeljal najprej v veliko sobo. Tu je bila čitalnica s knjižnico. Za mizami so sedeli mladi dečki in pridno brali. V drugi sobi je videl dečke, ki so risali črke. Eden je pravkar izdeloval lepak z velikimi okroglimi črkami >Keep smiling«. (Ohrani svoj smehljaj.) Jutri ga bodo" obesili na vrata. Mali risar je bil ponosen na svoje delo. Star je 15 let v klubu se je naučil risati in kmalu si bo lahko z risanjem služil kruh. Tudi Henrv se je navdušil za ta poklic. V drugi sobi diši po jodu in lizolu. Mlad mož v beli halji je Henrvja pazljivo premo-tril. >Sleci se,« mu je rekel, »da vidim, kako ie kaj tvoje zdravje.c Ta mladi doktor preišče vse dečke in beleži njih težo. - Za zla j je vse v redu. a glej, da dobodeš močnejše mišice.« je dejal Henrvju. Kako naj jih dobi? Mister Miller ga popelje naprej po stopnicah. Nenadoma se odpro vrata in glej — na strehi sta. Vrt na strehi! Izpremenjen je v igrišče. Žoge skačejo po zraku, mladi igralci se kriče poganjajo za njimi. Zadaj stoji telovadno orodje. »Ali smem igrati?« vpraša Henrv. Seveda sme. kar hoče: igrati spo rtne igre. telovaditi, boriti se. Kako ga je šele navdušilo, ko mu mister Miller pove. da ima klub svoj >Camp<. taborišče v rrozdn blizu reke, v svobodni pri-rodi. Deček je ves presenečen. Kreneta zopet v spodnje prostore. Tu mu pokaže delavnice, kjer se dečki urijo v ročnem delu: v mizarstvu, pletanstvu, tiskarstvu, čevljarstvu, tkal-stvu. kjer se uee tehničnega risanja, strojepisja, stenografije, modeliranja itd. Posebno je usrajala Henrvju soba. v kateri so se vadili tovariši njegovih let v elektrotehniki. Dru-si so se učili kovinskih del, tretji so se zopet urili na raznih godalih! Nekateri dečki pa so se v posebnem oddelku seznanjali s čudeži r?dia in so umeli izdelati lastne aparate. Henrv si je v vsaki sobi mislil: Te?a se moram tudi jaz naučiti! Toda mister Miller se je smejal njegovim načrtom, zakaj vsem poklicem se ne more posvetiti. Zdaj, ko je zašel v mladinski klub, ie rešen za vse življenje. Takih klubov, kakor smo ga pravkar opisali. ie v Zedinjenih državah nad dvesto. V njih se 165.000 dečkov obvaruje pred nevarnostmi ulice. Izven teh klubov pa so še milijoni dečkov, ki so izročeni vsem pogibeljim. Radi tega se >Bovs Club« Fed-eration« neumorno trudi, da bi svojo mrežo kar najbolj razširila. Tej družbi načelu'? sam prezident Zedinjenih držav Calvin Coolidge. Njeno uspešno delovanje pa omogočajo 7. izdatnimi podporami številni milijonarji. Država s"-na se za io ne briga, marveč prepušča vso s.-crb zasebni inicijativi. ki je v Ameriki sploh poglavitna opora kulturnega in človekoljubnega dela. Kako je v dolarski deželi razvito me-cenarstvo. priča to. da so am?ri;,:š milijonarji izdali v zadnjem desetletju "2500 milijonov dolarjev za javne namene. Ameriška roka je tedaj izredno darežljiva. Seveda se mladina, ki uživa podporo mladinskih klubov, ne vzgaja za kake ideine ali socijalne revolucionarje, temveč se ji smotreno vbija v glavo. da bi bil največja strahota tak družabni red, v katerem ne bi bili mogoči tako številni milijarderji. Vendar pa je ta enostranska vzgoja mladine neizogibno zlo, ki ga kljub temu bogato odtehtajo nesporne koristi, ki jih ima ameriški narGd od milijonarskega mece-nastva. Ameriški mladinski klubi so za otroke delavskih in drugih manj premožnih slojev ogr&maa pridobitev, ker vzgojž sleherno leto tisoče in tisoče strokovno kvalificiranih delavcev. ki imajo znatno ugodnejši socijalni in gmotni položaj, nego so ga imeli njih starši. Taki klubi dajejo mladini mimo strokovnega pouka tudi splošno izobrazbo, nauče jo bo':-šega družabnega vedenja, izurijo v r.--n-.h vrstah športa telovadbe in ji nude v sicer nevarnih mladostnih letih dovolj poštene zabave in razvedrila. Kako skrbi malo mesto za svojo mladino TVo-Rivers. v državi Wisconsin. ima 8Ho"r."r-r nigtc. Vsak član se lahko ukvarja s primernimi posli, ki ga zanimajo. V sredo so zmerom kake prireditve, predavanja, muzikalni večeri, v četrtek pa se čitajo pravljice r* najmlajše. Upeljali so tudi tako zvani r banket ~m -^ in sinov« z geslom: >Oče. bo-di tovariš jega sina. — Sin, bodi tovariš svojega o?*-ta.« Mlado in staro se lepo zabava. Sredi n:«•■! to pisano družbo sedi mestni župan in into-nira skupno petje. Očetje in sinovi se v«dej -med seboj kakor tovariši v šolskih klo- . Mladina v Ttro River=u si je med d; :;'n-i nalogami nadela tudi smrtreno -v-;rb z-: r -jeno. Kjer ne irre drugače, se mladi ijadj--sami lotijo snaženja. Osnovali s-o posvetovalnico za poklice, o vsakem članu vodijo n- -tančno evidenco: -vpiše se vsak njegov u-peh ali neuspeh v šoli." pri športnih tekmah drugod. Priredili so' že razne izlete v vel— mesta. V hudi zimi so izdali članom nk: da morajo izdelati določeno število rt " i h hišic. Ce kateri član zboli, sa ne osUvi-> =:;me?a, p.rineso mu knjig, igrač in ru reči. ki mu krajšajo čas. za zdravniško pom- " pa je tako in tako preskrbljeno. Dalje so priredili i teden varčevanja«. V v~--h šolah se je govorilo o tem. učen---; .--1-1=al i naloge in najboljše m bile »..», Iz Milvraukee jo prišel neki velebanldr in > pripovedoval otrokom, kaj in koiiko pridobe z varčevanjem. Odrasli gredo mladini v vsakem r■ - -i roko, in ni je mestne občine v v*ej Evn- . .'! hi toliko storila za svoj naraš"--: ot .'?»• ri«ki Two Rivers. Mladi občani so u> r> 'dr-- i na pristno ameriški na*n: r.stan----•Bovs Citv Couneil-, -.Deški mastni sve«-. !;akor ga najdemo v mnorih mestih on-! —-eeana. To je mestna uprava v malem. Peč'; in deklice izvolijo kakega tovariša 7,3 župan ■ Njemu stoji ob strani upravno osobie, o -žarna bramba, policija. Povsod <=0 uradn;' i dečki od 32—16 let. Mladinska policija za red pri klubovih nrireditvri), r. 'adir---'- -. požarna bramba pomaga odra=l;m tovarišem, če izbruhne požar. V mladinskem m<-~tn--T-' svetu pa se mladina že 7^-viai vadi upravljati mesto in skrbeti za rjesov napredek. Ta svet si je zastavil velik smoter: naredi'! ia Two Siver® najlepše in najboljše smeri- Satenaste obroče ^ črne kakovosti, elastične, skoraj ne- "5" prodorne, izredno malo obrabi ji ve, 2" kar si do sedaj nismo mogli Biti predstavljati. Ceuti >Type Ballon« lahko 5" brez premembe koles montirate na a. normalna platišča za obroče z visokim g pritiskom. r" 4574 a Viktor BoMnec, LJubljana. Zopet eden izmed neštetih primerov ameriške »Education«. Take organizacije vdajajo dobre, zavedne, samozavestne in za svoje javne funkcije do dobra pripravljene občaue in državljane. Na eni izmed naših slik vidiš Tievevorškega nadžupana Mavora Hvlana ob strani njegovega tovariša, župana sJonior Ci-ry of Newyork<, ki ga je izvolila newyorška mladina in ki dela to v malem, kar odrasli v velikem. Imajo tudi svoje sodnike, ki sodijo povsem resno in javno. Temu se nihče ne ro-£fa; vsi vidijo v vagajanju organizacijskega in pravnega čuta ogromno korist za narod. Boy-Scouts, ameriški skavti Težko je na našera omejenem prostoru opisati zgolj na^snimivejše običaje in organizacijske metode ameriSke mladine. Pustili bomo za sedaj ob strani nje šolstvo, ki je telo raznolično in za evropske pojme zapleteno; ue bomo se mogli pomuditi pri svoje-'prstnih organizacijah posameznih dijaških panog. pri verskih mladinskih organizacijah, Vakor je tudi pri uas znana >J. M. C. A.<. pri -azilih tipih vseučilišč, kjer se spaja največja '.ičenost s športnim) vajami in kjer sledi dis-putaciji o znanstvenih vprašanjih tekma mladih mišic. Ves ta pisani svet ameriškega mla-jinskega življenja ostani za nami, oglejmo si S«? še delovanje dveh največjih organizacij »Boy-Seouts in »Girl-Scouts*. CDeSki skavti. — Dekliški skavti.) ___ Tujec-, ki bi v nedeljo krenil v okolico svetovne prvostolnice-: Newyorka, bi videl ogromne nmežice mladih ljudi obojega spola, M se — drugače kot v Evropi — v ločenih skupinah, dekleta posebej in mladeniči posebej, peljejo po Hudsonu v kraje, kjer so gozdovi, senožeti in polja, da 6e odpočijejo v prlrodi. To so neorganizirani izletniki, ki se snnaj kopljejo, goje "spori. igre, rajajo in uživajo solne«. Njim ni veliko do prirodnih lepot, vedo pa, da je zunaj solnce m mir in ta kontrast med prirodo in velemestom jih napolnjuje z ugodjem. Odkar so se Jela ameriška mesta bolj in bolj košatiti v velemesta, se ie razvil tip ljudi, ki jim je bila pot v prirodo teke vrste razodetje, ki so združevali ugodje t. religioznimi ideali. Tako so nastali celi po-kreii za »povratek k prirodk po Kousseauje-vih načelih. Iz njih so se feeimili prvi amer. skavti. Nadaljna Btopnja skavtizma, ki Je zdaj če povsem modema, pa so iBoy-Soouts<. Teh skavtov ne drS v organizaciji ljubezen do prirode; njih organizacija je tipičen primer slovite »Edueationc. Boy-Scouts Rajajo z dobre izbranimi ic premišljenimi sredstvi povprečnega amerlškegn državljana; najzanimivejše na njih je to, da so v nji tudi sivolasi >deeki<. Ta organizacija je kos najčistejše karakteristične Amerike. Tudi ona prireja pompozne parade, nalaga članom številne predpise, ali njen pravi značaj je vzgoja k človekoljubju, k dobrim dejanjem v prid bližnjemu. Gibanje Boy-Soouts je angleškega porekla; v Ameriko je prišlo leta 1910. Značilno je, da Je takoj ves narod spoznal, da mu utegne ta pokret koristiti in tako se je razširil s pravo ameriško brzino. Prvemu občnemu zboru je predsedoval takratni prezident Taft in v vrstah nove organizacije je že bila mladina iz najodličnejših hiš. Danes šteje približno pol milijona članov, ki se dele v 600 velikih krajevnih skupin; imaio okrog 3000 >Campov<, to se pravi taborišč v prosti prirodi. Newyor-Ska centrala je ogromen urad s štabom ravnateljev In uradnikov. Centrala stremi po tem, da bi imela mladina na Filipinih iste ideale, Iste smernice ln naprave kot mladina v New-yorku. Centrala vodi tudi obsežen »istem odlikovanj In časti, ki so jih deležni člaini, ki se v raznih tekmah najbolj odlikujejo. Pri nas se često čujejo pomisleki zopet odlikovanja in nagrade. V Ameriki pa uprav umotreno podpirajo ta sistem in vidijo v tekmi za nagrade in časti pogonsko silo mladine. Kako na široko so razpredll >Boy-Scouts< svoje mreže, priča že samo dejstvo, da je priredilo 1. 1924 štirideset ameriških univerz tečaje za »vodje scoutov«. Njih gibanje e« podpira z denarjem in z ogromno reklamo. Največji ameriški list »New York Times* ima v nedeljskih številkah redno rubriko o scou-tih. v kateri budno spremlja njihovo delo, poroča o odlikovanjih itd. Mnogo tedenskih nagrad po 25 dolarjev, ki jih redno razpisuje ta velelist za na jboljši dejanja v tem tednu, dobe neumorni, vsestransko delavni scouti. Težko je predočiti čitatelju obsežno udej-stvovanje teh borcev za ameriško delavnost, poštenost in moč. Prišle so pritožbe, da nazaduje ameriško gozdarstvo; gozdove preveč krčijo. Centrala Bnv-Scoufov dr> migljaj in skavtske čete odpotujejo v označene kraje, da rih pogozdijo. Do 1. 1924 so posadili 500 tisoč mladih d reve?. Pri velikih prireditvah, razstavah, sejmih itd. ponudilo boy-scouts svojo službo in io opravijo boljše od praktične policije. V Kansas City je skupina kemikov te organizacije dognala vire pokvarjene vode in postavila svarila, v Jerseyu so ugo-naibljali mostrite, v Los An^elesu so preskrbeli postajališča cestne železnice s klopmi; priskočili 90 na pomoč pri vseh prirodnih katastrofah; kierkoli je trebi storiti kaj dobrega, se ponudijo bov-seouts. Amerika se eboff tega ponnša z njimi in iih rada podpre. Scoutska organizacija ne pušča v nemnr niti onih, ki 'ih je zanemarila priroda. N!en poseben oddelek tvorijo n. pr. slepci, glušri tn STbavci. Pomaga jtm in zahteva od njih pomoč, kadar lahko koristijo. V poletnem času sredo boy-scout3 v taborišča ob reVah. v gorah, na poljih. In se urijo v poljedelstvu, spoznavajo prirodo in tekmujejo med seboj v znanju, iznajdljivosti in strpnosti. «Bny scontfK nočejo služiti zgolj samemu sebi in ožiemt! krosu somišljenikov, ampak skušnjo biti v najširšem obsegu koristni. Ne nde;stvujeio se samo v prlrodi, tudi v civilizaciji uveljavljalo svoje težnje in svoje delo. GirI Skouts - ženski skavti Nikar misliti, da je to, kar smo zapisali spredaj, omejeno zgolj na moško mladino. Ameriška ž-eaiska mladina se udeležuje z enako vnemo organizacijskega dela in pomaga ženski do vpliva in besede. Pripomniti pa jo treba, da ima žena v ameriškem življenju zelo častno mesto; to občuti in vidi tujec vsepovsod kamorkoli pogleda. Najmočnejša in najvplivnejša orgaizacija pa je Girl Soont — organizacija ženskih skavtov. Vanjo vstopi dekle z 10 letom starosti. Pred sprejemom, ki se izvrši ceremonijalno, se mora mesec dni udeleževati telesnih vaj. Pri javnem izpitu mora našteti 10 zapovedi, »The Girl Scont Lavsc, ki označujejo poglavitne čednosti mlade žene: vljudnost, ponos, ubogljivost, veselost, štedljivost, ljubezen do živali, čistost v mislih, besedah in dejanjih. Dalje mora poznati pozdrav (valoviti gib z desnico), himno, polno ime prezidenta Žedinjenih držav in državnega guvernerja in druge vednosti; pokazati mora, koliko je že prištedila in ali že kaj pozna ženska opravila. Tako gro potem naprej, dokler ne dovrši 21 stopenj in prejme 21 znakov. Druga stopnja se imenuje »Second-Class-Testt. Odgovoriti mora javno na vprašanje iz astronomije, opisati po šest sesavcev, dreves in cvetlic, razložiti, kako se uporablja kompas, kako se prepreči požar in kaj je storiti, če ogenj izbruhne; pokazati mora, da zna zakuriti peči. ne da bi porabila več kot dve vžigalici; skuhati mora kako jed, znati pripraviti bolniško posteljo in zlikati perilo, ustaviti kri; navesti mora testno teže- in mero ter še marsikaj drugega. S 15. letom položi izpit za .Forst-Class-Scout«. Zdaj mora že umeti narisati karto cest ln potov, dajati in sprejemati signale s praporji. voditi skavtke na nočni in dnevni poti: dalje mora podati lastna opazovanja o življenju štirih živali, preplavati 50 m. dokazati, da je vpeljala novo članico v skavtsko organizacijo in storila več dobrih dejanj, ki so bila v prid splošnosti. Vrhu tega mora pokazati še vrsto dejanj, ki pri*ajo o njeni praktičnosti In Izurjenosti v gosrpodirijstvu, prvi pomoči ponesrečenim in v opremi stanovanj Nadalje mera položiti izpit vsaj iz dveh izmed sledečih panog: pestovanfe dece. postrežba bolnikom, perilo, kuhanje, šivanje in delo na vrtu Članica, ki hoče doseči nadaljni znak »Homerna-k ing«, mora znati zopet veliko več. Natančno mora povedati, kaj vse se mora preudarlti. če hoče kdo sezidati lastno hišo Narisati mora načrt hiše za 4č1ansko družino In pohištva za vsako sobo. izbrati sistem kurjave, razsvetljave in prezračevanja; dalje mora Izdelati račune glede preživljanja, oblačenja in drugih družinskih potrebščin. Pokazati mora. da pozna V9e zakone in določbe, s katerimi lahko pride dobra gospodinja v stike Nadaljne stopnje določajo specijelno izurjenost v posameznih strokah In se polagajo iz njih posebne skušnje Tako se članice zaporedoma izurijo v fotografiranju, žurnnlistiki. plavanju, plesanju itd. še le. ko srečno prispejo skozi 21 stopenj, dobijo naslov »Engle-Scoutc. Leta 1911. Je bila ustanovljena še posebna ženska mladinska organizacija »Camp-Fire-Girlst, ki deluje na poseben način, kakor mo ški skavti, vendar pa upošteva pri tem elemente ženskega značaja. Niena naloga je, da izuri mlada dekleta v vseh opravilih in vednostih, ki so koristne splošnemu blagru. Tako se njene članice zelo živahno ndejstvujejo v skrbi za dojenčke, v zaščiti živali In pomagajo povsod, kjer lahko priskočijo na pomoč organizirane ženske z veščim delom. Tudi ta organizacija pozna različne stopnje in častna odlikovanja, ki si jih morajo članice pridobiti z uspešnim praktičnim delom. V poletnem času žive v velikih skupinah pod šotori aH v nalašč zgrajenih barakah na podnožju gora, na robu gozdov ali ob rekah. Pod strogim vodstvom svojih voditeljic izvršujejo razna ročna dela tz lesa. proučujejo življenje živali in rastlin, rajajo po tratah, prirejajo izlete In se vadijo v preprostem življenju. Njih hrana je silno enostavna, fcivtjenje v taborišču je združeno tudi z nekaterimi ceremonijami. kakor pri verskih re.iovlh. ki Imajo namen, da poglnhe v članicah ljubezen do prirode. Posebno lep je obred zažisanja večernega ognja, ki sa sipremljajo s petjem pomenljivih pesmi Sploh se opaža v tem mladinskem pokretu mnogo ameriške romantike, ki sega nazaj k ameriškim prebivalcem — Indijancem. Tndi njih kroj, ki ga smejo obleči samo v najslovesneiših trenutkih In pa za časa bivanja v taborišču, je izdelan po indijanskih vzorcih. Kljub temu pa goji tudi ta organizacija, kakor Vse druge mladinske družbe v Ameriki, mnogo gibanja, snoria in praktičnega dela v korist posamezniku in narodu. Podali smo nekoliko značilnih slik iz življenja ameriške mladine. Marsikaj, kar dobro prlstoja Američanom, ni za naše razmere; vendar pa bi lahko naSla naša mladina v življenju ameriških tovarišev in tovarišlc veliko dragocenih vzpodbud Zlasti moramo občudovati, s kako vnemo in vedrino se pripravlja mladina za živlienski boj. ki je onstran oco.J-na zelo brezobziren; kako si utriuiejo miS-ce in smotreno navajajo duha k praktičnemu življenju. Nemara se ta mladina ne bi mogla kosati z našo v obilnostl teorij, ki roj4 pri nas mladim ljudem po glavi, prekosila pa bi jo ln jo dejansko prekaša v spoznanju živ-IjensVih resnic, v žlvlicnskl sposobnosti in aktivnosti, ki edina vodi k usrehom. Tn navsezadnje se že lahko naučimo od Američanov resnice, da je uspeh tri četrtine življenja In da brez njega nI sreče! Na drugi strani pa vidimo, da sporfno-telovadno udejstvova-nje, ki ga pri nas radi označujejo s »nosu-rovljeniem mladinskih nravovt. vzgaja krepke značaje, ki jim vzlic njihovemu boju za Mamonov blagoslov ne moremo odreči nekega idealizma. Med žogo in raketoi Tenis je danes v modL Letos bolj kakor lani, naslednje leto bo nemara Se bolj kakor letos. Lepa, elegantna družabna igra je po vojni nastopila svojo zavojevalno pot Odkod izvira prav za prav beseda tenis? Pravijo, da se je prvič pojavila v 14. stoletju v baladi angleškega pesnika Gowera, ki jo je posvetil kralju Henriku IV. Leta 1440. srečamo obliko >teneys< in etimologi trdijo. i:i je ta beseda priSla v angleščino iz Franci>>, kjer so igralci spremljali serviranje žoge z imperativom »tenez«. Gospa Aleksandrova, prvakinja sovjetske Rusije za leto 1925. Početki tenisa segajo tja v srednji vek. Takrat je bila zelo razširjena Igra >Jeu de Patt-me«, ki se je ohranila do srede devetnajstega stoletja. Angleškemu majorju VVingfieldu gre zasluga, da je iz kaosa različnih dotedanjih iger z žogo, kakor handball, longue-paume, pallone in tennis (ki ga ne smemo zamenjati z današnjim tenisom) ustvaril lela 1873. novo igro in jo imenoval »sphairlstlket. In izophai-ristike se je neposredno razvil tisti tenis, kakršnega igramo danes. Tenisu go še pred nekaj leti očitali buržuai-nost, in ne povsem neopravičeno. Tudi danes se mora ta igra šteti še vedr-a med one športne panoge, ki so širokim slojem najtežje dostopne. Največ zavoljo tega, ker je draga, vsaj v primeri s telovadbo, plavanjem. lahko atletiko, turisliko in zimskimi športi. Ali to tež-kočo ljudje le preradi precenjujejo. Za začetnike primeren lopar se dobi že za 256 do Š00 Din. klubski prispevek za sezono znaža 250 dt> 300 Din (plačljiv v dveh obrokih), za dijake še manj. na žogah pa začetnik ne bo potrošil na sezono nad 100 do 125 Din. V tem pogledu bi torej za srednje 6ituiranega ljubitelja teniškega sporia ne bilo nepremostljivih •ežkoč. Neprijetnejša pa je stvar glede obleka Predpisane so namreč za moške bele hlače, ki jih pač nima vsakdo in si j!h torej treba žrtvovati za sezono 900 do 1100 Din ni teniški odhosno kopalni čevlji brez peta, kar bi stalo 800 do 350 Din. V vsem bi bilo treba torej žrtvovati za sezono 900 do 1100 D — vsoto, ki ni baS maihna, a tudi ne tolikšna, da je ne bi bilo pri primerni štednjš mogoče utrpeli. Mar potrošiš kaj prida manj s smučanjem ali s turistiko? Nemara celo več! Wflliam Tilden, svetovni prvak do lanskega leta, ko mu je Francoz Lacoste iztrgal ponosni naslov. Tenis je eden najbolj zdravih športov, in kdor ga začne resno gojiti, ga bo ležko opustil. Zato ni čuda. da se je tako razvil baš v angleških deželah, ki so bile in so še vedno pokretnice slehernega športa. Na Angleškem ga ni skoro večjega kraja, kjer ne bi bilo teniških igrišč. V začetku 20. stoletja se je lepa igra močno razširila tudi v Nemčiji, Franciji, v severnih državah in na jugu. Se pred svetovno vojno se je pokazalo, da so učenci dosegli in celo nadkrilili svojega učitelja: Anglija, ki je postavljala dotlej prve in nedosel-ne šampijone, je mora vedno čeSče priznavali nadmoč Avstralcev in Američanov, in tudi Nemci »o ji že postajali opasni. Po vojni, ko je ves svet moral misliti na to, da si zaceli krvaveče rane in ustvari novo, telesno in duševno zdravejšo generacijo, je postal klic po športu še glasnejši. Pred vojno je bi! šport zgolj spori, privileg 6ocijalno fundi-ranih stanov, danes je ppori narodna potreba. To opažamo vsepovsod in tudi pri nas. Toda med tem, ko so bili n. pr. nogomet, turistlka, plavanje, telovadba in zimski Bport že poprej razmeroma precej razširjen!, je dala povojna doba največ Impulza baš tenisu, kar pač do-roljno izpričuje njegov veliki pomen. Napredek pri nas v Jugoslaviji je žal le numeri-fon in se z mednarodnimi uspehi ne moremo bogrna kaj ponašati; tem ve5 :ispebov pa beleži bratska Češkoslovaška, ki nam daje, kakor marsikje, tudi na področju teniškega športa nauk, koliko 6e dž doseči z energijo in smotrenostjo. Igralci merijo svoje moči na turnirjih, ki jib prirejajo posamezni klubi, reprezentance mest in držav pa tekmujejo na medmestnih od nosno meddržavnih turnirjih. Eden najpv membnejših tnternacijonalnih turnirjev je vsakoletna prireditev v Wimbledonu na Angleškem, ki ee ga udeležujejo najboljši igrači sveta. Vrši se meseca junija Se v večjem stilu je organizirano tekmovanje za Davis.vv pokal, ki traja malone pet mesecev (maj — september). Moštvo, ki zmaga v tem tekmovanju, dobi v prehodno posest zlati Davisov pokal iia se smatra za neoficijelnega svetovnega prvaka. Letošnji udeleženci tega tekmovanja so: Češkoslovaška, Grška, Belgija, Poljska, Jugoslavija (ki letos prvič nastopi), Španija, Indija, Švedska. Anglija, Danska, Holandska, Švica, Avstrija, Irska, J. Afrika, Portugalska, Nemčija (prvič po 1. 1914.), Ogrska, Italija, Francija in Rumunija v evropskem pasu; v Ameriki pa Mehika, Japonska, Kuba in Kanada, skupno torej 25 držav. Igra se po cupsistemu, t j. moštvo, ki utrpi poraz, je izločeno od nadaljnega tekmovanja. Prvak evropske cone igra s prvakom ameriSke cone, in kdor zmaga, mora nastopiti še v tako zvani chalJenge-rouadi (izzivalni run-di) proti Zedinjenim državam, ki so kot lanski zmagovalec v posesti D a risovega pokala. Lani je prišla v izzivalno rundo Francija in je bila poražena od Američanov 4 :1. Letošnji favoriti za evropski semifinaie bt. Češkoslovaška, Anglija, Nemčija in Francija, daleko največ izgleda za finalno zmago pa ima Francija, ki bo po vsej verjetnosti tudi letos brez posebnih (ežkoč dospela do challen- &M0 Labirint Jean Borotra, stalni finalist svetovnih turnirjev in lanski zmagovalec v VVimbledonu. ge-rounde. Končni Izid letos ni več tako nedvomen, kakor je bil lansko leto, in ni izključeno, da se Franciji posreči prinesti dragoceno trofejo v Evropo. To b> bil velikanski uspeh ne samo za Francijo nego za ves naš kontinent; zakaj bila bi v 28 letih, kar se vrše tekmovanja za Davisov poka] (prvo je bilo 1. 1900. v Bostonu) prva zmaga evropske kontinentalne države. Doslej sta zmagali Anglija in Avstralija po šestkrat, Amerika pa devetkrat. Katera starostna doba Je najprimernejša, da začneš gojiti tenis? Svetovni prvak Lacoare priporoča starost 12 do 13 let, ne manj, bolje več. Seveda, če računaš na to da boš kdnj žel uspehe;- če pa ti je v glavnem za spori sam in nimaS namena poraziti razne Tildne, Borotre, Koželuhe itd„ začni igrati pač takrat. kadar se ti nudi prva primerna prilika. In naj te ne ženira. če se ti je nemara ie začelo jasniti teme in gubati lice. Samo preveč prirojene nerodnosti ne smeš imeti, ker bi ti pokvarila vse veselje in vzela dobro voljo; prirojene, pravimo, zakaj naturno okornost čuti vsakdo, ko stopi prvič na igrišče in vzame racket v roke — a ta okornost prav kmalu izgine, dočim za duševno in telesno počasnost ln organif.no neokretnost na tenišču ni zdraviL Suzana Lenglen, dolgoletna svetovna prvakinja, sedaj proft> sijonalka. Glej, mamica, pes mi kaže jezik. Najbrž misli, da sem zdravnik! Nedeljski lovec strelja gamsa. Po kater, poti bo gams najhitreje pri njem? Po tej I Kino O darovih Ameriški Hsti Imajo navado, da prirejajo pri vsaki priliki razne ankete In stavljajo vprašanja igralcem, politikom Itd Tako Je tudi sedaj, ko so ored nami velikonočni praznffcl. vprašal neki ameriški filmski list najnoznanejše Igralce za njih mnenje o darovih. V naslednjem prinašamo nekaj najzanimivejših odgovorov. CoUeen Moore: Najprimernejši darovi so malenkosti, ki ne obvezujejo ne darovalca ne ofodarovanca. Jaz se najbolj veselim pisem, lz katerih veje Iskrena simpatija, manj oa se raduiem biserov in sličalh darov. Pa brez zamere! Raymond Grilflth: Evo. kaj Je treba darovati: ženam bonboniere. mladim devojkam čim pikan'Jiejše knjige, ostalim pa poleti krznene čevlje, a pozimi sladoled. Za abstinente le najprimernejši dar šampanjec, za nekadilce fina cigareta. Plešcent se spodobi darovati vodo ra rast las. prav zelo mladim deklicam pa boenedaj poklanjati avtogra-me. Kai Jim ic treba dati. veste sami. Sallv O' Neil: Zavidam one srečnike. ki si morajo ubijati riavo z vprašanjem, kaj naj komu darujejo. MoJi znanci so vajeni, da mi že vnaprej dovolj energično in nedvoumno povedo, česa si žele. Buster Keaton: Darovi se moralo ravnati po tem. kakršen ie človek: zaljubllen. zaročen aH poročen. Ko sem bil Jaz zaljubljen, sem bil tako lahkonrseln. da sem kupovad bisere. Ko sem se zaročil, sem se unesel in sem poklonil prstan, a ko sem se ženil Je bil ves mol dar z®olj cvetje. Greta Nissen: Meni darovalec najbolj ustreže. če mi prinese sladkorja za mojo malo opico aH hrane za oapleo. Jaz sama pa nisem umetnica v obdarovanju. Al ce Joyce: Poročenemu možu nikdar ne smete pokloniti copat ker bi ga utegnili razžaliti Materam darujte kai takega, s Smer boste razveselili njeno dete. Jayckie Coogan: Dozdaj me je bolj zanimalo. kal bodo druel meni darovali, kakor kaj naj Jaz poklanjam. Slednie vprašanje pa me zanima samo takrat, kadar praznujeta oče ali mati rojstni dan ali pa. kadar hočem obdarovati svojeea osa Bonza. K sreS ie stvar zastran psa precej enostavna: dajem mu namreč le pentlje, vprašanje . j« samo glede barve. Jack Holt in Indijanci Prvi doživljal, ki se mi le pripetil v zvezi z Indijanci, pravi ameriški filmski igralec Jack Holt ie bil ta-le: čital sem povest »Old Shatterhanda. na--nesto da bi dela! domačo nalogo za šolo. Zavoljo tega 'e stopila v akcijo očetovi pa!ica. Drugo srečanje z Indijanci bilo Je kajpak manj problematično, ali ipak sem pri tisti priliki doživel nemalo razočaranie. Snimali smo namreč neki film tn smo blH v eosteb v nekem ind lanskem selu Kazali smo Indijancem svoje aparate toda oni se niso ničemur boli čudili kakor našemu načinu brltia. Indijanci se namreč briiejo z navadnim kosom pločevine Priznavalo sicer, da Jih močno boli. ali naš način se Jim zdi neokusen Ko sem tako propade' z našo civilizirano milnico, sem se hotel nad Indijanci znesti in jih nekoliko potegniti Pripravil sem s: radioaparat In sem Hm delal, da bodo čuli zlasove že davno umrlih svojih rolakov Ko se Je zares začul elas iz tajin-stveneza aparata, so Indijanci na vrat na nos pobegnili in se še čez dva dni niso upafi pojaviti pred menoj in rooiim aparatom. In zavollo teh strahopetcev sem v ds-tinistvu dobivaj batlne! sfeklosti in njenem zdravljenju V časih, ko skoro vsak mesec čujemo ali čitamo, da se je v tem ali onem kraju pojavila pasja steklina, da je stekel pes oklal toliko in "toliko ljudi, ali da je ta sli oni človek umrl grozne smrti, bo morda zanimalo, če se nekoliko pomenimo tudi o tej strašni bolezni. Steklina, ali kakor jo nazivljejo zdravniki t latinskim imenom rabies ali z grškim lvssa, je brezdvomno prenesljiva ali nalezljiva bolezen, katero dobiš, če te ugrizne na steklosti obolel, torej stekel pes (volk, lisica, konj, vol itd.) ali če oride kaj steklene živalske sline na kako, dasi neznatno ranico, in jo s ste-klenino okuži. Seveda se da bolezen tudi na umeten način precepiti od živali na žival,jn kajpada bi se dalo prav tako z njo okužiti tudi človeka. . . Okužilo navzlic mnogo desetletij trajajočim študijem še vedno ni znano: Kiti tega ne vemo povsem zanesliivo, če pripada bakterijam, dasi je to jako verjetno. Ce spada v to skupino, je tako majhna, da pasira vse. tudi najfinejša precejala (filtre) in je tudi za največje mikroskopične povečave nevidno. Zato pravimo, da je okužilo, ali kakor ga navadno imenujemo: virus lise preceden in mvigi- beln. , , Že Pasteur ju je bilo znano, da se okuz'!o giri kot okužilo krčnice (Tetanus) vzdolž živcev in da je osobito centralni živčni sistem (t. j. možgani in hrbtenjača) zanj občutljiv in najlažje okužljiv. Če "orrrize stekel pes zdravega, zaide okužilo s slino bolnega v kri slednjega in ga okuži. Tako okužilo imenujemo pocestni virus (virus des rues). Ce umetnim potom okužim kunca s pocestnim okužiiom. se pojavi bolezen pri njem navadno v '2—3 tednih. To dobo od infekcije do izbruha bolezni imenujemo inkubacijsko dobo. Ce pa prenašam sedaj okužilo od kunca do kunca naprej, se ta doba vedno boli krči in krči. tako da po nekako 17Sib pasažah traa vedno samo 6 dni. Odslej naprej ?e ne skrči več ampak se ustali in postane točna in konstantna. Tako okužilo, ki povzroči izbruh bolezni vedno 6 dni po okuženiu. imenujemo ustaljeno okužile ali virus fise. Tako okužilo je za razne poskuse pripravno in se da uprav radi svoje neizpremenljive živosilncssti (virulence) tudi pravilno dozirati. Že sedaj moramo povedati, da poznamo dvoje oblik, v katerih se pojavlja steklo?L: besno in tiho formo. (S tretjo, s tako zvano »konsumptivno - se ne bomo bavili. omenimo jo pa le radi popolnosti.) S pocestnim virusom inficirana bitja obole navadno na besni, s fiksiranim, če sploli. na tihi lisi. in samo izjemoma na prvi. Kaj je vzrok tem pojavom,, ne vemo. Kunce inficiramo na ta način, da jim v možgane vbrizgamo neznatne količine obolelih kuncevLh ufožgan. katere smo zmeli v priliv-ku niti 1 odstotka raztopine kuhinjske soli. Kot uče poskusi, se je pocestni virus s tem. da se je ustalili in postal fiksen, izpremenil; in sicer se je, kakor kaže skrajšana inkubacijska doba, za kunce glede svoje ueiu-kovitosti ojačil, za druge živali pa ublažil. Za vsako bakterijelno infekcijo vemo, 'ia pri njej mimo drugih faktorjev odločuje množica, Id zaide v telo in živosilncst bakterijel-nega rodu. Z 1 ali 2 bakterijama se nihče ne okuži; za okužen je je vedno treba neke gotove kritične količine okužila, ki je manjša pri krepkih in večja pri oslabelih rodovih S kritično doizo in virulenco je precej ostro določljiva infekcijoznost na kilogram kakega Sivalskega telesa. Seveda so za vsako živalsko vrsto drugi odnosi veljavni. Živosilnost lahko izpreminiamo. jo jačinio ali znižujemo na ta način, -ia pošiljamo bakterije skozi telesa raznih živali. Tako prihajamo n. pr. do bakterijelnih rodov, ki so sicer izšli iz bolnega človeka, a so prepotovali mrzlokrvne živali in so se pri tem tako iz-premenile. da so postale preneseni na človeka po mnogih pasažah zopet nazaj, zanj sedaj skoro povsem nedolžne. A tudi na druge, fizikalične in kemične, načine lahko znižujemo živosilnost bakterijelnih rodov s tem. ca jih sušimo, jih izpostavljamo luči, jih ogrevamo ali ohlajamo, ali jim primešavamo razne snovi, neugodne za njihovo rast. razvoj in prospeh. Seveda bomo vse to najlažje in najtočneje opazovali tam. kjer moremo delati poskuse z bakterijami na gojiščih, n. pr. na sterilizirani, potem pa posebej okuženi krvi. na želati-ni. juševini itd. Tega pa pri steklini, kjer provzročilea ne poznamo, ne moremo delati. Mi vemo samo to. da živi v živčevju na lisi obolelih živalih. Možgani žive živali nam marajo torej nuditi gojišče domnevnih bakterij, o katerih smo prepričani, da žive v njih, dasi jih kot take z našimi dosedanimi metodami ne moremo ugotoviti. Ce vzamem torej kosec kunčevih možgan, okuženih s iiksnim virusom steklosti, vem. da zajamem ž njim gotovo množino bakterij steklosti. Na njih uporabljam potem vse one metode in delam ž njimi vse tiste eksperimente, kakor sicer z rodovi bakterij brez večje množine gojčične primesi. Če torej n. pr. kosec teh možgan posušim, izsušim ž njim v njih nastavljeno okužilo; m to lahko delam toliko časa, da njihovo živosilnost do skrajnosti odnosio do njihove smrti oslabim. Zamoril sem jih, in možgani odnosno v njih naseljene baklerije so postale mrtve, razplojenja nezmožne, ali kakor pravimo, avirulentne. Isto tudi dosežem, če vržem okužene možgane za daljši ali krapi ča6 v formal, v žvepleni eter in druge kemične snovi in razkužila. Kakor se človeško telo navadi na razne neorganizirane strupe, n. pr. na alkohol, mor-fin, kačji strup in druge, tako, da prenaša doze, ki bi ga, nenavajenega nanje, umorile, tako se navadi in prilagodi tudi invaziji bakterij do neke gotove meje. Telesni sokovi pa tudi tkina profzvaj^o protistrupe, ki se uspešno bore z životvornostjo, a tudi s srupenostjo vstopivših parazitov in jih obvladajo. Pri tem pa verjetno producirajo nekaj več obrambnih sredstev, kot jih je za zmago točno potrebnih, kar pride prav potem pri boju z novimi, zvišanimi sovražnimi silami. Kar smo doslej povedali, je bilo treba povedati. da bo razumljivo brez daljših besedi in vednega ponavljanja zdravljenje stekline na Pasteurjev način. Povedali smo že, da je s steklino okuženo kunčevo centralno živčevje visoko viruler.t-no cepivo za kunce, za nas pa skoro aviru-letno. Pasteur si je pa priredil celo vrsto izsušenega kunčevega hrbtnega mozga od najvišje do najnižje virulence pa do popolne aviruleace. Mozeg, ki ga je 6ušil več tednov, ni bil končno infekcijozen niti ne za kunce. Dejal si je: če bi zašlo najjaeje cepivo naenkrat v človeka, bi njegove telesne odporno sile ne zadoščale, da bi premagale sovražno preplavo. Če pa njegovo telo polagoma navadim na odpor in mu dam možnost, da počasi proizvede svoje protistrupe, bo ostal zmagovalec najprvo v boju z oslabelimi, ublaženimi bakterijelnimi rodovi, s časom pa bo kos tudi jačjim infekcijam in Končno bo obvladal tudi okuženje s pocestnim virusom. Pričel je torej brizgati zmetek, ki je bil avi-rulenten, potem ie pa prešel na vedno jačje in jačje, in končno na visoko virulentne injekcije. Kot se je pa serološko izkazalo, se ta ue-pristopnost za infekcijo ali im^nizacija ue razvije od danes do jutri, vsaj ne v dovoijni naglici, ampak potrebuje za to nekako 20 dni. Ce izvedeni danes vbrizgavanje cepiva do kraja, od najnižjega do najvišiega klina na lestvi virulence, sem nesprejemljiv za bolezen, če me u. pr. vkolje stekel pes, stoprav po 20 dneh. Navadno se pa ne damo cepiti proti steklosti ie kar v naprej Pasteurjeva in druge starejše metode so potrebovale same za izvedbo kure 20, 30 iu še več dni Ce je imunizaciia potrebovala po 3 temih še 3 tedne do svojega viška in polnomočja. ie umevno. da je prepogi.sto došla prepozno Kajti predpogoj je bil ta, da bolezen ne izbruhne pred to dobo nestrpnega čakanja in grcze dolgih 6 tednov. Zato so vsi zdravniki, ki so se bavili s s'e-klostjo. skušali skrajšati vsaj kurativno dobo, torej čas zdravljenja z injekcijami in ga znižati na najkrajšo mero. Kajti če skrajšam nekdanjo dobo treh tednov na en sam teden ali celo na par dni, 6em pridobil s tem za imunizacijo vsaj 2 tedna zlatega časa in rešil s tem marsikatero sicer brezdvomni smrti za-palo življenje. Dasi smo že dolgo vedeli, da je v kunčevih možganih nastanjeni virus fise za človeka vsaj pri običajnih metodah inokulacije skoro toliko kot neinfekcijozen, pa vendar dolgo časa ni nihče imel poguma poseči po višje viru-lentnih pomnoženih dozah. Kajti jasno je, da moram, če hočem pridobiti na času, poseči po jačjih preparatih ali pa količino vsakokratnih injekcij zvišati; najboljše bi bilo seveda oboje. Toda kaj bi bilo, če človek tega ne prenese, kaj celo. če ga s preparatom višje živosilnosti stoprav naravnost okužim, osobito. če zdravim človeka, ki je samo verjetno, ne pa gotovo okužen, tako da ga utegnem okužiti uprav z zdravljenjem? V teh razglabljanjih je zdravnikom prišlo na pomoč sledeče razmotrivanje. Kakor že vemo, ne učinkujejo bakterije samo s svojim razplojanjem same na sebi v organizmu, ampak tudi s strupi, katere ali same izločujejo ali jih napravljajo iz razkrajajočih se telesnih sokov in tkanin. Morda, so dejali zdravniki, pa ne pomeni toliko infekcija kot taka, ampak zbog nje nastali o t rovi ali toksini. Tudi, če same toksine injiciram. morajo nastati v telesu odporne snovi, protistrupi ali antitok-sini. In če se to obistini, imam še ta dobiček, da je injekcija brez najmanjšega dvoma sterilna in da torej ne morem ž njo jikogar okužiti. Vrhu tega je dozacija strupa še točnejše izvedljiva kot dozacija bakterijelne kulture, t. j. možgan. In izkazalo se je. da je bil ta kalkul pravi. Injekcije, dejali bi, steklinsko-strupenib snovi so imele ob absolutni varnosti pred oku-ženjem isti terapevtični učinek kot nesteril-ne, torej okužene prejšnje vbriznine. Mesto sicer ublaženih, a končno vsaj teoretično raz-množitve zmožnih bakterijelnih kultur, vbrizgavamo danes le njene toksine. Seveda niso še ločeni od bakterijelnih teles in ne od substrata. ki so vzrasle na njem in na katere so vezani_a to ne prihaja v poštev. Doklar ne znamo napravljati morfina, nam je makov 6ok dobrodošel, dasi nam je še vedno neprijeten balast. Danes zdravimo torej liso z njenimi toksini, ki prisilijo telo, da se odzove nanje s protistrupi, katere v kratkem času proizvede v takih količinah, da z uspehom zatro in zamo-re tiste bakterije, ki jih je vanje zanesel vgrizljaj steklega psa, in onemogočijo, da bi se kužna bolezen razplavila po živčevju. Ali z drugimi besedami: po toksinih lise provo-cirani, od telesa producirani antitoksini za-more visokovirulentni pocestni virus in ohranijo ugriznjencu zdravje in življenje. Cela vrsta glasovitih znanstvenikov, med katerimi naj imenujemo samo Babesa, Cal-metta, Remlinserja, Hdgvesa in Alivisatosa, je delala na teh vprašanjih. Metod je nebroj, vsaka ima nekaj vrlin in nekaj nedostatkov, jasno pa je izražena tendenca čim bolj moči skrajšati zdravilne dobe. Osobito v zadnjih letih so si priborile tako zvane eterske metode prvo mesto, in Hempt v Novem Sadu konča svoje zdravljenje povprečno v 5 dneh Kun-čeve možgane in hrbtenjačo obesi za 72 ur v žvepleni eter, jih vloži pozneje v glicerin ;n »cepit z emulzijg 1 : 60 z velikimi in viso-kostrupenimi dozami svoje bolnike z najboljšim uspehom. V drugih Pasteurjevih zavodih SHS pa menda uporabljajo novejše metoda lIogyesove. . Lisa je kužna bolezen, ki povzroči tez^o vnetje možgan, hrbtenjače in tudi krajnega živčevja. Neznani bakterij, ki jo provzroča. je po svojih učinkih na živčevje silno podoben tudi neugotovljenim povzročiteljem influence (gripe), ki prav tako povzroča slična obolenja. in tudi duševne bolezni, ki se mnogokrat pojavljajo stoprav potem, ko je bolnik že davno izgubil vročino, je rekonvalescent, in se je že mnogokrat lotil običajnih poklicnih poslov. Bolezen torej ne ogroža bolnikov samo ob času bakterijelnega preplavljenja, ampak tudi po njem in to s svojimi toksini, kakor to tudi' n. pr. difterija dela Da pa tudi pri lisi samo njeni toksini spravijo živčevje v nesrečnih primerih lahko do vnetja, dokazujejo primeri ohromitvij. obolenja na očesnih mišicah, paraplegije itd. po zdravljenju z imunizujočimi injekcijami do jasnega. \ nei-ja živčevja toraj povzročajo tako bakterij j e lise kot njeni toksični produkti. V osrednjem živčevju na besni in sem r.a tja tudi tihi lisi zamrlih ljudi in živali vidimo (poleg tudi drugim vneticam mozgovine slifnih izprememb) z mikroskopom osobito v tistem delu možgan, katerim pravimo Am-monov rog. posebno oblikovano drobnjav. katero je prvi zaznal in opisal Negri. Ta telesca smatrajo še danes nekateri za hlamidomona-de. ki jih prištevajo k mastigoforam, torej za živali, ki povzročajo bolezen. Bržčas pa nisi druaega kot reaktivne tvorbe živčevja na infekcijo. Vsekakor so pa ta telesca za liso patogaomična; to se pravi: kjerkoli jih najdemo. smo ž njimi ugotovili steklino. Kakor znano, se človek okuži s slino steklih živali, navadno psov, mačkov in volkov. Čim večje so ugriznine in raztrganine, tem večja nevarnost za okuženca. Kakor uče izkušnje so rane na glavi in vratu najnevarnejše. že dokaj mani nevarne so one na nogah in rokah, najmanj pa one na trupu. Ugriznencev, ki so močno in globoko ranjeni na glavi in vratu, posebno po volčjih ugriz-kih. tudi še danes ob skrajšanih metodah cepitve ne moremo vedno rešiti smrti, ker steklost izbruhne, predno je potekel za imunizacijo potrebni čas. A dočim so primeri znani, da so izjemoma brezdvomno stekli psi ozdraveli, je za človeka bolezen, če enkrat izbruhne, pa bodisi da je cepljen ali necepljen. vedno smrtna.. Iz povedanega sledi, da je nujno, da ranjenec pride čim preje k zdravniku in da ne zamudi niti ure, kajti pri ranah na glavi je včasih lahko vse za-visno uprav od nje. Inkubacijska doba stekline pri človeku m krajša kot 12 dni, navadno pa izbruhne bolezen v drugem ali tretjem mesecu po ugriz-ku. Znani so pa tudi primeri z 1, 2 do 5-letno inkubacijsko dobo. Poročajo celo o povsem neverjetnih primerih, ko so baje ljudje oboleli 20 let po infekciji. V tej dobi se počutijo bolniki, katerim so se rane navadno že davno zacelile, če se ne oziramo na nervozne ljudi ki mnogo trpe zbog preteče jim nevarnosti in groze, vseskozi dobro. Prilično teden dni pred izbruhom steklosti čuti navadno bolnik, da ga brazgotina po ugrizku skeli, ščemi. peče. da ga trga v njej in podobno. Pri nekaterih bolnikih se pojavljajo driske, stud pred jedili, časih takoimenovano predhodno stopnjevanje telesne toplote. Bolniki izgube spanje. tožijo, da jih glava boli. in mnogi se čutijo potrte in razdražene. Mnogo jih pa postane nemirnih in razburjenih. Ne vzdrže doma. begaio brez pokoja sem ter tja, se celo odpravljajo na potovanja. Kmalu nato se pojavi na njih izrazita, prekomerna razdražijivost za vtiske njihovih čutov. Grozavi in plalljivi so in izredso občutljivi za hrušč in svetlobo. Mnoge muči neznanska sinrtna groza, ko ^ostaja tudi koža za vsak dražljaj občutljivejša, se izkaže tudi dihalni center silno razdražljiv Bolniki dihajo neredno, ihteče, love sunkoma sapo. hlastajo t>o zraku in krčevito vzdihujejo. Sem pa tja dihanje sploh izostane. Bolnikom se zdi. da iih tlači ocromna peza. ležeča na prsih. da "jih nekai tišči in duši v errlu. Kmalu se prično pojavljati silni krči v žrelu, v sapniku, v požiralniku, v preponi in dihalnem mišičevju v splošnem. Že omenjena čutna razdražijivost raste iz izzivlja vedno nove napade. Ko hoče bolnik piti, ko prinese samo par kapljic do ust. pozneje samo. če zagleda vodo ali'sploh tekočino v čaši. če čuje. da teče vodovod, končno že pri sami misli na tekočino, — vsak pot se pojavi opisani krčeviti napad. Bolnika obliva zona. trese se po vsem životu, čeljusti so trdno stisnjene druga na drugo, dihanje izostane in srce hoče zastati. Te napade izzove pozneje tudi vsaks lesketajoča se stvar, čaša. verižica za uro. zrcalo, vsak šum. celo prijetni in neprijetni vonj cvetlic, parfema itd. Koža je prav tako občutljiva Ce se bolnika le dotakneš. se ti prične tresti in zvijati v krčevitih napadih, ki trajajo vedno po dalj časa in vedno bolj pogosto slede drus drugemu. Končno, — in to je jako značilen simptom — napade ie bolnika, če mu pihneš v obraz. V odmorih leže bolniki do skrajnosti Izčrpani, apatično in tiho. a včasih do konca skoraj ne izgube zavesti. Pogosito se močno pote. in sl;na se jim nabira v toliki množini v ustih, da jim navzlic vsemu pljuvanju izteka in se cedi iz ustnih kotov, včasih tudi pomešana s krvjo po bradi vratu in prav navzdol. Temperatura dosesa nečuvene višine do in nad 40 stopinj Celzija. Znani so celo primeri, da se je dvignila na 43 stopinj Celzija in se dvigala še po smrti. Ce ni doslej bolnika umoril silen, krčevit napad, prestanejo krči, odneha polagoma rai-dražljivost, izčrpanost se "vedno bolj uveljavlja, in ohromitve, ki včasih n. pr. na živcih na glavi že v opisanem prvem štadiju ekscitacije silijo na dan. obvladujejo odslej naprej bolezensko sliko. Bolnikom odpovedo roke in noge. moči pešajo, dihanje je vedno slabše, srce omaguje. in končno se vendar bolnik onesvesti in mirno umre. Ta drugi, tako zvani paralitični stadij, traja navadno samo par ur. dočim se vleče celo obolenje — včasih tudi to ni treba, da trpi dalj _ 2—i dni. v izjemnih primerih do dveh tednov. Izjemoma je pa prvi stadij tako skrajšan ali ublažen, da resno ne prihaja v poštev in da se ohromenje od vsega začetka uveljavlja na bolniku. V'takem primeru govorimo o tihi steklosti. Izbruhla steklost je, kakor smo že povedali. za človeka neozdravljiva. Preprečimo jo pa v pretežni večini primerov z opisanim cepljenjem Odkar uporabljamo zlasti novejše nagle in jake metode, je pred uvedbo cepljenja po statistikah izkazana _ umrljivost ugriznjencev od kakih 16 in več odstotkov tako padla, da danes ne dosega niti ne več pol procenta. Dasi se okuženje iz napravljene ugriznine širi sicer naglo, a ne bliskovito po telesu, ni brezpomembno — vsaj v prvih urah, ali ko okvarjencu sploh nudimo prvo pomoč — kako ravnamo z ranami. Najmanj jih lahko razkužimo s tem. da iztisnemo iz njih kri in jih ponovno izmijemo n. pr. z raztopnino li-zola ali sublimata. posebno pa 5 odstotkov formola. ki v petih minutah zanesljivo konča virus na rani. in tudi v njej. Če prodre za dalj ča6a v elobočino. Vsaka občinska pisarna. vsaka šola itd naj bi imela za take nezgode vedno pripravljeno par sto gramov tega razkužila Z razbeljenim železom izžgati rane ie tudi priporočljivo sredstvo, še bolje s kadečo se salpetrovo kislino. Ali vsega tega že lajik več ne more izvršiti; to mora že prepustiti zdravniku. Kar pa se žalibog ne da napraviti na najnevarnejših ranah na glavi, vratu in on-dotni okolici, a se vedno lahko napravi pri ugrizninah na ekstremitetah. je to. da se ra no podveze, (kakor n. pr. pri gadiem piku) n Anatole France: Amycus in Celestin (Velikonočna vizija.) Z obrazom v prahu ležeč na pragu svoje divje votline, je puščavnik Celestin v molitvi Drebedel noč pred Vstajenjem. to angelsko noč. v kateri se strmoglavijo besneči zlodeii v brezdno. In dokler so sence zagriniale zemljo, ob uri. ko je angel-Dokončevalec plui nad Egiptom, je Celestin trepetal, prepoln bojazni in nemira. Daleč v gozdu je čnl mijavkanje divjih mačk in piska-joči glas krastač; potopljen v nečiste temine ie dvomil, da bi se mogla izpolniti zmagoslavna skrivnost Ko pa je videl, da se poraja dan. je z zarjo stopilo veselje v njegovo srce: spoznal je, da je Krist vstal, in je zaklical: — Jezus je vstal iz groba. Ljubezen je premagala smrt. aleluia! Vsa žareča se dviga iznad griča! Aleluia! Stvarstvo je obnovljeno in odrešeno. Senca in zlo sta se razpršila: milost in svetloba se razlivata do mestu. Aleluja! Škr.ianček. ki se je Drebuial sredi žita. mu ie zažvrgolel v odgovor: — Vstal je. Sanjal sem o gnezdecih in jajčkih, belih jačkih. riavo Dikčastih. Aleiujal Vstal iti ln puščavnik Celestin ie ostavil votlino. da bi šel v bližnjo kapelo poveličevat sveti velikonočni praznik. Ko je stopal po gozdu, je zagledal sredi jase lepo bukev, kier so se iz napetih brstov že kradli nežno zeleni lističi: bršl.iinove kite in volneni trakovi so bili obešeni na ve!ah ki so se nagibale prav do ta!; zaobljubne tablice. pritrjene na grčavo deblo, so pričevale o mladosti in liube/ni in tu in tam so se gugale na vejicah glinasti Erosi z razprostrtimi krili in vihraiočimi tunikami. Ob tem pogledu ie puščavnik Celestin namršil svoje bele obrvi. — To je vilinsko drevo, si ie dejal, in dekleta iz okolice so ga. do starodavnem običaju okrasila z darovi. Vse življenje mi poteka v borbi zoner vile; nihče si ne more predstavljati, kakšne preglavice mi delajo. Vsako leto ob žetvi zaklinjam drevo do predpisanih obredih. Blagoslovljena voda in evangelij sv. Janeza iih zaDode v beg in vso zimo ni več ničesar čuti o njih; toda spomladi se vrneio in vsako leto je treba začeti iznova. Drobne so; en sam glogov grm je dovolj velik za cel roi. Skrivajo se v njem in očaruiejo mladeniče in dekleta. Odkar sem star. mi ie vid opešal in iih ne opažam več. Rogajo se mi, letajo mi okoli nosu in se mi smejo v brado. Toda. ko mi ie bilo dvajset let. sem iih videl po jasah, kako so s cvetjem ovenčane rajale v luninem svitu. Mogočni gospod Bog. ki si ustvaril nebo in jutranjo roso. tvoji stvori nai te siave! Toda čemu si ustvaril^poganska drevesa in vilinske vreice? Čemu si dal pojoči mandragori da raste pod lesko? Te prirodne stvari zapeljujejo mladino v greh »i povzročalo nešteto muk pušča vnikom. ki so se kakor jaz. lotili naloge, da posvetijo ustvarjena bitja. Ce bi vsaj evangelij svetega Janeza zadoščal, da prežene zle duhove] Toda premalo ie močan za to: nič več ne vem. kai nai storim. In ko je vrli puščavnik vzdihovaje šel naprej, mu je drevo, ki ie bilo vila. dejalo med svežim šušteniem: — Celestin. Celestin. moji brstiči so jajčka, pravi velikonočni piruhi Aleluja. aieluia! Celestin je izginil v gozdu, ne da bi okreni! glavo. S težavo ie stopal po ozki stezi, sredi trnja, ki mu ie trgajo haljo, ko mu nenadoma zastopi pot mlad dečko, ki je skočil iz gošče. Bil je napol oblečen v živalsko kožo in bolj favn nego mladenič: ime! je pro-dirljiv pogled, top nos in režeč se obraz. Kodravi lasje so zakrivali ro-žička na trmoglavem čelu: ustnice so razkrivale ostre in bele zobe: plave kosmatine so mu v dveh pramenih pada.e od brade. Zlat puh se mu je ble-sketal po prsih. Bil ie gibčen in slok; svoje parklje le skrival v travi. Celestin. ki ie bil vešč vseh znanosti kar ; h daje sveto premišljevanje, je precej videl, s kom ima opravka, in je dvignil roko. da bi napravil znamenje križa. Toda favn ga je prijel za roko in mu je ubranil, da ni mogel dokončati te mogočne kretnie: — Vrli puščavnik mu ie deial. nikar me ne zaklinjai. Ta dan ie zame prav tako praznik kakor zate. Ne bi bilo usmiljeno, če b; me užalostil ta velikonočni čas. Ako hočeš, pcideva skupaj in videl boš. da nisem hudoben. Ceiestin je bi!, na srečo, prav dobro poučen o svetih vedah. Za časa se je spomnil, da so svetega Jeronima v puščavi spremljali na potu satirii in ken-tavri. ki so izpovedovali Resnico. Dejal ie favnu: — Favn. bodi slavospev Bogu v čast. Reci: od mrtvih ie vstal. — Od mrtvih je vstal, j« odgovoril sicer višje nad njo. Preveže naj se laket ali podkolenico ali stegno, ne sicer s tanko vrvjo, ampak s kako gumijasto cevjo, naramnico, pasom, širokim trakom precej krepko, tako, da zastaja kri ekstremiteti od podveze navzdol. Podvezo lahko pustiš ležati celo uro, in če nima bolnik neljubih bolečin .tudi dalje časa še. Izkazalo se je namreč, da tak« povzročeni krvni zastoj skoro vedno rad uši infekcijo v kali. Ker je pa bolezni lažje preprečiti kot zdraviti, in vemo, da inficirajo veliko ljudi vedno psi in od njih ugriznjeni mački, je jasno, da mora veljati odločilni boj glavnim raznašal-cem bolezni, v prvi vrsti torej psom, ki itak malo sodijo v naše kulturne odnošaje. V Švedski. Norveški, Danski, na Angleškem in v Avstraliji, kjer obstojajo izredno strogi predpisi in so uvedene stroge karentene, že mnogo desetletij več ne poznajo stekline. Vsak pes, ki gvoje vedenje izpremeni, ki je prekomerno razdražljiv, ki se lclati izven lovišč po tujini, ki se zaletava, mnogo slini, popada brez vzroka in na lepem, posebno izven svojega doma, in ki žre, ko je odrastel, zanj neprebavne reči, kot seno, Smo, les. cunje, oblanice in podobno, ki načne tudi sebi rep ali noge in si jih celo odgrizne, je steklosti 6ilno sumljiv. Posebno je pa še treba naglasi ti, da je pes že 1—2 tedna pred opai-liivim iibruhom steklosti oktižljiv tn da t« okuži lahko s svojo slino, če liže roko in podobno. Torej previdnost, osobito napram tulim psom. Ce ee je pa že zgodila nesreča, potem pomiri ugriznjenca, iztisni mu rano, izperi. če moreš s formolom, na vsak način jo pa, kjer je to izvedljivo, podvezi, kakor smo povedali Elkratu pošlji po zdravnika, prijavi nezgodo oblasti, bolnika pa nemudoma pošlji v bližnji Pasteurjev zavod. R. Zdrav duh v zdravem telesu sa dosaža aajslgumeje m i z uporabo originalne • 42EJ 1 brazav Dobiva *e Dovcod! francoske Iganje Kombinacijske igre Okrogla riba z imenom »papiga, spada med najbob čudno oblikovane morske prebivalce. Sliko lahko izkoristimo za Igro na ta način, da jo prenesemo morebiti povečano na gladko deščico ali na debel karton. Izrežite celo ribo in jo razkosajte v posamezne dele na temelju zaznamovanih krogov in ravnih črt. Na to poskušajte vse kose. da boste zooet dobili celo obliko. To ne pojde prehitra posebno če ne ve oni. ki mu date kose v roke, kako naj riba iizleda. V iste svrhe lahko porabite tndl na- vadno triperesno detetffco. Vzemite in ponudite vailm tovarišem vseh II kosov s splošno pripombo, da ie to neka pomladanska rastlina. Tudi v tem lažjem slučaju se izkaže, ali Je kombinacllsko nadarjen ali ni Na sličen način lahko voodobite poljubno žival ali rastlino. Paziti morate samo na pravilne oblike. Ta igra je koristna, ker vas navadi risati poleg tega. da se učite deliti in zooet sestavljati. Ljudje, ki nimajo smisla za oblike. ne vedo. kako naj trredijo svoj vrt ali razdelijo pohištvo v sobi. iavn. Vidiš, da me to zelo veseli. Ker se ie steza razširila, sta stopala vštric. Puščavnik je korakal zamišljen in snoval: — Zloben duh ni. ko ie vendar izpovedal resnico. Prav sem storii, da ga nisem užalostiL Primer velikega svetega Jeronima zame ni bil izgubljen. Obrnil se ie k brzonogemu tovarišu in ga ie vpraša!: — Kako ti ie ime? — Imenujem se Amycus. je odvrni! favn. Prebivam v tem gozdu, kjer sem bil rojen. Priše! sem k tebi. oče moj, ker se mi zdiš kaj dobrodušen s svojo dolgo belo brado. Vidi se mi da so puščavniki favni, ki jih je upognila starost Ko postanem star. bom tebi podoben. — Od mrtvih je vstal, ie rekel puščavnik. — Od mrtvih je vstal, ie rekel Amvcus. In med takimi razgovori sta lezla navkreber v grič. na katerem se je dvigala kapela, posvečena resničnemu Bogu. Bila je majhna in surovo zgrajena. Celestin jo je bil s svoiimi rokami zgradil iz ruševin Venerinega templja. Znotraj je stala miza Gospodova, vsa brezoblična in gola. Slika 2 pomladanska sczlja februar—maj kopalna sezila maj—oktober 60 prvovrstnih hotelov, penslonov. sanatorijev, kopališka godba. Vsakovrstna velemestna zabava. Cena penslona s sobo od 50 lir dalje HOTELI: Regina • Palače - Belle-vue • Ezcelslor • Ouarnero • Amalla - Eden - Oulsisana ■ Continental • - Strandhotel od 30 lir dalje: PENSIONI; Schlosser • P16bst - Riviera - Wrus - Jolanda - Lunaček -Venezia isti krojači, ki so žepom \-zeli jezike. Razumna moda na takSnie domisleke ne da nič. Glavno je dober kroj, dobro blago, mirnost v liniji in barvi. Naprsni žep se že dolgo drži, tudi na sliki ga še vidiš, — pri površniku na dve vrsti gumbov je pa bolje, če si ga daš delati brez takšnega žepa. FičfiriCi bodo žep seve raje obdržali. Drugačen pomladni površnik je ulster, polširok, ameriški, iz kariranega homespu-na (domače tkanine, irske volne), rjav. Za gospode je sploh modna barva rjava, pa tudi siva, risba karo aii paralelno črtasta ali tkzv. ribja (fischgrStenmuster«). Tudi sako se od lani ni mnogo fepreTne-nil, je pa za spoznanje daljši, mnogo čez pas. (Lani se ie lansirala »oxfordska« moda, majhen klobuček kakor Radič v »Koprivah«, prav kratek jopič in silno široke hlače, od kolena nižje šireče se kakor trom-peta. To je historična noša študentov v Osfordu, Eton CoMege, ki so'dali damam tudi Etcm - frizuro, to je navadno obliko bubikopfa. Oxfordskiim hlačam pravijo v Srednji Evropi, da so charles tonske hlače, v Pešti in Bukarešti so novotarji dcbili po teh hlačah batine. V Ljubljani talcih hlač nismo in ne bomo videli, razven morda v kinu. V teh časih — škoda. Bi biilo vsaj kaj burke. V ostalem pa se hlače nosijo sedaj ŠT^n. Ta m-da je praktična. Če se menja, si hlače zožiš, pa le. Obratno bi bilo težje.) Sak6 nosi z velikimi reverji, risba je priljubljena in skoraj predpisana z majhnimi karoji, pa tudi tkzv. pepita ali »sol in poper«, za na ulico. Barve so svetle. Za pre-membo so dopustne tudi čisto temne barve >v sebi risane«, t. j. rjavo z rjavo risbo, črno s črno risbo. Modnih senzacij in revolucij torej moški ne maramo. Korektno, enostavno, — v liniji, blagu in barvi. To je pravilna moda. Vse drugo je lepotičenje. Suknjič moia biti krojen čisto enostavno, ko vreča, širok, v pasu je «talja« le naznačena, tako da vreča ni pretirano pristno kopirana. Gumba dva, če sta dve vrsti, pa trije. Telovnik nima re-verja! Izrezan je nekoliko bolj, da se vidi srajca. Telovnik ima 4 c:*> S samb-: • • so široke, dosežejo čeveij in se tn nad nJim rekoliko nagubajo, pa le za spoznanje. Zdo-lai niso več zavihane, — komur se je pa ta noša priljubila, lahko mirno vztraja pri njej, ne bo prav nobene nesreče. 3BBBBBBBSBBBSB U?dno najsilojneifo Izbiro sviie trakov, modnih gumbov, vseh outiebšč n za šivilje in krojače perila, ter le najboi.ših nogavic n tisoče čips je le pri tfrdkl T. Eger, Ljubljana Sv. Petra cesta 2. ahhshhhhhbgihhea Slika 1 od 40 lir dalje: HOTEL PENSIONI: Brelner • Brl-stol • Imperial Grandhotel • Vlila Jeanette ■ Atlantica • Esplanade -Europe vorm Ouitta • Auguszt Luise — Resid^nz — Savoy • Metropole Penslin Lederer Augusts (Siidstrand' Victor Vlila Dr. Landr - Vlila Fabrl Hausner (vlastnlcl Brača T^mašič) Miran • Tauber (rituell) Salus ■ ZawoJskl . Mllano - Sin Marco ■ Nettuno • Vlila Stem (rltttell) pališča? Sam Bog ve... On ie pripravljen; a zdaj mu ie Bog vendarle še enkrat naklonil, da obhaja ta praznik. »Čast bodi Bogu!« — so šepetala starč-kova usta vsakdanjo molitev in Mihejič je uprl pogled kvišku v zvezdnato nebo. posuto z milijoni lučk. in se je prekrižal ... — Mihejič. Mihejič! — ga kliče spodaj hreščeč. starikav glas. Priletni svečenik gleda v zvonik, z roko si zastira mežikaioče. solzene oči in vendar ne vidi Mihejiča. — Kai hočeš? Evo me! — se je odzval cerkvnik. nagibajoč se iz zvonika. — Ali me ne vidiš? Ne vidim... Ali ne bo že čas. da začneš potrkavati? Kako misliš? Oba gledata v zvezde. Tisočero božjih lučk jima mrgla z višine, šareči Veliki voz stoji že visoko... Mihejič premišlja. — Ni še čas, le počakai še malo.. Saj jaz vem... • On ve. Njemu nI treba ure, zakaj zvezde božje mu že povedo, kdaj je čas... Zemlja, nebo. beli oblaki, kf tiho plovejo po sinjini neba. temni gozd. ki skrivnostno šumlja tam SDodaJ. in žu-borenje reke, nevidne v mraku — vse Kraljestvo Moška moda Površnik na dve vrsti gumbov, s širokim reveri, siv ali rjav. K nJemu črna melona (okrogli trdi ldobuk, pri nas se ime-!nu'° še v žargonu dunajske za predmestja »halbcfflndeT«), ali zelo svete! mehak klo- mode buk, svetie rokavice, — ki pa ne smei-o biti 1 'kričeče, to je niti bele ko slonovina, niti žolte ko kanarček ali žveplo, marveč samo sveile, svetlosive, svetlorjave. v modnih barvah beige ali beurre (svetložolto, toda zamolklo, kakor maslo). Žepi površnika imajo še jezik, kar je praktično. Nekateri zunanji ateljeji lansirajo tudi žepe brez jezikov, kakor na naši sliki, četudi žep ni našit (našiepan). Ta noša ie nepraktična in je tudi zunaj osamljena, ne Anglež, ne Francoz se je ni oprijel. Slika kaže v ostalem pravilni kroj in nošo. Rokavi so spich brez gumba (ki itak ni potreben, ali pa imajo kar pc štiri po vrsti. Mani ne! Tako pravijo čokolada. Sanatorljl (z različnimi cenami): Sa-natorium Dr. Sztgo Neues Kurhaus Dr. Lakatos Kurhaus Penslon 4r Mahler Kurhaus Adriatica - d Ječi dom Dr. Horvath (Vlila Flora) _ Maagj__________ ■ T '1 i bo visela njegova lučka tam eori nalik zvezdi, ki se je vzpela v zrak. • S težavo se je vzpenjal starček po strmih stopnicah Noge so mu že klecale. ves pretrt je že bil in zdelan in slabo je videl... Čas je. čas je že. da bt šel starček počivat, toda Bog ne pošlje smrti ponj. Pokopa! ie svoje sinove m vnuke, spremljal na oni svet stare, spremljal mlade, a sam še vedno živi. Hudo je to!... Nekaterikrat je že obhajal pomladni praznik in ni več natanko vedel, kolikokrat ie že v tem zvoniku čakal prave ure. In danes mu je Bog spet dal, da Je prilezel gori... Starček je stopi! k lini in se je naslonil na ograjo. Spodaj, okoli cerkve, so v temi samevali grobovi vaškega pokopališča in stari križi, kakor da jih čuvajo z razprostrtimi rokami. Kod pa kod so se sklan''a'e nad niimi breze, še ne ozelene... Od tamle doli je k Mi-hejiču pnhaial prijeten vom po mladem brstju; tu spodaj ie vladala turobna tišina večnega spania... Kako bo neki z njim čez leto dni? Ali se bo še vrnil sernkai nod ta bronast zvon, da z gomkim udarcem zbudi noč iz polsna. ali pa bo že počival pod križem... tamle v temnem kotu poko- sila s Napisi na ploščab prevlečeni z radio^tinkturo morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. i:nocavice Letošnji ženski klobuki Spomladanske ooieice za spori V. G. Korolenko: Stari cerkovnik (Pomladna idila). Stemnilo se ie. Majhna vas v udobnem zatišju borovega gozda nad samotno, malo reko ie tonila v onem nenavadnem somraku, ki polni zvezdnate pomladne noči, kadar vstaja iz tal meglena tenčica, ki veča gozdne sence in zagrinja prostrane daljine v srebrnočisto meglo ... Vse je mirno, zamišljeno, otožno. Vasica tiho dremlie. Siromašne kolibe toliko, da se vidijo v svojih temnih očrtih. Tu oa tam brlijo lučke. Včasi zaškrlpUeio vrata. 2a-laja in spet utihne pes čuvai. Zdaj pa zdaj se prikažejo iz temne goščave tiho šumečega gozda postave pešcev, prijaše jezdec, zaškriplje voz. To so prebivalci samotnih go?dnih naselbin, ki gredo v svoio cerkev slavit veliki pomladni praznik. Cerkev stoji na holmcu, prav sredi vasi. Njena ckna žarijo. Zvonik — star, visok, teman — se z vrhom dotika neba. Škripljejo stopnice... Stari cerkovnik Mihejič leze v zvonik. Se malo in Rešitev uganke „M!ftlM" s tremi črkami: — Vrziva se v prah, je dejal puščav-nik, in zapojva alelujo. zakai od mrtvih je vstal. In ti. mračno stvorjenje, ostani na kolenih, dokler ne opravim svete daritve. Toda favn se ie približal puščavniku, ga pogladil po bradi in rekel: — Vrli starec, bolj učen si od mene in vidiš nevidne stvari. Amoak jaz poznam gozdove in studence bolje od tebe. Prinesem Bogu listja in cvetov. Vem za pobočja, kier kreša lahno odpira svoje vijoličaste češulie. poznam travnike, kjer cveto v rumenih šopih tiobentice. Po rahlem voniu spoznam omelo vrhu lesnike. 2e pokrivajo snežni cvetovi kakor venci grmiče trnuljic. Počakaj me. starec. V treh kozjih skokih je bil v gozdu in ko se vrnil, je Celestin mislil, da prihaja k njemu glogov grm. Amycus je izginjal pod svojo duhtečo žetviio. Obesil je cvetne kite na kmečki oltar; pokril ga je z vijolicami in ie resno deial: — Te rože Bogu, ki jim je dal, da so zrasle! In med tem, ko ie Celestin opravljal sveto daritev, je kozonofec. sklonivši rogato čelo do tal. do božie molil k soincu in govoril: — Zemlja je debelo jajce, ki ga opla-jaš ti, solnce. sveto solnce! Od tega dne sta živela Celestin in Amycus v tovarišiji. Kljub vsemu prizadevanju ni puščavniku nikoli uspelo, da bi bil pol-čiovek doumel tolmačene mu nedopovedljive svete skrivnosti; ker pa je bila kapelica resničnega Boga po Amycovi zaslugi vedno okrašena s kitami in s cvetjem. lepšim od viiinske-ga drevesa, je govoril pobožni svečenik: »Ta favn je slavosoev Bogu v čast.« To je bil tudi vzrok, da mu je podelil sveti krst Na griču, kjer le bil Celestin zgradil tesno kapelico, ki jo ie Amicus kitil z gorskim, gozdnim in obvodnim Cvetjem, se dandanašnji dviga cerkev. Njena ladja je še iz XI. stoletja, a glavna vrata s pročeljem so bila tznova zgrajena pod Henrikom II. v renesančnem slogu. Božia pot je in verniki tam ča-ste blaženi spomin svetega Amika in Celestina. Klimatlčno kopališče pri Reki Soincna pomlad cb ^driji. Četveronogati zvezdniki Že v prav nežni starosti pričenja deca dan- ; daniš z vežbanjem telesi. Gibki udje izvajajo tudi težje vežbe kakor v igri. Ta domača gimnastika izredno pospešuje rast in harmonični razvoj telesa, stas in zdravje. Pri izvajanju vežb velja tudi za deco. kar za odrasle: Nikdar ne vežbaj v porabljenem zra;.u. marveč vedno le v svežem. Najboljše to vf-žbe zjutraj, ko vstaneš, in torej pri odprtem oknu. Tudi v zimi, ali če je deževne j!i vetrovno. č'e je deček ali deklica občutljiva. "-p premalo utrjena, naj bo pri vežbanju oblečena bodisi kakor na slikah, ali pa naj bodo udje še bolj pokriti (perilo). Vendar ne smejo biti trakovi v pasu premočno zadrgnjeni in. naj ne ovirajo vežb. .Med vežbanjem dihaj globoko (s prsi in trebuhom, torej polnih pljuč) skozi nos, usta drži zaprta, dihaj pa enakomerno. Ko se skloniš, izdihaj, ko se zravnaš, vdiha j. Tla morajo biti čista, brez prahu, 1. Zravnaj. ?e, dvigni obe roki (sklenjeni) in se počasi nagni, kakor na sliki. Kolena zravnana. Ko se zravnaš, vdihaj globoko. Ko se skloneš. polagoma izdihaj. 10X- 2. Eua najtežavnejših vežb. Noge stegnjene, tudi v kolenih. Stegnjena stopala se dotaknejo tal. 5X- Beethoven in ženske Beethoven ni bil oženjen, zaljubljen pa je bil vse življenje. Pri ženskah je imel sirolo: vsaka, ki jo je prosil za roko, ga je odbila. A vzlic temu je imel med zastop* nicami nežnega spola mnogo občudovalk in urijateljic. Ena teh prijateljic je bila Te> reza Brunsviška (1775—1S61, si. 3.), ki je v Beethovnovem življenju igrala veliko vlogo. Nien brat jc bil intimus velikega umetnika, ki je v nekem pismu nanj zapisal: »kusse fiir mich unsere liebe Theresa!« Dragi sta mu bili tudi grofica Marija Erdodv (1779—1837, si. 4.), ki jo je nazival svojega »izpovednika«, in grofica Giulietta Guic-carrrii (17S4—1856, si. 1.). Bettina Brentsno (1788—1859, si. 2.). prijateljica Goetheja, pa je fungirala kot posredovalka med obema umetnikoma. 1 to mu je dobro znano, vse to mu je pri srcu ... Saj ni zaman orebil tu vsega svojega življenja!... PreJ oči mu stopa vsa njegova dolga prošiost... Spominja se. kako je prvikrat zlezel z očetom v ta zvonik. O Bog. kako ie že davno tega in... kak, r Ja ie bilo šele včeraj!... Sebe v;Ji olavolasega dečka: oči se mu svetijo in veter — ne tisti, ki dviga cestni p:.;h. at-ipak no.soben veter, ki pahlja s s\"(i::mi brezšiiiiviimi krili visoko nad zemljo — mu kuštra lase... Spodai, čaleč. daleč, hodijo nekakšni oritlikavci in tudi hišice se zdijo majhne in gozd se ie oddaljil in okrogla ravnina, na kateri stoji cerkvica, se vidi tako ob-š.rna. skoro da brezmejna. — Viš, zdaj je pa prav tu spodaj, tako bliža! — se ie nasmehnil sivolasi starček. ozrSi se na ravnico. Prav tako je tudi z našim življenjem... Dokler si mlad. mu ne vidiš n kjer ne konca ne kra:a... Toda danes ti ;e vse tvoje življenje kakor na dlani, prav od začetka pa tja do onega-le groba, ki si ga ie določil v kotu po-konahšča... Pa kai hočemo — čast bodi Bogu! — čas ie že. da gre počivat... Pošteno ie Jovršii težko pot in zdaj ialiko leže v vlažno zemlio, ki mu ie mamica... Kmalu, — prav kam-lu!... * Toda čas bo že. Še enkrat ie Mihejič pogledal v zvezde, vstal, se odkril, prekrižal se in prijel za vrvi----V nekaj trenutkih se je nočni zrak stresel od donečega udarca... Drugi, tretji, četrti ... drug za drugim so polnili sanja-vo predprazuiško noč; sirom so se razlegali mogočni, doneči, odmevajoči in brneči glasovi... Zvonovi so obmolknili. V cerkvi se je začelo opravilo. Prejšnja leta se je .Mihejič vsakokrat vrnil do stopnicah dol ter se postavil v kot za vratih, da je malo pomolil in poslušal petje. Danes pa je ostal v svojem zvoniku. Pretežka mu je hoja gor in do!:, mimo tega se ie čutil še nekako utrujenega. Sedel je na stol ter se zamislil. poslušaje odmevajoče i.i pojemajoče brnenie brona. V kaj neki? — na to vprašanje si niti sam ni bil mogel odgovoriti... Vrh stolpa je bil slabo razsvetljen od leščer-fce Zamoikio donenie zvonov se je raz-gubijalo v temi: od snodai. i.' cerkve, se ie zdai pa zdaj rahlo oglašalo cerkveno petij :-u nočni veter se ie poigraval z vrvmi, privezanimi z.t železne žvenklie. Petero nagrajenih psov z nedavne londonske razstave: 1. belgijski grifon, kojega divji pogledi se kaj malo skladajo z njegovim miroljub. značajem; 2. buldoga; 3. resavca. Starček je skloni! osivelo glavo, v kateri so se zbujali spomini. »Alelujo pojejo!« — misli in vidi tudi sebe. kako stoji tam v cerkvi. S kora se razlega dvajset do trideset otroških glasov; priletni svečenik, rajnki oče Naum. od-peva s tresočim se glasom, na stotine kmečkih glav se liki zrelo kiasie na polju, če zapiha veter, zdaj sklanja, zdaj spet dviga... Ljudstvo se križa... Sami znani obrazi, a vsi že na onem svetu... Tu je očetov strogi obraz; tam poleg očeta starejši niegov brat. ki se venomer križa in vzdihuje. Tudi on sam ie a njegovem trebuhu sod vina, ki ga je žival najbrž pogoltnila o priliki kakega brodoloma. Vino seve ni bilo vež uiitflo. Življenje po smrti Dr. Roux. ravnatelj Pasteurievega instituta v Parizu, je predstavil Francoski akademiji znanosti svojega asistenta Rusa Ivanova, ki ie zaslovel radi važnega biološkega odkritja. Ivanov je dokazal, da lahko živijo semenski mikroorganizmi v spolnih žlezah pri samcu še šest dni po slučajni ali nasilni smrti. To pa le tedaj, če se žleze takoj izrežejo in ohranijo pod določeno toploto. Ivanov je napravil več poskusov z morskimi prašički in kunci. Novo odkritje bo lahko koristilo tudi. če bi se slučajno ponesrečil čistokrvni plemenski bik. žrebec. pes. jarec in slično. ker plačajo ljudje za živino navadno velik denar. Papirnata povodenj Podržavljanje vse ruske industrije ima za posledico razcvet centralizma. »Izvestja« ugotavljajo, da požre uradni šimel (vprašaine pole. obračuni okrožnice) nad dve tretjini vse vrste papirne produkcije. Povzemamo nekai primerov iz neskončnega potoka »birokratič-ne povodnii«. »Centrosojus,« t j. Zadružna zveza, ki preskrbuje z živili in drugimi potrebščinami vsa ruska mesta, ie razposlala na 1000 svojim podružnicam koncem februarja t L čez 3 metre doleo vpra-šalno polo z 233 vprašanji V Doli stoji med drugim: »Navedite skutmo število let vseh zadružnikov! Navedite točne podatke o vsakem rodbinskem članu! Navedite pri vsakem kuocu množino tekom leta kupljenega blaga!« itd. Državna zavarovalnica »Rosgos strah« stavi kmetom samo 3000 vprašanj. Prosvetni komisarijat pa je razposlal sledečo okrožnico, ki ie namenjena šolarjem v starosti 10 do 13 let: Kaj bi bilo po tvojem potrebno izpre-meniti v sedanjem redu? Zakai obstoji rodbina? Ali ne bi bilo boliše živeti v državnem zavetišču (detdomu). mesto v rodbini? Itd. Papirnata povodenj je zavzela že tak obseg, da si ie danes težko misliti rusko državo brez vpra-šalnih pol, občinstva pa brez odgovorov nanje. Originalni volilni seznam V Avstriji se pripravljajo na nove volitve, ki se bodo vršile v kratkem. Vse stranke so pridno na delu. da ne izgube nobenega glasu. Dunajsko sodišče. je dobilo volilne spiske v pregled, da jih na podlagi pravnih zakonov in predpisov pregleda in odobri. Volilcl ki nimajo radi tega aH onega prestopka pravice oddati glasu kakrš-nemukoli kandidatu, so zabeleženi v posebni knjigi ki šteje 4264 strani in tehta 5 kg. V tej knjigi je zabeleženih 113 tisoč oseb. ki so v ječi ter morajo vzdržati skupno 1000 let kazni. Nevolil-cev pa bo seveda še veliko več. Skupno s tistimi, ki so pogojno na svobodi, a so zagrešili prestopke v obliki tatvine, poneverbe in goljufije, bo volilcev brez glasovalne pravice pri prihodnjih volitvah v Avstriji nad 200.000. Nemogoče! — Veš, ta slikar je kubist. — Nemogoče! Videl sem ga zadnjič ▼ krožku! veži domačini, pa se sladko smejo: kar nič ogorčenja, kakor da se taki prizori često ponavljajo v tej okolici Na moje vprašanje pojasnjuje gospodar: »Grob je Štebalar. res grob. ampak ljudje ga pa tudi zmerom dražijo...« »Saj ga vendar nisem dražil! Vprašal sem ga za stanovanje, ki ga ponuja v malih oglasih.« »Saj to je. ker ga ne ponuja on. Nekdo 6i ga je privoščil in vi ste od včeraj že sedemnajsti, ki ste tako naleteli To ni nič. kar nič si stvari ne ženite k srcu: penzelj pravi vsakemu, ko mu enkrat zmanjka drugih besedi Mož je tem bolj divji, ker se boji penziiona in mu je zadnjič nekdo celo naročil »Upokojenca«. Da ste slišali ta vihar.« »Kako pa vi živite s takim sosedom?« »O, mi se zabavamo, kadar divja«. »Aha. pa ne da bi bih vi dali v časopis...?« »O. ne. nikakor ne.« Poslovim se od prijaznih Hudi, ki se zabavajo na tak okruten način. Gredoč po ulici opazim, da gledajo iz oken in vrat sami veseli obrazi in oo vsej ulici me spremlja polupritajen šepet: penzelj. penzeli... Tako se zabavalo na Rakovi jelši! Na drugi poizkus me ie zvabil oglas, ki je priporočal dve sobi s kuhinjo in pritiklinami v centrumu mesta. Stanovanje še dosti dobro, baš zame. tudi glede cene. ali gospodar me je iz-nenadil z zahtevami, ki jim Pri najboljši volji ne moreš ugoditi. Pri prvih besedah se postavi v pozo inkvizitoria: »Ste oženieni?« »Da«. »Z naraščajem?« »Ne. s Terezijo rojeno Špičmoh«. »Mislim, ali imate kai otrok«. Ročno zatajim svoia dva zlato-glavčka: »Ne«. »Živali, pse. mačke ali kai podobnega gojite?« »Nimam ne psa ne mačke. Imam kanarčka, ki je pa samec, živi čednostno in se ni bati potomstva.« »Tiči samo ponesnažijo stanovanje«. »Še danes ga zadavim. Ure s kukavico ne štejete med živali?« »Ne. Imejte jo, samo ponoči mi ne bo smela kukati.« »Odvadim io«. »Hišnega ključa vam ne morem dati. Izgubite mi ga kje. pa se bo vrstil vlom za vlomom«. »Dobro, vsak večer bom pred deve- to doma«. »Imate znance ali sorodnike, ki bi prihajali k vam?« »Prepovem vstop v hišo«. »Lepo«, se oddahne gospodar. »Vi ste dober najemnik. Stanarino boste plačali za dve leti naprej...« »Ali se ne bi dalo napraviti, da bi jo plačal vsaj za pet let naorei?« »Bom videl, ali tako dolgo se ne maram vezati. Premislil bom.« »Le premišljuj stvar, prekleti penzelj!« Ročno izrečem priljubljeni izraz poštnega upravitelja Štebalarja in smuknem skozi vrata. Iz razumljivih vzrokov ne čakam učinka, ampak prilično bodro korakam novim dogodkom naproti Zadnji dan dopusta sem si ogledal še tretje stanovanje — več iih v naši dolgi vasi ni — ki ie bilo oglašeno v listih. To pot je torišče mojih prizadevanj Vodmat Ulica, imenovana oo nekem neznanem velmožu slovenskem, je prašna in nečista, s konicami otrok pred vsako hišo. in kaže obupno vnanje lice. Preko dvorišča moram iti in preskakujem kupe smeti in razne navlake. Iz začetnic stanodajalca, ki iih poznam iz oglasa, se razodene ljubko ime Urške Zabuhel, gostobesedne dame neopre-deljivega socijalneza staleža. Sladka, maslena govorica in obilica svetih podob ter fotografij novih maš in duhovniških skupin dado sklepati na globoko pobožnost in begaboiečnost. »Bodo videli, gospod.« ii teče jeziček. »d? jim bo všeč pri nas. Lepo. čisto in suho stanovanje se ne dobi vsak dan.« »Koiiko na zahtevate?« »Klet ste tudi videli ie suha, tud; drvarnica je prostorna...« »Najemnino povejte, gospa, pa se bova dalie menila!« »Še pod streho* naj pogledajo, tam bodo imeli tudi svoi del. kamor bodo lahko spravljali stvari, ki bi bile po sobah v napoto.« »Tak povejte že ceno.« vprašam nepotrpežliivo. »En tavžent dinarčkov na mesec,« pravi sladko in z izrazom človeka, ki pripoveduje same ljubeznive stvari. »Kaj mislite, gospa? Boža se bojte! Tako daleč iz mesta, okoli i" okoli kupi smeti, vodovod preko dvorišča, pa kar tisoč dinariev. »Naj pogledajo, gospod, kako svetlo je stanovanje, samo solnce ie vredno tristo dinariev.« »Kar odbijmo teh tristo dinarjev. Pr- vič mi solnce ne morete dati kadar bi ga rad imel. niti mi ga ne morete skriti kadar bi me preveč peklo, drugič pa ali je vaše?« »Stanovanje. Moje. moje. gospod.« »Ne stanovanje! Solnce! Ali ie vaše, da ga prodajate? Solnce ie božje in nas vseh. vi pa hočete trgovati ž njim. Ali vas ni sram?« Pogajanja so se razbila, ker nisem mogel plačati solnca. ki brezplačno obseva volkove in gade in ga samo uradniku zaračunava to pobožno in boga-boječe žensko srce! A. P. ared&iuo Velikonočni pozdravi vojakov Vesele velikonočne praznike žele svojim starišem, sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem slovenskim dekletom ter čitateljem »Jutra« slovenski fantje, služeči zvesto kralju in domovini širom prostrane Jugoslavije. j IzMakedoV*!)^ V - ... w , O , J j Priština, fantje 31. pešpolka: Ivan Novak, Avgust Podbregar, Franc Kos, Rudolf Oštir, Josip Selič, Ivan Borišek, Mihael Bornšek, Alojz Močnik, Stanislav Naraglav, Gabrijel Korošec, Henrik Perše, Anton Amon, Rudoll Lednik, Anton Povše, Anton Bezovšek, Alojz Pianinšek, Blaž Kupec, Franc Krajnc, Franc Mastnak, Ivan Semončič, in fantje vojne mačke: Alojz Zibret, Franc Okorn, Franc Rossi, Peter Kaufman, Miho Perišin, Štefan Kardaš. Metohija: orožniški kaplari Štefan Šoter, Rudolf Kocbek in Janez Štravs. Caribrod: 3. četa I. bat. 3. pp.: Karol P1e-melj, Bled, Hribernik Zdravko, Tuhinj, Alojzij in Janko Bohinc, Si. Javornik, Avgust Rorman, Janko Fajfer, Viktor Markelj in Iv. Mane, Jesenice, Rudolf Vovk, Ivan Pečar in Miha Zupan, Gorje, Jože Vrtnik, Andrej šuš-tarsič, Andrej Koder, Janko Jalen, Jožef Je-rai, Andrej Pipan, Miha Net, Anton Lukanc, Lovro Križaj in Ferdo Križaj, Kranj in Jakob Dobravec, Bohinj. Lopuški Han, pošta Vratište pri Prizrenu: Orožniki: nar. II. ki. Vladimir Figurski in kaplari: Ivan Jug, Anton Štumberger, Karol Vabič, Josip Štorman in Franc Remih. Radovište, 11. žeta 23 pp.: Miloš Salej, Ivan Rečnik, Anton Pečnik, Ivan Sternad, Franc Tekavc. Joško Juričan, Maks Ašič, Ignac Vr-bovšek. Skopi je: avijatiki 3. vazduh. grupe: Valent. Krišelj, Hotemože pri Kranju, Leon Cestnik, Trbovije, Milan Dolenc, Borovnica, Franc Re-mic, Liubljana, Maks Lešnik, Maribor, Anton Stariha, Metlika, Andrej Bombae, Rakek, Josip Držaj, Žirovnica. Štip, vojaki 23. pp.: podnarednika Hinko Sere iz Brezna pri Mariboru in Franjo Zvegla iz Vel. Nedelje; kaplari: Alojz Presiček, Juri Kranjc in Franc Zimšek iz Kozjega, Josip Po-valej iz Šmarja pri jelšah; redovi: Zani Pe-nič. Franc Omrzo in Ivan Koetanjšek iz Koprivnice in Tone Pinterič iz Brežic. — Pod-šoferji Rajko Pisansky iz Sv. Križa pri Kostanjevici, Josip Pečečnik iz Celja, Anton Verd-nik iz Griž pri Žalcu. Strumica: naredniki: Ivan Primožič, Ljubljana, Franc Flander, Železniki, Anton Grmeč, Ormož; podnaredniki: France Gerželi, Ruše — Postojna, Franjo Petan. Laško, Stanislav Fabjan, Kočevje, Skale Ferdo, Teharje, Franjo Balažič, Beltinci, Vlado Boršnik, Za-tična, Ljubo Vilar, Ruše, Mirko Kuzman, Novo mesto. Preševo: Žand. kapt. Milan Škof, Maribor, Lovro Dolenc, Škofljanka, Josip Kunič, Črnomelj, Mihael Strejiner, Velika Loka. Kočane: orožniški kaplari: AL. Grebene, Fr. Klemenčič, Jos. Poznič, Val. Stepišnjk, Anton Kleviščer, Ant. Zupančič, Al. Lavriba, Pavel Kos, Jak. Šolar, Jos. Zalokar, Fr. Flor-janeič, Ant. Nahtlgal, Fr. Šabeder, Fr. Za-krajšek. Mefkujerae: orožniki: Janez Potecin, Pepi Lončarič, Ivan Grifič, Ant. Kobale, Iv. Lukan-čič. Leop. Pere. Vranište: orožniki: Fr. Kmetee, Josip Mik-lič in Tilen Trante. Prizren: Franjo In Blaž Bratonja, Ferdo Novak, Ante Ogulin. Beograd, kraljeva garda TopČider: Ivan Prešern, Lesce, Franc Zaletel, Zgornja Šiška, Alojz Brtoncelj, Vrbje, Jakob Drinovec Strahinj, Andrej Kušar, Kožarje, Ciril Oblak, Zg. Šiška, Jakob Cebulj, Zg. Šiška, Pavel Rnapič, Sp. Siška^Jožef Rotar, Šmartno, Franc Smuk, Vrhnika, Jožef, Kočar, Slape, Alojz Jaklevič, Krasinc, Matej Lap. Medvode, Matija Kompare, Metlika, Franc Podobnikar, Osredek, Vinko Cesarek, Nemška vas, Vinko Klobučar, Glince, Ernest Ačkon, Hrastnik, Ivan Adamič, Orienek, Ivan Zidar, Škrabec. — I. zanatlijska četa: Makso Roiec iz Novega mesta, Stanko Mlakar iz Dola pri Hrastniku, Štefan Vasle iz Žalca, Franc Jevnjkar is Št. Vida pri Stični, Ivan Lamut iz Dravograda, Ludvik Debeljak iz Mokronoga. — Gardijski dom: Edvard Nečimer, Emil Glažar, Viktor Jančar, Viljem Dolenc, Alojz Bukovnik, Fran Štupnik, Anton Križman, vai iz Ljubljane, Dušan Rabrenovič, Zidanimost, Rudolf Kmet, pod Lipo, Edi Globokar, Žužemberk, Stanko Zabukovec, Randol, Fran Jeršin, Liplene, lv. Košiček, Žužemberk. Sabac, vojaki I. pontonirskega bataljona. Inž. podnarednik Vilibald Sušteršič iz Ljub-liane; kaplari: Josip Šepec iz Brežic, Franc Kuhelj iz Stične, Alojz G arene iz št. Jerneja, Anton Majcen, Martin Zupane. Janez Klopči? iz Zagorja, Alojz Razi as iz Ljutomera, Anton Podlesnik iz Radeč. Ivan Roje iz Celja. Redovi: Edi Sch5ner, Rajhenburg, Franc Hribar, D. D. v Polju, Slavko Cerne, Vič, Ivan Dra-gar, Domžale, Josip Kastelic, Žužemberk, Fr. Meršol, Hrastnik, Franc Pogačnik, Kamna Gorica, Vinko Sink, Podkoren, Jerman Lovro, Radomlje, Ivan Petrič, Brezovica, Maks Juvan, Rateče, Ivan Janežč, Moste, Jože Bab-nik Litija, Josip Mrak, Kranjska gora, Meci Jernej, Logatec. Franc Pirih, Radovljica, Herman Bole, Ljubliana, Stanko Pintar, Bistrica, Friderik Babič, Maribor, Piter Henig-man, Toplice, Janez Strah. Velka Loka, Joško Primožič, Bled, Ivan Rešek, št. Vid. Joško Rister, Žirovnica, Joško Sušteršič. št. Vil, Ivan Kuhar. Št. Vid, Franc Hitti. Ravnik, Franc Tomažič. Jesenice. Anton Mutnik, Dobrava, Franc Velkavrh, St. Vid. Ignac Rogel, Tupolič. Janko, Čepom Vrhnika, Franc Pod-tradec, Trebnje, Franc K rajnik, Jesenice, Fr. Zevnik, Vel. Lašče. Friderik Reišp, Št. Vid, Ivan Reicher, Celje, Fran Roškar, Ptuj. Karol Hanzl, Metlika. Franc Jelar, Zadraha, vi"ko BfrTant. LnSe, Tgnae Peček. Hrovača, Jože Lovšin, Gorica vas, Ivan Strah. Sostra, Jože Vagaja, Št. Vid, Franc Birk, Moravč«, Jože Tanko, Gorica, Frana Zupane, Žaboica, Franc Zupan, Radovljica, Anton Bezlaj, Vrb-lenje, Andrej Robič, Gojzd. Valjevo: L art. polk: narednik Alojz Kralj, Tržič, podnarednik Ivan Zaje, Celje; redovi: Rudoll Lisac, Ljubljanaa (Bežigrad), Nikola Thaler, Soriea, Janez Dobnikar, Topola, Frane Znidaršič, Mali Lipljani, Franc Gosenc, Ko-krica, Franc Kepic in Andrej Šmid, Kranj, Janez Šubic, Zminec, Jože Nemgar, Laze, Janez Jerele, Brezovica, Josip Kraser, Studenci, Jakob Vališer, Sv. Duh, Alojz Hamler, Ore-hovica, Štefan Kačičnik, Draža vas, Frane Križan, Slapninei__Vojaki 5. pp. kralja Milana: narednik Albert Gašparič, Poljčane, podnarednik Franjo Florjančič, Novo mesto; kaplari: Ivan Sekirnik, Selnica pri Mariboru, Rudolf Zlobič, Brežice, Franc Garvas, Loka, Miha Grden, Petrušna vas, Franc Novak, Sv. Križ, Adolf Pajtler, Maribor; redovi: Franc Šuperger, Hrastnik, Rupert Spaner, Selnica pri Mariboru, Anton Ilar, Žubina, Franc Smole. Žubina, Janez G ros, Kranj, Franjo Albič, Kamnik, Janko Kranjc, Ljubljana. Josip Kna-fel, Cerknica, Janko Slapničar, Zagorica, A. Pušnik. Trbovlje, Ivan, Golobar, Litija, Matevž Drevenšek. Pleterje in Maks Pungerl, Maribor. — Podčastniki 17. top. polka: narednik Anton Toman, Joško Glavina, Anton Bajt; podnaredniki: Ivan Podlipec, Alojz Juršič. Dragutin Cučič, Aleksander Savič, Mi-hajlo Tintor. Stevan Raseau in Franjo Šimič. — Prva baterija 2. poljske garnizije I. art. polka: Janez Žmuc z Iga, Vilko Hoge iz Ljubljane, Herman Krasnik iz Šiške, Vincenc Brandstetter iz Ljubljane, Alojz Sterle iz Št. Vida. Edvin Zontar iz Sv. Duha, Franc Šter, Ivan Osmek, Fr. Bele, Fr. Sever. Črnuče, Alojz Jevukar, Rudolf Lisac iz Ljubljane, Jože Okorn iz Račne, Jože Povšnar iz Kokre, Anton Ule iz Dolenje vasi, Fr. Gorenc, Fr. Kibic, Ant. Rant. Lud. Rob. Fr. Ulčar; 2. baterija: podnarednik Jakob Jošnarič, Ptuj; redovi: Franjo Frece, Ljubljana, Franc Gregorc, Zadobrova, Alojz Marn, Moste, Anton Jere, Dobrunje. Franc Česen, Voglje. Janez Gaber, Skofja toka, Dominik Istinič, Logatec, Gregor Šubic. Žiri. Jožef Atoničar, Cirkniea, Štefan Gačnik, Trebnje, Ivan Slokar. Braslovča, Albin Brežnik. Zg. Hudinje. Jožef Malovrh, Poljane. Kragnjevac: Stane Sedej, Ivan Gregorič, Anton Mihovec, Franc Zidov, Josip Zupan, Jožef Dušič, Filip Bizjak, Janez Oštanik, Fr. Omahen Alojz, Mavrič, anez Repovš, Franc Tevšon, Koroša Alojs. Martin Kuhar, Ignac Kranc, Andrej Požgaj, Alojz Čebela, Štupar Franc. Lojze Javoršek, Jožef Košenina, Ciril Trček, Jernej Remic, LukaS Ivan, Jožef Srp i 5, Rakovšek Jožef, Josip Debivac, Martin Piškur, Janko Tožnikar, Jože Javoršek, Jože Je-nič. — Telegr. četa: kaplara Jože Vratanar, Rečica ob Savinji in Albert Ogrinec, Sv. Miklavž; redovi: Anton Stariha, Bušinjavas pri Metliki, Netko Vidmar, Videm. Franc Avgu-stiner, Sv. Peter, Maribor, Franc Kač, Azja vas pri Petrovčah. Rajko Perko, Višnja gora, Jernej Nolimal, Krstnice, Anton Slane. Slam-navas pri Metliki. Niš, II. telegrafski eskadron: Alojz Pirnat, Vič pri Ljubljani, Franc Novak, Hrastje pri Št. Jerneju na Dolenjskem, Franjo Voglar, Naklo pri Kranju, Dragotin Dolenc, Železniki nad Škofjo Loko, Viktor Marinšek, Naklo pri Kranju, Leopold Mulej, Bled, Franjo Muri, Jezersko, Mirko Rasinger, Podkoren pri Kr. gori, Zorko Bole, Brezje, Josip Stare, Cešnji-ca pri Bohinjski Bi6trici, Joško Ermene, Ljubno — Savinjska dolina. S|nj, 7. brdski art polk: Fr. Kavčič iz Zi-rov, Jože Ravnik z Jesenic, Jože Ravnak iz Sv. Marjete, Jurij Cvirn iz Krčevine, Ivan Jakšič iz Pirč, Jakob Cerar, Spodnje Koseze, Ludvik Lang, Maribor. Ludvik Kračun, Loče, Anton Starec. Prigorica pri Ribnici, Iv. K.v kal, Moravče, Bogomir Pečnik, Selnica, Maks Lemež, Pobrežje, Petar Jelovčan, Leskovec, Vinko Kurent, D. Palja vas, Franc Ulčar, Nožice, Franc Dimic, Novo mesto, Karel Le-gard, Kranj, Franc Meglič, Kranj, Štefan Sever, Ptuj, Janez Štrucel, Črnomelj, Matevž Mom, Jesenice, Maks Ekard, Ptuj, Avgu9t Dern, Franc Namestnik in Janez Pegi, Maribor, Vinko Ogrizek. Rogaška Slatina, Avgust Šnuderl, Maribor, Alojz Mirt, Pri Vidmu. Gjenovič, dijaki mašinske podoficlrske šole: Pohar Ivan, Zidanimost, Maks Skrolov-nik, Bistrica p. Mariboru, Ivo Porenta, Št. Vid nad Ljubljano. Mirko Podkrajšek, Josip Perhaj iz Ljubljane, Fr. Lenarčič iz Litije, Milan Zgamber iz Celja, Pepi Peterkovič iz Gaberja pri Brežicah, Karel Pečnik iz Brežic. — Podoficirji elektrotečaja: podnaredniki: Ambrož Ivan, Hrušica pri Jesenicah, Bon-ča Jos., Črni vrh pri Idriji, Hudomal Valentin, Trbovlje, Koni? Miroslav. Metlika, Kun-stelj Pavel, Radovljica, Petkovšek Josip, Drenov grič pri Vrhniki, Seifried Engelbert, Rn-še pri Mariboru, Zavrinlk Alojz, Fužine pri Ljubljani. — Gojenci mašinske podoficlrske šole 12. klase: Malovič Srečko, Mišigoj Jože ln Mačele Ervin iz Novega mesta, Andrej Lepavšek. Petrovče, Oto Hizzpek, Teharje. Ml lan Zgomba, Teharje, Viktor šarlah, Celje, Anton Pauser, Vojnik, Franjo Dižam. Štore, Štefan Mevželj, Trbovlje, Franjo Lenarčič in Stanko Tič iz Litije, Narciš Ojstršek in Jože Perhaj iz Ljubljane Jože Lovšin, Ostavfce pri Ribnici, Karel Pečnik. Brežice, Drago Warto, Laško, Rupert Kos, Edvard Letonja, Avgust Jelene in Willi Krauer iz Maribora, J. Aman in Janez Hafner iz Škofje Loke. Julij Koman, Miloš Maly, Kahne Franc, Bedina Janez, Be-ster Maks, Jančar Franc in Ivan Puh iz Ljubljane, Ivan Porenta, St Vid nad Ljubljano, Bruno Vidmar, Ježice pri Ljubljani. — Podoficirji kr. torpedovke cT 2»: Vlado Franchettj (Ljubljana), Maks Kunstler (Litija), Josip Kregar (Rogaška Slatina), Konrad Kolšek (Braslovče)), Radlslav Novak (LJubljana). Knmbor. hidro - piloti I. eekadrile: Stanko Pavčič, Avg. Cajnko, Igo Kralj, Albin Pire, Fr. Manjavšek, Iv. Koroša, Ant. Horvat K. Škeva, S. Markon, Tončl Brumen. Šibenik, podoficirji vojne mornarice: Vodje: Josip Šajn, Drago Mencinger; naredniki: Ignac Pirnat, Aleksanier Lujev; podnaredniki: Toni Gliha, Makso Zidar In Avg. Skrila. Tivat, fantje zanaflljske čete Int. slag. mornarice: narednik Joško RaJSp iz Št. Vida nad Ljubljano, Avšič Franc, Ljubljana, Železnik Alojz, Vrhnika, Maks Zaje, Žiri, Josip Hočevar Metlika, Alojz Beslez, Makole, Vinke Be-ranlc, Clrkavoe (Ptuj), Maher Aaten, P«breS- je pri Mariboru, MHnarič Florijan, Rog. Slatina, Prelog Friderik, Šalincl, Deučer Franc, Jarenina, Grah Anton, Gor. Lendava, Zorbek Miha, Dolgoše. — Mornarji pomorskega arze-nala: Vlado Peternelj, Savenc Franjo, Česen Franc, Cerar Franc, Križanič Josip, Berger Josip, vodja BombaS Andrija, Vončina Adolf, Koprivšek Anton, Molek Ivan. Kotor: Josip Ramšak iz Velenja, France Renčelj iz Dravograda, Guste Pogorevčnik iz Guštanja, Francelj Šepec iz Žirovnice, Janez Sepetavc, Janez Pristolič iz Bizeljskega, Mihajlo Škof, Francko Peterkovič iz Brežic, Romih Jakob iz Presedola, Franc Škodo iz Prekupe, Viki Obrol iz Trbovelj, Škoberne Franc iz Hrastnika, Vilibald Jezernik iz Ljubljane, Jo6ip Suler iz Bojsna, Ante Vrtačnik iz Novega mesta, M. K. iz Zagorja. Petrovaradin: Slovenci, služeči pri zrako-plovstvu: Janko Hanžel iz Male Nedelje, Zavel Kastelic iz Litije, Ciril Komino iz Ljubljane, Jakob Cigler od.Sv. Marka pri Ptuju, Franc Gecl iz Ljubljane, Martin Dagarin iz Radovljice, Alojz Razboršek iz Maribora, Janez Lipoš iz Frama, Tine Arh iz Radovljica in Martin Mavrič iz Ljutomera I zSBosn q Mostar: Podčastniki - letalci pilotske škole: Vladislav Štruss, Franjo LavriČ, Alojz Golouh, Savo Zupančič. Ignac F. Jeran, Alojz K. Lup-ša, Joško Ozmec, Avgust Pevec in Štefan Ko-stre. Višegrad: Adolf Tohnojner, Franjo Vokjak, Alojz Vutkovič. Anton Strubelj, Franc Po-žap, Leopold Grimšič, Franc Butina, Ivan Gorše, Ivan Osvald, Franc Kozina, Pavel Di-mec, Ignac Rus in Franjo Petrič. Sarajevo, pešadijska podoficirska šola: kaplari: Slavko Seliškar, Škofja Loka. Ivan Pu-pis, Unec, Anton Jozelj, Babno polje in redovi: Franc Soklič, Jakob Toman. Bled, Maks Vister, Jesenice, Joško Jerina. Vrhnika, Ivan Vrbinc, Bizovik, Franc Bozovičar, Stara Loka. Banjaluka, pekarska četa: Ant. Jarc, Ant. Zagorc, Albin Rajer, Ant. Končar, Ant. Gregorčič, Ivan Adamič, Ant. Gorjup, Dom. Rogelj, Peter Picelj, Jos. šeškar. Rajko Oreho-vec, Mirko Kastelic. Trebinje, 24. ari. polk: Narednik Ciril S> bernik. Logatec in podnarednik Franci Ku-kec. Radeče in redovi: Maks Pregl, Kamnik. Jože Dolinšek in Porenta Stane, Ljubljana, Anton Lopič in Jože Zlatik. Maribor. Jože Vide in Viktor Koren, Celje. Alojz Lovrln, Vrhnika, Rudolf Cešnovar. Novo mesto. Mostar: Slovenski fantje, avijatičari: Ervin Gračner. Celje. Julij Majer. Sevnica. Ivan Dernovšek, Vina pri Zagorju, Ciril Rosina, Šmartno pri Litiji. Frane Bezcrovšek, Sv. Rupert ob iuž. žel., Franc Foti. Loka pri Zidanem moštu, Stanko Glavič, Ljubljana. Alfred Kri6tan, Strahinje pri Kranju. Matej Rozman, Duplje pri Kranju, Evstahij Golja, Jurklošter pri Laškem, Ivan Tevčič, Olje, Ignac Ošeb, Solčava, Kari Fiiavž, Celje, Franc Kumplej, Ljubno, Anton Smole, Šmarje pri Jelšah, podnarednik Kari Pilih, Celje, narednik FeHo Kukovec, Celje, Luka Zaže, Mežica, Ivan Pire, Ljubljana, Pavel Belencir, Trbovlje, Stanko Gerčer, Trbovlje, Ludvik Brodnjak, Ptuj, Janez Otmar, Zagorje, Alojz Renko, Zagorje, kaplar Janez Kunej, Sv. Peter v Sav. dolini, Kari Polner, Celje. Vinko Bučar. Celje, Tine Kopušar, Celje, Joško Druskovič, Kozje, Ku-mer Martin, Rečica ob Pa ki, Vojimir Vastič, Hrastnik, Benetek Franc, Hrastnik, Zvonko Draksler, Hrastnik. Stanko Gonc, Celje, Anton KočiSnik, Dramlje, Jur Slatinek. Zg. Do-lič, Ivan Steble, Liboje, Maks Krajšek, Hrastnik, Franc Pader, Sv. Jedert pri Laškem. Jakob Korenjek, Sv. Jur ob juž. žel., Mihelin Iv., Bizelsko, Janez Jurinko, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Avgust Stermec, Lukovca, Miloš Dernovšek, Rimske toplice, Ot. Ravnikar. Škofja Loka, Franc Pamleza, Ljubljana, Martin For-tuna, Šmartno pri Litiji, Franc Rovšek, Rib-ce, Franc Rupert, Kranj, Maks Motih Celje, Franc Lah, Brežice, Anton Ogorelec, Dobova pri Brežicah, Fran Poju, Trbovlje, Fr. Krajnc, Šv. Rupert pri Laškem, Franc Preskar, Pre-llsko, Ig. Makše, Male strune, Miško Zmavc, Rajhenburg, Franc Kadivnik, Nova cerkev, Janez Vozen, Pregentina, Franc Keliher, Litija, Herman Burger, Litija Fran Podbevšek Litija, Viki Karmel, Litija. Slav. Brod. fantje železniške komande: Mirko ScbmJtlechner, Slatina Radenci. Slavko Lebe, Hoče pri Mariboru, Etbin Fink. Vevče pri LJubljani. Josip Volmut, LJubljana. Rudolf Novšak. Maribor. Josip Grad. Martin Juvan in Vladimir Jan iz Ljubljane. Filip Jurkovič, Radgona. Peter Tomšič. Tacen pri Ljubljani, Franc Rosman, Šiška pri Ljubljani. Rndolf Berdeis. Šiška pri Ljubljani. Franjo Hafner, Kranj. Gorenja Sava, Andrej Klančar. Preserje. Ciril Avsenik. Zgoše pri Besunjah. Viktor Pro-šek, Zaloe. Pavel Zupančič, Hrastnik. Vincenc Kožuh. Maribor, Josip Suholežnik, Celje, Alojz Možina, Ljubljana, Franc Jeglič. Pavel Vodnik. Dravlie pri Ljubljani, Franc Drnovšek. Zagorje ob Savi, Ferdo Dekleva. Ljubliana. Ivan Korošec. Ljubljana, Viktor Rozman. Zadobrova pri Ljubljani. Otočac, I. bater. 5. brd. divizije: Franc Mirt iz Rajherburga, Franc Sterniša iz Šmartna. Alojz Baznik iz Perašce. Avgust Kržišnik iz Zazorja, Alolz Babnik iz Besnl-ce. Martin Golobič iz Dobrave. Ignacij Prah iz Krške vasi. Franc Župančič iz Mroševga, Alolz Lakner Iz Aržišč. Jože Omahen iz Ceste. Alojz Ha'ozar iz Artič. Alojz Soba lz CerkelJ ob Krki. Valentin Vlrant iz Grma. Anton Šeme iz Krke Jože Šorle iz Zagreba, Alojz Fink. Mokrono* Osllek. 41. pešoolk. 3. bataljon. 12. četa: Ivan Končan, Robert Kremsir. Albin Zalar. Polde Bezla.i. Franc Benedičič. Franc Ko-kalj. Ivan Marklzeti. Albin Kapus. Franc Vrankar. Andrej Mohar. Jože Korošec. Franc Novak, Franc Zupan. Janei Hribar, Matevž Platar. Zenran, vojniki radJo-telegrafske čete: Podnaredniki Adolf Krajnc iz Vojnika in Mat Kodela iz Maribora, kaplar Viljem Ktembas iz Radeč: kadrovci: Primož Stare. Št. Vi-d nad LJubljano. Fr. Rinaldo. Trbovlje, A. Vukšinič, Metlika in redovi: Franjo Juvan. Zagorje ob Savi, Josip Vovk, Sv. Jurij ob Juž. žel. Janko Mlakar. LJubljana. Andrej Kukenberz. Trbovlje. Ivan Slak. Ljubljana-Šiška. Miroslav Smodej, Hoče, Alojz Stiološek. Šmarje pri Jelšah. Rok Salomon. Sevnica. Ernest Podpečan, Ljubno. Ivan Brandstatter, Maribor, Ludvik Žasar. Litija. Karel 2ll£ar. Št. Pavel. Josip Končan. Gaberje pri Celju. Alojz Miklavec, Grobelno. Anton Kosmač. Jesenice Ignac Brzin. Mokronog. Novi Sad. mornariški podoficirji: Narednik Vlado Strniša iz Ljubljane, Vibihal Vili, Polzela pri Celju, podnaredniki: Ivan Gom-berger. Adolf Milošič in Huzo Pleško iz Ljubliane. Ivan Kopivc iz Celja. Danilo Žafran iz Trsta. Joško Zabavnik iz Celja. Tn-gomir Jan iz Krškega. — Šoferji avto-od-d&lka I. vazduh. polka: kaplari Lud. Kušar in Herman Jurkovič iz šmaria pri Sevnici; redovi: Stanislav Udovič (Planina pri Rakeku). Jože Vreček (Ljubliana), Rode Pe-rezrin (Rova pri Domžalah). Jože Pire, vas Tkalce pri Sv. Križu. Roman Cerče, Maribor, Valter Germat. Vuzenice. Adolf Okrtižnik, Dobrna. Ciril Škofic, Brezje. Josip Topolovec. Kungota pri Ptuju. Ivan Likar. Litija. Ludovik Starec. Mirna peč, Ivan Stanovnik. Vnanje zorice pri Brezovici. Slavko Sfiurk. Trbovlje. Jože Hliš, 2alce. Zemun. Fantje avijatičarji: Janko Vozel, Franc Šober, Kristijan Pogačnik. Rafael Krašovec. Karel Hrovatin. Franc Kršinar, Fran Gradišar, Ivan Brce. Kari Mauser, Franc Kimesvenger Robert Saufer. Vladimir Šurla. Franc Avsec. Boris Lah. Subotlca. Slovenski fantje 34. p. p.: Viljem Nachtiza! Z;. Jarše. Jožef Flere. Kamnik, Jožef Vrh ivnik Mekin'e. Alojzij Se-dei, Brezie pri LJubliani. Anton Korošec, Rakitna AloJ-z Dovč Sp Kašelj. Oton Ki-keli, Kranj. Bozom.il Mravlje. Preserje, Franjo Peterka. Vrhe. Novi Sad: komanda rečne flotilje: kaplari: Franjo Cerar iz Vrhpolia pri Moravčah, Ferdinand Žazar. Prezid. Franjo Poje iz Noveza Kota Franjo Osvald. Brestje pri Ptuiu. Ivan Vozrin. Sv. Puoert uri Mariboru. Matei Miklavčič. Ljubljana. Ivan Lor-bert iz Maribora: redovi: Franio Naglič Iz Podzorice pri Ljubljani. Alojz Hribar. Ivan Lah iz Orešja pri Ptuju. Rudolf Frass. Dol-zoše pri Mariboru. Ivan Bavnk, Franjo Bizlak in Ivan Cerne iz Ljubljane. Josip Kreps iz Maribora, Ivan Ravman iz Središča ob Dravi. Vršac. Fantje 4. koni. oolka: Kaplar Ivan Rome. Vevče: redovi: Franio Šuštar. Vel. Lašna ori Kamniku. Pave! Hostnlk. Šmartno pri Litiji Aloiz Cerle, Krško. Franc Cimperman. Jožef Zebovec. Moste pri Kamniku. Josip Bozovič. Dolenja Vas, Miha Blatnik. Selo. Franc Rezar. Ljubečno, Josip Lorger. Št. Vid. Oset Franc. Črno lice, Anton Rožnik. Ponikva. Anton Vov-kan, Moslinje Preskar Josip. Globoko. Anton Zorko Pihora. Jožef Ban. Zdole pri Brežicah. Rok Suhadolnik. Solčava, Anton Bla/nlk. Anton Funtek. oba Iz Luč, Janez Stare. Srednji Ort. Anton Šepetar, BizeiJ-sko. Resnik Franc. Ravni. Levičar Janez. Trška zora. Junker Anton. Raka. Janez .Sivko. Karel Nunčič. oba iz Šmarja, Franc Ranzus. Stara vas. Janez Držanič. Rtiče pri Brežicah. Franc Zorko. Veliko Mraševu. Štefan Kosmeli. Franc Leskovšek. Mraško Janez, vsi iz Zihike. Albin Jenšek. Ljubljana. Ivan Zaje. Podbok. Slapar Avgust. Pod-lipavca. Martin Lirlnik. Dolina. Leopold Gutlozer, Zg. Ložnica, Ivan Gubinšek. Pil-tainc. Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw). PRAGA (349 m 5 kw). STUTTGART (379 m 10 kw). FRANKFURT (428 m 9 kw), BRNO (441 m ^ kw). RIM m 12 kw). LANGENBERG (479 m 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw). VARŠAVA (1111 10 kw). NEDELJA. 17. /V. DUNAJ 18.50: Komorna glasba. — I. Dvorak: Godalni kvartet op 51. v Es-duru. PRAGA 19: Skupen program za Prazo, Brno in Bratislavo: Smetana: »Prodana nevesta« STUTTGART 20: Komorna glasba. — Beethoven: 1 Sonata št. 3. za violino in klavir. — 2. Pesmi. — 3. Godalni kvartet op 18. št. 1. FRANKFURT 19: Puccini: «Turandot». Opera v 3 dejanjih. BRNO 19- Program Iz Prage. RIM 21: Odlomki iz Cimarosove opere: •Taino mučeništvo*. LANGENBERG 19: Wagner: «Tannh3user». (Prenos iz dortmundskega gledališča.) BERLIN 20: F. Schubert: »Pri treh mladenkah«. Melodrama v 3 delih. PONEDELJEK. 16. IV. DUNAJ 19: A. Adam: .Postiljon Iz Lonju-meau.. Opera v 3 dejanjih. (Prenos iz dunajske Državne opere). PRAGA 20.40: Zabaven večer. STUTTGART 20: Poljuden orkestralni koncert. FRANKFURT 20: Govor med potapljačem in aeroplanom. Poskus se vrši na otoku Svitu. BRNO 19: Orkestralni koncert. — 1. Wag-ner: »Mojstrski pevci norimberškl«. (Uvertura). — 2. Saint-Saens: »Samson in Daltla.« — 3. Llnke: Bajadera. 4. Delibes: Suita Iz baleta «Sylvia». — 5. MoszovskiJ: Španski ples. RIM 21: Velik Instrumentalen koncert LANGENBERG 20: M. MelI: »Igra apostolov.. 31.30: Orkestralni koncert. BERLIN 20: Govor med potapljačem la aeroplanom lz otoka Sylta pri Hamburgu. VARŠAVA 20.30: Koncert operne glasbe. TOREK. 19. IV. DUNAJ 20.05: Koncert avstrijskih skladateljev. PRAGA 20.40: Koncert. — 1. Borodln: V puščavi srednje Azije. — 2. Pastourelle. — 3. Šaminada: a) Romantična skladba: b) Gavota. op. 9. it. 1. 21: Glasba Papuancev z Nove Gvineje. STUTTOART 19.30: Halčvy: «2id!nJa». (Prenos iz charlottenburške opere). FRANKFURT 20 15: Koncert komorne glasbe. BRNO 20.46: Beethoven: Krentzerieva sonata 21.15: Weber: Adaglo in Rondo iz koncerta v F-cluru, za fagot. RIM 20.45: Koncert lahke z asbe ter odlomki iz Mascettiieve operete »Marki Grillo». LANGENBERG 20.30: Večer Jožefa Plauta. BERLIN 19.30: Ha!evy: »Židinja.. Opera v 5 dejanjih. (Prenos iz charlottenburške opere). VARŠAVA 20.30: Koncert komorne glasbe. — 1. Beethoven: kvartet za klavir: št. 2- — 2. Mendelssohn: Klavirski trio. SREDA. 20. IV. DUNAJ 20.05: Schubertov in Schumannov večer — 1. Schumann: Pesmi. — 2. Schubert: Godalni kvintet za 2 čela. PRAGA 20.40: Koncert — 1. Cherubini: «Ali Baba». — 2. Petje. — 3. Chopin: Impromtu. — 4. Petje. — 5. Szijmanov« ski: Preludij v D »molu. — 6. SchuberU Liszt: Dunajski večer. STUTTGART 20: Simfoničen koncert. — 1. HandeJ: Concerto grosso. — 2. Han« del: a) iz oratorija *Messija», b) Acis in Galateja. — 3. Haydn: Simfonija. — 4. Mozart: Arije. FRANKFURT 21.15: Klasične arije. BRNO 19.15: Orkestralni koncert. ČETRTEK, 21. IV. DUNAJ 20.05: Sonatni večer. — Beethoven: 1. Klavirska sonata op. 106, v B»duru. — 2. Violinska sonata op. 30, v Omolu. RIM 20.45: Odlomki iz Rossinijeve opeTe »Scvilski brivec®. LANGENBERG 21: Simfonični koncert. — M. Monn: Koncert za čelo. — 2. Bruck« ner: Simfonija št. 4. BERLIN 20.30: Sodobna lirika. 21.15: Komorna glasba. — Schubert: Kvintet op. 114. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Kra« kova. PETEK 22. IV. DUNAJ 20: ibsen: »Gospa z morja.« Dr a* ma v 5. dejanjih. PRAGA 21.30: Koncert. — 1. Chausson: Koncert — 2. Franck: Počasni ples. — 3. Logar: Antična glasba. 4. Saint«Saens; Phaeton. FRANKFURT 20.15: Komorna glasba. — 1. 0. Gerster: Preludij in Allcgro za čela — 2. Staatzer: Sonata za čelo in klavir. 3. Tanejev: Godalni trio v Es»duru, za violino in 2 vijoli. BRNO 19.15: Dvorak: oJakobinec®. Opera v treh dejanjih. (Prenos iz narodnega gle» dališča v Brnu). LANGENBERG 20.30: Ruski večer. BERLIN 20.30: Orkestralni koncert. — 1. Massenet: «Fedra». (Uvertura). — 2. Smetana: Višegrad. (Simfonična pesni« tev.) — 3. Vieuxtemps: Violinski kon« cert v Dflnolu, op. 31. — 4 Čajkovski: Suita št. 3 v 9*duri\ op. 55. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega kon« certa iz varšavske filharmonije. SOBOTA, 23. IV. DUNAJ 18-55: Komorna glasba: Cezar Frank: Sonata za violino in klavir. PRAGA 20.40: Koncert. — 1. Dvorak: Pre« brisan kmet — 2. Petje. — 3. Smetana: «Braniborci na Češkem®. (Uvertura). — 4. Petje. — 5. Dvorak: Odlomki iz ope« re otjakobinec®. 21.30: Izvajanje Lehdrjeve operete «Ps< ganini®. BRNO 19.15: Orkestralni koncert. RIM 21: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.15: Bulgar Planco Via« digerov. Igri svoje skladbe za klavir. 21.: »Sanje radioamaterja®. Revija V 4. akustičnih slikah. BERLIN 20.30: Vesel zaključek tedna. VARŠAVA: 20.30: Koncert. PRAGA 20.45: Koncert vojaške godbe. — 1. Auber: «Fra Diavolo.® (Uvertura). — 2. Leopold: Iz starega in novega sveta. —3. Puccini: «Bohčme.» (Fantazija.) — 4. Kahnan: »Cirkuška princesa®. — S Žita: Koračnica. STUTTGART 20: Smetana: »Poljub®. 21.45: Koncert za dva klavirja. Mozart: 1. Sonata v D«duru. — 2. Varijacije na lastno temo. FRANKFURT 20.15: Romantična glasba. 21.15: G. Haupmann: »Potopljeni zvon.® Pravljična igra BRNO 20: Koncert. — 1. Adam: Arija it opere »Giralda®. — 2. Klimenko: Idila. —3. Grieg: Jesen. — 4. Doppler: Uspa« vanka. — 5. R. Strauss: a) Jutro, b) Tajen poziv. 20.45: Koncert vojaške godbe. RLM 20.45: Vokalen in instrumentalen kon« cert. LANGENBERG 20.30: Koncert lahke glasbe. BERLIN 21: Zabaven večer. VARŠAVA 20.30: Kalman: »Bajadera®. — Opereta v treh dejanjih. „Y" kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na doljnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki sprejemalci niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko loč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so spojeni električni gubitki na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni ebseg. Kontakt z okre-talnim slogom daje napajana spirala take da nima nikakih »kontaktnih« motitev. — Pri specijalnib spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikloskalo Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda i ostalimi priznanimi radio sestavnimi deli tt. »TUNGSRAM« najboljše rezultate pri sprejemanju. 79-b O H 118 II H I H.HBJUL. □D Dobre lastnosti finega čistila za čevlje so te-le: čistilo je mebko li te dobro razmaže; daje čevlja takoj lep temen sijaj. — Usnje ostane voljno. In te lasinostt ima INDIAN PASTA. Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali iiiiiinitimimiiiiiii mm M iontn is pogrebno pftlie M. Gogala na Bledu izvršuje solidno ia iz zanesljivo prvovrstnega suhega lesa s večletno garancijo pohištvo, portale izložbena okna, vrata itd. Specijalna tvomica za izdelavo mrtvaških krst. Zahtevajte olerte! _ DooocnTjJ r *' >"»»" vnrrnrrnn Nega cveča potrebuje blagost, saučešče sa životnim običajem bilike i vroče srce. Ko voli svoje sveče poliva sa KASIPOS biljinim hr&nivim som. Dobiva se u apotekama, drogerijaina i evečarnicama. —:: Cena 1250 Din ::— ZOLTAN SCHUHMACHER — CrTenka (Batka) _ Chem. et Farm. Laboratorium. — PATE BEB1-KAMERE. Amaterji! Filmovati je lažje kakor pa fotografirati. Bodite Vi sami kino-operaterji. Bodočnost je v živih slikah. Zakaj snemate samo mrtve slike ko lahko za isti denar in z manj truda dobite žive slike. p aTE-BEBI-K AMERE je v naskoku osvojila svet Vsa obveščenja lahko dobite v vseh boljših foto-podjetjih ali pri generalnem zastopniku. Firma PATHE CISEMA S. A. Pari«. DROGERIJA T. SUBAŠIČ I DRI«. Beosrad. Knez Mihajlora ulica štev. 25 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj dobri mož, oče, sin, brat, svak, stric, gospod Ivan Sepe rud. uradnik v Kreki umrl dne 11. aprila na kliniki v Zagrebu v 49. letu starosti. Pokopali smo ga na Mirogoju v Zagrebu. Justina, žena; Antonija Hoeeijeva. Mih&jeL Justi 2&nko. Mirni. Poldi. Vilko, otroci; Ivan. Ana. siariši; Eni. Milka. Vilma Uršičeva. sestre in ostali sorodniki Zahvala. Zahvala. Delna odprodaja galanterije Lepa izbira damskih torbic, listnic, denarnic, glavnikov, ščetk, parfumerije. igrač itd. se vrši vsak dan do praznikoT Tvrdka LUD. DOLENC sa Sv. Petra e. S, nasproti hotela Llovd. vljudno vabi vsakogar na ta izredno ugoden nakup raznih potrebščin. Za odkritosrčne izraze sozalja za podarjeno cvetje in vence ter za spremstvo na zadnji poti o priliki težke izgube preljube soproge -a mamice, gospe Julijane Rusnikove izrekamo tem potom vsem najprisrč-nejšo sahvalo. • Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek po Veliki noči. 19. t m. ot> 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana. 12. aprila 1927. žalujoči ostali. Povodom pogreba naše preljublje-ne sestre, oziroma tete in prijateljice, gospodične »Stelji« r pokoja izražamo tem potom najtoplejšo zahvalo častil duhovščini, gospodu dr. Rudolfu za olajšanje v bolezni kakor tudi pevcem za ganljive žalostinke Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter mno-gobrojnemu spremstvu na njeni tad-nji poti Iskrena hvala todi So laki mladini za počastitev iaaiu±ae vzgo-jiteljieeL Ljnbijana-SIav. Konjice, 15. apr. 1027 fcalnjofi orali » /\ Ujr CARINSKO POSREDNJSKI IM SPEDICIJSK1 tiKOrl« BUREAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica itev 41 ■aslov brzojavkam c „GROB". a Telefon int. it. 45-4. PODRUŽ NI CEi Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulan> tnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. za ekspresne pošiljke. Nabavite si kolo po Vašem okusu Is svetovno msne največje in najstarejie tvorritce Evrope CpZLL^COt Getna produkcija 250.000 komadov) ki se najmodernejše in najpreciznejše izdelujejo iz materijala nenadkriljive kakovosti. Samo taka tvomica, ki pridobiva sirovine iz lastnih virov in ki sama izdeluje vse sestavne dele, Vam lahko nudi kvalitetno blago po res solidnih cenah. Glavna zaloga in samoprodaja biciklov in motociklov «PEUGEOT» za celo Slovenijo ERIK BREUIL, CELJE št. 50. Nekatere izmed tip, ki vam jih priporočamo: P 7 ,,PEUGEOT model COURSE": Oicvir in blatniki rumeni, temnorudeči ali zeleni, ročni vijaki na obeh kolesih, obroči ob straneh pomkljani, pnevmatika .DUNLOP'; dve žični zavori, dve prestavi. prosti tek, ročoiki gumiiasti, zračna sesaijka in usnjaia torbica s kompletnim priborom. P 8 »PEUGEOT model TOUR OE FRANCE'. Isti opis kot pri P 7, samo z izrazitim, pregibiji- vim, športnim, dirkalnim vodilom. P 9 ,,PEUGEOT ŠPORT". Isti oois, kot pri P 7, samo z varovalcem verige. P 10 »PEUGEOT DIRKALNO KOLO ', isti opis, kot pri P 7, samo brez blatnikov, 2 lesenimi obroči in tubuiar;L Vsa kolesa z enoletno garancijo. Vse vrste športni bicikli motocikli. njih nadomestni deli ter oprema vedno v zalogi. Ceniki gratis franko! Ceniki gratis franko! NAŠA ZASTOPSTVA: Ljubljana: Tehn. komerc. družba, Tavčarjeva 6; Kranj: Ing. Majnik, mehanična delavnica; Kamnik: Kregar & Fajdiga; Bled: Franc Satori; Novo mesto: Alojzij Skedelj. mehanična delavnica; Maribor: Divjak & Gustinčič, Glavni trg; Ptuj: Josip Prosnik; Slovenjgradec: Jakob Tišlar; Vransko: Štefan Lamut, Ceplje. Velika tekma ČOKOLADE NESTLE Nagrade : srebrne švicarske ure za dame in gospode, fotografski aparati, <806 t švicarski gramofoni Ogleite si olakat .Nestle* pri svojem dobavitelju □ Cene konkurenčne! gj,' ii e i: iiiiiiiiiii nrmn immunimi mmmr Koncesijonirano elektrotahnično podjetje S g ALEKSANDER KOZIč, L ubijsna, Vic-Glince 3 se priporoča za vsa dela spadajoča v io stroko. Prvovrstne reference: n T« ti ii n rm-n n u t i. pano @lf© — pns no in prvovrstno priporoča — = Ivan H^chmutler ===== •.o arna bučnega olja v Mart&oru Pod mostom št. 7 Telefon 339 Zamenjava iedetc za batno olje H. DRENIK Ljubljana, Kongresni trg 7. največja zaloga ženskih ročnih del, pripadajočega materija:« in drobnjarije. — Predtiskarija. — Vezenje na roko in stroj. Pllsiranje — entlanje — kufriranje — ažurtranje. 99" Zunanja naročila se točno in vestno izvrše. Lutzoue peči ln štedilniki so najboljši, najtroežneiši in najcenejši! Nič popravil! Nobenega dima! Prihranek na kurivu ogromen! \aie tovarna izdeluje originalne Lutzove cmajlne peči (okrogie in štiriogiaie,) kamine emajlne in lak rane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvez: s štedilnikom. laiMteii napise Priporočamo svetovno znane proizvode, ki jih z deluje naša tvor lica, edina v Jugoslaviji; solidno, lepo in trpežno in vabimo cenjene interesente da s; osebno ogleoajo v tovarni našo veliko zalogo Tvornica emajliramn peči „IUTZ" D. D. } Ljubliana, Slika. Prankopanska ul. 21 bUza Gortaitfcej« kolodvor«. Pozor! Pozor! Posestniki benanmotorjev in tovornih avtomobilov : Glasom odredbe gen. direkcije davkov z dne 31. marca 1927 dobijo od 1. apnla 1927 naprej vsi posestniki mo- torjev na pogon Kdor oglašuje, ta napreduje obrtnih, industrijskih in poljedelskih strojev bencin trošarine prosto. Priporočamo se za dobavo trošarine prostega bencina po Din 4*— pri 1 kg ceneje od zatrošarin,enega. Dravogradska rafinerija mineralnega olja družba z o. z. DRAVOGRAD. Edini dobavitelji trošarine prostega bencina Slovenije. ■■■■■■■■■■•■ili t Na mrtvaškem odra leži naš ljubljeni brat ozir. stric, zospod Lovro Bergant posestnik in gostilničar v Kamniku. kateri je preminul danes v starosti 74. let ob 3. zjutrai. previden s sv. zakramenti, pripravljen za soreiem pri V segamo zočnem. Pogreb dragega ranjkega se bo vršil na Velikonočno nedeljo ob 5. nri popoldne iz hže žalosti Samostanska ulica štev. 47. Blag mu stx>mta! Msrija Svetlin naznanja v svojem in v imenu s.oie hčerke Helene žaiostno vest da je njen srčno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak go-pjd V KAMNIKU, dne 15. aprila 1927. Žalujoči ostali. mag. rač. revident v p. in posestnik dne 15 t. m. po dal.šem, lež-.ero trpljenju preminui. Pogreb drag ga poko mka se bo vt: i v ponede ;ek, dne 18. apr;la t. 1. ob pol 3 popoldne iz državne boin.ee na pokopa, š.e k Sv. Ki žu. Podrožnik-Ljobijana, 15. apnla 1927. Mestni pogreba! zavod v L.ubl ani ML Zevaco 124 Papežinja Favsta Roman »Jaz sem, da!« je skromno priznal Croasse. »Ti, lopov? Ti si razbil omaro, mizo in naslanjače z aro vred? Dajmo ga! Posvetimo mu! Udri hugenota!« »Kakšno omaro? Kakšno uro? Kakšnega hugenota?« je zatulil Croasse. Toda nihče ga ni več posiušaL Namestn odgovora so padali po njem udarci vsake vrste. Preden se je siromak osvestil, je bil z metliščem tako pretepen, z ražnjem tako nakleščen in s pretikalnico tako osuvan, da ni pomnil enakega, kar je bil živ. Naposled je uzrl odprta vrata in je planil v pivsko izbo; kričeča in mahajoča truma mučiteljev je kakor vihar ndarila za njim. Samo dolge noge so ga rešile. ŠmH je na ulico in vzel podplate pod pazduho, da se je kar kadilo za njim. Dve uri je trajalo, preden se je začutil totiko varnega, da se je ustavil. Ves upehan in zbit je spustil oči okoli sebe; vide! je, da je malone že noč. Naslonil se je pod bližnji pristrešek in zajokal, kakor le more jokati bitje, ki nima ne pare v žepu ne kamna, da bi nanj položilo glavo. »Joj, prekleta hrabrost!« je stokal sam pri sebi. »Prekleta ura, ko »cm spoznal, da sem junak! Dokler sem se imel za strahopetca, sem živel tako mirno in brez skrbi!... Kaj mi je zdaj storiti? Kaj bo z menoj?. ..< Ko je dal tako duška obupu, je zdajci uzrl zraven sebe psa, ki je sigaje molil jezik iz gobca. Croasse se je zdrznil. Tega psa je poznal: bil je iz gostilne pri »Vedeževalki«!... Ker pa ni kazalo, da bi mu hotel kaj žalega, se je sklonil k njemu in ga je pobožal. Pes. ki je bil v resnici Pipeaa, je pomigal z ostankom svojega repa, v znak, da ceni njegovo prijaznost Med ploho, ki se je v kuhinji usula na siromaka Croassa, je bil tudi Pipeau obilno izkupil svoj del. In ko je nesrečni dolgin pobegnil na ulico, jo je ubral za njim — tem rajši, ker je po svoji pasji pamed sodil, da se itak obeta cela vrsta polomov in katastrof. Croasse je naposled dvignil glavo in se je odpravil dalje. Tudi pes je krenil s pobešeno glavo za njim. Kam Ju je vodila pot? Kje jima je bilo namenjeno prenočišče, kje košček kruha za večerjo?... Croasse ni vedel ne tega ne onega. Na slepo srečo je korakal v noč... To obupno tavanje je trajalo več ur. Časih ju je ustavil izza vogala rokovnjač, ki je najprej zahteval denar ali življenje, nato pa se je uverll, da sta še večja siromaka od njega samega. Drugič ju Je srečala obhodna straža, ki je z leSčerbo iskala zlikovcev po temi. Tako je Croasse dolgo padal iz preplaha v preplah; šele okoli dveh po polnoči je opazil vglobljena hišna vrata, ki so se mu videla pripraven kraj za nočevanje. Tipaje je krenil proti njim, zakaj noč je bila črna kakor v rogu. Tedajci pa je Plpean zarečal in Croasse je mahoma začutil, kako ga je nekdo pograbil za iztegnjeno roko. »Denar ali življenje!« se je oglasilo iznova, gotovo že petič ali šestič tisto noč. »Joj, spoštovani gospod razbojnik, denarja nimam in cena mojega življenja je majhna: še meni samemu ni vredno beliča!...« »Croasse!« je vzkliknil glas iz teme. »Picouic!« je ostrmel Croasse, ki je tudi s svoje strani spoznal tovariša po glasu. Picouic je izpustil Croassevo roko in zagodrnjal: »Ce to ni smola! Štiri ure že prežim na plen: ko se ml naposled ' zazdi, da sem naše! meščana, pri katerem najden vsaj bore sre- brnjak, se izkaže, da sem ujel Croassa!.., Kaj delaš na ulici ob tej pozni uri?< »Pa ti?« se je odrezal Croasse, ves srečen, da je našel sodruga. »Sreče iščem. Odkar je vitez de Pardaillan prijet.. .< »Kaj! Prijet je, siromak?...« »Na svoje oči sem videl, kako so ga stražniki vojvode Guiškega vlekli v Bastiljo.« »Oh, da ni bilo mene tam!...« »,Pred .Vedeževalko' so ga prijeli« »Da ni bilo mene tam!« je ponovil Croasse z veličastnim zaupanjem vase. »Ko sem vide! to nesrečo,« je nadaljeval Picouic, »sem počakal noči in sem jo nato mahnil proti lepemu dvorcu v Progarski ulici, kjer sva se tolikokrat dobro najedla.« »Glej, glej!« Croasse se je udaril po čelu. »Na to nisem niti pomislil!... Stopiva tja! Kar teciva!...« »Počakaj! Progarska ln sosednje ulice so polne do zob oboroženih ljudi. Takoj sem uganil, da hočejo prijeti tudi gospoda vojvodo AngoulSmskega... In tako sem se spomnil najinega starega poklica. Toda smolo imam. Nikogar še nisem dočakal, da bi ga vzel pod zobe. Glad me tare, žeja me peče in truden sem, da ti povedati ne morem kako.« »Kaj bo z nama!« je vzdihnil Croasse, spustivSI se na tlak. Picouic je molčal. Med tem, ko se Je Croasse naposled zleknfi po kamenju in zaspal, je strigel Picouic s širokimi uhlji ter klical srečo na pomoč. Toda sreča je bila gluha: ni mu poslala nikogar, ki bi bil nosi! pri sebi denar. Tudi vrli Picouic je nazadnje legel, da bi v spanju pozabil žejo in glad. 2e dremaje je utipai Pipeauja, ki Je ležal zraven Croassa. »Pes!« je zamrmral »Glej, glej! Po tem takem nas Je prava deteljica...« r i -J m ■ □H) II kIICNIS za pletene potne koSare v različnih velikostih is kvaliteti razpošilja po nalnUjtb cenah Fel.ks Toman, Maribor Gosposka ulica 38 Ves Agfa-foiomaterijaS dobite v trgovini Janko Pogačnik LJUBLJANA Tavčarjeva ulica štev. 4. «69 Stara tovarna nogavic in pletenin M. Franzl sin Ljubljana, Privoz štev. 10 mm priporoča svole orvorstne izdelke po znatno znižanih cenah. Sprejema se tudi bombaž ia volna v pletenje .PARfiDISO DE! BAMBINi POSEBEN DOvt ZA OTROKE IN MLADE DEKLICE KAKOR TUDI ZA DEČKE DO 14 LET. GRADO-ViAREGlfl MARINA 8. Vodi gospa BERTA HOFMANN. u Naslov do 1. maja GOR Ci via Solca o 5 474U Po znižani ceni. vikom«, niosorji, vsjiovrotsi, otjaSki »t. liki, acraesin! d*l< .a pnevmatika Powb: 4>S«Mi ta popelBo poprivo. eaujiinajt i MBifej" -vjiiu:«, ju-ottlh veatfkov iivainih strofev tld Prode; ■i.i cbrok« — Ceniki irsnko tTRIBUNA" P. B. L., tovarna dvokoles in otroSktn vozičkov L'uli>jsna, Karlovika cesta M, 4 Mf" ^ S* ^Z1 •V* s? :,0V 6.° . jo!" \> ZASTOPSTVO In skladišče rezerva, delov: 3, (Mm. M\m cela 10. Prevzem gostilne. Oovol ujem si naznaniti eenj. občinstvu, da sem prevzela 2 dne '4. IV. gostilno v Frankopanski ulici št. 55 od gospe Mrak Priporočam se vs posel Potrudila se bom postreči vedno s sežimi edili in dubrimi pijačami ' 182 m Matilda in Josio Oolob, Maribor Krankooanova al. 55 Cenjenim naročnikom pc.^oiočam svojo 4.ss. železo in kovinolivarno -prejemam v delo vsakovrstne izdelke Iz litre* ?e!eza. — Navadna In spe-ijalna dela Iz medenine, aluminija, cinka, svinca itd. — Vse po solidnih -enah ANT. SMOLE, kovlootivaraa, p. Dobrova pri Ljuhlfani. «1» i 1 167» iltOO •French Lin«) Havre - Newyork JMfc dni čez morje, — Dobia hrana In pijača brezplačno Cie Chargeurs-Rčunis, Sud Atlantique, Transport-Maritimes za S.i.rno tn Jnino Ameriko z ekspres parnlkl kateri vozijo vsak teden Iz Havre. Bor-deaux in MarsIHje v Argentinijo, Urugnay. ChHe, Anstralijo In Kanado. Mirnih ti,t biEzpiatno m mm. mm Kolodvorska nt'« ši 36 BMM posredovalne prodale! iz tovorne naravnost k Dam! Vabimo Vas. da si ogledate našo zalbgo pomladne moške konfekcije kakor tudi obleke za dliake in otroke Ne dajemo na obroke I Pač oa smo posebno ceni in solidni! Mehanl6na tovarna oblek d. d. podružnica Ljubljana. Mestni trg št. 5. v v ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. Najlepše in najboli moderno ure,eno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: ..TEMPEL" ,.STYRIAM ..DONAT" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic ia jeter. Sezona: MA1 - SEPTEMBER. Cene zmerne — V pred- in posezoni znaten popust. — Koncertira vojaška £odba. — Največja udobnost. — Radio. — Prometne zveze ugodne. — Zahtevajte prospekte! RavnateUsvo cdravHItta Rogaška Slatina Bledu Eden za manufakturno modno, drugi za špecerijsko ia de-iiKatesno trgovino na najprometnejšem kraju v sredini letovišča za oddati — Pojasnila pri A. W5lfling, Bled. Giovani Boccaccfo: DEKAMERON Prevel DR. ANDREJ BUDAL. I. knjiga BroJ. Din 56-—, platno D n 72—, taksama iz- daja na boifSem papirja polirane. »a Dia lOO— z iiustiadUml II. knjiga. Bro5. Din 5«'—. p1a»no Din 72-—. luksuzna iz- da a na boij-em papkju polirane. ve*. Dia 100 — z HustraeijamL III. knjiga. BroS Din 56-—, platno Din 72"—, luksuzna Iz-daia na boljiem papirju, polirane. vez. Dia ICO*— z ilustracijami. Knjige se dobe v knjigarni Tiskov« Zadruge v L ubljanl, Prešernova ul. 54. Svetovno znani a CORD BALLON dospe v kratkem Glavao zastopstvo ia zaloga za Slovenijo A UMPRET Ljubljana, Dunajska c 22. TeL 2247 Cena konkurenčna! Kvaliteta prvovrstna! Trgovci z automateriialom In garage popust. TRGOiiCl! Letošnje znižane cene znamenitih W W kozarcev ln apara'ov za vk> havanje Vam povečajo promet Zahtevajte cenike! — Tovarniška zaloga pri: ,,FRUCTUS" Ljubljana Kr tov Irg ŠL 10/1 Vsakemu bo lisi dami ali gospodu nudi moia zbirka skozi celo '.ivljenje nepregledne koristi. V n i najde vsak gotovo nekaj, kat ga bode zanimalo, obvarovalo raznih neprilik ter prihranilo mnogo leze in denarja. Za Veiikonoč cena zbirke znižana od 30-— na 10*— dinar,ev s poštnino vred. Ne zamudile ugodne prilike, sicer škodujete sami sebi. Pisma z zneskom vposlati podružnici „JUTRA* Maribor pod številko 10. § Z Z E j, R. WILLMANN strojno podjetje LJUBLJANA. Slomškova ul. 3 izdeTnle rarliftic vrste strojev za lesno Industrijo. transmistj.ske naprave, tovorna dvigala v »trojno stroko »padaloma dela In popravila točno, solldm- In t>o mo^nontl n a I h 11 r e i e. f.p. ViDic S Komp. in frAon Kovacic tvomica glinastih izdelkov Cjnbljana, Prešernova ulica 3. Vič, tržaška cesta nudi pod konkurenčnimi cenami: glinaste peči modernih oblik in modelov, kmečke peči, štedilnike, bele češke emajlne pločice za obložilev sten v kopalnicah, kuhinjah itd. Prevzemamo tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. 4T10, DALMATINSKA VINA odlikovana na raznih razstavah, dobite več vrst pri bratih Lasan in sicer v točilnicah: Kersnikova ulica štev. 5. Restavracija na Duna|ski cesti 31 V Š ški pni ,,An±oku" Vodnikova cesta štev. 12. Vina so pristna in zajamčeno iz Zatonja. Cene vin priznano nizke. tfsaka rodbina naj si oa preskrb* za praznike Priporočata se BRAlA LASAN. """iiriini mm i n » g i n . Županstvo občine Loški potok okraj Kočevje išče dobrega in zanesljivega tajnika - organista ni izključeno samo tajnika, toda prvenstvo imajo organisti. Ponudbe raj se vpoMjejo na gornji nas.ov s s.iriče vali. Plača po dogovoru. Nastop službe z mese em junijem. □mijji.,ojco3nauQjLiL.uuaacoj i»unimiiiniiii Najpopolnejši Sto ewer šivalni stroji za šivilje, Kroja:t in čevhaije iei za vsak dom Preden s nabavite stroj oglejte s1 tt ziednos« pr' tvrdk Lud. Sarsoa. uuDiicn* Selenburgova ulica 6 i. »r&ia.3rei juu* o-eeiju o.fri t, feletor 41 QRC Kostanjev taninski les 352t> potrebuje za celoletno dobavo ERNEST MAH iN C, Cel e, ZriBfsš?egs u!.4 A. Božič, menufsktura, Hren. Opozorilo! Vsled velike zaloge od noda am vse manufakturno blago do preklica po izredno nlckih cenah. Vsakdo nai se pred nakupom prepiiča o resničnosti teh navedb.' ' Bogata zatcga Dobro blago \ Nizke cene Za obilen obisk se priporoča Anton Boži6. Tvrdka A. VOLK LJUBLJANA. Reslieva c. 24 4 43 priporoča 0 VI V Piil ta in druge mtevske izdelke. itosiariiev taninski les •b ča ne d men-i je celoletna doba-a 'očno olači o, kapi -o na/išjh cmab FRANC KUPNiK, Podplat fonu d a h'ede: irelt. brst. javar hrast it bukov no Odvetnik dr. Vladimir Knaflič se je preselil in ima seda} svojo pisarno na Miklošičevi cesti št. 16-11. (Barnbergova hiša, kjer je Delniška tiskarna). Telefon 26-11. Specijalna mehanična delavnica 7 za popravo vseh pisalnih, račrnskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni LUD. BARAGA, bjQb!jsna, Šelenbargova aL 61 Tei*« 930. Veselo Veliko noč Vam bo naoa, naravnost očarlj va lai-ost in Ss c-st giasi naših aparatov |c ntd seglj.va A. RASBERGM*, Ljubljana Tavrarje\a ulic 5. Zadružna hranilnica res. poso . In gosp. zad uga z o. z. Ljubljana Liubljana podeljuje vsakovrstne kredite, eskomptira menice, inkasira fakture ter izvršuje razven deviznih in valutnih, vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema hranilne vloge na knjižice, ali v tekočem računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje. Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije vodi poseben oddelek za prodajo istih, poleg tega prodaja tudi srečke ratne štete na obro-_ke. po zelo ugodnih odplačilnih obrokih._ V sedanji stavbni sezoni priporočamo za oakni vsakovrstnega stavbne ja materijala, kakor nosilk (traverz), prima portlanl cemen- | ta, stnfcatnria, žitne mrete, il-čnlsov, okovja ia druge tele* nine znano domačo tvrdko Schneider S Verovšek 1 d3!ybč'b a'ep n Biiifiil kntantiik rani 12 ft&fa ii sali Delovanj e Uažno Pouk • krojnem risan u in prikroiev-an n dams^ih oblen daie edina ooiast. strok, izprašana učiieij ca ROZH MEDVED LIUBLiRnR, mestni trg 24 (pred rotoviem) Kro e na novejši, za vsakega lahko razumi v in poroinoraa zanesli.. .zCeava moddnfn krojem po najnovejiih >sa*o-\rstn modnih usith. — Ker ima l*sTniea kronega učilišča nd: modn salon e učtnka-n dana pni ka p astno i/desne^ Kro a z.išit razne iii če. kostume ob'e»e in d*, benem pa se vaditi odnos to se spono j' j-vati v t vanju Uspeh zajamčen. — Zunanjim nfam se preskib tiana in stanoveme no ugodn ctni 4 80 Raztopimo li manjšo količino soti Sv Roka za noge v topli vodi dobimo vodo. nasiče go z oksigetiom. k: izredno ublažujoče de Inje oa bolno neg., ter ustavlja boli, pov zročene s pritiskom čevljev. Leči tudi nai-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi Pc daljšem mehčanju ^»stanejo kurje oŠ in trda koia tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža ta britve. Docela }e sigurno. da sol sv. R k3 tudi aazapuščenejše noge popolnoma v red postavlja Tesni, četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jlb več Itt nosili Morete hodit kolikor Vas je volja, morete cele ure stat" na enem mestu, ne da občutite tudi na; manjšo bol ali utrujenost Veliki zavitek soli sv Roka za kveH nog stane Din 16.— Dobiva se v vsaki ekarni — Ako ga tair ne dnhi'e -»brnite se na: Glavno zastopstvo za SHS: Nada drogerija Kolar i Gabrič, Subotica, Strossmayerova ul. 2. TeL 637. ili na drošeriiu *SANITAS». Liubljana. de» Dot za Sloveniiu. Priporoča se /o MAST ^ J. P. lastni izdelek tvrdke: cvald Popovič, Ljubljana. Cena nizka, blato izb orna. Razpošilja se v sodih po 50. 100 te 300 kg PRESAJENO MESO vedno v zalogi po irvasreri tvrdki D. Marašič, Liubljana — Sv. Petra cesta štev. 40. Elegantna precizijska ura za zmerno cen j se doaiva po vseh boljših trgovinah z Pri jutranji toaleti ne sme manjkati PE8EKO! Vsemu kulturnemu človeštvu je znana vrednost redne nege zob in ust. Rabite redno vsak'-- jutro in na večer pasto n zobe PEBECO na bodete siga mi, da pravilno in sigurno gojite zobe. PEBEKO je neka- posebnega, ni »Utkaat in neprijeten, je prijeten in odlično deluje! Ne pozabite na PEBEKO t Zovaria perila Qenica Vojska l.nbljana, Gosposka ulica 16 IZDELUJE: perilo ca gospode, ptyame bluze, delavske obleke itd. engros. Izdeluje se todi po meri ln oaroCfio. Na;nove}ši vzorcL Na f nejša Izdelava. Br£0;avne droge, smrekove, borove in jelove. Hrastove Dodnice 2 80 r 53 n in UL razred Hrastove prage. H astove pilote. Hrastova drva proda M. OBRAN. Maribor Tattenbachova ulica Bili kakršnikol X » • časi brez Palma - življenje ni. Spomladanske novosti oravkar došle. velika izbira različnih modernih ko-Sc ra obšivanle spomladanskih »iaščev in iosic Se oriporoča Filip Bizjak, krznarstvo Ljobljana, Šelenbargova uL 6. Kdc >r oi »lasu je, ta napreduje! Ljublja insl lin kreditna banka Delniška glavnica Din 50,000.000 — Rezervni zaklad okoli Din 10.003.00J*— CENTRALA i LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNIC Ei Brežice Celje. Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, MetkoviO, Novi Sad, Kovo mesto, Prevalje, Ptuj, Hakek, Saratevo Slovenjgrade j. Šalit. Trst B^aEOjavni naslovi Banka Ljubljana Tele' on fttev 261, 413, 502 503 in 504. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. LIPIK Spomladanska sezona otvorjena. Nenadkriljivi uspehi lečeuja. Moderne uredbe svetovnega kopališča. Opozarjamo na izredne ugodnosti ▼ predsezoni (do 15. junija). V tem času stane pppolni pension, seetoječ iz: stanovanja s postrežbo in svečavo, dobre in izdatne prehrane, kopeli s perilom, poravnanja zdraviliških in glasbenih pristojbin ter enokratnega zdravniškega pregleda za osebo tedensko: za državne in samoupravne uradnike, častnike, penzioniste, invalide in Slane bolniških blagajn Din 380 do 580. a za vse ostale Din 450 do 700. — Zahtevajte prospekte od Uprave kopališča Lipik. Gostovanje dunajskih proiesijonalov v Ljubljani Naš prvak Ilirija si je letos postavil ze« lo obširen program, ki naj spravi moštvo V dobro kondicijo za letošnjo državno prven« stvo. Kot prvo inozemsko moštvo gostuje oba velikonočna praznika v Ljubljani du» rajska Hertha. Gostovanje dunajskih mo« štev je bilo za Ljubljano vedno športni do» godek prvega reda. Temu se ni čuditi, kajti znamenita dunajska šola si je ne samo pri nas, ampak tudi po vsem svetu pridobila renome, kakor ga mogoče razen Prage, ne uživa nobeno drugo mesto. Temperament« no igro Italijanov in taktično sposobnost češkin nogometašev je prikrojil Dunaj po svoje. Pridal je tej igri posebne tehnične fmesc in nastala je znamenita dunajska šola. Ni čuda, da je bila ta šola povsod, kjer so nastopala dunajska moštva, obču« pet marljivo delati Z8 skromen zaslužek ali majhen dobiček. Ta doba bo cenila duševno delo in sposobnost, v kateri bo vrednost denarja enaka vrednosti blaga. Ali nismo že preboleli krize, ali nismo na do ti oodravlje- nja, ker smo na poti v redne razmere, po kateri korakamo počasi? Veleindustrija sicer pofekuša s karteli in drugimi organizacijskimi pripomočki vzdržati Cene in zaslužke, toda zakonu narave ne bodo mogli trajno kljubovati. Bolezen v gospodarstvu bo izčlstila to telo, bo uničila vse, kar Je nepotrebnega, nezdravega. Propadlo je že ali propadlo bo, kar 6e je ustanovilo po nepotrebnem, brez zadostne glavnice in brez zadostne strokovne usposobljenosti. Kolike časa bo trajalo to okrevanje, ne more nihče reči in ne prerokovati. Fran Zelenik. Ljubljanski trg Spričo bližajočih se praznikov je bil ljubljanski trg ta teden prav živahen in se je donašalo tudi več blaga na trg kakor običajno. Kakor je pred večjimi prazniki že navada, so se tudi sedaj malo podražila živila, ki se ob praznikih v večji meri konzumirajo. Tako so deloma dražji mlečni proizvodi, pre-kajeno meso, luščeni orehi. Po praznikih pa bodo cene tem predmetom zopet padle na etaro stanje. Nagibanje k znižanju cen doloma pokazujeta zelenjava in sočivje. V splošnem pa večjih sprememb v cenah tudi ta teden ni bilo. Bile so naslednje cene: Meso in mast: govedina 10 — 18. teletiaa 17 — 20, svinfina 22 _ 27.50, slanina 21—24, mast 24 — 25, gnjat 30 — 35. prekajeno meso 25 — 32.50, koštrunje meso 13 — 14, suhe kranjske klobase 50 Din kg. Perutnina: piščanci majhni 15. večii 20, kakoši 30 — 40, petelini 30 — 35. race 28 — 30, nepitane eosi SO — 100 Din komad. Ribe: karpi 25, lin ji 25. ščuke 25 — 30, klini 15, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3 Din liter, sirovo maslo 45, čajno 55 — 60, kuhano 48, bohinjski sir 36 — 40 Din kg. Jajca: 0.75 do 1 Din komad Sadle: Jabolka 8—12, luščeni orehi 40 Din kg. Specerija: 42 — 76, sladkor kristalni beli 15. v kockah 17. riž 8.50—10, čaj 75 Din kg. Mlevski izdelki: moka <0» 5.50 — 6, kaša 6—7, ješorenj 6 — 10, je-šprenjček 12, turščični zdrob 4 — 4.50 Din kg. Krma: sladko seno 100. polsladko 80, kislo 75, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava In sočirje: glavnata solata 36, ajserica 16, bc-rivka 50, motovileč 15. radič 15 — 20. kislo zelje 4, karfijola 10, šnarelil 40, Splnača 18. grah v stročju 10 — 12. čebula 4 — 5, česen 8—18, krompir stari 1.75 — 2, novi 10. kisla repa 3 Din kg. Mariborski trg VčeraJSnjt trg je bil spričo praznikov zelo dobro založen in dobro obiskan. Mlečnim proizvodom so cene zaradi praznikov malo poskočile. Slaninarji so prodajali svinjsko meso po 15 — 27.50 Din na drobno In po 15—17 Din kg na debelo v komadih. Krompir se je trgoval po 1.50 — 2 Din kg, čebula pa po 5 — 6 Din kg. Ostale cene so bile: Perutnina: kokoši 45 do 65, piščanci 20 — 25, race 50. sosi 60 do 70, puran; 80 — 135 Din komad. Domači zajel: 20 — 35 Din komad. Kozliči: 100 _ 140 Din komad. Fižol: 2.50 — 3 Din liter. Zelenjava in podobno: karfijola 5 — 12 Din komad, česen 12 — 1R. kislo zelje 4. kisla repa 2, glavnata solata 14, grah v stročiu 15 Din kg. Pad je: jabolka 4 — 8. suhe češplje 7.50 do 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 3.50 do 5. smetana 14 — 18 Din liter, sirovo maslo 48 — 50. čajno 55 — 65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75 — 1 Din komad. Med: 30—35 Din kg. Kmetje so pripeljali na trg 18 voz sena, 12 otnve in 6 slame. Cene: seno 80 — 100, etava 90 — 100, slama 30 — 85 Din za 100 kg. Tržna ooročila Dunajska borza za kmetijske prodnkte (14. t m.) Mrtvilo spričo praznikov. Uradne notice nespremenjene. Dunajski živinski sejem (14. t. m.) G o v e-d a: Dogon 148 komadov. Ob slabem povpraševanju cene nespremenjene. — Svinje: Dogon 1151 komadov. Ob mirnem prometu cene nespremenjene. s Obtok novčanif Narodne banke SHS se Je v prvem tednu t. m. povečal za 112.6 milijona na 5588.7 milijona dinarjev. Istočasno je oslabela kovinska podlaga za 2.4 milijona na 402.7 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Posojila so se povečala za 22.2 milijona na 1344.2 milijona dinarjev. = Naše obrtništvo. Po podatkih Obrtniške zbornice v Beogradu je v vsej naši državi okrog 200.000 obrtnikov, odnosno obrtniških delavnic, In sicer: v Srbiji 70.000, v Hrvatski In Slavoniji 38 000. v Sloveniji 22.600. v Bosni 20.000, v Vojvodini 25.000, v Dalmaciji 6000, v Cmi eori 2500. skupno 184.t00; ostali so nekoncesijonsranl mojstri in takšni, ki se bavijo z domačo obrtjo. Stalni obratni kapital povprečnega obrtniškega podjetja znaša približno 30.000 Din letno. Od te vsote imajo obrtniki 2 tretjini do 8 četrtine v blagu. =- Širjenje hmeljarstva v naši državi. Kultura hmelja v naši državi zavzema vedno večji obseg. Prilična rentabilnost, ki jo Je poka-zovalo hmeljarstvo tekom zadnjih let, zapeljuje kmetovalce Sirom države k poskusu sajenja hmelja. Predvsem se Je razširila kultura v Sloveniji. Dočim se je nedavne gojil v Sloveniji hmelj le v Savinjski dolini in okolici Marenberga, ga sedaj uvajajo tudi v Prekmurju, okolici Laškega, Trbovelj In Zagorja, na Dolenjskem in drugod. V BačkI so se hmeljski nasadi ogromno povečali, hmeljarstvo se širi tudi v Sremu, uvaja se v Bosni in celo v Južni Srbiji ga nameravajo gojiti. Vsi ti poskusi se delajo večinoma brez strokovnjakov in ne glede na to, ali Je dotič-ni kraj primeren za to kulturo. Ker so Investicijski stroški hmeljarstva znatni, bo marsikje nastopilo bridko razočaranje, ko ee bo izkazalo, da dotična zemlja In podnebje nista primerna za to samovoljno rastlino. = Po krepkem porasta lira včeraj popustila. Lira se je zadnje dni zopet viharno dvigala in prekoračila razmerje, na katerem se je po izjavah italijanskih krogov nameravala ustaviti in stabilizirati, to je razmerje 1 funt šterling = 100 italijanskih lir. Predvčerajšnjim je notiral funt šterling komaj 96.95 lire. Na curiški borzi se je zadnje dni gibal povprečni tečaj devize na Italijo takole: v pondeljek okrog 25, v sredo 26.575, v četrtek 26.185, v včerajšnjem svobodnem prometu pa 25.65. V enakem razmerju se je gibala deviza na Italijo v Zagrebu, kjer Je bil predvčerajšnji zadnji zaključek 285.75. dočim je bil v torek še 275.5. Včeraj pa je v soglasju x mednarodno oslabelostjo lire padel tečaj Italije tudi v zagrebškem svobodnem prometu na 282.5. Majhna reakcija je po tako rapidnem porastu razumljiva. Alj hočejo liro morda vrniti na razmerje 1 funt proti 100 liram, ni jasno. Tudi zfldnji porast pripisujejo italijanski gospodarski krogi le valutid politiki, ki Jo vodi Mussolini že izza lanskega poletja s precej železno vztrajnostjo ne glede na slabe posledice, ki jih je že prinesel ogromen porast lire izza lanskega poletja. Neizogibno bo sledilo prekipevajočemu veselju nacijonalnih elementov, ki običajno ne znajo računati, bridko razočaranje. Proti prirodi ni leka. Izvoz ob visokem stanju valute mora pasti, a uvoz bo kljub umetnim oviram rasel. = Nepričakovano ugodni valutami in finančni položaj Francije. Stanje francoske valute se je v zadnjem času rapidno izboljšalo. Pritok tujih deviz je tako močan, da je Francoska banka primorana dnevno nakupiti za 100 — 180 milijonov frankov tujih deviz, da prepreči nadaljnj dvig franka. Močan pritok tujega kapitala povzroča na eni strani močno povpraševanje po franku, na drugi strani pa veliko likvidnost na denarnem trgu. Inozemstvo, ki je našlo popolno zaupanje v francoske finance, neprestano kupuje francoske državne papirje in nove železniške obligacije. Pred nekoliko dnevi ie bila vlada radi velikega povpraševanja po kratkoročnih državnih bonih primorana znižati obrestno mero za te bone za 1 % na 4, odnosno 5 %. Tudi obrestna mera na denarnem trgu rapidno pada. Francoska narodna banka je v četrtek znižala diskont od 5 y« na 5 %, lom-bardno obrestno mero pa od 7 na 6 % (tretje znižanje v tekočem letu). — Tudi francoske državne finance 6e nepričakovano ugodno razvijajo. Državni dolg pri Francoski banki se je od pričetka sanacije francoske valute znižal od 37 na 28.5 milijarde frankov. Pripravlja se velika konverzija francoskih kratkoročnih državnih dolgov. Francoski banki je te dni uspelo skleniti z Angleško banko pogodbo glede predčasne amortizacije posojila, najetega svoječasno proti izročitvi zlatega depoja. Na podlag; sklenjjnega sporazuma prejme v kratkem Francoska banka na prosto razpolaganje preko 450 milijonov zlatih frankov. Situacija francoske valute je tako ugodna, da bo v kratkem mogoče izvesti zakonsko stabilizacijo. — Prijave ia letošnji ljubljanski velese jem (2. do 11 Julija). Zanimanje naše industrije, trgovine in obrti za letošnji velesejem je večje kakor lansko leto. Vzroki so razni, predvsem ugodnejši termin. Pričetek šolskih počitnic pa omogoča tudi mnogo večji obisk kupcev. Oni morejo zvezati trgovinsko potovanje na velesejem s 6vojim počitniškim potovanjem z rodbinami v naše leoe kraje. Zlasti trgovci fz južnih krajev naše države pozdravljajo letošnji sejmski termin. 2e po lo-sedanjih prijavah obeta biti razstava vzorcev zelo pestra. Dovolj bo vzorcev, dovolj ponudbe v najraznovrstnejših strokah. Tudi najb->lj razvajeni kupec se bo mogel popolnoma zadovoljiti. = Nova ponudba za. posojilo iz Amerike. Iz Beograda poročajo, da je neka nova ameriška finančna skupina ponudila naši državi posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev za gradbo povardarske železnice. Družba stav-lja pogoj, da bi gradila progo popolnoma v lastni režiji. Drugi pogoji posojila so baje precej povoljnL = Potrditev obrestne mere Obrtne banke SHS. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister potrdil sklep Obrtne banke SHS o obrestni meri. Banka bo računala obrtnikom 10, a obrtniškim udruženjem 8 % obrestno mero. = Bančni konkurs v Novem Sadu. Konkurz se je otvoril o imovini Zadružne banke v Novem Sadu, kar se je že dolgo časa pričakovalo. Rok za prijavljanje terjatev Je do I. junija t. 1. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovici pri Celju sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo 120 m8 jamskega lesa. Uprava fabrike šečera državnega dobra /P Znatno znižane cene! Eun «ea» Ion eeu Runabout, 2 sedežni, odprt ... Din 38.500 Din 36.000. Touring, 5 sedežen, odprt .... „ 39.500 , 37.500. Coupe, 2 sedežni, zaprt..... „ 53.000 , 48 000. Tudor, 5 sedežen, zaprt, 2 vrati . , 56.500 , 50.000. Fordor, 5 sedežen, zaprt, 4 vrati . , 61.000 , 53.000. V pet razli£nih barvah! Vsi vozovi s kompletno električno napravo — Ballon pnevmatike Novi karburator — 10 litrov bencina na 100 km Cene franko Ljubljana na podlagi današnjega kurza in carine. AMERICAN MOTORS LTD. Telegr. .AMOT* Dunajska cesta štev. 9 LJUBLJANA Telefon 24 —77 4*C4 0 Dr. Silo j z ŽKrautberger zobozdravnik v Žalca 4 0»-« zopet redno ordinira v poslopju prejšnje Delniške pivovarne v Žalcu Mali TATRA avtomobili 412.HP in B. S, A, motoclkli so najsollša vozila za naše ceste. Preden se odločite za nakup drugih znamk, obračajte se na strokovnjaka Zastopstvo: JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani, Tel. 22-36. Dunajska cesta 36. Tel. 22-36. □ B B □ B B B □ □ □ E B B Naznanilo otvoritve, na Sv. Petra cesti št 95, Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem OTVORIL MESARIJO kjer bom sekal prvovrstno meso vsak dan po iziedno nizklb cenah. Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča MATKO PERNE mesar. KLOBUKE, PERILO 4447 najnovejši vzorci, obleke, čevlji, nogav>ce, kravate, dežniki itd. po najsoiidnejšth cenah pri tvrdki JAKOB LAH, Maribor, samo Glavni trg 2. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Druga izdaja. Urejuie dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek. Platno Din 50.—, polfranc. Din 56.—. Urednikov uvod. Pesmi Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Je »ensko noč med slovenskimi polharji Juri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. IL zvezek. BroS. Din 36.—, platno Din 50.—, polfranc. Din 56.—. Uvod. Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Juri Kobila. Dva prijatelja. Vrtan Smukova ženit ev. Grad Rojinje. Urednikove opombo. UL zvezek. Bol Din 86.—, platno Din 50—, polfranc. Din 56.—. Uvod. KloStraJd žolnir. Deseti brat Urednikove opombe. IV. avesek. BroS. Din 72.—, platno Din 86.—, polfranc. Din 92.—. Uvod. Gol Ida. Hči mestnega sodni ka. Nemški ratpet. Dva brata. Božidar Tir-telj. K oslovska sodba v Višnji gori. Črta tz življenja političnega agitatorja. Sin kmetiSkega cesarja. Sosedov sin. Ure dnikove opombe. Naroča se v knjigarni Tskovne zadruge v Ljubljani. 5K Neprijetne dlake! pa lica ter lenito brado m teke odstranjuje bres bolečin t korenino neikod-ljiro m eignnu> tredjtro cBapidenth* br. L, Din 60. Neprijetne dlake po rokah is nogab &* reč ji po vri;- n»b od strinja; e «E»pideot»__ br. n. Din SO »Baliun u lam., nmjaspeinejfte biolo Sko »redit vo prosi Upidinja lvs, prhljaja in »beta, dsje rast las. Din 48. — daje obrris in trepalnicam l2p sijaj in porast ter jih barra temno. Din 40. — «lsolde» dela lase »»lovite, traja., proti deZerja ln vlagi, cadomeetafe oadaliranje. do£» Um bajne. Din 40. — koimetilni »vod M. J. Hajki, Zagreb, Iliea br. 50. Zahtevajte brezpla&ne eecik. In navodila! M/T? SAMOPROOAJA najboljSega pisalnega stroja IVAN LEGAT mehank Maribor, Vetrinjska uROT" Trgovačka. Telefon 31—89 t« Zundpap" najekonomičneje vozilo za vsakogar. 8 prestave, 45 UP, balonske gume, legenatna forma, clou sezone. Cena komplo. samo Din 13.000.—. Brezobvezzto predvaja tt Fr. Ver Se, Maribor, VrbanoTa nliea 19. Zahtevajte obširen popis. Dobavlja tudi nove bate (Kolben), cilindre itd. za vse vrste motorjev. Moč osebnega vpitva v<: sugestij, hipnoze, osebneea magnetiz ma itd. Najpopoinejše metode! Popolen uspeh zajamčen 1 Prospekt prosi; 1 zvfzel. Din 8— v znamkah »VEDA LN ZNANOST«. Celje, Razlazova ulica 8. s Semenski krompir fllma 1 iz Tirolskega J Id je v minulem leta dal Sestnajstkrat-as ni pridelek, se dobiva pri ■ KMETIJSKI DBU2BI V LJUBLJANI, 9 Turjaški trg 3 2 in v njenem sklad i5ču ■ V MARIBORU, Meljska cesta šter. 12. in v podkrajn pri Zagorja želita 4730 ( ♦ vsem svojim gostom in obiskovalcem njune gostilne vesele velikonočne praznike! Trgovina Marija Rogelj LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 26, poleg Kolodvorske ulice. — Priporoča krasno pomladansko zalogo štofov, delena, kamrika in sifona. Surovo svi« lo in plavnino. Belo in rjavo platno za rjuhe. Izgotovljene plašče, obleke, perilo, kravate, nogavice; vse domač izdelek. — Zelo nizke cene. Ključavničarstvo LJUBLJANA, Čopova c. 10 te priporoča ca rta r ključavničarsko itroke spadajoča dela, kakor: stopničke, vrtne in nagrobne ograje, nagrobne avetiljke, vrtne mizice, železna okna, vrata, stopnice, strehe, napisne table, Štedilnike, stražasta omrežja L t. d. Solnfine plahte. Vsak čas avtogeno varjenje In lotanie. Feliks Toman, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 38 nudi po najnižjih cenah steklen papir šmirkov papir flint papir šmirkovo platno Vse vrste cNAXOS®«šmirgel v prahu in zrnu za trgovino in industrijo. Zahtevajte vzorec in cene. Pri slabi prebavi želodca »PLAMliKA pri zaprtju telesa in napihovanja črev, pri slabotnem delovanju čreves, hemeroldlh. arteriosklerozi izpuščajih (furnnknlin) obolenjih na mokračnl kislini (HarnsSure), obolenjih jeter, žolča ln žolčnega kamna Itd, Lzborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni ** zdravilni = čaj = L ker raztopi tuje snovi v človeškim telesu. 2. jih odpravlja iz telesa in 3. ves organizem ojači in obnovi čaj se dobi v vseh lekarnah in stane Din 20.—. kjer ga pa ne bi dobili, vpošljite Din 20.— (tudi v znamkah) direktno na lekarno: Mr. BAHOVEC, Ljubljana, nakar se Vam vpošlje 1 paket oris. A —:: Stari 'iimniumiTHH, Pomlad ob solnčnem Jadrana PENSION „ DANICA' Sv. Jelena ob CrikvenicL l"ik ob moriu — izirstna Kuninja Zmfrn? cene — VocT Sl^ienVa inger šivalni stroji so znani po vsem svetu kot najboljši. Podružnice: LJubljana. Selenburgova 3 Novo mesto. Krani, Kočevje. Brežice. Oester. Automobil Fabriks A. G. vorm. AUSTRO FIAT! 4676 * Kvalitetni tovorni avtomobili za vsak namen in vsak poklic s Tovorni avtomobili za 1750 kg, 3000 kg, 5000 kg, najmodernejši avtobusi z nizko šasijo (Niederrahmšnchassi) za 16 do 35 oseb, sanitetni avtomobili, avtomobilske požarne brizgalne, vsakovrstni avtomobili za požarne brambe itd. Ugodne cene' Generalno zastopstvo O. ŽUŽEK, Ljubliana, Tavčarjeva ulica štev. U. Plačilne OlajSave! TRGOVCI POZOR' in razne šopke za poroke s sviio vezane v najfinejši izdelavi kakor tudi razno umetno cvetlično listje in razne cvetlične dele kupile najceneje prii . _ . _ . Bogata izbira kresnih vence« In ftopkov sa birmo »aStniK RBOO Pregrad Prvo n naj.ečie podiet>e za industrijo umetnih »ence* ln cvetlic v Sloveniji Odlikovan na mednarodni razstavi v R;mu Podpirajte domače pod etje! MIRTNi VENCE Cvetličarna .Podtetrteb*. Slovenija Tvrdka J. KOSTEVC ===== LJUBLJANA, Sv Petra cesta 4. == fnpor ča za iiahup svojo izied io bogato nalogo manuf akturnega blaga iz urvih Ježkih m an^leSk h lovain, ki je priznano dobro i osebej oiozarja na veliko zalogo raznih preprog u domačih in inozemskih tovarn, sprejmejo se tudi naročila po lastnem načrtu, ki se dobavlja v najkrajšem času. Proda se mnogo predmetov po znatno znižanih cenah. Cene strogo solidne Naroč Ia po poŠti nad lOoo O n se pošljejo poštnine prosto. PostreSba totna. Našim potrosačeml O priliki stoletnice obstoja naše tvornice v Neuchatelu (Švica), kjer proizvajamo slovite svetovne fine čokolade, kakor MIlKA, VELMA, BITTRA itd. smo se odločili, da potrošačem SUCHARDOVE čokolade v Jugoslaviji nudimo Nagrade v vrednosti Din 500.000 10.000 škatel bonbonov v vrednosti po Din 40--, Din 400.000 132 nagrad v gotovini 2 po Din 5.000 = Din 10 000 10 po Din 2.000 = Din 20 000 20 po Din 1.000 = DiH 20.000 100 po Din 500 = Din 50.000— . . , . . Din 100.000 ki jih razdelimo na sledeči način: - . 3292 - Škatlo bonbonov dobi vsak, ki prinese ali pošlie 240 bonov, ki se nahajajo v vs h tabletan, blokih itd. in to: Zavoj od 30 50 100 200 250 gramov čokolade Obsega i 8 10 bonov a premijska pisma za nagrade v gotovini se nahajajo skupaj v 132 komadih od teh 100.000 Skatel bonb ■nov Kaže se, da so denarne nagrade prihranjene t a del onih useb, ki so izročile 240 bonov in zato prejele škatlo bonbonov Kupujte samo SUCHARDOVO čokolado, ki je sivai no priznana za najbolj okusno, zdravo in velike redilnosti. — Za naše nagrade ni tieoa do uuzkončnosti kupovati čokolade. VSAK BON predstavlja del nagrade, za kar e treba samo 240 bonov! Pazite >ia ime .SUCHARD* ker je to Jamstvo za kakovost. Din 500.000 Generalni zastopniki za kraljevino S. H. S. JENNY I ARNS, BEOGRAD Uzur.-Mirkova ulica 8. SUCHARD Zastopstvo in skladišče za Hrvatsko in Dalmacijo NIKOLA STANKOV, ZAGREB Kukovi6eva ulica 30- Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-ju I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43 Mnogo spoštovani g. doktor. — D lž^ost ml Je da Vam izrazim mo:o največjo zahvainost za Va> lek .RADIO 6ALSAMIKA' ki ni ie m og i pomagalo, dočim sem upor;bljal pied tem irnogo d ugih zd avil, a v e zaman Zato se vam ponovno z hvaljujem in piosim, da mi z doplačilom pošljete še eno steklenico. Z odličnim spoštovanjem SENTA, 11. februarja 1927. Veisz Salamone, pekar. V teh petih leUh kar prodaiamo naše zdravilo proti revmatlzmu .RADIO BALSAMIKA" na n nugobio na prizn nja zdravniških autoritet ki se o njem izražajo najpovolneje in na nebrojne zahvalne izjave izte-čenih padjentov. ki jih dnevno dobivamo ker so ozdravili z našim lekom .RAOIO BALSAMIKA". - Pojavljajo se zadnje čaše razni leki cod imeni sličnim najemu, zato piosimo pažnjo po t pjb.ike, da ne zamenjujejo tega leka z našim .RAOI j BALSAMIKA*. Lek .RAOIO BALSAMI n /2 HP. dolar/ev 333-— Sid-car PRINCES dolarjev 185— Sia-car Scout dolar/ev 17čr— Električna razsvetljava in s tachometerom. SoLventne krajevne zastopnike sprejmemo. Veliko skladiS&e nadomestnih delov. tla IKlodro galico 98/99° špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast, koruzo, razno žganje itd. ter praženo kauo nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drogovi. Celje Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahtevane cenik Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS. Maribor. Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgo-tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št 6 Compound-kondenzacijski parni stroj 60/65 Psy fabrikat Kari Schranc s parnim kotlom sistem Cornwall z 30 m* kurilne površine z 6 atmosfernim pritiskom se radi elektrifikacije podjetja proda, evemuelno tudi brez kotia, pod zelo ugodnimi pogoji. Naprava je v brezhibnem in za obrat pripravljenem stanju interesentom na ogled. Ceniena tozadevna vprašanja je nasloviti na lastnika J. ZADRAVEC, paromlin, Središče ob Dravi. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovala vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valnt, borzna naročila, predujmi tn krediti vsake vrste, eskompt In lakaso menic ter nakazila v tn- b inozemstvo, saie-deooslts Itd. itd DrzoJavie: Kredit Ljubljana. Telefon St. 40, 457, 548. 803 m 806. Jfa.rrtiila, in, vse doptst. Uoo&t* t*. naUt, oglasov. noAal^ «4-Oglasru. odcLdtk JITTRA, L}tMjanai Prt^tmcnsa, td.4 Ccletnu, racus\, ■pafcu krasuhue* Ljubljana,št tiJ42 fprtjejiuutje. malih, oglasov za. prv-lodnjo iUodko JUTRA ie. zakljtUi dasi, prid t Judom. Usta, ob >7 un. PozM/i spnjih, oglasi bodo prv-obcesu, t/ KasUdnji, šLudkt- Lsba,. Tdia/on stmtika 2492 JLaL oglasa, k*, služijo v posredovalne, vvtoajcdn* bojtlm. obanstua. vsaka bts*dasopar Uajmsmjsi iAV»k Visi j* Pristojbina za šifro Via,Zenitu*, dopuovonjan oglato trgovskuja alt rtklamsit^a zruzčaja vsaka btstda Dui r-. fomtavtr zAtMfa& PrtsUflMzaffafas^UHpriibfi M f* vpeslaii obvuM, z naroahm^sicvs* oglast /u. pnobajo TaUforu fUudka, 24 g 2 Naslovi „MaIib oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „Jutra" vMariboru, Barvarska ulica ter ? C e 1 j u, Aleksandrova cesta Koncert C« oba praznika r froetiiir; •Amerika«. 12101 Velikonočno darilo tadi U tepta ket J« kolo ta Bvalai stroj. dobit* pri tanheli M» 7Ki pa Kam < Velikonočne izletnike epoaarjenio s* w»no go-etiltej Fran Bučar v Dom-ial»h. kjer toči izborna vina ter nudi vsak čas topla is tnrzla jedili- 9351 Za praznike teči izbora« vi«a tea »lieo gMlilu pri «Jerei« (Perlee) v Prešernovi ulici 6tev 9. deeriiče. 0352 Prostovoljno gasilno društvo na Barju r»lreli veliko vrtno veseli«« dne 1 tnaja pri gosp. Vrbinca ns Ilovici. 5ptred: gedba; bogat we6olew, t»-Pive pošta: prosta zabav*. Vstopnina 3 Din Gasilci v krejn prosti. i.M j» tisti dobiček niieenje.n ta zgradba rešilnega dom*, pred-ntalla hvaležno sprejema-iae. - Odbor. 11374 Lep sprehod z* praznike bo. ako ee po-dapie v Mestni log pe eve. M Ta divea ul kraj ie I jzbljaoianoa pnv ano r«itu n wnu ima »o. stile«, ki trde, da teko krasnega »a«»'U i.tpa kmalu kako mešto v Evropi. — Poiajte M ta Jraznike v ta naš raj ter cbiScttc obenem gostilno pri Keeca ki jc je prevzel sedaj goep. Beljak, ki nudi svu^im go-«4om prav dobra vina ia jedila, 9744 1 d bi ar eetejte toBi » twsis!ie t»ietna dolenjska. »tarerrk* ta dalmatleali* Tina t Beograjski kleu Zatekaj — g£arp;ler]evi c*ca št 15. 19148 Vfrrt Urejevanje grobov Favel Sinene. pokopališki vrtnar se priporoma sa oh-Mnenje in oskrbovanje gr» taev i eve-tlicam; in pozneje t lepimi lepih! raalitnih vforcev tudi priprosvh po zazkih cenah. Vrtate« (nitka in visokel. vrtnice ple-»Ite. elpre«« IA Cvetličarna t* St fttrt cesti ts» v*dae rvtžs ia taha resce, tnkove, Šopke — Oskrbi cvetlične aranžmaje. Vsak d*i rveJe cvet)« itd. HJSi Ha pralnica in ia« oblek v aajrazl.ciiej-itt barvah izvršuje v«a dela v naj-kfejfteffi ca»n p nain.ž.in ' cenah AHTOH BOC StUatarf ava aL S. l. Tovarna: V16-Gltace. Risalna peresa »prejema v s trakovno br>-tenje Matematično aseha-aita* delavni'-* Anton Kolina. Kette-Muraova ISO« Foto aparate koatroara 1» etrokovno po- pravlja Anton Kolina, Kette Muraeva S. M060 Poior 50 I ženini in neveste 1 Žimnlce vEstrac«V po-teljB« t&teie. iciMM PD^ftei}« f^Otlii«*). otouaa« »itvaae is Uprt-o.ilke isdelke oadi oajef-aejf Rudolf Radovan tapetuk Krekov trg štev. 7 - poleg Mestnega dom* Fine obleke po miki eeni (K» 212 ia delo' ZtipanSič. Vii-xsjje 61. U»5 Polaganje deščic ta iUMnj« paFktmlh tal. Frače Vrtaenik. Liab-Ijana. Duruiiska cesta ftt. 9 ISflM Otroške vozičke tapecira po niakl ceni Ste-tu Vi«**. Triaika ». » — Giinee 11900 FRANC PUJA.N trojstvo to taioji •trvtei^ poii^Mte Lkbtiana-Galitv ica «. i« Za legitimacije Urršnje »like asjbitreje • najceneje I otognJ Pr;«« |ič Zidani DOšt 71 Dvokolesa rl»vij» »jboij« i» naito»6j* norj»oč>t. S«Mk« dat M V precizno mehaniko Mit lantoj« kt- tetno ter po najmljib e«*až: Aoton Kozina. Kette Kanova a tt rt- H i n N o 1 ŠIMENC * uueufififl % /v „e> dobe Natakarico tuMiljiv^, t£»ej»en! takoj za Ljubljano PoBudbe aa OftaoBi e.?.i«-'ei( »Jutra* nod zaačko «r>obro metio TJ». 11972 Mlinarja »Vebro izurj«*ei-a z« v^ljfni mlin 'preime takoj ael, Vit S - Ljobliana 11«S Kontortsta korASBon.-leet* in 2 ?%sa?&. praktlkanta 3prei»e ralostriffko po-1-}e dotru raMtaartee »pujmets v t»-eovlno m»*an»?a blaea v vefieRi krahi Slovenije — PoEBdfce s& afflsi oddelek •jitru ped «Soii4«i šl» 11S81 Brivskega vajenca ali prakftikanta. ki lm« za-ninanje u gleda Iti k o fri-: ..»«'= r etnke. fpr^iae Vj,- riaiii t LjabUaai. U81S Žagarja Za TMeciaako. rirkalMttta za frlie is mlinarja fprejn*BL Pa?«J »eoleujet. In s daljsiaii Kiričevali. — Ponudbe i ufctevo fiaie ped Ettre aa oplaaal M-telek . 119«0 Kontoristinjo M ped iT M !t»n irarj«- no v r»eh pL-am poelih. t lepo piaave. ki eovoh oes»-$ko hi aloT«-*«. «pr«j«c« PoeadSe t tablet p»«»« poleg prehrane In iianeva-*V v kUt aa «ftaf»l aH. delek ped cArilna SS». t»8» Vpokojenko Ute najfcu dre ti »a. ki H ta brane m u »p avta je «t*avl)a% •M pc^po^lHisks dala. Possdb« aa OjrUajii oddelek «Jctra> ped t"t< Starejšo žensko ipčem k otroka za čez las. Cankarjeve aahrelj« 31UI. 12147 Mizar, vajenca aatraje laien ki ee j« ie »«'t H ebrti. DVejM t *»• oakrbo rrane Beffelj. »izar-»Ivo, Tsaalf« aati Kfaniem 1193! 2 prvovrstni flkarlcl i do*ro>et*e «nk>« e-.em ta Bfcrra.1 ta tr.e! k«. Brfjrtl take). Ds>»e •»▼Hibane rfa»asn pe tn dnevno S®€>« 'ta' na AM d a* JU — Beerrad, Kralja i>». T. mm Trg. uradnika ta v^leterevino "r^-lin^m Ukel P«w»f. Rradajeletak* laehrazba. trnrlen V« ta Krralki 1» »»»IVI 1 letik »•jret M !« S" M fKMMvt-^ m| »e ; poJllejo aa peltni prwtal ' H. Rt MartV* 19MM Slnžlnčad tal?« p 1 n f H o ▼ acn c« r-la«- r ^Vp- ■«»(>. limit Vnaea II IlSfT Natakarico na večjo featilc« aa Sp. itai&raiem aprejateis > 15. — Pege ji: vMleta« prakaa, abtelatsa neoporečnost in zane-?ljivo?t. -'aroc-t od 30—40 let. kavcija od IS—15 000 Din Ponudbe tta oclaaei eddelfck »Jutra« ped »Natakarica 70». 12CC1 Vajenca ia tsoeeega, ta »e t« *ede»edse istialacli« aerejise Freae šp. »lika, Calovika Loačai ee»U 68. U0M 3 vajence sprejmem za mehaniko. — Do[u?e na og'a^nj oddelek •Jauat ped »Mehaniku 12188 Trg. vajenca »dvave-a. s pri»»rno SeUke izobrazbo Fprejmem takoj * 4pe*erij*ko tr^vino Ponudbe ued >Kracj 100» u ogl eddeitk »Jatra» tlSšS Čevljar, učenca prejme takoj čevljar Alojr-zij Berto&celj. Ljubno Pedeart. — Stanovanje t hrana v hi5L 120« Pekovskega pomočnika starejšega sprejme takoj Rakar, Dtoru trg |l. I. "12114 Več kolarskih pomočnikov dobro izurjenih s p r e j m t Joief Paierea strelno ka-'arstvo. Kestee-LjubllftBa 7 120® Absolventinjo trgeveke tole ,T»ejnStTi _ PoBUa aa p*u aa fretar- nico ia stiskalnico; prelivale« m proii-aiBi stroj; fr«t3r-prikre}eva!ca za pri- kroj-valno freto: {enako delavke na avtomat- »ki aparat ta luknjice. Stalno delo ta delj časa. — Prijav ns obu^ar^ko radio-alee DnSar Pantič.. Beoerad — Dalmatinska nlic« 11S Nastop takoj 120S3 Pletiljo dohre mrjeno ari aesavi- cak. »prei»''m. Poandbe na oerlasei oddelek «Jewa> p»d »Takoj 7» 1213» Prodajalko «t»ejt»«n takoj v bate« — Vaslev v efiaancm e ped »Ve«ten 11917 Trg. naobražen tu>«aljiv. uporaben, treua starejši moi sprejme vsake •Ivtbe- Naslov "po»l»ti aa eclaali oddelek »Jatra« ped • Resea te aaeetljiv* U9B6 Strojnik ve?č tadi vsa±ovr»tjilh popravil, išče sluibo takoj, event. ^re ta kurjača Sa-»lev pove »glavi addelek »Jutra«. 11975 Vrtnar t dobrim »pričevalo«, ote njen ln brez etrok ilče stalno slujbo ta takoj — Vasiov v oglasnem oddelku •JnlrM. 11379 Gospodična » Bnojroletno trs prakso, t dobrimi spr;5ev»!i poltena in tauei-ljivt. katera lahko tudi dobi ?a»o»iojno obrtno pravico. J-eli Oeiho v trgovini Gre tudi r.e de ielo Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» r>eH .Zanesljiva SS>. l!WS Mizarski pomočnik dobre izvezban. ilie ila|be Gre tudi v tovarne Naslov — Otmar Drohnit. Maribor Prankopanova ulica št. 51 11840 Ekonom v vseh pasog&h gosp&lar-siva verziran: posebno * vinegrad-tvn. kletarstvu in -adjarstvn — i delgoleino prakso prvevrstnim! spri Sevali, taaeaijiv in peites teli službe ta takoj Čenj penadbe na oglas oddelek ped ellre »Veeten eakrbrdk«. U9Ž2 Šofer praktično in teoretlSno r»-sbražen. iSče službe Po-oadbe na aBdruinico Jutra v Mariboru pod »Znanje vet jezikov«. 11945 Obratovodia večje elektrarne popolnoma verziran ln sa-neatojen v vodstvu okra ta, t dviKajstletso mon talno in prakse pri (aiges-»kik strojih ieli jtfeifi.B.l' Jme»en tod) kal kalacfl. v«eh pisarniških In upravnih dal Cenjeae fiudbe ns oglasni oddelek »Jaira> nn-i «€>brttov»dja aiektrajTse«, 1195» Skladlščar »ksjieditor. kontearist — vett slev.. srbohrvaškega in nemlke^s jetika. mar Ijiv in zanesljiv, išče primera« alutbe Ceajeae po Budb« na e^lasni oddeiek •JltTU pod 64« 11W4 Trg. pomočnik »laiki, dobre iavvthan »e-lane stroke, leti premeniti službe v kako mesto. »» tudi aa detelo V noB-tkn proti nitki plači Ponudbe na oddelak »Jarra» pod »Mirljiv ia poilen« ISO 17 Kovaški pomočnik debro Iverden v bel^m •lelo. zi-av. polten in priden. Uts za takoj stalne ilwfve Gre k*»orkeH K v »lov pove Oflaanl oddelek »Jatra« «644 Gospodinja ^aaiosiejna, teli službo pri aainsk*m sespeda ali pr' vdeven Cenj. oonedbe na egtasr.1 oddelek pod »StVrV na gospodinja«. 12069 Fant breg noge tole prost, adrav in »»temen. S« ivočiri IBMVI Vatlov v oglasnem od*e*V-i ».»etra« |1SW Trg. pomočnik ramokar Uličen v trgovini I Bstaaiaa blagom. aeTe nadarjen ta pošten, teli mii aadiliae i to brat b« tprtae-niti službo v večjo trgovino Ponadbe a* eglaa. e-lddek «Jctna pod e. event tndi ns uežeii. Dopise na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Zacosijiv ia trotea 6». 11966 Izurjen mesar Uče siužbe pomočnika. — Event. prtvzam« msscii-o aa račun, ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra» pod »ilre »M^ar« 12130 Dobra kuharica išče slatbe k anetno ali več goepedom. Cenjen« dopise aa og'»sm addelsjt »Jetra« pod »Poštena 93>. 12093 Boljša gospodična z tnanjem več jezikov in daljšo bela>č*r>*o prakso: itfe služho v kakem »dra-eitišču Oh tudi kot tabo-rantinja »vent. sprejme tudi sluibe gospodinje Pe-sadte piaai aa eglaaai aA. delek »Jutra« pod značke »Zanesljiva 121». 121« Prodajalka peeebno ver*iraa& v mo,lal irgevt&i, tmo.na tudi nem-ikega in italijanskega jezika. prijetne zunanjosti — Ieli premeniti službo. Ponudbe aa: L Šunko, Laž. 121« m Velik zaslužek tagraUka tanka u-njeni geepodi » prodajo drlavnib vrednostnih papirjev na ©«.eša» obroka Ponudbe na i^eblicitas d. 4., 7 J' r Goid^liceva 11 pod 117«. 11979 Penzijonlsti in privatniki Nadi »» Vans prilika ta stalni postranski z&riuirk i ekviiifije tivl>ajikib »eago-raip in poiarqih ta-'trcrjsJ — tntejfioenu ii Ljubljane m nkotice pouče praktično uradniki drultva. vsled 6e*ar prei znanje ni petrehna Peaadbe ie aa -levili LjeUjaan, poštni predal tt. 4. 1S0O5 Trgovcem j eodt«otar, vleta življenje In e*t*!;»! brantami) naj zahtevajo naše pogoje Haalev Ljul-Hana. »ttal pre-"lal S* 4. 12004 Polip i *va5te; letne prakso, po-nelaepia taaseMejea detave« aa stavbi. rTi"'-:i žet-tnle la eet. iiča ilatbe Ceaj. p^-ir&iBiae «J»vn» » Zastopstva vvakevrstna p-evaaie-m na Slovenijo -tn rornjo Italijo Sistematit".* uvedba novih /edieaij Peee-lbe na ifl td.ielek »Jutra« pod liT'e 1137» « Organ ititor«. Kurjač krožne peči <*tee prakse. We al«»t» PeM* ae •Jene« ped zqatke •esšejea 86». 11*61 Uradni sluga •redaie »taeen'. tr v »eed-eov«*sel "*»fV pri v-tleft *ena—irt- -svn^u 'i TT"—-mestitve taVol ali It Mri aa ael»e< od<»l»k •Jetra* ped »Sajbeljte ferenr e». 119*7 Za model i)ie slikar Vado d.kla. te-M poeta ve Cgednt pereji. Ponudbe aa eg'a» edde'»k •Jetra« ped a«*ne •eim line aa ogled.' krt*, re ee tekej vre« vftt Amateurske fotografične po«n«ke pre-vaaaeiM V ka*lr«n>e proti auleekerrni edtkedelal Peeeje itv«, kder pnfjr •ve) avtov aa e*1asn: oddelek »Jutra« ped ma»ko »Lopoc«. 100 Din nagrade le moiroče v-sltemu dnevno do«eči. — Htite s prfoco na»b» a« I [tis as e«*lev i. Otria, Kevt*-Xent*e 11153 Velik zaslužek ae obota raaiomur. kdor prevzame prodajo dobe« množtnska novoni a* privatne atraaka Tadl dane lahko prevtamejo prodajo Potrebna ktvcija 250 Din. Dopte« na aprav« »Jutra« v Mariboru pod »Vtiilti taslu. tek». tlltS m Nemščino ln klavir poečaje po agodei ceni dobra učiteljica Istotam na ratpola-o klavir za vajo Osebno se lahka og>aslte BMd U la J. aro »a«lov pov« Oglatfii oddelek Jatra 11695 šoferska šola izobranje kandidate praktično in teoretično za sa-mostojne vozače ftolerie) Dame la »espode sprejemamo dtavno Pouk temeljil la aspe> siguten — Zahtevajte prospekte. Aate-Skola, Zagreta. Kapte) 15. telefon 11-95. 128 Dame poučujeta v tivaaja. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 12141 Damskl plašč spomladanski, tiste nov. dunajski adelek ugo-lae prodam Naalev • ogla»-nem oddelka »Jutra« 11880 Vozila lahko kočijo, tnalo rabije no. kupe - vot. skoro nov, Fiat auto. 18/54 HP. po!to vorni. z električno razsvetljavo. s povsem novo Mi-ehelin gatno. tnašinerijo v reda, rezervne luksuzno karoserijo t vsemi rezervalmi deli ugodno proda A. Roječ - Stična. 11SG2 Srebrn denar 4000 starih srebrnih ene-, dvo- In pelkronskih novcev prodam Bajko jtemn penud-nika. Ponudbe tia oglasni oddelek »Jutra« pod (ifro «Srebro«. 11661 Vodno turbino 70—8» fe_ s. poceni prodam. S»sjov v ^jlasnsm oddelku »Jetrav 11U4 Pisalni stroj zaaaike A t- G, tkoro nov. z vidno pisavo. z -ugodno ceno prodam. Naslov v oglasna oddelku »Jutra«. 1154« Javna dražba Dne 27 ^prila IS?7 ob oot desetih je ori okrajnem sodišču v Kae.aiku -oba št. 6 jsvna nratla za ohrt ali tpanjše podjrtje telo prikladnega posloej« a vrlem te vedjo pateelo v — Demtaiak leodal ptafli! ai pošroji Najman:li poru dek 98 300 EKn. varščina 18.495 Din biformartje pri dr Krnila Staremu od verniku « Ljubljani, Tav carjeva ?Hea 4. iJiJS Amerikanske žage Atkins-Savts velika zalega veeh velifeerti RUDOLF DERŽAJ Ljubljana Slomškova ulica I. 4719-« Vrhniško opeko trPov«lj*ki premog *» ho tov« 1rv« uadi najceneje Levro Krte frao«*ki pri stan 14 Postrežbo totaat U Za prodajalno asv« kompletne stelaže. pelte tn 4 tehtnice cadalje motorno kolo 8 EJP. v dobrem =taai» pro-iam radi selit*« Naslov v ogiis^&m oddelkn Jutra HTM Instalaterji! večjo množino vsa-koveetEih klosetnih sedežev po itretno nizki ceni ieaarti Rs-eie. Ljabtiaaa. Peljaa*aa «1. 1SA4* Radlo-aparal 8-cevni kompleten ramen antena zvočnik Laotsprt--Mrl prodan t* 5tnn bi« Naslov v offlacsem ed.ieltu »Jatra« 11916 Drva a-aste c t uerkKBt odaadte od lat* »«»_ » kolo-lvetja (t Železno posteljo 2 timnici In 2 blazini iz morske trave, železne otre-tke ao*telj.ee • pr*e«rire ia tbnalre peerei prodam Na-lev « agieaaea oddelka »Jutra«. 1?1M Uravnalni stroj 35 eai. les-na krožna žara. . strol za debrTne motor ta ' 5 HP za Istosm-rai tok in i*ene spone po ero Vi -Bi pred» Atlet." Kar-!, ttrejae mizarstvo v Kravj« mu Košare H raapetlljauja teleajave trna poceni v zalogi Pletar-aka zadraga v Notranjih Goricah. Pojasnila daje aa-čciiiik Janez Straiišar. 12056 Železno žico kotle, kaaglje za med. he-ker, meti, cink la svinec nodf Dien. drnitvo za f»o-oet sirovina v Zagrebu 13019 Črno opravo dobro ohranjeno: aizieo t ttolL pisalno mizo ia kaj:S-ao omaro kupila. Penadbe aa oglaaai o*ld. »Jatra« pod »Dobro ohranjeno«. B Poceni naprodaj: dobro ohranjen klavir, črna, akore aova taioaska obleka, krasen pult za mlekarno ali delikateso. štela-te ia teleaao stojalo aa tr. ganje papirja. Naslov pove oglasiti oddeiek »Jutra« iaua Pohištvo Prodam več tpalnic. kuhinjske oprave Itd po čudovito nizki ceni. Vidmar. Zirornja Šiška 2, 120S5 Degantna jedilnica trna, nova. naprodaj v LJubljani Naslov v oglas oddelka »Jutra«. 12076 Šivalni stroj akore nov. poceni naprodaj e Ljubljani. Jeranova ul. 1 12075 Omaro za led skoraj novo. predam Naslov pove oglašal oddelek »Jutra«. 12105 Amerikan. voziček orig , s konjem ia anjletko kGmoletno opravo prodam za 10.5O0 Din. Bletrrelsova cesta U/L t81l8 Otroški voziček poaikljaa. za sedeti in le lati. aa^rodai aa 446 Dia a* Mettn&m trgu štev » I 11121 Otroški voziček močan in malo rabljen, na-prodaj Naslov v eflaa&em oddelkn »Jutra«. isoes 2 Žnldaršlčeva panja na 9 okvirjev, z izdelanimi satRirsthi. tiskani. 2 leti rabljena, proda za 500 Dia Alojzij Pkolj. Kočevje 11862-s Parni kotel kuitalni rDamptkorlikesse!) O.Oifi1 vodne v*eb'ne. dalje brzoparilnik ia stroj za sneg ttapati 19rhnee»ehlagmaseninei kon. servater te sladoled prodam Naslov v oglaanem oddelku »Jatra«. 11627 Vrtna utlca lična, {eiezca tigo-lso ae-predaj. — Natančne ja pri hišniku aa Mlkloale^i e It «. lt»« Sladka krma nšinka ia pes čuvaj napro-dii v C-eljn • Gaber j« tt. 23 ' 11934 Apno z drvmi, iz potočnega ka-meaia tnee deš»vlja Jes Zapise.. TIaj»UiM 1W96 Radio-aparat kompJvteo. troervai. ta Dia 1500 aaprodt; v brvaiel Beiit, »P Hite- 119»! Spalnico Iz medealae ia auraerja, obetcieto tz l pe«telje. 2 eetnifc omaric ta 1 umivalnika, po-i Mednim: :«ge)i preda Fr Kaastler. aarna laga ln »lttnt™ v Utlji 11984 Biljard dobro ohranjen, težje vm« ia lepega ?loga. z vsemi pritikiinam poceni pro-iazt Ponudbe na oglas, od-ieiek Hs-o »ji-jiii; eS» Ulit Hmeljar]), pozor! Kdcr hoče. da bo hmelj dobro prodat, naj si nareti taiilatce. katero loh naj-eeaejt le zanesljive pri AadreJ* Pn-tan. po4u Rečica ob Piki. Ut» Dobro pohištvo podam. Naaiov v cgiaa. oddelku »Jutra« 1212» Prodajalnične police čisto sove, belo pleakaM, poceni prodam — Istotas tadi aapredej okaaae ta hraatevaga leaa tagetevlje-aa itložbena tlililt v«t prodajalnitkega is pi-ami-škega pohištva, pisalni »troj i« nekaj pitarniikih potreb-ščin Pojasnil* v viti »Zlatica« aa Gesti na Boiaik 41 1O07 Gledališki oder ■kentj nov, 4 sprvmaaibe, t les« zavsao, nekaj garderob« m 16 laaalj frfedaa Istotam naprodaj godbenl instrumenti (1! pšha.l t« ea.10 rabljenih P&nadb« n* oglas, oddelek »Jetra« ped šiiro »1000» 12119 Krasno Jedilnico ia spalnico, vrt umetniških slik ter dragih pr«dteetov poceni predam radi pemaa)- zanja prostora. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutr*> 12120 Pohištvo ! iperani spalnici, jesenov! izs 2 jedilnici, hrastovi, črno politiranl. po nizki c«st proda Franc Tomšič, tnttar-stvs. Zg Kašelj, D. U v Polja. £fl4i Vsled opastitve detijlac pro-iaje k o 1 • i prvovmaih znank, prodajam iste po neverjetno znižani oeai — O iulek. Ljubljana. Tav žar jeva 1L U817 Moško kolo najfinejši »Peuget», še ne-rablie«. prodam ta 1800 Din Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. UHO Snnbeam octocikeij s priklonim vozom ee n« proda Fto-iančit. Karlevska 22, Ljubljana uon Športno kolo »Aiglon* t elektr ivetiljke-ea mesec rabljeno, naprodaj ta 1500 Din aa Ko-le-ljevem 260. 121» Pomožni motor I K S, 4 fokte-r. nerab-jea. tttisi, ie vsako soško koto pripraven, jako pocent naprodaj, tadl t»me-r)b» ae dobre kol« ali P<-satnl stroj Naslov pri po-drntn^d eJatra« v Mariboru. «144 Kolesarji! Zaitaae eene! Oglejte a taloge dvokolee najnovej š-ga tipe Tribuna P.-koM Champion Stfria. Bianatai Pavor Perla Disma« te ed lati Dia aapcej — Pavvmatika Mtcr,e!in Dun-■ep Itd Ceniki frankov Prodaja aa obrok« - Trt-huta F B L., tovarna Ivokoles ia etroikih votič kov. Ljabljatta. » Em. Fischer, Zagreb, Sndnička ulica 3 11 dobavlja dvekeleta. dele ca dvokleea. pnevmatike. Hvalne stroje, gramofen«. gvaBsof&aske p'ošie ter ee. gemrtne tere po nzjnižlili cenah. — Mehaniki popeet. | Zahtevajte veliki bretpltirti j katalog ter pošljite tasaU« j ta Dia t— aa poštanno. Pozor! Peki! Parne peči, stroji za del. testa '. retcteilmecrkiavn! za rečn ia parat peeea reuat A a •tria 28—®r*de ni Tmleg »liedari t «ee>jt>Be Bet« ve (*ave strog za mešanje Mlar* »a-1 Kae:ma->-*j«:kelj) deh-o ->>.r««'»a hn-*m Pea»dW na o-la«n: o^l-let «Jutra» rtod šifro «DKW 255» Kolo s pomotcir-, motorčkom — r»M'ests, kupim «» otroke N««l«v v eglaemem edde^Va »Jutra«. 11853 Vsakovrstno zlato tupaje pe aajvtljib evnat Čeme — iuvelir LJubljana, ftolfova al J Hlode Krastavi ta «mreko*t k» pej« parna Uga V Seag nrtu t Ljsbljau- 252 Srebrne krone ia (date eekre t 3»tem Ljablja**. Pnter aova alie* l tU Jamski les Razpisujemo dohav« tJ6 m* jamskega leaa. Peaadb« J« vloliti do 2E. t. m Direkcija drtavnega rudnika Za-bakovca. pošla OrHa -tla« 14 afril* 19ST. 1»64 Mezdro aravteo, volno ttetine, rogove, kupuje Diob. drettvo ta tpeasea sireviaa. Zag-eb tsais Manjši stroj za zobčasto rezani« vzorcev iz sukna kupim Ponudbe s točnim popisom ia navedbo ce&e aa oglasni odd. »Jutra« pod »viarci 7ft» 1Ž072 Več skobelnikov dobro ohranjenih ta mitar--kega orodja tet vet okea tn e»a vrata k«ai Jstef Pe terra »tro no kolarstvo Ko. »iste. Ljubljana 7. 12087 Bukov les reaaa. okrogel, par je* ta neparjen kepim. Ponodbe na oglasni oddelek «Jutra> pod »Bukovia* 12.345». 12040 Barve Seetlonteeno, ael«no. črco m rujeve barve (prst) brez peska pošljite vzorce na: F. Crek, Ktmaii. 12162 Umetno nogo «aro. pod kolenom, kapi reven gospo«! — Naslov v oglasnem oddelki »Jutra«. llSil Po Utežev 20 kg, starih, kupi več omadov Lovro Rozmaa, ključavničar in tehtničar v SriSevaišia st 11956 Ravna preklje ed 3 Vi m Bagre j kepim Celje - Gaberj« |1. 1»2S Mak-fiicbili Automobili 1 Sauret ema.'6tta. 40 BP; 2 Bttsslng komb.. 25 BP: 3 tsote Fraachinl — aamo Cbasia; 4 Aspera. motor ia k*ro*erija, 5 N«aaelder. ter m«orjev aaprolij pri AvsnobiiSil «e>M ia • t ft-Mrem etauju 'trodam ta N*»!ov v lt'W Oa . odd-lka -Jatra« ogl 5» Tovorni auto «Flat» IV^tenrkl. v telo dobrem stanja peeeal preda pera* laga R make toplica. 11956 2 automobila male rahljea«. v t^reihib-nu> auajo, a garancijo — priprava« u avtoukae — elen štin-. dr^fi šMtfe-let-ni. ngo-lno nai-redaj pri A Lampret. LjuMjae*. Danaj-«ka cesta it. i]*jl Auto «!tala» ieresefletat, jako debre ehraajHu prodam »iarlev v ^.a^ata. ckldeila - »ker.j nove. 'no naprc-ia, N«»lov v igla»a.c o-id»l»u »Jutra« IJS19 Avtomobil značke »Prage«, 15« BP, a*prod*j Naaiov v ogla« odueika »Jatra«. i>106 Harley Davidson motorno hale, 356 ccm — aeve in s vsem priborom ■godne pro pod šifro •Trgonv ib> 1186e-i» Kapitalist '«i bi pomaga! itdelau tn založiti šsau za pauetira-nje Jak* .dobit kan osne Iznajdbe. naj s« javi na egl oddelek »J^tra* cod zaatko »Iznajdba«. «144 Družabnika > r*tj!S H4'it*iom sprejmem v dehičkaaesuo podjetje na vodno moi Naslov pove ogla*ai oddelek »Jutra« vei Družabnika t kapitalom od 75.L4A de 166-006 Dta it-5« trgovee t debro vpeljano trgovine aa prometnem kraja. — Vk oatall pogoji Ei-l»eboj-aea dogovoru -» Cunjeae ponudbe ca ecla*. oddelek •Jotra» ped zaaAko »Kapital 9943«. imso Kot družabnik pristoptai. ali sprejmem de-bro »ietop^ivo proti garaa-cjji. — P-sipaagam z *• & jim kapitalom is akladišfc. Vpuštevam same rentabll** ponudb« aa apravs »Jutra> v Mariboru pod »Maribor«. 13036 Kino - družabnika s kapitalom, iščeeio — po-aadbe sa oglasni oddelek »Jetra« ped HJro «K-,ro». uoes Kupca ali družabnika Učem za Ubr kacije ia raa-pe^avanj* treh prvevrsmih. hrezkoakareatnšh patentira, nih pre-lmetev. u re e Je- goslavijo, Balkaa Nealke Av«rijo ia Orrsko Potrebni kapital a-1 1 15-30.000 Dta, ad n Sfe-45 0(r Dte. ad III 156-75.00(1 Din. — Franc Krajnc. Maribor — Jurčiteva nlica «11. 12152 Družabnika a vetji« katvalem .T-vJ-v dahre paic pek*r- ae ia gosti.no • hiio. »o-na upravo «JutTa» v Maribora ped «Kk»isteaea». 12;65 Šiviljo ca skqpso otvcriiev t.«.ta«. ?a salona »pr-jmam r te!« peometnens k-aju Pc-c*He aa eg!a«ei od-i4- »k »J ' ■»> pee *' —-«» rvilika HK7 K dobro Idočl gostilni iresiraičarki) nr»lv;tni kot dratahnlfe Dopiae po-1 tilri/ »Za Jo-.o!Jn*'«1> na ogi««^ eddeiek «J-r.-s> :2117 •Ford« auto v Ithorcet® stanju prodam ^»•bna tevo-r.a karoserija. Zelo Bitka cena, Nj-lov pove oglauii oddelei Jut-a I i ___ Motorno kolo staro, tadi pokvarjeno « razdrto — ev-et :. j motor kupi A Ceh. K«m mk. Setna 118£! ! Harlev Davidson Bori asoterikH »št. !■% * i 10 12 HP z -b brez r-rik. H- 1 ce rloSoko rod tovarr-ltko ! ceno Istotako vet tc«!a ( raWj'aih Harlev v«rh me- j delov, fho t«le aitkih '»n«h V-i reze-v-i de!l ra -kla diščtt. r»v,:e-.; mo- torik': Ir. 'iai. B5A. p. aa eU itd O tat«*. Ljablja-aa. "Tavtarleva allca II 1 12022 i Službo premeniti t#P. ml«-: aaaebt.; c-» ilk, k- razxl»rs - 10B ftr fr.a kavelj« Ref.ekv-a na vet-;« »trojka aH Wwei^a tsodj«:* kjer bi bil« .JsJ. ha stalna — L« re»n# w>--uJbe ptc.«im na oglasni «J«i»«» I fro »Odicvorao Itj^g Dobro šiviljo s pr»vi>o do r'"'t• s m*r- ker drvlsl->o 9t*. novsnle in Kras s r I' _ tK« « or'a». r-' t-V^; »Jetrs« pod »Skurcic 12135 Fk«:stenco ti v«enov-nd r.vke1 ptztt#- i. T nsve 'V« v«t<--a rollira nod »ifre ,K«rt«» »a s-lasR- v«-v-' MarlVir Pr^-rt« vaaaio. UlO Ako si hočete prihraniti na bencinu in olju ter najhitreje amortizirati svoj voz kupite auto Mayerjev Lexlkon veliki, dobro ohranjen, naprodaj VpraSanja na ogla«, oddelek «Jatra* pod »Ptuj« 11880 Vletzschejeva dela dobro ohranjena, ce'okuim» aU posamezna kupim ro-aodbe na oglasni oddelek •Jnlra* pod iilro «P. A.» 13008 tfoderna knjižnica iahaja v tvetkih , »»cio t: Hiia« Pugeli: Hovsle i« 4'««*. 38 »"»nI. Vsak nntk Stane 4 Din * tiskarni »Slovenija* » LJa hijeni. Wollov« a^i. Redkost! Vajstarejli »lov. »Zemljevid slovenske dežele* U leU 1853. ter v e 11 k l Wollov nemSko-slovenekl a I o v » r prodam. Nulov pri podtalnici »Jutra* * Mariboru. 13023 Jenny Sprlnger Di» Aerttin in Haas«, popolnoma no*. 1» nedotaknjen. prodam 20% eeeeje. V».lo« v opravi «Jatra» • Maribora. tJM) Ročni atlas Andreejev, dobro ohranjen, j godno naprodaj na Poljan-»ki »»ti Itev. 13/0. 935(1 Mayerjev konverz. Lexikon 4. tadaja. t« knjig, proda« ta RMI Mo N»-lov t «el»» oddali« »Jutra«. 11990 Hišo v Ljubljani enotiadstropiio, prodam M 75.000 D!n. Naafov v ogl. oddelku »Jutra*. 119t>9 Lepo vilo laoderao zgrajeno, v lepi legi Dalmacije. primera« u hotel, penzionat ali maji)** »anatorlj. prodam Pojaant-I«, načrt m slike pri podtalnici »Jutra* v Celju 11927 Hiša v Lučah t gostilno ia trfovino — EpreJ podružnic« tvrdk« nler, naprcMlaJ t htevon, iklaiiKtam. ledenico. vrtan, njiv«, travnikom in gozdom Pojasnila daje Fran Roblek * Žale*. 1192« Kupim hišo * Ljubljani ali okolici, za cene JOO—«mnnn Din Na-•lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 1213« rfngeborg* ia «rxr Katzensteg*. od Hermana Sudermana, kupim Ponudbe na oglas eddelek «Jntra» pod značko »Leno ohranjeno«. 9737 Brinje Radi nizke turaže motorja minimalna obraba materijala. Eleoaifna oli 4 prestave 4 zavore. vsakovrstno nudi na Temneje ivrdka I Ra««. LJubljani lino ao«ioa-»etaka cesta 9 Jabolčnlk t*vevr*tni v vsaki množini no tteernib o*n»h preskrbi Varil« A r h. Svečlna pri Maribora. ffiov gorice 11923 Parcelo v ttneri ee «W—anofl «> kupim takoj ea Mirj. »)' Ped Roiaiken »»»al tudi manjlo v mestu Ponudbe ■ navedbo cene o' Oa ogl oddelek »Jutra* ood Šifro •Parcela 8000. 6234 Zemljišče ob progi iuln. te.lentte* poleg tovarne •gatarnn« • llo.taki v skupni "atuet-«4 jam m' naprodaj Zelo urimerso la v«4$» akta diits ait taloae takot tadi u lnd»"lrijo tapnlja v« lastnega tira omogoči. Ka » n*|hninl strnlkl ket ia Industrijski tis tik pred temljiičem ie izpeljan -Naslov * oalasnea oddelka •Jatra*. r" Vllo ali hISo « vrtom kupim v Ljubljani ali blilnjem predmestja -ftamo « »dravi. solnčni leirt Ponudb* t navedbo fkrajne eene sa ogla^n* oddelek •Jutra* ped »Plačan takoj' I18S5 Torpedo sfene 4 sedežen Din 43 000 Generalno zastopstvo Ing. G. lis Ljubljana Dvofakova ni ca S. Posestvo preko 86 oralov veliko. I v«emi potrebnimi stavbami aahajajo«e se v Si »oneah ped xele usodnimi poniji proda Heetaa hranilnica v Maribora. U9M Enodružinsko hišo a vrtom i» el-ktrMao raa svati javo prodaat Kopra ataaovaaje takoj aa nt pet»»» Petrve se r trto-visi Katar Dravlja 11864-a Usnlarljo a vodajalno v trgu za Din 110 000 in posestvo 1 lepimi po-lopjt ta 58.000 Din proda Zagorski v K»-rlharu. Tatteabaehova ulica it. <9 1S048 * Hiša na obroke. Pod najngodnej. tirni pego ji se preti «no-aadstrapna vila. odpialilji-va v tneeefnih obrok h na ve« tet Prosto stanovanje Ukej na rarpoiaffo Ponad-be na ogtaani oddelek pod «0. a Vila«. 12073 jmt" Realltetna pisarna drnlba tat. LJubljana Miklošičeva cesta 4 Enodmlinsko vilo i vnem, v ljublj»»»ke» predmestju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iilro »Denar takoj* 12111 Dvonadstropna hila trdo tidana. x veiikiin T. ton in dmriHen. * tliki telo ngodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 12118 Enodružinska hiša t vrtom, v mestu naprodaj. Maribor, (talka ceeta it. SI Kmetije kile. BOstilne, trgovine, la-ge, mMne in v|Je prodal« aa tUjereken nosredovaL ntca Zagorski. Maribor — Tattenbaebova uliea it. 19 12047 Posestvo priMKno 8 oralov. 10 mtout od kolodvora. 2 in pol orala vinograda, 1 in pol orala gosda. lepa stanovanjska Hla. 4 sobe, goet»darsko poslopje in preia nap'odaJ. Vprala te pr! Pr. Fldlet. Oornje Radgona. 19061 HIJO, enanadatropna vetje itaviie »taaavanj « 1 in 1 aobo, kuhinjo in pritikli-aauii, veliko dvoriMe — blizu del bolnice. Din 180 000; it ISO, pritliSno. it sobi. pri-tikline. gospodarska po-ilopja. hlev, uiutl«? vrta. Trnovo - »ti«*' Uin; H ISO. dvod rutinsko. 4 so-S kuhinji, prenovlje* no K rakovo. 55 000 pio: VILO. euonailetr, aajsolid-aeje oovoaidano. komlorv oo, 6 sob. ptitikliae, ie|> vrt, pat minut od Kongresnega trga. UiKl.dOti D. VILO, enonad-tr., oovozi-dano. 8 stanovanja po 2 sobi, prttiUline, vrt, Trnovo — Din 180.000; VILO, vitiokoprilii&oo, 4 p&rketirane sobe. kuhinja, koialnica. tHUO m' vrt«, pri klavnici. Din ISO 000. VILO. Dovotulano. enonad-stropoo. v pritličju 2 p» alovna psoatasa. I kom-isrtno trisobno stanova-eje, } »tanovanja pa t sobi, pritikiine. lep vrt. M Bet igra. lo«. 3«0.000 Din. Latai 4ms ttl.OOU pin; V(LO. enonadstr., triata-tuvanjsko, tri-ohno ata-»ovanje ra»|»lotljivo ~ UOOm" vrt» Hotna 4»-lina - 150.000 Din; HISO. dvonadstro|«io. vetje itevilo stanovanj, trisobne takoj ratjHiloiljivo — velike dvoriMa, tik ti-ienske eerkve. 180 000 D; Hi$0. esena.latr., trgovina mednega blaga. 8 stanovanj trisobno raapului-litvo. Vodmat. 220 000 D: H1SG eaonailstr.. t najbolje vpeljano pekarijo, ve llkim trgovskim lokalom, vetje itevilo stanovanj po 3. J tn I sol« kuhinjo, pritikiine. vrt. dvorišče, prometna cesta * Ljubljani 375.000 Din: GOSTILNO, mesarijo. I hiti. gospodarska poslopja mesarska delavnica, »rt. dvorilte. prometna cesta v Ljubljani. 500.000 Din: RISO. vieokopritlltna. 2 veliki sobi kuhinja, pod M-So kleti, svinjak. 2000 m' sadnega In uleniadnega vrt«, posebej 8 njive. tO tnipul od Laa 36 (100 Din HISO, pritlično. 8 sebe ia pritikiine. velika atiur rta delavnic«, 800 ■■ ir ta, pol ure od Ljubljane. «10 Din; Hišico v Ljubljani v blliini poŠte, t veijlm stanovanjem in elektrike kupim Ponudbe u oglasni oddelek »Jutra* ped litre »niiica* 9700 Lepo posestvo pri Slov Butriei. ea 9 ara-lov njiv In travnike*, j«, ceni da v naje* Vtllan A b t, Maribor — ekspert 1*87 Družinsko hišo t vodovodom In električno ratsvetljavo. traven le ene poslopje — soba. pralnica, hlev »adonesnik in vinska trt«, prodan — Maribor Radvanjska cesta it. 10 12035 Lepo posestvo m oralov temllUfa lepa 'eea. «• »ekanje. ko- vačija ln mlin »adonosnik. nolje v najlepiem «tanln. radi selitve prodam Pro-»am tudi J*«lov- F»1e R o I i i » k. Brerno ob tVari. 120SS V najem Zemljišče lojive) lekco etHtetaiu <• peča« jene oddam Ukej e najem p»la* k»ew«e r Mostah v «k«|m isnvf> »'«»> m» - W sina «n»*» «ti vet reftektanton -Naslov • tciaus« •»•*•• k a »Jutra* 8Ž3t' Trgovino dam v najem v Lajtera-bergn pri Uariboru — Potekava 8*1. potka Pesn*£ Posestvo v najem «a datjio dobo pravaame uradnik - pentionist Deidee pod »Najem* na oglasni oddelek »Jutra*. 934» Zanemarjeno posestvo prevzame uradnlk-penaieniftl ta daljio dobo v najem aH nakup. Dopise na oglasni oddelek »Jsira* ped iilro •Vaftaka. »« V pokojen uradnik dobre ve« poljedelstva -teli ptrvaeti nanjie poseat. ve » aajen Penedba a. oglasai eddeM •J««'«'^t! »Veitaka. «W Trgovino t metanin Uagem, « let« to atanevMiJe«, «• prometnem kraja Mim k»-iodvera ed>lan v aajem radi boteanl. ftevjeme se '»Me takej to »to Sventualne apnjnen tedl družabnika Ponudbe na oglae oddelek •Jutra* ^god iilro »Ugodna prilika 12088 Sladoled dan v najem a veaas iavso-larjen Naslov v «fla--«en iku »Jutra*. 121» Gostilno tik TofJie odda ngodno v najen Keeotee. Rimske toplice. 12155 Sobo s brano •vena tudt kre* hrane — » posebnim vfcoden iUe nI-m to »oiMen nradnto e I najen v Mitln) Tabera Naertu a •are.lbo aajen-nine M aftosni oddelek •Jetra« ped Ilire »Tabor. t »II Sobo v Rožni dolini m» soliden tehnik - Ponudbe na naslov. Sila, Sv J arij »k Stavnici. 1W» Prazno sobo veliko i* svetle, t etokf raaevetljave - v nest a lite« de najkasneje t 1« tija Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Juti HW7* 11820 Sostanovalca sprejmem k boljtemn to- ipodu t SO aprilom ali 1. najem, a« leijo tudi s hrano. Was1ov v oglasnem oddelka »Jutra*. 11977 Opremljeno sobo iHeta lakoma bret otrok Pismene obvestilo na egl oddelek »Jutra• ped iilro •Jtebliraaa »oba*. 11860-a Sobo peam* aH opremljen«. • električne saasvelljev« In ktaaaln rataiedon takej e d d a n aaaonrene bret otrok alt I osebama. Dane Imajo prodno« Naslov v Oflauan oddelka »Jutra. It«® Z gospoda aR gdfi. sprejmem ae staaevaan' a« btotki eeeti O- (>•« Lepo sobo awe«itjeno ali praaa«, a vhodom s stopnic elektriko. event souporabo kopalnice. ISSero ta takoj ali parneje. Posadke a* Ivni eddelek eJatra* ped litem. 39» I8B1S Prijazno sobico e d d a m v sredini mesta •espodiini. »atlov v ogl oddelk. »JaUa*. 11974 Sodna draiba malega tenljiUa • gostilne n pripravno hiio aa obrt ali trgovino r Topolah 18 pri Ueagia ho pri okrajni •odniji v Kamnika dne 20 aprila t I ob t* 10 uri -Pojasnila pri sodiita v Kamniku pri Mestni hranil aiei ljubljanski In pri dr Tenkotn. odvetnika v Kre a j« 11834 Posestvo z vlnoto« dem In trgovino ea Gorenjskem hliao ielea niče ugodno naprodaj — Sijajna lega in itredna prdolnost — Ponudbe na oglasai oddelek »Jutra* ped iffro »Zlata jama*. 11031 Lepo posestvo X dnbro vpeljane geetllue « Gorjah na Goraajakem predam. Gostilna leti v kar najbolj prometnem kraju ob itho-ijičn ir Vintgarja in dona. la lepe dohodke. Natant-nejia pojasnila daje lastnik Aston Kriiioik. ti Gorje pri Bledu. 12111 Hišo vIsokapritMSna, ob Dunajski cesti. Sloffce pri Ljub-Ijani. preda F Jerko. Ct-nute, peita Jeliea Potreben kajiiUl 50 000 Din -ostalo po dogovora. 12115 Novo hišo pel ur« ed Ljubljane, a velikim vrtom, sestojeto it i sob kuhinje, kleti in likega po. let sel ja, prodam ta 57 500 Din, potreben ka pital 82.300 Din Prodam radi odhoda i» Ljubljane Vvlov v oglasnem oddelku »Jutra*. 11800 100. HISO, pritlično, s dobro vpeljano gostilna, t veli kt gostilmiki sobi. S stanovanjske sobe. prostorna gospodarska poslopja, hlev, T oralov prvovrstnih njiv In travnikov — tri ieirt ure od Ljubljane, Din 110.000. Takej fatrehno samo peloviee uneine; GOSTILNO, trgovino, vise. kopritllčno hiio. gespe-daraka peslepja. IE oralov posestva, psi Gromi*, tjem -r IBOflrt) Din; TRGOVSKO 11180. visoko-priti lino. lep trg lokal t opreme. 2 »LladiJia. t stanovanjske sehe. ge-epe.Urška poslopja, sadni in felenjadni vrt. 2 orala njiv, prometen kraj pri Ljutomeru. Din 140 01»; ENONADSTR nOTKL v Bos Novi. v pritličju obratni prostori, r prvem oadstr ia mantardl |0 stanovanjskih teh, sobe u tujca, konpl oprem ijen, dvoriiče. vrt. Din 140 000 — ugodni platilni pogoji; K MEti JO. 45 oralov. 15 oralov njiv. 90 oralov ta-raStenega guada, vse v enep kosu. eoveaidana hiSa. gospodarska poalojs-Ja, na posestvu mlin na J tečaja, 1 ^ ose od Raj kenburg*. veled dmttiiv skib raimer t« tflO.O^O D; ENONADSTR GRADIČ najboljien stanju It kompl. eprsmljenlh sob. 9100 m* vrt«, t ure od Celja — 180.000 Din. 1212« 2 dvonadstropni hiši v predmestju Celja ob glavni cesti In Seletnici. skupaj ali poe«m«»no po-eenl in pod ngelnlmi plačilnimi poeoji prodam. — V hiii je aamo spe 'nieea. ta vsako podjetje, trgovl. no. obrt ali in'lu«trijo raa-poieStiivefra proetora 9 X m». d vole veVklh dvo-ri?IS eleVtrlka. vodovod in drugo Natančnejša poli' aila daje Ig. Toplak. Celi*. Breg 14. 12084 IV. CABMA5 Irgortna .©OKO«, PreNrw»» «L 9, dvorlSJe. Pisarniški lokal poleg iustitue inlače i inventarjem oddam v najen. event. prodam Naslov v uglasnem oddeiko ajulras 11985 Trgovski lokal r umetnem kr«iu n? de-Vtamem ukej e aajen ia aogote bret inventarja - Dopise poslati na podružnico »Jutra* v Ha rlbom rti iilro «Lokal» 18027 Brivnlco dobro idoto prodam na prometnem kraj« Pismear BO-ogiasul oddelek nudite •Jutra* »Brivaiee* 13008 Gostilno v okolici Ljubljane previame uradnik v pokoju, k) je vei| tadi poljedelstva. — Dopise na oglasni oddelek »Julra. pod »Gostilna*. 9749 Pletllnico dobro vpeljano. x dnevnhn taslulkom Jfl0-«"0 Dia lo hiio prodam u 180-080 Di« Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra*. 1IS8S Gostilno ali vinotoč aa prometnem kraju vta-mem n* račun. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra* pod •Zmotna 95*. 12095 Lokal za prodajalno itte tovarniiko podjetje v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 11*78 (ttHtfiavja Stanovanje 4 aob, > vsemi pritiklinami (kopalnice, jedilne shramt« itd.) v sredini mesU iitem In dobro plačam ta mirnu stranke 8 useb aa Ukoj »II dp » »vgHsU U -Ponudbe na oglat eddelek •Jutra* pod mačko »Komfortno stanovanje*. 11764 Brezplačno prijavite oddajo .unova oja sobe lokala gostilne trgovine delavni*« itd -Posredovanje sa oddajale* Mipu'numa bretplaino •Posrmiuvalee* Sv Petre IS ©4' Stanovanje 3 sob. klkmje, pritikli. in (euporah* pralnice tes k. KlnU-e, vrt. ukOj odd* Mi majski eeeti »Pokejaia k Ljubljani* lit Stanovanje t parkeUraaib sok kuhinj« t« pritikli. v neata Ukej oddam tistemu, ki edku|x nove pohiitvo. Oeaa nitka. Naslov v oflaaasa oddelku •Jnira*. Stanovanje 2 sob v novi ali stari biti i« plačam do |0» tadCe Din od anatko Ponudbe po' »Četrtletno plačilo* «s egl oddelek »Jutra*. 18001 Veliko klet prlpeevue aa veako skln- liMe, delavnico ali rinete«. oddan ae Glineah XI. it 11. 11978 Obseine prortore ae delavnice ali ekladlKa. » blilini glavnega kalpdvo. ra. pnsameene ali »kupne oddam a majen v najem Naslov v efl»c«ea oddelku •Jutra* 11988 Poslovne lokale na Miklošičevi eestl It 11 katere Ima sedaj v najemu Zadmina opekama, d d., oddamo, -r- Istotsko oddamo poslovne lokale v n nadstr v 8eienb«r*ovi ul. Pniaanils v oglasnem oddelka »Jutr.., m»4 Lokal v Kranjn •edjinje prostore trg gremija oddam Informacije v trgovini Golob v Kranbi. 12161' »Ugodno 88*. Sobo in kuhinjo addam stranki bret otrok v Stoticak 88 - BoUnMak 11904 2 stanovanj oddan takoj. - Istotan oddan * (eepedem sobo s posteljami 100 Din u osebo Naslov T «tgl«Mea zidaku J1ilkt ulici I8H. 11989-a Prazno sobo veliko, • posebnim vhode«, v starj *li aovi hill Hlen u maj Plalnn too D|«. Ponudbe na oglas«! eddelek »Jntrn* pod »Tri mesece plačam naprej* 12000 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma a'l zakoncema brez otrok, ki sta čet dan odsotna — tilka. fflevensk. tasta. Ub De-Ijtk 11988 Opremljeno sobo s souporabe kopalnic* oddan gosfinda v Gledaliiki ulici h. 7(1. stanovanje t 1194» Pisarniško sobo lepo. eddam Pojasnila na Kralja Prtra trg« it 8 -parter, levo 12187 Majhno sobico oddan (espodn aH d|9nl Naslov v egto«**«a oddelku »Jutra*. I ti «7 Prazno sobo Iffd, v aisIrti^M ftw#4> tjavo In dlsektnhn vbodom s »tepele litem Peendbe na e*l»*el eddelek »Jutra, pod »Prazna soba*. 11181 Prazno sobo lepo, z elektriko hi «epa rlra n»w vbodom •i! stonniSCa ISčem. Pnnndhe na oelasn' M^elek «.Intra» ood «Dobro plačam 3S» 11139 Veseli mladenki telita spoznat) Isteuks mladeniča — ljubitelja narave, v »vrbo Skupnih toletev Poeutibe ped iilro »llajeke cvetje* aa oglasni e»H«lek •Jutra«. 11995 Etamln Dvignite pismo pod • Mladosts. iifro 11971 Inteligent ki ae smatra ljubezni u igračkaaje. tenHve ae »pe^ kularije naj se oglasi na oglasai oddelek «Jat»a» pod značko »Peatmirtka* 11987 Mlad gospod artist teli znanja z gospodično starosti do 20 Tet. katera bi imela veeelje do potovanja tadi v iaeaenatve Resne ponudbe pwelti t etike pod iifro »Potovanje« na po-trata te« «Jutr«» v Maribora. 11968 Tulipan teli diskretne kesesponds^ ce trobentice s svoje kamrice pod Iilro »Ljubljana ali predmestje* aa oglasni oddetok »Jutra«. 12140 Lojzeku v Kočevju tel in vesele Velikonočne Sataike i telja. d-JetJem. teli kos«.pondi»»»i « neodvisnin itebraienin. »načajnim gespo ea podrutnlee »Jutra* e Maribora. 18164 Kapetan Slovenec. SS let star. Inteligent — aečasao v Jutnik krajih, lite » »vrbo tenitve vsled nepesnanja tem po ton primerno slovenska de-kie. veselega temperamenta in dobre rgsjodinjo Dopise ped »110 oddelek sJntra*. egls-ni U795 NESTLE-OVO dječje brašno POTMNH NMU ta »iKosrvauacENTt t "MBOUB ALPtnaao Za rdravie Vaiih otrok ie Ne» steljeva moks za otroke najbolj oriporočljiv*. »«v»i ■»m » m irnm »ni n n u a i mri Kateri trgovec manuUkturo bi dal agi|. nemu trgovcu na deieU blago v komisijsko prodajo Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod silro •Agilvn O*. 12074 Siniti* Državni uradnik lit. drutico iiviljo v sta. roeti 96—31 let v svrho tenitve. Tajnost zajamčena Ponudbe pod oglasni «dd. •Jatra« pod »rečna bodo*. nest« 12088 Gospodična »Ura 20 let* r buljio »kal rteuco, teli poročili boljie-ga dri astuibenca Rellek-tira samo na resne ponudi« • »lik«, ki Jo vrne Tajno« zajamčena. Dopise pod iilro •Fortana 20* na oglasni od- delek »Jutra*. nwt Šivali Nemški ovčar ki »liti na trne Hajduk, »e je zatekel Kdor ga' najde naj ga proti debri nagradi odda pri g Milijo, puikar- ja v Kranju. 117Ž4 2 konja (belca) 1 tineer voz, 2 tetka ves za, i konjski opremi, 1 slamoreznica naprodaj v Mariboru, Cvetljičaa uliea it. 13/11, levo. UMI Preprosta mladenka presnet na, srednjih lat. teli poročiti drl uradnika ali trgovea Le resne ponudbe • »like. ki aa ukej vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod »Primavera 270* Tajnost ujantena. 11908 Lahkih konj 2 para dirkačev 4 in 5 let starih, odda o&krbniitvo ftitine, a If v Polj«. 11901 Trgovec star SI let. srednje posU-ve, mirnega znaiaja, s staro m dobre vpeljano trgovino. teli poročiti gonpodič-oo v »Urosti do 28 let, z uekaj premoženja, v svrho razširjenja trgovine. Pred-no»t imajo trg naobraiene Le reece ponudbe e sliko Ur polnim naslovom pod značko »Skrbi za bodočnost* na oglasni oddelek •Jutra* 12049 VišB drž. uradnik na4 SO let star, dobro 6i-tuiraa vdevec, plemenitega, kreOMeitegn značaja, iite v svrho tenitve znanja t gospodično (vdevico brez otrok) srednji!) let, tedne tnnaajosti, blagega značaja. t večjim premoženjem tudi v. čjiio posestvom na deteti. Polna diskrecija. Izčrpne dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro •Doktor B-* do 98. aprila. 12152 Glasha, Klavirje harmonije na obroke in posulo svetov-no aajboljie Stoiava) HAlzel Ba-en-dorfer. Paseter Stiagl original etc dobite le v veliki zalog, io izberi »tro kuvnjaka in blvlega u6 Ulja •Ola.bens Matice* ALFONZ BREZNIK teeiat trg M. t (poleg o«gwirai»j Ul Glasovirje In harmonlie ugtalujen popravljam -tro kovoo lo eenol I udi potu jeml Naročajte po lopisn.m Q lurasek, Liubljana »ollov« ulica Q. 48 Klavir dobro ohranjen, počen) prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 1207» Vijolino 40 ležalne stele Vinske sode too—1000 I t a m e n j a U enovpreže. vos Ivm Ofaialar n4„ Hrastnik 12048 Rimske Toplice Slovenija Radioaktivno termalno ko. palitt«, izvrstno proti rev. mi, iiiasu. ženskim in živd* nim boleznim. Pention pred. seaone 80, ftome 89 DiA. Pojasnil« daja direkcija. 140 Ruska računala isdalttjea Traslrke nI vel ime letve itd. izdela je in popravlja po najnižjih cenah Anten Kezlna, Kette Marsova 8. 13868 Svetlobne koplje negativ, potitiv v vseh ve. tikoetib po »ajnitjih oeaab Anton Keatoa. Kette ttrnovj 8. 12056 r« Sopotnika Sei velike počitnlea iiče sodmoioiee ta Nemčijo. — Naslov v oglaaaaa oddelku »Jatra«. 13015 a Din 160 po pOVcCijB 0«i»-Lečeaje t tlektrfeltete Velika Zanderpva dvor««« — Cisti zrak Krasna ekplica. Koncerti v.j«e g I is.be. toni«. plesne prireditve 1%. dikscije: reomatične bolezni. pe.il«. iakita, »euralgt-J«. ienskt beležil. Sijajni uspehi Sezona od 1. m:.j« do ]S. oktobra. - Dria. r,| uradniki, častniki in umi. rovljenci ter njihove obito. Iji uživajo od 1 maja de 26 junij« i« od 91 avgust« de SO septembra 50 % po-pusu na stanovanju, kope. lih in taksah, a od 21. junija do JO avguM* 80 % pepusu same na kepelib i« t|lt'ah Rali velikega na., vala jc potrebne sobe prejp naročiti — Na vsa vpraia« nja edtevarja uprava ntj-priprtrneje. SOJI Naznanilo. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz gostilne »Vitez« na Bregu v staroznano gostilno »Koroški dom'1 katero »tvorim na Vesiko soboto Točil bom vsakovrstna najboljša vina in postregel, da bo vsak zadovoljen. Kadil bom dobra gorka in mrzla jedila po zmernih cenah. Za obilen obisk in solidno postrežbo jamčita in se vljudno priporočata Pavel in Marija Jemee. Za pomladansko in poletno seziio pravkar nanovo dospelo in v veliki izbiri v zalogi 37so t Pristni holandski, japonski laki Laki Meeerle Rivalis Marsovi eraajlni lak: vseh barv Marxovi laki za pod Fritzejevi laki za pod Prve vrste pasta za pod staropre- izkušene lisme izdelave Dvakrat kuhani holandski pristni firnež Prve vrste lan eno olje Prve vrste terpemin, francoski, švedski, tršlc" Klej za usnie, kostni klej itd. Zajamčeno pristni svinčen: mirtli Doma zmlete ptve vrste oljnate barve, takoj za pleskanje Prstene barve vseh vrst ic množili Umetniške in študijske barve tvrd-ke Schoenfeld in Gunthner in Wa» gner Slikarsko platno Šablone Šolske barve Prve vrste sadra za zobne tehnike Velika zaloga: Čopičev 2a pleskanje Z-darskih čopičev itd. Ščetk za obleko Ščetk za lase Ščetk za umivanje Parketnih Ekalic Parketnih stroiev Cunj za sod Orrtei z držajem ali brez Iztepačev vseh velikosti ia cen Predpražnikov Kokosovih rocrzmc Kokosovih tekačev itd. itd. Velika izbira toaletnih predmetov po aai-vžjili dnevnih cenah v trgovini sa barvno in Sletarsko blage H. BILLERHECKOV naslednik Fran Weiter MARIBOR. Gosooska ulica 29. Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelki kakor tudi z brezplačnim proračunom A. Janežič, Mubljana Florjanska ul. 14, knjigoveznica in čitalnica poslovnih knjig. Srečko Potnik in drug parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov at.rot ter izdelovanje sadnih »okov itd. LJUBLJANA. METELKOVA ULICA ŠT. 13 priporoča naravne sadne soka. arome za nealkobolne p> jaSe, sadne etre za kandite. esence z* rum in isanje. Pravi malinovec kimonov sok. M. Pire trgovina z imttMi liapi v Kraniu «». pe:eg iupne cerkve, I j ena L1M3. Velika zaloga tovarniških ostankov po najnižjih cenah. Da so naši proizvodi prvovrstni, je DO KAZdasosi osvojili v veliki meri svetovni trg tako, da vidite danes kamor prihajate osebne, trgovske dvo, štiri in šest sedežene in tovorne avtomobile od pol do pet tonske ki vršijo na vseh cestah in pod najtežjimi pogoji svojo službo v zadovoljstvo njih posestnikov. Rezervni deli pri vseh zastopnikih vedno v zalogi. Radi tega se obrnite pred nabavo kateregakoli avtomobl a na ZASTOPSTVO SOC. an. FIAT in SOC. an. SPA TORINO TfMJMPH-AUTO družba z o. z., Ljubljana Pisarna ln skladišče delov: Aleksandrova cesta 3-Garaže, benzinka Dumpa. olfe: Celovška cesta 38 Telefon int 21-87. Luksuzne tipe: 509 A 503 507 512 519 B To verne tipe: 509 AF 503 F 507 F 25 C -10 30 in 31 Ceniki in llustracje na razpolago. Priporoma, so nešteti lastniki naSIh voz. $ © O II 4. O. H. V. ventili. 4. hitrosti automatično mazanje, patent spojene zavore, zamenjalna kolesa balon pneumatika Ocarinjeno fco. Ljubljana Din 17.500-— Generalno zastopstvo Antozavodi E. ROSA. Linbljana. Na srcu, ledvicah in mehurju bolni najdejo v zdravilišču SLATINA RADENCI olajianje njihovih bolečin in Ozdravljanja, S Najmočne še naravne ogljično-Jrsle Vope i Pitna zdravite« X Sezona se začne 15. maia. Pred in po glavni seziji 40% popusta pri sobah! Nalalile cene i Zahtevajte prospekt i Pozor 1 Naprodaj Pozor 1 jr radi preselitve v neposredni ti ž ni Ljoblja-e eno najlepših posestev i'jbljanske okolice s krasn m ra?g edom na Katnmše plan ne. «sa stanovanjska in gospodarska pjsiopja z moderno urejenimi hlevi, lep mi klem in vsemi pntikinam so v najboljšem san;n in ia. modeneje uiejena z električ i > razsvet avo, iepimi sadnimi lepjtčnim n zelenjsdnimi vrtovi, prisadaiočimi njivam , travniki in gozdom v ob segn 30 oralDV - Lep gosaoiarsk inventar. !S<« To posestvo je posebno piipravno za vnsko trgovino, gostilno in trgoina, industrijo in trgovino, ndustriio, vrtnar jo v velikem obsegu sli pa zbog lepe in mirne lfge. čistega zraka brez prahu n izborne pitne vode za letovišče kak sanatorii *li eospodin sko šo'o Prodajo s* tudi samo poslopja z vrtovi bre* polja in gozda. — Ugodni platini pogoji Pismena vprašanja glede nasova kia;a in oogojev je nas'oviti a Realitetno pitano »Poie**1 Ljubljana, Miklošiče« c. r Srečno Veliko noč vsem cenjenim odjemalcem. J van Garman „Doko" trgovina s čevlji Prešernova ulica i L S, dvorišče. Jbornica čevljev v Zgornji Šiški. U -J l Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani priporoča Dr. Ivana Tavčaria zbrani spisi Urejuje dr. Ivan Prijatelj. IV. zvezek. Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgub'jeni Bog. Broširano Din 84—, v platno vez. Din 100—, polirane. Din 106 —. V. zvezek: Izza kongresa. Broi. Din 84—, p atno Din 100-—, polfranc. Din 106—. VL zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš. Din 72--. platno Din 86'-. polfr. Din 92- Na drobno JrtZ kOHklirKlCe Na oebelO- Prepričali se boste, da je biago naoiavlieno iz nrave dolge konop je, garantirano in sicer VRVI za zvonove, transmi-s ie. dvigala in za telovadno oiolte vseh d me zij. Posebno močne oprti za transm sije (MflHergarten), oprti navadne vsefi širokosti, vrvi in mreže za seno, rbje mreže gugalne mreže (Hingematten), bomaaževt mrežice za otroške postelje v vseh Barvah, tržne torbice gni< gasne cevi, štriki ?a per io, trtne vrvice, štrange. uzde, šp*ga dreta, z darsse n tesarske vrvice, trakov m vrvice za žaluzije. Ve! ka zalaga pravih tržaških b'čevntkov. bičev. gož. iermenov, mor»ke trave, žime vseh vrst, kon skih kitač konjskih odej nepremočljivih voznih plaht juta olatna, -ibaric itd. po najnižii ceni. Specialna montiranje (šplajsanje) vrvi za lansm sije in dvigala se izvTši solidno in ločno. Prra Mti virarna in ipfiia t kooounlBs i IVAH N. ftDAlč. Sv. Petra cesta 31. Telefon 2441 totiiio hrte. VesiB'ska niia Z1 IeL 454 — Ibokl Satm 4 ■aro£lla in popravila sa točno ia vestno izvršujejo- Prostovolja dražba. Frančiška Cirman razprodaja na Veliki ponedeljek 18. t. m. ob 9. uri dop. travnike ob Glinščici nad Knezovo opekarno pri Kosezah in opoldne svoje gozde pod loškim čelom, zaraščene s kostanjem in smrekovino. Nato se prodajajo še gozdi od Toškega čela proti Št Vidu 'ovc C«"1 kUuk Perilo * kravate Modne Pofrel/cme Pletenine Palice Dežniki' CU c sr j Liuli/a >±6 V mletev sprejemam pženico vazonske pošiljke ter kmetsko pšenico, kakor tudi koruza — Imam stalno v zalogi najfinejši koruze! zdrob tn koruzno moko po najnižjih cenah. — Postrežba solidna. — Elektro valjčni mlin IVAN ZAKOTMK, Ško8a Loka (tik kolodvora. Ka Trati). Ustanovi je->o leta 1860. indnstrija 5 Alojzij Vodnik — Ljubljana — Kolodvorska u ca štev. 28-34 Ustanovtieno leU 1860. JBBBBODBBEEEEEB Naznanilo. P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice vljudno naznanjam, da otvorin poiag že staraecaae — ca veliki ponedeljek no* prouorea in moder* do urejen balon. Točim najboljša vsakovrstna eiaa, postreglo se bo tudi vedao p. n. go«ie 1 dobrimi mrzlimi ia gorkimi jedili po aser- ^Ih oftaah. Pri otvoritvi sodeluje koncertni orkester. Za obilen obisk in solidno postrežbo jamči in se vljudno priporoča Anton Štirn in Marija Kabne TVRDKA M. JERIHA Gorenja vas, Ribnica, DoL priporoča že seča: najcenejše Izbire dečjlh oblek za birmance. Kompletne cjbleke že od 75— Din dalje. Naročila lahko s^oroOce po pošti. lil i Biffizi i it Beograd 8anatska 8-10 Teles. Vatafabrika. Telefon 37-71. Tvornica izdeluje: vse vrste navadne in fine bate za posteljna pregrinjala, bombaževmo i. L d. Za krojače in konfekcije gumi-rane bate v tab icah in zavitkih vseh kakovosti. Hidrofilne (medicinske) bate za drogerije, lekarne, bolnice Ltd. Vzorci na zahtevo brezplačno I 0CARINJENJE vsei uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk j^krbi hitro, skrbno tn po a*iniž)i tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik. Ljub. liana. Mattrykova zeti t 9 nasproti čari« carnice — Rrvizi i. praviinez« Zi rafuaiva. nja carine po meni dekianranes;« blaga iu vse informaciir brezplačno KONCERT vsako soboto in nedeljo «u od 20. do 24. ure. Točim pristna štajerska vina, dolenjski cviček iz Gadove peči dalmatinsko črno liter S Din dalmatinsko belo liter 8 Din Za ob>len obisk se priporoča gostilna — kavarna Josip Mahnič Vodmat št. 15. kupit* v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni »Fellerjev« pravi bls-jodišefi »ELSAFLUIDc. Nadrgnite vsak vežer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno vam Eteafluid ublažuje bolečine. — Ce ste zdravi, uporabljajte Elsofluid za grgranje, ia umivanje in boste hvaležni ter ostali evesti Elsafluidu. Dnevno negovanje telesa z Elaafluidom vam kot plačilo prinaSa vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. Ze naši očetje In dedje eo ga uporabljali odzunaj ln znotraj kot zanesljivo sredstvo in kosmeiikum. Zahtevajte za poizkus povsod izrecno jFEI.LERJEV« pravi blagodi-Seci Elsafluid, v poiakusnih stekleni-čicah po 6— Din, v dvojnatlh steklenicah po 9.— Din ali specijalnia stek?enjcah po 26.— Din, po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino .staae: 9 po^usnih aH 6 dvojnatlh ali 2 specijalni steklenici 61 Din; 27 poizknsnib aH 18 dvojnatlh ali 6 specijalnih steklenic 133 Din; 54 poizkusih ali 86 dvojnatlh ali 12 spoti jalnih steklenic 260.— Din. Naročila nasloviti razločno tako-let EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stnbld Donji, Elaatrg 845 Hrvatska. It I JT..B a»ggMHMB.fla.»JtH_tfi C .».H a B g B HJtJ DUCO" ližanie avtomobilov Autosarase 30SIP STUPICA Slomškova ulica št. 6 tm Telefon Stev. 2? 26 »»nt« m > a iJu.a.JLJ Mesne lzdelbe in prebujeno meso vseh vrst najfinejše kakovosti (praški način Izdelave) priporoča tvornica mesnih izdelkov - Ljubljana Dolenjska cesta 33 Zeleni brliš Telefon 164 4753 1 Dnevna sveži izdelki I ■lake oa«e. Točna posrežba pri nakupu spomladanskih oblek, da bodete najbolje in najceneje postrežem v modni trgovini V ■ f i.' Po vseh večjih krajih države išče prvorazredna in dobro uvedena vrdka izkušene, marljive in zaupanja vredne zastopnike 0 Pismene ponudbe na naslov: 4C43 Poštanski pretinac 380, Zagreb I. Za veselo in z malimi stroški zvezano velikonočno vožnjo Vam iamčl {Jeiujeot He nakup - ampak ekonomičnost obratovonla ln ozdržeuanio automoDila le slavno! Pepi ima rtiOi svelsvai ntri ofttt vuaralie Mm Zelesnioai Stroški sa 4 osebe na 100 km; III. rai osebn vlak Oln 138-- Avto 1 U HP Peugeot za 4 osebe na 100 km.....Din 92-— vstevii vse stoške za becin, oiie, reparature, garažo, državne takse zavarovanja, In »ironizsdie To-ar na Peugeo' ie dovolila za 10 komadov 12 HP potni-gk h. davka prostih avto noonov » pa 1927 ipeciiaine cene in sicei za kompleten avto z etektiičnlm pogonom igisvetliavo, a balonskim' pneuir»t'kami duco lakirani, tovarniškim orodjem itd. Vpotsbs benc na S It na 100 km. Din 39 803*— franco Ljubljana. Vse tipe 192? kakor 12. 24. 35 HP ter vsi rsitrmi oeli nromptno dobavni od tukajšnjega sklsdltia, — NeStetl lugosio.enski P«uqaot vozaOi eo naib* li*a referenca aa kvaliteto avtomata »ov Peugeot. — Pred nakupom oglejte si naše modele! Avtomobili Pengeoti Generobo zastopstvo za SHS, U. ŽUŽEK, LJubljana. Tiv<»r fva nI. It. aisiiovl eno i.-az Usu>no>l|tnu 1852. TEODOR KORN, LJUBLJANA Poljanaka cesta it. 8 (preje Henrik Kom) w • Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar — Instalac ja vodovodov — Naprava strelovodov — Kopaliike In klosetne na o ra ve — Izdelovanje posod iz pločevine za firnel barvo lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (ftaf!l za konzerve Solicitator z 26 letno notarsko in odvetniško prakso išče primerne službe. Nastop po dogovoru. Naslov se izve pri upravi tega lista. TOVARKt^O QO POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREJ KREGAft St VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vidmarje. Zahtevajte cenik REN avtomobil 12/18 HP Torpedo 2 sedežni Din 44 000 —. 12/18 HP Torpedo 3 sedežni Din 46 000 —. 12/18 HP Torpedo 4 sedežni Din 48 52.000 -. 22/36 HP Torpedo 4-5 sedežni Din 72-76 000-—. 22/36 HP poltovorni Din 68 000-—. vse fco. Ljubljana ocarinjeno na podlagi današnjih cen carine in transporta Dobavlja zastopstvo: A. JvAMPRET Ljubljana, Dunajska oesta Stev 22. 4 01 s !HBIIOlH3iH3BQ(H3[HH3[Z3[Z?™ .Vsak zopet laliko spi«, v blazloab s finim perjem ako se obrne na največjo izvozno lirtno Jugoslavije Bra6a Holender, Subotica aajceaejse perje ia specija.ni puh za postelnje o2e> Zahtevajte ponudbe z vzorcem; 479' j Najboljše in najcenejše nogavice kakor 'udi vse druge pletenine izdeluje E. GOSTšN&AR STRO NO PLETENJE Ljubljana. Kette Murnova cesta 16. Smerca pp Kamn ku. Veletrgovina z drobnim blagom s sedežem v Za^ebu sprejme s početkom jnnlja v Sloveniji pri podrobnih odjemalcih drobnega blaga dobro uvedenega potnika Pogoj: znan e slovenščine. Reflektiramo samo na gospoda izredno serloznega la ki razpolaga s la referencami. Ponudbe pod „Stara trdna 32619" na ogl odd. Jutra. Obleke in blago za is z upom novim navdaja, da vid:mo lepo.o dam in deklet. Lepota pa damam prava je dana kadar uporabi ajo dolgo-trajen Khasana Dr. M. Albersheim Franklini a. M. — London N. poubtt* na .Klutan* Eao d* Cologn." prfl|ubl]«ao fredno gradite VODKO KOLO alt VDDNO MOC Zahtevajte ponudbe za TURBINE pri F. 3. SCHKEllEf) SKCFJA LOK pod etje za gradbj vodnih tutbm. ženske, moSUe m otiofje, bluze, k rila iq p S 9 - šte lastniiz.de! ki in dunajsU' mo eli, riadal t klobuke p e- • ilo nogavi, ce, kravate tn vse noJC' predmeti- raz o -lita do čudovito nizkih cenah »eletrgovi. a R. Stermeckf, Celje it 20 Zahtevajte Ukoi ihist ovair1 cenik i sol s! k mi. N'a'Oč la č♦«*♦♦.....«».......................m............. ............................................................. sa »»»»»»»»»»»»m miiiihiihmm SEDAJ IMATE PRILIKO NABAVITI SI ta najnovejši izredno okusni CHEVROLET v najlepšem Izvodu modela 1927, ros PBOMPT Sedaj Vam je omogočeno, da brez velikih Izdatkov nabavite avtomobil, kateri ima vse znake lepote velikih in dragih vozov, v stilu otmenosti in elegance pristopen samo onim, kateri so bili pripravljeni plačati mnogokratno večje svote. Danes prinašamo mi CHEVROLET model /927 in to ne samo najlepši v zgodovini CHEVROLET-a, temveč v vrsti z drugimi avtomobili tako samosvoj v silhueti in tako krasni in trajni DUCO barvi, da smo signrni. da proglasite CHEVROLET-a najelegantnejšim avtomobilom svoje kategorije. Samo nedosežni porast popularnosti CHEVRO-LET-a in racijonalizacija dosežena ogromnim obsegom produkcije — omogočila je prodajo teh dovršenih avtomobilov po tako nizkih cenah Nove linije karoserije in blatnikov dajo našemu voza vnanjost, katera je izzvala povsod, kjer se je pokazal, iskren entuziazem. SIGURNO DELO MOTORJA: Dovršen je vedno siguren motor CHEVROLET-a z od zgoraj krmarenimi ventili, s svojim sisurnim sistemom hlajenja in elastični prenos moči potom menjanja na 3 brzine. Dodan je najnovejši A. C. čistilec za zrak in A. C. filter za olje, kateri zasigura dolgotrajnost motorja, bolje obratovanje ln večjo ekonomičnost, ker te naprave izključujejo dohod nečistoče v notranjost motorja, katera povzroča razne defekte. CELA VRSTA NADALJNIH IZPOLNITEV V OBLIKI SE OPAZI TAKOJ. Povdarjamo nekoliko teh novih naprav: Novi, masivni okvir hladilnika, kateri ni podvržen rji — novi blatniki iz enega komada — novi, rekonstruirani reflektorji in svetilke ob strani, — nova in težka stopalna deska — novi nosači za rezervno preumatiko — nova, popolna naprava instrumentov na armaturni deski — ključavnica za volan — Stop signal — nova naprava na tanku za merjenje benzina — etc. Zahtevajte vse te nove naprave na drugih fabri-katih, pa jih najdete samo na veliko dražjih avtomobilih. — Nekatere od teh naprav so znaki kvalitete najdražjih a\'tomobilov na svetu. Posetite še danes našega CHEVROLET zastopnika in oglejte si novi CHEVROLET model /iPm mM Preiskasite vse te nove naprav'e na samem vozu. Prekrasno grajen, ekonomičen, tih in miren v pogonu. Vi bodete ponosni, da posedujete tak avtomobil ln morete ga tudi posedovati VRLO ZMERNI STROŠKI POGONA IN CENE: Obratovalni stroški CHEVROLET-a so najnižji od vseh vozov njegovega razreda na svetu. — Cene so mnogo nižje kot bi Vi smatrali za tako dovršen avto, kot je n. pr. naš prvorazredni TOURING, KA-TERI STANE SAMO DIN 56.000.—, za /Vi tonski TRUCK CHASSIS, ROADSTER, COACH, COUPE, SPORT-CARRIOLET. SEDAN & LANDAU SEDAN. izvolite zahtevati ponudbe od našega zastopnika. IZDELEK GENERAL MOTORS LTD, NEW-YORK- FERDO VESEL ^ DEČEK S KUČMO LASTINFOTO NARODNE &AL-ERIJET mm FeRJDO VESEL/ ® POMLADNA SLUTNJA LAST tN TOTO NARODNE ....... IVAM VA^POTlC " DEKLICA S PSOM }mvmwmmwM FOTO FR KBASOVHC NA SOLNCU ATSUE VIKTOR/ * ' CVE TNA N E DE U\ rvy ^YTY Y ornrmrvvvvvrv ATELJE BEVTER DOBRO JUTRO V Y*V WV V W YV V v v YY^yWVY y Y VWY V W Y Y"7" K^AAA^J.XXXXXTTTTfi UU JLU. A i X rTlTJl AAA imi X A A A AJUU. XXXJ3odj X »ATEUJS BSSTUR, /fChv ATELJE BLA"ZNIR "SKOFJA LOKA „ /T?\FOTO <>T-RIBNIKAR/ 2 0 MEHURČKI §83 KAKOV SKOF)! LOKI BOGA STPASE ^NAVIHANEC 3 8 -?yrYYVY y v y y YYYYVYyrYYVYVYVVvvYYYtyyio'Vyytyyy yyv vv y v y y nI X FOTO DANA KUR ALT NA VRTU y(/PP! KOČI NA KOVCAH^j JAKOB PI\1 SV. KATARIN^ \\STOP,Ž?Č S KALA-// ■H •.•v*?'*-'.-'. . 1 ' — . , v • • .. > v». * v « » s'- s .f , • •, ,<•'C V 'K* * I » v t rt-Vi«? ""• ■ - VI ■ .-f ..» •• r - * * . # i - u » ■ \ • \ ; i * „ /T> i** V* -5» . (,V ij , « « » . s- „ • r , . " '•>■ T - % » » . f «VV S V « • * * . ■ . »s- »» % ** OPREMA IN BAKROTISK DELNIŠKE TISKARNE,D.D.V l)UBL]ANI.(PREDSTAVN!K MIROSLAV AMBROŽlt)