Poštnina plačana v gotovinL Leto XIX., št. ISO Upravniàtvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon St. 3122. 8123. 8124. 5125, 8126. Eoseratnl oddelek: LJubljana, aelen-burgova uL — Tel. 3492 ta 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ottca 2. — Telefon St. 190. Računi pri poet. ček. zavodih: Ljub» tjana SL 11-842, Praga Osk> 78.180, Wien SL 105.24L 44510 Ljubljana, petek t, Julija i9J8 ■ j** V-rv nras *. v '-'t ..• ' 'V. i«" ^lH ! J / ■ Bi •V-Mi.t ' , «i Cena 1 Diü Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Diu 25.—% Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon st. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Ste». 1, telefon SL 65. Rokopisi se ne vračajo. Za kulisami španske vojne Nekoliko tednov pred drugo obletnico španske državljanske vojne, ki se je formalno začela 17. julija 1936, Evropi še vedno grozi nevarnost, da se španske homatije razrastejo v širši evropski konflikt. Bombardiranje angleških ladij ter vesti o nekih nejasno formuli-ranih grožnjah barcelonske vlade sta bili samo dve novejši epizodi španske afere, ki sta v nizu vseh drugih spet opozorili na mednarodno kočljivost španske državljanske vojne Zanimivi sta toliko bolj, ker sta se pojavili prav v trenutku, ko je bil v londonskem odboru za nevmešavanje dosežen popoln sporazum o tehničnih akcijah za likvidacijo bratomornih bojev. Spričo čudnih valovanj mednarodne napetosti v razvoju španske državljanske vojne se noben opazovalec španskih dogodkov ne more ubraniti vtisa, da so za kulisami španske vojne neprestano na delu temne sile v službi najrazličnejših interesov, v katerih ozadje je cesto le težko proniknitL Tako se je na primer bombardiranje angleških ladij v tako odločilnem trenutku, kakršnega je predstavljal .sporazum v londonskem odboru, tolmačilo kot zahrbtno akcijo vseh onih mednarodnih sil, ki jim sporazum med Anglijo in Italijo kot osnova nekega širšega evropskega sporazuma ni po godu. Še bolj zapletena se je pokazala pred nekaj dnevi zadeva o grožnji barcelonske vlade, da bo v primeru nadaljniih napadov nacionalističnih letal na nezavarovana republikanska mesta odredila v znak represalij ne le obstreljevanje enako nezavarovanih mest v Francovi Španiji, temveč tudi vseh baz, iz katerih prihajajo nacionalistična letala. Praktično se je ta grožnja smatrala za naperjeno proti čisto določenim velesilam in je bila zato sprejeta z mednarodnega vidika kot novo ogrožanje miru. Nihče ni namreč odklanjal možnosti, da bi prizadeta velesila na take akcije barcelonske vlade takoj reagirala z najhujšimi protiakcijami, kar bi ono mednarodno napetost zaradi španske zadeve, kateri se močno zaskrbljena Evropa želi izogniti, le še povečalo. Takšno je bilo približno razpoloženje zlasti na evropskem zapadu, ko so prišla v javnost prva. še precej nejasna poročila o grožnjah španske republikanske vlade, ki naj bi bile uradno izrečene v Londonu in Parizu. Med tem je velika večina francoskih i-n angleških opazovalcev španskih zadev začela domnevati, da gre tudi v tem primeru za nenavaden manever, ki pa so se mu interesirani krogi odrekli, čim so spoznali, da ne bo uspel. Nekateri francoski in angleški listi so namreč začeli izražati dvome glede dejanske vsebine republikanskih groženj. V podkrepitev svojih dvomov so med drugim navedli oko">nost. da je angleški premier Cham-berlain domistfl takojšno objavo dozdevne vsebine republikanske demarše v Londonu s čisto določenim namenom: Angleški in francoski javnosti se je hotelo s tem konkretno prikazati nevarnosti nadaljnjega zavlačevanja španske državljanske vojne in potrebo čimprejšnjega kompromisnega sporazuma. Zanimivo je, da so prve navedbe o vsebini republikanske demarše v Londonu objavili oficiozni »Times«, v Parizu pa lista »Petit Parisien« in »Matin«, ki sta oba znana po svojih simpatijah do španskih nacionalistov, dočim je že naslednjega dne vzbudil pozornost de-manti barcelonske vlade o dejanskem obsegu republikanskega koraka. Ne glede na to še nepojasnjeno ozadje vesti o republikanskih grožnjah, ki so prvi hip vzbudile novo vznemirjenje in napetost, ni ostalo neepaženo. da se je tudi v komentarjih oficioznih organov interesiranih vlad hipni pesimizem umaknil te dni optimističnejši presoji položaja. Mnogi desničarski lfistì so že začeli izražati skepso glede dejanske grožnje republikanske vllade, češ da nikdar ne izdaja svojih načrtov oni, ki zares pripravlja kako vojaško akcijo. Republikanska vlada se razen tega sama zaveda, da bi njen poseg v mednarodno področje z vojaškimi akcijami izven španskega ozemlja njej sami prej škodoval kakor koristil. Taka sta odklonila vznemirljivo tolmačenje republikanske demarše v Londonu in Parizu tudi pariška lista »Journal« in »Figaro«. Vse to tipanje za kulisami španske državljanske vojne pa nam, ako je to sploh še potrebno, spet enkrat zgovorno potrjuje, da se vsa španska zadeva kaj malo razvija po volji obeh španskih taborov in da so slej ko prej odločilnega pomena samo stališča posameznih neposredno prizadetih nešpanskih vlad. Te imajo sicer treuutao vse približno enak interes, da se španska državljanska vojna ne razširi v širši evropski konflikt, toda divergentnost nji- PRAGA POD VTISOM PRIHODA JUGOSLOVENSKIH SOKOLOV i Včeraj je aa deset tisoče ljudi ves dan z orkanskimi ovadjami sprejemalo naše Sokole in Sokolice Nj. Vel. kralj Peter II. na Bleda Praga, 30. junija, h. Praga je danes dobila čisto drugačno lice. Snoči je blizu 60 posebnih vlakov odpeljala okrog 50.000 na-raščajnikov in naraščajnic, ki so prišli na svoj zlet iz vseh pokrajin Češkoslovaške, štiridnevna diktatura sokolske mladine nad milijonskim mestom je bila s tem končana. Zapustila je v vseh najlepše in nepozabne spomine in praško prebivalstvo bi bilo veselo in srečno, če bi jo smelo prenašati še dalje časa. V Pragi so ostali sedaj le še jugoslovenski oaraščajniki in na-raščajnice ter češkoslovaški naraščaj iz najbolj oddaljenih pokrajin, zlasti iz Pod-karpatske Rusije. Poleg njih seveda naraščajniki in narašča jnice iz Prage, ki jih je sodelovalo na zletu nai 10.000. Ti pa so oblekli zopet svoje vsal danje obleke. Tako je češkoslovaška prestolnica videla danes dopoldne na svojih živ ihnih ulicah vnovič skoraj same »civiliste«.. Kar je izvenpra-škega naraščaja še os.alo, je namreč ves dan prisostvovalo mednarodnim telovadnim tekmam, tako da dečk. in dekleta niso bili v mestu. Ta »civilna« slika pa je trajala le dopoldne. Popoldne so jc že prepletli okusni kroji jugoslovenskih Sokolov in Sokolic, ki so se v vedno večjem številu pojavljali po ulicah. Ves današnji dai so namreč prihajali posebni sokolski -laki iz Jugoslavije, že zgodaj zjutraj so prišli kot prvi Beograjčani in Vojvodinci Opoldne so jim sledili sokolski pripadnik, iz hrvatskih in dalmatinskih žup, ter z notranjosti Srbije. Proti večeru so prišl okrog 18. Sokoli in Sokolice iz ljubljansl-e, kranjske in novomeške župe, dve uri za njimi pa oni iz celjske in mariborske žipe. Dosedaj je prišlo šest posebnih vlakov z okoli 4.000 pripadniki, jutri pa pridejo se nadaljni trije vlaki z udeleženci iz južne Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter more vske in vardarske banovine. Skupno bo s rokolskimi vlaki prispelo v Prago nad 7.(00 pripadnikov velike jugoslovenske sokolske družine. Tako je bil ves današnji dan v znaku prihoda jugoslovenskega sokolstva, Naše Sokole in Sokolice so pozdravljali že vso pot od meje onstran Bratislave pa vse do Prage. V Bratislavi so jili vsi pogoščeni in sprejeti od velike mn>žice, ki se je zbrala na kolodvoru ter jim prirejala navdušene ovacije. Tudi na vseh ostalih kolodvorih do Prage, čeprav se vial i na njih niso ustavljali, so se v gostih rum ah zbirali domačini in navdušeno kl sali bratom iz Jugoslavije. V Pragi so Se; po prihodu vsakega vlaka, ko so naši sok »lski oddelki z godba- mi in zastavami korakali na svoja prenočišča, zbirali deset in desettisoči ter s prekipevajočimi ovacijami in viharnimi vzkliki, mahanjem z robci in zastavicami pozdravljali cvet bratskega naroda. Naravnost ogromen obseg so zavzele manifestacije ob prihodu obeh sokolskih vlakov iz Slovenije, ki sta prispela v Prago v večernih urah, ko so že zapirali trgovine in so ulice že same po sebi nabite ljudi. Vsi Sokoli in Sokolice iz Jugoslavije so udobno nameščeni po srednjih in osnovnih šolah v središču mesta. Praško prebivalstvo Je današnji enodnevni odmor med naraščajskim in članskim zletom uporabilo za obnovo dekoracij. Venci in girlande, s katerimi so prepletene hiše, ki pa so v hudi vročini zadnjih dni že veneli, so zamenjani z novimi. Tudi izložbe preurejajo in jih skušajo narediti še okusne j še. Vreme je ugodno. Voditelji češkoslovaškega sokolstva z zadoščenjem kons ta tirajo, da ni niti ene prireditve sokolskega naraščaja motilo vreme in ugotavljajo, da je to prvič, da je vživala sokolska mladina tudi tako izredno naklonjenost vremena. Razen Jugoslovenov je danes prispelo še 500 češkoslovaških Sokolov iz Poljske ter tretja ekspedicija češkoslovaškega Sokolstva iz Severne Amerike, ki jih Je prišlo danes nad 1000 in so bili seveda navdušeno sprejeti. Dalje so prispele danes že skoraj vse delegacije iz drugih držav, ki se bodo udeležile zleta le v manjšem številu. Množice češkoslovaškega Sokolstva iz republike začno prihajati šele jutri. Od jutri zjutraj bodo vsi praški kolodvori neprestano bruhali nove tisoče češkoslovaških Sokolov in Sokolic na praške ulice. Odhod nlških Sokolov v Prago Niš, 30. j un. p. Snoči je s posebnim vlakom odpotovalo v Prago 300 članov in članic niške sokolske župe. Več tisoč Sokolov v civilu jih je spremilo na železniško postajo med viharnimi ovacijami in vzikli-kanjem kralju, državi ki bratski Češkoslovaški. Niški Sokoli in Sokolice potujejo v Prago pod vodstvom staroste niške župe Radovana Dimitrij eviča. S seboj so vzeli tudi lep dar, ki ga bodo poklonili ČOS, miniaturo spomenika padlim osvoboditeljem Niša, ki jo je izklesal iz kamna naš znani kipar Avgustiočič. Fr Ice tek mednarodnih telovadnih tekem V moških vrstah sodelujejo zastopniki 8 narodov, v ženskih vrstah samo zastopnice slovanskih narodov Praga, 30. junija, h. Danes ob pol 9. so se začele mednarodne telovadne tekme, ki jih vsaka štiri leta pri eja mednarodna telovadna unija. Zadnje tekme so bile 1. 1934. v Budimpešti. Takrat so prvo mesto med moškimi odnesli Svi arji, med ženskami pa Cehoslovakinje. Letošnje tekme so združene z vsesokolskir zletom. Vršijo se na Masarykovem športnem stadionu, ki je tik ob sokolskem stad onu. Je malo manjši, a ima vendar prortora za 80 do 100.000 ljudi. Med s vi ran jem svečane koračnice so nastopile na igrišču vse tekmovalne vrste s svojimi zastavami. Vodstvu tekem so se predstavile naslednje vrste: poljska, belgijska, jugoslovensl a, švicarska, francoska, luksemburška, češkoslovaška in bolgarska. V tem vrstnem redu so bile snoči izžrebane in so bile dodeljene številke posameznim tekmovalcem. Jugo-lovenska vrsta ima številke 17 do 24. Vsaka vrsta obsega 6 tekmovalcev in 2 rezervi. Bolgari nastopajo brez rezerv, Belgij; in Luksemburg le s po eno rezervo. Zato štejejo tekmovalne vrste moških skupno 62 članov. Za ženske mednarodne tekme, ki se vrše istočasno, je bilo prijavljenih 6 držev. Madžarska je odpo- hovih interesov glede Španije je še zmerom tolikšna, da ne izključuje novih valov napetosti, tudi tedaj ne, ko je v nekaterih zgal'j tehničnih vprašanjih mogoč na primer sporazum. Najbolj zgovorno nam je to pokazala ponovna napetost po sporazumu v londonskem odboru o odpoklicu tujih prostovoljcev. V torek je bil po razčišče-nju poslednjih napetosti dosežen končno tudi sporazum o plačilu stroškov za izvedbo angleškega predloga o umiku prostovoljcev in o ponovni uvedbi nadzorstva na suhem in na morju. Kakor bi bilo želeti, da bi ti poslednji sporazumi pomenili zares napredek na poti h končni likvidaciji španske državljanske vojne kot enega izmed posebno nevarnih torišč mednarodne napetosti, moramo na drugi strani vendar stalno upoštevati tudi vse zakulisne akcije velesil, ki jih, kakor v drugih perečih evropskih vprašanjih, tako tudi glede Španije diktirajo predvsem njihovi neposredni ali posredni interesi. V tem pogledu je opreznost v presoji še vedno na mestu. vedala pred 14 dnevi, včeraj pa je prišla odpoved Holandske, ki je sporočila, da sta dve najboljši tekmovalki oboleli in se zaradi tega tekmovanja ne more udeležiti. Tako so preostale samo 4 slovanske države in so tekme dobile nekak slovanski značaj. Zreb je določil naslednji vrstni red: Jugoslavija, Bolgarija, Češkoslovaška, Poljska. Naše tekmovalke imajo številke 1 do 8 Vse vrste so polnoštevilne, tako da je vseh tekmovalk 32. Ko so se tekmovalne vrste postavile pred glavno tribuno, jih je najprvo nagovoril predsednik mednarodne telovadne unije grof Zamojski. Za njim sta jih nagovorila še načelnica COS sestra Provaznikova, ki je obenem predsednica ženske tehnične komisije mednarodne telovadne unije, ter končno predsednik moške tehnič. komisije Huguenin. Ta je nato še zaprisegel sodniški zbor, nakar je ob 9.30 nastopila prva vrsta. Jugoslavija je imela najprvo bradljo. Na stadionu se je k otvoritvi tekem zbralo nad 30.000 gledalcev. Čeprav so tekme trajale ves dan in je hudo pripekalo solnce, je trajno bilo na stadionu 20 do 25.000 ljudi, ker so neprestano prihajali novi in s tem nadomestili odhajajoče. Množice so z velikim zanimanjem spremljale potek tekem in živahno apiavdirale poedinim sijajno izvedenim vajam. Razume se, da so bili najbolj deležni aplavza češkoslovaški tekmovalci, saj je bila med publiko ogromna večina domačinov. Ženske tekme so bile prekinjene ob 16, moške šele po 18. zvečer. Oboje se bodo nadaljevale jutri zjutraj ob 7. Po rezultatih se ne da nič gotovega prorokovati, vendar pa se kaže, da se bodo za prvo mesto med moškimi borili Švicarji in Čehoslovaki, med ženskami pa Cehoslovakinje in Poljakinje. Tretje mesto v obeh skupinah bo skoraj gotovo pripadlo jugoslovenskim vrstam, ki sta bili po številu točk danes in bosta najbrže tudi ostali tik za Švicarji In Čehoslovaki, odnosno za Cehoslovakinjami in Poljakinjami. Cehoslovakinje so danes dosegle 478.45 točke. Poljakinje 474.25, Jugoslovenke pa 4G1.75 točke. Zaostale so samo Bolgarke z 297 točkami. Splošno so presenetile Poljakinje, ki so prišle v Prago šele snoči in jih ni nihče dobro ooznal. Vsi so bili zaradi tega presenečeni, ker so se naenkrat razkrile kot resne konkurentinje za prvo mesto. Med jugoslovenskimi tekmovalkami }e~ danes dosegla najboljše mesto Jeseničanka Hafnerjeva, ki ima dosedaj 61.40 točke, tako da aranžira kot posameznica na tretjem mestu, najboljša Poljakinja s 60.30 točkami šele na petem mestu. Pač p« Je poljska vrsta bolj izenačena od jugoslovanske. Našim tekmovalkam se pozna, da so imele premalo skupnega treninga. Točke za moške vrste tekmovalcev do trenutka, ko to poročamo, še niso izračunane, ve se le to, da so trenutno na prvem mestu Švicarji, na drugem Čehoslovaki, takoj za njimi pa Jugosloveni. Naši tekmovalci so dobro razpoloženi in borbeni. Splošno zatrjujejo, da je njihova vrsta tako dobra kakor še nikdar ni bila. Priznavajo pa, da so se tudi drugi narodi, zlasti Švicarji in Čehi kot stari telovadni šampioni, sijajno pripravili in močno razvili od zadnjih tekem. V štirih dneh nad milijon potnikov Praga, 30. junija, h. Kako ogromno zanimanje Je vladalo za naraščajsM det v Pragi, kažejo poročila nocojšnjih listov, ki ugotavljajo, da je v 4 dneh od sobote zjutraj do srede zvečer pasiralo praške kolodvore nad milijon potnikov, dočim znaša to število v normalnih razmerah V enakem razdobju samo 300 do 350.000. Prve izjave o nastopa naraščaja Praga, SO. jem. h. »Ladov® Ruwtif( objavljajo naslednje tri izjave o nastopu sokolskih naraščajmikov in naraščajnic: Češkoslovaški načelnik Klimger ugotavljat: Naraščaj se je držal zelo dobro. Dokazal je, da ©o bPe njegove priprave za züet vesto©, kar dokazuje, da ni telovadba v ecfoodskih organizacijah prav nič utrpela in da vedmo bolj privlačuje mladino. Posebno se veselim. da je zmagovalec v eedmerobojn med poed&nci jugoslovenski narašča^nik in da se je tudj ljubljansko društvo v isti disciplini dobro odrezalo z osvojitvijo drugega mesta. Češkoslovaško in jugoslovansko eokol-stvo se spaja v močno celoto. Jugoslovanski načelnik Pihler fe fejaivil: Srčno me veseli, da je jugoslovenski nara-ščajnik zmagovalec v sedmeroboju. Najlepše prj vsem pa je, da ee bodo jugoelovenski naraščajrtiki, ki so se udeležili tekmovanja v Pragi, vedno spominjali svoje udeležbe na X. vsesokolskem zletu. Uspehi naših nara- Beograd, 30. Junija, pc Nj. Ved. kralj Peter IL je prispel davi ob 9. na Bled. V njegovem spremstva sta bila njegov dežurni adjutant general Žarko Maj-storo vie in vzgojitelj Cecile Parote. Kralja so na Bledu sprejeli in pozdravili Nj. Vis. knez-namestnik Pavle, minister dvora Antic, dežurni adjutant general Linus Dekaneva in načelnik radovljiškega sreza. SSajnikov so najboljše jamstvo bodoSega predfka v jugoslovenskem sekotetva. Načelnica Provaznikova je končno izjavila: Narašča jnice so ubrano nastopile, ubrano telovadile im hrabro tekmovale. Posebno smo vesele udeležbe jugoslovenskih na-rašča.j'fnic, ki so vse le-po telovadile, kakor naše. Ta stik je najlepša prilika za poglobitev vezi med obema narodoma že za raladih dni Nova španska kriza Francoska kritika politike nevmešavanja Pariz, 30. Junija, b. Francoski fisti izrar žajo sicer na splošno željo, da bi se pospešila likvidacija španske državljanske vojne, vendar pa presojajo položaj slej ko prej skeptično in se ne predajajo nikakim iluzijami. Tako ugotavljajo med drugim, da se vprašanje umika tujih prostovoljcev in humanizacije vojne ni niti za las premaknilo z mrtve točke. Seveda je napredek v tem pogledu odvisen od boljših odnošajev med velesilami, toda tudi tu ni zaznamovati v zadnjem času nobenih bistvenih sprememb, kar velja še posebej za francosko-italijanrke odnaša je. Navzlic vsemu se listi izoglbljejo dramatičnemu prikazovanju položaja. Iz komentarjev veje prej zaupanje v moč posredovanja za omejitev in lokaliziranje španskega konflikta. Tako označuje na primer katoliški list »Aube« položaj z naslednjimi besedami: Niti izzivam je, niti malodušje .temveč mirnost iti odločnost, Ferti- njegova to je zahteva sedanjega trenutka! nax upa, da se Cham berladin in vlada ne bosta zadovoljila z delno rešitvijo španskega problema. Po njegovem mnenju se hoče Italija poshižiti svojega sporazuma z Anglijo samo zato, da bi ločila Anglijo od Francije in nato predlagala oživitev četvornega pakta, ki naj bi evropski zapad ločil od vzhoda. Ako ne bo v hltižnjih 30 dneh zaznamovati nobenega bistvenega napredka v pogledu odpokliea tujih prostovoljcev, bo Francija prisiljena spet odpreti svojo pirenejsko mejo. Leon Blum, ki se sicer izogfblje .da bi s svojimi komentarji v »Popularni« povzročil vladi kake posebne težkoče, ugotavlja, da Je vmešavanje v španske zadeve še vedno v glavnem enostransko .kar je še prav posebno v nasprotju z načeli nevmešavanja, kakršna sta dosledno zastopali angleška in francoska vlada. Naglo napredovanja angleške obrambe Silen razvoj protiletalskih formacij, gradnja 1}0 novih vojnih ladij London. 30. junija, b. Vojni minister H ore Belisha je včeraj obvestil spodnjo zbornico, da bo število britanskih protiletalskih formacij podvojeno. Pri tej priliki je s številkami nakazal razvoj angleške protiletalske obrambe v poslednjih dveh letih. Do leta 1936 so vse protiletalske formacije štele samo 2000 oficirjev in vojakov. V naslednjih dveh letih sta bili izurjeni dve novi diviziji po 5200 mož, trenutno pa štejeta obe diviziji že 43.000 oficirjev in vojakov. V kratkem bo to število povišamo na 100.000. Protiletalske formacije bodo razdeljene na pet divizij, ki bodo podrejene skupnemu poveljniku. Zelo naglo napredu- je todi izdelava potrebni protiletalskih topov. Pomorski strokovnjak »Daily Telegraph»« navaja nekaj zanimivih podatkov o napredovanju britanske pomorske obrambe. Dočim je bilo leta 1933 na angleških vojnih ladjah skupno okolš 90.000 mož posadke, bo ta še v tekočem lem povišana na 119.000, v načrtu pa je še nadaljnje povišanje na 125.000 mož. V gradnji je trenutno 130 novih vojnih ladij, med njimi 7 velikih bojnih ladij, 24 križark, 6 velikih matičnih ladij za letala, 40 rušilcev ter 21 podmornic. Schuschmgg pride pred sodišče Dunaj, 30. j un. AA. Komisar za Avstrijo Jo6ef Bürckel je izjavil, da bodo bivšega kan celar ja Schuschnigga postavili pred sodišče zaradi smrtnih obsodb, ki so bile izvršene nad 13 narodnimi socialisti po uporu 1. 1934. Sodišče ga bo sodilo tudi zaradi 30 smrtnih obsodb narodnih socialistov, ki so jih takrat izrekla avstrijska sodišča. Povečanje francoske vojske Pariz. 30 jun. br. Današnji uradni fist objavlja uredbo o povečanju francoske armade. Za eevernovzhodno pokrajino bo osnovan nov anni isbà zbor. tako da bo imela francoska vojska v bodoče zopet 20 armij-skih zborov. Razen tega določa uredba, da morejo tudi domačini francoskih kolonij služiti v redni francoski vojski, ne samo v ko-kmij&kih četah. \ Tudi v Kiangsu poplave Kitajski četniki so porušili nasipe ob Velikem prekopu Zastoj japonske ofenzive proti Hankovu Rim, 30. jim. o. »Stampa« je objavila daljše poročilo iz Šanghaja, v katerem navaja, da so tudi v pokrajini Kiangsu nastal« velike poplave. Kitajski četniki so z minami razdejali velike nasipe ob reki Talin, ki so omogočali plovbo po Velikem prekopu, obenem pa tudi namakanje velikih ravnin na obeh straneh prekopa in reke. Ko so se zrušili nasipi, je voda poplavila vse področje daleč proti severu in so sedaj pod vodo tudi ravnine, ki so jih Japonci zavzeli že pred meseci. Poplavljeno ozemlje je docela neprehodno. Voda sega do streh hiš. Kitajski četniki povzročajo Japoncem sploh velike težave. Tako ogrožajo sedaj že ves promet med Mandžurijo in Pekingom. Japonci so morali vzdolž tamkajšnje proge zelo ojačiti vse svoje posadke. Vzhodno od Velikega zidu so kitajski četniki kljub temu razstrelili veliko število mostov m tudi cele dele proge od Pekinga do Muk-dena. Borbe na Jangceju io na njegovem desnem obrežju se medtem naglo razvijajo. Japonci skušajo s silnim obstreljevanjem, razdejati uimetni jez, ki so ga Kitajci zgradili na reki tik pred mataniikimi trdnjavami, kljub hudemu obstreljevanju, in intenzivni letalski akciji pa se v itadnjih dveh dneh niso premaknili niti zjt ped dalje pro-Harukovu. Uspelo jim le izkrcati nekaj čet na desno obrežje v bližini Hsiankava im Tacukava. Za to je japonsko -vrhovno poveljstvo sklenilo, prodreti proti Hankovu po ovinkih preko gričevja v pokrajini KiangsL Velike pregrupacije čet so se že pričele, če bo ofenziva na Jangceju docela zastala, je že v bližnjih dneh računati z japonskim pohodom v pokrajino Kiamgsi. Japonci bodo skušali nekaj sto kilometrov južno od Han-kova prodreti do železniške proge, ki ga veže s Kantonom, da bi onemogočili dova-žanje orožja in streliva iz južne Kitajske v Hankov. Japonci zavzeli Matang Hankov, 30. jun. o. Po informacijah agencije International News Service so Japonci danes zavzeli Matarag na reki Jangce. Borba za matanške trdnjave se je pričela pozno snoči in je trajala vso noč. Kitajci so branili z vso odločnostjo svoje postojanke, vendar so se morali nazadnje umakniti pred silnim pritiskom izmenjavajoč ih se napadov japonskih motoriziranih oddelkov in napadalnih letal, ki so z bombami popolnoma razdejale ves trdnjavski sistem okoli tega mesteca. Medtem je maršal čangkajšek že mobiliziral vse svoje letalske sile, ki jih je zbral na zasilnih letališčih pred Hanko-vom. že danes so se pričeli v kratkih presledkih vrstiti kitajski letalski napadi na japonske vojne ladje in pehoto ter topništvo na obeh obrežjih. Osem japonskih monitorjev in rušileev je bilo potopljenih. Hankovu sicer še ne grozi neposredna nevarnost, vendar so ga tuja diplomatska zastopstva že pričela zapuščati, že pred dnevi so se odpeljale v Hongkong tri diplomatske misije. Včeraj sta odpotovala tja tudi švedski in švicarski poslanik. Prisilno nalaganje rezerv v državne papirje Beograd, 30. junija. AA. Na podlagi S 105. finančnega zakona za leto 1938/39 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah, kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih fondov v državne vrednostne papirje. Uredba pravi med drugim naslednje: Vsa zavarovalna podjetja, ustanove socialnega zavarovanja in humanitarne zavarovalne ustanove, denarni zavodi in zadružne organizacije, so dolžne ustanoviti svoje poslovne rezerve oziroma svoje rezervne fonde, iz katerih bodo v redu in pravočasno zavarovale svoje dogovorjene obveznosti, oziroma pokrivale morebitne izgube, ki bi nastale v toku njihovega poslovanja. Določbe za zavarovalnice Vse zavarovalnice, ki opravljajo posle kakršnekoli vrste zavarovanja v državi, so dolžne ustanoviti svoje matematične rezerve v roku, predvidenem po uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami. Nalaganje po i 8. točka 1 a in b uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami se mora v višini 25% zneska matematičnih rezerv izvršiti v notranja državna in po državi zajamčena dolgoročna posojila, in sicer v roku, ki je predviden z omenjeno uredbo. Od prirastka matematičnih rezerv, začenši z dnevom, ko stopi ta uredba v veljavo, in po odbitku zneskov odobrenih posojil zavarovancem na lastne zavarovalne police za življensko zavarovanje, so vsa zavarovalna podjetja dolžna naložiti najmanj 40 % v notranja državna in po državi zajamčena dolgoročna posojila. To nalaganje se ima izvršiti za preteklo trimesečje najdalje v teku prihodnjega trome-sečja. Ostanek matematičnih rezerv je lahko naložen v ostale vrednosti na način, ki ga predvideva uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami. Prav tako so vsa zavarovalna podjetja, ki opravljajo posle kakršnekoli vrste zavarovanja v državi, dolžna nalagati v notranja državna in po državi zajamčena dolgoročna posojila najmanj 40% od prirastka statutarnih rezerv in fondov. To nalaganje se mora izvršiti najkasneje v roku 3 mesecev po odobritvi letnih zaključnih računov. Poleg gornjih obveznosti so' podružnice tujih zavarovalnic, ki opravljajo kakršnekoli vrste zavarovanja v naši državi, dolžne naložiti v notranja in po državi zajamčena dolgoročna posojila ves znesek datiranega kapitala po uredbi o nadzorstvu nač zavarovalnicami, in sicer v roku 5 let, odkar stopi ta uredba v veljavo, v enakih letnih obrokih. Državni vrednostni papirji. ki jih tuje zavarovalnice polagajo kot kavcije za dovoljenje poslovanja v naši državi, se ne morejo vzeti v obzir kot nalaganje v notranja državna in po državi zajamčena dolgoročna posojila. Ustanove socialnega zavarovanja Ustanove socialnega zavarovanja in humanitarne zavarovalne ustanove (Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevn' organi, pokojninski zavodi in fondi brätovskih skladnic, podporni fondi in dr.) ki se bavijo z obveznim zavarovanjem za primer bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti ali smrti, so dolžne, počenši z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, naložiti v notranja državna in od države zajamčena dolgoročna posojila najmanj 60% razpoložljive gotovine kapitalnega pokritja in premijskih rezerv ter 50% razpoložljive gotovine zavarovalnih rezerv in svo jih drugih fondov. To vlaganje se mora izvršiti postopoma preko vsega leta in začeti v roku 30 dni po odobritvi letnega zaključnega računa. Vse te ustanove so dolžne na isti način postopati tudi z gotovino, naloženo pred dnem uveliavljenja te uredbe v razne plodonosne vrednosti, čim ta gotovina postane razpoložljiva za novo nalaganje. Zasebni denarni zavodi Vsi zasebni denarni zavodi v državi morajo imeti svoj rezervni fond, iz katerega bodo pokrivali izgube, nastale v teku njihovega poslovanja. Višina rezervnega fonda mora znašati najmanj 50°/» od normalne vrednosti vplačane osnovne glavnice. Fond se bo ustanovil na ta način, da se bo vanj vneslo vsako leto najmanj 10°/« čistega dobička vse dotlej, dokler se ne doseže predvidena višina 50% glavnice. V primeru potrošnje fonda za pokritje nastale poslovne izgube se mora nadaljevati vlaganje iz čistega dobička vse dotlej, dokler ni doseženo potrebno dopolnilo. Dohodki fondov služijo za povečanje njegove glavnice do izpolnitve določenega minimuma. Z ustanovitvijo tega fonda odpade obveznost ustanavljanja splošne rezerve po predpisih, ki jih določa zakon. Od vsote, ki se dodeli za fond, mora biti vloženih najmanj 50*/t v notranja državna in od države zajamčena dolgoročna posojila. Ostanek se lahko naloži v nepremičnine ali v kake druge vrednote. Vlaganje v državne vrednostne papirje v smislu gornjih določb, se mora izvršiti najdalje v 6 mesecih po odobritvi zaključnih računov. Zasebni denarni zavodi, ki so že pred uveljavlje-njem te uredbe ustanovili rezervni fonjl, so dolžni, v kolikor niso 50°/o tega fonda vložili v notranja državna in od države zajamčena dolgoročna posojila, ustanoviti takšen fond, kakršnega predvideva uredba, in sicer v reku 5 let od uveljavljenja te uredbe, na ta način, da bodo vsako leto vlagali v notranja državna in od države zajamčena dolgoročna posojila sorazmerno ustrezajoči del, oziroma najmanj eno petino. Zasebni denarni zavodi, ki so pod zaščito v smislu uredbe v zaščiti denarnih zavodov, so dolžni postopati po gornjih določbah v roku 5 let, računajoč od dne, ko je prenehala zaščita. Omenjeni rok petih let se ne nanaša na novo poslovanje zavodov, ki so pod zaščito in za katere povsem veljajo predpisi o nalaganju. Kreditne zadruge Vse kreditne in zavarovaiLne zadruge, o katerih govori § 1. zakona o gospodarskih zadrugah im ki so dolžne ustanoviti svoje rezervne fonde za pokritje morebitnih poslovnih izgub po § 60. zakona o gospodarskih zadrugah, bodo vlagale v rezervni fond najmanj 20% letnega poslovnega viilka. Po zadružnih pravilih Lahko ta odstotek svobodno povečajo. Od ^sot, fei se dodeliijo fondu, se mora poeemši z dnem, ko stopi uredba v veljavo, naložiti najnmaj 50°/« t notranja državna in od države zajamčena posojila. Ostanek se lahko vloži v nepremičnine alf: v kake druge vrednote. Nalaganje v državne vrednostne papirje se mora izvršiti najdalje v rotku 6 mesecev po odobritvi zaključnih računov. Splošne določbe Ne oairaje se na obstoječe zakonske fai statutarne predpise se vrednostmi papirja državnih in od države zajamčenih dolgoročnih posojil, nabavljenih v smislu predpisov te uredbe, bilancirajo po oni vrednosti. po kateri so bili nabavljeni alli po ikh minalni vred noeti, če je nabaviaa vrednost večja od niminaliie. Vrednostni papirji notranjih državnih in od države zajamčenih dolgoročnih posojil, nabavljeni v smislu te uredbe, se ne morejo prodati alfi zastaviti brez predhodnega odobreoàa trgovinskega ministra. Podrobna navodila o tem bo predpisal pravilnik. Pod notranjimi državnimi im od države zajamčenimi posojili, se razumejo poicg notranjih državnih in od države zajamčenih dol poročnih emisij tudi obveznice in zastavnice zunanjih državnih in od države zajamčenih dolgoročnih posojil, ki so v obtoku v državi, v kolikor so njihovi kuponi plačljivi v dinarjih in morejo biti predmet borznih transakcij na domačih borzah. Kazni Upravni, nadzorni in poslevodeči organi vseh ustanov, na katere se nanaša uredba, so osebno odgovorni za pravočasno in pravilno izvršitev določb te uredbe, če teh določb ne bi izvršili ali bi jih prekršili, morejo biti vsi, oni, ki so odgovorni, posamič kaznovani z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din. Izrečena kazen se ne more v nobenem primeru prevaliti na breme same ustanove. Kazen izreka finančni minister. Proti njegovi odločitvi je možna pritožba na državni svet v roku 30 dni od časa, ko je bila sporočena. Finančni minister bo v sporazuma s pristojnimi ministri predpisal poseben pravilnik za izvrševanje te uredbe. S pravilnikom bo istočasno določen tudi način nadzorstva pri ustanovah, na katere se nanaša ta uredba. Vsi zakoni in vse zakonske odredbe, ki so v nasprotju s to uredbo, izgube veljavo z dnem, ko stopi uredba v veljavo. Uredba stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v Službenih novinah. Bolgarska kraljica v Italiji Rim, 30. jun. AA. Bolgarska kraljica Ivana je danes prispela v San Rosore, poletno prestolnico italijanske kraljevske družine. Z njo sta prispela tudi njen sin prestolonaslednik Simeon in princesa Marija Luiza. Beležke Okoli dr. Mačkove poti v Beograd Kakor smo že poročali, je bila v ponedeljek seja šefov beograjske združene opozicije, na kateri so prvenstveno razpravljali o bližnjem obisku dr. Mačka. V zvezi s temi razgovori je z letalom odpotoval v Zagreb Božidar Vlajič, da se osebno dogovori z dr. Mačkom zaradi beograjskega obiska. Beograjsko vladno »Vreme« zatrjuje, da po njegovih informacijah še ni gotovo, ali bo predsednik HSS res odpotoval v Beograd. Dalje zatrjuje, da dr. Maček sploh ne misli letos odpotovati v Beograd, najmanj pa še na kak formalni obisk k svojim beograjskim zaveznikom. »Vreme« žal ne pove, kje je črpalo te svoje informacije in če niso samo odsev želj gotovih beograjskih krogov, ki bi bili pripravljeni mnogo žrtvovati, če bi prekinil predsednik HSS svoje zveze z beograjsko združeno opozicijo. Prepovedani shodi Krajevna organizacija Hrvatske seljačke stranke v Dubrovniku je sklicala za 31. julij velik manifestacijski shod. Te dni je prejela odlok sreskega načelstva, da je shod prepovedan zaradi tujskega prometa. Sresko načelstvo se pri tem sklicuje na ministrsko odredbo, da se ne sme dovoljevati prirejanja političnih shodov v letoviških krajih med 1. aprilom in 30. septembrom. „Bog je bil vedno z Nemčijo" • • • V noči od sobote na nedeljo je imel na gori Hesselberg blizu mest Dinkesbühl znani vodja protižidovskega gibanja, Julius Streicher, ob gorenju kresov govor, v katerem se je med drugim dotaknil tudi nemške vere in izjavil: Mi ne potrebujemo črnih ljudi, da bi spovedali in da bi si nabrali novih sil za leto, ki pride. Mi gledamo plamene te svete grmade, v katero mečemo vse svoje grehe. Vrnili se bomo s te gore s čisto dušo. Postali smo duhovniki samim sebi in po obisku te gore, ki je naša sveta gora, smo bližji Bogu. Naj inozemstvo kritizira to naše oboževanje, kakor hoče. Dejstvo je, da je bil Bog vedno z Nemčijo, tudi pred več tisoč leti, še preden je imel svoje preroke in svoje cerkve. Italijanski general o italijanski vojski Državni podtajnik v italijanskem vojnem ministrstvu, general Alberto Pariani, objavlja v reviji »Rassegna Italiana« daljšo razpravo o italijanski armadi. Avtor prihaja v tej razpravi do naslednjih zanimivih zaključkov: Italijanska vojska je pripravljena za nagle vojne. Njena bojna sredstva in njena taktika so zamišljeni tako, da dopuščajo preboj sovražne fronte v najkrajšem času in da zadajo smrtne udarce morebitnemu nasprotniku. Nagla vojna najbolj odgovarja materialnim sredstvom, temperamentu in novemu duhu italijanskega naroda. V skladu s tem spoznanjem je bilo potrebno ustvariti tak vojni material, ki dopušča nagla strateška gibanja. Manevri so nudili priliko za preizkušnjo novega orodja in za formiranje vojnih edinic. Tako razpolaga sedaj pehotni bataljon z 39 vrstami avtomatičnega orožja, od katerih jih je 12 visokega kalibra, 9 pa za naskoke. Konjenica razpolaga z naglimi vozili, biciklistični oddelki (bersaglieri) pa imajo razen koles tudi motorna vozila, opremljena s strojnicami. Ker je vojaška dolžnost razširjena na vse državljane od 18. do 50. leta starosti, lahko Italija mobilizira 23% svojega prebivalstva ali nad 9 milijonov mož. Sloga in borbenost ob-mejnih nacionalistov Odlično nspela skupščina sreske organizacije JNS v Ljutomeru Ljutomer, 26. junija. Danes se je vršila v Ljutomeru v Za-vratnikovem hotelu skupščina Jugosloven-ske nacionalne stranke za srez ljutomer-sko-radgonsla. Predsednik g. Fran Skuhala je otvoril skupščino ter pozdravil delegate, 179 po številu, ki so zastopali vse občinske in krajevne organizacije ter strankina sreska poverjeništva. Z velikim navdušenjem in odobravanjem je bila odposlana pozdravna brzojavka predsedniku stranke g. 2ivkoviču. Posebej sta bila burno pozdravljena senator g. Ivan Pucelj ter narodni poslanec g. Avgust Lukačič. Nato ;e skupščina počastila spomin prerano umrlega nacionalnega delavca, bivšega poslanca Hajdinjaka, ter odbornika ljutomerske organizacije g. J. Berctena. Pred prehodom na dnevni red je ugotovil predsedujoči, da je skupščina obiskana nad vsako pričakovanje. Tu smo videli, kako je nacionalna misel trdno povezala stare borce z omla-dinci, ki tvorijo skupne enotno politično organizacijo. Sledilo je izčrpno poročilo prsdsednika g. Skuhale, ki se je dotaknil zlasti gospodarskih težkoč v srezu, ki tarejo našega kmeta, delavca in obrtnika. S konkretnimi primeri je stvarno odgovoril na najnovejše objave v listih ter pri tem ugotovil, da v našem srezu žal ni takega blagostanja. Organizacijsko poročilo je podal tajnik notar g. Sašel. Obe poročili sta bili sprejeti z velikim odobravanjem. Burno pozdravljen je nato spregovoril senator g. Ivan Pucelj, ki je podal zelo zanimivo sliko naše zunanjepolitične situacije. Posebno burno je bilo odobravanje, ko je govoril o bratski Češkoslovaški. Obširno je razpravljal o naši notranji politiki ter o narodnem gospodarstvu. Poročilo senatorja Puclja so delegati sprejeli z velikim odobravanjem. Sledilo je poročilo narodnega poslanca ljutomerskega sreza g. Lukačiča, ki je razpravljal o aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki čakajo že dolgo rešitve. Za svoja izvajanja je žel živahno odobravanje. Lepo uspela skupščina nacionalnih borcev je prekosila vse dosedanje skupščine ter pokazala, da je nacionalni živelj v našem obmejnem sreeu trdno povezan in borben. Značilno za borbenost naših nacionalnih ljudi in za zvestobo napredni stvari služi edinstven primer, da je prišel na skupščino peš 24 km daleč znani napred-njak 70-letni Franc Zinkovič, posestnik iz Hraš»nskega vrha pri Radencih. Uremia skupščina je pokazala, da vlada v vrstah obmejnih nacionalistov borbenost, disciplina in sloga. Chamberlalit m sporazm z generalom Francem Določila naj bi se posebna loka za mednarodni trgovski promet, kjer bi bile ladje varne pred letalskimi napadi London, 30. jun. o. »Daily Herald« poroča, da je angleški min. predsednik Chaim- berlain pripravljen sporazumeti se z generalom Francom tako, da bi se španskim nacionalistom prepustila v milost in nemilost vsa španska obala. Angleška vlada, ki je imela včeraj svojo sejo. je razpravljala o zadnjih Francovih predlogih, po katerih naj bi se v republikanski Španiji določila posebna luka za mednarodni trgovski promet, v kateri bi bile angleške in druge tovorne ladje varne pred nacionalističnimi letali. Definitivno Francovi predlogi niso bili sprejeti, vendar pa se je angleška vlada na Chamberlainov pritisk načelno že izjavila zanje. Bržkor.e bodo le v nekih malenkostih spremen eni. »Daily Herald« na-glaša, da pomeni to nič manj kakor pristanek na nacionalistično blokado republikanske Španije, fte bo angleška vlada res pristala na Francove načrte, se bo stvarno vmešavala v špans-co državljansko vojno v tem smislu, da bo podpr'a generala Franca pri obkolitvi republikanske Španije. režkoče zar« di mednarodne komisije Parii, 30. jun. o. Mussolini želi za vsako ceno doseči, da bi tudi zapadni evropski velesili priznali geremlu Francu vse vojaške pravioe. Po informacijah >OeuvrtK je pripravljen umakni*: iz Španije 10.000 italijanskih prostovoljca, če bj Anglija dala Italiji zahtevano posojilo, pristala na takojšnje uveljavljeni^ italijansko-angleškega sredozemskega pat;ta in v tem_ okviru priznala Francu m* inarodne vojaške pravice. Na drugi strani 90 v izvedbi sporazuma, ki ie bil pred dnevi dosežen v ožjem nev-tralnostnem odboru, nastale nove težave. Amerjèki predsedniil: Roosevelt je namreč pred tremi dnevi odklonil imenovanje ameriškega opazovalca, ki bi sodelovaJ v komisiji, kakor jo dolča omenjeni sporazum in ki bi preiskovala učinke nacionalističnih letalskih napadov na republikanska nezaščitena mesta zajrad česar je sedaj nizozemski delegat izjavi i. da ne bo mogel sodelovati v komisijii, dokler ne bo imenovan ameriški delegat. Švedski delegat je vezal svoje sodelovanje na sodelovanje nizozemskega zastopnika, norveški delegat pa je izjavil, da ne more sodalovati v komisiji samo v družbi z angleškim delegatom. Zato ie nastalo vprašan s, ali bo lahko mednarodno komisija sploh pričela delovati. Tudi >Excel®ior< ; ugotavlja, da na cel mi ßporazum, ki ie bil dosežen na eni izmed poslednjih sej ožjega nevtralnostnega odbora, ni tako lahko izvedljiv, kakor bi bilo soditi po optimizmu, ki se je ob sklenitvi sporazuma pojavil v vseh evropskih političnih krogih. Sicer <0 bile vse vlade pripravljene pospešiti l kvidaoijo španske državljanske vojne, todi mnenja, kaiko naj bi se vojna zaključila, -o si diametralno nasprotovala. Francija in Anglija sta vztrajali pni striktnem izvajarju splošnega nevtralnost ne ga sporazuma, po katerem naj bi Španci sami odločili o svoji bodoči usodi, Italija in Nemčija pa se nista hoteli odreci pravic, ki sta si .jih v tem času prisvojili glede svoje podpore ,'eneralu Framcu. Italija proti posredovanju Rim, 30. junija, b. Italijanski listi objavljajo danes prve komentarje o razgovorih zunanjega ministra Č ira z angleškim odpravnikom poslov Perthom. Listi odbijajo sleherno misel o italij nskem posredovanju pri generalu Francu glede ustavitve nadaljnjega bombardiranja angleških ladij. Mi- lanski »Corriere della Sera* objavlja o tont vpnašanjm uvodnik pod značilnim naslovom: »Vsakemu svoje«, v katerem agotav-lja med drugim: S kakšno pravico naj bi Italija krtervse-nirala pri generalu Francu in mu prepovedala uporabo letalstva. V tem pogledu je potrebno odstraniti sleherni dvom, kakor je to menda sitoril že minister Ciano v razgovoru s Perthom Italija odkrit» srmpa-tizira s španskimi nacionalisti in se njeni legionarji bore v vrstah Francovih vojakov. Toda to še ne pomeni, da imamo pravico posegati v vodstvo bojnih operacij, ki pripada iTJključno generalu Francu ks njegovemu generalnemu štabu, tako v pogledu operacij na suhem kakor onih na morju in v zraku. Solidarnost je eoa stvar, wnripelje preko Jesenic v Ljubljano 80 ameriških Slovenk, članic »Slovenske ženske zveze«. Vodita ju A. Kollander m Leon Zaicrajšek. V pozdrav dragim sestram smo prejeli naslednji prispevek dravske sekcije Jugoslovanske ženske zveze: Najiskreneje Va|" w| ^f^ l»«viiw ^.JwJ ».....wiw^..« • Ls^Äv^j .viMWN m Pročelje bodočega sokolskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano (1:100) Prihodnje leto je 70-letnica znamenitega vižmarskega tabora, na katerem so Slovenci začrtali svoj politični program, ki je pomenil začetek jugoslovenske misli na slovenskih tleh. V spomin na ta najznamenitejši tabor so hoteli že pred vojno postaviti spomenik na zgodovinskih tleh v Vižmarjih, česar pa nemško-hahsburški Dunaj ni dovolil. Vendar lepa zamisel ni umrla živela je dalje, dokler je ni prevzelo šentviško sokolsko društvo, ki je ob pet in dvajsetletnici svojega obstoja dalo iniciativo za izvolitev akcijskega odbora v Ljub- ljani z nalogo, da zgraZahumlje<, ki ima odličen mešani zbor. Vseh rednih članov društva je danes 80. Ustanovitelj društva »Zahumlje« je bid Niko Ivamovič, ki i© iz Dalmacije pri-bežal v Črno gono in dobil v Nikšiču učiteljsko službo. Društvo si je že v nekaj letih ustanovilo knjižnico in že pred vojnama je prirejalo koncerte po vseh večjih kra|ih Črne gore. Po vojni ed je društvo v Nikšiču ustanovilo svoj dom in se uvrstilo med najzaslužnejše prosvetne organizacije v Črni gori. * Lepi uspehi potujočega gledališča. Po savski banovini potuje že 18 let skupina gledaliških igralcev, ki prireja v raznih krajih gledališke predstave. Upravnik tega potujočega gledališča je zaslužni gledališki igralec Maric in je gledališče pod njegovim vodstvom prirediilo že 4.860 prav uspešnih predstav. Mariceva skupina gledaliških igralcev šteje zdaj 14 Stenov. Kakor že več let, bo tudi letos med sezono obiskala kopališče Topusko. Za uspešno nacionalno, kulturno in prosvetno delo je bilo Ma ricevo gledališče že deležno nagrad iz kraljevega fonda za podpiranje prosvetnega defet.___ Pri obolenju žolča, jeter, pri žoičnih kamenih in zlatenci urejuje naravna »Fran-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. _ Ogt. reg. S br. 15. 485-35 * Smrt zaslužnega prosvetnega in nacionalnega delavca. V Jagodi ni je umrl v starceli 70 let upokojeni nadzornik osnovnih šol Dimitri je Dimi tri jevič Mož ima velike zasluge za vsestranski napredek jagodrn-skega okraja. Pod njegovim vodstvom so biie razširjene mnoge šole, v vseh šolah je bilo delovanje zelo uspešno, nadzornik Di-mitriiev-TČ pa je mnogo deloval tudi v raznih prosvetnih in dobrodelnih organizacijah. Bil je ustanovitelj in dolga leta predsednik društva Rdečega kriza v Jagodini. Tudi v občinski odbor je bJl večkrat izvoljen. Hrabro se je boril na frontah balkanske in svetovne vojne ter si zaslužil mnoga odlikovanja. * Francoska štipendija. Francoska vlada le dodelila na predlog direktorja zagrebškega Francoskega instituta g. Jeana Day-ra in svojega konzulata štipendijo za Parrò dr. Otonu Ambrožu, dopisniku >Jutra« v Zagrebu, kot priznanje za njegovo večletno frankofilsko delovanje. * Promocija. Na beograjski univerzi je bila promovirana za doktorico vsega zdravilstva gdč. Ivka Zupanova, hčerka ravna-teeja dohodarstvenega urada v pok. g. Zupana. Čestitamo! * Skujiie prireditve dveh protialkoholnih organizacij. V Beogradu v dvorani obrtniškega doma bo 2. t m. ob 8. 18. redna skupščina Zveze trezne mladine iz Beograda, ob 17. pa 15. skupščina Jugoslovanske zveze treznosti iz Zagreba. Naslednji dan to skupna akademija obeh organizacij v isti dvorani, po akademiji pa bodo udeleženci priredili izlet na Avalo. * Maturantom državnega moškega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1928. Ker je nastal glede naše dese letnice nesporazum, obveščam tovariše, da svoj predlog umikam. Vabim vse da pridejo v soboto 9. Julija ob 10. k Slamiču. o tem obvestite tudi ostale tovariše. Vrtačnik Lado. * Kongres strojevodij. V Beogradu bo 5. in 6. t m. 16. strokovni kongres združenja strojevodij kraljevine Jugoslavije. Kongres bo v dvorani »Doma kulture« v ulica Mio-draga Davidoviča. * Znižane železniške voznine. Prometna minister je odobril popust 50% pri voznimi m državnih železnicah učiteljem meščanskih šol ki se bodo udeležili kongresa svojega združenja 3., 4. in 5. julija v Sarajevu, članom pevskih društev, ki se bodo udeležili proslave 50-letnice novosadskega pevskega društva, in udeležencem proslave 20-letnice osvobojen ja Maritora. * Završni izpiti na Abrturjjentskem tečaja Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani so Mi od 11. do 27. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Mihaila Prešla, ban. inšpektorja. Izpit so napravili: Bahar Lucija, Božič Milena, Bra-deéko Dragica, Brecelj Pija, BreMh Vlasta, Cerne Majda, Detela Vera, Fettich Vida, Grohar Milena, Hrovatin Ivan, Jenčič Margareta, Jerman Majda, Jeršinovič Niko, Renda Tanja. Keše Milena (z odliko), KoJenc črtOTKT, Krajine Marijan, Macarol Zlata, Ma-jer Günther, Novak Kristina, Pajnič Marija (z odliko), Pire Vekoslava, Potokar Gabrijela (z odliko). Poženel Majda, Preinfalk Breda, Rakuša Mira. Stedzer Dora, Stritar Nada, Šiška Amalija, Šiška Gabrijela, Ter-flek Evgenija (z odliko), Tomažič Vera (z odBko), Torkar Miroslav, Vahtar Zdeno, ValenčSč Ivan, Velkavrh Roza, Verovšek Antan. Vodušek Andreja (z odliko), Zamik Ififcolafi, Zorko Ljudmila, Zupane Ljudmila. — Vpisovanje na abitari JentHki tečaj bo «rf L do 25. septembra 1968. Predavanja se L oktobra. • Umrl je na]starej& obrtniški pomočnik f v vsej državj. V Sremski M5.trov4ci je umrl tapefcoife Flori jan Hofman, ki je bil star 102 leti in je polnih 70 let služboval kot pomočnik v delavnica mojstra Kiša. Se nekaj tednov pred svojo smrtjo je starec opravljat dela v delavnici. Florijam Hofman je v mladih Jetäh prispel v 9remsko Mitrovioo iz Nemčije, se tam udomačil in postal popularna osebnost mesta in okolice. Bdi je samec in stanovanje si je uredil v mali izbi poleg deüavmice, kjer je preživel tri mojstre -gospodarje. ♦ Smrtna kosa. V Podnartu je umrla gospa Pavla Božičeva, soproga šefa stanice. Njen pogreb bo jrafcri ob 16.30 na pokopališču Ovšiše pri Podnartu. V Ljubljani bodo jutri ob 16. položili k večnemu počitku gospo Ivamo Kordamovo, ki je preminila v starosti 74 let. STOP — FOTO AMATER JI! Filme bom razvijal že o praznikih, zato se poslužite nabiralnika pred vhodom ▼ v trgovino. Kdor odda film o praznikih, dobi istega izgotovljenega v četrtek opoldne. — V četrtek, do 11. ure prinešeni filmi pa bodo izgotovljeni še isti dan. , Fotoaparat s samosprožfl- ^^Éajfe. ceni stane pri nas samo Din jfSfffjfi^ 300. — Filmi vseh velikosti do 6x9 pa od Din 8.— naprej ^^ pri Foto Touristu Lojze šmucu LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. ♦ Završni ?spiti na drl trgovski akademiji v Ljubljani so bili od 3 do 23. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Davida Koremiča, načelnika rnkwötrstva trgovine in industrije v pok. Izpit so napravili: Adamič Ama, Bahovee Milena, Bogno-lo Vilma, BreskvaT Hilda, Bydìo Sonja, Demšar Vanda, Djinovsiki Radmila. Dobo i« Edvin, Dular Marija, Feiilan Bogomila, Fio. «an Olga, Glavnik Pavla (z odliko) Gruber Štefan, Gržinič Davorin, Guček Frame, Hladmik Vera, Jakše Ladislava. Jamar Miroslav Cz odliko), Jesih Vida, Kapun Marta, Kersnik Božidar, Kozina Divna, Kožeftl Elizabeta, Kraje Nikolaj, Kune E2za, Lah Marija. Lapajne Franc, Lavrenčič Ljerka, Megušar Milan, Menart SÜva (z odliko), Miri atti Darinka, Miklič Jelka, Petročniik Danica, Pire Ivanka, Podikrižnik Gabrijela, Pogačnik Vladimir, Pepelmjak Bogomir, Povš« Magda. Premeril Marija, Pungerčar Ema (» odliko), Raunacher Edmund, Rechberger Ljudmila, Rehar Marija, Roječ Milena, Rotor Marija, Sila Danica, Sotiar Ana, Stare Danica, šušteršič Erika, Tesar Katarina. Ver-dir Marija, VodopFec Vida, Vogle Helena, Volk Vincencdja, Zameönik Mira, Zelcnka Leon, Zorman Stanislava, Zupan Vera, 2e-lesanikar Vanda Žagar Franc, Kobau Franc (privatist). • Prt zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. • Toča ie opnstošila prijepoljsko okolico. Po večdnevni hudi vročini je divjala v okolici Priijepolja nevihta s hudo ploho in točo. Toča je oklestila nasade kakih 10 vasi, največja pa je škoda v naseljih pod pianino Jadovino. Toča se je vsipala skoraj pofl ure in, ko je na visoko obležala po apustošenih njivah in nasadih, so se našli tam kakor pest debeli ko&i ledu. Mnogim posestnikom je uničen ves pridelek in zdaj prihajajo ti reveži v Priijepolje prosit sresko načeflstvo za pomoč. * Izlet jj operni predstavi na prostem v Gorico priredi »Putniifk« z modernim avto-karom 16. t. m. Prijave in informacije v vseh biljetarnah »Putnika«. TIVAR OBLEKE, vodeča znamka v kakovosti. modi In ceni. Glavna zaloga Anton Brumec Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. Iz LiuMfane u— Oficirji ljubljanske garaizije priredijo jutri 2. t. m. ob 22. uri na vrtu Kazine. Kongresni trg ètv._ 1 družabni večer v čast odhajajočega divizijskega generala g. Toni-ča Lazarja. Počivajo se gg. rezervni ofiairji in prijatelji, da priiisiostvujejo družabnemu večeru. u— Letošnja proslava praznika sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo, 3. t. m. na telo-vadišču Sokola v Mostah. Pričetek ob 16. Po pozdravu državni zastavi in nagovoru zastopnika vodstva CMD bo velika veselica z raznimi zabavnimi točkami. Maček v vreči bo presenetil marsikoga, še neznanega po-setnika bo pa vzel s seboj na polet nad Ljubljano. Kino Sloga — Tel. 27-30 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri BENIAMINO GIGLI NE POZABI ME ! Znižane poletne cene! Akademski odsek Jugoslovensko-bol-garske lige sporoča udeležencem letovanja v Varni, da ima na razpolago nekaj tisoč levov za zamenjavo. Izmenjavo bo liga vršila v razmerju 100 levov za 42 din. Kdor žel, da mu denar zamenjamo, naj se javi v JNAK >Edinstvo< Arena Narodnega doma, Bleiwefcova cesta med 10. in 12. uro. u— Odbor pevskega društva »Ljubljanski zvon« vabi ustanovne in podporne člane na jutri&nji zbor, ob pol 21. v društvenih prostorih v Mestnem domu. h— Sadjarska podružnica šiška vabi na članska sestanek v nedeljo B. t m. oi> 9. dopoldne na vrt predsednika podružnice g. R. Zacka. Podjunska 28, kjer nam bo raraka. fsft Hjutoetfl«* poHaiu dela na sadMsa vnbn. _ _ odpeto» v Kraljevino v nedeljo 1 t. m. i vlakom Številka 625 ob 18-30 nrj s glavnega kolodvora v Ljubljani. Ztčraifcščo točno ob 17.30 uri na vrtu kolodvorske restavracije. *—■ Matorttetno triterai» je hgmbOa Jeflca Kocnpare. Najdite^ naj ga odda pri blagajni na dolenjskem kolodvom. __ _ _______ Kornhanser Drago, JE OTVOBEL SVOJO PISARNO r LJubljani, Tavčarjeva ulica S, téL 32-77. i— Planinski islet nesnanokam bo v nedeljo S. t m. Octhod plantnoev je tega dno ob 5. zjutraj z avtobusom i« Tavčarjeve uB-ca Na raapolago je še nekaj sedežev. Slovensko planinsko društvo, ki ta izlet priredi vabi vb© interesente za ta izlet, da se nemudoma prijavijo v društveni pisarni Aleksandrova cèsta 4/L Iz Celja e— Veličastna manifestacija sokolskega Celja. V sredo zvečer se je zbrala na celjski postaji ogromna množica sokolskih pripadnikov in prijateljev Sokolstva, da se poslovi od bratov in sester, ki so odpotovali z vlakom v Prago. Celjani in Savinj-čani so zasedli pet posebnih vagonov. Z osebnim vlakom so prispeli tudi udeleženci s Posavja in se namestili v posebnih vagonih. Na postaji in pred postajo se je zbralo okrog 2.000 ljudi, ki so do odhoda vlaka prepevali nacionalne pesmi in navdušeno pozdravljali poslavljajoče se brate in sestre. Ko se je začel vlak z lepo okrašenimi sokolskimi vagoni ob 21.15 pomikati s postaje, je pretreslo ozračje viharno vzklikanje velike množice. Po odhodu vlaka se je formiral dolg sprevod, ki je krenil izpred kolodvora po Ulici dr. Gregorja Žerjava in Prešernovi ulici do Narodnega doma ter se nato vrnil mimo mestnega poglavarstva, prepevajoč nacionalne pesmi in navdušeno vzklikajoč. Celje je zopet pokazalo, da je v sokolskem taboru in da nobena sila ne more ukloniti njegovega pravega in iskrenega nacionalnega prepričanja. KINO UNION. — »ŽENE NA PRODAJ«. — Ulm o mladih dekletih, ki hrepene za idobnim življenjem. e— 301etnico mature proslave maturanti eeljske gimnazije iz leta 1908. v četrtek 7. t m. v Celju. Na predvečer 6. t m. ob 20. bo sestanek v hotelu Evropi. Na tem sestanku določimo sporazumno spored za prihodnji dan. Ker od leta mature vse do letošnjega leta nismo proslavljali nobene obletnice, so vsi tovariši iskreno vabljeni, da se udeleže tega sestanka, ker bo po tako dolgih letih to naš prvi sestanek. Na svidenje! Lepo je na KoScah ▼ udobnem domo, obdanem od pinnlnwfc-fh vrhov. Par dni izprehodov v svežem pjaninaWm zraku, v send visokoležečih gozdov in ob izvrstni prehrani, ki jo nodi planinski dam, si vsakdo — kakor čudežno — okrepi telo in duha. — Vsa celodnevna oskrba din 45.—. — Otroci 33% popust. Is Zagorja s— Toda iz občinskega vodovoda se sme po nalogu občinske uprave uporabljati samo za kuho in pitje Občani so bili zelo presenečeni, ko so opazili, da uporablja vodo iz vodovoda voznik, ki škropi ceste. Tudi proti temu ne bi ugovarjali, saj ni tolikega pomanjkanja vode, a to, da škropijo cesto ob 11. ponoči in ob 2. zjutraj, ko ni nobenega prometa, pa le ne gre nekaterim v glavo. Ali ni mogoče dobiti voznika, ki bi vsak dan zjutraj in enkrat popoldan poškropil cesto? Pa še nekaj: Ali ni mogoče zaradi varčevanja vode iz vodovoda dobiti vode za škropljenje ceste iz potokov Medija ali Kotredešce? ■— Utopljenega dijaka Breiovarja m> našli. Tragična smrt nadarjenega dijaka Ivana Brezova rja fai je v soboto pred očmi več kopalcev zašel v savski vrtinec m utonil, ie kopalce oplašila. da se nekaj dni nfco kopali v zalivčku. Izurjeni plavači pa 80 utopl jenca ves čas iskali v nevarnih vrtSn-csih. Nekaj dni je bilo vse iskanje do Hrastnika brezuspešno V sredo popoldne pa sita utopljenega dftiaka našla v zalivčku kopalca Fli&ek in Poljšak ter spravila trosplo na breg. Starši so truplo orfpeliali domov hi včeraj ie bil pogreb nesrečnega dijaka. z— Oblak se je utrgal. Ko primanjkuje Zagorjanom vode, najbolj pa seveda dežja, je okolica dežja večkrat deležna Ko so v četrtek oblaki zagrnili nebo okrog Sv. Planine in ni bilo pri nas niti kaplje dežja, se je v Križah pri Jesenovem utrgal oblak in vlila se je taka ploha, da je vodovje odnašalo kamenje in zemljo ter razoralo in zasulo občinsko cesto. Na njivah in travnikih je velika škoda in bo treba iskati pomoč pri oblastvih. Občina je nudila prvo pomoč za popravilo ceste. Iz Trbovelj t— Vidov dan S) Trbovlje tucfi letaš proslavile kar najsvečaaeje. Po vsej doüni so plapolale trobojke. Službi božji so prisostvovali zastopnJd občine, rudnika, Sokola ln zastopstvi vseh nacionaitnih, dobrodelnih in kulturnih korporacij, posebno rudarjev z zastalo in nebroj občinstva. Tukajšnje šole so po bogoslužju z zaključkom šolskega le a proslavile Vidov dan po razredih. Posebno sdovesno je zaključila šolsko leto meš^ nska šola, ki edGfcna od vseh trboveljskih učnih zavodov razpolaga s posebno, čer -av malo telovadnico. [ KINO MATICi ■■■■■■HM^HRBHMMHM Na splošno željo še danes ob 16^ 19.15 in 21.15 uri STANLIO in OLIO kot NEUSTKAŠNA VITEZA smeha, humorja in divjega zapada. Poletne znižane cene! I e— Umri je včeraj v St Juriju ob južni žeL po daljšem trpljenju v starosti 44 let trgovski potnik g. Viktor Koračin iz Celja Truplo bodo prepeljali v Celje. Pogreb bo v soboto ob 18. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Dijaški kuhinji na meščanski šoli v Celju je daroval učiteljski zbor deške meščanske šole 100 din namesto venca ob smrti očeta g. kateheta Fr. Lukmana. e— Tujski promet in umrljivost. V Juniju Je obiskalo Celje 1039 tujcev (824 Ju-goslovenov in 215 inozemcev in sicer 896 oseb poslovno, izletnikov pa je bilo 143), nasproti 1134 v letošnjem maju in 1012 v lanskem juniju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 10 v mestu in 22 v javni bolnišnici. Iz Maribora a— Prisrčno odhodnico v Prago odhajajočim Sokolom in Sokoiicam je pripravil obmejni Maribor v sredo zvečer ob odhodu posebnega vlaka. Že eno uro prej se je zbralo na glavnem kolodvoru toMko ljudi, da Je bil peron mnogo premajhen za tisoče Sokolov in Sokolu naklonjenega občinstva. Sokoli so okrasih vagone z državnima trobojkami in bili predmet navdušenih ovacij in manifestacij. Ves čas je na peronu svirala vojaška gxxfba. Navdušenje je dose glo v višek, ko se je začel Vlak pomikati Na tisoče rok je pozdravilo odhajajoče Sokole ln Sokolice, ki so polni navdušenja pohiteli v zlato, slovansko Prago, kjer se bodo v zletnih dneh pridružili veliki sokolski vseslovanski armadi. a— Mednarodni zadružni dan. Nabav-ljattna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru obvešča vse člane, da bo proslava »Mednarodnega zadružnega dne« še le v nedeljo 10. t- m. Nastale so ovire, ki jSh uprava ni predvidevala. Spored ostane isti. a— Na Pohorju Je gorelo. V Pivoli je izbruhnil ogenj pri posestniku Francu Vi-sočmku ter mu vpepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Hočki gasilci so sicer prispeli na kraj požara, vendar so gia^ šenje morali omejiti samo na lokaJizacijo gorečih objektov, ker je primanjkovalo vode. Rešili so samo nekaj živine ter pohištva in trpi posestnik din 30.000 škode. a— Sreča v nesreči. Neki mariborski motociklist, ki je vozil iz Slov. Bistrice proti Mariboru in 14-letni pastir J. Dolšek sta se srečala na cestnem križišču pred hočko cerkvijo. Sunek je bil tako silovit, da Je vrglo motociklista na eno, pastirja pa na drugo stran. K sreči pa se ni nikomur nič pripetilo. a— S Smrtno nevarnimi poškodbami so prepeljali v bolnišnico 57-letnega tkalskega mojstra Štefana Vrenčurja iz Tezoa, Stritarjeva 3. Ko se Je s srvojim kolesom vračal proti Mariboru, je nfl znanem ovinku pri Kamnid treščil v obcestno traver-zo s toliko silo, da si Je prebil lobanjo in obležal nezavesten v krvi. Kljub skrbni zdravniški negi se Je njegovo stanje zelo poslabšalo. Iz Ljutomera tj— Zvočn] kino Sokolski dom v Ljutomera predvaja v soboto 2. t. m. ob pod 9. zvečer in v nedeljo 3. t m. ob 4. popoldne in ob pol 9. zvečer razkošen glasbeni fiflm »Koncert na dvorne, kot dodatek pa Faksov zvočni tednik. Naslednji film dne 2SL, 24 t. m.____ Pol stoletja že delu)e CMD, darujmo ie za pol stoletja! Pod lepo okinčanLn likom našega mladega vladarja se Je zbrala vsa šolska mla<-dež z učiteljskim zborom na čelu. Mladinski zbor Trboveljskega slavöka je pod taktirko g. Suligoja odpel z običajno pevsko dovršenostjo državno himno, Pregelovega »Äkrjanökac, Masarykovo miljenko »Za-bučale gore^ in še nekoliko pesmi. Učenci tretjega razreda so vzorno prednašaJi v zborni deklamacdjI »Kovaško« Otona Zupančiča tn njegov ivogovor »Mati in sin«. Govoru ravnatelja g. Osterca je sledil telovadni nastop goj noev tretjega razreda, ki ga je z največjo marljivostjo pripravil učitelj g. Vero Korošec. Pod njegovim vodstvom je 6 fantov z lepo preciznostjo gibko izvajalo ob klavirski spremljavi učitelja g. Kalana učinkovito telovadno vajo, ki Jo bo naša sokoLsfka mladina predvajala na praškem vsesokolskem zletiu Gledalci so lepa izvajanja nagradili s toplim odobravanjem. L ljudska šola je praznik istotako proslavila a posebno svečanostjo na prostem, s katera je dostojno stopila v stoprvo leto vzgojnega dela med rudarsko mladtoo. t— Diplomiran Je bil te dni na manta- nističnem oddelku ljubljanske univerze za rudarskega inženjerja g. Ivo Ptöt, sin rudniškega nameščenca g. Karola Pusta. Mlademu inženjerju naše iskrene čestitke. Letalski dan na Jesenicah Jeseniški krajevni odbor Aerokluba »Naša krila« priredi v nedeljo 3. julija letalski dan z razstavo jadralnih letal in modelov na Jesenicah in letalski miting na Poljanah. Spored: dopoldne na Jesenicah: razstava jadralnih letal pred osnovno šolo, od 11. do 12. ure koncert Krekove godbe, razstava modelov v telovadnici osnovne šole; popoldne na Poljanah: od 14. do 15. ure izbirne tekme letalskih modelov, modelnih skupin Ljubljane in Jesenic; Od 15. do 15.30 krst šolskega letala jadralne skupine Jesenice in blagoslovitev letališča na Poljanah, krstni skok šolskega letala; od 15.30 do 16.30 akrobacije motornih ln jadralnih letal letalske skupine Ljubljana, od 16.30 do 17.30 zaključne tekme modelnih letal; ob 18. razdelitev nagrad zmagovalcem, po mitingu prosta zabava. Namen delovanja aero klubov Je gojitev letalskega sporta med najširšimi sloji naroda, pridobivanje, krepitev in vzposablja-nje mladine za letalstvo, ki mu je zapisana bodočnost m ki je pri vseh ostalih narodih že močno razvito. Jeseniški aeroklub je izmed najmlajših v državi; ustanovljen je bil pred nekaj meseci na pobudo jeseniškega delavstva, in mladeničev, ki so se navdušili za ta lepi šport iz lastnega zanimanja in veselja ter tudi lz ozira na bodočnost naroda v tekmovanju z ostalimi narodi. Med aktivnimi člani jeseniškega aerokluba so znani tehniki, mehaniki in piloti, ki so si sami zgradili veliko jadralno letaki, ki bo te dni prejelo svoj zračni krst. Vso gorenjsko javnost opozarjamo na to prvo veliko letalsko prireditev, da se je v čim večjem številu udeleži in s tem podpre naše mlade pionirje v njih idealnem in plemenitem stremljenju moralno in gmotno. Za obiskovalce z Jesenic fn Javornika tn za vse one, ki bodo prišli z vlaki, se priporoča kot najkrajša pot do letališča z Javornika preko Save po cesti na Kočno. Obiskovalcem z Bleda in Gorij je najkrajši dostop po cesti, ki veže Gorje z Jesenicami. V primeru stalnega deževja se mittag preloži na 10. julija. Roparfa Pintariča so ujeli Maribor, 30. junija. Naposled se je posrečilo zajeti glavnega povzročitelja dravskopoljskih razbojniških pohodov Meöiiorja Pintariča. dočim »c je Kodru zaenkrat posrečilo, da je pobegnil. Po predsnočnjem spopada m srečanju v Hajdošah sta se Pintarrč in Koder umaknila proti Apačam na Dravskem polju. Tukaj so ju nekateri kmetje prepoznali, proti večeru pa sta se oba pojavila v Pocfložah pri Ptujski gori. Srečala sta nekatere fante ter jih vprašala, kdo je najbogatejši v Podložah. Fantje so pač mislili, da sta kaka trgovska agenta, ter so jima dejali, da je najbogatejši mož ptuTskogorski župan g. RodoSek, ki «re pravkar nahaja v svojem vinotoču v Podložah. Pm+arič in Koder stia se brž podala proti vinotoču. Tukaj sta rna-ročevala ter plačevala vino, tako da so se nekateri fantje že povsem napi li Pmtarič je hotel fantom i/m poni rati rta tei način, da je demonstriral svojo moč s tem da je * zobmi prijemal fante za pas ter jih dvigal v zrak. Ko je bila 8. nra in je Pintarič ponovno zahteval vina. je Rodošdk pripomnil, da ne more več točiti, ker je že policijska, ura. Prntarič pa se je razburil, potegnil jo iz žepa 500 dinarski bankovec, ga vrgel proti Rodosku in mu dejal, da rma dovolj denarja. če misli, da ne bo mogel plačati vse cehe. Rodošek se ni udal m ni Hotel prinesti vina. Ko pa je Pintarič privlekel va dan dva sarnotkresa ter pričel Rodošku pretiti. da ga bo ostrem, se je Rodošek kmalu zavedel, koga ima pred seboj. Šel je po vino in sa postavil na mizo. Nato pa se je skrivaj odstranil in pohitei na orožnišiko postajo na Ptujski gori, kjer pa je našel samo dežurnega orožnika, ker so vsi ostali bili na zasledovanju za pobeglima razbojnikoma. Rod osek je zatem alarmiral še f>-nancarja in dva gasilca. Neopažemo so se vsi štirje približali Pintariču ter ga potlačili na tla. Razvila se je ljuta borba, končno pa so ga vsi štirje obvladali in zvezali. To zimedo je Koder izkoristil in pobegnil. To pa je opazil finančni preglednik in mu sledil. Finančni preglednik je tudi streljal, a Kodru se je posrečilo, da je v temi izginil v gozdu. Melhiorja Pintariča so prepeljali na oiaš-niško postajo, davi pa * je odpeljal r>A Ptujsko goro poveljnik mariborske orožn*-ske čete kape tan Mavrič, ki je dal primerna navodila za zasledovanje Kodra. Kulturni pregled Sedem produkcij konservatorija in tri produkcije šole Glasbene Matice Ljubljana, 25. junija V kratkem razdobju enega meseca je ravnateljstvo drž. konservatorija in šole ljubljanske Glasbene Matice priredilo nič manj kot deset glasbenih produkcij, pri katerih so nastopili gojenci obeh zavodov v tako velikem številu, kot bržkone še nobeno leto. To je gotovo dokaz, da se postopek pri pouku usmerja y mdividualizacijo in se razvija pri posamezniku čut muz Scaline odgovornosti in samostojnosti. Polagoma se izoblikujejo iz prvotno skoraj nerazložljive skupnosti darovi ti posamezniki, ki jim že gre zaupati samostojen nastop. Poleg solistov pa bo nastopili tudi ansambli, vokalni in instrumentalni, ter pričali o gojitvi skupinskega vežbanja, ki je za mnoge skoraj važnejše od solističnega. Kronist se mora skoraj popolnoma omejiti na naštevanje dogodkov in oseb. Tudi ni dobro, soditi vnaprej o nadarjenosti in zmožnosti nastopajočih, ki so, z najredkej-šimi izjemami, še sredi ali pa celo v počet-ku razvoja in moremo od njih šele pričakovati izpolnitev skrivaj razodetih in pre-često še popolnoma neopredeljenih obljub. Preuranjena stroga sodba zamore zamoriti kal ambicije, ki je neobhodni pripomoček nadarjenosti; prezgodnje hraijcaje pa tako razvaja in zaipelje k površnosti, ki je vir kasnejših nepremostljivih ovir. Zato se mi tudi ne zdi umestno, če obvestila o produkcijah naštevajo prednosti posameznih gojencev ali pa jih celo apodiktiòno razporejajo po nadarjenosti, poslužujoč se su-perlatrvov, ki so v naših reklamnih noticah bolj obrabljeni kot pozitivi Zato priporočam v bodoče več objektivnosti, četudi suhoparne, pri poročanju o produkcijah; za>-deva kritikov in ne prirediteljev naj bo, ocenjevati nastopajoče, brez predsodkov, i ludi brez vnaprej določene opredelitve, ko-fe točnost more itak izkazati šele dovršeni nastop. Že med šolskim letom je dri. korse*rwa-torij priredil troje dobro pripravljenih produkcij: češko, poljsko in slovensko. Da je mogel k temu ob koncu leta priklzučiti še sedem novih, dokazuje vnemo, trud in delavnost njegovega vodstva m sotrudni-kov v učiteljskem zboru ter je najboljä amen za bodočo glasbeno akademijo. Zanjo govori tudi nadarjenost in pridnost gojor*-oev, ki bo v izboru nastopili na teh produkcijah. Prva v redu je bite produkcija komorne šote konservatorija. Imela pa je na zunaj dokaj sojenemu nastopu sta. se pò- Gospodarstvo Pravilnik k uredbi o cestnih fondih Gradbeni mtolster g. Dobrivoje Stošovič je na osnovi ČL 2 uredbe o državnem cestnem fondu in banovina kih cestnih fondih predpisal pravilnik o delih, ki se lahko izvršijo na breme državnega cestnega fonda in banovinskili cestnih fondov. Ta pravilnik pravi med drugim naslednje: Na breme državnega cestnega fonda se lahko vršijo samo dela na državnih cestah, predvidena v programu, ki ga bo na predlog gradbenega ministrstva odobril ministrski svet. Odloke o razporedu in izvrševanju del po tem programu odobrava prav tako na predlog gradbenega ministra ministrski svet. Na breme banovinskega cestnega fonda se lahko vršijo samo dela na bancvinskih cestah po programu, ki ga na predlog- pristojnega bana odobri gradbeni minister. Ta program se sestavlja v obsegu predvidenih dohoctkov banovinskega cestnega fonda dotične banovine. Odloke o razporedu in izvrševanju del po tem programu odobrava na predlog pristojnega bana prav tako gradbeni minister. Kakšna dela se smejo izvrševati Na breme državnega cestnega fonda in ba/io vinskih cestnih fondov se smejo izvrševati samo naslednja dela: a) izgraditev sodobnih cestišč za težak, srednji in lahki promet iz drobnih ali velikih kock in prizem (iz kamna, lesa, keramičnih snovi in slično), izgraditev vseh vrst obdelave cestišč (s hladnim ali toplim postopkom), kjer je spojni material cement, ter ali bitumen (tu je razumeti tudi površinske prevleke) in vsak drug primeren material za izgraditev modernih cestišč; b) gradnja novih cest v pravcih, proglašenih za državne odnosno banovmske ceste, kjer se doslej ni mogel razvijati avtomobilski promet; c) rekonstrukcija cest, po katerih se že vrši avtomobilski promet, vendar s težko-čami m začasnimi prekinitvami (pod rekonstrukcijo je razumeti temeljito popravilo ceste, s katerim se doseže zboljšanje trase in* cestnih elementov ter povečanje brzine, udobnosti in sigurnosti avtomobilskega prometa na dotični cesti); č) vsa dela, potrebna za dovršitev že začetih gradenj sodobnih cestišč; Zanimanje Anglije za naš trg 2e v aprilu smo poročali, da s© Anglija živo zanima za razširjenje trgovinskih odmo-šajev z balkanskimi državami im zla. banka 100 dam, 7% Blair 92.75 — 93 (98). 8®/* Blair 97 — 98 (97), PAB 227 den.. Narodna banka 7320 dan. Blagovna tržišča ŽITO V Novosadska blagovna borza (30. t. m.) Tendenca mlačna. Pšenica 78/79 kg; baška 235—237.50; sremska 235—237.50; banatska 230—235; baška potiska 237.50—240. Koruza: baška 180—185; slavonski 180—185. Oves: baški 180—185; slavonski 180—185. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 180— 182.50. — Moka: baška »Og« in »Ogg« 340— 350; »2« 320—330; »5« 300—310; »6« 280— 290; »7« 205—215; »8« 120—125. Fižol: baški, sremski v vrečah 117.50—125. Otrobi: baški, sremski 115—122.50. + Bndimpeštanska terminska borza (30. t m.) Koruza: za julij 16.61—16.62, za avg. 16.22—16.23. BOMBA2 Liverpool, 29. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 4.73 (prejšnji dan 4.71), za avgust 4.74 (4.75), za december 4.85 (4.87). New York, 29. junija Tedenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 8.75 (8.72), za dee. 8.80 (8.75). Iz državne službe Beograd, 30. jun. p. V 8. poL skupino sta napredovala katastrska geometra Engelbert Stopar v Novem mestu im Rade Dvorak v Ljutomeru. letalstva v Beograda Beograd, 30. jun. p. Danes sta prispela v Beograd, direktor francoske letalske prometne dražbe Air de France, Louis Allegre, ter direktor prekooceanskoga letalskega prometa, Jean Schneider. Na letališču so ju sprejeli zastopniki našega Aeropirta pod vodstvom direktorja Pilca ter podružnice francoske družb« Air de France. V Beograda bosta ostala več dni. Seja «pravnega odbora JUU Beograd, 30. jon. p. Dopoldne je pričel zasedati upravni odbor J ugoelo venskega učiteljskega udruženja. V odboru ao predsedniki banovinskih sekcin udruženja, Sam centralnega, izvršnega, nadzornega in finančnega odbora. Dravsko sekcijo zastopa g. Metod Kumelj. Zasedanje vodi predsednik JUU Ivan Dfenmik. Dopoldn« je imel odbor svečano sejo, na kateri je bik eto-òena dosmrtnemu častnemu 8Lann Radivoju Kneževiču častna diploma. Popoldne je odbor nadaljevali delo. Nov dekan beograjske tehnike Beograd, SO. jun. p. Profesorski svet tehniške fakultete je imel danes sejo, na kateri je izvolil za novega dekana prof- K osto Todoax*viča. Napoveduje se ugodna žetev Rfm, 30. jrm. o. Mednarodni kmetijski zavod v Ränra je zbrad informacije o stanju posefcve po vsem sveto. V svojem komunikeju pravi, da bo žetev letos bržkone boljša kakor lani. To velja alasti ra. Madžarsko, Runaunfjo, Jugoslavijo. Bolgarijo, Poljsko, Litvo, Ruse jo, azijske in afriške žitni« ter za Argentino, kjer so poleg tega posejali z žitom mnogo več polja kakor lani. Tudi v Severni Ameriki bo žetev kljub velikim nalivom nadpovprečna. Capra* bi v zadnjem trenutku nastale kakšne k> kalne katastrofe, se po mnenja zavoda ni bat«, da bi se cen« letošnjemu žitu dvignile. Tri uspele prireditve Ribičičevih „Palčkov" Litija, 30. junija. Ob zakljuffku šolskega leta smo imeli pri naa v Litiji in v sosednjem šmartnem priložnost spoznati Ribičičevo mladinsko igrico »V kraljestvu palčkov«. Predvajali so jo nam gojenci Glasbene šole, ki je s tem zaključila prvo leto obstoja. Naša mladina se je za igro vestno pripravljala. Glavni igralci so bili šli gledat isto igro tudi * ljubljansko opero. Prva uprizoritev je böa v tuka^tajem Sokolskem domu. Izredno zanimanje je vladalo za predstavo, saj je bil napovedan obisk avtorja g. Ribičiča Josipa. Predstave so se udeležile tudi vse vidnejše osebnosti s sreskim načelnikom g. dr. Gregori-nom, pocinačelnikom g. Devom in ostalimi predstavniki javnosti. Mladina je posrečeno prednašala svoje vloge in je bn živahen aplavz dovolj zgovoren dokaz, da je büa publika s predstavo zadovoljna. Pred pričetkom drugega dejanja smo na prav prisrčen način izrekli zahvalo pisatelja g. Ribičiču. Na odru so se zbrali prav vsi sodelujoči — bilo je okrog 50 gojencev in gojenk — Lili Hribarjeva, & je igrala norčka, pa je prečitala zahvatnico litijske mladine oblikovatelju slovenske besede g. Ribičiču- Dolgotrajno pritrjevanje prav vseh je dokazovalo, da cenimo v naši dolini kulturno delo in predstavnike naše književnosti. Pisatelj g. Ribičič in njegova soproga sta prejela kite cvetja, povite v trakove z državnimi barvami. Po uspešno zaključeni predstavi so priredili domačini gostu prisrčno pozd ravnico, ki sta se je udeležila tudi naš novi krajan, prvak slovenske besede g. Vladimir Levstik in pa književnik g. Boris Rihteršič. »Kraljestvo palčkov« so ponavljali nato še posebej za mladino. Ob pičlem obisku so si ogledali delo tudi šmarčani v svojem Prosvetnem domu. Igro je režiral ravnatelj meščanske Scie g. \Hado Roječ, ki ga poznamo že po več uspelih režijah. Tudi to pot je pripravil delo tako, da je bilo deležno splošne pohvale. Rekvizite smo dobili na posodo od UPZ iz Ljubljane, škoda, da ni sodeloval orkester, kakor je bilo najavljeno na lepakih. Klavirsko spremljavo je oskrbel g. Pertot, plese pa je naučil g. Rotar, ki je pred 15 leti, ko smo videli »V kraljestvu palčkov« v Litiji prvič, igral norčka. Na tukajšnjem sokolskem odru, kjer nismo imeli menda skozi vse leto nobene igre, bo treba urediti in povečati razsvetljavo. Imamo lep oder in je škoda, da pride tako redkokdaj do veljave. Zato smo prirediteljem igrice hvaležni za lepo uprizoritev. družila cerkveni koncert in operna produkcija in za nameček je divjala nevihta. Tako skromno v ozadju stoječ ni mogla kljubovati niti pompoznemu nastopu operne šole istega zavoda, niti nabožni prireditvi opernih pevcev ge. Gjungjenac in g. Kolacia z orglavcem prof. Rančigajem, še manj pa razbesmelemu nalivu in tako je šla skoraj neopaženo mimo ob prisotnosti peščice neoplasmi vih ljubiteljev intimne in pri nas žal najbolj zanemarjene panoge glasbenega udestvovanja. Komorna šola našega kon-servatorija je poverjena prof. Karlu Ruplu, ki zastopa načelo, da je komorno udej-stovanje muzicirainje v polnem pomenu besede, ne toliko virtùozno, temveč tembolj poglobljeno. Zato ne polaga pažnje na povsem tehnično plat izvedbe, pač pa na vsebinsko razumevanje in predočenje, v čemer sem popolnoma njegovega mnenja v prepričanji!, da gre pri gojitvi komornega muziciranja bolj za dviganje notranjih zakladov in njihovo sprejemljivo ponazoritev kot za bleščečo virtuozno dognanost, katere slednjič od gojencev v raizvojni dobi n« gre pričakovati, zlasti ne v skupinski igri. Spored komorne produkcije je obsegal Haydnov klavirski trio v C-duru, moj godalni trio kot noviteto ter Fauréjev drugi klavirski kvintet. Ta dela so izvajali gojenci violinskega oddelka Jaroslav Jerabek, Kajetan Bürger, Vinko Novšaik, violista Slavko Marin in Ivan Žizmond, celiata Bo-gumil Čehovi® in Adolf Ravnihar ter pianista Gojmir Demšar in Bojan Adamič. (Moje naštevanje imen ni nobeno vrednotenje — kar velja tudi za nadaljnje — temveč se ravna zgolj po vrstnem redu nastopajočih.) Druga produkcija je sledila po treh dneh in je bila posvečena delom J. S. Bacha. To je razumljivo in v pedagogiki osnovano, saj je Bach pravi glasbeni katekizem, kakor je točno povedal že Schumann. Spored je navajal arije iz kantat odn. pasijona sv. Matevža, Lisztovo klavirsko priredbo orgelskega preluidija in fuge v a-molu ter dvoje koncertov s spremljavo godalnega orkestra: violinskega v a-molu ter trojnega, za klavir, violino in flavto v isti tonaliteti. Nastopili so kot solisti basist Friderik Lup-ša in sopramistka Vera Heybalova, pianist-ka-absolventka Silva Brašovec in violinist Jurij Gregore; v drugem koncertu pri klavirju Silva Hrašovec, % gosli Jaroslav Je-rabek in s flavto prof. Slavko Korošec, ki je iz prijaznosti nadomestil svojega k vojakom vpoklicanega učenca. Oba koncerta je spremljal godalni orkester drž. konser-vatorija. Ob nastopajočih so se izkazali njihovi učitelji; za dva pevca ravnatelj Bete-tto, za pianistko prof. Janko Ravnik in za oba goslača prof. Jan Slajs. Klavirsko spremljavo obeh pevcev sta oskrbela aibsol-ventka Marta Osterc-Valjalo in prof. Marjan Lipovšek. Produkcija je pokazala poglobljeno ukvarjanje s pravirom sodobne glasbe, ki včasih zazveni presenetljivo no-votarsko, drugič pa se spet pogrezne v mistično prejo naravnost seumopašnega samo-tarstva m edinstvenih podvigov ne samo baročnega, temveč skoraj gotskega čustvovanja. Temu nastopu je prisostvovalo več poslušalstva, čeprav ne toliko, kot bi bilo želeti in kot bi zaslužil. Tretja produkcija je bila naslednji dan in nam je predstavila orgelsko šolo zavoda, ki jo rmata v oskrbi mons Stanko Premrl ki prof. Matija Tome. V njej se v glavnem daje temeljita osnova našim številnim organistom, ki so bili doslej navezani na cecilijanske šole, kjer iz ožje opredelitve ni bilo mogoče podati učencu vsega, kar zahteva moderna glasbena naobrazba im kar more nuditi konservatorij. Poleg teh pa obiskuje orgelski oddelek lepo število gojencev iz drugih glavnih predmetov in tako je ta oddelek dokaj bogat v talentih, kar je pokazala tudi produkcija. Nastopili so gojenci Janez Rijavec, Venceslav Snoj, Olga Jelene, Josip Hanc, Stanko Bohinc, s. Judita Pipan in fr. Salvator Majhenič, nekateri po dvakrat Vsem se je poznal vpliv resnobe temeljitosti, ki bi vselej morala biti podlaga orglanju, katere veliki nasprotnik pa je diletantizem in tehnična neizvež-bamost, ki so ji tako radi podlegali popre-je organisti brez šolanja. V tem smislu izpolnjuje orgelska šola našega konservatori-ja občutljivo vrzel. V ponedeljek, 20. t. m. ie s samostojnim koncertom nastopila absolventka ga. Marta Osterc-Valjalo iz šole prof. Janka Ravnika. Pianistka se je že cesto izkazala dotlej na produkc. in so bili n.jeni nastopi deležni zanimanja in pohvalnega priznanja. Bila je od početka pa do zaključka visoke šole gojenka prof. Ravnika, kar je nedvomno vplivalo ugodno na enotnost in istosmer-nost njenega glasbenega in tehničnega razvoja. Tako je postala verno zrcalo tehnoloških in estetskih načel svojega učitelja, dodavši jim obilico temperamenta in po-sebn sigurnost v nastopu, ki že v naprej osvoji poslušalca. Spored njenega koncer- ta je bil sestavljen iz precej heterogenŽh skladb, s katerimi je bilo zagotovljeno stopnjevanje le v kronološkem smislu. Dejal bi celo, da so se skladbe po vrednosti stopnjevale do srede, nakar je bil padec občuten in znatno pod začetnim nivdjem. Scar-lattijeva suita — ena od mnogih, še vedno svežih in zanimivih sonat tega početnika virtuozne in samonikle klavirske glasbe — je uvedla spored, ki je za Schubertovimi ljubeznivimi, a ne ravno pretresljivimi vari-jaeijami v b-duru vrhovi 1 v Chopinovem op. 61, veliki pol on e zi. ki je žn avtor po pravici dodal vzdevek fantazije. Öe je bila interpretacija Scarlattijevih strogo klasičnih potez popolnoma dosledna in dela pravična ter se je nekoliko romantično raz-vezala pri Schubertu, dasi še vedno klasicistično in vedro usmerjena, je pri Chopinu prešla v do9ti sa/movoljno in popolnoma subjektivno barvano svohodnost ki ni büa daleč od sentimentalnega pretiravanja m je zabrisala dosti priprostih in jasnih kontur tega dela, ki se. kot vsaka genijalna tvorba, priporoča po sebi z jasnostjo, lahnostjo in neprisiljenostjo in izhaja brez vsakega dodatka. V to smer vsaj uvaja sodobna objektivna interpretacijska umetnost; izrazil jo je že Ravel s pikrim paradoksom: »... je ne souhaite pas que Fon interprète ma musi que; il suffit de la jouer...« ki ta stavek naj bi veljal v najobilnejS meri tudi za vsa velika dela preteklosti, v kolikor 90 um skladatelji tenkoslušro podali ves potrebni mterpretacijski pribor v označbah, v čemer se je Chopin pedantno odlikoval. Tako je ravno Chopin, ki se pianistki po redu in temperamentu gotovo najbolj prilega, izšel malce manirirano; morda pa je bila temu kriva tudi težnja, podati ga kar najbolj čustveno. Tretji odstavek sporeda je navajal dolgovezno Gian-neovo srntso, nabijajoče ki peotatonsko, pa tudi sicer omejene Čerepnrnove tri »koncertne« (zakaj?) etude in za zaključek dve skladbi Janka Ravnika, tega našega skladatelja, ki je započe! z največ obetajočo sa-monikVjstjo, globokim čustvovanjem ki pravo slovensko harmonsko barvitostjo, pa je nato utihnil in kaže. da ne želi več spregovoriti. Njegova dva valčka, melanholični in karakteristični, kažeta vse naštete m poznam. vrl:ne njegove glasbene koncepcije, vendar seveda že zaradi ozkosrčne opredelitve ne moreta dvigniti dovolj krepko peruti fantazije in se mestoma porazgubita v pošablonjemih okretih vzorcev. Bila pa sta podana zanosito in ognjevito ter sta izzvala navdušen aplavz, k" je veljal celemu nastopu prav tako kot efektnemu zaključku. S svojim koncertom — kajti tako gre po pravici nazvati to produkcijo — je absolventka dokazala upoštevanja vredno stopnjo tehnične dognanosti, ki ji bo služila kot trden temelj nadaljnji izpopolnitvi in dovršen ju. Njej kakor njenemu dolgoletnemu vodn k« pa je k aspehu le čestitati. L. M. S. Postani in ostani član Vodnikove družbe! r iTOEBCk K. 150 j 6 Ihm Tftrtnieiilfü moža Onega na levi poznate: to je zmagovale« Oceana, polkovnik Charles ULndbergh. Zraven njega stoj! konstruktor »umetnega srca« dr. Alexis CarreL Na otoku St. Gildas se oba bavita z znanstvenimi eksperimenti Največji kitajski otok bi bil idealno strategično oporišče za Japonsko Južno zapadno od Kantona, na najjužnejši točki Kitajske, v neposredni bližini francoske kolonije In doki ne leži največji kitaj ski otop Hainan. Kitajci sa imenujejo drugače. Pravijo mu Kiungčufu. To je precej prostrano ozemlje z gTanitno gorato površino, seg-ajočo na najvišjih točkah do 2000 m. Pozimi so vršaci planin pokriti zadebelim snegom. Gorovju je ime Vuöisan in ka-dar ga pokriva snežna odeja, ee zdi, kakor bi pet prstov kipelo proti nebu. Kitajski in malajski morjeplovci imenujejo zaradi tega .Vuoišan > Pet ero prstno gorovje«. Ta otok ie pravi raj zapadnoindijske flore in faune. A tudli raziskovalcem rasnih značilnosti človeškega rodu itn jezikoslovcem nudi Hainau toliko gradiva, da ne poznajo v tem pogledu enakega pod soncem. Vsa ta pestrost pa zavihi od svojevrstne mešanice mailajäko-zapadnoindijökih in kitajskih kulturnih elementov, ki so ustvarili na tem kosu zemlje ljudstva, katerih ni mogoče primerjati z drugimi na zemlji. Do kitajskega naseljevanja na jugu so bili Malajcem sorodni civilizirani Šuikli ter Zarota proti Ježovn Francoski list »Paris Midi« objavlja brzojavno poročilo svojega, dopisnika iz Ri-ge, ki pravi, da so pred dnevi odikrili v Moskvi zaroto proti komisarju Ježovu. Cilj zarote je bil, zastrupiti Jezova. Neki Litavec z imenom Blankaitis, ki je bil v službi Ježova že deset let, je prevzel nalogo, da zastrupi svojega gospodarja. Zaroto pa so še pravočasno odkriti in policija je aretirala celo vrsto oseb, med njimi tudi več uradnikov GPU. Med are-tiranci zbuja posebno pozornost aretacija šefa protivohunskega oddelka čarbafeova, ki je izročil Blankaitisu struip za umor. Tudi komisar Brodski, eden izmed najožjih sodelavcev Ježova, je pod ključem. Ježov je porabil to priložnost, da je začel reorganizirati policijo. Aretirani zarotniki so strogo zastraženi in jih bo sodila posebna komisija, kateri bo predsedoval sam Ježov. Nevarnost koloradskega hrošča Iz Švice poročajo, da so zanesli močni za-padni vetrovi v dneh 7. otn 8. junija velike roie koloradskega hrošča proti Juri in Severnemu morju. Strokovnjaki pa se boje, da se bo nalet koloradskega hrošča letos še enkrat pojavil, in sicer v drugi generaciji v začetku julija. Švicarski kanton Solothum ■je ves okužen. Koloradskega hrošča so našli ßkoro povsod z mogočno zalega Prizadete občine so se po navodiilih oblasta takoj vrgle na delo, da zatro nevarnega kroan-jrtrjevega škodljivca Krompirjeva polja is rope s svinčenim arzeniatom. skoro izkflfuono od lova živeči Sangtf edini prebivalca otoških naselbin. Približno leta 1B70 so vdrli Kitajci jz dežele Kvantung skozi morsko ožino na otok ter si podvrgli njegove prebivalce Kakor povsod na Kitajskem. ni mogoče tudi za otok Ha/iman povedati, koliko prebivalcev ima. Približno Število ljudi cenijo tam na dva milijona. Od tega je danes poldrugi milijon Kitajcev ter milijon praprebivalcev. Šukli in Šangli so Malajcem narodnostno sorodni. Tudi narečje, ki se govori na Hai-nanu, lao, je takšno, da se z njegovo pomočjo lahko sporazumevajo vse tri ljudske skupine. Toda še mnogo zanimivejše od tega eo priirodine posebnosti otoka Na Haina-nu rase jo veliki, neprehodni gozdovi z vsemi mogočimi vrstami lesa, v teh gozdovih živjjo tigri in nosorogi, orangutanu podobne opice in raznovrstne kače. Hainau je poleg tega bogat otok Kitajski ribi® prihajajo radi tja, ker se jim to zelo izplača Korale in biseri so njih vsakdanji plen. a tudi rib .je mnogo v Južnem kitajskem morju. Iz peska rek izpirajo zlato, srebro in baker. V rudnikih kopljejo žlahtne kamne. Zemlja na Hainanu je rodovitna, zato je bila trgovina med Hainanom in kitajsko celino že od nekdai živahna. Po enojem zemljepisnem položaju obvlada največji kitajski otok ves trgovinski promet med Južno Kitajsko ter Malajskem atr. hipelom. Ker ležj Hainan tiik francoske In- Zapuščena ruška mladina VauSavsfci »Express Paramiy« poroča, da je ruska policija v zadnjem času naipräwia racijo na otroke brez staršev, ki ee pogo-stama dražijo v tolpe zftočrooeiv ter da ta način ogražajo svoje bližnjike v življenja m imetja. Na deželi pride s takšnimi zapušče-TTftmj otroci večkrat do hudih spopadov. Zaradi naraščanja riočinoe-v teh mlaxkjst-nžkov je podvzeia rosika potàeija obširno racajo v vseh velikih mestih. Poročila pripovedujejo, da so tolpe mladostnih zločincev v zadnjeon času zagrešile 79 umorov in 130 ropov. Med racijo so imetj varnostni organa naporno delo, kajti mladostni zloSmcli so se jim večkrat postavili po robu. Policija je morafet zato rab?ti orožje. 8 katerimi je bilo uiritäh Iß dečkov. Primanjkljaj v pariškem proračunu Letošnji proračun pariške mestne občine kaže, da bo znašal primanjkljaj ob konca proračunskega leta 900 milijonov frankov. Zaradi tega pozivajo odločujoči čini-telji mestne svetnike k največji štednji. V zvezi s tem bo tudi prvi ukrep za izboljšanje mestnih financ: podražitev vode. Za kubični meter vode bo treba poslej plačati 2.20 fr. »Petit Journal« pripominja k temu, da žejni v Parizu kmalu ne bodo pili vode, ampak kaj boljšega, kar pa ne bo dražje od vode. Pogreb matere angleške kraljice V ponedeljek so pokopali mater angleške kraljice, grofico Strathmore. Truplo bo položili v preprosto krsto iz hrastovega lesa. Dvorni vlak je odpeljal rakev s telesnimi ostanki iz Londona na prastaro posestvo Strathmore na škotsko, kjer so naložil krsto na dvovprežni voz. Grofico so spremljali tukaj na njeni zadnji poti samo člani angleške kraljeve rodbine in najbližnji sorodniki. Parlžani, kolikor jih je ostalo doma, ee v sedanjih vročih dneh hladijo ob vodi in v vodi Srčni utripi na gramofonski plošči Not pripomoček za proučevanje srčnih bolezni Raketa se je razpcčUa V rumunskem mestu Pikešti je priredila mestna gimnazija ob zaključku šolskega leta praznovanje z umetnimi ognji. Med prižiganjem pa je raketa eksplodira^ la ter ožgala 35 oseb. Dvanajst poškodovanih so mora'i odpeljati v bolnišnico. Kralj Faruk obišče Pariz Egiptski kralj Faruk bo službeno obiskal Pariz, kamor bo odpotoval po obisku angleškega kralja, t. j. proti koncu julija ali v začetku avgusta. Možnost, da hi srčne utripe orjaSEM in jih e pomočjo ojačevalca napravili i dostopna tl. pr. medicincem v predavalnicah, je že ddj časa podana. Opirajoč se na to podla eo. je zdaj prišel neki konstruktor v Newcastleu na misel,, da bi kazalo srčne utripe sprejemati na gramofonske plošče, kakor to prak-ticirajo že z dihanjem pljuč. Srčne utripe bodo sprejemali na tako ob- Polet San Diego—Seattle 48 vodnih letal mornariškega oporišča v San Diegu je startaJo k nepretrganemu poletu vzdolž obale Tihega oceana v Sešit* tle, država Washington. To je največji množestveni polet, ki ga je doslej pod vzelo ameriško zračno brodovje. Letala so brzela po zraku s povprečno hitrostjo 322 kilometrov na uro in so gladko absolvira-la 2000 km dolgo progo. Uredba o plačah in delov» nem času v Ameriki Ameriški prezident Roosevelt je podpisal novo odredbo o delovnem času in o mezdah v industriji. Najnižja mezda v Ze-dinjenih državah more znašati po teh predpisih 25 centov na uro. V teku sedmih let se mezda zviša na 40 centov za uro. število ur znaša v prvih letih 44 na teden, pozneje 42 in na koncu 40 tedenskih ur. Poroke na tekočem traku Trgovci namesto svečenikov — Kako si znajo pomagati Američani Do nedavno je bil Ekleton, ameriška naselbina v bližini Filadelfije, majhno mestece kakor stotine drugih majhni mest. Velik pritok tujcev v ločitveni raj Reno pa je prebivalcem Ekletona vdihnil misel, _________„_______________________ da bi se dalo tudi iz njih mesta napraviti dok ne, td pomenil za Japonsko naravnost J nekaj podobnega, kakor je Reno, namreč idealno strategično oporišče. paradiž za poroke. In Ekletončani so tako Polovica današnje Španije Valeneija, kjer Ima sedež vlada republikanske Španije. Mesto leži na obali Sredozemskega morja, njegova, panorama je prav mična dobro zastopali svojo stvar, da so mladi ljudje, ki so se hoteli poročiti, zapuščali svoj kraj ter hiteli k poroki v Ekleton. Ta dotok je seveda silno izboljšal gmotne razmere ekletonskega prebivalstva. Toda stvar ni trajala dolgo časa. Izvedelo se je namreč, da zakonov v Ek-letonu ne sklepajo duhovniki, marveč trgovci, ki so začeli uganjati svoje umazane kupčije kar po ameriško na tekočem traku. Ustvarjali so zakone na brzo roko, seveda s svetim pismom in talarjem, kajti v Ameriki ne gre brez teh prilastkov. Na ta način so si ustvarili sijajne eksistence kar trije lažni pastorji, ki niso nikoli videli šole. Ti sleparji so zaslužili s poročnimi ceremonijami vsako leto nad četrt milijona dolarjev. Ekleton je k tema molčal, kajti njegova prosperiteta je bila brez primere. Dajala je eksistenco hotelirjem, trgovcem in draguljarjem in jo daje še danes. In zdaj poročajo, da se je število porok v Ekletonu dvignilo za 35 do 40 odstotkov. In kaj je vzrok tenra? Nič drugega nego to, da so Ekletončani oznanili, da je bilo v njih kraja, ki Šteje samo 3000 prebivalcev, že nad sto tisoč porok! čutljive plošče, da bo z nji3h ra^jrztfl morebitno srčno bolezen tudi zdravnik, ki ni strokovnjak za bolezni srca.. Vsak domači zdravnik bo lahko posneä srčni utrip na plošči in če ne bo mo^el aii hoteä sam proučevati, kakšno je stanje paoijentovega srca, bo ploščo s srčnimi utripi lahko potìlal epecijaiistom v London, kjer bodo aui napravili diagnoza Zdravniki za srčne bolezni bodo na ta. način lahko primerjaj i prejšnje in poznejše sftanje svojih bolnikov, zlaöti taikšnaih, kt trpe na kroničnih boleznih. Konstruktor iz Newcaetlea pravi, da njegovfi poskusi še niso končani, vendar pa je že zdaj gotovo, da se bo dala stvar praktično izkoristiti. Po zraku okrog sveta Ameriški letalec Howard Hugfces je od ameriške vlade prejel dovoljenje, da sme pod vzet i polet okoli sveta. Izbral si je progo, po kateri je svojčas letal pokojni Wiflj; Post ANEKDOTA Ko je bü Daube gtedaEäkl ravnatelj, je prišel k njemu mladenič, ki ae je hotel dati izprašati. Nefcaj časa sta govorila, nato je Daube vstal in rekei: »Seveda mora imeti človek v prvi vrsti talent, če hoče priti na oder. Potrebna pa je za to tä>-di precejšnja mera predrznostih« VSAK BAN ENA Potapljač in hobotnica Grški Esti opisujejo tragedijo, ki se je odigrala na dnu morja pri otoku Patmos. Neki nabiralec morskih gob se je spustil v potapljaški obleki v morje, kjer je srečal v globini 20 m velikansko pošast z lovkami. Oprijela se je nabiralca gob z vsemi močmi. Nabiralec gob se je po dolgi in hucfi borbi sicer rešil hobotnice, ko pa so ga potegnili kvišku je imel na telesu štirinajst ran. Zaradi velike izgube krvi Je kmalu nato umrl. jSeveda ti sJSšiš miško, kako cviE, toäa kaj naj napravim? Mar naj to namaaean z oljem ?< (»EvarybodvB weekty«) NRPOLEONOUR TfflNR CJUBEZEN Zgodovinski roman Slovo za zmerom? Ura njenega odhoda je prišla. Zvečer je. Marija VJalewska je še enkrat obhodila hišo in vrt, nato se je zatekla v svoj mali, z belim kašmirjem opeti budoar, kjer so vsi predmeti, ki ji pomenijo življenje, k pisalni mizi, kjer je spisala toliko pisem Napoleonu, k stojalu, kjer je z neuko roko pač stokrat izkušala ujeti njegovo sliko. Na tej preprogi pred kaminom sta sedela in gledala v ogenj. Govorila sta, ali pa molčala. A tudi molk je družil njuni srci. Skozi okna pada bleda večerna svetloba. Dnevi se že daljšajo, konec marca je, in nebo je še svetlo. Tu ji je pokazal svojo zvezdo. Ali bo še videla njeno iskrenje, preden se odpelje? Ali jo bo našla v mrzli megli na severu, kjer še kraljuje zima? Mraz izpreletava Marijo Walewsko, ko misli na mrki walewiški grad, ki ga z vseh strani obdajajo močvirja in jelovi gozdi. Tam naj živi in čaka... Česa naj čaka? Vrnitve? Dasi zaupa vanjo, je vendar že izkusila toliko razočaranj, da se boji snovati načrt za prihodnost... Ali se bo vrnila? ... Kdo ve? ... Cesar je odkritosrčen. Niti nje niti otroka se ne bo hotel odreči. Toda Marija Walew-ska sluti njegovo notranje dogajanje po tisoč znamenjih, ki ženske ne morejo prevariti. Zadnje tedne se je polastil Napoleona nezmeren ponos. Nikoli prej se ni tako zavedal svoje veličine Omamila ga je misel, da bo gosposko stopil v družino kraljev in s tem, da zmeša kri korziškega povišan ca s krvjo Habsburgov-Lotarinžanov, podaljšal svojo dinastijo skozi ves srednji vek, tja gor do Karla Velikega, čigar silna postava mu je že deset let vzor. Kdo ve, ali ta pijanost, ki jo le slabo skriva, ne bo trajala dalj, nego pričakujejo, in ali Napoleon ne bo podlegel vplivu mlade, ljubeznive, lepe žene? Marija Walewska odhaja, ona prihaja. In boj je tako neenak, ako je ena daleč, druga pa blizu!... Iz teh mračnih misli jo iztrga sluga, ki ji pride naznanit: vojvoda Otrantski prosi, naj bi se ji smel pokloniti. »Opravek imam«, dé Marija, »ne utegnem ga sprejeti. Poprosite ga, naj mi piše.« Kaj hoče od nje? Ali bi jo rad spet mučil? Saj se odpravlja. Odhaja, kakor ji je grozil. O vsem, kar se je bilo zgodilo med njo in Fou-chéjem, je iz sramu molčala tako proti Napoleonu kakor proti Durocu, ko ji je ta poročal o Fouché-jevem nastopu v tajnem svetu. Svojemu staremu prijatelju je zaupala le toliko, da se boji vpliva tega »hudobneža« na cesarja. »Ne skrbite,« ji je odgovoril višji dvorni maršal, ki je bil uganil Napoleonove misli. »Njegovi dnevi so sešteti.« Sovraštva skoraj ni zmožna. Toda Fouché se ji do skrajnosti studi. Kolikor je na nji, je trdno od-* ločena, da se nikoli več ne sreča z njim. Sluga se vrne. »Vojvoda mi je naročil, naj povem vaši prevzvišenosti, da ima njegov obisk samo namen, posloviti se in vam voščila srečno pol« Toda moti se. Fouché ni izmed tistih, Id znajo biti samo prijatelji ali sovražniki. Odkar se mu je posrečilo, da je ubranil Napoleonovo poroko z grofico, čuti do te spoštovanje, kakršno izkazuje samo značajnim ljudem. Celò nekakšno obžalovanje se oglaša v njem Gospa Walewska morda ni zaslužila, da se je boril proti nji. Premagana je in odhaja ... za zmerom misli Fouché. Razdejal ji je življenje... Nikakega zadoščenja ne čuti nad tem. Nedoločno in nejasno čuvstvo spoštovanja ga je prignalo v Houssayevo ulico... Ne čudi se, da ga Marija Walewska noče sprejeti Prav ima. S pobešeno glavo zapusti njeno hiša Kneginja Jablonowska je pri Mariji Walewski. Cesar jo je naprosil, naj spremi svakinjo na Poljsko in ostane pri nji. »Potna kočija čaka«, je rekla gospa Jablonowska. »Zaprežena je s šestorico konj iz cesarskih konjušnic. Prtljago že nakladajo. Ali nimaš ničesar, kar bi še hotela vzeti s seboj, Marija?« Marija zmaje z glavo. »Moraš se pripraviti. Čas hiti; cesar utegne vsako minuto priti.« Marija Walewska da svakinji in Daši, da ji ogrneta šipok plašč z ovratnikom in nadeneta žametast turban. Še enkrat se ozre po vseh rečeh, ki so videle njeno srečo in ki jih mora zapustiti. Nato gre dol, v salon. Kmalu potem vstopi Napoleon z Durocom. Dolgo stiska Marijo Walewsko k sebi, nato sede zraven nje. Na drobno jo izpraša o njenem zdravju, jii svetuje, naj bo previdna, in znova terja od nje obljubo, da mu bo vsak dan pisala. j »Potrpi, mala Marie, najina ločitev ne bo izpre-menila mojih čuvstev. Ne misli na nič, kar bi te utegnilo težiti ali žalostiti, misli le na najino svidenje Saj je samo nekaj mesecev! Prav kmalu te pokličem nazaj___« »Oh — to želim iz vsega srca. Vsako uro bom pripravljena, da se vrnem Odhajam, ker vi tako hočete; a dokler moram biti daleč od vas, bo moje življenje žalostno!« »Kaj? Mar nimaš zaupanja vame? Ljubim te, Marie, in ne bom mogel dolgo strpeti brez tebe. Moja ženitev je potrebna, sama veš, a moje srce je proti nji ravnodušno. Samo na tebi, na tebi edini visi moje srce. Ali morda dvomiš o svoji skorajšnji vrnitvi? Ali hočeš slišati prisego?« Nežno mu je stisnila ioko. »Ne, sire, nikar prisege Za svojo vrnitev hočem biti dolžnica samo želji vašega srca, ne opominom vesti. Bodite mirni. Vaša mala Marie bo pametm in ne bo še po veča val a vaših skrbi « Pripravljena je, da zapusti hišo. Napoleon jo potegne k oknu, skozi katero pada poslednja svetloba dne, jo podrži v objemu in se ji zagleda v obraz. Še enkrat vidi visoko, gladko čelo, lepo začrtane obrvi velike, sinje, sanjave oči v katerih je telikrat iskal odsevov ljubezni Njena rožnata usta vidi, majceno znamenje na njenem licu. Koliko mladosti, ljubkosti in čuvstva! Zdaj se mora posloviti od vsega, kar ljubi ... Poslednji objemi... Le s težavo zadržuje Marija solze in se hrabro iz-kuša smehljati Potem krene, oprta na cesarja, po stopnicah nizdol, ter obstoji pred prostorno kočijo, ki naj jo odpelje na Poljsko. Najprej spusti v voz kneginjo, brata in Dašo. Nat» mimo poda Dò-coca roko. la prospeh našega turizma Letna skupščina Zveze za tajski promet Ljubljana, 30. junija. V dvorani Zbornice za TOI so se danes dopoldne zbrali predstavniki tujsko-pro-metnih interesentov iz Slovenije k rednemu občnemu zboru Zveze za tujski promet. Med drugimi so skupščini prisostvovali zastopnik banske uprave dr. Borštnar, zastopnik mestne občine dr. Frelih, za direkcijo državnih železnic višji svetnik Petek, za poštno direkcijo višji kontrolor Kit, za mariborsko tujsko-prometno zvezo predsednik inž. šlajmer, za upravo Putnika ravnatelj dr. šter iz Dobrne, predsednik Zbornice za TOI Jelačin pa je zboru sporočil svoje pozdrave in najlepše želje za uspeh. Zborovanje je o tvoril predsednik zveze načelnik dr. Rudolf Marn, na čigar pobudo je bila najprej med živahnimi ovacijami sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. V svojih izvajanjih se je predsedujoči spominjal najprej velikega delavca na tujsko-prometnem polju, blejskega hotelirja Ivana Kende, ki je lani tako tragično preminul. Preteklo leto je bilo leto popolne reorganizacije zveze. Tako v propagandnem kakor v komercialnem delu se je zveza dvignila in razmahnila. V skladu s tem se je moralo uradništvo skoraj podvojiti in režijski stroški so narasli, še bolj pa so narasli uspehi. Skupno z Avtoklubom je Zveza ustanovila ekspozituro na Korenskem sedlu, skupno s Tujsko-prometnim društvom v Kranju pa ekspozituro v prestolnici Gorenjske. Na Planini posluje ekspozitura, ustanovljena s Touring-klubom, že mesec dni, jutri se otvori ekspozitura na Jezerskem, ki jo je zveza ustanovila z Avtoklubom iz Ljubljane. Tako so na vseh prehodih iz inozemstva, ki jih je mogoče pasirati z avtomobili, ustanovljene informacijske pisarne. V teku so tudi priprave za enake ustanove v Bohinjski Bistrici, Kamniku in na Ljubelju. Zaradi obsežne reorganizacije in povečanega dela so postali dosedanji pisarniški prostori premajhni, medtem ko je bila bi-Ijetarna že zdavnaj pretesna. Zato si je zveza priskrbela lepe, reprezentativne prostore v hiši poleg Figovca na Tyrševi cesti, kjer je tudi biljetarna prav danes začela poslovati. Za rešitev tega vprašanja je morala zveza doprinesti velike materialne žrtve, ki jih je zmogla samo po zaslugi dejstva, da je bilo lansko leto leto najbolj uspešnega dela. Izgledi za letošnjo sezono so precej dobri, ker je že predsezona pokazala najboljšo perspektivo. Od inozemcev je pretežna večina Nemcev, ki nas letos obiskujejo v prav obsežnem številu. Na koncu se je predsednik posebno toplo zahvalil direktorju zveznega urada dr. 2ižku za njegovo skrbno in vzpodbudno delo za prospeh našega tujskega prometa. Njegova zasluga je tudi, da se je dosegla za turistične devize mesečna kvota 700.000 mark, ki Nemcem omogoča v večjem številu potovanje v Jugoslavijo. Prav tako se je iskreno zahvalil banski upravi in pa zastopnikom dnevnega tiska, ki so šli zvezi v njenih prizadevanjih zmerom z razumevanjem na roko. Direktor dr. žižek je nato v kratkih potezah podal poslovno poročilo, iz katerega povzemamo: Zveza se je v začetku 1.1937. zlasti prizadevala, da bi odstranila ali vsaj omilila slabe posledice razvrednotenja tujega denarja. žal ni imela zaželenega uspeha, čeprav se je trudila s pristojnim ministrstvom in bansko upravo, da bi uredila vsaj vprašanje turističnega dinarja. Tujski promet je bil pa lani toliko živahen, da vpliv razvrednotenja valut ni bil za naš tujski promet porazen. Seveda bi bil promet še mnogo boljši, če bi bilo vprašanje turističnega dinarja ob pravem času in povoljno rešeno. V povojnem razvoju našega tujskega prometa konjunktura že dvakrat ni bila izrabljena, prvič pred 1.1930., ko bi radi nizkih cen lahko postali obljubljena dežela za turiste, drugič pa lani zaradi neurejenosti denarnega vprašanja. Naš mednarodni tujski promet se je razvil najbolje z Nemčijo in Italijo, zvečalo se je tudi število gostov iz Anglije in iz severnih držav. V bodoče bo razvoj še lepši, če bomo vložili potreben kapital za ureditev tujsko prometnih krajev in v gostinstvo. Domači gosti so polnili manjše kraje, kjer so se zadovoljili s skromnejšim udobjem in z zmernejšimi cenami. Statistika tujskega prometa za 1.1937. kaže tole sliko (v oklepajih za 1.1936.): Slovenijo je obiskalo 190.672 gostov (178 tisoč 566), nočnin pa je bilo 988.552 ( 969 tisoč 200). Jugoslovenov je bilo 134.539. Med tujci so na Brvem mestu Avstrijci (17.293), na drugem Nemci (13.625), na tretjem čehoslovaki (6300), na četrtem Italijani (5587), za rjimi so pa Madžari, Angleži, Francozi, Poljaki, Bolgari, Rumuni, Grki, Švicarji, Američani itd. Po obisku je bil med našimi letovišči in zdravilišči na prvem mestu Bled s 17.985 gosti in 132.428 nočninami, na drugem mestu pa Rogaška Slatina s 7696 gosti in 107.597 nočninami. V teku lanskega leta je zveza poglobila stike s švedsko, Dansko, Anglijo in Italijo. V Italiji se več tujskoprometnih pisarn trudi, da se stiki med Jugoslavijo in Italijo poživijo in razširijo. že v maju so se pokazale prve težave pri dobavi deviz za potovanje iz Nemčije. Končni uspeh glede tega vprašanja je bil dosežen šele v septembru na zasedanju jugoslo-venskega in nemškega gospodarskega odbora v Dubrovniku. Mesečna kvota 700.000 nemških mark bo v bodoče zadostovala za prihod turistov iz Nemčije. Predloge za zboljšanje železniškega voznega reda je zveza predložila v posebni spomenici. Z novim voznim redom za 1.1938/39 bo gotovo zboljšan mednarodni, meddirekcijski in zlasti lokalni promet na železnici. Glavna pisarna v Ljubljani se je preselila v hišo na Tyrševi cesti št. 11. Prejšnji prostori v Gajevi ulici so bili pretesni. Na Korenskem sedlu je bil odprt sezonski Tourist-Office, v Kranju je bila odprta poslovalnica Zveze za tujski promet, ustanovljena -je bila bdljetarna tudi v Kamniku, informativne pisarne pa bo zveza skušala odpreti v krajih z večjim tujskim prometom, kakor v Bistrici ob Bohinjskem jezeru, na Planini pri Rakeku, na Jezerskem itd. Za turistično propagando je zveza uporabila vsa propagandna sredstva, razen filmov, potovalnih razstav in predavanj. Ob ugodnejšem finančnem položaju se bodo v bodoče izrabili tudi ta propagandni pripomočki. Za direktno turistično propagando, torej za prospekte, je izdala zveza v preteklem letu 110.802 din, to je za 52.346 (fin manj kakor v L 1936. Od L 1923 je zveza izdala za turistično propagando 1,595.637 din. L 1923 je izdala najmanj, in sicer 1530 pot 20. eeja centralnega odbora T prostorih TJJN2B — palača Grafika. iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Smrtna bo«a. V starosti 74 let je včeraj po dolsi in mučni bolezni ramnll tukajšnji mam trgovce in železniški uradnik v p g. Rudolf T orne je. Pokojni je pred osmimi leti prtšei k Novega mesta v Ptuj, bil je član raznih nacionalnih društev m orgnnizaeig-Potrreb to v soboto, 2. t m. ob pol 18. iz mrtvašnice na mestno pokor>aLišče. BJag mu spomin, ugledni rodbini naše 90Žalje! j— Zvočni kino bo predvajal jutri ob 20.. v ned elio ob pol 19. in pol 21. uri fiton »PotemkiTi«. Kot dodatek Alfa žumai in kulturni film o naši državi. BLED. ZvoSnl kino predvaja od L 8. t. m. film uMali polkovnik« s Shirley Tempi] e in od 5. do 7. t m. >Bohem<, gtesbeni vedefilm po znanem opernem motivu. RADIO Petek 1. julija Ljubljana 12: Razni zbori po jo (plodSe^. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vojaške godbe igrajo (plošče). — 14: Napovedi 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Bitka na Bregalnid — 25 letnica srbsko-bolgarske vojne. — 19.50: 10 minut za planince (inž. France Avčin). — 20: Plošče. — 20.10: ženska ura: Naši letoviàòarji (ga. L Velikonja). — 20.30: Akademski pevski kvintet izvaja skladbe A. Hajdriha. — 21.15: Koncert češke klavirske glasbe (prof. P. šivic). — 22: Napovedi. poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota 2. julija Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: PoroCOa. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — IS: Za vesel detapost igra Radijski orkester. — 18.40: Vitezi iz Amerike (dr. Juro Adlešič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: O pogozdovanju našega primorskega krasa. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zaman ji poüitiM (dr. A. Kuhar). — 20.30: VEL večer raa-zi-komedijantov. — 22 : Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (plošče). Beograd 17.45: Plošče. — 20: Orkestralni in pevski koncert. — 22.15: Narodne pesmi in plesi. — Zagreb 17.15: Orkestralni in pevski koncert. — 20: Nabožna glasba. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.40: Orkester in solisti. — 20.30: Prenos slavnostnega koncerta ob sokol-skem zletu. — 22.25: Lahka in plesna muzika. — Varšava 19.30: Pevska ura. — 21.10: Plesni orkester. — 22: Pester spored. — Sofija 17: Komorni koncert. — 18: Lahka glasba. — 19.30: Violinske skladbe in petje. — 20.45: Orkester in solisti. — 22.30: Ples. — Dunaj 10.30: Vedra muzika. — 12: Orkester. — 16: Zabavni spored. — 19.30: Pesmi — 20: O letovanju in letoviščarjih. — 22.30: Sobotni ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Zabaven spored. — 20.10: Nemška narodna glasba. — 21: Plesni orkester. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Ka-kor Stuttgart. — München 19.10: GodsinÉ kvintet. — 20: Pester spored. — 22.20: Sobotni ples. — 24: Lahka glasba. — Stuttgart 19.15: Mali orkester. — 20: Vesela pevska vojna. — 21.30: Plesni komadi s plošč. — 22.30: Kakor München. — 24 : Godalni orkester, vojaška godba in pevski kvintet. »Dustrovane sportske novosti« štev. 27. so izšle z naslednjo glavno vsebino: Nesrečni poraz »rdečih vragov«, razmah atletike v tujini, Joe je uspaval Maksa, Italija je ponovno osvojila nogometno prvenstvo sveta, novi rekord Cererja na 200 m EZIJA M SAN PELE» Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO, zavžita vsako katerekoli motnje, deluje na jutro v malih dozah, brez čiščenje. Magnezija je dobro znana kot: preprosto, poceni in uspešno sredstvo za čiščenje in ne draži k bljuvanju. Zahtevajte znamko S. PELEGRINO s podpisom ProdeL Dobiva se v lekarnah v škatlici, vsebujoči eno dozo, z aH brez vonja po janežu. Prodajna cena din 6.—. R. S. br. 27283-23/X 1935 L Mali oglasi nsi Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din. Sezonsko kuharico sprejme takoi gostilna in ension »Prodnik« p. Sta-o vie». 15634-1 E Spretno modistko jprejmem za takoj. Ponud-be na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in sposobna«. 15625-1 Pletilje, šivilje in vaienko, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilnica«. 15628-1 Frizerko ' čvrsto, do 25 let išče radi ženitve brivec 2 lastnim salonom na Sušnku. Dota ni važni. Ponudbe na Franjo Balen, restante, Sušak. 15668-1 V sata beseda 50 pai davek 3 Din. za Slirc ali dajanje naslova 6 Din, najmanjši znesek 12 Din Gospodinja z enim otrokom, stara 40 let, želi siužbo. Naslov : Pekarna Olet, Rimske Toplice 15641-2 Zavihovalka vajena tudi štepania, išče namestitve. Berta Gabrič, Naklo pri Kranju. 1565-2 BlIltlWtltUilUIliitlllltlìllllItlilltt't! tuli t li* >1 UtUìiìlitUI t tt ttt Vajenca (ks) Htm!!irruii luirumHinsuntuiìuijiiiiminmntiimniimift Bf^eda 1 Hin. dnvefc ■ Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din NaJmanJ-é, znesek 17 Din. Zdrav fant »tar 16 let, dobi mesto kot učenec v trgovini mešanega blaga. Hrana, stanovanje v hiši. Stanko Iršič, Mislinje. 15635-44 B«?seda 1 Din, davek 3 Din za atre all dajanje naslova 5 Din Najmanj-S, znesek 17 Din. 1000 din in več zaslužite mesečno doma. Potreben kapital 2.500 din. An os. Ma. rlbor, Orožnova. 15138-3 Ueseoa 1 Din. daveK i Ein za Sltro all dajanj« naslova 5 Din. Najmanj-à, znesek 17 Din. Instrukcije prevzameta dovršen osmo-lolec in učiteljica, ki poučujeta zelo uspešno in po najnižjih cenah za popravne ispite. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Uspeh Ia«. 15645-4 Beseda 1 Diru davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj dt znesek 17 Din. Posestvo 30 oralov, Griava, gorice Jeruzalem, vse urejeno, — prodam z inventarjem. Po-slopia zidana, nova. Mako-vec Anton, Grlava, pošta Križevci. 15621-20 ££0ES2B Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje ìaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din 2 komfortni stanovanji oddam v najem skupno ali separatno. Nova hiša, pod-kletena, velik vrt. Vprašati trafika Pasaža. 15647-21 4-sobno stanovanje vse pritikline in komfort, poleg kavarne Evropa, Kersnikova ul. 7, oddam ia avgust v I. nadstropju. — Primerno tudi za poslovne prostore event. se deli za 2 stranki. Ogled od 11.— 12. in od 17.—18. ure. 15616-21 2-sobno stanovanje solnčno, oddam v I. nadstropju. Kopališka ul. 2, blizu kopališča za 1. avgust. 15546-21 Opremljeno sobo $ posebnim vhodom, oddam. Knafljeva ul. 13-11. 15630-23 Opremljeno sobo v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15626-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam takoj enemu ali dvema osebama. Smartinska C. 14-1., levo. 15631-23 Separirano sobo oddam takoj krasno, elegantno, nameščeno s kopalnico. Več: Resljeva cesta 4. 15571-23 Separirano sobo oddam. Poljanska 12, priti, desno. 15569-23 Enosob. stanovanje oddam takoj odrasli družini Naslov: Medvedova ul. 25. 15667-21 Enosob. stanovanje oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15658-21 INSERIRAJ ¥ „JUTRU"! Lepo sobo oddam 1. julija eni ali dvema osebama čez počitnice ali eni za stalno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15657-23 Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15659-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj čez počitnice ali za stalno. Novi trg l-II, desno 15660-23 UIJI'4 1 Din. davek 3 Din za Miro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj & znesek 17 Din. Mesečno sobo solnčno ,s souporabo kopalnice, po možnosti v vili ali hiši bre2 visavisa, naj-rajše okolica Vrtače ali Tivolija, išče soliden gospod. Ponudbe pod »Sončno« na ogl. odd. Jutra. 15650-23a Informacije Preklic! Preklicu jem tet ob Uhljem vse žaljivke, ki sem jih brez povoda izrekel o gospe Angeli Jauievec, posest-mci v Strihovcu ter fe ji najlepše zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Jurij Kocjan, Štrihovec. 15665-31 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Agilen zastopnik, Adrija, Agentura 19, Brez posredovalca, Beli jorgovan, Bri-neta, Čisto, Delavna in agil-na, Dobra gospodinja 36, Delavec, Do 300 din. Dobro vpeljan, Diesel, Dobro ohranjeno, Dober promet 500, Gotovina takoj, Harmonija, Kavcije zmožen. Kupim, Nedelje, Odkup inventarja, Prijetno, Priložnost, Panj, Podjetnost, Rentabilna hiša. Srečen zakon, Sreča na morju, Samostojen, Sodelovanje, Tkalnica, Vpokojenec, Zdrav in močan, Z. Z. zato Jo postite redno kemično «latiti aH barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Paintca — Svertofifamlc» IZJAVA. Po LJubljani se trosijo anonimni letaki, v katerih se o meni ponavljajo razni neutemeljeni očitki. Izjavljam, da je vsebina teh letakov, v kolikor se tiče moje osebe, od prve do zadnje besede gladko in zlobno izmišljena. Javno pozivam pisca teh letakov ia tiskarno, ki jih je tiskala, da mi povesta svoje ime, da bosta imela na ta način priliko na sodiSču dokazovati te zlobne izmišljene očitke. franc MIKLIC »JUTRO« ZAVARUJE! varuj svojcem zavarovalnino! Zähvfllä ! Trgovski samopomoči v MARI BOKU izrekam toplo zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po moj. umrli soprogi Rosenfeld Jožefi. Dovoljujem ai posebno trgovcem priporočati pristop k tej kulantni in humani instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom. PTUJ, dne 30. junija 1938. Rosenfeld Robert s. r., trgovec VABILO k rednemu občnemu zbora Posojilnice v Cerknici r z« z n« z« za 43. upravno leto 1937, ki se vrti v nedeljo, dne 10. julija 1938 ob 16. url v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Citanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskega preglednika. 4. čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1937 in delitev čistega dobička. 5. Sklepanje o prejemu novih pravil po zakonu o gospodarskih zadrugah. 6. Volitev načelstva. 7. Raznoterosti. Opomba. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. člani lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred občnim zborom vsaki dan od 8. do 12. ure. NACELSTVO. Previdena s svetimi zakramenti je dotrpela naša dobra žena in skrbna mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa PAVLA BOŽIČ roj. P IRC SOPROGA ŠEFA STANIČE K večnemu počitku jo spremimo v soboto 2. julija 1938. ob 16.30 uri popoldne, iz hiše žalosti na pokopališče Ovšiše pri Podnartu. PODNART, dne 30. junija 1938. Joško, soprog z otroci: Ljubico, Boženo in Petrčkotn. šfc*» ?, » ^Äiw-*« ".».Str»J t V največji žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš zlati soprog in oče, stric ln svak, gospod SMREKAH JOŽE dolgoletni blagajnik sreza Maribor d. br. Slov, Konjice previden s tolažili sv. vere v sredo 29. t. m. ob 0.45. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek L julija ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 2. julija ob 6. uri v radvanjski kapeli. Maribor, Ljubljana, Jesenice, Trst, Postojna, Skoplje, Beograd, dne 30. junija 1938. ŽALUJOČA SOPROGA IVANKA IN SIN JOŽE. Tisoče zalival prejema »M O RANA« A/OVITI D"PACCINI IZ ČIIC*GA. JE //vom /EN ZACIJONALNIM PRE. PARATOM, POVRNUL ŽENI AKTIV. NO/T IN MLADO/T. ZA 2ENE OD ^O LET NAPREJ «riORANA HORMON AKTIV KREMA' DIN.60-,VRNE ŽENI AK_ TIVNO/T IN HLADO/T. HOP. NON KREMA' I iz mi/jih Zlez) DINAR A 50- 2?J,8J.2?J^TflOPANA VITA. MIN KRErlA'(vi/0KiHa0ßA)DiNAa Te E NOVITETE TAKOJ OD/TPANIJO GUBE, MLAHAVO KOŽO. NEREDE KOZO MLADO/TNO NAPETO Z BARZUNA/. TI M TENOM. flORANA LEPOTA PA/TLINJC KI PUDRI'VV/EH NI JAN/AH DIN. 25". /PUT INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! ' — M, A vr " ' •v:.:,.-' ^Jyy^^^^:^- .^iti^.^:- Beseda 1 Din üaveS 3 run za šilrc ali dajanje naslova ò Ola Najmanj à, zneTrenz, graščina Tarn, Leskovec in Jelka, por. ing. Mikaš, Celje, otroci« Jelkica in Milica Lazarevič, vnnkinft in ostafi sorodniki. AIcLET G ß A Urejuje Davorin ßavljen. —. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. ~ Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja £caq «teran. Za, inaeratnj dei Jß odgOIfiGea Alftj» MflWfc f— ÄR -M XäÖJijaai.