List 48. go dar brtnišk m naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 2. decembra 1863. (wospodarske stvari. Gospodarske skusnje. Slanina ali špeh odg anja zajca od prah zdrobi in se med gnoj pomeša; to neizrečeno naglo rast pospeši. Samo krompirju in repi ne koristi dosti. se z večim pridom rabi kakor gola šota Sotni pepél ali pa šotno oglje. Imenitni šotni pepél ki se iz Ho- lanaije dobiva, in ki je za detelišča posebno dober gnoj drevés. Med marsikterimi pripomočki je bilo nasve- se napravi iz zapaljene šote, ktera je gorša od naše j tovano, drevesca s kožo prekajene slanine ali špeha namazati, kteri pa ne smé ne osoljen ne s solitrom poštupan biti. Srenjski župan Šnajder, kteri se s posebnim uspehom s sadjorejo pečá, mi je zago-tovil, da drevesca maže že dve leti s špehovo kožo, začel Je dre- m in da jih je zajca popolnoma obvaroval vesca okoli vseh Svetih z omenjeno kožo mazati preteklo zimo se zajec ni nobenega drevesca dotaknil. Ravno tako sem tudi jez svoje drevesca po njegovem svetu mazal in jih zajca ohranil. Al kronberški vrtnarji in drugi sadjorejci trdijo, da jame dre vesni lub ali tako imenovana skorja bolehati, če se s špehom maže, in Ker sem se bal, da sem mesca drevo več ali manj v rasti zastaja. * bi špehova mast drevescem res škodovala, ouiii liiuo^d sušca vse tiste drevesca, ki so bile s špehovo kožo v jeseni namazane, dal s svečarskim lugom omiti. Srenjski da ni na svojih drevescih, ki župan Šnajder pa pravi so bile s špehovo mastjo namazane, do zdaj še nikoli nobene škode ali bolehnosti zapazil. v Pomol. Monatschr." * Sota dober gnoj j pa k d a j in kako? Soto (tori) cenijo angležjd kmetovavci veliko bolj, kakor mi. llabijo jo tako-le: Sote same na sebi, kakoršna je, Anglež veliko ne obrajta; kakor hitro je pa s hlevnim gnojem pomešana, se spremeni v neizrečeno dober gnoj. To je prvi skusil lord Meadovbank. On je jemal na primer funt hlevnega gnoja in ga je pomešal z so ťuntoma že suhe šote. Ceno tega mešanega gnoja, kakor Hodgos trdi, skušeni kmetovavci iz Sotlandije in Irlandije popolnoma potrdili. Kdor šote potřebuje, naj si je na močirji (mahu) v suhem vremenu nařeže in naj jo pusti, da se pod milim nebom v kakih 14 Da sota, pomesana z gnojem hi- dneh dobro presuši treje vre, naj se od časa do časa nekoliko z gnojnico . da polije. Pa tudi sama suha šota se zná porabiti scavnico popije, namesti da bi se z gnojem mešanca dělala. Dr. sir dodaja na pol presušeni šotni in gnojni niešanci nekoliko košene moke. Le s polivanjem gnojnice se dá prav korišten kompost napraviti. Kjer pa šote ni, naj se iz gojzdov jemlje gnjile žagovine, Angleži šoto ktera je ravno tako dobra kakor šota. tudi v oglje žgó , porabiti. da se dá z večim pridom na polji ta namen se sežgana šota v precej debel Prav bi bilo, da bi naši drevorejci to nasvetovano mažo ? ktero sta tudi gosp. Lasnik in gosp. fajmošter Majnik v poslednjem zboru kmetijske družbe priporočala, v svojih drevesnih sadiščih poskusili in svoje skušnje po „Novicah" na znanje dali. ? zato Belgii t-----^ —--1---J-----w , — w* ~ Jv t> ker ima precej morske soli v sebi. Ardenih v , kjer šoto sploh žgejo, kmetovavci dobro vedó da pepél iz šote na travnikih in deteljščih veliko izdá posebno radi in s posebnim pridom pa gnojé ohrovtu. 7 5 Letni zboř krajnske. (Dalje.) vrsti nasvetov družbinih poddružnic ali posamnih udov je najpred gosp. Ambrož, mestni župan in odbornik kmet. družbe, bral gosp. Feuserjevo vprašanje : ali je komisija za osušenje mocvirja, kakor je zdaj se-stavljena, v stanu vse potrebne delà dovršiti ? Gospod pritrdi da je Ambrož, naštevši deležnike te komisije dosihmal ta komisija dobro dovršila svojo večidel obdelana zemlja na mahu je temu živa priča nalogo ker Zná biti, ko bojo glavne delà za osušenje njegovo končane, da potem utegne kakošna druga sestava omenjene komisije potrebna biti. Ker pa ta razsodba ne spada v opravilstvo kmetijske družbe, naj se gosp. Feuserjeva dotični komisii. — Zbor je pritrdil izročí interpelacija ta nasvèt. Dr. Bleiweis, družbini tajnik, je naznanjal potem nasvete družbinih poddružnic. *) Poddružnica novomeška (predstojnik prec. gospod prošt Arko) je naznanila veselo napredovanje murboreje na Dolenskem, in želi, naj se natisne imenik udov kmetijske družbe. Gosp. dr. Bleiweis omeni, da vsako leto se sicer ne more natisniti tak imenik, ker to bi preveč stroškov pri-zadevalo ? pa da se natisne zopet to leto, kakor poddruž- da naj nica želi, bi bilo prav. Gosp. dr. Orel meni, vsaka poddružnica sestavi za svojo okolico tak imenik potem vredi splošni uda na deželi, ali m ga pošlje glavnemu odboru, da se imenik, ker odbor ne vé od vsacega se ni iz dežele preselil, ali umri itd. Sklep je bil, naj se po kteri koli poti natisne imenik, naznanja poddružnica smrt g. Poslednjič Jožef a Dulerja, posestnika v Velikem Skerjančjem, ki je preteklo poletje umri. Bil je rajnki izvrsten kmetijsk gospodar in eden najpridniših udov in odbornikov poddružnice novomeške. * Gosp. izvestnik v „Laib. Zeitg." se čudi, da le 4 poddružnice so se oglasile s željami in nasveti, kakor da bi morala vsaka poddružnica vsakemu zboru kaj razodeti. Želj po potrebnih rečéh za krnetijstvo je na kupe po deželi, al največ takih, ktere ne spadajo prav za prav v kolo kmetijske družbe, in zato jih ne naznanjajo poddružnice, da se jim ne godi, kakor se je z marsiktero že zgodilo v deželnem in državne m zboru. 384 On je bil prvi, ki je vpeljal priđelovanje rička (Lein-dotter) na Dolenskem. Zapustil je lepo premoženje, pa tudi svoje ime nepozabljivo ohranil s tem, da je 6000 fl. izporocil za stipendijo šolsko. Na predlog dr. Blei- weisov roj aka vanj a y y naj zbor z ocitnim znamenjem počasti vrlega se vzdigne vès zbor v dokaz očitnega spošto- Poddružnica metliška (predstojnik g. fužinski rav- natelj Ho mač v Gradacu) naznanja 4 nasvete. Prvič bi se zoper go vejo kugo ostřejše ravnalo želí naj že na meji hrvaški in tudi po ces. gosposkah pri nas domá, da se ne troši pošast po deželi, kakor se je poslednji čas to zopet v Gradacu zgodilo po kozlih in ko-štrunih lirvaških; nemarni ljudjé naj se ostřejše kaznu-jejo, in celo škodo naj povrne, kdor po svoji krivici zanese bolezen ; tudi komisije naj bojo dosti bolj pridne v svojih opravilih. Dr. Bleiweis se zahvaljuje najpred poddružnici, da je odkritosrčno spregovorila o važni zadevi in pravi potem : Nove postave zoper kužne bolezni je ministerstvo izdalo leta 1859 ; te postave so zdaj vodilo vsega ravnanja; v nekterih rečéh so te postave res prerahle, zato pa je tudi, gledé na veliko nevarnost, v kteri se znajde krajnska dežela, stiskana od treh kužnih dežel (hrvaške, primorske, štajarske), prečastiti naš gospod c. k. deželni poglavar baron Schloissnigg, te postave poojstril, kjer je treba bilo, pa vendar nikoli dovolil, da bi ta ojstrost po nepotrebnem tako deleč segla, da bi celih v se povikšala težavo zaprtije Ce bi pa ne bili pri nas na Kranjskem tako skrbno ravnali. kako silno bi se bila že razširila vasi itd. kuga y ■ f ^wěm u ^HHi wmm ktero smo večidel ustavili v vaséh, v kterih se je začela. Od 4. aprila letošnjega leta do 20. oktobra ko je kuga prvikrat popolnoma potihnila y xw rťvťviuvui« ťvumuilít y Je v m vaséh v 8 kantonih, ktere so imele 2178 goved; z gub a bila v 25 v vsem skupaj y kar jih je poginilo in pobitih bilo y Je do 20. oktobra znesla 257 , za ktere so lastniki še večidel celo odškodovanje dobili ali dve tretjini ali saj tretjino. Nikakor nočem zagovarjati vseh komisij, da niso tù in tam prenemarne bile ; al to pa tudi iz lastne skušnje vem, ker sem povsod bil — nadaljuje dr. Bleiweis — da nektere komisije zaslužijo veliko hvalo za svoje vrlo obnašanje. Predlagam tedaj si. zboru: naj ekscelencii deželnemu gosp. poglavarju svojo očitno zahvalo izreče za res neutrudljivo skrb o kugi, pa ga tudi prosi da zaukaže svojim podložnim gosposkam pažljivo in krepko zatiranje kuge, ob svojem času pa na podlagi tukajšnjih skušinj naj predloži nasvete za poojstrenje dotičnih postav zoper kugo. Zbor soglasno pritrdi predlog doktorjev in se vstávši od svojih se-dežev zahvaljuje deželnemu gotovlja, da je okrajnim gosposkam zaukazal največo skrb zoper to veliko nadlogo, — da pa želi, da bi tudi gosp. poglavarju, kteri za- Ijudstvo po udih družbinih z besedo prav živo pod- učeno bilo, da zvesto uboga, kar postave ni mogoče vele vaj o, sicer y zdatno pomagajo da tudi naj ostřejši ukazi, gosposkam dani y Zastran druzega predloga pod- družničnega o asekuracijah živinskih je dr. Bleiweis obljubil, po dogovoru s svojim prijatlom doktor y y Roll-om, ravnateljem c. k. živinozdravnišňice djinajske prihodnjemu zboru dotične nasvete sporočiti. Čudno je res, da povsod se spoznava potreba asekuracij ali takih družb, ktere zavarjujejo živino, to je, da se deležnikom povrne škoda, ako jim živina brez očitne njih krivice pogine. In vendar pri vsi ti ocitni potrebi še nikjer v Avstrii ni take asekuracije! Predlog zastran pre- naredbe ceste Čez Go rj an ce, ker je cesta cesarska, c. k. deželni vladi. Polovica dohodkov pod- se izroči družničnih je bila poddružnici naklonjena. (Dalje prihodnjič.) Starinske stvari. Razlaga imen na marberžkem slovensko rimskem kamnu. Spisal Davorin Terstenjak. steno cerkve poddružnice S e n t i 1 i Aegidius) imenovane blizo Marberga (Mahrenberg) na levem bregu Drave je vzidan rimsk kamen s sledečim napisom : C. Julio Accisi filio CISIACO et DEVOGNATA ATI ONIS filiae uxsori Florus et Valerius filii et BROGIMARA filia vivi fecerunt. V Že Muchar (Gesch. der Steierm. I. zv. rimski napisi pod besedo: Mahrenberg) tega kamna omenuje. Napis je dobro ohranj y samo poslednja črka v imenu cisi kakor slovenske že poškodovana. A Cajus Julius, Florus in Valerius latinsko ime 7 vse drug y so y) A ijdeš: ,,accisae op pomenji sresch b pri geschwachtes Vermoge y Livii toraj se ime ujema s slovenskimi se Ob daj zivimi îmeni Caj V Julius, Accisov sin, je bil C z- jančan. V marberžki okolici še sedaj nahajamo kraj Cizat ali tukaj z navadnim rhenizmom: Cinzat. Ime je brez dvombe nastalo po častji boginje staroslověnské: C m boginje r o divne nekdanjih Rimlj emlj ; enake C so boginjo C mam y ico Slovani častili, potrjujejo : Knauth (Prodrom Misn. stran 296. 399.) Falkenstein (Prodrom. Antiquit (Gesch str. 72.) in Wagner str. 32). Devognat pol latinska beseda, od d boginja nebeške svitlobe v on Salfeld y drugi zvezek Devo roda, je pol slovenska y virgo y D y D P ail adi - Ath y tus oblika pri Lucreciji: sin, gnat od nascor, starej g Lil, cuata^ ui/ij v; u. uaou v.' J. , primeri staroslověnské imena H terod, Vitorod itd., toraj Devognat D d D latinskih imen gnat itd tjdeš več Tako sestavljenih slovensko kakor: Ategnata, Busu Važno je ime B rogi m severnoslov Brogim gim měr slov. občin : V i t o m iz brog Besedo m y m m; i U i UU 1 1 Ûj Iti KJ L \J ^ 1L1 IU C* X . J^v^vj wvaw v x , sem že na drugem mestu razložil, primeri , in imena štajarskih nemški má h menj a, to si kar Godesl y Go demi toraj Vit om y itd Beseda y G o de m po Y , U U U l u v. Kaj pa pomenja brog huten, custodire, litevski 9 brag sansk. naj dem breg j , —-- ' — • ---- Scheune, litevski tudi: barag nja, br ah Hiïte. lužički: b y y Dach } ceski Hiite W ICI 11, XXIAL^, JU latinščini (medii irski: brúgh, Herrenhaus, primeri v íaiinscmi (jneu.ii aeví) bar ach o, n^u.o^x und Holz aufgebaut, worunter die Soldaten den Winter Iiauser von Stroh iiber im Felde bleiben. Beseda je toraj indoevropejskih jezikov. Brogim b blago ara toraj pomenja custodia cfara. Na Stirskem še so rodbine: Brog in Brož nik. imenu Atio vidimo prestai adjek tivno obliko iz pro et • v dobe*/, ktero je še ohra nila bolgarscina, přímen, uugatiu, oi^^xv, u^u**« 7tlov(jiog, ncpXog, cdcdog, primeri še ime norenskega kralj o ci o, zaveznika Cesarovega. Atio v današnji ob primeri: bogat lep m i V liki skem A zaveznika Cesarovega. At današnj ob genitiv Acij y še so žive rodbine Pohoř y tudi > ktere na slovensko-rimskih kamnih V članku: Atrant S s aer. sem omenil, da sufiks ie samo mod v ohranil v osebnih imenih. Pozneje sem si spomnil m mod dalj b kořeni ko besede najdea malo doli pod opazko 385 nahajaš v obliki: Intionius; še so na Pohorji, na Koroškem pa rodbine: Incko. Acio pomenja: cacumi-nosus : ac,*) cacumen montis, acnik (v letopisih de-setega stoletja: A z nich) ime gore na Koroškem. Imena Devo gnat a — Devoroda in Brogi- mara so bile gotovo nekdaj priimena staroslovenskih boginj ; kakor imena: Mogimar, Mogit, Mogir, Lutomar itd., ktere na slovensko-rimskih kamnih beremo. Imena severnoslovenske historične, kakor: Rastislav, Preslav, Perejeslav, Suleslav, so nekdaj gotovo tudi bile priimena staroslovanskih bo-žanstev, ker tudi staroindiški bogovi luci, svet-lobe, ognja, kakor Agni in Indra se v vedah velijo: Vardhàçravas = Rastislav, Praçravas =r P r e-slav, Vasùçravas = Vesnoslav, Svitoslav, Parthuçravas = Pultoslav, Platoslav, weitver- nehmbar, Suçravas ~ Dobroslav, Çravata, particip. futuri passivi, der zu horende preisenswerthe slov. Slavata, Svaraçravas= 'Hoáxle Fsg — He-rakles, severnoslov. Svaroslov, splendore clarus; primeri ime božanstva: S v ar o h itd. Gosp. Hicinger je bral na nekem kranjskem kamnu ime: Mitrapus ~ M i trap, Sonnenstier. Mitra po oslabljenji iz matra, messend, zumessend, spendend, wohlwollend, freundlich, se je solnce velelo pri starih Indih in Persih, gotovo tudi pri norenskih Slovencih, kakor ime Mi trap opominja iz mitra, solnee, in ap, sansk. apen; bik, horvats. apa, japa, bos gignens, taurus. Na to poznamovanje solnca opominja ime slo-vaške gore: Matra, primeri: slovenska Matra? Windischmatrei, dalje staročesko slavno ime: Vratislav, Mitrovski Netolic! Ime Vratislav je toraj bilo priime solnčnega božanstva, ker nazor vrt enj a nahajamo pri starih arjanskih narodih , primeri: ,,coelum ver ti tur'4 (Virgil. Am. IL 250), dalje indiško (Nir. III. 22): Vi vartete áhani čakriyeva. Se v r t i t a dan in noč kot k o 1 e s i. Zato o křesu Slovenci ognjeno ko le s ce potakajo s hribov, ali pa je v zrak mečejo. Ker Mitra pomenja tudi: prijazen, dobro- hoten, se tedaj v njem znajde združeni pomen: Rado gost („iže jest gostem rad", kteri je gostem rad), in ker na Radogostovi podobi retranski beremo: Van nemškemu: un an, favere, sansk. van favere, ad-juvare, primeri slov.: na dober van! tedaj historične imena severno-slovanske U neslav, Unegost, **) lavore clarus, adjutorio clarus, hospitibus favens, so bile enkrat priimena Radegostove, ravno tako imena na slovensko-rimskih kamnih: Van, Vanino itd. Na Stir-skem še imamo rodbine: Van, Vaniš, Vanino, Van-gost, Vengost, Vanetina, ime kraja, Uniše, ime vesi sosedni vasém: Boletina in Hotunje, spomni se imen Boleslav in Hotimar, Hotimir! Slovstvene 8tvari. Slovensko slovstvo. Pojasnilo. Ravno sada se je g. predplatiteljem razposlal pervi svezek moje knjige : y3aje>iHi npaeonic e.iaBjancKi, to je, uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska. Molim vsakoga gospoda predplatitelja po sebe i vse skupa, da mi ne záměre, da se je te svezek tako po polževo běrzo *) Spomni se na goro, ktero lahko iz Ljubljane vidiš, Ac, z aphaereto : h a c. **) Y a se razveže v u, primeri sansk. vas, tegere ; korenika slov. besede usma, corium, var, tegere, korenika slov. besede: urbas. Pis, tiskal; jaz toga jamačno nisem bil kriv. Drugi svezek je uže dotiskan i tretji se sada tiska i skerbel budem koliko moguče, da se cela knjiga v kratkom dogotovi. Cela knjiga bude obsegala 15 tiskanih listin (bogen) i ji bude cena dučanska (ladenpreis) tri stotinjake avstrijanske vrednosti; kdo pak pošlje mené v plaćanom (frankiranom) listě pod doli stojećim naslovom novce, dobi cělu knjigu po 2 stotinjaka i 50 kr. avstr. vr. Gospodi, kteri su uže na pervi svezek se predplačali s jednim stotinjakom, dobe 2. in 3. svezek zajedno, vkup s glavnim naslovom, s predgovorom i s kazalom i molim učtivo, da, kada ta dva svezka sprijemu, blagovole mi za obadva svezka v plaćanom listě poslati samo jeden stotinjak i 50 kr. avstr. vrednosti. To moram ješče reči, da svezka 2. i 3. budeta mnogo zanimiveja i važ-neja od pervoga. M a ti ja Majar, fajmošter v Gorjah, Post Arnoldstein, Kàrnten. Slovstvena drobtinica. Odgovor. Otuđi *) vprašal me nekdo, Kako se pesmice pojó? „En tolar, ať še več bi dal, Da bi kovati jaz jih znal." Prijatel! mu odgovorim, Cenejše to te naučim: Za vsako dal boš pesmico Krvi iz srca kapljico. Josip Novak. Bzir po svetu. Danci in njih jezik. „Novice" imajo navado, da vsakikrat svojim bravcem pojasnujejo take reči, ktere svet pretresajo. Sitno je člověku, ako sliši ali bere v časnikih to in uno, pa ne vé, pri čem da je. V posleđnjem listu smo že rekli, da skor vse drugo se je skrilo zdaj za tem, kar se godi v Schleswig- Holsteinu (Slesvik-Holstajnu). Ti deželi ali vojvodini ste prav nemški., pa že danski kralj Kristjan I. (leta 1448) ju je (z Norveško vred) združil z danskim kra-ljestvom (Danemark); leta 1815 je kralj Friderik VI. stopil s Holsteinom in Lauenburgom v nemško zvezo ali nemški „bund". Naš namen ni, da bi razlagali tù pravice do dedinskega nasledstva ; omenili smo že zad-njič, da po smrti danskega kralja Friderika VII. sta stopila zdaj dva na noge, ki vsak hoče vojvoda, to je, vladar biti Schleswig-Holsteinu : eden Kristjan IX. je sin rajncega kralja, drugi pa Friderik VIII. je vojvoda avgustenburški. Vsak trdi, da po svoje ima pravico do prestola schleswig-holsteinskega. Vojvoda avgustenburški, ki se je pod imenom Friderika VIII. oklical za vladarja schleswig-holsteinskega, hoče Nem ce m spolniti gorečo željo, da se *) Atiidi (otuđi) — unlangst, vor kurzer Zeit. Vprašal sem enkrat slavnega pokojnika gosp. Metelko-ta, kako bi se lepo slovenski reklo „možar", ker pri vsakem popisu kake slovesnosti ,,možnarji pokajo"? Odgovor: kakor pravimo zvonec od „zvon", tako smemo reci: topec od „top." Cul sem pa na Dolenskem drugo besedo , namreč : „akovnik (okovnik) od okovati, ker so bili prvi možarji gotovo iz lesa in okovani, kakor turski topovi. — To, če tudi ne popisovavcem svečanosti, vendar kakemu lekrikografu. — Beseda „o tudi" je staroslověnská. V tistem kraji (na Krki in v okolici, tudi v rib-niški dolini), kjer je ta beseda še živa, nahaja se tudi staroslovenski genitiv. Na pr.: pet rakii, šest goldinarii, mesto: pet rakov , šest goldinarjev. Pis. ■ : -i ^ ' E' V -i 380 Schleswig-Holstein odcepi Danii *) in da se reši pod- prijateljevo ložnosti ki mu je zatiraia nemški jezik in nemško narodnost. Po vseh nemških okrajnah se razlega ) tu sinov, da Gora ne Je Želi 7 77 glas po rešitvi iz danskega jarma. S kolikim pravom je Turkinja, da hočejo Nemci svoje brate v Schleswig-Holsteinu od- „ Kaj veliš, Jefrem?" pade Turčinu v pesti. reče vladika da bode mati junaskih 77 to dekle (( Ona veruje v Boga Očeta, Sina in sv. Duha, in v cepiti Danii, in ali Danci res tako silno zatirajo nemški presveto Bogorodnico; pop jo bo krstil in učil narodnost, nam 7 kako ni jezik in njih nemško preiskava tega ne spada v namen teh vrstic. znano, pa tudi Je treba pri nasi veri ziveti 7 m Mi tukaj to povemo 7 da starodavni Danci so Zaidi jankaí „Govori, dekle kaj še hočeš več?" a ukaže vladika obrnivši se 9" 7 li resnica, da Kar istega rodů z Nemci (eno njih koleno so Cimbri) in da danski jezik (donsk tonga) je izprva bilo narečje skandinavskega prvotnega jezika, ki se je čist ohranil le odgovori Zaida. še v Islandii in se tù še tako govori in piše. Sedanji ,, želiš biti pravoslavna krist- vaš Faris *) veruje, to tudi jez verujem u To je vse prav t u odgovori vladika in se malo danski jezik je zmes germ ans kega in zlasti anglo- zamisli. Za malo časa obrne se k Jefremu s tem pra- « « # • i • • î i p? i « • • • i v • T~¥ 1 • • • 1 • 1 v lil 1 • # t i saksonskega jezika; ta jezik je v 17. stoletji se jel šanjem: „Zakaj si prigrdil naše dekleta, omikovati v književni jezik, v kterem imajo Danci zdaj si žene pri dušmanih?" da si iskal veliko in imenitno literaturo. Govori se po vsi Danii in 7 Norvegii; od jezika švedskega se le malo loči. ,Svetli vladika!" — odgovori Jefrem ognjeno 7 77 Da ga bravci naši poznajo , damo jim za pokušnjo krasoto poseduje; poglej jo saj nisem mogel strpeti, da malopridni mostarski vezir to tem dvigne Zaidini it" Oče naš" (Vater unser), ki smo ga ponatisnili iz À. pajcolan raz lica, in ona, Ker je ker toliko mož okoli sebe Auer's „Sammlung des Vater unsers in mehr als 600 zagledala, zarumeni sramožljivosti kot vedro nebo po mladi mesec lepši od Ah- Sprachen" (zberko Danski Oče našev" v več ,,oče naš" se tako-le glasi: Vor Fader, du som er i Himlene, kot 600 jezicih). solnčnem zapadu. Je metove hčere?" Helliget vorde dit Navn; Komme dit Rige; Skee din Vil l ie, som i / fimmelen} saa og pa J or den ; fíiv os i Dag v ort daglige Brod; Og for lad os vor Skyld, saa som vi og forlade vore Skyldener ; Og leed os ikke ind i Fristelse ; Men frie os fra det Onde. lili skrije. Mladenci so začujeni vzkliknili, starci pa so hva- svoje lice na Jefremovih prsih lepoto Zaidino, ktera „Jefrem! resnica je izpolni u „Světli vladika, klicali so drugovi njegovi mu željo ! Ue prosili so vla- dika, ki, skrben oče svojih podložnikov, tužno je mislil se o žaiostnih nasledkih, ktere bode otmica. Toda 7 imela žalostna ta 9 ko pogleda ljudstvo, vidi, da je za- stonj vsak upor od njegove strani. Ni se hotel tedaj 7 li i dit er Riget, og Kraften, og Herligheden i Evighet. upirati zahtevanju svojega ljudstva. mA men. Hi Da tega jezika ne razume noben Nemec, je gotovo ; da zapopadljivo je tedaj, da se ga branijo, ako je res, ga jim hočejo Danci posiliti in jim narodnost vzeti. se ,,Vse je pravo, „kakor vi, ■ m ljudstvu ljubeznjivi moji" reče obrnivši sodim tudi jez; toda po- před mi mora Jefrem še na eno vprašanje odgovoriti. u 77 Govori gospodar, govori!" Jezik materni je dar božji in mora svet biti vsakemu gorči skazovaje svojo zadovoljnost vladiku." oglasé se Crno- človeku in narodu, ki se ni že tako deleč izgubil sam sebe zatajuje. 7 da 77 prositelju obrne se vladika da mostarski vezir hoče otmico svoje Ali si pa premislil, Jefrem' zaročnice na Crni gori osvetiti? So \árotlopI$ne stvari. pravljeni, da 77 prenesó jad zavoljo tebe?" tvoji rojaki pri- gospodar' ( odgovori Jefrem 77 vsi za v rnogorci. Zgodovinska povest. V čeiscini spisal P. Chocholousek (Dalje.) III. enega, in eden za vse ! Tako so vedno mislili Crnogorci. Naj dojdejo Turki, ako jih je volja; mi jih hočemo potolči 7 bogatega si plena napleniti, naši junaki pa se bodo malo razveselili." Vladika je ondaj v Um ač u stanoval se je tudi Kdor ju je na potu srečal, gledal ju je z začudenjem; mladenci so zavidali Jefremu, lepe crnogorske dekleta Zaidi „Je li istina, bratje? „Istina je, istina!" je že tako premirno „Naj bo tedaj !" u obrne se nroti skup klicali so Crnogore treba reče da se poigramo ? U pri Jefrem s svojo ljubo napotil, predno je šel domu udenjem primoran, „Zaida, V^^^v^*. uv CJUV1UU&1 WJ VJII V^iJLA \Ay IUJ7U llU^Ui \A XV J. V> CA I Âebevc, po-dr. Jernej Zupanc, če se to za ,,bare Miïnze" vzame, y utegne taka goditi, kar je dopisnik L. v 265. listu „Laib. Zeitg. (( vsi ti v Ljubljani ; Anton vitez Gariboldi, posestnik y Jožef grof Barbo Waxen- doval pripove- s te ins ki, c. kr. ključar in grajšak v Rakovniku y rekši „genesis a da idrijsko pevsko društvo ima svojo Konrád Lokar, župan in deželni poslanec y IVOl , ua lUilJOttU T Oivu f v """ J (početek) vspodbodljivem izgledu filharmonične Reš dekán Matevž Pire y družbe ljublj. Zakaj neki naravnost ne pové, da gosp. Bleiweis, trgovec Kàsbacherjeve besede niso bile bob vsteno? Bodi si še — vsi ti v Kranji; jl i x v,, trgovec, — x Dragotin Savnik 7 — Jan. Konrád y lekár Mihael Pikl, stolni dekan 7 tako hvalevredno in lepo, koga v kaki dobri reči po- dr. Jož. U la g a, profesor, y snemati, moramo vendar tu resnici dati, kar resnici pravosrednik gré, in reči, da se n i s m o po lepem izgledu iïlharmo- tavnice 7 7 y gi^ ILL 1 CkžL , UČI OC 1_L i. O LIL \J k/U IVJ^VUl aiJ^lUUU J.xxxxc4tx. uiv~ ta Y ULV/^ j - VSI ti V M^l'lbOTU nične družbe ravnali, ampak da smo že dosti popřej, okrajni zdravnik v Celji, — ^a» predno je filharmonična družba v Idrii bila, poznali fajmošter pri sv. Jurji poleg Celja dr. Ferd. Dominkuš dr. Janko S erne c, predstojnik či- dr. K o č e v a r, c. k. Davorin Terstenjak ; Andr. Pirnat pomen pevskega društva, kajti od Slovenca je že od- rudninski uradnik v Golcih 7 7 nekdaj znano, da rad poje Gospod Jožef Gnezda 7 Franc K a p u s 7 7 vec v tukajšni organist in učitelj petja in muzike v priprav- kovci, — ^i. ^ t U i Cl 11 XX UVjlCillVjlL niški šoli, je bil že lep čas poprej obljubil svojim pri- drej Winkler, deželni odbornik Celji trgo- 7 Ivan Z uža, rudarski lastnik v Zabu- An- dr. Stefan Ivociančič, profesor jatlom, da jih hoče petja učiti. Ustanovilo se je tedaj 7 7 7 Andrej Ma- ru s i c ; profesor 7 zares pevsko društvo in sicer slovensko, ki se skor zgolj Kalister, véliki posestnik vsi trije v Gorici 7 Janez Edvard Sorč, véliki s domaćim petjem pečá. Da to zlasti tištim ni ljubo, trgovec, France Cegnar, c. k. ■ # H ■ viši telegrafist 7 ki so želeli „poddružnico" filharmonične družbe v Idrii Teodor Nap ret, c. k. svetovavec deželnega sodstva kaj hočete. če kri ni voda osnovati, gotovo je nedeljo v praznik Sežani Ali &aj nocete, ce Kri ni . kakor stari naš pregovor pravi * sv. Cecilije 22. t. m. je naše domače društvo prvič pokazalo, kaj zná. Peli so naši pevci zjutraj pri zgodnji maši. in sicer kaj dobro. Zvečer so pa peli pri „Orlu" Sab- vsi v Trstu 7 Peter Ko zle r, c. kr. notar v 7 ; — M a ti ja Majar, fajmošter v Gorjah na Koroškem, — And. Einšpieler, profesor v Celovcu. Teh 40 mož se je imenovalo za tako imenovani začasni ali osnovalni odbor „matice", sledeče pesme: „Domovina" , napev Ipavic-ev; ljica", 77 napev Krittl-nov, „Musicus" (nemških Za Hrvate naše brate" pravil. Osnovo rečemo in je podpisalo osnovo in ne več, da ne misli Lahrov , in popotnico : napev napev kdo, da prav tako morajo biti pravila in nikakor drugač. Svetli knezoškof ljubljanski g. dr. Jernej Widmer JUUlil \J V y ili ^ V tlilV-'V • y yí^Á W XAi T wwv x^wu v n/x ia w y xxwj,/v t r^J J cxx xvxx vlj v vx *j vi^xj «axx^xxx « v w u w j ï f * ' J. Gnezdov. Peli so izvrstno. Program ta kaže, da je so blagovolili „Matici" zagotoviti dnarno podporo 7 resnica 7 ker kar pišem. Srčno želimo, da bi vrli gospod njena potreba za naše slovstvo je preočitna, da bi je naše Gnezda in Častito kak tako prijeten večer napravili! pevsko društvo nam še marsi- ne podpiral vsak pravi domoljub. lz Loke 28. nov. Přetečeno nedeljo smo Njih Veličanstvo cesar je po nasvetu pomnoženoga deželnega odbora blagovolilo izvoliti g. dr. viteza imeli novo volitev odbora čitavnice naše. Predsednik Stockel-na za ravnatelja bolnišnice ljubljanske. je bil enoglasno poprejšni voljen; namesti podpredsed- Ker se je stekel pes přetekli teden prikazal v nika m dnarničarja, ker imata lastnih opravil na kupe, mestu, v Trnovém in na Viču, so pobili vse tu popa- dene pse, sumljivi so se dali v kontumacijo, in skozi 6 in namesti tajnika, bili so izvoljeni drugi gospodje. Pregledali so se računi ; pomenili smo se o naročbi tednov se mora vsak pes na motvozi (žnori) po ulicah peljati, sicer ga vjame konjederc in brž vbije, če nima ■ novih Časnikov ; veselice, ktere bomo to zimo skušali napraviti, smo odlocili in vec drugih važnih reči, kar tiče namenjenih zabav, smo v red djali. Sklenjeno je 7 marke ; če pa ima marko, se more za 2 gold, resiti. Trnovém je ta stekla grdoba (bil je buldog , to je bilo, da ima prihodnji predpust vsako drugo nedeljo tistega hudega plemena pes, ki je v nekterih nemških mala zabavica biti. Tudi je gospod predsednik bral s krajih celó prepovedan) zgrabila kokoš za glavo in jo živo zahvalo sprejeto pismo prevzvišenega vladika Stros- razmesarila; domači so revico pri tej priči zaklali in majerja, v kterem se preblagi mecen s priljudnimi be- snědli. Nevarnosti ne bo nobene, ker kokoš se še ni sedami za častnega uda naše čitavnice priznava in daruje 50 gold. Po volitvi smo imeli malo zabavico. Iz Kranja. V nedeljo 13. decembra bomo v „Južnega Sokola" napravila prvo svojo zabavo. Nad 100 čitavnici s slovesno besedo obhaj ali rojstveni dan neu- udov in druzih gostov se je snidlo v veselo skupščino, bila stekline navzela; oslinjeno glavo so ji pa odsekali. V saboto zvečer jev gostivnici čitavnični družba kteri mrlega pesnika dr. Franceta Prešerna, slovesnosti s tem uljudno vabimo vse častite družnike pozdravil z navdušenim ogovorom ktero je vrli načelnik „Sokola" gosp. dr. Etbin Costa kranjske in druzih slovenskih čitavnic. Odbor čitavnice. Iz Ljubljane. Pravila „Matice", ki naj bi s svojo Humoristne deklamacije, krepke pesmi in kratkočasna godba so se vrstile skozi kake tri ure pri prav dobri postrežbi Nenig-ovi. Po izgledu druzih enakih družeb si je „Južni Sokol" pri slovstveno delavnostjo obsegala ves slovenski narod, so tej veselici izvolil svojo prislovico „Na zdravje m v bile po dr. L. Tomanu in dr. Jan. Bleiweis-u si. tem lepo pokazal svojo vzájemnost s 77 Severním So 390 kolom" v zlatni Pragi, pa mu to tudi pri tej priči na-znanil po telegrafu. Ker vsako drugo saboto zimski skih za „staatsrath" sta poslanca Berger in Schindler oštro pretresala -to svetovavstvo, češ , da v ustavni dr- čas bodo napravili „Sokoli" tako zabavo, bo tedaj krat- žavi nikakor ni na pravem mestu; državni minister vao uuuu uauiay ^kjuivuii ttiivv ^m^ui t vj w w^víuj ub kočasnih večernic še mnogo. Pri odhodu iz vesele družbe ga je branil močno , rekši, pa da razmere njegove do mi- pa je vsacemu po ušesih zvonila prelepa Slomšekova nisterstva niso takoršne, kakor sta rekla govornika, pesmica „Veselja dom veselje, oj, varjala: ,,Le tukaj nedeljo ob in na vprašanje: „Preljubo Dr. Berger je vprašanje zastavil ministerstvu : ali ga ni kje si domá ?" — mu je pač pesmica odgo- volja še temu zboru predložiti postavo o razglaše van j , i • 1 J 1 • ' 1*1 t I / / i vi • 1 J uf* • . , v • 1 «1 ^ tukaj je pravo veselje domá!" deželnih postav. Ministerstvo še ni odgovorilo na to vprašanje, kakor tudi na uno ne zastran Schleswig-Hol- uri zvecer Je beseda" v čitav- Ko- nici. Samospev, čveterospev in zbor (slavna česka vaška") stojijo na programu; potem bo priljubljeni or-hester vvodil kratkočasno gledišno igro steina. — Gotovo je neki, da 19. dne t. m. se končá državni zbor. Kako malo je dovršil vse tri leta, sta z od- kritosrčno besedo v seji 25. nov. povedala sama poslanca poslovenjeno po gosp. Zabukovcu. Veselega večera smo dr. Berger in dr. Schindler, ko je bilo posvetovanje o „Snubači", tedaj zopet gotovi Zato pa tudi ni čuda y da čedalje stroških za „staatsrath." Se ni gotovo , ali Njih Ve- Ruski ve- več udov pristopa k čitavnici, kjer se tako očitno kaže ličanstvo cesar gré na Ogersko ali ne. „Intelligenz" ne samo med poslušavci, temuč tudi pri liki knez Konštantin je s svojo gospó in svojimi osnovi njenih zabav. (Pobérki iz razlicnih časnikov in brosúr.) Dopis otroci 23. nov. přišel na Dunaj. Cesar so ga sprejeli z naj večo slavo, njemu na čast napravljajo velike love itd. Dvorni kancelar sebi ni se znano. iz Maribora v poslednjem „Ost u. West" dobro zavrača Kdaj zapusti Dunaj dopis iz Ljubljane, ki smo ga čitali v 7. listu o tem, naj Mažuranič je vse velike župane hrvaške bi slovenski pisatelji o viši literaturi zapustili slo- poklical na Dunaj. Vsi so prišli razun oseškega. Po vec venščino in pisali hrvaški-srbski. Ze gospod Levstik ur na dan se neki posvetujejo, pa nič prav se ne vé o Naprej-i" ravno to stvar razjasnoval tako teme- •Ie v » - - ijito in obširno, da ni bolje mogoče, cem in Je dokazal y da , ker neka skrivnostna temnava dosihmal pokriva pomenke tega zbora. Da gré tudi za deželni in državni al kaj in kako, še ni prišlo na kaj tacega tudi bratje naši na jugu želeti ne morejo, zbor, je neki gotovo ako pomislijo , da brez omikanega naroda je vsaka de- beli dan. — Svetli škof Strossmaj er, ki je po svojem potovanji na Nemško zopet přišel na Dunaj, je 24. nov. žela to, kar je truplo brez duše; narod pa se kar je že do zobca spnčano omikati dá v maternem podal se v Diakovo. Gosp. L. Leskovcu ki je bil svojem jeziku, in omika naroda terja kaj več kot samih kot prestavljavec nekega sestavka iz laškega časnika H IH MM H| ^^M ^H^^l^l Od o tiskarni tožbi „Ost u. West-a" obsojen preprostih bukvić. „Novice" se zdaj niso spustile v to pravdo, ker so jo obdelovale že pred mnogimi leti. Tudi cesar odpustili vse pravne nasledke te obsodbe. danes je ne ponavljajo ter samo to pravijo: naj go- prvega dneva tega mesca veljajo za pisma samo nove ktere navdaja ona sicer národna pa v svojih marke; s pismi s staro marko se ravná tako, kakor HH^HiHHHHMHHHHHHHHI^HH^H^lIlHHlHHHlfli^^ll^^H^HHH razstavah konsekvencijah premalo prevdarj ena ideja, kar narav- da ne bi bila poštnina za nje plaćana, nost začnó svoje knjige izdajati v hrvaško-srbskem je- najimenitniši mož ziku slovica naša , vitez W. Schwarz , je tištim ki na ? lUUV U » V/|V UJIJI^U JLUVAUJlUUt T ili T UUXVV U1 wunvm J iaCAJJ.lXaViaiKiAJ.kJX lllVil , T 1UUU ». . WUH iJ , j V blObllU , XV1 11C skušnja bo učila, ali se jim bo potrdila pri- vrat na nos hočejo na Dunaji razstavo leta 1866 imeti » kdoi ne vaga, je brez blaga." Dokler resnico povedal v zboru obrtnijskega društva, rekši, da to ne more biti že leta 1866, ako hočemo, da se razstava gold, naj- nimamo vsi Slovani zaželjenega edinega književ- nega jezika, kakor ga imajo Nemci in drugi narodi, za Avstrijo častno dožene. 5 do 6 milijonov naj lika vsako slovansko koleno svoj e narečje, pa se vsak manj bo stroškov — kje pa je denar pri naši revšini? vsakemu bliža toliko, da narečje ne postane nerazum- Lahko je vpiti „le razstavo, le razstavo!" takim. ki ne ljivo svojemu narodu. To so bile in so še danes naše dajo vinarja y pa tudi me ne delajo zraven. Grozno misli. — Poslednji list „Mittheil. des histor. Vereins fïir vrč po vsi Nemčii zavoljo S c h 1 e s w i g-H olsteincev; Krain" priobčuje dr. Etb. Costatov „posmrtnico Jakobu agitacija za národně njih pravice, ktere znajo „natio- Grimu" (Nachruf an Jakob Grimm), kterega smrt nalvereinlerji a 20. sept. so omenile tudi ,,Novice". y kakor „W. Lloyd" ■I ^^■^^HHHBm^B^^B^^PHHH^^^Im a 1 o črticah z gorečo besedo popisuje gosp. doktor neprecen- pravi krepko braniti, kadar veljá Nemca, je tako do vrhunca priki- pela, da ; ne bo konca brez vojske, na ktero se danska ljive zasluge pokojnega Grima za nemški jezik in nem- vlada že pripravlja, za ktero pa tudi različne nemške ško slovstvo. Visokoučeni jezikoslovec pa nikakor ni stranke hočejo nabirati denarja, orožja in bojnikov. Kako ostal samo pri nemškem jeziku ; seznanil se je tudi s pa so se vstopile druge vlade o tej homatii? An- slovanskimi jeziki (s srbskim, ruskim, poljskim, češkim, gleška vlada se močno poteguje za dansko vlado in slovenskim) in po vseh teh študijah je Slovanom na ji je obljubila, ako bo treba, še bojnih ladij; ruska hvalo izrekel v delu zgodovine nemškega jezika" je tudi za-njo; avstrijanski in pruski pa je tudi ion- téle pomenljive besede: „Naš nemški jezik — in to je donski protokol še podlaga; Napoleon pa se dober kaže vseh mojih preiskav iz id — se životno najbliže Nemcem; večina srednjih in manjših nemških vlad je sklepa s slovanskim in litovskim." — Da bi pač — za- tudi za Schleswig-Holstein. Tako je zdaj zamotana ta Ker se je angležka vlada naravnost, toda zlo kličemo tudi mi tebi „velikemu možaku" — mnogo tacih stvar. Nemcev bilo; kaka lepa vzájemnost bi kraljevala med prijazno, odpovedala kongresu, pa tudi Avstrijo, Ru- sijo in Prusijo ni volja brez pogoja priti v zbor, je cesar Napoleon zlo nevoljen. To nevoljo je razodel „Constitutionell", ki je mrmral te dni te-le pomenljive besede: „Ako čez Evropo pridejo hude homatije Slovani in Nemci! Al z lučjo išči takih možakov. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. zbornici gosposki državnega zbora nimamo iz preteklega tedna celó nič, o zbornici poslance povedat y da j ceio nic, o zoornici posiancev pa ie io —-------- —> ---- odločila državne stroške za rudarstvo, miru in sprave odbacnili od sebe/' Vsaki dan se pri- W . • i ^ • ^ ^ L n K HA rinun ftj c\ r\ A aa v\ 11a i in i -r <%r\ r^vin rt £ * I ^ f A YiO to kar je verjetno , bo odgovornost zadela tište, ki so delo zem dnarne kovine, bogočastje, državno svetovavstvo ljišno odvezo , in da je sklenila, naj državna dnarnica početnikom levovsko-černoviške železnice zagotoví pol drugi milijon gold, čistega čakuje neka brošura „Napoleon III. in kongres' y ktera bo razodela zahteve Napoleonove. čedalje bolj razširja y tako Po lj ski punt se y da bode pretrpel zimo. dohodka na leto. Pri stro- Ažij° srebra 2L Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.