179. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 9. avgnsta.
XIX. leto, 1886.
lihaja vsak dan »Tefer» izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j sko-o^erske dežele za vse leto 1 r> ^ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za » se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., Če Be dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi uaj ae izvole t'rankiruti. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in u p r a vnist v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolb'i-. Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Naša politična zaspanost in jeden njenih uzrokov.
—o.— Če nočemo veljati za slepe, moramo si priznati, da je politično življenje na Slovenskem še jako zaspano! Res se nekateri naši kraji ugodno odlikujejo na višjej stopinji razuma za javnost, ali zato nam celi okraji tičijo nizko v spanci političnem in pogled na občnost slovensko nam kaže, da ni še tako zrela, kakor je treba pri nas maloštevilnih, kjer se napredek ne zajema iz jednega kroga, nego iz skupnosti, iz naroda v vsem njegovem obsegu. Koroški in isterski del našega naroda sta nam tako omrtvela, da ju je že težko obujati k novemu življenju. Da so v teh okrajih težave pri narodnej borbi tako velike, krivo je to, ker se občinstvo samo premalo aH nič ne meni za javne, upravne razmere svoje. Ko bi duh za javnost prošinil narod, spoznalo bi se kmalu, kje ga čevelj žuli, in spoznale bi se pravice, katere ima, a jih sedaj še ne rabi. Tako pa, ker ima slovensko prebivalstvo na Koroškem in v Istri za javnost zavezane oči, dobil je tujec oblast, katero trdno drži mej svojimi prsti, da z njo upravlja razum, kakor bi v deželi ne bilo nijednega Slovenca in zanj nijedne ustavne pravice! Tako se godi povsodi, kjer se čaka, da se pravica burno zahteva in kjer spi politična zavest! Zato pa s slovensko narodnostjo tudi v naših najugodniših razmerah, na Kranjskem, ne bomo popolnem na varnem, dokler se mej nami vse sploh ne povzdigne razum za javnost, za politično stran našega življenja. To je pogoj, da uživamo in varujemo pravice, kolikor jih nam pripušča skopa naša ustava, in da si jih razširimo s postavnimi sredstvi! Brez tega ne pripomoremo našej narodnosti do obče veljave na našej lastnini; in narodne bodočnosti si ne utrdimo, če se po vsej domovini ob jedoem z narodom ne obnavlja politični njegov razum ! V tem oziru pa smo še jako pomanjkljivi, to tudi tam, kjer sila nasprotstva ni tako velika, kakor na Koroškem in v Istri, in kjer je bilo več prilike, da se je narod lahko izobraževal in zanimal za javne stvari. Že občinska uprava je malokje boljšim v občini jasna in kaj se godi pri občinskem starejšinstvu, to je skoro povsodi širšim krogom le majhna skrb. Le
malo bi se našteti dalo tacih krajev, kjer je za volitev v občinski zastop res veliko zanimanja, Se manj pa tacih, v katerih se svobodno, z jasnimi oziri na stvar voli. Pičli razum za domače, občinske in okrajne stvari ostane tudi pičli razum za deželna in državna vprašanja. Pri volitvah v deželni in državni zbor je to precej jasno. Koliko se kaže potrebe, čuti kandidata s programom? Koliko je volilnih mož, ki bi se ne dali voditi od drugih? Slovensko Štajersko je v tem manj pomankljivo, kakor Kranjsko in Primorsko, kjer je volitvena disciplina v nekaterih krajih izborna, ker se je držijo nesvestni. Posebno pri volitvah se pokažejo nezdrave razmere, izvirajočo1 od politične nezavesti in' od tega, da se občinstvo še ne spoznava in vede kot živ del ožjega in Širšega organizma. Tudi pri naših sosedih, to je res, v selškem prebivalstvu ne cvete politično zanimanje, ali politiki naših sosedov se ni treba toliko naslanjati na globino naroda, na pravi narod, kakor nam, ki smo s tujci pomešani, ki si moramo moči za bodočnost zagotoviti v maloštevilnem, pravem narodu, torej skrbeti, da imamo tudi v preprostem narodu kolikor moči politično umnih in živih — „vrlih mož".
V letih našega narodnega preporoda se je ne kaj storilo v ta namen s tiskom in besedo. Ali velik del te naloge ostal je nerešen. Pripomočki za politično vzbujevanje naroda se neso zdatno rabili in se še danes ne rabijo. Sedanji čas spomina nas zopet, da se jeden tak pripomoček prezira in da je to jeden uzrok našej političnej zaspanosti.
Prav značajljivo je za naše razmere, da slovenski državni poslanci tako redko prihajajo pred svoje volilce polagat račun o svojem delovanji. ZnačajIjivo zato, ker že naši državnozborski kandidatje neso veliko boljši! Nekateri kandidatje za Kranjsko poznajo dobro razmere in vedo, da jim drugega ni treba, kakor biti dobro zapisanim pri centralnem volilnem odboru, — vse O3talo stori disciplina, ki se rušiti ne sme! Imena tistih poslancev so dobro znana, ki kot kandidatje vlani neso stori i nobenega koraka mej svojimi volilci, ki neso sklicali nobenega shoda, da bi na njem razložili svoj program, se že naprej spo razumeli s svojimi volilci in tako spoznali dolžnosti
svojega zastopanja. Seveda so bili izvoljeni, menda blizu jednoglasno, a baš to je žalostno, da mora stari Gladstone po desetkrat razložiti svoj program, predno ga volijo Angleži, pri nas pa se gospodu Klunu ni treba bilo čisto nič brigati za svoje volilce, pri nas je mej Gorenjce kakor z neba padel dovršen poslanec svetlost kn*'z Windischgratz 1 Narod, kateri ne Čuti {potrebe, da bi videl in čul tistega, ki se mu za zastopnika ponuja, tak narod spi, prav trdo spi in tak narod smo po veliki veČini krajev — mi! In zastopniki, ki se dajo voliti a la gospodje VVindischgrati, Klun etc, so že sojeni, ker pokazali so, da ne poznajo dolžnosti ustavnega poslanca, da ne stojijo na temelji dobrega postopanja, — na dotiki z narodom! V volitvenem gibanji za deželni in državni zastop se vedno prikazuje veliko tistega plevela, ki mori in duši našo narodno politiko, plevela, ki so ga zasadile voditelj-ske roke, navade namreč, da se jemljejo v protekcijo kandidatje, ne da bi jim narod sam na podlagi programa dal bil „belo oblačilo". Namesto da bi se kandidatje jemali v disciplino, propisuje se volilcem disciplina in disciplina! Taka disciplina je nezdrava, nepolitična in prav je, da se je rušiti začela!
Če imamo te volitvene razmere pred očmi, potem se ne čudimo, da se v času, ko drugodi državni poslanci sklicujejo svoje volilce, pri nas naši poslanci nič bolje ne vedo, kakor tedaj, ko so se za mandat „borili". Kadar mine državni zbor, minejo tudi poslanci za slovenske volilce. Drugje čujemo korenite govore o prošlem letu državnega zbora, o sedanjem položaji politike, o bodočem postopanji poslanca in stranke; volilci, to vidimo drugje, zvedo, pri cem so, oni poudarjajo svojemu zastopniku stare in nove želje in ga utrdijo v pogumu za bodočnost. Drugje se parlamentarne počitnice v to uporabljajo, da poslanec stopa mej svoj narod, da mej njim širi politično omiko in zanimanje. V Slovencih se to normalno godi le na Spodnjem sirskem. Drugodi pri nas se godi to le izimno, kar bi moralo biti pravilno. Mi kratkovidni trpimo več poslancev, katerih ni jeden ni svojim volilcem ni ves čas svojega mandata ni z besedo ni s črko poročiti, kako je   skušal   izpolniti program
LISTEK.
Vilenski brodnik.
Spisal Emile S on v ostre.
II.
(Dalje.)
V tem je stopil veliki lesotržec s konja, pošel v prvo sobo v pritličji, kder ga je čakala zetica. Promenjene razmere neso mogle promeniti njegovih običajev. Če prav je bila nova mu hiša opravljena po meščanski, kakor je rad rekal, ter je imela i salon, obednico i pisarno, vender rabila mu je navadno le velika v kuhinjo namenjena stanica. Tam je jel, tam vsprijemal svoje delavce, tam se zabaval včasih dolgo v noč z nekaterimi sosedi, da je bila dovoljna le jedna luč i jeden ogenj; temu ščedlivemu načelu priučila ga je mati, i novo razmerje ga ni preuverilo.
Ko vstopi, pogrnola je baš Renata s prtom dolgo hrastovo mizo poleg okna. Na širokem ognjišči gori i svetlo plameni suho krepelčje, a pred njim vrti pražeče se pišče ropotajoči raženj. Ta šum i plamen ojasni velikemu lesotržcu žilavi obraz.
— A, a! kaže se, da sem baš prav prišel,
vsklikne šireč nosnice puhtečim vonjavam i ozrši se I v orumenelo žival z že naprej poskušajočim pogledom. Na mojo vero! dekle, dobro je, da si se pripravila, ker na cesti prijela me je gladovna bolezen; suival sem o samih piščancih i kopunih! Da vidimo, najprvo malo pijače, da ukrči jedi pot.
Z roke sname potno palico držeči jermen i postavi jo za vhodna vrata. Mladenka prime na mizi stoječo posodo za jaboljčnjak i hoče napolniti kumov srebrni kozarec; a on jej odmigne.
— Ne, ne! pravi. Sto medvedov! če šest ur požiraš burjo, spodobi se pač, da primešaš malo žganja. •
Renata mu prinese, kar zahteva. On napolni kozarec do polovice ter izprazni ga na jeden dušek; glas mu postane zvončejši i prsi se mu razširijo, kakor osvetivšemu se človeku.
— Nu dobro! reče pristavljaje stol k mizi, sedaj lehko prinešeš: pri najboljšej volji sem. Grom in strela! kak vladišk obed imava, draga moja! Povej vender, pričakovala si koga, he?
— Koga bi bila mogla nadajati se razven Vas? vpraša Renata.
Veliki lesotržec migne z glavo in namežikne z o ko., s.
— Nu, nu! pravi režoč si debelo urezanico črnega kruha; a znane so mi glavice! Roko bi položil na ogenj, da si, vide me davi odhajajočega z malim upravnikom, menila, da ga priveden k nam večerjat ?
Deklica hoče zanikavati.
— Če bi tudi bilo to, nadaljuje Rihard, začenši jesti juho, da ne bi mu omrzlela; mladec ni napačen, zdi se mi. Tudi je uradnik, in naročili so mu, da prejemlje moj les. Hudič me peči, draga moja, če te grajem; prav je, da si mu prijazna.
— Lehko Vam prisežem, da prav nič ne mislim nanj, veli Renata živahneje.
— Tedaj si nehvaležna, odvrne Rihard, vide, da on misli na-te.
Deklica se vzgane; on jo smejoč se pogleda.
— E! to te vzgiblje, ti bahačica ti, reče; gledite, gledite deklet! pretvorljivejše so nego kroš-njarsk vatel. Delajo se, kakor bi na možitev ni mislile ne, a jedva zineš o moži, že trepečejo, kakor plah konj. Sicer govorim istino, mali upravnik hrepeni po tebi.
— Menda hočete šaliti se, kum, zamrmra stresnovša se Renata.
— Kleveta!  ko ti rečem, da dobro vera,
okraja in domovine. Nikari se potem Čuditi, da nam je še toliko politične ledine, da se narod naš ni še zavzel za javne, vkupne slovenske .stvari! Toda ali ne zahtevamo nekaj nedosežne^a 1 AH naj ek-scelenca grof Hohenwart slovenskim svojim volii-cem v Ljubljani poroča z nemškim jezikom, ali naj se svetlost knez Windischgratz poniža mej gorenjske kmete, da jim s pomočjo tolmača, da svoj politični račun? Divna so res naša pota ! Tako si mi sami spoštujemo ustavo in logiko našega programa ! Kje drugje bi bil poslanec, ki se s svojimi volilci ne more sporazumeti, ki ne ume jezika v časopisih, ki jedino razlagajo narodno teženje nekaj nemogočega, a mi? No mi ne pomislimo posledic in volimo!
Že pri volitvah se torej prične greh, da ni pravega občevanja mej narodom in poslanci. To pomankanje je jeden izmej virov, da narod nema oči za javnost, da torej ne vidi, kako se mu teptajo pravice, in da ne zori za samostalnišo in boljo bodočnost. Storimo torej, da se odpravi ta malomarnost v našej politiki! Čudno je, da mora čreda goniti pastirja, narod goniti poslanca, — toda narodna korist to nujno zahteva!
»Bolgarska in Vzhodna Rumelija."
(Daljo.)
Glede požrtovalnosti ponašajo se sicer Bolgari, da so častniki za 14 dnevne vojne odrekli se tretjini svoje plače, a to bilo je velemalo, a tudi k temu trebalo je moraličuega pritiska od zgoraj, kajti tudi knez je v prirojenej mu darežljivosti velikodušno odrekel se tretjini na 14 dni j pripadajoče civilliste.
Ker je že govor o bolgarski skoposti, treba da se omeni Bolgarov druga lastnost iu to je gostoljubnost. Na balkanskem poluotoku je gostoljubnost sploh na visoki stopinji. Na najvišji stopinji je gostoljubnost v Črnigori (Cetinje seveda izimši), potem pa polagoma preko Hercegovine, Bosne, Srbske in Bolgarske ponehava. V bolgarskih vaseh, ki neso ob veliki cesti, je tujec navadno dobro vsprejet, sploh pa se sme trditi, da je v gorskih vaseh še nekaj stare gostoljubnosti, katere j v Sofiji in v Plovdivu niti sledu več ni.
Brez vsake pege pa je druga bolgarska, vsem Jugoslovanom splošna lastnost, to je njih rodbinsko življenje in njih nravnost. Starodavna „zadruga" nahaja se še po vseh bolgarskih vaseh — mesta so, kakor v drugem tako tudi v tem izjema — kjer stanuje 4—5 kolen v jednej hišici in rodbine z 20 člani neso nič nenavadnega. (V Črnigori so nekatere zadruge, ki imajo do 300 članov,) Gopčevič videl je v hiši, v katerej je bivala samo jedna obitelj, nastopne člane: 1. koleno: Starejšina in njegova soproga; vsak nad 100 let; 2. koleno: Sin in hči stara mej 70—80 let; 3. koleno: trije vnuki in slednjih dve soprogi mej 45-60 let; 4. ko leno: 7 pravuukov in 5 soprog, vse mej 20—40 letom; 5. koleno: 16 prapravnukov in prapravnu-kinj od 2 21 let. 21 letni prapravnuk imel je svojo soprogo pri sebi in ž njo kot 6. koleno okolu leto starega otroka. Vsa obitelj imela je torej v 6 kolenih 30 članov, a stanovale so razen tega še 4 tašče v tej obitelji, glede katerih treba
vsklikne veliki lesotržec in udari a pestjo ob mizo; in dokaz temu je, da mi je sam priznal.
— On?
— On sam, draga mi! In govoril je brez ovinkov : razjasnivši mi stvar, prosil me je kar naravnost tvoje roke.
— Toda ... Vi mu neste odgovorili? seže mu deklica srbljivo v besedo.
— Kako da bi ne bil? Misliš li, da sem tako slabo olikan? reče Rihard. Vedi, dekle, da vsakemu vprašanju pristoji odgovor: dejal sem mu, da bodem govoril o tem s toboj, in da se meni ne bi zdelo napačno.
— A meni, meni pač, odvrne Renata vzmo-čena; v božjem imeni, kum, ne bodrite g. Leuoirja, ne obetajte mu uičesar!
Veliki lesotržec dene nož in vilice iz rok in obrne se k deklici.
— Kaj! zakriči, evo ti novih plodov! Ti mi menda zapoveduješ, ka-li?
— Bog me čuvaj tega! zatrepeče Renata.
— Ti zametaš meni ugodnega mladeniča, nadaljuje Rihard iu udari ob mizo, ti hočeš imeti svojo voljo proti mojej.
opomnje, da v Bolgariji tašče neso na tako slabem glasu, kakor pa pri nas. S tem uzornim rodbinskim življenjem je v tesni zvezi nravnost. Nravstvenih izgrtdov v Bolgariji ni, prešestovanje ie zelo redko.
Mej slabe lastnosti Bolgarov šteje Gopčevič tudi njih nehvaležnost, o kateri pripoveduje s po sebno nevoljo in v vidnej razjarjenosti. Srbi imeli so 1876. 1. namen, podpirati ustanek Bolgarov, katere so zmatrali za svoje brate in Čmajev bil se je pri Akpalanki, da bi prodrl v Bolgarijo, spuntal narod in Turke pregnal.
Srbi pokazali so dobro voljo. Ce tudi se jim namen ni posrečil, dobra volja bila je že hvaležnosti vredna. Začetkom kazalo se je, kakor da bi Bolgari res hoteli biti hvaležni. Bolgarska legija 800 mož (poveljnik Filip Hoti) pridružila se je Srbom. A po izreku Horvatovića odlikovala se je ta legija le po strahopetnosti in ko je bil tako nepreviden, da jim je pri Akpalanki odločil posebno ulogo, preprečili so mu ves naskok, ker so v noči vsi brez sledu zbežali in jih ni bilo nikdar več nazaj. S tem izdajstvom pričele so se prve antipatije Srbov proti Bolgarom.
Še nehvaležneji pa so bili Bolgari in so še proti Rusom. Rusija bila je jedina vlast, ki se je za nje brigala in zboljševala njih usodo. Z vojno 1828—29 prisilila je Turčijo h koncesijam in reformam, pozneje podpirala je Bolgare po možnosti, skrbela za cerkve in šole, ukaželjnim Bolgarom pa dajala državne podpore, da ko se mogli šolati na na vseučiliščih, pri zadnji osvobojevalni vojni pa žrtvovala hekatombe svojih hrabrih sinov in nebrojne vsote denarja. (Dalje pri h.)
Politični razgled.
Hofranje dežele.
V Ljubljani 9. avgusta.
Že večkrat smo trdili, da nemški konservativci nasproti Slovanom neso nič pravičnejši, kakor nemški liberalci. To se je zadnje dni zopet I jasno pokazalo. Češki listi so namreč izjavili zahtevo, | da bi se na srednjih šolah učil tudi drugi deželni jezik. Odločno konservativni „Grazer Volksblatt" pa nazivlje to zahtevo pretirano, ker bi se potem Nemci na Češkem tudi morali učiti češčine.
Ko je bil ogerski ministerski predsednik zadnjikrat v avdijenciji pri cesarji, se je preveril, da poslednja imenovanja v vojski neso naperjena proti Ogerski. Sicer se je pa javno mnenje na Oger-skem v tem oziru Že precej premenilo. Zmerna opozicija je spoznala, da jej še ne bode mogoče vreči vlade, skrajna opozicija se je pa preverila, da se sedaj ne da doseči posebna ogerska vojska.
V u a nje države.
Zasedanje srbske skupščine se je zaključilo. Mnogo važnih zakonov bi bila imela skupščina še rešiti v tem zasedanji, a je vlada rajši njih rešitev odložila na poznejši čas, ker je spoznala, da se večina Bkupščinarjev ne strinja z njenim mnenjem. Predno se v novic snide skupščina, bode se vlada že skusila pogoditi z radikalci. Ker so v več krajih nove volitve, bode pa policija skušala s pritiskanjem in raznimi nepostavnostmi pomnožiti vladne privržence. Ako bi se pa na noben način ne posrečilo vladi dobiti ugodne jej večine, bode morda celo poskusila absolutistično vladati. Toda to najbrž ne bode dolgo trajalo, narod bode nazadnje zgubil potrpežljivost in bode spodil kralja z vlado vred, ako ne bode hotel nič prijenjati.
— Toda . . . kum, . . . jeclja mladenka.
On jo prime za roko ter šiloma potegne na-se.
— Da vidimo, treba, da se to razbistri in razčisti, pravi srdito; malo bliže, rečem ti, da ti vidim v očeh, kaj ti je dnu srca: res li je, da ne-češ malega upravnika, he? — Odgovori brez ovinkov, da ali ne?.
— Nu, bodi si! ne, zajcelja Renata.
Kri zalije onemu obraz, oči mu zaplamene.
— Ne! ponavlja, tresoč jezno rame zetičine, dejala si, da ne! A! tri sto medvedov! treba, da malo ojasniš to besedico. Govori, malovrednica, naglo, vedeti hočem, zakaj ga nečeš za moža.
— Mislim, da bi Vam jaz mogel povedati, gospod Rihard, preseka mu pikro besedo brodnik, na pol odprta vrata zatvorivši; ustavivši se pri vhodi, slišal je poslednje sosedove besede. On se na pol obrne proti prišlecu.
— Kaj ti hočeš? vsklikne, kdo te je kaj vprašal ? kaj delaš ti tukaj V
— Malo trpelivosti, pravi brodnik, — takoj zveste.
Zaprl je dveri za soboj: sedaj opazi veliki I lesotržec, da nosi zelenosuknene hlače in suknjo iu
Kakor se poroča „Novemu Vremenur iz Plov-diva, se Rolgarija jako hitro oborožuje. Posled-nje dni pripeljalo se je v Plovdiv 140 voz različnega orožja. Mnogo topov se je odposlalo v Tatar-bazardčik. Krajna oblastva dobila so ukaz, da naj imajo vojake pripravljene, da naj skličejo rezerviste ter popišejo na skrivnem vse moške, ki so sposobni za boj, ter kmetom naroče, da kmalu končajo dela na polji.
ItiiNki listi so se povodom Kissingenskega shoda mnogo bavili s tem, kako mesto zavzemlje Rusija v trocarskej zvezi. „Moskovskija Vjedomosti" so se izjavile, da sedaj ne ka?.e, da bi Giers obi-skaval kneza Bismarcka. Potovanja k Bismarcku so jako podobna starim potovanjem k „zlatej hordi". Nemški kancelar dobil je ob jednem s svojo zasluženo slavo nekak mističen pomen. Misli se, da je njegova roka pri vseh dogodkih tega stoletja zraven, kakor bi imel talisman, ki odstrani vse zapreke. Brez njegovega dovoljenja ne sme nikdo ustati in nikdo vleči se, on vlada ves svet. Ali je pa temu res tako, mari ni le prazna vera, ki kaže take čudeže? Nemčija je le velika postala s pomočjo Rusije. Kaj bi bilo leta 1870, ko bi bila Rusija drugače ravnala, kaj bi se zgodilo danes, ako Rusija porabi svojo akcijsko svobodo. Takoj bi izginilo nemško strašilo. Rusija mora le pridobiti svobodo delovanja, zato pa ni treba začeti sovražnostij 8 svojim sosedom. Dobre razmere z Nemčijo naj se še bolj utrdijo, ako je to mogoče z mejsobojno svobodo in mejsobojnim spoštovanjem. Velesila, kakor je Rusija, ne more se dolgo podrejati kake j drugoj vlasti iz prijateljstva. Nadalje omenja ta list, kako je Bis-marek snoval tako imenovano mirovno ligo in po svojih glasilih pripovedoval, da je ta ali ona država pristopila k njej. Ko se je Rusija približala tem varuhom evropskega miru, razpršila se je vsa mirovna liga, katerej so bile pristopile celo Španjska, Francija in Turčija. Rusija je ostala sama, da naj varuj« veličje Nemčije. Koncem priporoča Katkova list Rusiji približanje Franciji.
Francoski radikalni listi odločno zagovarjajo vojnega ministra. „Justice" pravi, da se le oportunisti morajo grajati, ker so tako dolgo pustili vojvodo Aumalskega na tako uplivnem mestu v vojski.
Novo angleško ministerstvo se bode v vna-njih zadevah v obče držalo politike Roseberry-ja, samo, kar se tiče Batumskega vprašanja, afganske meje in odnošajev s Kitajem zastran Birme, bode konservativna vlada nastopila svoje pote. O vseh važnejših vprašanjih vnanje politike bode odločeval lord Salisburv sam, lord Iddesleigh bode se bavil z manj važnimi in podrobnimi zadevami. Lord Salisburv bi bil sam prevzel ministerstvo vnanjih zadev, da ga ni oviralo Blabo zdravje. Predloge o reformi irske uprave bode vlada predložila parlamentu še le v februvarji.
O kakem gibanji Sudancev proti Egiptu ni nič čuti. Najbrž ovirajo daljše prodiranje notranje zmešnjave Nekaj Časa je že, kar so nekateri listi objavili vest, da je Chartum razdejan, ne da bi se bile povedale kake podrobnosti. Ta vest se pozneje ni potrdila, pa tudi ne preklicala. Nek v Kajiro iz Kassale došel častnik .je pravil, da so načeluiki rodov jako nejedini mej sobo), da je nekda naslednik Mahdijev kalif Abdallah el Khalifa pal v boji z Darfurskim emirom. Ako je ta vest resnična, nastale bodo v Sudanu še večje zmešnjave, kajti sedaj se bodo poveljniki posamičnih rodov poganjali za vrhovni kalifat. V Egiptu se že nadejajo, da bodo Sudanci sami kmalu se naveličali vednih mejsoboj-nih bojev ter bodo poprosili egiptovskega pokrovi« teljstva, da se le dežela umiri.
Mcvcrno-anierlška zbornica poslancev vsprejela je z 209 proti 6 glasom zakon, da ino-zemci ne smejo v Ameriki pridobivati posestev. Ta zakon pa ne bode veljal za svet, ki je potreben za grajenje kake železnice.
drži v roki nov klobuk, kar je nosil samo v praznike in o posebnih prilikah. Tudi je zgibal mej prsti listek papirja; podjetnikovo vajeno oko ga je takoj razpoznalo.
— Za hudiča! stavim, da mi je prinesel račun? reče slabovoljen, kakor vedno, kadar je trebalo plačevati.
— Tako je, pravi Robert, nudeč mu listek; potrdilo o prevažanji blaga strijcu Rihardu prišlo mi je otodi v roke, in vzel sem je, da Renata sama proračuni, koliko nam gre . . .
— To je prav, veli lesotržec, iščoč izgovora, da bi odložil neprijetno mu ureditev; a ko si vstopil; govorilo se je o drugej stvari.
— A! da, reče Robert malo v zadregi; strijc Rihard, zdelo se mi je, govoril je o namerah g. Lenob j a z Renato . . .
— Katera ga zameta, pravi veliki lesotržec, in kazalo se je, da ti veš, zakaj ?
— To pač ni težavno, odvrne brodnik smehljaje se, in mni se mi, da bi tudi Vi lehko uge-noli, strijc Rihard; kedar zameta mladež jednoga soproga, vselej lahko rečeš, da si želi drugega.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Od sv. Petra pod sv. gorami. [Izv. dop.] Naša župnija obhajala bo kmalu redko, važno slavnost. Naš obče spoštovani in čislani župnik gosp. Mart. Sevnik imel bode v kratkem zlato svojo mašo. Narodil se je 16. maja 1813 v soseski župniji Pišečki, v mašnika posvečen pa je bil 31. julija 1836. Ker je g. Sevnik že čez 24 let mej nami župnikoval ter si je v teku tega časa, bodisi za cerkev, bodisi za narod svoj veliko zaslug pridobil, zato pač zasluži, da se mu v ,Slov. Narodu" primeren spominek postavi. Gospod zlatomašnik je bil vselej pravi voditelj, pravi oča svojih župljanov, ki so ga kakor otroci radi poslušali in ubogali.
Vsakteri, ki je iskal pomoči in dobrega sveta, našel ga je pri tem milem gospodu. Zlatomašnik dal je veliko romarsko cerkev na bv. gorah prenoviti, preslikati; njegova zasluga je, da seje domača farna cerkev polepšala s tem, da je dobila lep, v gotiškem slogu napravljen oltar itd.
Bil je pa tudi jeden najiskrenejših, nevstrašlji-vih boriteljev svojega naroda. Ko je bil naš občinski zastop še v tujih rokah, prizadeval si je gosp. župnik in delal na to, da postane zopet slovensk. Kot odbornik slovenskega občinskega zastopa predlagal je, da se slovenski uraduje, kar se pri naših občinah doli za Sotlo le redkokrat zgodi. Že pred desetimi leti mislil je naš starosta na to, da se za naš kraj tako važna in potrebna Čitalnica ustanovi, a nasprotovalo se mu je mnogo. Vendar spol ni la se je že predlanskim njegova goreča želja, ko se je s prizadevanjem našega prvobornika kaplana S m o 1 e -1 a ustanovila narodna čitalnica, kjer se zbirajo rodoljubje celega kozjanskega okraja. Naš gospod zlatomašnik bil je uzor duhovnika, uzor narodnjaka ; zato prizadevajmo si vsi, tudi tisti, ki so tej poštenej blagej dušici nasprotovali, da napravimo našemu starosti dostojno svečanost ter se radujemo okolu njega v pravem krščanskem slovenskem duhu —
„Dokler bo slovensko gorje stalo, Tvoje bo ime se lesketalo!"
—p—.
M Krškega 7. avgusta. (Okrajna učiteljska konferencija.) Dne 2. avgusta t. 1. so imeli učitelji Krškega okraja svojo običajno letno skupščino v poslopji Krške ljudske in meščanske šole. Okrajni šolski nadzornik g. Jakob Vodeb pozdravi skupščino s primernim nagovorom ter imenuje svojim namestnikom nadučitelja iz Kostanjevice g. Lav. Abram-a. Za zapisnikarja se volita z vskli-kom g. Trost, učitelj iz Mokronoga in gospica M. Mihel, učiteljica na Krškem. — Na to preide g. nadzornik k opazkam pri nadzorovanji šol. V obče pohvali napredek posameznih predmetov, kakor tudi disciplino po vseh šolah — z malimi izjemami. Pri raznih predmetih g. predsednik omenja, kako bi se napake, storjene pri pouku odstranile in konečno nasvetuje nekaj migljajev za boljše postopanje pri poučevanji. Sploh pa učiteljem na srce poklada vestno spolnovanje dolžnostij in strogo izvrševanje šolskih postav.
Pri naslednjej točki: „Šola kotvzgojevateljica mladine" je g. Gabršek govoril in čital skoraj pol drugo uro jako izborno in \idelo se je, da je g. poročevalec mnogo čital, kajti vsi so mu čestitali k tako izvrstnemu referatu. Naposled nasvetuje te-le teze.
I. Ljudska šola naj ne razvija samo znanosti in ročnosti, temveč naj harmonično vzgojuje celega Človeka, t. j. njega telo, umnost in sice; a cvet vse vzgoje bodi nravstvena vzgoja.
II. Ljudska šola naj vzgojuje pred vsem s poukom samim, ter s svojimi učnimi predmeti razvija duševne sile otroške v prospeh lažje vzgoje.
III Vse naprave in uredbe ljudske šole naj imajo pedagogično-vzgojujoč značaj.
Vzgojuje naj se prirodi primerno in vedno z obzirom na individualno svojstvo otrok. Zato tudi treba natanko seznati se z otroškim razmerami in z odnošaji v domači hiši in dom sploh trdno zve-zati s šolo.
IV. Strahovanje (šolski red) je mogočno sredstvo v dosego onih krepostij brez katerih se nrav-stveuost in srečno družbinsko življenje ne more razviti.
V. Učitelj bodi s svojim ugledom iu vzgledom vodilo k nravstvenemu življenju.
VI. Bivanje med součenci bodi otroku vzor skupnega družbinskega in državljanskega življenja.
VII. Konečni uspeh prave vzgoje bodi trdna in neomahljiva značajnost.
O Čebeloreji sta govorila gg. Abram in Pav-čič, poudarjajoč oba, da naj narodni učitelji v tistih kraiih. kjer imajo čebele dosti paše, na čebelorejo večo pozornost obrnejo, ker pri tem opravilu dosežejo dvojni namen: a) „Kratijo si po samotnih se-lih dolgi čas in b) prinaša jim tudi nekaj dobička."
K vprašanju: „Kako bi se zboljšalo šolsko obiskovanje?" se oglasi g. Požar ter govori o tem prav temeljito. Konečno stavi g. Lunder predlog: „Postava naj se spremeni v tem zmislu, da se delokrog, tikajoč se postopanja pri šolskih zamudah odvzame krajnim šolskim svetom," kakor je to že na Koroškem in Š'ajerskem v navadi, ker to bode največ pomagalo k rednemu šolskemu obiskovanju. Stalni odbor bode sestavil prošnjo ter jo odposlal deželnemu odboru, da bi potem si. dež. zbor dotični § šolske postave v tem zmislu spremenil. — Gosp. Požar pa nasvetuje, da naj bi okrajna šolska gosposka z zanikernimi stariši bolj strogo postopala in kazni hitrejše izpeljevala — ne pa tako pozno, kakor se zdaj sploh godi, kar le malo koristi .... Vsi so bili s tem nasvetom zadovoljni.
V stalnem in knjižničnem odboru ostanejo vsi stari udje. V deželno konferencijo se volita gg. Gabršek in Lunder. Od samostalnih predlogov naj omenim dva, ki jih je stavil g. Ravnikar in sicer: a) „UčitelJ8tvo krškega okraja naj pošlje zopetno prošnjo do slavnega deželnega zbora za zboljšanje učiteljskih plač na Kranjskem." Dotično prošnjo g. R. prečita in potem jo vsi navzoči podpišejo. Prošnja je jako skromna,  kajti druzega ne želimo, kakor da bi se po štirirazrednicah druga učiteljska služba postavila v oni plačilni red s prvo, kakor je to tudi na Štajerskem in Hrvatskem v navadi — in pa, da bi se nam odmerile petletnice  10°/0 dotične plače, kar je po sosednjih deželah že davno postavno določeno,  b) Velike šolske počitnice naj se prelože tako, da se šolsko leto konča s koncem meseca julija in prične 15. septembra. Tudi ta pred log je bil z večino vsprejet.  Na to se g. predsednik vsim prisotnim zahvali za trud in potrpežljivost pri zborovanji, kakor tudi g. okrajnemu glavarju, ki je bil skoro ves čas navzoč ter konferencijo zaključi s trikratnim „živijo in slava" na presvitlega cesarja Frana Josipa I. G. nadučitelj Abram se pa zahvali g. nadzorniku za dobro voditev konferencije v imenu vsega učiteljstva.   S tem je bil oficijalen del končan. —
Z obedom na vrtu g. Janeža smo bili prav zadovoljni. Le prerano je potekel čas med kolegi-jalnimi razgovori in razšli smo se vsi s srčno željo; „Na srečno snidenje meseca novembra v Št. Jarneji!"
— r.
Domače stvari.
— (Gospod Adolf Ob resa) odpovedal se bode državnemu poslanstvu. Nagibov temu koraku treba iskati deloma v gosp. Obrese bolehnosti, deloma pa v tem, ker se je gospod poslanec pre-piičal, da se niti s k'manjem ničesar ne doseže.
— (Slovensko politiško društvo) snuje se v Ljubljani. Zares skrajni čas je, da se oživlja politiško gibanje in da so slovenskim državnim poslancem daje vodilo za njihovo postopanje v državnem zboru.
— (Na učiteljišči v Ljubljani) imeno van je od naučnega mimstra učiteljem J. W e i s s. Mesto je bilo razpisano za slovenščine zmožnega učitelja. Weiss iz slovenščine r; :zprašan, zato ga tudi, kakor smo slišali, kranjski deželni šolski svet ni postavil v temo. G. minister Gautsch izrekel je pri neki prilik«, da se on ozira na predlog avtonomnih šolsk'h oblastev in imenoval je za Ljubljansko realko Nemca KeMerja, za učiteljišče Nemca Weissa. Kaj poreko k temu slovenski državni poslanci, ki o vsaki primki in v najkiitič-nejših položajih rešujejo večino in vlado? — Kje naj dobivajo službo in kruh naši domač'ni, če ne na domačih tleh? —
— (Šolski nadzornik — pomilovan.) Nekje pri nas bila je nedavno uradna konferencija učiteljev. Po zborovanji imeli so vkupen obed, pri katerem je navzočni c. kr. okrajn« glavar, ppljub ljen gospod, izpregovoril napitnico. Napitnica je bila slovenska, ker je govorniku že takt velel, da je nemščina ali sploh tujščina neumestna v duižbi teh učiteljev, samih trdih, narodnih Slovencev. Ta takt pa ni milostnega posnemanja našel pri c. kr. okrajnem šolskem nadzorniku, ki je odgovarjal gla-
varjeve) napitnici. Nadzorni kova napitnica je bila — nemška. Lahko si mislimo, da so se Brca vse družbe napolnila — s pomilovanjem! Družba je tudi soglasno odobrila misel, da je nadzornik od gospoda glavarja pričakoval napitnico v nemškem jeziku in da mu je potem bilo prepozno, pripravljene napitniške fraze preložiti iz nemščine na slovenščino. Drug razlog za — pomilovanje !
— (K shodu »slovenskega pevskega društva") dne 15. t. m. v Ptuji došlo bode, kakor čujemo, mnogo slovenskih vseučiliščnikov, ki so se v to preje dogovorili.
— (Odbor »slovenskega pevskega društva") naznanja, da bode skupni obed v restavraciji „ Narodnega doma" in stane za OBobo 80 krajcarjev. Vsak, kdor se hoče udeležiti, je prošen, da naznani to odboru vsaj do petka, to je 13. avgusta. Nadalje se opozarjajo pevci, da ne pozabijo društvenih pevskih znamenj; kdor jih nema od zadnjega pevskega zbora v Celji, naj se oglasi pri od« boru; prodavale se bodo pri zborovanji po 30 kr. Po sedanjih pripravah in poročilih raznih društev bode slavnost velikanska. Na noge torej vsak, kdor je prijatelj slovanskega petja, počastite s Svojim pohodom požrtovalne Ptujske Slovence.
— (Iz Zagreba) se nam poroča, da bodeta 15. t. m. v ženskem samostanu poleg drugih »preoblečeni" tudi dve Slovenki, gospici sestri Ana iu Franja Maj ar o nova iz Borovnice, izprašani učiteljski kandidatinji.
— (Za Radeckega spomenik) dal je mestni zbor v Celovci 100 gld., mestni zbor v Linzu 200 gld. Nabranega je sedaj že nad 120.000 goldinarjev.
— (»Posojilnica v Celji".) Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v svoji vkupni seji dne 6 avgusta 1886 : 1. da se nove uloge, t. j. uložene po 6. avgustu obrestujejo s 41/a°/o obrestmi; 2. da se dozdanjim ulogam plačuje do 1. januvarja 1887 do 5°/0, od 1. januvarja 1887 naprej pa po 4,/a%- Storili so se tudi zarad drugih večih ulog posebni sklepi.
— (Hranilno in posojilno društvo na Ptuji) imelo je meseca julija 15.771 gld. 85 kr. dohodkov, 13.941 gld. 47 kr. izdatkov.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ormož 9. avgusta. Pri včerajšnjem shodu nad dvestopetdeset volilcev, večinoma županov in odbornikov, navdušeno pozdravilo kandidaturo kanonika dr. Gregorca, sprejemši program, poudarjajoč vzajemno postopanje slovenskih poslancev v zmislu Uaicevem.
»Sloga".
Sevnica 9. avgusta. Volilni shod, dobro obiskan, izreka državnemu in deželnemu poslancu M. Vošnjaku in deželnemu poslancu Jermanu navdušeno popolno zaupanje ter sklene mej drugim jednoglasno resolucijo: povekšanje ukovine na srednjih šolah naj se prekliče ter upelje borsni davek, davek na špirit, duhan in plin. Želje štajerskih slovenskih poslancev naj bi podpirali vsi slovenski poslanci.
Bad Gastein 9. avgusta.  Pri včerajšnjem pozdravu cesarjev bil je cesar Viljem v uniformi svojega avstrijskega pešpolka z avstrijskimi redi.    Avstrijski cesar izrazil je cesarju Viljemu svoje živahno veselje, da je tako zdrav videti. Po pozdravu šla so velečastva v notranje prostore, a se kmalu vrnile v salon, kjer je bil „cerele" in se mnogo osob predstavljalo. Proti 73/4 poslovila se cesarica, proti 8. ur. ostavil tudi cesar topliški dvorec in šel peš skozi množico,  ki je bila postavljena v gost „špalir" in je cesarja navdušeno pozdravljp'a, v nasproti stoječi hotel Straubinger.   Ondu so ga kardinal Mihajlovič, ki biva tukaj v topi • cah, župan, občinski zastop in duhovščina naj-udanejše pozdravili. Mej tem, ko je cesar več osobnosti odlikoval s svojim nagovorom, stopil je cesar Viljem razoglav na pomol topliškega dvorca in ko ga je množica z glasnimi hura-klici pozdravila, obrnil se je cesar avstrijski in smijaje salutoval cesarju Viljemu,  slednji pa je  najsrčneje   avstrijskemu   cesarju namignil. Kratek ta prizor vzbudil dolgotrajno navdušenost. Velečastva šla potem v svoja stanovanja. Takoj na to princ Viljem  avstrijskega cesaija v imenu nemškega  cesarja obiskal.   Ob 8Va uri   šel  cesar  s  princem Viljemom  zopet v topliški   dvorec   na   čaj   in   se   vrnil proti
9l/a uri v hotel Straulinger, spremljan po pitatu Viljemu. Na Straubingerjevem trgu nagroma-dena množica mu napravila zopet ovacije. Za včerai zvečer nameravana razsvetljava "i grmade na višinah odloži'e so se na 17. dan avgusta, na predvečer rojstnega dne avstrijskega cesarja, ko se piičekuje zopet obisk Nj. Velečastva. Danes ob 8l/» ml piipeljal se Kal-noky, katerega je Bismarck takoj obiskal. Po-poludne ob 4. uii dvoim obed pil nemšktm cesarji.
Gastein 8. avgusta. Cesar danes ob 7. uri zvečer mej navdušenimi klici množice semkaj dospel. Pred topliškim dvorcem pozdravni so ga princ Viljem, knez Bismarck, knez Reuss, baron Nopcsa, namestnik grof Thun in spremstvo cesarja Viljema. Cesar v opravi svojega pruskega polka z vel^im kri/em Črnega reda je objel in dvakrat srčno poljubil princa Viljema, ki je bil v uniformi svojega avstrijskega husarskega polka z velikim kritem Štefanovega reda, stisr'1 knezu Bismarcku roko ta govor-1 z več gospodi iz spremstva nemškega ccsaija. Potem šel je cesar v topliški dvorec, kjer sta nemški cesar in cesaika Elizabeta pred stopnicami piičakovala. Oba ce-saija sta se najsrčneje dvakrat objela in poljubila, potem je cesar cesarico isto tako srčno pozdravil. Velečestva šle so potem v stanovanje nemškega cesarja.
Belfast 8. avgusta. Včeraj zopet izgredi. Razsajalci napali so policijo s kamenjem. Več policajev ranjenih. Pomnožena policija razgnana naposled izgrednike.
Par? 1 8. avgusta. „Journal des Debats" dobil iz R;ma telegram, da je papež opasno bolan.
Narodno-gospodarske sl/ari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Dalje opozarjamo, da smo v osrednjem listu St. 17 z dne 11. febr. 1. 1. pod tek. št. 562/103 in 5G3/104 za nekatere vrste železa in jekla pri plačevanji vozarine za vsaj 10 ton pri uporabljenih štirikolesnih voz od Ljubljane v Sisek z namenilom v Siekovac in dalje 41 kr. v notah pr. 100 kg., odštevši kolekovino, uštevši davek, v Budimpešt j. k. 942 kr. v notah za 100 kg., uštevši manipul. pristojbino in davek; Kelenfeld 95 2 kr. v notah za 100 kr. uštevši manipul. pristojbino in davek pod gotovimi pogoji že objavili.
Kar se tiče opombe, da od Bruka v Budimpešto veljajo znižani tarifi, moramo omeniti, da je vozninski stavek samo pri posamičnih pošiljatvah nekoliko nižji, kot oni od Ljubljane, da so se pa vozninski stivki od Bruka morali z ozirom na konkurenčne razmere dovoliti, katerih pri Ljubljani ni.
Od Ljubljane v Trst in Reko nismo v stanu znižati obstoječi stavek od 48 kr. v notah pr. 100 k«.
Iz tega naj se blagovoljno razvidi, da smo dali potrebne koncesije za podporo kranjske železne industrije.
10. Dopisi c. kr. deželne sodnije o:
a) upisu firme Medica et Križaj v Št. Petru na Krasu, potem Kordin et Schmidt v Ljubljani;
b) o izbi isu tirme Josip VVertheimer vPodgradu;
c) o upisani spremembi pri firmi Karol C. Holzei v Ljubljani, Janez Janesch v Ljubljani in Ljubljanski akcijski družbi za pltaovo razsvit-ljavo;
d) otvorjenje konkurza o premoženji K. Golloba et comp. na Vrhniki, Josipa Puša v Ljubljani in Adalberta Kassiga v Ljubljani.
11. Dop;si c. kr. okrožne sodnije v Rudol • fovem o:
a) upisu firme Fran Ksaver Aumannov sin na Krškem ;
b) izbrisu firme Fran Ksaver Aumann na Krškem ;
c) upisani spremembi pri registrovani zadrugi: „Pomožno društvo v RudolfovemK.
12. Oklic društvenega načelništva patrijotič-nega deželnega pomočnega društva v Ljubljani z vabilom k pristopu.
IV. Rešitve zbornične pisarne:
1. Prošnja na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu zarad spremene poštne zveze Kranj-Tržič.
2. Predlog do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu zarad ustanovitve brzojavne postaje v Starem trgu in Loži.
3. Od  občinskega predstojništva v Borovnici uložena prošnja zarad spremembe voznega reda se je glavnemu  ravnateljstvu c. kr. priv. južnoželez niške družbe s priporočilom predložila.
4. Naznanilo firm zarad zalaganja s posteljami c. kr. oddelui intendauciji v Gradci.
5. Poročilo vojaško-statističn h podatkov c. kr. oddelku intendanciji v Gradci.
6. Od Trbovljske premogokopne diužbe na Dunaji kot posestnice premogokopa v Zagorji na Kranjskem uložena prošnja, naj se varuje štajerska in kranjska premogova industrija proti konkurenci inozemskega premoga z znižano vozarino in glede proti nameravani gorenje-šlezijski transportni kupčiji s premogom, predložila se je \is. c. kr. trgovinskemu ministerstvu in c. kr. glavnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic in sicer prvemu s prošnjo, naj se poganja za interese tega premogokopa, slednjemu pa s prošnjo, naj to zadevo c. k. državnoželezniškemu svetu predloži v pregled in sklepanje.
7. Uloga c. kr. priv. tovarne barvenega lesa na Velčah s prošnjo, naj bi se odpravile neprilič-nosti pri jadrnicah, katere se pri nalaganji in iz-kladanji v Trstu pokazujejo, predložila se je vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu s priporočilom.
9. Prošnja do glavnega ravnateljstva c. k. priv. južnoželezniške družbe, naj bi se dovolil stavek za vozarino na 27'/a kr. pri km. za rezan les od v Kranjski ležečih postaj.
9. Prošnja do c. kr. okrožne sodnije v Rudol-fovem, naj naznani podatke o nekaterih protokoli-ranih firmah in zadrugah, da se popravi thuradni zapisnik firm, oziroma zadrug.
10. Prošnja do načelništva registrovane zadruge na Dolenjskem, naj izpolni vprašalno polo glede raznih zadruge same tičočih se podatkov.
11. Rešilo se je nadalje:
a) glede mnogih prošenj za spregledanje spo-sobnostnega dokaza oddalo se je mnenje na c. kr. deželno vlado;
b) v zadružnih zadevah dala so se na vprašanja pojasnila;
c) izdavala so se potrdila o izviru rečij;
d) štirikrat so se znamke opisale;
e) cene za blago in za odpadke so se vojaškim oblastvom naznanjale oziroma potrjevale;
f) pričele so se predpoizvedbe glede zaprošene ustanovitve poštnih in brzojavnih uradov;
g) pojasnila različne usebine so se oddajala oblastvom, uradom, privatnim osebam in trgovinskim zbornicam;
h) ukazi, spisi ponudbe in druga važna naznanila so se v dnevnikih priobčevala.
12. V letu 1885 došlo je 1950 poslovnih spisov in od 1. januvarja do 16. aprila 1. 1886 pa 705 Dalje prih )
Loterij ne Krečite 7. avgusta. Na Dunaji:      8,     54,      1,     74, 56. V Gradci:     90,     48,     73,     63, 57.
Umrli no v 9Ljnl>lj;*ei&:
5. avgusta: Rudolf Papež, paznikov sin, 2 leti, Poljanski trg št. 5, za davico.
7. avgusta: Janez Gorup, paznikov sin, 5 let, Poljanska cesta št. 65, za škrlatico. — Josip Stranzer, pisuaonošev sin, 4'/a leta, Dunajska cesta St. 35, za škrlatico.
V defalnej bolnici: 1. avgusta: Ivana Schneider, stražmoštrova žena, 41
lot, za jetiko.
3. avgusta: Barbara Kamnar, gostija, 73 let, za starostjo.
5. avgusta: Fran Hribar, dninar, 56 let, za otrpne-njem hrbtnega mozga.
V vojaškej bolnici: 5. avgusta: Karol baron Henneberg,  c. kr. stotnik,
36 let, za spridenjem krvi.
Trnu* »; EJiiblJtiUtl
dne 7 avgusta t. 1.
Meteorologično poročilo.
Pšenica, hkil. r.eZ
j: .uren, n
Oves,
A'da,
P.O30, „
Kuruza, „
Krompir, „
Lee;«, „ Grab.
y- '•'o,
' peh frišei'
kgr.
bi d
487 4112
3 06 4^3 4|8<
4 81
10
11 1
66 64
Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno .   .   . . Mleko, liter .   .   . . Goveie       meso, kgr. Telečje „ ,
Svinjsko „ „
Koštrunovo    „ n
Pišanec.....
Golob......
Seno,   100 kilo    . . Slama,   »     n      • ■ Drva    trda, 4fJ uielr. „   mehka,   „ „
gl.Jfcr-1 —liOJ
— 90!
— i 2j
— 8
— 64
— 48
— rs'
— 32
— 3'^
— t< 2 41 2 67 6 50 4 10
	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tera-perp.iira	1 Vetrovi	Neb..	Mo-krina v mm.
I ti * t-	7. zjutraj 2. pop. 9. z veder	737'84 mm. 737 82m*. 739'14aa.	112" C 201*0 16 3 C	hrezv. si. sev. si. szh.j	megla obl. obl.	0-00 n.m.
01 od 1	7. zjutraj '2. pop. 9.    /vi  ' »	740vi() bih. 739 29*11.. 739 67M.	13 o" C 2. »9 C 18 7-C	1 1 hrezv. si. zali. hrezv. 1	me^la jas. ja„.	0-00 mm.
Srednja temperatura 15-9° *n 194°, za 3 91 in 04a pod nonualom
IT>-u.:o.aosl5:a, borza
dne* 9. avgusta t. 1 (Izvirno telegrafieno poročilo)
Papirna renta .... ...	85 gld. 85		kr.
Srebi.ia renta .....                                   . .	86	. 45	
Zlata renta . . ......	121	» 30	
5"/0 marčna ren- i ....	108	, 30	
Akciie narodne bimke .......	871	—	
Kreditne akcije.....	284	—	rv
London	126	, 86	
Srebro.......                                          . •	— ,	i —	t*
Napol.	10 .	01'/,	r>
C. kr. cekini	5	94	
Nemške mai ke	61 ,	85	
!•/. državne srečke iz 1. 1864    250 gld.	132	, 50	it
Državne srečke iz 1. 1*64          100 gld	1S9	50	e.
Ogrtka zlat* renta 4J/.	108	45	
Ogrska papirna renta 5°/„	96 .	25	»
6W „ štajerske zemljišč, odvez, oblig.	105 .	50	n
Dunava r, g. srećko 6'.,,             100 gld	119	—	T
Zemlj. obč. avstr. 41/," , zh'ti zast. listi . Prior. obhsT« Elizabetine v.apad. železnice	125	—	
	—	—	•
Prior, ohlig. Ferdiurndove sev. železnice	99	, —	
Kreditne srečke                          100 i,r	17 >	, 50	
Ruđolfo>VH srečke                        10 „	19	, 50	•
Akcije anglo-avstr. banke          120 „	113	80	n
Traininway-društ velj. 170 gld. a. v.	199	2<	n
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga:
Poezije S. Gregorčičeve.
Druga pomnoitna indava. Elegantno vezana knjiiica se zlatim obrezkom stane 2 gld., nevezana r gld. 20 kr.
Ime Gregorčičevo tamo dosta priporoča. Opozarjava samo, da ft cena tej istinito elegantni knjigi telo" nitka, in uverjena sva, da bode vsakdo, le ima uit tudi prvi natis, radostno posegel po njej, saj pa je tudi drugi natis z mnogimi krasnimi, milnimi v snet segajočimi pesmicami pomnoien.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotriniea v Ljubljani na Kongresnem trgii.
(352—9)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Ivan IZhoprar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žišnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Ivan Seliškar,
tapetar,
l/C v Go»poakeJ ullol h. it. 6 v I-lubljani, ^
izdeluje vsake vrste tapetaraka dela, od uajpriprostej-šega divana do najfinejše garniture, pri solidni in najcenejši ceni. Sobe se špalirajo po vulikoati iu po izberi tapet od 12 gld naprej. Na razpolaganje imam knjigo raznovrstnih lizorcev. Popravila se v hiši in zunaj hiše iz.ielujejo. Zagotavljajoč ceno in solidno postrežbo se priporoča (587—1) Ivan Neliškar, tapetar.
^ 55
'^lanronlno društvo u življenje t London..
Filijala za Avstrijo:      ]      Filijala za Ogersko:
Dunaj, Giselastrasse št. 1, | Fešta, Franz - Josefsplatz
v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva.
Diuštvena rktiv*.................. frank. 91,064.54354
Leini dobođtd na premi'ph in ourestih dač 30. juniia 18CI ... „ 17,926.068-77 I/.p'acitve z.v;nov."Inin in rent in znkupuin i.u. za obstanka dru-
8fcva (3C18) ve8 kot.  .  ............. »     164,776.000-—
V s'edn'ei dv. n 1 .rre3cčne: pos'ov.:it:e! perijodi u'o'>.«lo se je pri
drušv.iza.   ... ............. „ 66,393.200—
ponvdb. Vslod čes:«r n.r ^a skupni znesek za obstanka driiStVa
na v'o"er;u ponudbah več kot........... n   1.391,163.329'—
Prospekte in dru»a razasuila daje
Glavna agentura v I {ubljnr\ na Tržaške' cesti št. 3, 11. nadstropje
(378—4)
pri Cirili tlo Zesascli-lcotii.
Izdatelj m cdgovoi.,: urec'^'k: Ivan Železnikar.
Lastuina iu tisk „Narodne Tiskarne".
G$C
1994
88