m
IZDAJA EA GORIŠKO IN BENEČIJO
Leto VIII.
PHIhJHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
JUGOSLOVANSKI NARODI NE MOREJO IN NE BODO PRISTALI NA NIKAKRŠNO KUPČIJO Z NJIHOVIMI INTERESI IN Z NJIHOVIM NACIONALNIM OZEMLJEM.
(IZ RESOLUCIJE VI. KONGRESA KPJ)
Stev. 283 (2279)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post, 1. gr.
TRST, nedelja 23. novembra 1952
Cena 25 lir
K ON FERENCI
kmečke zveze
id , u bodo pretekla tri le-£stan°vitve Kmečke Rogjt ^ Tr^u Zamisel o usta-™ * toke kmečke organi-
r. •
”ePo»j nai združila vse Ije j. ne obdelovalce zem-#lnoa *[ravzaPrav že nastala "vire ■ Casa Prej, toda razne !i zapreke so zavlačeva-
Ob
"“Črtn ° ustanovitev. toc0r„em nerazumevanju od-1( u oblasti^ ki niso hote-WeuiSttevati vloge, ki jo ima iltj l .Vo v celotni gospodarile eiavnost‘ tega področja, lo#ji^stan°vitev kmečke sta-'"'lost Grgan*zacije postala
friprn-r iniciativni odbor pri %ite^nem delu za usta-le!C| u *ake organizacije na-tiejj ”a iskreno odobravanje '«icev. obr° mislečih kmeto-li5. \*Je* so bili še nekateri, fcjjj	v	taki	kmečki	or-
>je ,CI^1 zakulisno rovarje-1 naj bi dovedlo le k
'”lJs r.strnienos'ti kmečkega 'teč Kmečke zveze pa W:jrri09lede popolnoma de-
Hiam	^anes	ugo-
ltc0;	ie	Kmečka	zveza
iice °n~osledno borbo za pra-
<e „>®Se9a delovnega kmeta 14 e na njegovo politič-^'P^nost postala naj-*•> Iti ■ kmečka organizaciji -3e hkrati utrdila enot-^ija n strnjenost kmečkega
ht k. .
. ?° ie prehodila ta 'i bjj„a,c^a v teh treh letih, ^Jem	^ svojem vsak-
*n Prizadevanju Vseh kmetovalcev je \t at naletela na nera-in celo nasproto-jn sicer največkrat tistih ustanovah in bi morali najbolj Vsefr ' ia pravilno rešitev ^efij^ečfcih vprašanj in
14 Ju
'm
zvezo pri njenem de-
htj. 0 njenih stremljenjih Toda Kmečka zveza Strašila zaprek, ki so ^ pred njo; častno in doli0 ie izpolnjevala naloge, ( *te v zaščito vsega na-^mečkega gospodarstva.
** vsakdo, ki se da-* » Kemika zvezo prikrito Jikrito zaganja, ne le so-našega kmetijstva J«lc tudi sovražnik našega iJ^nega obstoja. Vsi tu-
S*1
Iv "i Slovenci bi se morali
globoko zavedati, da V** propadanje našega w lJ#twa tudi našo narodno
'■* oto' ^rav zato so MJ^ti tako sovražno raz-
1’ilt ne Proti našemu k me-
!*br0	gospodarstvu. Prav
** ta **, namreč zavedajo, da
'en zemlja pretežno v j H n 'l^ rokah, in zato vidi-*riti,ue,n kmečkem gospo-,roi}0„ °vir° za njihovo raz-
T?yin o
politiko.
.N;«4 nočejo upoštevati
V ' 'v^l Al ** ' ** ^
k\^ih vprašanj; rese-
^ kmetijskega gospo-n zato načrtno zane-- Ni *}javilno
reševanje
H
'Orj„' našemu
kmetij-
%'en -ho v njegovem na-in njegovi
'JS>
in^led, Qt° se ob takem ne-
l^jog	I
oblasti ne . ..CJ l}i. če naši kmetje tj	n!rnajo	svojega za-
Cl	Trgovinski	zbor-
. df °u je Kmečka zveza J%t /‘kazala potrebo it j Se našemu kmetu :rei ' t>ri ^a,lko ob vsaki
C h*etkie Stanje in po'
h,‘ fUdi .00 gospodarstva.
1	n*č Čudnega, če
i, ‘Jbo n■ 20 strokovno iz-k-^itan- Zast°pnikx kmečke
»r* ,5e' Prat tako se do-"“»oh *e(i komisijah
SP ki
o m.
se
in U-ukvarjajo s
‘t> e^a
171 vsiljevanje
V° «o*T*kih Predavanj 'Q * em Uskih vaseh v ita-nam priča. d«	morale skr-
ll°^razh° kmečke strokov-“"Ifojo e' to izobrazbo ce-'zrahljajo v svo-I ' Bodr spekulacije. Tako i°tnHtr,°	kmetijskem
*tn0 su- fci se ukvarja kmečkim gospo-i ens>ci anieš^en samo en e<*anje str°kovnjak m «se i>l,eje »'ntervenciie Kmeč-5n’» ,jar Use'njeno prika-n . le wujna namesti-r«,	1,1 str°kovnih mo-
V !'0 UsPeha.
JN.
nerešenih ** n'	tnn°0f>	drugih.
\,9l>eti ra!a Kmečka zve-
‘ ^iio «Ie- da se Pra'
med temi
\>U0 Waj	•
Icr! demo 2e to, da > »°t*e^ej)net.no*>ene besede
* i*T>ev?yu raznih kmeč-’lo'le'*ni •re Prispevke % r<it^e,rTlmerov nepra-^°o!j eua?.’. tako da se nHmi okoristiti .? r' samn 50 najbolj po-.^ann*01”1 ,cer nimajo Za6etnih denar-• V* Oosport 'zboljšanje
V°> ^o je biio tre-Jc«. ečke
Kmečka zve-bilo tre-interese. za vse pro-etu . Pojavljali v » “• ter °P°zar-■ ki ® razne nujne bilo treba
w~"
8e
j
napraviti v prid kmetovalcev. To dokazuje, da se ni Kmečka zveza nikoli izneverila svojim nalogam in svojemu cilju.
Prav ob kmečki konferenci pa moramo ugotoviti, da čaka Kmečko zvezo še težka in dolga pot. Borba proti zapostavljanju in diskriminacijam v škodo našega kmeta se mora še poostriti. Življenjski problemi našega kmeta vedno odločneje terjajo rešitev, za kar bo pač treba prisiliti tukajšnje oblasti do večjega razumevanja. ZVV m njej podrejeni organi se morajo namreč zavedati, da ne bodo naši kmetovalci nikdar odstopili od zahteve, da se upoštevajo tudi dejansko za enakovredne državljan je, to je, da se spoštujejo vse njihove pravice
Na današnji konferenci se bodo kmetovalci pomenili o vseh teh vprašanjih in skupno našli najboljšo pot in najboljše prijeme za uresničenje svojih pravic in zahtev. Prav v ta namen je tajništvo Kmečke zveze pripravilo tudi spomenico oblastem, o kateri bodo naši kmetje razpravljali in se o njej izrekli. Prav ta konferenca bo zato pokazala vse prizadevanje Kmečke zveze in vso njeno skrb. ki jo posveča v prid našemu kmetijstvu,
MIRKO KOSMINA
Iz
ie
nrotesta »roti sprejemu fašistične Španije
delegat FLRJ Ribnikar odstopil iz vodstva UNESCO
Sklican plenum nacionalne komisije UNESCO v Beogradu - V beograjskih političnih krogih so mnenja, da je UNESCO zapadel pod vpliv vatikanskih krogov - Komentar ..Borbe" - Odstopil ie tudi glavni ravnatelj Torres Bodet, ker je večina sklenila znižati proračun organizacije za prihodnje leto
BEOGRAD, 22. — Vest o
sprejemu fašistične Španije v UNESCO je povzročila splošno nezadovoljstvo in val protestov kulturnih in javnih delavcev v vsej Jugoslaviji. «Stališče režima te države je v nasprotju s človeškimi pravicami, s svobodo znanosti in kulture in z načeli OZN in UNESCO,« je poudaril član nacionalne komisije UNESCO Nikola Gujano-vič in dodal, da je ogorčenje v Jugoslaviji tem večje, ker je vsak deseti Jugoslovan izgubil življenje v borbi proti tistim, ki so v Španiji prinesli na oblast fašizem. Jugoslovanski narodi ne morejo biti ravnodušni, ko se daje podpora tvorbi Hitlerja in Mussolinija, posebno še, ker danes v sosedni Italiji dvigujejo glavo fašistični ostanki, ki poskušajo obnoviti stare fašistične metode in načrte.
Clan izvršilnega odbora UNESCO in načelnik jugoslovanske delegacije na konferenci UNESCO v Parizu dr. Vladimir Ribnikar je danes podal ostavko kot član izvršilnega odbora in je ob tej priložnosti opozoril na nekatere
pojave na konferenci, posebno še ob sprejemu Francove Španije v UNESCO, ko so brez diskusije takoj prešli k glasovanj u.
V zvezi z načinom sprejema fašistične Španije v UNESCO iražajo politični krogi v Beogradu mnenje, da je UNESCO zapadel pod vpliv vatikanskih krogov.
Za 27. november je sklican plenum nacionalne komisije UNESCO v Beogradu, ko bodo določili končno stališče Jugoslavije v UNESCO. Ni izključeno, da bodo' tudi drugi zastopniki Jugoslavije v UNESCO odstopili. Nekateri krogi izražajo celo mnenje, da bo prišlo do razpusta nacionalne komisije UNESCO in da bodo ustanovili novo jugoslovansko organizacijo za mednarodno kulturno sodelovanje na širši osnovi, ki bo omogočila sodelovanje z vsemi naprednimi gibanji v svetu.
Pod naslovom «2alitev svobode# ugotavlja nocojšnja »Borba«. da je sklep UNESCO o sprejemu frankovske Španije ne le udarec v obraz, temveč tudi žalitev vseh svobodoljub-
nih ljudi in ponosnega španskega ljudstva in obenem izdaja ciljev, za katere se bori UNESCO'. «Mar more biti član UNESCO režim, ki je prepovedal uvoz Unescovih publikacij » se sprašuje «Borba» in poudarja, da se motijo tisti, ki mislijo, da je sodelovanje frankovske Španije potreb, no zaradi borbe proti napadalcu. kajti s tem se ne utr jujejo sile miru, temveč se dogaja prav nasprotno. «Borba» ugotavlja, da so s sprejemom Francove Španije v UNESCO najbolj zadovoljni moskovski voditelji, ker so jim zahodni reakcionarni krogi s tem olajšali delo.
»Odgovornost za sprejem Francove Španije v UNESCO, pravi «Borba». ne zadene samo vlad. ki šo pod vplivom Vatikana in drugih reakcionarnih sil glasovale za sprejem, temveč na sovjetske birokrate, ki so s svojo politiko v takšni meri olajšali delo reakcionarnih sil na Zahodu, da lahko govorimo o nenapisanem sporazumu med njimi«.
«Borba« zaključuje, da je s sprejemom Španije nastal nov
Moskva in Peking kritizirata indijski predlog o Koreji
Agencija Tass pravi, «la je ta predlog skrbno prikrit ameriški načrt, pekinški radio pa dopušča nekaj upanja - Ameriška delegacija načelno pristaja na predlog - Danes izreden sestanek predstavnikov 21 držav
NEW YORK, 22. — Danes zjutraj je imel govoriti o korejskem vprašanju v političnem odboru OZN poljski zunanji minister Stanislaw Skr-zesevvski, ki pa je s/voj govor odložil na ponedeljek. Danes je prvi govoril iraški delegat Fadel El Kamali, ki je sicer napovedal, da bo predložil svojo resolucijo, ki bo predlagala konec sovražnosti na Koreji, še preden se uredi vprašanje ujetnikov, pripomnil pa je, da za sedaj sprejema indijski predlog v upanju, da bo ta lahko sprejet.
V zvezi z indijskim predlogom pa je Jamali še predlagal, naj se Indija imenuje za razsodnico v predlagani komisiji štirih za repatriacijo; dalje je predlagal, naj ujetnike, ki se protivijo povratku v domovino imajo za begunce pod okriljem OZN in naj jim ta organizacija pomaga, da se nastanejo drugje.
Tudi bolivijski delegat je izjavil, da sprejema indijski predlog, dodal pa je, da ga bo mogoče še izboljšati s številnimi spremembami.
Bolivijski delegat je izjavil, da predstavlja indijska resolucija plod naporov odbora pri poizkusih za rešitev korejskega vprašanja. Dodal je, da vsebuje ta resolucija vse prejšnje predloge in upošteva stvarni položaj, ter je z druge strani pripomnil, da vsebuje resolucija 21 nekatere določbe, ki so preveč nepopustljive in niso v skladu s poizkusi za sporazum.
Ukrajinski delegat si je pridržal pravico, da bo pozneje komentiral indijsko resolucijo in je dejal, da jo njegova delegacija še vedno proučuje. Za tem je bila seja odložena na ponedeljek popoldne.
Razen javnih sej političnega odbora se voditelji zahodne skupine privatno pogajajo.
Ameriška delegacija je sklicala nujni ((izreden« sestanek 21 držav podpisnic resolucije o Koreji. Sestanek bo jutri popoldne in navzoč bo ameriški državni tajnik Dean Acheson.
Amerišk". delegacija je nocoj sporočila, da je pripravljena sprejeti indijske predloge, zato da se pride iz slepe ulice, v katero so zašla pogajanja za premirje, to pa pod pogojem, da se v resolucijo vključijo nekatere spremembe, ki naj jamčijo sledeča načela; 1. ne bo smelo biti nobene prisilne repatriacije ujetnikov; 2. naj se ustanovi kakršna koli komisija za repatriacijo, bo morala ta biti ((funkcionalna«; 3. ujet-riki se ne bodo smeli prisilno zadržati.
Namestnik voditelja ameriške delegacije Ernest Gross je dobil navodila od Achesona, naj se nocoj sestane z britanskim zunanjim ministrom Ede-nom in s članom delegacije Selwynom Lloydom, da jima sporoči to stališče
Ker je poljski delegat odložil svoj govor na ponedeljek ni bilo mogoče vedeti, kakšno stališče bo zavzela sovjetska delegacija. Vendar pa kaže današnji komentar sovjetske a-gencije TASS. da bo Sovjetska vlada verjetno tudi ta predlog zavrnila in s tem podrla še zadnje upanje na sporazum, TASS pravi med drugim; ((Značilno je ugotoviti da je ameriška delegacija, ki je do pred kratkim kazala, da ne pristane na indijski predlog, sedaj prenehala napadati ga tn v novinarskih krogih kroži govorica, da so ZDA predlogu naklonjene«, «U-
godno stališče ameriške delegacije do indijskega načrta, pravi dalje TASS, je pripisati dejstvu, da ta načrt ni nič drugega nego skrbno prikrit ameriški načrt, Ce se indijski resoluciji odvzamejo nepotrebne besede in izrazi, bo v njenem temelju ostalo isto načelo izbiranja in prisilnega zadrževanja vojnih ujetnikov, kar pomeni kršitev določil ženevske konvencije«.
Dalje pravi TASS. da hočejo pobudniki indijskega načrta resolucije ((pripraviti vojnim u-jetnikom usodo razseljenih o-seb. jih spraviti v taborišča in jih izročiti velikim zemljiškim posestnikom prekomorskih držav, da postanejo sužnji« Indijski ministrski predsednik Nehru je danes na tiskovni konferenci na vprašanje, ali' je res, da je kitajska vlada sporočila indijskemu poslaniku v Pekingu, da zavrača indijske predloge glede Koreje, izjavil, da mu o tem ni nič znanega, ter da ni s tem v zvezi prišlo iz Pekinga nobeno sporočilo Pekinški radio pa je v svoji današnji oddaji poudaril, da so indijski predlogi «neprimerni» zaradi odsotnosti severnokorejskih 'n kitajskih predstavnikov
pri razpravljanju. Dalje je radio poudaril, da so bili indijski predlogi, ki priporočajo prizadetim, naj se ne poslužujejo sile pri repatriaciji ujetnikov, ter priporočajo ustanovitev nadzorstvenega odbora štirih držav, na Kitajskem u-godno sprejeti.
V posebnem političnem od-b.oru se je nadaljevalo razpravljanje o grških otrocih, v pravnem odboru pa razpravljanje o definiciji napadalca
Hudi neredi
v Bagdadu
BAGDAD, 22. — Iraška vlada je danes odstopila in položaj v držaivi je precej napet. Danes zjutraj je prišlo do močnega spopada med študenti in pdli-cijskitni oddelki v Bagdada, Pri spopadu je bilo ranjenih 38 policijskih agentov in 14 civilistov. En demonstrant je bil ubit. Od jutra dalje bodo v Bagdadu vse šole zaprte za nedoločen čas.
Kakor je znano, so visokošolci v Bagdadu pred kratkim začeli stavkati, da podprejo za-
Zaostruje se spor zaradi Posarja
hteve svojih tovarišev na medicinski fakulteti, ki so začeli stavkati in postavili zahtevo po manj strogih izpitih. Počasi pa so te proteste spremenili v prave p )'• demonstracije. Noooj je namreč zveza iraških študentov pozvala študente, naj nadaljujejo stavke in naj podpirajo zahteve nacionalistov, ki zahtevajo volitve z neposrednim glasovanjem. Poziv pravi, da morajo študenti nadaljevati stavko, dokler ne bo vlada izvedla splošnih reform in varovala osebnih svoboščin. Demonstranti so metali kamenje tudi proti britanskemu poslaništvu. Listi ne bodo jutri izšli, ker so tudi tiskarski delavci stopili v stavko iz solidarnosti s študenti.
Kriza, ki je danes izbruhnila predstavlja rezultat vedno večjega nezadovoljstva v vsej i državi. Odstopivša vlada je bi-srediscu ]a sestavljena 13. julija z na-logo, da pripravi volitve, ker je bil regent razpustil parlament. Takrat je opozicija sporočila, da se ne bo udeležila volitev, ki se ne bi izvedle na podlagi neposrednega glasovanja.
Nocoj je radio sporočil, da je predsednik senata Jamil Madfai začel s posvetovanji za sestavo nove vlade. V Bagdadu je bilo nocoj mirno.
Protestno zborovanje nemških socialnih demo kratov ob nemško saarski meji Hoffman odgovarja Adenauerju • Protest nemških sindikatov
KAISERSLAUTERN, 22. — Danes je bilo v Kaiserslauter-nu ob saarski meji protestno zborovanje proti volitvam v Posarju, ki so bile določene na 30. novembra. Govoril je voditelj socialno demokratske stranke v Zahodni Nemčiji Ol-lenhauer, ki je izjavil, da mora Francija priznati, da ((Posarje je in mora ostati del nemškega ozemlja«, ter je dodal, da ni nobene druge poti za pravo rešitev saarskega vprašanja. Obsodil je nato načrte za evropeizacijo Posarja in dejal, da ta izraz uporabljajo zato, da bi prikrili pravi namen saarskih separatistov, ki je politična in gospodarska priključitev k Franciji,
«Nikoli nismo zanikali, da ima Francija v Posarju posebne gospodarske interese, je nadaljeval Ollenhauer, toda tem interesom ni mogoče zadostiti z enostransko priključitvijo o-zemlja po eni od zainteresiranih držav«. Dalje je Ollenhauer izjavil, da mora francosko priznanje. da je Posarje sestavni del nemškega ozemlja, soupa-dati / uradnim priznanjem nemške vlade, da mora biti obnovitev nemških meja iz leta 1937 podlaga vseh mednarodnih pogajanj.
Adenauer je noco^ dopisniku lista «Paris Fresse-L’Intransi-geant« izjavil, da se francosko-nemška pogajanja o Posarju «morajo nadaljevati in je treba vprašanje od temeljev revidirati«.
Medtem javljajo obveščeni krogi da je nemški vlada baje posredovala pri ameriški visoki komisiji, da vidi, ali je kaka možnost ameriškega posredovanja v sedanjem sporu zaradi Posarja. Zdi se pa, da so
i ameriške strani predočili. da so ZDA že zdavnaj odobrile sedanji položaj Posarja kot politično avtonomnega ozemlja, toda gospodarsko vključenega v področje franka.
Danes pa so funkcionarji za. vezniške visoke komisije proučevali protest zahodnonem-ške sindikalne zveze proti u-krepom, ki so jih v Posarju podvzeli proti Nemčiji naklonjenemu saarskemu sindikalistu Paulu Kutschu, ki je bil odstavljen s predsedniškega mesta zveze rudarskih sindikatov. danes pa tudi s predsedniškega mesta združenih sindikatov v Posarju. Tega sin. dikalista namreč obtožuje glavni odbor saarskih sindikatov, da se je izrekel proti evropeizaciji Poharja iz političnih vzrokov, medtem ko je izvršilni odbor te organizacije samo z gospodarskega stališča odobril načelo evropeizacije.
Ministrski predsednik v Posarju Hoffmann je danes na kongresu saarske krščanske ljudske stranke izjavil, da so volitve izključno notranjega značaja ter da hočejo sovražniki francosko-nemškega sporazuma in Evrope <premeniti te volitve v načelno vprašanje za dokončno rešitev saarske-ga vprašanja.
Kongres je odobril resolucijo, s katero protestira proti nemškt-mi' uradnemu vmešavanju v saarska vprašanja ter pravi da anemško nacionalistično agitacijo v Posirju v večini firansira b^nnski minister -m nemško enot ic st« Resolucija poziva nato piebival stvo. ntj n? Adenauei>ev poziv o vzdržanju odgovori z množično udeležbo na volitvah.
Priprave za znižanje
ameriške pomoči
NEW YORK. 22. — Predsed. nik pododbora za Evropo, ki ie odvisen od zunanjepolitičnega odbora ameriškega predstavniškega doma. Mike Mans. field, je včeraj odpotoval iz New Yorka skupno s članom istega pododbora Henderco-nom Lanhamom da razišče, ali bi nekatere države Zahodne Evrope lahko izhajale z manjšo ameriško pomočjo in prevzele večja bremena. Mans. field je na parniku «Liberte» da bo skupno z Lanhamom odšel v Francijo. Nemčijo. Avstrijo in Italijo, da pro. uči programe MSA in NATO. Dodal je- ((Videti hočemo, kaj se lahko'napravi, da se lahko znižajo nakazila za pomoč tujim Pripraviti moramo te države do tega, da prevzamejo večja bremena«
Razen tega bosta izvedla preiskavo o težavah, ki so na-stale v zvezi s programom NATO, ki je predvideval 50 divizij’ do konca leta 1952. a ni bil uresničen. Potovanje o-beh parlamentarcev bo trajalo, približno štiri tedne in bosta nato predložila poročilo zunanjepolitičnemu odboru predstavniškega doma. Mansfield je glede programa NATO med drugim dejal; «Hotel bi, da bi Nemčija bila udeležena Zaradi njenega prebivalstva bo morala nuditi konec koncev temeljno jedro sil NATO. Hotel bi tudi, da bi Španija vstopila v NATO zaradi svojega zemljepisnega položaja«.
RIM. 22 — Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen preteklo poletje v Parizu, se bo 25. novembra začela v Rimu med prizadetimi državami mednarodna konferenca za u-reditev predvojnih avstrijskih inozemskih dolgov. Na konferenco so bile povabljene razen Avstrije še Belgija, CSR, Danska Francija Velika Britanija, Nizozemska, Španija, Švedska in Švica.
poslala nov predlog glede tega sedeža. Ta sklep je v zvezi s številnimi kritikami proti načrtu poslopja.
položaj, v katerem morajo vsi tisti, ki so doslej z UNESCO sodelovali, dobro razmisliti o nadaljnjem sodelovanju. List nato ugotavlja, da bo ta sklep najbolj škodoval samemu UNESCO in koristil reakcionarnim silam na Vzhodu in Zahodu, v kolikor ne bo ogorčenje vsega sveta doseglo spre. membe sklepa,
PARIZ, 22. — Glavni ravnatelj UNESCO Torres Bodet je	„
danes odstopil iz protesta profil verner Kalifornije Earl War znižanju proračuna, ki ga je; re” Je sporodl, da se je vče-on predložil. Kakor je znano,,	®?.	ra^govarjal	®
so na včerajšnji seJi na zahtevo	z__Ejsenhowerjem.	Ni	ho-
Tudi Stevenson
je nameraval potovati na Korejo
WASHINGTON,‘ 22. — Gu-
Velike Britamije, ZDA, skandinavskih držav in držav Com-monweailtha sklenili znižati proračun v pri hoditi jem poslovnem letu za približno 2 milijona in pol dolarjev kljub opoziciji držav Latinske Amerike in številnih drugih držav.
Bodet, k, je bil predsednik UNESCO ois leta 1948, j’e danes pozval skupščino, naj izvoli njegovega naslednika.
Takoj za njim je odstopil tudi brazilski delegat dr. Paulo Carneiro, predsednik izvršilnega odbora te organizacije.
Iz protesta proti sprejemu Spainije je včeraj izstopil iz francoske delegacije UNESCO prof. Henri Marrooi; prav tako so odstopili trije člani francoske narodne komisije za UNESCO.
Se predem je sporoči1! svoj odstop, je Torres Bodet obžaloval včerajšnje sklepe skupščine, o katerih je izjavil, da bodo povzročile neugodno sodbo o UNESCO, o njegovih voditeljih in o glavnem ravnatelju. Pripomnil je, da če zahteva delo kolektivne varnosti nadaljnje žrtve, je delo socialnega napredka prav tako nujno.
Govorila sta še švicarski delegat Piaget, ki je' zahteval, naj se ostavka ne sprejme in naj se obnovi razpravljanje o proračunu, ter indijski delegat Sardar Malik, ki je poudaril resno krizo te organizacije.
Konferenca bo svoje delo nadaljevala v torek, ko bodo delegati dobili nova navodila od svojih vlad.
Jajme Torres Bodet je star 50 let in je bivši profesor za francosko literaturo na univerzi v Mexico City. Stopil je v diplomatsko službo leta 1928. Bil je podtajnik v mehiškem zunanjem ministrstvu teta 1940, minister za prosveto leta 1943, zunanji minister leta 1946 in kot tak voditelj mehiške delegacije na drugem zasedanju OZN. Od 26. novembra 1948 je bil glavni ravnatelj UNESCO. Odstopil je tudi junija 1950, a je nato ostavko umaknil.
Izvršilni odbor UNESCO se je popoldne sestal na tajni seji, po kateri niso izdali nobenega poročila. Neki član južnoameriške delegacije, ki je bil navzoč na seji, pa je izjavil, da so se obvezali, da ne bodo poročali o nobeni podrobnosti. Govorili pa so o položaju, ki je nastal po številnih ostavkah in niso prišli do nobenega sklepa.
Izvedelo se je tudi, da je francoska delegacija sporočila, da francoska vlada ne more več dati na razpolago tej organizaciji zemljišča za zidavo stalnega sedeža organizacije, katerega je bila ponudila. Sporočila pa je, da bo v kratkem
tel povedati vsebine razgovora. Že večkrat se je govorilo, da bo Warren prevzel kako mesto v novi vladi ali pa v vrhovnem sodišču.
Danes je Stevensonov sodelavec Carl McGowan sporočil, da je nameraval Stevenson, če bi zmagal pri zadnjih volitvah, odpotovati z letalom na Korejo prav tako kakor Eisenho-wer. Obiskati je mislil tudi Ja-ponsko in Indijo, toda ni hotel razkriti tega svojega namena med volilno kampanjo, d3 ns bi povzročil pretiranih iluzij.
Voščila delai/couILl/A tov. Borisu Kidriču
Včeraj je bolnika obiskal maršal Tito in se ž njim razqovarjal Zanimanje inozemskih diplomatov za zdravje tov. Kidriča
Skupina delavcev iz tovarne ILVA je poslala predsedniku Gospodarskega sveta vlade FLRJ tov. Borisu Kidriču naslednjo brzojavko: uTov. Kidrič! Skupina delavcev iz tovarne ILVA - Trst Tj pošilja iskreno željo, da bi čimprej okrevali in ponovno pričeil borbo za ost vari tev socializma!
Trst, 22. XI.»
BEOGRAD. 22. — Danes popoldne je predsednik jugoslovanske zvezne vlade maršal Tito obiskal predsednika Gospodarskega sveta tov. Borisa Kidriča in se zadržal z njim v krajšem razgovoru.
Tudi danes so obiskovale bolnišnico «Djura Miševič«, v kateri se zdravi Boris Kidrič, številne delegacije iz vse države. Med drugim so obiskali Kidriča predstavniki delovnega kolektiva tovarne «Iskra» v Kranju, raznih tovarn v Novem sadu, v Bjelini in predstavniki sanitetne uprave JLA.
Tudi diplomatski predstavniki v Beogradu so pokazali živo zanimanje za zdravstveno stanje Borisa Kidriča.Vbolniš-niso je včeraj prišel poslanik Švice Robert Kohli, danes pa odpravnik poslov burmanskega veleposlaništva Tin Maung Dyi. Egiptovski poslanik Ha-
san Zaki je sporočil tov. Kidriču svoje želje za skorajšnje okrevanje, predstavnik španske republike Federico Mina-na in argentinski odpravnik poslov Gomez Radgio pa sta mu sporočila, da se predružu-jeta željam jugoslovanskih narodov, da bi kmalu okreval.
Nemško ustavno sodišče
odložilo razpravljanje o bonnskih dogovorih
KARLSRUHE, 22. — Nemško ustavno sodišče je danes spo ročilo, da je za nedoločen čas odložilo proučitev o ustavnosti nemške oborožitve. Razprava pred ustavnim sodiščem je bila prvotno določena na 26. novembra in je imela trajati tri dni.
Kot vzrok odložitve so na* vedli bolezen zunanjega mi' nistra Hallsteina, ki je imel nalogo zastopati vlado o tem vprašanju. Vsekakor ne bo pred novim letom nobene razprave.
BAD EMS, 22. — Kongres nemške liberalno demokratske stranke se je nocoj zaključil z govorom podkanclerja Blue-cherja, ki je pozival qa enotnost v stranki.
Beograjski politični krogi
o obisku maršala Tita v Angliji
Poslanik FLRJ v Atenah pri maršalu Papagosu - Obisk poveljnika francoske sredozemske mornarice v Splitu - Nemška sindikalna delegacija V Ljubljani - Jugoslovanski protest Bolgariji zaradi obsodbe J. Naumova
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22 — Vest, da sta se britanska in jugoslovanska vlada sporazumeli za datum obiska maršala Tita v Angliji ocenjujejo v Beogradu za nov prispevek k utr-ditvi prijateljskih vezi in sodelovanja med obema državama. V zvezi s tem obiskom poudarjajo, da so se narodi Jugoslavije in Velike Britanije v zadnjih dveh vojnah složno borili proti skupnim sovražnikom. Prav tako izražajo — po informacijah Jugopressa — jugoslovanski politični krogi prepričanje, da bo nadaljnja poglobitev odnosov med obema državama na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih pomenila velik prispeven k mednarodnemu sodelovanju in utrjevanju miru v svetu.
Jugopress poroča, da bo v kratkem prevzel mesto jugoslovanskega poslanika na Dan. skem Miloš Carevič bivši minister srbske vlade. V zvezi s tem imenovanjem javljajo krogi jugoslovanskega zunanjega ministrstva, da bo v decembru in januarju prišlo do večjih sprememb v vrstah jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov v inozemstvu. Pričakujejo. da bodo premestili približno deset načelnikov jugo-slovanskih diplomatskih predstavništev.
Iz Aten poročajo, da je jugoslovanski poslanik v Grčiji Radoš Jovanovič napravil vljudnostni obisk pri predsedniku grške vlade Aleksandru Papagosu in se zadržal z njim
v krajšem razgovoru. To vest so objavili vsi popoldanski a-tenski listi. Časopis «Ethnos>> poudarja, da je razgovor med jugoslovanskim poslanikom in predsednikom Papagosom potekel v prisrčnem ozračju.
Jutri bodo v ljudski republiki Srbiji volitve v občinske oljudske odbore. Volivci bodo izmed devetdeset tisoč kandidatov izvolili približno 40.000 predstavnikov za 2,254 občinskih ljudskih odborov.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je izročilo danes bolgarskemu poslaništvu v Beogradu noto. v kateri protestira zaradi obsodbe jugoslovanskega državljana Jovana Naumova. Nota pravi, da je bil Naumov obsojen v letošnjem septembru na tajnem procesu v Sofiji na pet let zapora. Obsojen je bil, ker je kot jugoslovanski državljan prihajal v konzularni oddelek jugoslovanskega poslaništva v Sofiji. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je že prej protestiralo proti aretaciji Naumova in zahtevalo, naj se njemu in njegovi družini izda vizum za repatriacijo. Nota pravi nadalje, da na procesu niso mogli navesti niti enega razloga, ki bi upravičeval njegovo obsodbo, in poudarjajo, da hoče bolgarska vlada s takimi inscenirani-mi procesi še bolj poslabšati svoje odnose z Jugoslavijo, in da so taki procesi v popolnem nasprotju s splošnimi zakonitimi in človečanskimi načeli.
Poveljnik pomorskih francoskih sil v Sredozemlju vicead-miral Sala, ki je prišel včeraj s svojo admiralsko ladjo kri-
Priznanja na tekočem traku
na praškem procesa proti Slanskema
Konni Zilliacus poudarja, da ni govoril samo s Slanskim, temveč tudi s Stalinom in Molotovom, in izraža upanje, da vsaj ta dva zaradi tega ne bosta imela sitnosti in težav
DUNAJ, 22. — Na procesu proti Siamskemu — sodeč po poročilih praškega radia — se vrste priznanja na tekočem traku. Danes so «v celoti priznali« svoje grehe Artur London in Vavra Hajdu, oba pomočnika zunanjega ministra, in pisatelj in novinar Amdre Simone. Ta je šel v svojem ((kesanju« najdalje in je izjavil — kot apet poroča radio Praga, — da je za svojo (»izdajalsko delavnost zaslužil vešala« in da ne bo srečen, če ne bo obešen...
Iz zasliševanja Arturja Londona Sledi, da je Slansky določil Londona na to mesto, da bi lpže dodeljeval ((trockističnim elementom« važne funkcije v diplomatski službi in da se je London posluževal diplomatske pošte, da je pošiljal vohunska poročila glavnega tajnika KPC v angleško prestolnico. London je tudi izjavil, da je vzdrževal zvezo z ((nevarnima ameriškima vohunoma bratoma Field«. Brata Field, ki sta pred dvema letoma brez sledu izginila, so v ZDA na procesu proti Al-gerju Hissu omenjali kot dva glavna sovjetska agenta v A-meriki; zdaj kaže, da sta oba zaprta na Češkem Sicer je pa London edini, ki ni direktno obtožen vohunstva.
Tudi Vavro Hajdu. ki je pričeval za Londonom, je bil pomočnik zunanjega ministra;
Hajdu je slovaški Zid, rojen leta 1913. Njegovo priznanje obsega vohunsko delo za takratnega francoskega notranjega ministra Georgesa Mandela leta 1938, kasneje pa sodelovanje z «Intelligence SenH-ceom«. Pozneje pa «je govoril o važnih mednarodnih vprašanjih« tudi z angleškim diplomatom Gladwynom Jebbom.
Doslej je bilo zaslišanih osem obtožencev; šest pa jih še čaka na vrsto.
Konni Zilliacus, bivši angleški laburistični poslanec, ki je bil leta 1949 izključen iz laburistične stranke, ker je kritiziral njeno zunanjo politiko, ki se mu je zdela preveč protisovjetska, je danes po londonskem radiu govoril v češčini o obtožbah, ki jih je bilo slišati o njem na praškem kongresu. Dejal je, da je večkrat prepotoval vzhodnoevropske dežele in se sestal z mnogimi tamkajšnjimi voditelji, med drugimi tudi s Slanskim, toda ne leta 1947, kot so trdili na procesu, ten^več leta 1948 «Govoril pa sem tudi s Stalinom in Molotovom«, je dejal Zilliacus in pripomnil: «Upam, da zaradi tega ne bosta imela sitnosti«.
O svojih stikih s Slanskim je Zilliacus dejal, da mu nikoli ni bil simpatičen, ker je bil «15Q-odstotni stalinist«, pač pa da se je vedno zelo dobro
razumel z Gottwaldom. Po letu 1948 ga je Slansky večkrat javno napadel, ker je poznal njegove simpatije za Jugoslavijo. Od vseh čeških voditeljev pa je Zilliacus najbolje poznal Zdeneka Fierlingerja, katerega je tudi pismeno nagovarjal, naj se CSR udeleži ustanovne konference Marshallovega načrta v Parizu; češkoslovaška delegacija je na tej konferenci res tudi sodelovala, potem si pa zaslužila hud ruski ukor. Zilliacus pravi, da se je Fierlinger, takrat predsednik vlade, predvsem na njegovo intervencijo odločil za sodelovanje na tej konferenci.
Ta izjava je morda nekoliko posvetila v temo, ki obdaja razloge, zaradi katerih se na tajnem kongresu na Pankracu toliko omenja ta bivši laburistični poslanec, ki danes v političnem življenju ne pomeni mnogo. Češko sodelovanje na pariški konferenci za Marshallov načrt, ki ga je Jan Masa-ryk plačal z življenjem, je bila v prvi vrsti manifestacija želje po gospodarski neodvisnosti od ZSSR. Od takrat je sicer minilo že pet let, toda ta težnja je ostala (bridke izkušnje z ((bratsko pomočjo« pa jo ver. jetno še stopnjujejo); poleg tega so Cehi praktični ljudje, ki znajo računati z vrednostjo milijonov dolarjev.
žarko Georges Leygues na
prijateljski obisk k jugoslovanski Vojni mornarici, je danes dopoldne obiskal vojno-pomorski zavod Divulje pri Splitu. Spremljali so ga francoski veleposlanik v Beograd Philipe Baudot, pomorski ataše polkovnik De Chezelles, njegov pomočnik kapitan La-vigne, tajnik poslaništva Roberte Maurice in francoski konzul v Zagrebu Marcel Auy-gnet.	Jugoslovansko vojno
mornarico so zastopali vicead-miral Mate Jerkovič in kon-troadmirala Vlado Sčekič in Bogdan Pičetič. Francoske goste je pozdravil poveljnik zavoda kap, Janez Tomšič. Vice-admiral Sala se je zadržal v Divuljah dve uri.
V admiralovo čast je zatem priredil slavnostno kosilo veleposlanik Baudet; kosila se je udeležil tudi poveljnik jugoslovanske vojne mornarice Jerkovič z admirali in višjimi častniki. Popoldne so si gostje ogledali kulturne in zgodovin, ske spomenike Splita, zvečer pa so bili gostje na večerji pri poveljniku jugoslovanske vojne mornarice admiralu Jerkoviču. Kasneje so v splitskem gledališču prisostvovali predstavi opere «Ero z onega sveta«.
Delegacija sindikata tekstilnih delavcev iz Zahodne Nemčije, ki je prišla danes na prijateljski obisk v Slovenijo, si je predpoldne ogledala Ljubljano in tekstilne tovarne v Kranju. Delegati so se tudi razgovarjali s predsednikom Sveta za ljudsko zdravje dr. Jožetom Potrčem in s predsednikom sindikatov Slovenije Jankom Rudolfom, popoldne pa so odpotovali v Maribor, od koder bodo nadaljevali pot na Hrvatsko.
Vodja delegacije Werner Bock je dopisniku Tanjuga izrazil zadovoljstvo, da je delegacija lahko obiskala Jugoslavijo. «Mi se čudimo odločnosti, s katero se je Jugoslavija osvobodila Kominforma, in velikim naporom jugoslovanskih narodov pri reševanju težkih gospodarskih nalog,« je dejal Bock. Poudaril je, da so jugoslovanski delavci uresničili mnogo od tega, za kar se sindikati v Nemčiji morajo še boriti. Izrazil je tudi željo, da bi se odnosi med jugoslovanskimi in nemškimi sindikati še bolj poglobili.
Predsednik glavnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije D j uro Salaj je danes odposlal ameriški sindikalni organizaciji AFL sožalno brzojavko ob M njenega predsednika Williama Greena.
____________ B.	B.
WASHINGTON, 22. - Obe ameriški sindikalni organizaciji A.F L. in C.I.O. sta danes sporočili, da bosta nadaljevali po isti poti. ki sta ju nakazala njuna voditelja William Green in Philip Murray. ki sta v nekaj dneh razlike oba umrla. S tem se zanikujejo govorice o morebitnem zbližanju obeh sindikalnih gibanj, ki sta si sedaj nasprotni.
TEHERAN, 22. — Danes so v Teheranu podpisali špansko -iransko prijateljsko pogodbo, ki predvideva povečanje trgovinskih, kulturnih, diplomatskih in konzularnih odnosov. Na področju carin se bosta obe državi posluževali klavzule o večji ugodnosti.
H
1
Danes, nedelja 23. novembra
Klement, Ravijola Sonce vzide ob 7.15 in »tone ob 16.27, Dolžina dneva 9.12. Lu vzide ob 12.23 in zatone ob Jutri, por.«ie!jek 24 novembra Janez od Kr., Jeca^^^^
Občinske volitve
Te dni se je v Gorici pričela volilna kampanja, 1 ki bo trajala do dneva volitev 14. decernbra. ko bodo gorički volivci poklic ani, da izvolijo novo mestno predstavništvo. S tem v zvezi si moramo biti Slovenci na jasnem, da so šovinistične italijanske organizacije in stranke temeljito preračunale vse možnosti, da bi v občinski svet in potem v odbor spravile čimvečje število svojih predstavnikov in onemogočile Slovencem, da bi poslali v občinski svet tolikšno število svojih predstavnikov, da bi ustrezalo številčnemu razmerju med pripadniki italijanske in slovenske narodnosti.
Kljub krivičnemu volilnemu zakonu pa moramo Slovenci vedeti to, da lahko sleherni izgubljeni slovenski glas usodno vpliva na volilni izid in da je lahko pomanjkanje samo nekaj glasov krivo, da imamo enega predstavnika manj v občinskem svetu.
Smrt Josipa Grudna
V ponedeljek je številna množica Goričanov in predstavnikov političnih, kulturnih in stanovskih organizacij iz Trsta pospremila na zadnji poti slovenskega pravnika dr. Josip Grudna. Pokojnik je bil med našim ljudstvom splošno priljubljen, kar poleg številne udeležbe dokazuje tudi veliko število vencev ter tople besede, izrečene ob odprtem grobu. Dr. Josip Gruden je bil vseskozi zaveden Slovenec in/ antifašist. Po drugi svetimi vojni je vneto deloval v vrstah Demokratične fronte Slovencev.
Kovoiluje
Ta teden so imeli v Sovod-njah sejo občinskega sveta, na kateri so razpravljali vrsto vprašanj upravnega značaja. Glede preureditve splošne lestvice so sklenili, da bodo užitninski davek na vino zvišali za 25 odst., na ostalo blago pa za 50 odst. Nadalje so za 50 odst. povišali davek na lovske pse, odredili popravilo greznice pri šolskem poslopju in podaljšali pogodbo za pobiranje užitninskega davka za dobo petih let z neko goriško tvrdko. Vnesli bodo popravek v proračun za tekoče leto. po katerem se bo deficit znižal od 5 na 3 milijone.
Doberdob
Vojaške oblasti so z lepaki opozorile doberdobsko prebivalstvo, da bodo imele vojaške sile na odseku med Doberdobom. - Poljanami in Re-dipuljem vojaške vaje. Posledice tega obvestila je prebivalstvo kmalu občutilo. S težkimi tanki vozijo po senožetih in njivah ter uničujejo pridelek. Nihče od vojakov ne pazi, kod hodi. Prebivalci so nad ravnanjem skrajno nezadovoljni zlasti še, ker so jim obljubili povračilo škode, ki jo bodo verjetno čakali, kot še vedno čakajo na plačilo vojne škode izza prve in druge svetovne vojne.
Jami je
Na zadnji seji doberdobske-go občinskega sveta so razpravljali o gradnji nove ljudske šole v Jamljah, katero nameravajo zgraditi ob državni pomoči. Do tega sklepa so prišli zaradi visoke najemnine, ki io je doberdobsko županstvo dolžno plačevati ja-meljskemu zasebniku, ki oddaja svoje poslopje za pouk.
Potrošnja zelenjave in. sadja na goriškem in krminskem trgu
Nekaj primerjav Iz leta 1950 z letom 1951
GORICA, 22. — Goriški in krminski pridelovalci sadja in zelenjave so leta 1951 v pridelovanju povrtnine in sadja v primeru z letom 1950 v marsičem nazadovali. Statistike goriškega in krminskega občinskega urada nudijo v to spremembo podroben vpogled.
V pridelovanju sadja bomo v naslednjem objavili nekaj primerjav navedenih v stotih.
Leta 1950 so pripeljali na goriški trg 472 stotov marelic, leta 1951 pa 424 stotov. V Kr-minu so v istem času prodali 25 stotov in 4 stote. Leta 1950 so na goriškem trgu prodali 7.107 stotov češenj, naslednje leto pa samo 5.646 stotov, na krminskem trgu leta 1950 3.371 stot in naslednje leto samo 1.580 stotov. V Gorici so prodali leta 1950 945 stotov kostanja, naslednje leto 845 stotov. V Krminu 58 stotov in 61 stotov. Svežih smokev so v Gorici prodali 1.254 in 1.240 stotov. V Krminu 52 stotov in 65 stotov. Od 15 stotov se je v Gorici zvišala prodaja jagod na 51 stotov. Prodaja jabolk se je v Gorici zvišala od 2.950 stotov na 4.140 stotov; v Krminu pa od 21 na 104 stote. Tudi prodaja hrušk je porasla od 2.650 na 3.690 stotov; v Krminu je prodaja padla od 268 na 255 stotov. Tudi breskve so porasle od 1.435 na 3.960 stotov v Gorici. V Krminu je prodaja padla od 357 na 75 stotov. Prodaja sliv je v Golici padla od 594 na 330 stotov in v Krminu od 121 na 76 stotov. Padla je tudi prodaja kaki od 1940 na 350 stotov v Gobici in od 13 na 2 stota v Krminu.
Tudi pri povrtnini se je pokazalo pri prodaji določeno nazadovanje. V Gorici so leta 1950 prodali 414 stotov belušev, naslednje leto pa 301 stot. Prodaja graha je padla od 2.168 stotov na 896 v Gorici in od 140 na 108 stotov v Krminu. Prodaja paradižnikov je v Gorici padla od 2.675 na 2.350 stotov v Gorici in od 128 na 102 stota v Krminu Krompir od 7.850 na 6.774 stotov v Gorici in od 184 na 37 stotov v Krminu. Porasla je prodaja stročjega fižola od 1.440 na 2.056 stotov v Gorici, v Krminu pa je padla od 81 na 13 stotov. Kumaric so prodali leta 1950 710 stotov, naslednje leto pa samo 190 stotov. V Krminu je prodaja porasla od 20 na 29 stotov. Zelenjave na sploško so prodali 6 500 stotov in 11.720 stotov v Gorici. Isto-
Danes se prične
volilna kampanja
GORICA, 22. — V nedeljo dopoldne bodo imeli prva zborovanja MSI-jevci, monarhisti in kominformisti. S temi zborovanji, ki bodo deloma v kinematografskih dvoranah, deloma na prostem, se bo pričela volilna polemika med strankami, ki so posegle v volilni boj.
Tudi lepljenje lepakov se je že pričelo. MSI-jevci in monarhisti so pokazali, da hočejo vsaj v svoji papirnati borbi doseči prvenstvo, če že v številu izvolitve svojih predstavnikov v občinski svet ne bodo mogli doseči vidnejšega mesta.
ŠPORTNE VESTI
K O S A R K A
GOR1ZIANA IGRA V BOLOGNI
Danes čaka goriške košarkarje nova težka preizkušnja. Igrati bodo morali v Bolonji proti tamkajšnji Virtus, ki je več let drugo najboljše italijansko moštvo. Virtus je v preteklosti večkrat tudi zmagala na državnem prvenstvu, zadnja tri leta pa je vselej na drugem mestu. Na dosedanjih petih tekmah je Virtus zmagala štirikrat, preteklo nedeljo pa ji je spodrsnilo v Pesaru, kjer jo je Benelli premagala z razliko dveh točk. Ta poraz pa gotovo ni znak krize, ki bi pripomogla Goričanom do zmage, ki je skoro gotovo ne bodo dosegli. Vendar pa bodo morali Goričani poskušati najti v tej tekmi novo tehniko igre, ki naj jim služi za trening, kajti položaj Goričanov je po štirih porazih zelo resen. Vir-tusovi igralci so sedaj na drugem mestu v lestvici z osmimi točkami; dosegli so 246 košev, dobili pa so jih 194. Goričani pa so dali 207 košev, dobili pa so jih 290. Sedaj so na predzadnjem mestu v lestvici Moštva prve državne lige so takole razporejena v lestvici po petem kolu; prvi je Bor-letti z desetimi točkami, nato je Virtus z osmimi; sledi Roma s sedmimi; šest točk imajo Itala, Reyer in Varese, po Štiri točke pa Gira, Napoli in
časno je v Krminu prodaja porasla od 23 na 25 stotov. Prodaja bučk se je znižala od 1250 na 590 stotov v Gorici, in se povišala v Krminu od 34 na 51 stotov.
V celoti so na goriškem trga prodali leta 1950 24.152 stotov sadja, naslednje leto pa 25.907 stotov. V Krminu pa 4.759 stotov in 2.373 stotov^
Prodaja povrtnine je leta 1950 znašala na goriškem trgu 23.007 stotov, leta 1951 pa 24.869 stotov. V Krminu so v istem času prodali 610 stotov povrtnine, naslednje leto pa
365 stotov.
Kakor vidimo iz številk se je prodaja nekaterih najvažnejših prehrambenih predmetov znižala v letu 1951. za veliko tevilo stotov v primeri s prejšnjim letom. To gre gotovo na račun delovnih ljudi, ki najprej občutijo posledice gospodarske krize, ki vedno glasneje trka na vrata revnih slojev.
Podatki o prodaji sadja in zelenjave služijo tudi za dokaz, da se življenjski nivo ni od leta do leta zvišal, ampak padel
MOTIV IZ KUJE V OBČINI TARCENT
PISMO IZ BEMENKE SLOVENIJE
Dnei/rii red prihndnje sp.je
PeiSbrdo za svoje potrebe in pravice 'iok,>ai!nsk,^a s,,eia
V našem časopisu večkrat poudarjamo, da so ceste v Beneški Sloveniji zelo zanemarjene, vedno polne lukenj. Poglejmo si samo cesto, dolgo več kilometrov, ki smo jo zgradili prebivalci Podbrda v Terski dolini. To cesto lahko le delno uporabljamo, ker se njen podaljšek v notranjosti doline izgubi med hišami vasi Ter. V zadnjem času so porušili neki hlev, da so jo malo bolj odprli. Toda ostala je streha naslonjena na zasilen zid, ki služi za nekako skladišče. Veliko stroškov so imeli, da so cesto na več krajih razširili, zdaj pa se ne morejo pogoditi, da bi do kraja odstranili ostanke hleva. Pred časom je občinska uprava dala v proračun vsoto, da bi odkupila to barako. Toda lastnik se ni strinjal s ponujeno vsoto. Ce so gospodje pri občinski upravi prepričani, da je vsota, ki jo ponujajo lastniku barake zadostna, bi lahko zaradi splošne koristi prebivalstva ukrenili vse potrebno, da se stvar uredi. S tem bi koristili vsemu prebivalstvu Podbrda in Terske doline.
Skoro pet kilometrov svoje dolžine je cesta utesnjena. Po dveh km doseže Podbrdo, nato vodi proti travnikom in gozdičem, ki leže med vasema Podbrdo in Breg. Tako ne predstavlja ta cesta le zveze s Podbrdom, temveč tudi z drugimi okoliškimi naselji, od koder so lahko odvažali seno in les. Ta cesta je zahtevala od prebivalstva Podbrda mnogo žrt.-v. Danes -pa je ne moremo več v celoti uporabljati. Od časa do časa se v tesni ob Teru zaustavi naloženo vozilo in le s težavo ga spravimo naprej. Pred kratkim nismo mogli premakniti voza, naloženega s senom, kar celega pol dneva. Treba je bilo raztovoriti in nato zopet naložiti.
To se je dogodilo pred kratkim, toda ni bilo prvič. Zadnji čas je, da bi to cesto popravili.
Benelli, Triestina ima tri točke, Goriziana dve točki, zadnja pa je Gallaratese brez točke.
x
V kratkem se bo začelo tudi košarkarsko prvenstvo tretje lige, v katerem bo sodelovalo tudi moštvo Cral iz Strašic Danes Ob 10,30 bo na igrišču v Strašicah prijateljska tekma med domačini in ekipo Trive-neta iz Vidma.
★
NOGOMET: Tekma za deželno kvalifikacijsko prvenstvo Juventina - Cordenons, se bo začela v Sovodnjah ob 14.30 uri. K obilni udeležbi vabljeni vsi ljubitelji nogometa.
*
Danes popoldne obl4.30se bo goriška Isontina pomerila na občinskem stadionu z ekipo iz Humina v Karniji.
IZ SVOBODNE PRIMORSKE
37.000 kg težak plug
je izdela livarna v So.kanu
Zopet nova velika pridobitev za naše kmetovalce in zadružnike, še posebno pa za vinogradnike in sadjarje. Tovarna — livarna Štrukelj v Solkanu — Nova Gorica je te dni izdelala prototip rigolne-ga pluga, ki bo oral zemljo za obnovo vinogradov in sadovnjakov 90 centimetrov globoko. Novi plug je pravi velikan saj tehta «samo» 37.000 kg. Vse modele in tudi pest kolesa je kolektiv livarne izdelal sam. Posebno zaslugo imajo modelarji ki so napravili modele, da so odlitki odlično uspeli.
Med vinogradniki, sadjarji in zadružniki vlada veliko za-nimanje za to pridobitev Veseli so nad uspehom male goriške livarne. Delovni kolektiv livarne bo na izkušnjah, ki jih je pridobil, pričel izdelovati ne več prototipe, pač pa lastni tip rigolnega pluga, ki bo pojačen in poenostavljen z isto težo lahko oral do 1.19 metrov globoko. Letno bo livarna izdelala po predvidevanju zmogljivosti do 10! takih plugov.
Ta nova pridobitev nam znova kaže, kako se tudi kmetijska mehanizacija postopoma dviga in izboljšuje. Stari leseni plugi in široke kopače bodo kmalu dobile svoje edino mesto — v muzeju — kamor še spadajo.
za zimski šport prišel v poštev Matajur, ki ima edinstveno lego, mnoge prijetne izletne točke in razgled na celotno furlansko nižino.
Sekcija CAl v Čedadu namreč v letošnji zimski sezoni priredi na Matajurju več smučarskih tekem. Tako bo letos organizirala drugo tekmo v veleslalomu za pokal Nadiške doline. Na tej tekmi bodo lahko sodelovali le tisti, ki so vpisani v FISI. Naslednja tekma bo za smučarje iz dolin Nadiže, na kateri pa bodo tekmovali tudi tisti, ki niso nikjer vpisani.
Nekaj načrtov za letošnjo sezono je že. S to aktivnostjo pa bo treba še nadaljevati.
Toda če hočemo, da se bo zimski šport pri nas razvil, se moramo zopet povrniti k staremu vprašanju. Cesta namreč, ki pelje v notranjost Nadiške doline ni ravno najboljša in treba bi jo bilo bolje oskrbovati.
Drugi problem pa predstavlja pomanjkanje sob za tujce. Poleti se še lahko pride do kakšne sobe v teh krajih, ker gre mnogo domačinov na sezonska dela. Pozimi pa se ti vrnejo domov in v dolini Nadiže skoro ne moreš dobiti prenočišča. Zato bi bilo potrebno, da bi oblasti pomislile tudi na to, da bi se lahko tudi zimski turizem v teh krajih razvil.
javo upravniki. Do izdaje listine o ustanovitvi so dolžni napraviti omenjene prijave tisti, katerim je poverjen postopek za ustanovitev družbe. Ustanovitev družbe je treba prijaviti najkasneje 15 dni po ustanovitvi in prijavi priložiti vse potrebne dokumente.
Tečaji za delavce
Pokrajinska namestitvena komisija je sklenila, da bodo v našem mestu organizirali več usposobljenostnih tečajev za delavce in delavke. V strokovni šoli v Ul. Vittorio Veneto
? m c
fhi moM ki dum mik f
Literarno predavanje
GORICA, 22. — V sredo 26. t. m. ob 20. uri bo imel v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascodi 1/1. prof. Jože Kosovel iz Trsta zanimivo literarno predavanje.
Vabimo vse ljubitelje slovenske besede k obilni udeležbi, obenem pa priporočamo točnost.
Pevski koncert
GORICA, 22. V nedeljo 30. t. m. bo gostoval v Gorici pevski moški zbor iz Doline pfi Trstu, kj bo priredil v dvorani «Zla>ti pajk» na Korzu Verdi ob 17. uri pevski kon cert.
Na sporedu so narodne in umetne slovenske pesmi. Dolinski moški zbor je imel po Tržaškem ozemlju že več nastopov im se je povsod dobro uveljavil. Zato vabimo vse Goričane, da se v čim večjem številu udeležijo koncerte, ker bodo deležni lapega umetniškega užitka.
Gostovanje v Nabrežini
DOBERDOB, 22.	— Danes,
nedelja 23. popoldne bo naša dramska družina gostovala v Nabrežini s komedijo, enode janko «Hlače». Nastopil bo tudi pevski zbor Vrh - Poljane Dol, ki bo zapel več pesmi. Pri prireditvi bo sodeloval tudi oktet iz Sempolaja in nabre-žinski pevski zbor.
bodo usposobljenostni večerni tečaji za pleskarje, dekoraterje in tkalke.
Vsi delavci in delavke, ki se želijo usposobiti za. omenjene poklice, naj se zglasijo na tajništvu strokovne šole v Ul. Vittorio Veneto 9. Prijave sprejemajo vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19.
Red pri lep’jenju lepakov
GORICA, 22. Goriški prefekt je izdal odredbo, po kateri je prepovedano prepleskati zidove z napisi in znaki, ki jih ni mogoče več očistiti, kar tudi zelo kvari mestno estetiko in prinaša lastnikom zasebnih hiš veliko škodo.
jemajo od 20. t. m. dalje prijave za zaposlitev v delovnih centrih, ki jih bodo v bližnji prihodnosti odprli v goriški občini. V delovne centre bodo sprejemali fizično sposobne moške od 18 do 60 let starosti, ki so bili 18. novembra redno vpisani na namestitvenem uradu. Vpisovanje bodo zaključili 26. t. m. ob 12. uri.
GORICA, 22. — Kot smo že poročali, se bo v soboto 29. t. m. v dvorani Trgovinske zbornice sestal pokrajinski svet.
Seja bo ob 15. Dnevni red bo naslednji:	proračun za leto
1953; prošnja družbe Immobi-lare Lomrado Veneto za nakup zemljišča v Ul. Roma; prošnja Comel vd. De Colle Marije za nakup zemljišča v Ui. Ospedale; gradnja novega poslopja za Trgovsko akademijo; razdelitev državnega prispevka v smislu zakona Tupi-niza popravilo pokrajinskih cest; obračun za leto 1951; dodatni pregled utrditve obalnega zidu Gradež-Belvedere; načrt za razširitev Ul. Trieste v Gradiški in prispevek; imenovanje drugega svetovalca pri mestni hranilnici; podpora u-stanovi »Nobili donzelle gori-ziane»; prispevek Zvezi vojnih KRMIN, 22. Prejšnji teden povratnikov; prispevek Držav- ! občinski živinozdravnik pri ni šoli za vzgojo psov za slep- I pregledovanju ugotovil pri ži-
' vini kmetov Franca Bostianija (Pradis), Jakoba B rac ca (Sv. Subida) primere svinjske rdečice. Zato je županstvo ukrenilo vse potrebno, da bi se bolezen ne razširila.
Prst pod nožem
GORICA, 22. — pri rezanju kruha se je danes vrezal precej globoko v prst 18-letni Ga-stone Cracchi iz Ul. Marconi 4. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v šestih dneh.
Svinska rdečica
KINO
VERDI. 15; «Bobneči orli#, J. Derek.
VITTORIA. 15: «Mirni mož», J. Wayne in M. 0’Hara.
CENTRALE, 15: ((Razbojnik iz Tacca del Lu/po», C. Greco in A. Nazzari.
MODERNO. 15: »Nemogoča pustolovščina«, E. Flynn.
V STANDRE2U. 18.15 in 20.30: «Sin, sin moj!», M. Carroll.
LOTERIJA
BARI	80	83	1	65	29
CAGLIARI	65	77	17	57	21
FIRENZE	81	3	83	4	27
GENOVA	41	5	18	51	37
MILANO	62	59	14	50	10
NAPOLI	15	25	78	66	16
PALERMO	87	9	12	40	74
ROMA	61	80	60	26	65
TORINO	64	3	50	76	66
VENEZIA	50	51	23	3	24
Hospitacije
na učiteljišču
Kdor se namerava javiti, kot privatist k usposobljenostnerau izpitu (učiteljska matura) na učiteljišču s slovenskim učnim jezikom, mora, po tačas veljavni ministrski odredbi, vložiti na Proveditorat najkasneje do 25. t, m. prošnjo za pripustitev k didaktičnim vajam.
Potrebna pojasnila daje tajništvo učiteljišča.
Avtobus
za nogometno tekmo
Na tekmo med nogometnima moštvoma iz Milana in Vidma bo vozil danes posebni vlak iz Čedada. Odhod ob 13.15 iz Čedada, iz Mio-macca ob 13.20, iz Remanzac-ca ob 13.25.
Idealna smučišča
na Matajurju
Lansko leto je bila prvič v naši pokrajini smučarska tekma na strminah Matajurja. Letošnja zgodnja zima, saj smo imeli že povsod precej snega, nas mora spodbuditi k razmišljanju kako bi razširili zimski šport po naših hribih, na katerih je dosti lepih smučarskih terenov, posebno v do-
Obvezna prijava
novih trgovskih obratov
Opozarjamo, da ie po čl. 47 in nadaljnjih T.U., ki so, bili odobreni z odlokom od dne 20.9.1934 št. 2011, vsakdo, ki ima zasebno ali družbeno trgovinsko, kmetijsko ali industrijsko podjetje dolžan prija, viti vse spremembe podjetja in konec obratovanja Zbornici za trgovino, industrijo In poljedelstvo. Prijavo je vložiti najkasneje 15 dni po nastalih spremembah.
Za legalno ustanovljene
linah Nadiže. Najbolj pa bi j družbe so dolžni napraviti pri-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
GORICA, 22. — V goriški mestni občini je bilo od 16. do 22. novembra 14 rojstev, 11 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 5 porok.
Rojstva; Suzana Abrami, Lilijana Beltrami, Sergej Jakin, Ana Marija Bisiani, Ana Marija Stievano, Livij Rusijan, Elizabeta Doles, Jožica Belli, Rafael Sorrentino, Adrijan Salvador, Sergej Matiazzi, Gona Luigi Donda, Ada Romanzin, Marija Pia Coceanig.
Smrti; 65-letni trgovec Andrej Abuja, 79-letna babica Rozalija Mlekuž vd. Cavalli, 77-letni upokojenec Avrelij Bombi, 35-letni delavec Jožef Oddo, 62-letni pravnik dr. Ferdinand Zerre, 51-letni odvetnik dr. Jožef Gruden, 64-letni vrtnar Virgil Vižintin, 84-letna gospo-. dinja Amalija Prion vd. Ur-lich, 74-letna gospodinja Lojzka De Rosa vd. Zoratti, 41-letni rudar Avgust Zova, 80-letni kmet Franc Šinigoj.
Vknjižene poroke: težak Pavel Corazza in delavka Karmen Stacul, delavec Jordan Sirk in delavka Irma Andri-jan, kirurg Julij Zotar in prof. Marija Leghissa, uradnik Gui-do Malabarba in uradnica Vojka Giardossi, mehanik Marjan Bukovec in trg. pomočnica Gabrijela Gori.
Poroke: trgovec Lino Drigo in gospodinja Natalija Petea-ni. kmet Alojz Taljanut in služkinja Angela Ličer, brivec Marian D’Aquarica in tkalka Lucijana Anglana, delavec Anton Jacuimn in zasebnica Ivana Guerini. mehanik Enzo Fab-brini in zasebnica Lojzka Fran-ceschinis.
ce, prispevek odboru za veselico na Sv. Martinu; prispevek Lege Nazionale v Krminu za IV. razstavo sodobne umetnosti; prispevek sirotišnici «Sacra famiglia«; prispevek «Villa se-rena».
Na tajni seji bodo razprav7 ljali o dodelitvi nagrade ob 25-letnici dela vrtnarju Juliju
Miloccu, ki "je uslužben v zavodu gluhonemih.
Prijave za delovne centre
Pokrajinski urad v Gorici sporoča,
za
da
delo
spre-
KRATKE VESTI
IZ BEMEŠK.H VASI
Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča svoje poslušalce na posebno oddajo «Buči morje Adri-jrnskoH, revija pevskih zborov s Tržaškega in Primorske, ki bo danes v nedeljo 23. novembra 1952, cto 18.30 uri.
Torjan
V četrtek proti sedmi uri zvečer je postala žrtev nesreče 19-letna Brunna Zanuttini iz Torjana. Vozila se je na svoji lambreti mimo pokopališča. Nenadoma je na njenem vozilu odpovedala luč, ko se je pojavilo pred njo kolo. Da bi se mu izognila, je zavila na drugo stran ceste, a tudi tam je vozil kolesar. Tedaj je mladenka izgubila oblast nad vozilom in treščila z vso silo ob tla. Ranila se je močno po glavi in vsem telesu. V čedad-ski bolnišnici, kamor so jo sprejeli, se zdravniki niso izrekli o njenem stanju.
Čedad
29. novembra bodo imeli videmski karabinjerji strelske vaje na področju «monte dei Bovi» od 7. ure do 17 zvečer. Področje bo označeno z rdečimi zastavicami, ob začetku vaj bodo prebivalstvo opozarjali še z zvočnimi znaki.
Srednje
Ne brigamo se za politiko, ne zaradi tega, ker ne maramo. temveč zato, ker nimamo svobode. Svodoba sicer je, toda samo za tiste, ki se na ves glas ustijo, da so «italianissi-mi» Ce pa kdo izmed nas reče, da je Slovenec, ga tisti štirje, ki gospodarijo po naši občini, tožijo, češ da je «titin», ((komunist«, «traditore della patria» in podobno. Za tiste ljudi ne velja nič, če si katoličan in pošten državljan; smo pač sinovi slovenske matere in govorimo po domačih hišah slovenski.
Nič bi ne dejali, če bi se taki, ki nas držijo v svoji pesti, govorili le v svojem imenu. Toda oni pravijo, da govore v imenu nas vseh in s tem hočejo prikazati pred italijanskimi oblastmi, da vsi ljudje tako mislijo kot oni. Tega nočemo prenašati in jim ne dovolimo, da se predstavljajo v našem imenu.
Naši predstavniki so tisti, ki branijo naše interese in ki niso prodali svojega materinega jezika. Tisti, ki so se žrtvovali za našo zemljo in ki so se borili za njeno svobodo. Zaman se trudijo razni «pae-seucci« po naših vaseh in nam vsiljujejo svoj list. Edini naš list je «Matajur», ki ima pogum braniti nas, ki je pisan v jeziku, katerega nas je učila naša mati. Branijo nam ga, ker vedo, da ga ljudje radi prebirajo. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki bi hoteli zadušiti slovenstvo naše zemlje.
(Iz mMatajurjan)
OB NAČRTU AVTOMOBILSKE CESTE TRST - BENETKE
Za zvezo Trsta s Srednjo Evropo
je najprimernejša Južna železnica
Avtomobilska cesta Benetke - Trst in nova proga preko Pontebe bi koristili le Benetkam na izključno škodo Trsta in njegovega pristanišča
V četrtek zvečer se je sestala ((Provincijska deputaci-ja». ki je na svoji seji razpravljala o novem načrtu avtomobilske ceste Benetke-Trst. Ni presenetljivo, da je « Provincijska deputacija » razpravljala o tem načrtu, zanimivo pa je. da načrtu nasprotuje, kljub temu. da je načrt predložil italijanski minister.
((Provincijska deputacija« pravi v uradnem poročilu, da bi z izvedbo tega načrta neracionalno rabili državna sredstva, ker se ne čuti prevelike potrebe po gradnji avtomobilske ceste Trst-Benet-ke. Načrt bi bil dokončan šele v 12 letih in bi za njega porabili več kot deset milijard lir ((Provincijska delegacija« predlaga, da bi bilo bolje zgraditi dvojno progo preko Pontebe. oziroma obstoječo progo okrepiti tako, da bi zmogla velik promet, ki prihaja v Trst iz Avstrije.
Novi načrt avtomobilske ceste Trst . Benetke predvideva zgraditev popolnoma nove ceste, torej ne razširitev in modernizacijo že obstoječih cest. Edino po Tržaškem o-zemlju bi se nova avtocesta poslužila že do Sesljana zgrajenega dela in bi bilo treba do meje zgraditi samo še 8 kilometrov ceste. Cez mejo bi šla cesta do Palmanove, kjer bi se razcepila in bi šel en del proti Benetkam drugi pa bi bil povezan z avtocesto proti Vidmu in Trbižu in tako z avstrijskim cestnim o-mrežjem.
Del nove ceste Trst . Palmanova bi bil dolg 31,6 km, oziroma toliko kilometrov cestišča bo treba na novo zgraditi. Od Palmanove do Mestre pa bi bilo novo cestišče dolgo 95,6 km, nakar se bi povezalo .z že obstoječo cesto proti Benetkam.
Podatki o novi cesti nam odgovarjajo na vprašanje: «Komu bo služila nova cesta?« Nova cesta bo res povezala Trst z Benetkami in tako znatno skrajšala razdaljo med obema mestoma, obenem pa bo še bolj približala Benetke Avstriji, kar je tudi resnični cilj novega načrta Celo tako šovinistična usta-
ova kot je ((Provincijska deputacija)) je morala priznati, da je nova cesta za Trst nepotrebna in zaradi tega tudi ne namerava sodelovati pri gradnji.
Ostaja pa še vedno odprto vprašanje nove proge preko Pontebe O tem načrtu smo že večkrat pisali in poudarili, kakšne koristi bi od te proge imel Trsta in kakšne Benetke Tudi ta proga bi Trst nekoliko približala avstrijskemu zaledju, obenem pa bi v veliko večji meri omogočila Benetkam pristop do avstrijskih trgov in tako olajšala pritegnitev avstrijskega prometa na beneško pristanišče.
Trstu so v njegovih najugodnejših časih služile tri proge, izmed katerih je bila najvažnejša Južm. železnica, ki gre čez Ljubljano in Maribor. Ta železniška proga je najboljša, ima najmanj vzponov in je dvotirna, medtem ko je proga čez Trbiž enotirna. In končno, proga čez Ljubljano je za velik del Avstrije tudi najkrajša, in zaradi tega najugodnejša.
Zaradi gospodarskega in političnega pritiska iredentističnih krogov gre sedaj večina prometa čez Trbiž, ki je v Ita. liji in skušajo čim bolj izriniti Južno železnico. Taka politika je kaj kratkovidna in njene posledice so že prišle na dan na železniški konferenci v Rimu, kjer kot ugotavlja tudi tretje letošnje gospodarsko poročilo ZVU. niso uskladiti interesov železniskin uprav, katerih proge poslužujejo Trst. Kratkovidna politika Italijelvodi do resne nevai-nosti, da bo Jugoslavija pric -la bolje izkoriščati Južno z -leznico, od česar pa bodo *	-
la korist druga pristanisca račun Trsta.
Glasbeno predavanje
Jutri, v ponedeljek 24. novembra priredi Glasbena sola ob 19 v Gregorčičevi dvorani SHPZ Ul. Roma 15 glasbeno predavanje prof. Vilka Ukmarja iz Ljubljane. Poleg gojencev šole so vabljeni tudi njih starši in člani Glasbene Matice.
IŠČEMO INTERESENTE
za zidavo večje hiše v solastništvu (kondominiju) — posojilo A 1 d i s I o — na Opčinah.
Ponudbe naslovite na oglasni oddelek «Piimorskega
dnevnika«.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in stare mame
MARIJE STARC
s Kontovela št. 34 se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem darovalcem vencev in cvetja.
Posebno zahvalo izrekamo g. župniku, pevskemu zboru ter vsem • ostalim, kj so jo spremili na zadnjo pot in ob bridki izgubi z nami sočustvovali.
Žalujoča družina STARC, LUXA in SIGMUND
Trst, Kontovel, 23. novembra 1952.
ZA 1'RŽAŠKU OZEMLJE i
Danes 23. novembra IS32 ob 20. uri
v AVDITORIJU v TRSTU
ril
Drama v petih deia?j!fj iz življenja srednjeveških fevdalcev, Katerim so tia čanili naši predniki
Spisal: Bratko Kreft Režiser: Jože B** ^ Scenografa: mg. ar ' tor Molka inj0ie CeS3r'
Osnutki za kostume: Anusa Sodnikova
Scenska godba.
Vrab«c'
O, e b.
grof celjski, o	ban
hrvatsko - slavo c obori; itd.	- Ljudevit U-n	.
Friderik, njeg° „ rbara, Modest Sancin, . 20Va kraljica og,r čancinova; hči - Angelca &a»ika
Ulrik, srn grofa |jzabeto iz zakona z . Ko. Frankopansko - ^1 že. $ bal;	Veronika, drug||at3 )
na	Friderikova -	^
Rodoskova,	otane
nik	celjskih cel: •	0i.
Raztresen; P- Gr g Jvorn' norit, Hermanov
kaplan - ,Jul L-colo®1’ Eneas Si Ivi lis f ..javni, osebni ,ajn‘kchIicka • nega kanclerja jk . Rado Nskrst,	•
Ernest Zega, f orožaf Stane Starešinič.-^ _ ge. Anion Požar; pa pe!covski lizar Sancin. f jjer; mojster - J°, Po Košir; Trsove- - SVkkib Gvardijan cel*«1" Lukes; ritov - Jožko Tea Kmečko dekle
Starčeva.
-oni cel j*
Godi se v <*°inj ^ k0 skem gradu le cešken* je divjala na bila vojna s Husiti veiikih nemška rlr^aV,a_T vsa homatijah. kak ^jja v
rooa. Anglija. ^ran-
o-vojevalni voj™ ys isteffl
cijo kjer se J jca Or-letu banska.
V torek 25. »ov««*>je cb
,	s Kreftovo
I CELJSK* r' -
;	- prodali ^
Vstopnice s° „ 01-veži tiskame j ll. Frančiška 20, jg, U1®-■	13.	in od 17- d0
-  ’
ADEX jZLili
13 IN 14. DECEMB** dvodnevni izlet
Poreč	^
Vpisovanje do 29. vembra t. '•
13. IN 14.
enainpoldne IZLET V
Branik Dornberg
 ^
14 DECEMBRA v>
Dutovlje	K0
Vpisovanje se ^ 0 bo doseženo zadoS	-
vilo prijavljen ^ f.
«Adria - Express».
Severo 5-b - te
Danes 23. _*• dVoran‘ 16. uri bo v ki" *|Kl
™.K;S
Sodelujejo mo ,a t
zbor z vrha,	J*
Poljan, Pevs	t*
Sempolaija >n GrUden" u.
zori kmec
«H late«. vstopnic rj
Pro 2 predstavo
uro P v dvorani, blagajni »
LEDAR bjno
splošno ze‘j° ,5.3»
Na ^ m 0b * a
danes 23^ gHPZi 01
na sednr,ma 15/H-
predvajana P>-avlJ^
Sneguljčici
s projekcijskim	^
Naš tedenski
pregled
T(i teden so poskrbeli za neti novega gospodje iz Prage.
so dni dvorani znane praške tece Pankrac, kjer so že v avstrijskih časih zapirali politič* ne jetnike (še Svejk je bil Kenda tam, zaprt), se je kar lepem, brez poprejšnjega Naznanila, začel že dolgo pri-^cafcouani proces proti Slan-I‘Kernu in raznim drugim vid-I ita češkoslovaškim osebno. sttm ki že dalj časa okušajo krote zaporov.
,^erikanci z nekakim žarenjem ugotavljajo, da je “ točno t! isti dvorani, kjer |f*j danes na zatožni klopi JJM Slansky. pred časom "*• proti novinarju Willia-™* fiatisu, ki ga je spravil ‘4 sodnike sam Slansky.
® tem in podobnem se širi Češkem drobna zgodbica, j ! )* vredna, da jo tu ome-®,°. V ječi se v isti celici idejo trije možakarji pa cne3° spraševati drug druge-I p • zakaj pravzaprav sedijo. j -'.Proi; «Jaz sem bil proti jurišu X». Pravi drugi: ((Jaz 1,1 bil za tovariša X«. In pra-j Iretji; «Ja2 sem pa tovariš
Italijanska ustrežljivost v trgovskih odnosih z ZSSR
Ta
zgodbica kar dobro ozna-
1 Cti'	ftur	uuu/u
* p*\ie^anji tajni proces na I <J?*racu« (To, da je proces ta-
3e že samo na sebi dovolj
,Cr)i le
■no in dokazuje, da reži-
niso popolnoma pre-
ftini, (ja obtoženci res zna-j *Uoi° vlogo). Gre večinoma ... 3u<ii, ki so do včeraj krojili
m Odo
Potre!,;
s«ojim rojakom, jih po
tudi pošiljali v ječo in
pešala ali v uranske rudni-■'“ch.imou, zdaj pa so se sa-■ znašli v enakem položaju Sla* podo*>™™j perspektivami. j, nsl<y je bil prav tako zve-q 0rodje Kremlja kot sta ah Zapotocky; njs-
°«U)aid
Sm,a
edina krivda je menda
h dn ■
fcaN • 8 °dslužil, ali pa, da 3e n> drugi veličini začel ra-
'ašici
glavo.
proces pa seveda ne
a*a samo borbe za stolčke
v*4 Prostor na soncu Stali-ve Milosti, Kot vsak insceni-il( Proces ima tudi praSki določene politične nalo-skladu z njimi so tudi /cejene obtožbe. V Pragi trJ:.ia gre predvsem za no-l s. politične cilje v skladu ličnim položajem v CSR.
tr/e^Usem 3e na pTVl P°9led K *e’letljij;o) da se na proce-Ji^osiej za’ kominformovske , ere presenetljivo malo enia Jugoslavija. Seveda, e2 nje ne gre — to bi bilo, kot jfju očenašu manjka amen, je na primer ((priliv, da je hotel postati uče-Tito« in je tudi manj po Rilcih povedal, da je hotel ,!Ji anjšati ruski vpliv v I ®>) (kaj ima opraviti kakr-3?* koli vpliv v neodvisni dr-I je vprašanje zase). jfi11 pa se je vprašanje «ru-^e9a vpliva« moralo postaviti grobi in neprikriti ob 4,f> >e gotovo značilno in iz-kJ“, da Mit %
tem
res ni
med češkim kdovekaj
IjiJ1"*0. Je pa to zelo razum-ttJJj ^“jti kako naj gleda vse-,oi^0 visoko kultiviran na-K' k°t so Cehi (kjer tudi
kolt' 2 veliko maturo gospodovanje
ni red-indu-mnogo
1in kulturno 9le^®°sta(e dežele, kako naj \ju?*ški delavec, ki je po 1111 priznan med prvimi na kampanjo, naj se >0vief.3,* Po ruskem, po samih Ptol^h. t0; k.
0(hilrt- priznanjih malo iSbnem? La; o «bratski
ne kaže v tako
sc najbrž nikjer tako
'1 i. izkoriščevalski
Ko
W4i5 *0|)
C1*
e b
standarda
obliki živ-zaradi
_,e , c0a izkoriščanja ne I '°t ^ ‘1‘ nikjer tako občuten 1 ,,!il Cehi katerih življenj-
i
lXEvro»i-
je bila včasih med
to.
, tako" ni0Ta biti kriv za
Sh s°se znaUi skui,no *
t ••dv na zato-nl klopi tu "C(j j.1 strokovnjaki, ki so še
uravnavali
po
dežele, se-Petletne načrte in pri
Snjun°	ruskemu	iz-
•h ra
Sn!y, ki
ijjj’ rasen morda nek at t'-inottj1’ 80 se v °^u*ru
Sttn,’1' *au*emale vsaj za mi pf!0s1)°darske samostoj-.s,ii D r‘ tem posegajo reži-»'*“ *rerf°.*esa P° zelo umaza-Kr°iner. V,fl ~ Po elementih knr ^0v^nizma, ki se je il>l bo,- ,tran*fci produkt če-t efe!c[0 v za neodvisnost v 1 ’n ki se danes zelo *Hntkl fbrača ne-le proti ?*t P.,, hki, temveč tudi
čjzst TK
Ceha: :S',Sn,et|t>
opi ni niti ene-trinajst je
* pa je Slovak, režim izhod
it,.na Cp/i?nje antisemitizma,
,,So r nikoli ni bil tuj:
Itj ? naj Judsko nezadovolj-l)U^|.Prej<l.?brne Proti Zidom,
^ n^s° bili povsod pri
Siižrastel
■ se
lzem r“zv i
istih osnov je tudi Hitlerjev na istih osno-
J
4.<'>(<h 3.a ‘«*di u ZSSR in •ol j, orninformističnih ’in°,0robo ” ta,Co odkrito in ‘Iti r>’nlnfnSe■ Vsai v javnosti, bL*e ^ovskih tleh do-
Vrt’ t!rž(„POJOUlt:	rohnl
"''rod ni tožilpc proti °d k. lu **onizmu», to St 'ls°P !ZU sP°nii”ja n“ <in*ernationates Ju-
n te,;,
' bili C *rebn pripomniti,
\ ’c* «eeodiIni ,ca<lri KP0 j ^Ojtj i,ln' židovskega iz-
S ie na* Unističn° »ib“-
H	razvilo	v	naj-
ik'h Jall*iTanih obrob. Pokrajinah, kjer .so
poteg Nemcev živeli • številni Židje, večinoma nemškega jezika, ki so tudi najlaže našli pot iz začaranega kroga nem-ško-češkega sovraštva. Tudi predsednik Gottivald s svojo debelo ženo Marto vred se na primer ne more pohvaliti s čistim češkim rodom.
Med obtožbami na procesu zavzema vidno mesto zarota za porušenje ((ljudske demo-kracijejt na Češkem in povratek kapitalizma. Vprašanje je le, zakaj so ti ljudje, ki danes sedijo na zatožni klopi, bili glavni organizatorji in voditelji februarskega prevrata 1948, ki je šele spravil CSR v objem SZ. Tega prevrata niso izvedli toliko uradni vladni predstavniki, temveč partijski kader KPC m tajna policija — ti pa so danes pred sodiščem ali pa še čakajo v ječi; med njimi je na primer tudi ustanovitelj in načelnik ((delavske milice», glavne oborožene sile prevrata. Tako so torej, če verjamemo praškim obtožbam, organizirali in izvedli prevrat, ki bi naj pomenil začetek likvidacije kapitalizma (čeprav je dejansko pomenil prehajanje pod železno peto sovjetskega državnega kapitalizma) nih če drugi kot — agenti rapita-lizma.
Takih debelih je polna vsa obtožnica; tako je na primer ((zaupnik ameriškega agenta Beneša» Clementis nadomestil drugega Beneševega zaupniku, zunanjega ministra Jana Ma-saryka, ki je umrl nasilne smrti v kaj skrivnostnih okoliščinah.
Clementis pa ima še en rjreh, in ta je za nas še prav posebno zanimiv. Ze leta 1947 je namreč ((podpiral protisovjetsko Jugoslovansko politiko v vprašanju Tista in Koroške»
Ce nas spomin ne vara, je takrat ZSSR vsaj -formalno podpirala jugoslovansko politiko v obeh vprašanjih, dokler se ni spustila v odkrito mešetarjenje s Trstom in dokler ni prodala koroških Slovencev za 50 milijonov dolarjev. Clemen-tisova krivda je torej bržkone v tem, da je verjel, da. je sovjetska politika iskrena. Ni pa edini> ki je to naivnost drago plačal. Tudi mi bi vedeli o tem kaj povedati.
Toda tu je še nekaj. Ni morda obtožba o protisovjetski politiki v tržaškem vprašanju napoved spremembe sovjetske politike v tem vprašanju? Razni znaki — na primer Nenni-jevo mešetarjenje z De Gaspe rijem, italijanska uslužnost do Rusov v trgovskih odnosih, skrajno previdne in prijazni besede o Rusih v zadnjem De Gasperijevim govoru v parlamentu po razgovoru z Nenni-jem, pa tudi (si lice t parva componere magnis) zadnji Vi-dalijevi manevri — temu ne oporekajo. Ker pomeni vsaka sprememba sovjetske politike tudi spremembo češkoslovaške politike, bi bilo potrebne na nov kurz v tržaškerg vprašanju pripraviti tudi češko ljudstvo, kateremu Trst ni samo prazna beseda.
O praškem procesu za konec še nekaj kratkih ugotovitev Najprej to, da obtožena omenjajo toliko novih imen, da je mogoče že precej jasno spoznati obrise velike «čistke», k se pojavlja na češkoslovaškem obzorju. Obseg te čistke je takšen, da še v nobeni «ljudski demokraciji» nismo opazovali podobnega. čeprav smo vajeni že marsičesa, in izdaj obenem vsaj del ogromne kri ze, ki je morala zajeti notranje življenje CSR.
Na sedanjem procesu je Cie-mentis edini Slovak. V zaporu pa čaka še vsa elita slovaških komunistov, ki je prišla \ spor s p raškim, po sovjetskem vzoru še stopnjevanim centralizmom. Ko bosta prišla pred sodišče Husak in Novo-miesky s tovariši, bo to krvav obračun s slovaškimi težnjami po enakopravnosti. Moskovska teorija o vodilnem narodu poraja tudi v satelitskih deželah stopnjevanje buržoaznih hege-monističnih teženj po nadvladi enega naroda nad drugim.
Kar se pa samih obtožb na tajnem procesu na Pankracu tiče, so ie za povprečnega in ne kdovekaj poučenega opazovalca tako očitno nategnjene po kopitu notranjih protislovnih potreb, ki jih narekuje globoka kriza, da učinkujejo skrajno bedasto in revno. Utilitarizem ni pustil razmaha fantaziji, rezultat pa je tudi z «obrtniškega» stališča stalinskega inkvizitorja — revščina.
Ta revščina pa spet dokazuje, do kakšne primitivizacije pripelje vsiljevanje šablon, ki so se razvile v industrijsko in kulturno slabo razviti deželi, neki visoko napredni driavi; pomaga nam razumeti, kakšen ogromen korak nazaj je pomenilo za Češkoslovaško nasilno vključevanje v sovjetski sistem. V tem, da je to vključevanje prineslo Cehom naza-dovaije namesto socializma — in dodati je treba, da lahko češki delavec zaradi svoje višje kulturne ravni mnogo bolj razumsko dojame to, kar ruski delavec samo čuti na suojih ramenih — je tudi glavni razlog za krizo, ki jo praški proces tako očitno razkriva.
Da bi pa kljub temu. sonce velikega Stalina, pa tudi njegovih gubernatorjev Gottwalda in Zapotockega ostalo kolikor toliko nezasenčeno, bo moral pasti Slansky in še celo garnitura z njim. Res. sic trans1 gloria mundi...,
r. c.
talija je plačala Rusiji tono žita 7.50 dolarjev draže kot Ameriki - Obširen seznam italijanskega izvoza strateških izdelkov v Sovjetsko zvezo - Obsežne ilegalne kupčije
K A) SE SKRIVA ZA ITALIJANSKIM FLIRTOM S SOVJETI?
Ce bi hoteli gledati na italijansko—sovjetske	trgovske
odnose samo v luči legalne trgovske propagande in izvajanja obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, ratificiranega v Rimu 11. marca lani, bi si gotovo ustvarili napačno sliko Obe stranki se namreč prito-žujeta zaradi počasnosti in malo zadovoljivega izvrševanja pogodbe. Glavni italijanski u-govor je, da Sovjeti nočejo kupovati pomembnejših količin južnega sadja, tekstilnega blaga in podobnih proizvodov, da pa se zelo zanimajo za dobave strateških proizvodov italijanske industrije.
Toda že bežen pregled italijanske izvozne liste v ZSSR, ki je del trgovskega sporazuma od 11. decembra 1949, odkriva precejšnje medsebojno razumevanje v trgovskih odnosih med tema dvema partnerjema. Tako so se Italijani po omenjeni izvozni listi obvezali, da bodo v treh letih izvozili v ZSSR naslednje proizvode: trj trgovske ladje po 5,000 BRT, tri ribiške motorne ladje, 15 visokomorskih in 20 obalnih vlačilcev, 200 premičnih žerjavov po 5.000 kg, opremo za 150 električnih central. 125 električnih motorjev z več kot 100o KW, 1500 električnih motorjev po 70 KW. transformatorjev za 1100 milijonov lir. električnih peči in drugih aparatov za 9Q0 milijonov lir, 245 kopalnih strojev, orodnih strojev za 5 milijard lir in pol in še druge podobne proizvode. Kot protivrednost je ZSSR poslala Italiji med drugim surovine za izdelavo omenjenih proizvodov, n. pr. 100.000 ton litega železa, 75.000 ton jekla v palicah, 100.000 ton surove nafte, 3.000 ton bakra, 800 ton niklja itd.
Ni potrebno niti posebej o-menjati drugih dobav, ki so bile izvršene v skladu z razni-kratkoročnimi trgovskimi pogodbami, pa je razvidno, da kaže Italija v trgovski izmenjavi, zlasti pa po vrsti svojih izvoznih artiklov, zelo prijazno in ustrežljivo stališče do ZSSR. Da bi si ustvarili sliko o naglici, s katero izvršuje Italija svoje obveznosti do ZSSR je.,<Joy,alj poudariti, da je ime-li^. ob skkoitvi novega, sftor&i zuma y letošnjem marqu Ttar lija v svojem kliringu z ŽSSR aktivni saldo 2,9 milijard lir. kar pomeni, da italijanski izvoz v ZSSR daleč prekaša uvoz iz Sovjetske zveze.
Italijansko uslužnost do Rusov je potrdil tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Ugo La Malfa, ki je v odgovoru na napade italijanskih kom-informistov, da zavira trgovsko izmenjavo z ZSSR, izjavil, da je ZSSR zmanjšala na polovico svoj uvoz italijanskega volnenega blaga in noče uvažati ifc Italije nekaterih podobnih artiklov, medtem ko. je Italija pristala na to. da znatno poveča izvoz krogličnih ležajev v Rusijo. La Malfa je tudi dejal da je Italija pristala na ta, da plača za tono uvoženega žita Sovjetom 7,5 dolarjev več kot Amerikancem, samo da bi zagotovila uravnoteženje klirin-ga z ZSSR. Vendar služi ta zgodba o uravnoteženju klirin-ga, kot jo je pripovedoval La Malfa. Italiji samo zato, da se j opraviči pred tistimi, ki ne odobravajo izvoza strateških proizvodov v ZSSR. Poleg tega se je Rusom posrečilo skleniti z Italijo poseben sporazum, po katerem ima ZSSR pravico do vzdrževanja lastnih trgovskih odposlanstev v Rimu, Milanu, Genovi in Neaplju, medtem ko Italijani nimajo pravice do takih odposlanstev v Rusiji.
Razlogi za to ustrežljivost v italijansko—sovjetskih odnosih so različni. V prvi vrsti želijo Sovjeti izkoristiti italijansko industrijo za zadovoljitev svojih potreb v strateških proizvodih. Na drugi strani izkori-
ščajo trgovsko prijateljstvo I-talije v svoje politične cilje in za okrepitev svoje propagande za utrditev svojih pozicij v Italiji itd. Jasno pa je, da izkoriščanje italijanske industrije za potrebe sovjetskega narodnega gospodarstva (v prvi vrsti vojnega gospodarstva) nasprotuje interesom zahodne koalicije.
Italijanski interesi so nekoliko drugačni. Po navadi, ki jo posvečuje tradicija, so se spustili v flirt z Rusi, da bi se pripravili za vsak primer. Prav tako se okoriščajo s protijugoslovanskim stališčem sovjetske vlade v tržaškem vprašanju, pa tudi v drugih vprašanjih. Italija poskuša izkoriščati svoj flirt s Sovjeti za izsiljevanje Angloamerikancev, da bi dobila določene koncesije v o-kviru organizacije severnoatlantskega pakta.
Na drugi strani pa izkorišča-
jo Rusi široke možnosti, ki jih imajo tako na razpolago, za sklepanje ilegalnih kupčij bodisi z nekaterimi italijanskimi podjetji, bodisi z uradno italijansko trgovsko mrežo. Te kupčije po obsegu daleč prekašajo uradno priznane številke. Dejstvo, da je vrednost italijanskega izvoza v prvem trimesečju letošnjega leta presegla 100 milijonov dolarjev, priča o obsegu te ilegalne trgovine med Italijo in ZSSR. Ilegalni izvoz v ZSSR se izvršuje predvsem z ladjami genovske družbe «Societa di Na-vigazione Dani», ki prevažajo blago tako v črnomorska kot v baltiška pristanišča, nekatere ladje pa tudi neposredno v sovjetska pristanišča. V letošnjem juliju so ladje te družbe ilegalno prepeljale v ZSSR pomembne količine krogličnih ležajev, specialnih motorjev za industrijo, elektrotehničnega
materiala, turbin za rečne ladje itd.
Ilegalna rusko—italijanska plačila se izvrštijejo s posredovanjem podružnic »Banco di Roma« in «Banca Commerciale Italiana» v švicarskem mestu Lausanne, ki ju kreditirata «Banco Cantonale« in «Union de Banque Suisse* iz Zuericha. Ti dve banki sta v neposrednem stiku z rusko banko «Gossbank» in s «Sovjetsko banko» v Moskvi. Kot glavni posredovalci nastopajo večinoma švicarske banke, v katerih imajo Rusi tekoče račune.
Ne da bi se spuščali v analizo političnega ozadja in razlogov tega italijanskega flirta z ZSSR, lahko mirne duše trdimo, da sovjetska vlada nima nobenega razloga, da bi se pritoževala nad pomanjkljivo italijansko ustrežljivostjo v trgovski politiki.
(»Mednarodna Politika«)
m&m.
Kljub uvedbi modernih avtomobilov za prevažanje smeti (Trst Pa jih je poznal že v avstrijskih časih) se še vedno vidi po tržaških ulicah tak nehigieničen prevoz smeti in odpadkov. Industrijskega izkoriščanja odpadkov v Trstu praktično ne poznamo in podjetje za mestno čistočo zmeče vsako leto težke milijone v morje.
POGLAVJE IZ KOMUNALNE POLITIKE OB OBISKU SVETOVALCEV LSS V SLOVENIJI
liilC IH'
naslednik
Trys{te IJev?
Kako gospodarijo v in kako »gospodarijo
Ljubljani » v Trstu
V Ljubljani pride en občinski uradnik na 687 prebivalcev, v Trstu pa na 187 - Osnovna razlika v strukturi dohodkov obeh občin - Dokaz sposobnosti in učinkovitosti občinske uprave socialističnega tipa
Proračun ljubljanske občine
DOHODKI:
1.	Iz gospodarstva	652.188.000 din		74 '%
2.	Od prebivalstva		160.101.000	»	20,2%
3.	Od uradov in ustanov ....	11.800.000	»	1,1%
4.	Ostali dohodki in presežki . .	1.000.000	»	0,2%
5.	Prispevek višjega proračuna			
	(dotacije) , 			57.267.000	»	6,5%
	SKUPAJ	882.356.000 din		100 %
Ad 1.: Postavka «Dohodki iz gospodarstva« je nekaj popolnoma novega ter jo ne najdemo v tržaškem proračunu. To je 7-ocistotni prispevek vseh’ podjetijrna ozemlju ljubijansktga mesln-ega ljudskega odbora, izračunan im o*novi prat nameščencev in usiužberKev;- 'Ea;.pEi3;pev.eK ni davek in ga dajejo podjetja mestnemu odboru za upravljanje skupnih mestnih zadev.
Ad 2.: Dohodki od prebivalstva so različne vrste in med njimi igrajo največjo vlogo prispevni davki na dobičke obrtnikov ter razne druge oblike davkov.
IZDATKI:
1. Za investicije................
2. Za prosveto in kulturo . .
3.	Za socialno skrbstvo	.	.	.
4.	Zdravstvo in zaščita	.	.	,
5. Uprava .  ....................
6. Komunalna dejavnost . .
7.	Dotacije občinam .	.	.	,
8.	Proračunska rezerva	,	.	.
186.000.000	din	21,8 %
198.285.000	»	22,04%
159.564.000	»	18,0
102.996.000	»	11,6 %
40.866.000	»	4,6 %
179.945.000	»	20,2 %
10.000.000	»	1,1 %
4.700.000	»	0.53%
Ad 1. ;n 6.: Izdatki za investicije in komunalno dejavnost odgovarjajo približno izdatkom tržaške občine za javna d*la. Med investicije spadajo predvsem izdatki za gradnjo stanovanjskih hiš, med komunalno dejavnost pa popravilo in graditev cest in podobno.
Ad 7.: Ker sta na ozemlju ljubljanskega mestnega odbora dve samostojni občini, ki sestavljata vsaka svoj proračun, upošteva skupni proračun MLO samo njuno P a sivo, katero krije z dotacijami.
Proračun tržaške občine
DOHODKI:
1. Davki: a) davek na potrošnjo b) vsi ostali davki . .
Skupaj
subvencije ZVU
1.242.109.000 lir 710.613.000 lir
32.47»
17,9%
1.9’32.712.000 lir 50,3%
2) Deficit 3. Razno*
oz.
1.778.911.800 lir 169.244.800 lir
44.99;
4,8?
Skupaj dohodkov** 3.880.869 lir 100 %
* Pod «Razno» smo sežteli redne dohodke premoženja občine in raznt redne in izredne dohodke.
** Navedena vsota predstavlja vse retine in izredne dohodke, V njej pa niso všteta gibamja kapitalov, katerih pozi-, tsvna razlik« ^pokriva nastali primanjkljaj med tako sestavljenimi dohodki m izdatki'. Ta razlika v postavki «gibanja kapitalov* pa seveda pomeni, da se je' tržaška občina zopet zadolžila.
IZDATKI:
X. Izdatki za vzdrž. obč. premož.
2. Splošni stroški*.................
3. Lokal, policija,saniteta in hig.
4. Javna varnost in pravosodje
5. Javna dela.......................
6. Javno šolstvo....................
7. Kmetijstvo.......................
8. Social, pomoč in dobrodelnost
9. Kult ............................
10. Rezervni fond.....................
103.776.000	lir	2,4%
1.723.285.000	lir	42,8%
636.546.000	lir	15,8',:
22.230.000	lir	0.5%
511.433.000	lir	12,6%
484.093.000	lir	12.3%
54.000	lir	0.0%
519.766.000	lir	13,1%
7.576.000	lir	0.2%
15.000.000	lir	0,3%
SKUPAJ 4.023.759.000 lir 100,0%
* Splošni stroški odgovarjajo postavki «Uprava» v proračunu ljubljanske občine ter sestojijo predvsem iz plač uradnikov centralnega urada občine ter različnih reprezentančnih stroškov občine, pisarniških stroškov, stroškov za pobiranje davkov itd.
Prejšnji teden je bilo 47 svetovalcev različnih tržaških občin, izvoljenih na listi Slovenske skupnosti na prijateljskem obisku v Ljubljani. Svetovalci so se odzvali ljubeznivemu vabilu predsednika ljubljanskega mestnega ljudskega odbora tov. Jake Avši-ča. Na tridnevnem obisku so si ogledali različne zanimivosti Ljubljane in Gorenjske ter se na skupni svečani seji z odborniki ljubljanskega mestnega odbora spoznali z načinom poslovanja, strukturo in proračunom ljubljanskega mestnega ljudskega odbora. Podatki, ki jih je prikazal predsednik Jaka Avšič in ostali odborniki, so izredno zanimivi in so nam omogočili pri-
merjavo med občinskim poslovanjem v Ljubljani in Trstu.
Preden bi prešli na proučevanje objavljene tabele, si o-glejmo nekatere splošne podatke o prebivalstvu obeh občin. Na področju mesta Ljubljane, ki zajema teritorij 204 kv. km in v občini St. Vid in Polje, ki spadata v okvir ljubljanskega mestnega ljudskega odbora, živi 132.000 prebivalcev.
Na področju mesta Trsta, t. j v tržaški občini, pa živi 271.000 prebivalcev.
Ce upoštevamo odnos števila prebivalcev obeh mest, lahko ugotovimo, da je Trst dvakrat večji, t. j. da ima skoro popolnoma točno dvakrat več prebivalcev kot Ljubljana. Za-
Občinski svetovalci LSS s STO v razgovoru s predsednikom Mestnega ljudskega, odbora Ljubljane tov. Jako Avšičem (v ospredju). TržaSki občinski svetovalci so Si ogledali Ljubljano in Gorenjsko in se seznanili i delovanjem občinske uprave v Ljubljani.
radi tega bomo tudi pri nadaljnjih primerjavah upoštevali, da bi morali biti vsi dohodki in vsi izdatki Trsta približno dvakrat večji.
Priložena tabela pa nam že brez takih primerjav in računov pove marsikaj zanimivega Poglejmo si najprej dohodke.
V Trstu imamo skoraj izključno samo dve vrsti dohodkov: davek na potrošnjo in deficit oz. subvencije ZVU. Davek na potrošnjo krije 32,4 odst. in subvencije ZVU, oz. deficit 44.9 odst. dohodkov.
V Ljubljani so dotacije malenkostne ter krijejo samo 6.5 odst. dohodkov. Tudi različni davki so sorazmerno nizki, saj zavzemajo v tabeli samo 20 odst. (davki so vključeni v drugi postavki ((Dohodki od prebivalstva;)). Pa še ti davki, kar jih je, so naperjeni predvsem na višje dohodke raznih obrtnikov, ker je davčna lestvica progresivna in je za majhne dohodke davek minimalen, za večje pa skokoma raste.
Primerjava je za Trst porazna! Skoraj vsi tržaški davki so posredni in jih torej plačuje v enaki meri revno in bogato prebivalstvo ter so zaradi tega asocialni in krivični. Ljubljanska občina take vrste davkov ne pozna. Zato pa pokriva večino dohodkov novi socialistični prispevek iz gospodarstva, t. j. sedemodstotni p-rispevek podjetij na plače uslužbencev in nameščencev.
Primerjava med izdatki ljubljanske in tržaške občine pa je za Trst še bolj negativna. V Trstu porabijo največ denarja za kritje splošnih stroškov, ki so predvsem: plače uradnikov centralnega občinskega urada, reprezentativni izdatki občine, izredni izdatki uradov, izdatki za pobiranje trošarine, čiščenje lokalov, avtomobil za župana itd., skratka izdatki občinski administrativni apa-
rat. V Ljubljani porabijo za te izdatke samo 4,6 odst. proračuna. Zato pa so v Ljubljani mnogo več sredstev uporabili za investicije, za prosveto in kulturo, za socialno skrbstvo in za komunalno dejavnost.
Za te panoge občinskega udejstvovanja, ki so po našem mnenju za vsako občino najvažnejše, pa v Ljubljani porabijo več sredstev ne samo relativno. temveč tudi absolutno, Ce vzamemo, da je en dinar enak dvema lirama, kot. je sedaj uradni tečaj lire in dinarja, kar pa bo šfe vedno za Trst ugodno, ker je material v Jugoslaviji relativno cenejši kot v Trstu, bomo dobili, da so v Trstu porabili za javna dela 511,000.000 lir in v Ljubljani za investicije 372 milijonov lir. Ker pa je ljubljanska občina dvakrat manjša, nam služi za primerjavo dvakrat manjša vsota. Ce bi hoteli dobiti relativni izdatek ljubljanske občine v primeri s Trstom, bi morali 372 milijonov pomnožiti z dva, kar nam da 744 milijonov. Razlika pa je še mnogo večja, ker v Ljubljani gradijo tudi na račun komunalne dejavnosti, t. j. na račun postavke, ki je v Trstu sploh ni.
Za prosveto in kulturo, t. j. za javno šolstvo itd., je tržaška občina porabila 484 milijonov lir, ljubljanska 198 milijonov dinarjev. Ce upoštevamo naše kvociente bi morali v Trstu uporabiti 792 milijonov lir, da bi bili enaki Ljubljani. Za socialno pomoč so v Trstu uporabili 519 milijonov lir, v Ljubljani pa 159 milijonov din. Ce bi hoteli v Trstu uporabiti toliko kot v Ljubljani bi morali, zopet po naših primerjalnih računih, izdati 636 milijonov lir. Edino postavka za zdravstvo in higieno je v Trstu nekaj večja kot v Ljubljani. V Trstu so porabili v te namene 636 milijonov lir, v Ljubljani pa, izračunano po
naših kvocientih, 412 milijonov lir. Pri tem pa moramo seveda upoštevati, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije ter da je v Ljubljani mnogo bolnic in zdravstvenih ustanov, ki so na razpolago tudi prebivalcem mesta Ljubljane. Te bolnice in zdravstvene ter higienske ustanove se vzdržujejo iz proračunov različnih ustanov in nimajo zveze s proračunom mesta Ljubljane.
V Ljubljani torej porabijo za potrebe prebivalstva iz občinskega proračuna znatno večje vsote kot v Trstu, To kljub temu da je državna dotacija neznatna 'in da je celotni ljubljanski proračun tudi atsolutno.■ manjši kot tržaški. V Trstu so porabili vsega skupaj več kot 4 milijarde lir za kritje proračuna, v Ljubljani pa 882 milijonov dinarjev, kar bi bilo po naših računih, prestavljeno v Trst, 3,5 milijarde, t, j. skoraj pol milijarde manj.
Da razpolaga Ljubljana z manjšimi sredstvi, je popolnoma razumljivo. Trst prejema že leta na svetu najvišjo pomoč dobrotljivega ameriškega strica. Jugoslavija je dobila izredno nizko pomoč, pa še to šele v zadnjih letih. Poleg tega pa je zaradi sovjetske agresije prisiljena graditi obrambno industrijo in krepiti o-brambno moč. In končno, Jugoslavija ustvarja veličastno moderno industrijo, medtem ko je v istem obdobju v Trstu zraslo nekaj malih tovarn opeke, tovarna posebne vrste papirnih vreč in podobne ((pomembne« industrije.
Na kak način je ljubljanskemu odboru uspelo z manjšimi sredstvi porabiti več denarja za kritje potreb prebivalstva? Odgovor je kaj enostaven. V upravi ljubljanskega mestnega ljudskega odbora je 192 uslužbencev, v samih centralnih uradih tržaške občine pa je 1446 uslužbencev. Za plače ljubljanskih uslužbencev je ljubljanski mestni ljudski odbor porabil 29 milijonov dinarjev, za plače uslužbencev, samo centralnih uradov pa so v Trstu porabili 802 milijona lir.
V Ljuibljani pride en občinski uradnik na 687 prebivalcev, v Trstu pa en občinski uradnik na 187 prebivalcev.
Številke so presenetljive in žgoče bičajo nesposobnost ter politično špekulacijo tržaške občine, zlasti pa šovinistov, ki gospodarijo v njej kot v svojem fevdu. Ljubljanski mestni odbor nima nikakega interesa, nastavljati tisoče nepotrebnih uradnikov — birokratov. zato da bodo na volitvah glasovali za «madrepatrio». Vse pa kaže, da je osnovna naloga tukajšnjih oblasti, povečati poslušno volilno čredo in si nadalje zagotoviti udobne, mehke sedeže v upravi.
Primerjava poslovanja obeh občin nam z železno logiko številk na osnovi nespoVnih dejstev dokazuje, koliko sposobnejša je krajevna uprava socialističnega tipa. Ljubljanska občina ni zmanjšala svojega aparata zaradi tega, ker bi v njej sedeli neki posebni genialni ljudje, temveč izključno zato, ker pri vsem občinskem delovanju sodelujejo in odločajo najširše plati ljudstva, ker krajevna uprava služi izključno interesom ljudstva. To pa je že poglavje, ki bi zaslužilo poseben članek.
S. B.
Z odstopom Trygve Liea je bilo izpraznjeno mesto glavnega tajnika OZN. Imenovanje novega tajnika je zato postalo ena prvih nalog sedanjega sedmega rednega zasedanja glavne skupščine, pa tudi Varnostnega sveta. Sam odstop je povzročil številne ko-mentarje, zlasti po samomoru Lievega pravnega svetovalca Fellerj a.
Večina delegatov v OZN je dala popolno priznanje Tryg-ve Lieu za njegovo delo in izrazila obžalovanje zaradi njegovega odstopa. Edino ZSSR in njeni sateliti niso prikrivali zadovoljstva, ker je Lie odstopil leto dni pred iztekom mandata. Zanje je bil Trygve Lie «agent ameriškega imperializma« (radio Moskva) in ((nelegalni sekretar« OZN Zanimivo pa je, da danes Višinski v glavni skupščini stoji ob strani v vprašanju izvolitve novega glavnega tajnika. V prepričanju, da bo vsak njegov predlog nove osebnosti za tajniško mesto propadel, je Višinski nedavno izjavil nekaterim zahodnim novinarjem: «Zdaj je vrsta na vas, da predložite kandidata«, in dodal, da Rusi želijo ((poštenega človeka« za glavnega tajnika, ni pa omenil nobenega imena. Po hodnikih govorijo, da bi morda pristal na Nasrolaha Ente-zama.
V Združenih narodih se širijo glasovi o možnosti, da bi bilo glavno tajništvo poverjeno ne več temu ali onemu delegatu, temveč kakšnemu švicarskemu politiku. V raznih krogih menijo, da bi bilo najbolje, če bi glavni tajnik, ki dobiva 40.000 dolarjev letne plače, ne bil državljan te ali one članice OZN, temveč nevtralec.
Tej zamisli bo verjetno nasprotovala ZSSR, zlasti če se spomnimo na moskovske napade na švicarski Rdeči križ zaradi njegovega stališča glede obtožb o bakteriološki vojni na Koreji. Prav tako je skoraj gotovo, da bo Kremelj nasprotoval vsakemu kandidatu, ki bi pripadal državam
Les ter Pearson.
atlantskega pakta. Sodijo tudi, da južni Amerikanci, ki so jih omenjali kot mogoče kandidate, ne bi mogli imeti mnogo uspeha, ker je skupina držav latinske Amerike v OZN že zdaj zelo močna in šteje 19 predstavnikov. Zdi se. da ima največ upanja kak Sved ali pripadnik neke arabsko-azijske dežele.
Doslej so omenjali že celo vrsto kandidatov delegatov, ki bi utegnili biti kandidati za glavnega tajnika.
Prvega omenjajo Kanadčana Lestra Pesrsona, ki ima 55 let in ki je zdaj predsednik sedmega zasedanja glavne skupščine. Študiral je v Torontu, bil pa je tudi že pred-
Benegal Rau.
sednik sveta atlantskega pakta.
Kot drugega možnega kandidata omenjajo 46-letnega Libanonca dr. Charlesa Hahiba Malika, ki je študiral na univerzah v Beirutu, Harwardu in Freiburgu. Po poklicu je profesor filozofije, v OZN pa je stalen delegat od leta 1961.
Seznam ostalih mogočih kandidatov je dolg in obsega naslednja glavna imena:
Dr. Herna Santa Cruz iz Cila je star 46 let, pri OZN pa je pravni strokovnjak od leta 1947. Bil je tudi predsednik gospodarsko-socialnega sveta. Obiskal je že Jugoslavijo.
General Carlos P. Romulo, 55-letni Filipinec, je po poklicu novinar, pisec, vojak in diplomat z veliko mednarodno izkušnjo. Pri delu OZN sodeluje že od vsega začetka in je bil že predsednik glavne skupščine. Študiral je v ZDA.
Erich Boheman je star 57 let
(Nadaljevanje na 8. strani)
( DANES PRED
100 LETI SE JE RODIL PISATELJ <<GOSPODINA FRANJA* )
»ASE »IIDELJSKO BltAKJE
ODLOMEK IZ ROMANA
FRAN MASELJ - PODLIMBARSKI
Začela se je zima. Zmrznilo je blato, voda, vsa zemlja je okamenela. In na to ogromno grudo je padal sneg; težko se je pritiskal k njej. Go^di so se upogibali pod sneženo odejo, smrečica ob poti so se pod snegom. natlačenim nanje, zdele podobne zakuklencem, belim medvedom, turškim ženam in drugim fantastnim bitjem. Vilar je hodil po piaiini, nadzoro/a! in vodil dela. spadajoča v njegov delokrog streljal divjačino, gledal, kako so frčali hlodi po žlebovih v dolino. Ugajalo mu je zimsko deio, sprijaznil bi se bil s svojo usodo. da mu niso povzročali deiavci s svojo neugnano nezadovoljnostjo velikih skrbi in težav.
Na zadnji plačilni dan meseca decembra bi bili drvarji do mrtvega pretepli paznika Gajerja, da ga ni rešil Vilar. V kolibi sta namreč izginila dva koca. in sicer Konjhodžičev in še nekega drugega Turka. Nekdo ju je ukradel in odnesel in treba ju je bilo plačati. Gajer je pri zadnjem izplačevanju v letu zahteval poleg pavšala za obrabo kocev tudi odškodnino za oba izgubljena komada ki je bila za drvarja dosti občutna. Kakor bi jima podtaknil kdo ogenj v streho, tako sta zahrumela Turka, ko sta zaslišala, da jima odtegnejo toliko de-narja. Za nju se je zavzel Tunguz in mnogi drugi, rekoč. da tesač ne more tičati- vedno pod odejo in jo stražiti; samo opoldne in zvečer sme v kolibo, kako naj pazi na svojo stvar; plača naj paznik, ki se greje ves dan v kolibi in je najbrž sam spravil pogresena koca v stran. Beseda je dala besedo, in preden se je Vi: lar dobro zavedel resnosti položaja, so drvarji ze s pestmi navalili na Gajerja,
V trenutku, ko je ta, ogrožen od vseh strani, zagrabil za revolver da ustreli onega ki mu je najbliže, je priskočil Vilar in potegnil svoj revolver. Drvarji so obstali kakor okameneli. zavedajoč se nasilnega dejanja. Okol-nost. da je gospodin Franjo posegel v spor. je kakor mi-zla lijavica udarila v množico.
<;Ne omadežujte si rok, ne prelivajte krvi, bratje! Bog jo je dal in Bog sam naj jo vzame!» je z ubitim glasom miril Trkulja. Brhki Batinic pa je skočil pred paznika ter zavihtel desnico; gradila in podirala bi ta krepka desnica ko bi odločevala telesna moč. «Evo mene, ako si žejen nedolžne človeške krvi! Piškavega oreha ni vredno življenje v taboru, kjer se nahajaš ti, pasja duša!« je s preletečina glasom zavpil ter razgalil prsi. ((Ustreli me. lopov!« Prihuljeni nasmeh, ki mu je razsvetil raskavi o-braz, je pričal, da hoče obrniti kočljivo in resno stvar na šaljivo stran kar se mu je tudi posrečilo. Gajerju je 'omahnila rnka z revolverjem. Gubančil je celo, bliski jeze in sovraštva so mu švigali iz oči. Vilar je poravnal preporno stvar. “Koca nista vredna toliko rabu-ke», je mirno rekel in vtaknil orožje v tok. «Kdo ju ima na vesti, tega ni mogoče dognati, zato ju plačam sam«.
Odhajajoč je zopet slisal slavoklice na sultana in na staro graničarsko bojno pesem o puški drobni in tihoti grobni, o rani boleči in krvi rdeči.
Par dni pred novim letom je jahal zopet v Tuzlo po opravkih. Spotoma se je ustavil v hanu ob Spreči, da obračuni s Samojlom za mesec december. «0 gospod in-ženjer, kakšne stvari se gode pri nas!» je zastokal Žid in zaplahutal s kaftanom. «Udarec za udarcem trije zapored! Božjast naj me vrže, če ostanem čez svoj čas v tem prekletem kraju!»
«Bog pravični! Vendar ne boste bežali sedaj, ko ste bosenski vlastelin — !»
«Vse prodam in se vrnem na Ogrsko. Extra Hunga-riam — kako se že pravi tisto?«
«1 — kakšni udarci so vas zadeli?«
((Predvčerajšnjim sem moral iztresti dva zaboja konzerv za prežganko v Sprečo. Plesneti so začele in veste, milostivi gospod, kaj takšnega ne dam, da bi užival človek; čeprav je drvar. Ne pusti vest, pa je! To je prvi udarec«.
«Kakšen je drugi?«
«To noč so vdrli hajduki v Etelkin kura jak in vse odnesli. kar je bilo tam peruV nine. Etelka se je onesvestila. ko je davi zagledala takšen pokoli. Vse okrog so ležale odrezane purje glave, vse se je cedilo krvi. Nemudoma sem jo moral pustiti J Tuzlo«.
«Mati nebeška — onesve-ščeno?«
«Osvestila se je zopet, a prevzele so jo takšne slabosti od živčnega pretresa ali kaj, da je mahoma sedla na voz’. "Sami-leben, moje življenje visi na lasu, jaz moram k doktorju!” je rekla. In se je odpeljala. Kaj ho-čete — ženska glava! Stro šld bodo občutni. Doktor ji pogleda na jezik, jo potipa na žilo. potem poreče; "Vzemite mrzel obkladek, gospa!" — a ona nato: "Mrzlega ne prenesem, zapišite topel obkladek!” — "Onda vzemite toplega in brorn pijte. To vas pomiri. Napišem vam recept.” In za takšno zdravljenje mu odrine debel ban-
častnik, narodnjak, pisatelj
Čeprav ni genij slovenskega
pripovedništva, je vendar vreden, da se ga spomnimo ob stoletnici
CLAUDE AVELIN
kovec. Ne veste, kakšna ka-valirka je moja Etelka. Kadar pride iz Tuzle, mi na-računi toliko napitnin, honorarjev in toliko zdravil, da mi od samih številk miglja pred očmi. Nič ne de, samo da se vrne zdrava in srečna«.
«Cudim se, da so se razbojniki upali v vaš kurnjak. ko je vendar precej poleg orožniška stražama. To so jim že mogočno zrastli rogovi*.
«Veste, kaj so lopovi še napravili? Psu. ki ponoči tuli krog stražarne, so zavda-li. Na poti pred stražarno so vrgli tlečo gobo. Se sreča, da je bil tam sam vlažen mah. katerega se ni tako hitro prijelo. Da je tam suha stelja, zgorelo bi mi bilo to noč do kosti vse, vse«. Sa-mojlo je zamahnil z roko, kakor bi hotel presekati svet na dvoje. «Moje domov-je bi bilo izpremenjeno v zgolj razvalino in sam bi bil zdaj morda bolj podoben pečeni repi nego človeku«.
Vilar je izobrazil na licu Sočutje, primerno prestani Samojlovi nesreči in oni. ki bi ga bila lahko zadela, pa ga ni, «Bog pravični vas je rešil nesreče, ker ste poštenjak in. vaša gospa soproga rada daje Bošnjakom' blago na počaka.
«Dobro srce ima moja Zvesta ženica. Bog bodi zahvaljen! A gospod Bajič, ta se je urezal s svojo Ljubico. I-i-i, zdaj se spominjam, zakaj se je Etelki tako mudilo v Tuzlo«. Samojlo si je s kazalcem pomel čelo. ((Radovednost jo je gnala tja. Razen zvedavosti ne pozna nobene strasti. Radovedna pa je kakor veverica na drevesu. Cim prej je hotela zvedeti. kako se završi Bajiče-va afera«.
«Kaj je z gospodom komisarjem?«
Samojlo je zafrfotal z rokama in priskočil.
«Bog pravični, kaj niste slišali, kako se je njegova stvar zasukala! Pod Konj-Planino ste pa res nevedne-ži. Ura je odbila enajst in gospa Ljubica je sedaj že dve uri vdova pri živem soprogu. Imela je dva moža in eden je ugriznil danes v mater zemljo, kakor gotovo se imenujem Samuel Blaustift. Zapečatena je njena usoda, ta vozel je presekan. Danes ob devetih zjutraj sta se dvo-bojevala. namreč pl. Pester in Bajič.®
«Kaj pravite?«
((Mesto Doboj sta si izvolila za dvoboj, ker stoji v sredi med Banjaluko in Tuzlo. Tam sta trčila, pa ne za šalo kakor vidva z Buzdugo. Tam je tekla kri, eden je živ padel in mrtev obležal. Sedaj v Tuzli že lahko vedo, kateri je propadel. Bog mojih prednikov mi je priča, da obžalujem oba, ker oba sta bila moja prijatelja ’n moje srce je rahločutno. Pogin enega ali drugega si štejem v nesrečo.«
Inženjer se je zresnil, plačal je račun in se odpravil.
V mesto je prispel še toliko za dne, da je mogel iti po svojih opravkih v konak. Na hodniku je srečal Hrena, ki ga je ves razvnet že od daleč pozdravljal. Stisnila sta si roki in uradnik ga je prijel za rokav ter ga vedel po hodniku na prikrit prostor. «Ali si slišal France?« je šepetal goreči Hren v temačnem kotu.
«Nu, kako se je končalo?« je tiho vprašal Vilar,
»Bajič je ubil svojega prejšnjega predstojnika.«
«Prav je storil «
Hren se je vzravnal, za-mežal z desnim očesom, in pomembno zanihal z glavo. «Cemu se je pač lotil tuje žene! Tako se godi onim. ki greše zoper zapoved božjo.«
»Amen prijatelj! Toda pristaviti treba, da niso vsi soprogi, ki nosijo rogove, Bajiči. Je-li znano, kako se je vršil dvoboj?«
Tu je začel Hren, oziraje se po hodniku skrivnostno praviti, kako še je zgodilo Bajič se je peljal s svojima pričama v Doboj, kamor je pozval banjaluškega načelnika na crvavi sestanek. Dogovorili so na Bajičevo zahtevo zelo težke pogoje: eden mora rbležati. Po žrebu je pristal prvi strel načelniku: po-sledrjikrat se mu je posmejala sreča, a on se je ozrl nanjo kakor ujeta žival na nastavljeno vabo zapeljivko.
Čudno naključje je letos dvojilo stoletnici rojstva dveh slovenskih pisateljev, ki sta hkrati tudi krajevna rojaka: splošno znanega pisatelja «Jare gospode« Janka Kersnika z Brda pri Lukovici pri vhodu v staroznani rokovnjaški «Crni graben«, in manj popularnega Franja Masi j a — Podlim-bai-skega, iz Spodnjih Lokev pri Krašnji — v srcu Črnega grabna. Medtem ko je bil Janko Kersnik že znan in slaven, pa tudi že mrtev, je Maselj še plaho prijemal za pero ne vedoč, ali bo ostala za njim kakšna sled v slovenskem slovstvu. Potezo, ki je o-hranila njegovo ime v naši književnosti, je napravil šele tik pred prvo svetovno vojno, ko je izšel pri Slov. Matici v Ljubljani roman «Gospodin Franjo«,
Fr, Maselj s pisateljskim imenom Podlimbarski se je rodil pod Limbarsko goro pri Krašnji 23. novembra 1852, kjer je imel njegov oče Valentin majhno kmetijo. V družini je bilo šest otrok France je bil med najmiajšimi. Zato so ga poslali študirat v Ljubljano, kjer se je takrat oblikovala bodoča «gospoda».
L. 1866, ko je bilo Maslju 34 let, je fant končal prvo šolo in takoj pokazal svojo nemirno kri. Pustil je učenje in se javil za prostovoljca v tedanji vojni proti Italiji. Bil pa je premlad za vojaški stan in so ga odklonili. Nato jo je udaril na Gorenjsko, Koroško in Dolenjsko, kjer so ga zanimali ljudje in kraji. Po vrnitvi v Ljubljano je zopet šel v gimnazijo, a bolj kakor šolski predmeti so ga zanimale knjige, zlasti leposlovne, za katere ga je navdušil njegov ožji rojak, pisatelj Jože Andrejčkov.
V tistih časih ni bilo dijakom postlano z rožicami; tudi Maselj se je moral postaviti na lastne noge in si pomagati z instrukcijami S tem je prišel do študentovskega kruha, kmalu nato pa v nesrečo. Inštruiral je namreč znanko nekega stotnika in so ga z njo obdolžili ljubezenskega razmerja. Zaradi te obdolžitve je moral dati Maselj šoli slovo, ko je bil v sedmem razredu gimnazije. In zdaj se je začela za mladeniča težka in usodepol-na življenjska pot.
Pobrali so ga k vojakom za dolga štiri leta. Ko je odslužil rok, se je vrnil v Ljubljano in iskal službo. Ni je dobil. Njegova srčna želja je bila dovršiti srednjo šolo in študirati zgodovino. Iz tega ni bilo nič. V zadregi je šel nekaj časa na učiteljišče, a tudi tam ni ostal. Naposled se je odločil za vojaški stan. Kot računski podčastnik je napravil skušnjo za častnika in je polagoma napredoval do stot-
nika. Služil je v raznih garnizijah stare Avstro-Ogrske: na Dunaju, v Dunajskem Novem mestu, v Košicah. Tridentu. v Tuzli, v Terezi-nu na Češkem, končno v Olomucu. To je bil vsakdanji kruh, ki mu ni dajal duševne utehe. Vojaščine ni ljubil, občutil jo je kot suženjstvo. Nadvse ga je mučilo domotožje, poleg tega ni bil posebno zdrav. Po dvaintridesetih letih vojaškega jarma je prosil za upokojitev in je dosegel odpust
v Krakovu na jesen 1905
Kot upokojenec se je naselil v Ljubljani, kjer. je iz srčne potrebe prijel za delo pri Slov. Matici, Pisateljskem društvu, Ciril-Metodo-
vi družbi in drugod. Začel je zopet pisati v Ljubljanski Zvon in Slovana, za Matico je prevedel iz češčine Jul. Zeyerja roman «Jan Marija Plojhar«, nato pa začel pisati svojega «Gospodina Franja«. Nanj se je pripravljal že 1. 1910, ko je potoval po Dalmaciji, iz Metkoviča v Mostar, Gruž in Dubrovnik. Delo je bilo končano 12. aprila 1913, začetek je objavil v Lj, Zvonu, nato pa je izročil rokopis Matici, ki ga je sprejela in celo nagradila. Ko se je knjiga tiskala, si je Maselj spomladi 1914 privoščil izlet v Italijo. Ogledal si je Rim, Orvieto, Sieno, Toscano. I
Vsebina «Gospodina Franja« so razmere v Bosni in Hercegovini po avstrijski okupaciji. Dva tabora nam prikazuje pisatelj, kakor ju je sam spoznal: dobro plačane avstro-ogrske častnike, uradnike in koloniste — na drugi strani pa ubogo bosansko rajo ki ji pod Avstrijo ni bilo ‘dosti bolje kakor pod Turki. To rajo je Maselj napojil s svojo srčno krvjo, ko je opisoval srbskega agitatorja Jovico Miloševiča, a tudi «junaka» svojega romana, Slovenca inženirja Franceta Vilarja, upravitelja gozdarskega podjetja na Konj-planini. Vse to je bilo v tistih časih na Slovenskem — kakor pravimo — aktualno. Turčija je bila v balkanski vojni poražena, Avstroogrski so. bile zadnje ure — v zraku je bil duh nečesa novega, kar ni več daleč Ta duh je bila jugoslovanska misel, za kate (p so kmalu nato padli streli v Sarajevu proti avstroogrske-mu prestolonasledniku Francu Ferdinandu d’Este.
Ko je knjiga izšla, je pomenila svojevrstno kultur-no-politično manifestacijo. Zato jo je avstrijska cenzura zaplenila, Maslja obdolžila veleizdaje. Slov. Matico pa razpustila. Pisatelju so v aprilu 1915 sporočili, da je izgubil oficirsko čast, v začetku junija 1916 pa so ga konfinirali, najprej v Qber-hollabrunnu, nato v Pulha-vi. Čeprav je objavljal svoje spise psevdonimno, so vsakega sproti izvohali in zaplenili. Takšno usodo so imele Masljeve povesti v «Slovanu»: ((Romarji«, «Rex Sodomae« in druge. V Pul-havi je živel Maselj med Slovenci in Italijani. Pregnanstvo je težko prenašal. L. 1917 je prosil za premestitev ki mu je bila v načelu dovoljena, a ne izve-
dena. Dne 18. septembra 1917 ga je na sprehodu zadela kap in naslednji dan je umri, ne da bi pred smrtjo še enkrat videl domovino, ki si jo je tolikanj želel. Sele 1. '1922 so njegove telesne ostanke pripeljali v Ljubljano ter jih položili v domačo zemljo.
Podlimbarski je izšel iz idealističnega narodnega liberalizma šestdesetih let z vseslovansko, jugoslovansko in slovensko usmerjenostjo. Kot Slovan je mrzil avstrijske politične metode. Mladostna nesreča ga je prikrajšala za višjo izobrazbo, katere si je želel in katero je skušal nadomestiti s potovanji po tujih deželah. Tako je obiskal Benetke, Rim, Milan, a tudi Češko, Nemčijo, spomladi 1907 je bil tudi v Trstu. Dubrovniku in Cetinju. Od tam je potoval v Mostar, da si je osvežil spomin na svoje doživljaje v teh krajih, kar mu je bilo potrebno pri pripravah za «Gospodina Franja«.
Izpočetka je pisal pod vplivom Jurčiča in Andrejč-kovega Jožeta Janko Kersnik mu je popravil črtico «Kroharjev Peter«. Življenje v Bosni in Hercegovini mu je dalo snov za "((Handžijo Marko« in «Markico» v L.Z. 1887; že tedaj je pokazal smisel za pokrajino in čustvovanje s človeško usodo. Domotožje mu je sprožilo sliko ((Plaznik in kirasir Martin«. V Tridentu je napisal avtobiografsko povest ((Gorski potoki«, iz dobe ko je v Ljubljani zaman iskal
službe. L. 1902 se je vrnil k Zvonu s satiro ((Tovariš Damjan«, v Terezinu se mu je oblikovala ((Potresna povest«, 1. 1904 so nastale ((Moravske slike«. V Ljubljanskem Zvonu 1907 najdemo opisan izlet v Krakov. Po-sihmal se nagiba Masljevo pripovedništvo bolj in bolj v narodno-politično snov: ((Vojvoda Pero in perica«, «Iz starih zapiskov«, ((Povest Ivana Polo j a« Po «Gospo-dinu Franju« in ((Romarjih« je že v pregnanstvu pisal vojno satiro o svetem Valentinu in Peregrinu (po zgledu Tavčarjeve satire «4.000»), a je ni dovršil. V pisateljskem pogledu je Maselj bolj pripovedovalec kot umetnik, kar mu je tudi prineslo literarno oznako ((Truden oficir in demoničen diletant«.
Zanimivo je bilo slišati glasove ob izidu te knjige. Oton Zupančič jo je pohvalil in omenil tudi njene pomanjkljivosti. Med drugim je dejal: «,Gospodin Franjo’ je nastal ne, ker je »hotel Podlimbarski nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti beremo, in prav bo tako.« Drugi so ga razglasili za tendenčno delo s kupi naukov in polami zabavljanja. Danes gledamo na te stvari drugače. Maseij-Podlimbarski res ni genij slovenskega pripovedništva, je pa še vedno vreden. da se ga spomnimo ob stoti obletnici rojstva
St. K.
Sodobni francoski pisatelj Claude Avelin je nedavno že tretjič obiskal Jugoslavijo; ustavil se je tudi v Ljubljani, imel tam dve predavanji ter vzbudil z njima veko navdušenja.
Claude Avelin se je rodil v Parizu leta 1S00; literarno se je začel udejstvovati že zgodaj in v letu 1922 izdal nekakšen romansiran esej. Na mladega pisatelja sta posebno vplivala Moliere in Anatol France. Prva knjižica Clauda Avelina je sentimentalna reportaža Charlte sur Loire, posvečena majhnemu mestu, ki se odlikuje po zgodovinskih spomenikih. V letu 1925 objavi Avelin svojo prvo zbirko pesmi, nato pa knjigo esejev in 1928 Legendo o Budhi. Istega leta je izšla tudi knjiga Ob prvem svitu, v kateri je močno čutiti vpliv Anatola Francea.
Claude Avelin je pisal novele, eseje, pesmi, toda glavno njegovo delo predstavlja roman v dveh delih Gospa Maillart in Konec gospe Maillart; je to sodobni psi-hološko-družbeni roman, ki se dogaja v sanatoriju za bolne na pljučih in opisuje mlade ljudi ter njih življenjsko borbo in ljubezen. Oba romana tvorita prvi zvezek cikla o Filipu Denisu, katerega drugi zvezek Ljubezni in sovraštva je izšel letos, tretji pa še bo imenoval Anne Dalens.
Odslej postaja knjižno delo Claudea Avelina vedno bolj enotno, vendar pa kljub temu pestro; s kvaliteto njegovih del raste tudi kvantiteta. Izda knjigo novel Tri nočne zgodbe, dalje svoj prvi kriminalni roman Dvojna smrt Frederica Bellota ter potopisa Katalonske poti ali Knjiga prijateljstva in Egiptovski sprehod. Zanimivo, da Avelin nikdar ne po-natiskuje svojih knjig, pač
in njegovo delo
(Ob pisateljevem obisku v Jugoslaviji)
pa jih vedno znova popravlja in dopolnjuje.
V svojem romanu o Sužnju je Avelin obravnaval vprašanje, v kakšni meri vplivajo na človeka doživljali iz otroških let. Napisal je tudi knjigo za otroke, potem še drugi kriminalni roman Sedmi vagon, sedež št. 15, ki je v primeri s prvini želo veder in ki je zelo priljubljen zlasti v Angliji in Ameriki.
Pred drugo svetovno vojno je bil Avelin že zelo znan tudi izven Francije in njegova dela so prevajali v angleščino, nemščino, italijanščino ruščino, švedščino itd.; mnogo je potoval in propagiral ideje socialnega napredka, tako da se razvije v enega najbolj vidnih levičarskih književnikov.
Med nemško okupacijo se
je udeležil odporniškega gibanja; pod psevdonimom Mi-nervois je napisal novelo Mrtvi čas, ki v njej obravnava trpljenje civilnega pre- j teten literaren
bivalstva v nacističnih ječah.
Po vojni je izdal poleg omenjene novele še zbir duhovitih misli, maksim tei knjigo kulturno - politicnin
.	naclnvnm___
i med-
kulturno - pol) člankov pod naslovom Dolžnosti duha. Tu govori o
narodnem zbliževanju, o miroljubnosti, o italijanskih3
tifašistih, o Španiji, Po js»-o R Rollandu ter o dolžno stih intelektualcev v mračni dobi. Za nas le knjiga zanimiva, ker opi je v njej tudi svoje potov ^ nje po Jugoslaviji 1933. Navdušen nad spomini in iz zaniman novo Jugoslavijo JO V m skal ponovno v let
navezal tesne st	^	^
slovanskimi P1S J turnimi delavci. licistič.
Poleg svojega P ten) nega dela je	P	^
še dve knjigi za jiževni’teo-
Ije razPra.V° "e z omenje-
riji, nadaljeval je	rjeni*
nim ciklom o
su ter dopolnil z n.° inainih lom svoj ciklus kn romanov. Mnogo se j	^
jal tudi s svojim P^»eom teljem Anatolom	za
ter odkril v nJeI? , n0 je
socialne pravice. Ne pariški radio oddaji ^ prizorov o legenda	^„
lih, ki so prišle vbodov* po napačnih T**’ ‘ gI,sil teh oddaj bi se lahke J Kako nastajajo legen* e Vsa Avelinova mn°k“ritilce, ' na dela, kakor es J . isi,
romani, no^Je-lturno-P» pesmi, povesti, *. drafflsK> litični članki, ra c]aude poskusi kažejo, da Jidesetlet-Avelin v svojem ,s{vova-nem literarnem	kval''
ustvaril bogat^^
nju
na ozemlju slovenske
Tržaškem | izhajajo ( knjige
O DELU KOPRSKE ZALOŽBE
LIPA«
H
Nastala je iz želje posre
dovati
primorskemu ljudstvu dobro
| vensko knjigo. Doslej je izšlo sedem knjig.
(PISMO
slo-
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllr?
.
Stvari so znane:	gospo-
darske težave in finančni problemi so dvignili vprašanje založniške dejavnosti na površje naše kulturne problematike. Ker so prišle te težave in ti problemi precej iznenada (ukinitev subvencij. reorganizacija gospodarskega sistema), je bila_ zadrega tem večja. In rešitev — odvisna od mnogih faktorjev — se tudi danes ne ponuja sama po sebi. V tej ihti, v tem mrzličnem reševanju gospodarskih problemov so stopili v ospredje gospodarski faktorji. Temu se nihče ne čudi. Več kot na dlani je, da je brez— smisla pošiljati v svet retorične manifeste o vzgojnih in družbenih nalogah knjižnega bogastva, dokler se ne uredi gospodarska osnova založniškega dela. Ali z besedami marksistične vede: ekonomika je temelj duhovne nadstavbe.
In prav v tem kritičnem obdobju, ko so začele sloven-
ske založbe vedno bolj pretehtavati svoj knjižni program in vnašati vanj gospodarske predpostavke, je začela s svojim delom koprska založba Lipa. To velja poudariti. Kajti v tem je tudi del opravičila za pasivnost prvega obdobja njene dejavnosti. Cas ustanovitve pa govori nazorno o njenem poslanstvu:	entuziazem	in
želja posredovati primorskemu ljudstvu dobro slovensko knjigo in tako na kulturnem področju čimprej zabrisati sledove temne preteklosti. Torej: namen svetov je hvalevreden in v času, ko so ostale založbe vnašale v svoj program gospodarske predpostavke, tudi izjemen.
* * *
Po zaslugi raznih prosve-tarjev, ki jim je po šolskih predalčkih razdeljena modrost dala le obrisno in seveda primitivno predstavo o kulturni manifestaciji u-metniškega dela kaj radi so-
JIII||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIfllllllllllll!ltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll£
I NOVE SLOVENSKE KNJIGE I
TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHHiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiniiiiiiiiiir
Janez Irdina
(Nadaljevanje na J, strani)
zoran deio
Med novimi knjigami moramo vsak zvezek zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev še vedno posebej pozdraviti. Knjige te zbirke namreč še vedno prihajajo na naš knjižni trg v prevelikih časovnih presledkih, da bi jih mogli imeti kot izdaje redno tekoče zbirke. Ker pa ta zbirka predstavlja po svoji zasnovi enega največjih podvigov v slovenskem založništvu, moramo vsak nov zvezek zabeležiti še posebej. Zlasti še. ker je s tein vendarle storjen korak bliže k dokončanju te zbirke. Toda vseeno se moramo prav ob tem počasnem izdajanju knjig slovenskih klasikov še posebej zamisliti. Kot je namreč izračunal neki recenzent, bo treba čakati še več kot petdeset let. da bodo zaključene vse zbirke, če se bo seveda izdajanje zbranih del nadaljevalo v takem obsegu in takem tempu kot sedaj. In ne upoštevaje pri tem, da bomo v teh letih verjetno uvrstili med slovenske klasike še marsikaterega drugega književnika, ki danes šele začenja bvojo umetniško pot. Ni nam sicer znano, kaj mislijo o vsem tem ljudje okrog vodstva Državne založbe in naši literarni zgodovinarji, ki zbrana dela prirejajo; toda zdi se, da se morajo tudi ob teh slučajnih ugotovitvah zamisliti vsi_ ki jim je pover-
jena skrb za to in vsi tisti, ki jim je pri srcu slovenska knjiga.
Kljub vsemu temu pa smemo biti veseli, da je zbrano delo vsaj nekaterih pisateljev vendarle doseglo že več zvezkov. Zdaj se s četrto knjigo zbranega dela Janeza Trdine smemo nadejati, da bo Trdina med tistimi slovenskimi klasiki, katerih zbrano deio bo med prvimi izšlo v tej pomembni zbirki slovenskih pesnikov in pisateljev. Četrti zvezek Trdinovega zbranega dela. ki smo ga te dni dobili na naš knjižni trg, vsebuje, v skladu z zasnovo celotne izdaje, Trdinove spise iz mladostne dobe, iz časa njegovega študija in kratkotrajnega službovanja Delo tega kratkega obdobja v Trdinovem življenju je po snovi in zlasti po obliki raznovrstno, saj obsega poleg pripovedk, bajk, basni, tudi lirske in epske pesmi, zgodovinske in aktualne politične spise, kul-turno-politične razprave, kritike, članke, dopise, zemljepisne in narodopisne sestavke ter še druga dela. Od vseh teh spisov je bila večina objavljena v raznih periodičnih časopisih in revijah, v zbranem delu Janeza Trdine, ki je izšlo ob prelomu stoletja pa teh mladostnih Trdinovih del ni. Nekatera od teh del je Trdina sam imel za nedozorela; posebej pa se je pomišljal objaviti narodno blago, ki ga je pridno nabiral. To narodno blago, ki zavzema večji del četrte knjige zbranega dela, pa seveda ne predstav-
lja črtic, pripovedk, pravljic in bajk v taki obliki, kot so se ohranile med ljudstvom. Trdina sam pravi, da se je izraza «naroden>5 poslužil namesto izraza slovenski. Se bolj pa je proučevalcem ljudskega pesništva jasno, da ti Trdinovi spisi ne predstavljajo čistega narodnega blaga kot so ga zbrali in zapisali drugi narodopisci, temveč da je bil Trdina poustvarjalec, ki je med ljudstvom nabrano blago obdelal, opilil, spremenil in sploh s svojo pisateljsko tvornostjo temeljito predelal. Teh Trdinovih del je za polovico knjige; druga polovica je posvečena člankom, kritikam in razpravam. Vse ostale Trdinove spise iz tega časa pa bo urednik uvrstil v peto knjigo zbranega dela, ki bo skupno s tem zvezkom tvorila zaokroženo celoto.
Res da predstavlja ta zve-
5* ■ r-’v.n. j •••’	' r
SLOVENCI ;	
♦			:	(O ;
j	
j ' .gi	mm ^
i J	a
ilE	Pf ' p i
i .-13	
| V	H ~ * j A
j p	In
	»t i U :
*	
zek Trdinovega zbranega dela knjigo, ki bo bolj primerna in koristna literarnim in kulturnim zgodovinarjem in etnografom ter manj širokemu krogu bralcev. Toda ne glede na to predstavlja vendar korak naprej v izdajanju naših pisateljev in zato razveseljiv dogodek na našem knjižnem trgu.
ob Jadranu
Zgodovinska razstava v Kopru 29.XI.1952
Ob zgodovinski razstavi v Kopru je izšla tudi posebna knjiga, ki je po svojem obsegu več kot navaden vodič po razstavi. Uvodni članek K zgodovinski razstavi «Slo-venci ob Jadranu» nas seznani z vsebino razstave na sploh, naslednji članki pa ob-delavajo posamezne oddelke razstave. V. S. je prispeval Arheološka raziskovanja v Istri, nato sledijo članki Naseljenost Slovanov v Istri, Pomen in razširjenost glagolice, Slovenski jezik v javnem življenju in slovenska prosveta na Koprskem do leta 1918, Italijanski iredentizem v Istri, Narodnoosvobodilni boj v Slovenski Istri in na koncu je dodan kratek izvleček v angleščini. Po vsakem članku sledi seznam razstavljenih dokumentov. V knjigi je obilo slik raznih dokumentov in predmetov, s čimer si bo vsak obiskovalec razstave mnogo bolj zapomni^ kaj je na njej videl. — Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi — podzvezi v Kopru, — ki je knjigo založila, in pa ak. slikarju I. Plešku, ki jo je opremil, smo za prikupno izdajo hvaležni.
dimo, da je tendenca založniškega dela samo prosvetno vzgojna. Od takšnega pojmovanja založniške dejavnosti je samo še korak do čitalni-ško - domoljubarskega dela, ki ima ozko lokalen in nenačrten značaj. Z ustanovitvijo založbe se samo po sebi stavlja vprašanje cilja in namena, ki ga ima založba v celotnem kulturnem prizadevanju nekega knjižnega območja. Skratka — rečeno v priljubljenem didaktičnem tonu —:	širši pro-
svetni značaj se nujno veže z ožjim knjižnim programom. Ta knjižni program pa se mora skladati s celotno kulturno dejavnostjo nekega naroda in mora to dejavnost samo dopolnjevati. V tem vidim kulturno tvornost založniškega dela Izjemen položaj — večletna odtrganost od matične zemlje in njenega kulturnega središča — lahko daje temu delu potrebne koncesije, ne more in ne sme pa se postavljati na pozicije, ki jim je razvoj že zdavnaj spodnesel trdna tla. In tako smo pričakovali, da bo koprska založba Lipa poleg svojega idejnega cilja postavila še svoj ožji knjižni program:	osvetliti
prispevek primorskih kulturnih delavcev v zakladnici slovenske kulture. S tem ciljem bi dobila založba svoj d’etre, svojo značilnost in tvorno silo v celotnem območju slovenske kulture. Le tako lahko razkrije širšo problematiko in pokaže vrednost založniškega dela v celotnem obsegu. S tem smo se dotaknili že knjižnega izbora založbe.
* * $
Kaj nami povedo dosedanje knjižne izdaje založbe Lipa? Zaradi pregleda jih naštejimo: Fran Levstik ((Martin Krpan«, Josip Jurčič ((Jurij Kozjak«, dva izbora ((Slovenske pravljice« in »Slovenske narodne«, dr. Rapotec »Praksa Italije«, France Bevk ((Začudene oči«, Alojz Gradnik »Primorski soneti«.
Najprej o izboru. S prvimi izdajami je založba jasno osvetila svoj namen! posredovati primorskemu človeku dela iz naše literarne zapuščine. Namen je hvalevreden, saj je jasno, da je slovenskemu bralcu slovenski avtor še najtoližnji in da si moramo vzgojiti okus iz del naših klasikov. Toda v tem or pravičilu je že tudi ugovor, ki pravi, da ni opaziti v slovenski založbi dejavnosti načrtnosti in doslednosti. Saj imamo Slovenci že dve knjižni zbirki, ki posredujeta literarna dela naših klasikov, to sta «Klasje» in ((Slovenski klasiki« pri Državni zalozbi. Posebno prva je široko in poljudno zasnovana ter pristopna našim najširšim slojem. Zato ne vidim tehtnega razloga za tovrstno izdajanje.
Temu pravimo: orati po zorani njivi. Knjižne publikacije slovenskih založb so pristopne vsakomur v teh krajih. Nikakršnih pregraj ni. Ce se bodo pokazale, bo to samo «zaisluga« odgovornih
ljudi pri založbi, ki skušajo ustvariti vplivno področje za uveljavljanje knjižnega tržišča. Odrekam se trditvi, da sta bili prvi dve knjigi poslani s tem ciljem na knjižni trg; poudariti hočem samo, da lahko ima takšna^ založniška politika v bodočnosti negativne posledice odtujevanja od našega celotnega kulturnega območja.
O obeh izborih — ((Slovenske pravljice« in ((Slovenske narodne« -— bi rekel le toliko, da sta oba zasnovana priložnostno in nenačrtno. Medtem ko je prireditelj ((Slovenskih pravljic« (Pavla Sonc) pokazal mnogo osebnega okusa in je tudi v obrisih nakazal bogastvo našega tovrstnega knjižnega ustvarjanja, so ((Slovenske narodne« v redakciji Jerneja Humarja skromna brošura, ki bi je nihče ne pogrešal. Ce je mislila založba, da bo s takšno izdajo popularizirala naše narodno blago, se je lepo uštela. Pozabila je tudi, da so narodne pesmi del naše kulturne dediščine in da je treba pristopiti k njim s pieteto in kritičnim odnosom.
Zadnje tri publikacije Li-
AtOH ©#A»NI*S
pe pa velja *	a.
zdraviti. «Pra*sa, t„a;
krog našega ,a 0#JS ‘0 kacija, napisana naide® čeprav vemo da njcU 11 prav pri Mišku K ioVeOsr kaj pravih biserov t jjje-novelistike. ObracU . ^ je govim dosedanjim^ ^ja pro-več kot potreben.^^
gramu še berem®
Gregorčič. Jurčič	Tu
nega sodnika«), Gr. _0 zo* smo zopet pri oranju lani njivi. Za prime	„,9
Grudna: pred dvema ‘ .._„i smo dobili Slovenci v air redakciji Filipa Ka tologij o Grudnoveg P škega dela. In vsaka knj na nam lahko se danes loži na mizo t° ^ knjig ^ sC bi ne kazalo b,ol^_fa ■mrl«'
est-
založba spomnila lani um, ga književnika Ivana
po rodu Koprčana,
ki J6.1
***—ih Vt pisci nekaj simPatlciJ!,,sK» * nih del (novela Biblioteki za pouk aft,c vo III. 1929;
v ((Našem glasu«, zbi $et iz leta 1946) S samo oddolžila sp 0tf -c ga naših vzornih pr ^ kulturnih .delavcev „as° bi postavila pred
šem miselnem in interesnem območju aktualna in časovno ter teritorialno globoko zasidrana v naših dneh. BevJ kove ((Začudene oči« in Gradnikovi ((Primorski soneti« pa nam povedo, da se je založba približala svojemu raison d'etreu, o katerem sem v začetku govoril. Ce bo založba poglobila to smer. potem ne bo samo knjigotržno podjetje, temveč bo postala važen in nepogrešljiv člen v območju našega kulturnega uveljavljenja
$ * *
Založba ima za bodoče delo obrisen program, ki ni dokončen. Iz tega programa razberemo, da bo izdala več del, katerih avtorji so s primorskega vplivnega področja, ali pa se v njihovih delih zrcali podoba teh krajev (pr. Magajna: ((Žalostne zgod-be»). Obljublja nam tudi izbor novel Miška Kranjca. S tem izborom bo posegla odločujoče tudi v delo celotne slovenske dejavnosti, saj je res sramota, da še danes nimamo izbora tega pomembnega slovenskega pisatelja, Rapotca, je primerna publi-
, ki teZ
kulturno javn°stp^ih’ vr^
da ne stoj . iškega mb-našega u«e ]lh0 pofl> sejanja, je pa	zbrati. ga
no, da ga prečiš0* diti in ga tak^ kultur»<> jj
2S i^v8^
poklican, kot P
„ Drevodih govo£oPr
Tudi o prev	am	Koy
dofii k.n-l'he Toda gov0^ iti ske zal° nnkončno »•; ,s in
;r^rs.‘ ^
mo v t«'h edstetskih	r
budVnfšS vzpo»°* inpom‘>'
umetmškin fc. nam P bje-
a.
jdis sp1
gaj0 hndisi spl°šn.e an j»
iskanj
ob
bomo laze n°ge	,
v tip>cn0„ti In le s tak- pi-
m^šss
tvornosti.
OP Č I NE }
Z veseljem smo praznota 92. rojstni dan strine »vate Peračeve in čitali nje-"e bujne spomine v Primorskem dnevniku. Pove-ala je mnogo zanimivega, pisec je zelo netočno o-razložil vso stvar in me-
ni i_eno osebo za drugo. Posebno v pogledu štrig in "jprnic. Opomniti bi mo-1 citatelje, da so te žen-bile žrtve obrekovanj “ajajočih iz babjeverno-1 in natolcevanj, katere , navadnih žensk (ka-, r so današnje), napravi-nadnaravne ljudi v ka-
v„.e podobni svet ne veruje l ?: Toliko v pojasnilo v , !!™r bi se čutil kdo pri-. ' Pfi tem. ker vsi ve-, °. da je strina Kata dn-u,a,.f?na in da ni mislila nikogar in še naj-v°,nj spomina umrlih. Po-];a ie kako so nekoč Ji J* mislili in delali. Ce Vs ?Iav a*' ne- na-i soc*' sed P° sv°je- Peračev so-
ŠEMPOLAJ
^ot enomesečnem 0v??niu in prošnjah pri kon-ni so Poteklo sredo ncno spet zažarele žarni-tPmV na^‘ vas' ‘n pregnale v katero smo bili za-
’ ’ K.CVLC1U S1I1U Ulil LCk-
5i 1-bodisi po krivdi ob-kriv^6 “prave’ bodisi po
družbe SELVEO. VppnSno ie družba SEL-’ Prevzela v svojo u-Vo električno napelja-
lo u;
1	**	smo si jo napravm
ske - S- P°m°ojo partizan-
'• 1946
^ odreda. Omrežje pri
(Pr ln ostalih treh vaseh Ca,aProt, Prečnik, Trnov-Ve, “o družba uredila, se-ki k na račun potrošnikov, »i “°do za napeljavo od še ne?a toka do svoje hi-i,]eln za zamenjavo sedanj
W povprečno cč lir.
,'Ci
po 10
ePrav z majhno zamu-sjj,vendaf smatramo za Sf1? dolžnost omeniti, da vJ* naš oktet na dan ^•mrtvih oddolžil spo-inf#padlih z nekaj pesmi-iji °b spomeniku, ki ga je j a okrasila — in ga stal-J! krasi — s cvetjem in Jjlen.iem Berta Rebula, ta esta čuvarka spomenika.
L ^jč ne pomaga popraviti p0 težkih vojaških J^ilih porušene obcestne 'lovo,. ker se olcvare ne-restano ponavljajo, in to mestih, kier je dovolj “Tostora za obračanje. Tajo je z zidom ob cesti od križišča Sempolaj—Gorjan-^o—Berje proti Trnovici. fp-di p0 senožetih in f^ini so tanki napravili ,*Uko škodo. Kdaj bo tega *otiec?
MACKOVLJE
tUt)rsa je prizadela letos
'6tin »lor,
b0 r° obrodile. Upamo, da
1 '• nam dosti škode- in ltla ni bila
 , kakor bi
40irala biti. Oljke pa so or °kr°dile.
)e dobro, ker nam ni kju„e^0vala oljčna mušica J’ Pred leti.
>»j kuhamo že sko-^ts mesec žganje Ni t,fjSj®rav prije.tno, ker je Vs9ko"'a previsoka:	za
0 m°ramo namreč ; 300 lir. Ce prišteje-,edaj drva, čas in delo, Ha 0 vsak razume. *•*. £s žganje drago sta-ko jij'* ^aj hočemo, ali ta-5|tUhalPa n'č. Da bi si kaj ‘liti J °a s^riva] niti mi-ofi er ima policija sto ga *°rje nesrečnežu, ki "la. tj °bili brez dovolje-*tošar|U nas tako odirajo s v*0da.,n° na žganjekuho ie D ®r;|motno, saj je to
P^toliV k 'n b' S1 vsa-' -h 1 opomogli ob sla-llnah
VaSjra* So očitali na-
I^Sčijjj ln drugmi. da do-
!6io ob^,rajo in uniču-
^°dum<e'itne kamne Go-
‘■“•kori ‘Z Tista Je bilo
:*» :n Pl)vedati. da to ni
kih doniačini nimajo d- mm,
tre
'■vin m -“"lacim nimajo
f0. da „Uh’ saJ dobro ve-tebn, 0 cestni kamni po-bosti koristni zaradi ftaciQ,, pronieta.
>' Pfivoo-'*1'1 iim° bili, kdo | h?^avo pC' *ako neoku sno rt vidAi-re^ dnevi smo sa-vv'Se. p1 te junaške po-hraoaln i°*n°. zvcčer se je tržašu!i,naše vasi skupi-
j Micini
p1.	te	Junaške	po-
čaia iUZn°. zvečer se j« n’ tržašu^v,naže vasi skupi-;jem ; Pobalinov med >ki « vpi,jem pa sc>
i- estne v	in	rušili
i bu0 Kamne Skoda da
6ob.»*Ven poIic»je. ki
j.r1o	.	e	spravila	na
ou	u	izročila	so-
c,r	si zaslužijo.
^absVžTna ~i
^	  —	  i
0„bu,U-lili Posle‘ rr'isr^va ° '12a' ki nam leifUi, d? .'t'ka Rima, bi iavn nad ' ,le mrtvilu. ki *«n Sa živlii60?1 Področji C,, s	ja. kriva je-
• ih 1,1 Val,y	preveč
hk? *6- t m^Lv tednu mrJ • ,m- Svoječasno
Se tori	u
lhl'naSfškegana^e^.r-~-'-'-“ ?«ih Ie v ,l kIadiva u-'ot Hira,, KraJnem zim-V ®'as ^anes pa je ega mrtveca;
takrat so delavci vsako jutro hiteli v nabrežinske delavnice, danes se domačini vozijo s trebuhom za kruhom v Trst, Tržič in drugam.
Leto za letom se krči dejavnost na vseh gospodarskih področjih. Domače delavstvo se sprašuje, kako to, da kamnoseška industrija malone počiva, medtem ko je na ostalem Krasu (Sežana, Buje in drugod) kamnoseštvo v takem razmahu. Tudi obrtništvo je v močnem zastoju. Gostinstvo služi le za domačo potrebo in nismo letos zaznamovali nobenega koraka v smeri tujskega prometa. Naši lokali se nič ne razlikujejo od onih v stranskih in manj prometnih naseljih. Trgovine gredo z «duhom žasa». a vse kaže, da se ga veselijo vedno manj. ker si nista debet in kredit v zdravem razmerju.
Tako je tudi s prosvetnim življenjm. Upamo, da bo letošnja zima poživila prosvetno dejavnost in se bo mladina bolj udejstvovala. Tudi želimo več predavanj, ki naj bi nis seznanila z našo zgodovino, s prirodo, z gospodarstvom, zdravstvom in podobno.
Prejšnji teden so naši občinski svetovalci Liste slovenske skupnosti obiskali s tovariši ostalih občin Slovenijo, od koder so prinesli polno prijetnih vtisov «Videli smo le drobec tega. kar ie zprp-V.a nova Jugoslavija, je rekel eden od svetovalcev, «a dovolj, da lahko presodimo, kaj zmore delovno ljudstvo v socialistični stvarnosti. Takšna Jugoslavija more samo napredovati«.
Vse poštene Nabrežin-ce je hudo zadela vest o smrti rojaka dr. Grudna, borca za naše narodne pravice. ki nas je zapustil, ko bi ga naša zemlia najbolj potrebovala. Izrekamo svojcem naše iskreno sožalje.
PESEKinGROČANAj
Kaže, da bomo sčasoma dobili tudi vodovod, ki ga že dolgo časa pričakujemo. Zdaj bodo dokončali rezervoar za vodo, ki bo na Pesku na visoki točki nad novim šolskim poslopjem, Vodovod bodo napeljali iz Bazovice in bo služil Gročani, pesku ter Dra-Z\. Jarkov niso še začeli kopati, zato se bo verjetno vse vleklo še na dolgo.
Pravijo tudi, da nam bodo sezidali novo cerkev na Pesku in da so že odobreni potrebni krediti. Nova šola, ki so jo dokončali pred dobrim letom, pa je že potrebna popravil, stene so razpokane, streha tudi ni najboljša itd. S to stavbo je vedno križ saj se je že med gradnjo na pol porušila.
Glede prometnih zvez pa sta naši dve vasi menda najbolj zanemarjeni. Želeli bi, da bi pripeljal avtobus iz Trsta tudi zvečer. Kdor ima opravka v mestu popoldne, mora iti peš iz Bazovice, kar ni prav prijetno, zlasti ob slabem vremenu. Isti avtobus bi se lahko zvečer vrnil v Trst in odpeljal razne Tržačane, ki ob lepem vremenu, posebno pa v nedeljah prihajajo v naše kraje na izlet. Pričakujemo, da bo podjetje «Autovie Carsiches upoštevalo našo željo, saj bi imelo tudi samo koristi od tega.
it,”"1 Vai.s 1Im preveč ;sk? t mtT1oV tednu med
SttV’ ko ie ,VT.Sasno _
i*	0<^	se ni bo-
Sd£esem n? vo'ja *~
\ S E SL J AN
Nobena vas na Tržaškem se ne širi tako naglo kot naša. Eni si gradijo svoj krov, drugi v špekulativ ne namene (za visoke najemnine). tretji za udobno letovanje, četrti v pridobitne (gostinske in trgovske) namene. Od Ses-ljančice proti Devinu sta dve stari hiši. dvanajst novih je že zasedenih, štiri so v gradnji, med temi dvonadstropni hotel. Precej luksusno opremljena restavracija Grmada (Her-mada) ima precej gostov. Seveda se gostje na jesen radi ustavljajo v gostišču ob morju.
Naša šola skoro ne bo več kos svoji nalogi, ker število šoloobveznih otrok raste. Na to mora občina že sedaj resno misliti. Se danja šola je verni izraz prosvete na tukajšnjem ozemlju in predstavlja njene razvaline. Okrog šolske stavbe je gmajna, v dokaz, kako se prezira sodobna vzgoja. Hiša brez vrta je mrtvilo, šola brez vrta pa zasmeh pravilni vzgoji mladine kot jo nujno zahteva nova stvarnost. V tem pravcu naj bi se vzgajali novi učiteljski kadri, sicer ne bodo mogli mladini posredovati pravilnega pouka in vzgoje.
Napisi na naših javnih lokalih niso še urejeni tako, kot. to zahteva naše slovensko naselje, naša narodna zavest in por.os. Kdaj se bo to zgodilo?
mm wmm
V/MM.
mwA
m
■ iiilinItnilllli:MilI . :iii!.iiiililillll|l:lllllllil|! •••.iiliilliillllllllllllliUiUilMiltll-lllllillllllllllllllllllllllllUHIIIIIIIIIIItiSlilllllllilllllllUllllllllllllllllllltlli illlllllllllllllllllllllllllllllllllll.lllllllillllllllllltllllllllllll ll!llll|llimilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll:lllllllllllllllllllllll!n IlllllllllllllillllllllllllllliiiillllllillUIIIIIIII
LEGA IN KAKOVOST zemlje za sadno drevje
Primerne zemlje pri nas ne manjka, toda vanjo je treba zasaditi primerne vrste, ki pri nas dobro uspevajo
Za uspevanje sadnega drevja je več ali manj primerna vsaka lega zemlje razen severne ali osojne. Vendar pa' nam daje najbolj okusno in tudi za oko najlepše in vabljivo sadje tisto drevje, ki raste na sončni, prisojni ali južni strani, da le ni preveč izpostavljeno suši zaradi preveč plitve ali vodo močno pr opušča joče zemlje. Brez zadostne vlage v zemlji in tudi v zraku, ni mogoče pridelovati debelejšega in dovolj sočnega sadja. Le mandeljni, lešniki in orehi, to je lupinasto sadno drevje, lahko dajejo okusen sad tudi v sušnih legah, ?; kolikor dobijo dovolj tilage v zemlji. Močni suhi vetrovi, posebno burjat pa škodujejo tudi tem drevesom in njihovim plodovom.
Sadno drevje uspeva na iintiiiiHiiiummitiHimimmmiMiiimimmi
%$¥P'
/lp W
Ameriško poljedelsko ministrstvo je v svoiem predzadnjem poročilu za letošnje leto objavilo, da bo letošnja letina po sedanjih cenitvah samo za 2,5 odst. nižja kot vrhunska letina, ki so jo imeli v letu 1948.
Pričakujejo, da bodo pridelali letos:
Koruze 1.156,050.000 hi, približno 8 odst. več kot lani; riža 43,392.000 vreč a 45 kg, 9 odst. več kot lani; krompirja 12,233.995 hi. 8 odst. več kot lani; fižola 2.697.000 vreč a 45 kg, 29 odst. manj kot lani; tobaka 1.004,004.600 kg. malenkost manj kot lani:	soje
191,244.300 hi. 5 odst. vefeakOt lani; sladkorne pese 10.334.000 ton, 1 odst. manj kot lani: sladkornega trsa 7,434.000 ton 18 odst. več kot Jani; sorguma 24,735.900 hi, veg kot 50 odst manj kot lani.
splošno najbolje na globoki, srednje težki, ilovnati zemlji, katera vsebuje navadno dovolj raznovrstnih hranilnih sncvi, ki jih sadna drevesa potrebujejo za svojo rodovitnost. Kamnita in močvirnata tla niso za sadovnjak primerna, dokler jih prej ne zboljšamo. Na kamnitih tleh kakršna imamo povečini na našem Krasu, moramo odstraniti ali iztrebiti kamenje vsaj za 50 cm globoko, kjer hočemo vsaditi sadno drevesce. Močvirna zemljišča pa moramo drenirati, to je napraviti odvedite jarke tako globoke, da ne bo voda v njih zastajala vsaj iznad 50 cm globine.
Preden sadimo sadna drevesca, moramo zemljo dobro pripraviti. Ker je za naše razmere na Tržaškem ozemlju priporočljivo gojiti predvsem niz-kodebelna drevesa, ki ne delajo velike krošnje ali krone iv hitreje obrodijo, je najbolje, če zemljišče za sadovnjak spaštnamo ali zrigolamo od kraja. Paštnanje opravimo enako kakor za trte in sicer cd SO do 100 cm globoko. Pri tem delu pazimo, da ne pride vrhnja uživa plast)> zemlje ali «ži-vicav (približno. 25 cm debeline) pod spodnjp nmrtvo plast» ali «mrtvico». Praktično dosežemo to tako, da stavimo z lopato zgornjo plast na predzadnji in ne na zadnji kup (ali v zadnji jarek) spaštnane zemlje. Kakor je že splošno znano, ne uspeva v mrtvici nekoliko let nobena rastlina zadovoljivo.
Kadar nameravamo sadi<' drevesca posamič, ali pa tudi visokodebelna drevesca, ki napravljajo veliko in široko krošnjo, tedaj kopljemo zanje jame pnsamič. Na neobdelanih zemljiščih, kakor so travniki in pašniki ter iztrebljeno grmičevje ali meje, kopljemo jame po možnosti že poleti. Zemlja se v teh jamah do saditve dobro prezrači ter pozimi tudi v notranjosti premrzne. Te jame naj merijo zgoraj "Vsaj Im v kvadratu in naj bodo najmanj 80 cm globoke. Pri kopanju stavimo vrhnjo, živo plast zemlje posebej poleg jame. S to živico bomo zasuli korenine drevesca takrat ko ga bomo sadili.
Se preden vsadimo drevesce zasujemo jamo približnp 2J3 visoko. Na dno zmečemo vsakovrstne odpadke s kmetije kakor: kosti, rogove in parklje, stare čevlje, kositer in druge smeti. Ako ni dovolj takih odpadkov, postavimo na dno jame približno 25 cm vi-
soko debelo in tudi bolj drobno kamenje. Ta plast kamenja služi za drenažo in jo uporabljamo tudi pri paštnanju, zlasti kadar je zemlja težka, ilovnata in so tla torej mokrotna.
Na splošno lahko trdimo, da imamo na področju cone A Tržaškega ozemlja primerne lege in tudi kakovosti zemlfe, ki ustrezajo umnemu in pridobitnemu pridelovanju sadja. Seveda ni za vsako lego in za vsako vrsto zemlje enako primerna vsaka vrsta ali sorta sadnega drevja. Zaradi tega je treba polagati dovolj važnosti in pazljivosti tudi na izbiro prave sorte drevesc in na lego ter kakovost zemlje, kamor bomo drevesca vsadili. O teni problemu pa bomo pisali podrobneje ob drugi priložnosti.
A. C.
Letina oljk je letos v Istrj v glavnem dobra. Pridne roke jih obirajo in pazijo, da ne gre v zgubo noben plod
iiHiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiimHiiHniiiinimMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiHiiiiHiHiimiiiiiiiiiiiii
Prvi uspehi umetnega oplojevanja goveje živine na našem področju
Izginiti mora nezaupanje kmetov do tega nučina oplojevanja, toda k temu mora prispevati tudi središče z uvedbo poslovanja v slovenščini
Po približno štirih mesecih
de okuženih po boleznih prene- niso uspehi zadovoljivi, če je
STROKOVNO PITANE
piiiTMiit in Živine
Z modernim in znanstveno dognanim načinom pitanja se prihrani na času in slrošk h, istočasno pa se dosežejo tudi bioljši uspehi
delovanja središča za umetno oplojevanje goveje živine v Boljuncu, imamo danes na razpolago prve rezultate in iz niih lahko črpamo	nauke i doče preprečilo z umetnim o-
, ■	_____;^iTnrtn doictTro '71 —
praktičnih izkušenj.
šenih pri naravnem oplojevanju I krava okužena po nalezljivem (pri katerem se na splošno I vezličastem vnetju sluznice v pripustijo vse prignane krave),] nožnici ali na splošno po ka-kar se je in se bo tudi v bo-:	:	:	—
Iz poročila, ki ga je poslalo Kmetijskemu nadzorništvu vodstvo središča lahko razvi-dimo, da je umetni način oplojevanja dal povoljne uspehe ki zavračajo vsa nezaupanja nekaterih živinorejcev tudi zaradi tega, ker so bila nekatera oplojevanja, pa _četudi ponovljena, ena najtežjih a vedno neuspešna pri . naravni oploditvi.
V omenjeni dobi je bilo oplojenih 230 krav. od katerih lahko računamo, da je ostalo brejih 179, to je od izvršenih opliy.enj skoraj 78 odst. pozitivnih uspefiov.	; t
Dosti bolj zanimiva pa.ije profilaktišna stran tega načina: zaradi okužb na spolovilih je bilo zavrnjenih .69 glav, kar predstavlja 30 odst. vseh oplojenih krav. Ta visok odstotek bolnih govedi je največji gle-
imiiiiiimiiiimiiiimiiiiimiiiHiiiiiiiiniimmiimiiiiiiimmiitiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiii
FBI OS ZEBE 1 SOI IH
IN PRAVILNO KRMLJENJE
) Pri prehajanju od ene vrste krme na drugo je važno: čas, število in > s razvrstitev obrohov, pravilno mešanje in dodajanje umetnih krmil ^
Živina prehaja na jasli. | ni. Le močna krmila pomo-Redno krmljenje mnogo pri-l čimo in poškropimo z vodo
pomore, da živina krmila dobro izkorišča; pri nerednem krmljenju, se to ne zgodi, pa čeprav krmimo živino v zadostni meri in z dovolj redilnimi krmili. Ce torej hočemo, du nam bo živina čim več koristila, jo redno krmimo in upoštevajmo pri tem naslednje:
Redno prebavo in lzkorišča-njt- krme pospešujemo najbolj, če krmimo živino o pravem času in če ima živina pri prebavljanju dovolj miru. Krmimo pa dvakrat ali trikrat na dan. Vedno bolj prodira mnenie, da je bolj naravno ii zaradi tega tudi bolj pravilne dvakratno kot pa trikratno krmljenje. To nam posebno dokazuje tudi živina. k: se na dobrem pašniku dobro in do sitega napase dva krat na dan, zjutraj in popoldne, drugače pa miruje. Isto opažamo tudi pri divjih živalih (jelen, srna divja koza itd.) Pri dvakratnem krmljenju pokladaimo krmila od 6. do 8. uro m od 17. do 19. ure. Pri trikratnem krmljenju na dan začnimo krmiti živino od 5.. 11., in 18. uri. Trikratno pa tudi dvakratno krmljenje prija goveji živini, konjem, ovcam, kozam in prašičem. Izvzeti moramo samo prav mlade živali. Tako naj na primer sesajo teleta do dveh tednov starosti vsaj štirikrat dnevno, nato pa najmanj do pol leta je treba krmiti teleta po trikrat na dan in šele nato jih lahko začnemo polagoma krmiti po dvakrat Pri pi-talni živini, posebno pa pi-talnih prašičih, ki potrebujejo pri pitanju obilo miru. dosežemo z dvakratnim dnevnim krmljenjem boljše uspehe.
Seno, otavo in druga podobna krmila pretresemo, da odpade ves prah, preden jih spravimo v hlev Mnogo prahu in raznih glivic je posebno v takšnem senu, ki je pri sušenju in spravljanju trpelo zaradi neugodnega vremena T • seno dobro pretresemo že ni seniku ali drugod, da s t"m preprečimo, da se hlevski zrak P1' krmljenju ne na pclni s prahom.
Seno in otavo pokladamo celo, slamo pa navadno zreza-n > v rezanico. Vsa krmila pokladajmo suha, ker takšna živina bolje prežveči in našli-
in sicer toliko, da se ne pra šijo in da jih žival ne razsipa Da konji in prežvekovalci močna krmila bolje izkoristijo, pomešajmo med nje rezanico.
Vsa krmila pokladajmo po določenem redu. Prežvekovalcem pa tudi konjem pokladajmo najprej močna krmila, petem korenje, repo in peso. nato seno ali otavo in slednjič slamo. Vedno pa daimo prihodnje krmilo živini v jasli šele tedai, ko je prejšnje že popolnoma pojedla. Čeprav pok'adamo živini samo seno razdelimo tudi vsa^i živali namenjeno seno v tri odmerke, ki jih dajemo drugega za drugim. Tako dosežemo, da žival bolj počasi in rajši žre. da ne izbira in ne razmetuie krme. da je ne ogreje z di-haniem in ne zmoči s slino, s čimer jo napravi neokusno in jo potem le nerada ali pa sploh več ne žre.
Vprežnim konjem privoščimo za vsako krmlienje 2 do 2 in pol uri, vprežnim volom pa vsaj tri ure časa in odmora Na splošno moramo računati tudi s tem, da imajo prežvekovalci dovolj časa za prežvekovanje.
Prehod od ene vrste k drugovrstni izvedemo polagoma To ne velja samo za prehod od suhega k zelenemu krmljenju in obratno, temveč za vsako menjavo krmil sploh. Na vsako novo krmilo je trebi živali polagoma privaditi in to tudi v primeru, če preidemo od ene vrste sena k takšni vrsti, ki je po kakovosti različna od prejšnje. Enako moramo ravnati tudi pri krmljenju okopavin, močnih krmil, pri menjavi in pri-pravljanju krmil itd. Cim različnejša so krmila, tem dalj časa mora trajati prehod od starega na novo krmilo
K rednemu krmljenju spadajo tudi sol in klajno apno. Potrebna sta zlasti, če krmimo živino s krmili, v katerih je malo omenjenih snovi. Majveč soli in klainega apna potrebujejo mlade, mlečne in breje živalj. Konj potrebuje na dan 15 do 30 g fosforovega kislega apna. žrebe in tele 8 do 15 g, mlado in odraslo goveda 25 do 40 g, pitani vol 40 do 50 g, ovca, koza in prašič 10 do 20 g, prašiček in jagnje 3 do 6 g, mlada perutnina na dan in glavo 1/2 do 1 gra-
ma. odrasla perutnina i do 2 grama. Soli pa potrebuje konj dnevno 15 do 25 g, mlado govedo 1Q do 20 g, mlečna (breja) krava 20 do 50 g, Vprežni vol 3Q do 40 g, pilaini vol 40 do 70 g, prašič 'n ovca 4 do 8 g, koza lo g, perutnina I do 2 g na glavo in dan
Živali napajamo sredi ali šele po krmljenju. Za napajanje živine je najboljša ie čista, sveža, primerno topla voda. ki ima 10 do 14 stop. C. Premrzle vode živali ne pijejo rade ali pa jo pijejo pre^ malo.
Po vsakem krmljenju je treba temeljito osnažiti jasli m vso posodo. Za čiščenje po-tiebujemo ščet ali metlo in vodo. Dobro je. ako vsaj nekajkrat v tednu čistimo z vročo vodo. Po krmljenju ne pozabimo dobro očistiti živine, kajti redno čiščenje tudi mno-
semenjenjern. Tega dejstva živinorejci ne bodo smeli podcenjevati, če bodo na primer morali pred umetnim oseme-njenjem puliti živino zdraviti. Zato pa bodo zgubili manj časa in tudi denarja!
Čeravno se živinorejci ne dajo tako hitro prepričati, jih preventivni in natančni pregled goveda že iz samega po-četka kar zadovolji in so dostikrat že sami priznali razliko, ki jo opazijo pri naravnih javnih postajah, kjer mogoče večkrat pripušča nesposobna in najmanj pripravna oseba.
Prve uspehe, ki- smo jih dosegli z umetnim oplojevanjem in ki ge na . našem področju počašP-a uspešno uveljavlja, lahko tako povzamemo:
1. izločitev vseh vzrokov nanašajočih se na spolno okolje, v kolikor so odvisni od kontakta;
2. visok odstotek povoljnih uspehov tudi v posebno resnih primerih;
3. ugotovljene bolne krave ali tiste, ki se iz kakršnega ko-lili vzroka nočejo obre.iiti. se takoj zdravijo; če je potrebno tudi izločijo.
Tako se polagoma dosega namen, ki si ga je središče začrtalo za prvo dobo delovanja in sicer: odstranitev neplodnosti, ki izvira iz bolezni.
Iz te dobe delovanja središča za umetno oplojevanje lahko črpamo naslednje nauke, ki naj služijo tudi kot smernice našim živinorejcem:
1. Potrebno je, da se živinorejci, ki na splošno še ne zaupajo temu načinu ali ki se kvečjemu tega najina posluži-jo samo za tiste krave, ki niso ostale breje pri raznih naravnih plemenilnih postajah, prepričajo, da se umetno oplojevanje izvaja v naprednih deželah že več kot 25 let in da je povsod doseglo bodisi iz zdravstvenega kot živinorejskega vidika zadovoljive u-spehe.
2. Živinorejec pokliče navadno živinozdravnika-osemenje-valca, ko zapazi pri krave prve znake pojanja. Ta naglost je nepotrebn?, kajti številni poskusi so dokazali, da je ose-menjenje uspešnejše, oe ga izvršimo 12 do 18 ur po prvih znakih poianja.
3. Končno je potrebno, da živinorejec v umetno oplojevanje zaupa, ter naj istočasno ne pričakuje čudežev, kajti v primeru, da govedo boleha na pomanjkanju hormonov, vitaminov ali pa da je bilo slabo
kršni koli bolezni spolnih organov.
Iz poročila prvih mesecev delovanja središča za umetno oplojevanje, lahko danes sklepamo. da bo tudi v bodoče delovanje uspešno; za to pa je potrebno, da se nezaupanje iz-premeni v prepričanje v stvarna možnosti tega načina ose-menjenja, ki nam bo v bližnji bodočnosti gotovo nudilo, kot že rečeno, najprej v profilak-tičnem in kasneje (z nakupom prvovrstnih plemenjakov) na živinorejskem sektorju velike koristi. Toda drugega koraka nt mogoče napraviti, dokler ne bo središče popolnoma utrdilo svojega položaja i», pridobilo zaupanje vseh živinorejcev.
Medtem -ko," snao, jssšp. Yf)l.ie objavili to poročilo središča za oplojevanje goveje živine v Boljuncu, pa moramo zabeležiti in se zavzeti tudi za številne pripombe, ki so nam jih v tej zvezi sporočili naši kmetovalci in ki so povsem u-piavičene. Gre za dejstvo, da so v tem središču nastavljen-' samo italijanski strokovnjaki, ki ne obvladajo slovenščine, ki je jezik domala vseh kmetovalcev in živinorejcev na našem področju. Ce pride naš človek v to središče, se tam ne more poučiti o vsem. ker mu odgovorno osebje ni sposobno nuditi pojasnil v jeziku, ki ga naši kmetje govore. Pa ne gre samo za praktično plat tega vprašanja, gre tudi za načelo, ki je posebno pri nas važno, ko se skuša na vseh področjih vsiliti izključno poslovanje v italijanščini.
Strinjamo se, da se morajo naši kmetovalci otresti predsodkov o uvajanju modernih sistemov v kmetijstvo, toda teh predsodkov se bodo otresli mnogo prej, če bodo dobili v središče zaunanje. Toda, dokler bodo videli, da se v poslovanju z njim ne morejo posluževati svojega občevalnega jezika — slovenščine, dotlej je na poti do zaupanja resna ovira.
Članek Viktorja Hilleryja posnemamo iz ameriškega dnevnika «The Wall Street Journaln, ki obravnava pereča gospodarska in finančna vprašanja.
Sredi Združenih držav je blizu mesta Gray Summit v zvezni državi Missouri približno 300 ha veliko vzorno posestvo, kjer poskušajo z najbolj primerno krmo skrajšati čas živinske reje in pitanje perutnine in pri tem kar se le da zmanjšati stroške in delo.
Vzorno posestvo blizu mesta Gray Summit je last enega izmed največjih podjetij za živinorejo in pitanje perutnine in sploh živine v Združenih državah, družbe Ralston Purina Company. Na njem izpitajo letno 80.000 kokoši, 12.380 puranov, 2.125 prašičev, 225 do 325 volov za zakol in 225 mlečnih krav. Kokoši znesejo tam pol milijona jajc letno. Na posestvu delajo poskuse tudi s kozami, fazani, srebrnimi lisicami, bizarni, golobi, z raznimi živali, ki imajo dragoceno krzno in s psi.
Oglejmo si na kratko, kakšni so uspehi, ki so jih dosegli na tej ameriški farmi. V devetih tednih zredijo na primer piščanca, ki tehta poldrugi kilogram, to je en teden poprej, kot so v Združenih državah leta 1945 za to povprečno potrebovali, kar pomeni prihranek pol kilograma žitaric pri vsakem piščancu. V primeri s povprečnimi rezultati leta 1937 predstavlja omenjeni uspeh celo prihranek 2 in pol do 3 in pol kilogramov žitaric in sedem tednov časa.
Ce obiščeš to vzorno posestvo, boš veliko slišal o «ču-dotvornih« antibiotičnih sredstvih kot so na primer aure-omicin, bacitracin, penicilin in streptomicin. Teh sredstev pa se ne poslužujejo morda za zdravljenje živali, temveč jih dodajo krmi, da pospešijo pitanje. Strokovnjak ki nadzoruje in vodi raziskovanja na tem vzornem posestvu je pojasnil, da tehtajo 26 tednov stari purani po en kilogram več, če dodajo krmi antibiotična sredstva v primerkih količinah. Nadalje so strokovnjaki na tem posestvu dognali, da potrebuje PČŠfiSTRi ■ ^5 .kg, 10 kg krme mani. če primesimo pri-rae«oo vrsto, in količino antibiotikov' •	‘
Seveda ne zadostujejo samo antibiotična sredstva. Strokovnjaki so dognali, da je treba tudi pravilno krmiti s koruzo in so izračunali, da potrebujejo
lllllllItlllllMIIIIIMIMIIlllllllltlllllMIIIIIlllllll
go pripomore k dobremu iz-1 krmljeno, ni pričakovati za koriščanju krme.	•	žpipnih uspehov Kavno tako
TOVARNA DDT V INDIJI
V Novem Delhiju bodo zgradil; tovarno za izdelovanje siedslva za uničevanje mrčesa DDT, ki ga bodo predvsem uporabljali za pobijanje malarije v Indiji. Tovarna bo v polnem obratu leta 1954 in bo lahko izdelala letno 700 ton DDT. Zgradila jo bo indijska vlada s pomočjo Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodnega otroškega fonda Združenih narodov.
po 50 kg težki prašiči v 10 mesecih 437 litrov koruze. Ce pa dodajamo 25 kg posebne krme, ki vsebuje beljakovine, mineralne soli, vitamine in še druge hranljive snovi, bomo samo z 200 litri koruze že v pet in pol mesecih zrddili 50 kg težko svinjo. Dobro rejene svinje skotijo na tem posestvu povprečno devet in pol prašičkov, Na omenjenem vzornem posestvu zredijo najhitreje race. Z 11 kg krme zredijo namreč v devetih tednih 3 kg težko raco. Pred 25 leti so zredili v 12 do 14 tednih z 15 do 18 kg le 2 in pol kg težke race. Medtem ko tehtajo štirimesečna teleta pasme Holstein običajno 125 kg, ima ta vrsta telet iste starosti na farmi Gray Summit povprečno 154 kg. Najtežje tele te vrste je tehtalo celo 195 kg. Štirimesečna teleta pasme Guernsey tehtajo navadno povprečno 87 kg, na posestvu ,Gray Summit pa povprečno 112 kg, najtežje je doseglo celo 154 kg.
Tudi perutninarstvo so tako izboljšali, da sedaj nese vsaka kokoš letno povprečno 170 jajc proti 152 v letu 1945 in približno 113 v letu 1925. Na farmi Gray Summit pa nosi vsaka kokoš povprečno 238.6 jajc na leto. Ena pura je tam znesla celo 145 jajc v enem letu, nagrajene kokoši pa 206 do 246 letno. Pure nosijo na tej farmi povprečno 189 jajc letno, po vseh Združenih državah pa povprečno približno samo polovico tega.
Navadno nesejo pure samo spomladi. Strokovnjak za perutninarstvo je razložil, da so s primerno krmo in posebnim ravnanjem na farmi Gray Summit dosegli, da nesejo pure jajca skozi vse leto.
Z boljšo krmo in nego so tu-■ dj dosegli, da so znatno zmanjšali odstotek perutnine, ki pogine preden je pripravna za prodajo. Leta 1950 je poginilo 16 odst. zvaljenih purančkov, kar predstavlja znatno izboljšanje v primeri z letom 1945, ko je v Združenih državah po-ginilo^vsega 22 odst., in z letom '1941, v katerem je poginilo 28 odst. Na farmi Gray Summit pa so v preteklih 11 letih v tem oziru izgubili komaj 10 otfst? puranov.
Medtem. ,1^,6 ..je po vseh Združenih dričaj) poginilo povprečno 15 odst. piščancev, jih j? na omenjenem ameriškem vzornem posestvu v zadnjih petih letih poginilo le 3.5 odst.
Zaradi poskusov, razdeljujejo živino in perutnino na farmi Gray Summit v razne skupine in medseboj primerjajo uspehe, ki jih dosežejo. Razne nnnninivrste krme' ki jih preizkušajo IH JjmŠU j na živalih, pripravljajo v ia-III U!r,U | boratoriju ali v njegovih dragih tovarnah in jo pošiljajo v Na kmetijski razsiavi v Londo- vrečah na posestvo, da jo tam
iza
nu, ki bo v decembru, bo nastavljen plug, ki je nameščen na traktorju v določenem naklonskem kotu in smži za oranje na pobočjih ležečih zemlj'šč. Plug je opremljen s premičnim grebljem; črtalom, ki ga lahko nadomestimo s poenoteno vrsto plužne deske. Na isti razstavi bo razstavljen tudi vrtalni stroj na lopatice za zakopavanje semen. Stroj, ki prihrani delovno si’o in semena, je pnsebno pripraven za sejanje zelja, sladkorne in drugih vrst repe ter giaha. Stroj lahko napravi od ene do šest vrst posevkov.
NAPREDEK V BORBI PROTI ŠKODLJIVIM ŽUŽELKAM IN MRČESU
Britanska bakteriologa, prof. Smith Kennsth in prof. N. Zo-roh, poročata o novih uspehih, ki sta jih dosegla v borbi proti škodljivim žužeikam in mrčesu. Z najnovejšimi poizkusi v la boratorijih univerze v Cambridgeu sta znanstvenika ugotovila. da bi bilo škodljive žuželke in mrčes možno uničiti s tem, da bi med njimi razširili kak virus nalezljivih bolezni. Znanstvenika sta napravila u-spešne poizkuse z molji in ličinkami metuljev.
POKRAJINA
Gore so se v primemo spoštljivi razdalji postavile na konec ravnine in stavijo meje Oovekovemu pogledu, ki bi hotel le preveč bežati v neskončnost. Na pokrajini imajo isti delež dostojno oddaljene gore, ravnina, ki se ob rokavih viha v kesmate hribe, in nebo, ki ga gore postavljajo tako visoko nad f-love-ka, da lahko diha. Kamor se človek obrne, mu je hrbet zavarovan, in tu ti, da trdno stoji na tleh, na katerih so stali, morda bolj sklonjeni in v večjem pomanjkanju, ampak enako trdni in samozavestni davni rodovi njegovih prednikov.
Gore so razgibane, daleč za Stolom se stikajo tako tesno, kakor bi bile spolnjene po natančni meri. V njih ni nič togega, grebeni podgorja tečejo v vseh smereh, in za njimi slutiš celo vrsto dolin, ki sekajo te mogočne črte. Od Pševega do Sv. Mohorja se je zleknil pas njiv in travnikov, na Planici je
TONE ŠIFRER
vrZena pod vrh lisa goljav, na Križni gori pa sega globoko v dolino in na drugi strani se tez rob.
Ob sončnih popoldnevih se prika?e ob 'istem ozračju izza mračine ostalih dni bela kopa Limbardske gore in na desni razvaline Starega gradu nad Smlednikom. Tako so oddaljene, da jih ni bilo mogoče drugače uvrst:t,i v resničnost kmečkega življem j a. kakor da jih je obdal nedoločen, nekoliko skrivnosten duh pravljic bodisi o zakleti kraljični, ki presuša zlate, ali o bahaški krčmarici, ki je v er.j noči izgubila vse premoženje.
Jesensko sonce polje glo-
bi. na drugi strani pa delajo daljše sence njive in meje plastičnejše, vse je kakor izrezljano na bas-reliefu, samo da noben umetnik ne bi mogel podati tega utripanja ploditve in porajanja sadu, ki ga vsako leto nudi polje.
Dnevi poltonskih doživetij. Čustvo je naravi napol odprlo vrata, a ta razpolo ?en j a trgajo nenadne plohe, in pozni gromi, ki so v epičnem občutju dni prav dramatični.
SADJE ZORI
Sredi septembra Čistost plod:tve in sadu ni nikjer tako jasna kakor pri sadju. V času lju-
bezenskega opoja so jablane živa podoba nedolžnosti, nič ni na njih poželjivega občutja spola in plojenja. Morda širi ta do-jem okoli njih samo mrčes, ki se pari v luč>i pomladanskega sonca in je cvetju neskončno tuj. vse ostalo je samo neskončna zavzetost nad soncem in lastnim cvetjem.
Podobo plodnosti nudijo jablane, hruške in slive edino v napetih lokih svojih vej. Drugače so še jabolka kakor cvet; hruške so mnogokrat podobne zgoščeni mešanici iz živih sončnih sokov in sončne luči, pobarvane z zelenilom listja, ki s svoje strani pomaga sadovom do veljave. Ko oberejo sijajne plodove dreves, se naseli v shrambah vonj po živem soku. Dreves tam zunaj ne obiskuje več pogled kmeta in popotnikov, podobna so oskubenim kokošim, listje leži pod njimi, in vse te veje niso mogle drugače, kakor da so zardele nad tem. kako voljno so predale gibčnim rokam svoj zreli sad.
preizkušajo na živalih. Na vsaki vreči je samo označena skupina živali, kateri je namenjena.
Vsake štiri tedne stavljajo v eno začetnih skupin kokošje-reje 2.000 en dan starih piščančkov, kjer ostanejo šest tednov.. Potem jih preložijo v razne manjše skupine. Tam jih redijo pod različnimi pogoji: ene samo v zaprtem prostoru, druge deloma v kokošnjaku, deloma na prostem, spet druge samo na prostem, in sicer vsega 14 tednov. Ko imajo 20 tednov, izberejo kokoši za le-ženje jajc. ostale pa prodajajo na trgu.
V začetno skupino za rejo rac postavijo vsaki drugi četrtek 240 račk, ki so se prejšnji dan zvalile iz jajc 70 posebno izbranih rac. Račke se zelo naglo razvijajo tako, da jih vsaka dva tedna stavljajo v višjo rejno skupino. Z devetimi tedni so race zrejene za trg.
Na- farmi Gray Summit imajo 125 svinj za kotenje prašičkov. ki jih odstavljajo po 63 dneh. Nato jih preložijo v poseben svinjak, kjer jih pitajo. Ta svinjak ima 12 oddelkov. V vsakem je prostor za 20 prašičkov. Tam jih redijo 102 dneva in jih. nato pošljejo na trg. Nekatere prašičke pa ločijo po skotitvi za posebne poskuse.
Da dnevno bolj izboljša svojo strokovno pripravljeno krmo, farma stalno spreminja ali dopolnjuje svoje posebne recepte, po najnovejših izsledkih svojih strokovnjakov in tako skrbi za čim večjo hranljivost krme. Letos je to podjetje na svoji farmi redilo 1.000 piščancev po svojem najnovejšem receptu. Ko so piščanci imeli 10 tednov, so tehtali povprečno 1.88 kg Za vsak funt njihove težine so pri teh poizkusih porabili po 2.90 funta krme. Leta 1951 pa so dosegli povprečno z 2.94 funta krme po lanskem receptu za vsak funt žive teže povprečno živo težo 3.61 funtov deset tednov starih piščancev.
Krma, ki jo podjetje pripravlja za prodajo, vsebuje žitarice, razne odpadke destilatov ali prekapin, nadalje koruzne in pšenične odpadke iz mlinov, mesne odpadke iz konzervnih tovarn in tovarn, ki izdelujejo ribjo moko. Tej krmi dodajo še po poskusih, k: so se obnesli, ribjo moko, drobce mesa, vitamine A in D, sojino moko, riboflavin, magnezij in niacin. Leta 1951 so v Združenih državah industrijsko pripravili okoli 33 milijonov ton krme po strokovnjaških receptih, leta 1941 okroglo 15 in pol milijonov in leta 1920 samo štiri in pol milijona ton. Kmetovalci so seveda tej krmi še dodajali svoje žitarice po njihovi navadi.
- r •	>>
■hi-
Jimel fioiii tlfr&c zen&fo
»•M,,.|,,|,'iiii'|,'|ii'i'iHiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiififiii,iiiin,,li,»HM,i,,,il,,liIIIIIIIIIIIiiill,lll(lllllilliiilllMll»ll»l»|IIIInlll|IIIIIHH«illl|lHflilllHllilillmiiiiIlill»iililiiHllilliiiillI|lll|lilllllmiiilliillllliillr»ll(IIIIiHilii»iiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»u
Dolžnost vsakega slovenskega športnika je, da postane etan društva Primorje. Z vztrajnim delom bomo dosegli uspehe
Kdo je k ri v.(ki je postal
17-letni mladenič ubijalec?
čistiti je treba za mladino nezdravo ozračje, ki ga napolnjujeta kriminal in
l 1' '-i	nričTo	srrtitatr	ViatilrAtrpoir \r mla Vn	i/rcfo	f i 1 m i cn Viili niptfnvrt in kvalitetnim filmom.
Kako je prišla v glavo sedemnajstletnemu Anselmu Ghezu misel — ubiti človeka? Zakaj se je mladenič začel ukvarjati z zapleteni-mi načrti ropov in končal v zaporu obdolžen uboja?
Ko čitamo italijanski tisk, ki se na dolgo razpisuje o zločinu sedemnajstletnega Anselma Gheza, se nam spontano pojavljajo taka vprašanja.
Kronika je znana in dokaj kratka. V četrtek je mladenič spremil očeta na lov na bližnjo pristavo. Okrog 11. se je z opravičilom, da gre po cigarete, oddaljil in se vrnil v mesto. Na cesti ie srečal svojega prijatelja — člana «bande». Vse se je razvijalo kot po načrtu, približno tako kot v kriminalnih filmih.
Blagajniku se ni zdelo nič čudno( ko je prišel mladenič ob nenavadni uri v urad svojega očeta in se sploh ni zavedel kdaj je dobil močan udarec na tilnik. Oba mlada zločinca sta prekoračila mrtvo truplo in v vsej naglici pobrala iz blagajne 1 milijon 478 tisoč lir Med bfegom je padlo nekaj za-
Vsako nedeljo je dosti kričanja na vseh stadionih tega sveta. Sodniki so vedno krivi, so nepošteni, pristranski in ne vem še kaj vse. Njim žvižgajo pri vsaki odločitvi. Zakaj? Mnogo je krivo nepoznanje pravil. Večina ne ve, kdaj se kaznuje «roka» v kazenskem prostoru z enajstmetrovko, kako je s prednostjo, vprašanjem ojj-sidea in podobnimi temeljnimi pravili.
Zaradi tega mislimo, da bo vsakega mladinca zanimalo, da se s temi stvarmi seznani bolj podrobno, saj sodi pri današnji popularnosti nogometa poznanje pravil že skoraj v sploš no kulturo. Ce drugače ne, koristi vsaj pri razgovoru s prijatelji. O vsaki stvari je dobro, da človek nekaj ve o njej.
PRAVILO PREDNOSTI: Nad igralcem A moštva je bil storjen prekršek, vepdpr on obdrži žogo in sodnik ne žvižga. Zato pa žvižga občinstvo: «Zločinecnašega ubogega fanta so skoraj ubili in ta zverina od sodnika ne kaznuje. Sramota!»
In vendar ima sodnik popolnoma prav. Pravilo je tako: ako igralec ostane v dobrem položaju ter ima možnost, da nadaljuje akcijo- — potem ko je bil žrtev prekrška — igra teče dalje. Ako bi sodnik Zaustavil igro, dosodil kazenski strel proti -noštvu B. bi se igralci te enajstorice lahko dodobra uredili in razvrstili, preden bi igralec moštva A izvedel kazenski strel. Recept ni tore j bil jasen: ko nasprotnik prodira, ga enostavno udariš v noge S tem dobiš čas, da urediš svoje vrste
GOL: «Dobro sem videl, ka ko je vratar žogo zaustavil na gol-črti, ko je bila nekaj centimetrov že v vratih in ta nesrečni sodnik ni priznal gola Ravno nam morajo vedno dodeliti take ljudi.» Tudi to se pogosto sliši na poti s tekme.
Iz enostaihiega razloga: Ljudje ne vedo, da mora cela žoga preiti belo črto, preden lahko sodnik prizna gol. Ne zadostil-
B K K W K K B M B K B B K B ; B
je torej, da je samo polovica ali še manj usnja prekoračil« usodno črto.
OFF-SIDE: Pojmi so na tem področju precej nejasni. Pravilo pravi: Igralec je v polo Žaju «off-side», ako je bliže nasprotnikovi osnovni črti igrišča kot žoga, kadar je ta v igri. razen v primerih: I. da je na svoji polovici igrišča; Z. ima pred seboj dva igralca, ki sta bliže osnovni črti kot on; 3. da je z žogo poslednji igral nasprotni igralec; 4. da dobi žogo neposredno iz udarca z vrat, iz udarca iz kota, iz «cu-tan ali žogo, ki jo je sodnik spustil iz rok. Pravilo ima namen preprečiti možnost, da bi nekomu padlo v glavo, da bi se postavil v zasedo pred nasprotna vrata in tam čakal na žogo. Da ni y «off-sideu)> more torej imeti pred seboj dva na sprotnika iAi 'žogo.	'
ENAJSTMETROVKA: «Zogo je udarila v roko branilca in tako nismo dosegli gola, kei nam sodnik ni dosodil enajstmetrovke. Gotovo so ga plačali» Tudi tokrat gledalci nimajo prav. Najhujšo kazen dosodi vodja tekme v naslednjih primerih: 1. ako nekdo udari ali skuša udariti nasprotniku v kazenskem prostoru, skače na nasprotnika, napada izza hrbta, udari ali skuša udariti nasprotnega igralca; 2. igra 2 roko, s tem da nosi žogo, jr izbije z dlanmi ali drugim de lom roke. Torej ponavljamo sodnik se ne bo odločil za enajstmetrovko, ako se je igro lec nehote dotaknil žoge, pa čeprav je s tem preprečil gol Ostro je treba kaznovati vse grobe prekrške pred vratit po drugi strani pa ne nasedati si-mutantom. Teh je vedno dosti. Pri vsaki malenkosti se zlekne po tleh in človek bi mislil, da je mrtev. Nekateri naivni sodniki tudi nasedajo takim poskusom. A ne za dolgo! Tudi sodnik, po mnenju občinstva vedno osel, gre samo enkrat ali morda največ dvakrat na led.
V PARIŠKEM PARLAMENTU BI SKORAI PRIŠLO DO PRAKTIČNEGA PRIKAZA NOGOMETA
Nemčija in Francija okoli žoge v zamotanem posarskem vprašanju
Vprašanje Posarja povzroča stalni glavobol Franciji in Nemčiji. Kadar se končno pojavi na obzorju rešitev problema, vedno nastopijo stvari, ki spravijo zopet vse na staro. Medtem ko se vodi politična borba, obstaja tudi neuradna propaganda za glasove prebivalcev Posarja.
V zapleteno strategijo tega ozemlja se je vmešala tudi nogometna žoga.
Ko je pred tedni zasedala francoska narodna zbornica, se je govorilo med drugim tudi o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Poslanec desnice Vendroux je poudaril dejstvo, da se je finalna tekma za prvenstvo Nemčije igrala letos v Muenchenu med Stuttgartom in Saarbrueck-nom. A kar je še bolj strašno, Vendroux je lahko podkrepil svoj govor še z dejstvom, da so leta 1950 posar-ski nogometaši prosili francosko nogometno zvezo, da bi sodelovali v njihovem nogometnem prvenstvu V parlamentu je bilo postavljeno vprašanje: Kdo jih je odbil?
Se je to morda zgodilo iz straha, da bi Saarbruecken zmagal v prvi francoski ligi? Francoski parlament nikoli ni bil športno razpoložen. Tedaj pa so poslanci desnice in levice, zmerni in radikalci, katoliki in kominformisti govorili o tragični pomoti, neskromnem in nadutem vedenju francoskih klubov. Nikoli
poprej ni bila v tem parlamentu izrečena beseda off-si-de, tistega dne pa je skupšči-
na namesto običajnih parlamentarnih izrazov naravnost odmevala od «golov» in «kor-nerjev». Malo je manjkalo, da ni prišlo do praktičnih prikazov pravil nogometne igre
Med drugim je rekel neki poslanec: «Tukaj je skupščina izglasovala ogromne vsote za kulturno propagando v Posarju, -»francoski nogometni .klubi pa mečejo mlade fante v naročje Nemcem.«
Gospod Schuman se ni dolgo trudil, da je dokazal dobro razpoloženemu parlamentu, da se mnogo ne razume na nogomet. Verovala mu je levica ,in desnica. Neki francoski list je priobčil karikaturo, kako člani nogometne enajstorice, sestavljene iz vlade in opozicije, tolmačijo sodniku — Robertu Schumanu — pravila igre. Državnega tajnika je skupščina dočakala z žvižganjem in kriki:	«Ti	si
vedno v off-sideu». «Nauči se nogometa in potem govori« in podobnimi biseri. Tajnik je izjavil parlamentu, da so v pripravi tekme med francoskimi obmejnimi mesti in posarski-mi enčfjstoricami. Nekatere tekme pa so v Strassbourgu že odigrali. Upa, da bo «ta praksa postala kažipot principu# in da bo tako vse vprašanje končno rešeno.
«Toda ne v tej nogometni sezoni«, je otožno pripomnil Vendroux.
JUGOSLOVANSKA MLADINSKA PREDSTAVNIKA V LONDONU
Po 15-dnevnem potovanju po Veliki Britaniji sta prispela včeraj v London Branko Bogunovič in Josip Potnik, predstavnika centralnega komiteja Ljudske mladina Jugoslavije in Zveze študentov Jui goslavije. V Veliko Britanijo sta prišla na povabilo laburističnega gibanja, katerega predstavniki so lani obiskali Jugoslavijo. Med svojim iskom v Angliji in na Škotskem sta Bogunovič in Potnik obiskala več vseučilišč, med njimi tudi vseučilišči v Cambridgeu in Oxfordu,
Jugoslovanska mladinska predstavnika sta po prihodu v London izjavila, da sta nadvse zadovoljna s svojim obiskom v Veliki Britaniji, kjer so ju povsod sprejeli gostoljubno in s prijateljskimi čustvi do Jugoslavije. Na koncu sta poudarila, da upata, da bo ta obisk vsekakor še boij okre. pil stike med jugoslovanskimi in britanskimi naprednimi mladinci.
Indijski študenti
proti Sovjeiski zvezi
Delhijski študenti so demon, strirali pred poslopjem sovjet, skega veleposlaništva v New Delhiju. Demonstranti so vzklikali tudi: «Proč z izdajalci oktobrske revolucije!*. Delhijska policija je zaprla vse dohode k sovjetskemu veleposlaništvu in razgnala demonstrante.
vojev bankovcev v mlako krvi ubitega blagajnika.
Policija je izsledila krivce zločina še isti dan. Nekaj kapelj krvi, ki so ostale na suknjiču ubijalca in nekaj neprevidnih izjav je privedlo policijo prav kmalu na sled.
Tudi življenjepis mladega zločinca je kratek in le malo zanimiv. Njegov oče je pošten uradnik banke «San Paolo« in že 25 let misli predvsem na bančne račune, mati je poštena ženska, ki ni nikoli v najmanjši meri prekršila zakona.
Njegovi sošolci so v mladeniču opažali samo eno posebnost — izredno veliko ljubezen za kriminalne filme. Vsi so vedeli, da so mu ti filmi nekoliko stopili v glavo, saj se je gibal in govoril, kot da bi bil Hum-phrey Bogart. Ko je pred časom neki tovariš Gheza povedal gospodarju, da Ghe-zo dela malo, zato pa se mnogo šali, je iz tega nastal cel škandal. «Za to, kar je napravil ta izdajalec, ga bom še poslal na hladno« je vpil Ghezo.
Pred šestimi meseci pa se je zaljubil v blondinko iz Ancone. Ljubezen pa je trajala le malo čaša. Po nekaj tednih se je deklica premislila in šla z nekim prijate^ ljem. Ghezo ni pokazal prevelike žalosti, temveč se je enostavno približal deklici: «Kaj jnisliš, imel bom tisoč žensk...«
Razočaranje pa je bilo verjetno le prehudo in tu tudi iščejo sodniki psihološki izvor zločina. «Denar je treba imeti, če hočeš imeti ženske...« je često govoril svojim prijateljem. Da je treba imeti za ženske denar, je tolikokrat videl v kriminalnih filmih in take
vrste filmi so bili njegovo sveto pismo.
Prepovršen bi bil odgovor, če bi enostavno zvrnili vso krivdo za zločin sedemnajstletnega mladeniča na kriminalne filme. Tudi tovrstni filmi so brez dvoma imeli svoj negativni vpliv, vendar so samo eden številnih faktorjev, s katerimi danes zastrupljajo mladino po vsem svetu in najbrž še najhuje v Italiji. Primer mladega zločinca Anselma Gheza se dolgo ni osamljen. To je samo primer mladeniča, ki je šel najdalj — do uboja. Kriminalna kronika pa se vsak dan polni s tatvinami in ropi, ki jih zagreše mladoletniki.
O kriminalu, o ropih, umorih, tihotapcih govore ne samo kriminalni filmi, temveč veiina tiska. Posebno zanimivi kriminalni primeri pridejo v poseben, za to namenjen tednik, vsi ostali najbolj razširjeni tedniki pa posvečajo tovrstn-emu materialu večino prostora. Pa ne sarao tisk, tudi radio je poln kriminala. Ker živimo v Trstu, žal praktično v pokvarjenem italijanskem ozračju, se vsa ta italijanska literatura prenaša tudi k nam in polni glave tudi naši mladini. K tej literaturi pa se pridružuje podobna plaža, ki samo po imenu ni pornografska, zasleduje pa v malo zakrinkani obliki isti smoter. Se pogosteje pa sta oba žanra združena med seboj. (Koliko je italijanskih filmov, v katerih ni določene količine golih ženskih nog, in če so to «resni» filmi najmanj še po nekaj mrtvih, dS že ne govorimo o ameriški filmski industriji.
Da se razumemo! Nič nimamo proti filmom z napeto zgodbo. Vendar obstaja zelo ostra meja med plažo
AnsStma Gheza spremljajo v zapor. Sedemnajstletni mladenič je ubil blagajnika v očetovem uradu zato, da je lahko oropal blagajno. Po njegovih izjavah so »a privedli do zločina kriminalni filmi
in kvalitetnim filmom. Tu di si ne delamo utvar, a bi z našim «glasom Y?1] £ ga v puščavi« mogli cez n ^ spremenili za mladino ne zdravo ozračje. ......
Prepričani pa smo, da la ko vzgojitelji in prosJ*' organizacije mnogo P P. • vijo, da navdušijo, m za zdravo in obeI^aj ne7 mivo čtivo, pa -	-
za zanimiv umetniški
TUJI ŠTUDENTJE
RIŠKIH VISOKIH SO
Na amel'iS^h3o5OTkilštuden-študira kakih 3 . Ameriške tov iz tujih de	p0loVi-
štipendije ima m Največ tu" ca tujih stuaento -r..kih vi.
jih študentov na Kanade, na-
sokih šolah je 12	.	Neffl'
cionalistične	„a
čije. Letos se .*e. £ Aj(op ameriške visoke w Afrilfe več študentov iz - [J-	’
in z Bližnjega vzhod. lani. Ker smo ze P	,
naj še omenimo,	vpjsaio
letošnjem šolskem na ameriške javne .^.000 ne ter visoke so e	se
ŠTUDENTJE
na avstrijskih
Število
slušateljev
strijskih univerzah	§tudij-
šolah se je v »%uIe*anjšaW skem letu 195H5 imskem & za kakih 10%. V jl0 vpisa mestru 1951-52	793), v p°”
nih 22.720 Oani
pičili* -	•
letnem pa 20'5lpSorjev in ^°h slušateljev. Pro:£ aVstriisJc , centov je bilo n inUlem s° visokih šolah v te^ re skem letu 2-9' ',sl
nih profesorjev	vis£)ka
Največja
  4elr» un -fliestru
;iušate"
'22.130)
šola, dunajska	seme/^
imela v zims	6iusi	y
1951-52 vpisanih ^d^’od ljev, od teh 2-3 p8 7-052, poletnem sem« jfc 0&
- -	H	'v
zah 73 na te -<
*eh 2.117 dentk je
kih. šolah’ pa ,saItl0 Ltel)^ ^ Število	I®
"* 7“'!Š'Ss7? »“ '°f is«
naraslo od .2-3(■ ^awec w a na 2.827 ali	u*iVf$
slušateljev je inaver od ^ 5, v Insbrucku, in S1 g21, v f.c v zimskem semestri^ y letnem pa od 2.567	tofd
Tujih slušateljev je	<“
v zimskem semestr poletnem pa 44%.	^	v
Na univerzah je Avstriji v minulem s ^ letu 57% slušateljev, na j, cih visokih šolah in ak [S. jah pa 43%. Na filozof 0, kultetah je študiralo 2‘ tehniških visokih -solafl ^ na pravnih	a>
21%, tia medicinskih 1'^;. umetnostnih akademiji yi na teoloških 3%, na ost.	^
šokih šolah pa ISt.gpg enako število slusate J lani so imele samo ^f fakultete, na vseh o' y pi je število siušatel) .1 mer j a vi s šolskim j4*; j e naraslo za kaki^ ^'u(W
" il*
nimanje za teološke f e^
torej tudi v AvstnJ •st£v, no. Zanimivo je. „ i' slušateljev na p»v da, zofskih fakultetah P
i* j*.	»»*> •>'	■	-	■	■	8»
Tam beli Dunaj stoji, kaj se na Dunaju godi, me dobro poslušajte vi!
Je sredi mesta tratica n,a trati raste llpica, Dunaj hladi nje senčica.
Med njimi cesar govori: «Po moji misli se mi zdi, deželi naSi para ni.s.
Gospoda vsi pritrdijo, deželo, mesta hvalijo: «Bogate, žitne, mo ne so.
Pridirja Pegam, se smehlja.
«Kaj pravim, ljubi gčspodje — s tem tudi cesar menjen je —.
Napisati car list veli, človeka koj poiskati, ki k Lambengiarju naj hiti.
veliko Imate gčspostvo, a ne junaka pod seb6j, ki bi poskusil se z men6j>
Velel je cesar kar enkrat, se že ponudi fantič mlad, da list ponese njemu rad.
Zve<'er Je DitnaJ p0dil,	A
leti, ko bi gabil. ie ZIUtra) e
/
KOSTA TRČKA prvi Jugoslovan na najvišji
gori Afrike
I BIllllliliiiliiliillllllHi
llills
9 Marango sem odšel na do-t dne 27. februarja 1939. ■Mieraval sem prebiti nekaj “' »a lovu. nekaj dni na iz-r. v bližnji pragozd pod "^ondžarom, nekaj dni, L r oi jih še ostalo, pa posve-1 Popolnemu brezdelju.
(.Vse je izpremenil Kibo, ^en od vrhov Kilimandžara, ttfo nam ie P°kazal 28- fobru-
‘žčičUnandžato
ziutraj v vsej lepoti in j10. Po gledali vse dopoldne. K pravzaprav redkost. Ka-
hn
?* Popolnoma razvedri, se
Pot sam° za nekaj ur. brž „0 Pa se spet skrije v več-^ eli ovoj oblakov. Kadar buSCrn ga P°9ledal, vsako-| ij | 5f. m* ?e 2de! zanimivejši t ePši. Končno se je vzbudi-0 meni radovednost, kaj ^ ' je tam gori. «Na vrh!» —
:	P°stcilo moje novo geslo.
!h, , 90 trajalo in že sem se p ! Pripravljati.
L,9 ontro sem doživel v ‘.^ružbi; nihče ni hotel z ^ Naj bo, pa pojdem Hj	Prijazna	češka družina
j,. ?e Preskrbela vse, kar mi j, '0 Potrebno, od informacij r,_ Pe obleke in majhne ka-, Informacije niso bile O*0 najugodnejše. KHiman-*ma doa	prha, Kibo in
'stie*12"’ sta	večno pokrita
it	®6o	ima tri manj-
Ob e'
Ijjj *eka> ki sem jo dobil, je hh rtS originalna: velik kota ‘,v^nena «šubara» čez uše-
bjn J1
Melike «pumparicev iz
]o nosijo vojaki med elike 1 Platna zdravil. Vse drugo sem
Si: ®am predelati iz svoje ti ^ garderobe: okoval sem sem jih sicer S >roti moskitom, volnene
%
'Pice
««iCe
hoj bi mi služile za
m ®> kratke in dolge uka-ace sem uporabljal kot moj beli teniški pu-MjJ* ^il poglavitni in I™ ejj; ^ej moje opreme. S-j^nimivejša pa je bila itij^aia karavana; vodnik stgfJe nosači. Vodnik je bil %js' zamorec, nosači pa zdra^rani fantje, močni in '‘Pal popolnoma sem jim zalito ' C4rf*t sem se !e, kako da 'Vi,	nič opremljeni za
U,,- zimo tam gori; bili so Itj'.8 kratkih raztrganih hla-,ln p prav taki srajci. Ka-** ljudje nosili mojo 0 in vso opremo? I
Pot smo krenili v sredo
\ r
(Vca ob osmih zjutraj. Bito* reto prijetno vreme, /b oblačno, zato neprevro-2a prvo etapo sem napra-t.lale načrt: štiri ure vzpela do višine okrog 3000 m, Je tako imenovana Bis-*,!;kopa koča. Prvo uro me 'ji^ila pot skozi predel, ki *fo!n naselij domačinov. Tu 'tbn reS zemlja izredno ro-
i vlttia >2 ’
podnebje zdravo, lijj, taalarije in drugih bo-^ Povsod so vasice, zelo j ^*j0°**e hišice domačinov, ki lin, „_ra2ne oblike in se mno-
\
Ijj°Jn<t tudi evropski vpliv. '•nje? Majhna in večinoma
e«a
kak,
z bananami. Imaš
*'*eti l T da greš skozi velik to«e4 Skoda, da ti smrad 'n umazanije do-*cuar* lepe vtise. To s,U,lSZ(i Po^je banan meji na Po?4 P«^0,cor da
je džungla <ib %t*Vn°>!t 'z tega Poija'
, 0t, h ■ °«ii'
prehoda ni med
ie «*?' dc(
pota, dve uri, me h 4°tt[a , pragozd. Pot se Jfohen’ e ozka steza poleg ir** ,>ieri1>otoka je še kazala e gostim drevjem in )>	^°nce se je s teža-
je In , 0 sko2i gosto ve-Nilj lsfje
gosto tako da smo
v '“(tdu „Prijetni poltemi in
K '* j tCZa sc je ui!a’ fca‘ L/oli 0£ r^ogla. Cesto smo d'1 ali preskakovati k..nik(tara ln v«like koreni-nismo šli narav-,e Pač zakon pra-
?!‘nstva° me ]e bogastvo 1*r,tZofi„r‘,nasProtno pa me ffial ^ iinalstpo. Pred-
"Pih
st džunglo polno
raznih drugih čudnih živali, toda ničesar nisem videl. Zelo malo je bilo ptic, sploh nobene divje zveri, mnogo pa slonov. Povsod smo našli njihove sledove. Lep vtis o džungli mi je pokvaril dež, ki me je spremljal z malimi presledki vse do prvega počivališča. Pred koncem prvega dela poti na višini 2500 m je džungle konec. Tu raste gost jelov gozd.
Malo utrujen, toda svež, sem prišel okrog poldne do prvega počivališča —r Bismarckove koče. To je zelo lepa kamnita zgradba s tremi prostori, ki so razdeljeni samo s tanko špansko steno. V srednjem delu je prenočišče s šestimi posteljami. V ostalih prostorih se kuha in spravlja prtljaga. Razgledoval sem se po širnem obzorju vse do noči, ki je bila zelo lepa.
Naslednjega dne, v četrtek, sem krenil že ob sedmih zjutraj na drugi del svojega pota. Napravil sem si načrt: štiri ure hoda do Petersove koče — 4000 m visoko. Hodil sem na čelu svoje male karavane. Najprej smo šli skozi strmo dolino, obraslo z gostim pragozdom. Ta del je bil najbrž izpostavljen toplim vetrovom, vsekakor pa zavarovan pred hladnimi gorskimi vetrovi, ker je bila tudi v tej višini vegetacija bujna kakor spodaj v džungli. Pot ni bila tako zanimiva kakor prvi dan. Jelovi gozdiči so bili vedno redkejši, dokler po dveh urah hoda gozd ni popolnoma izginil in je pokrivalo kamnita tla samo redko grmovje in nepregledne stepe. Naš vodnik se ni motil; venomer je priganjal nosače, naj bodo čim hitrejši, bal se je dežja. Brž ko smo dospeli precej utrujeni do Petersove koče, se je vlilo in začelo snežiti. K sreči je vsaka planinska koča tukaj dobro grajena in je v vsaki mala pečica. Petersova koča je iz pločevine in znotraj obložena z deskami. Višina 4000 m na človeka še ne vpliva neugodno, tek je dober, spiš tudi dobro, ker si utrujen.
Tretji dan, petek, je bil prvi dan resne turistike. Zastavil sem si cilj: štiri ure hoda do koče na Kibu 5000 m. Ker tam gori ni rastlinstva ne vode, smo morali nesti s seboj drva in vodo. Vse stvari, ki niso bile nujno potrebne, smo morali pustiti v Petersovi koči. Dva nosača sta nosila les, eden vodo, četrti pa mojo in karavansko hrano. Jutro je bilo zelo hladno. Toda poledica in droban sneg nista domačinov prav nič ovirala. Videlo se je, da jim ni prav prijetno, toda na oko so bili tako zdravi, kakor da zanje sploh ni prehlada ali revmatizma.
Takoj nad Petersovo kočo se odpre stepa z drobno, toda zelo ostro travo. Na višini o-krog 4500 m pa preneha vsaka trava, celo lišajev med kamenjem ni več. Vse je golo, sam kamen in pesek. Zrak je tu že redek. Zato je pot težavna, človek se hitro utrudi, dihanje je nepravilno. Cesto se moraš ustaviti, da se odpočiješ in da spraviš dihanje v normalno stanje. Uro hoda pod kočo na Kibu pa je pot že zares težka. Na vsakih slo korakoma se moraš ustaviti, globoko zadihati, potem pa znova nadaljevati pot. Vzpon je zmeren, mraz še ni neznosen, sneži samo zjutraj in ponoči. Samo zrak je preveč redek. V glavi začenja šumeti, žile na čelu nabreknejo. Človek ima vtis, kakor da mu bo glava razpadla in da se ves svet vrti okrog njega. Pogled ni več jasen, ampak top. Vendar smo prišli do koče na Kibu, kakor smo predvideli. Zopet srečno; brž ko smo zaprli vrata, je nastal vihar.
Koča je na vznožju vrha Kiba. Na nasprotni strani je vrh Mawenzi. Sedlo, ki veže oba vrhova, je v otšini naše
kač, leopardov in planinske koče. Bilo je pokri-
to s tanko plastjo snega; drugače je tu golo kamenje in pesek, ki ga voda in veter prinašata z vrhov.
Bivanje v koči na Kibu ni bilo prijetno. Zoečer sem začel krvaveti iz nosa. To je bilo dobro, ker me je nehala boleti glava in mi je zelo odleglo. Bal sem se, da bi dobil sgorsko bolezens, kar bi me popolnoma onesposobilo.
Z vodnikom sem se dogovoril, da se bova ob dveh po polnoči začela vzpenjati do zadnje točke — 5000 m. Ta del poti sva napravila samo midva. Nosači z opremo in hrano so ostali v koči. S seboj sva nesla samo obleko, hrana ni bila potrebna, ker ti v toliki višini nič ne tekne. Četrtega dne, v soboto, sra odšla točno ob dveh. Bila je krasna mesečina. Ves vrh je bil pokrit z novim snegom, tako da sva se težko dvigala. Ostra strmina se začenja takoj za kočo na Kibu. Sla sva po ledeniških dolinah, ki so bile polne snega in drobnega peska. Na tej mehki podlagi sva venomer padala, tako da sem imel vtis, kakor da se sploh ne premakneva naprej. Vendar sva se počasi dvigala. Zrak je zelo hladen in oster, toda redek. Dihanje je zato zelo nepravilno. Vsakih dvajset korakov sva se ustavila in globoko zadihala. Ko sva prišla zopet do moči in zavesti, sva nadaljevala novih dvajset korakov. Bilo je res zelo mraz. Moj vodnik je imel na sebi samo zimsko suknjo, tanke nogavice in slabe zimske čevlje. Nekajkrat sva morala čez ostre in strme stene. Plezanje po strmini je lažje, ker se na skalovju človek manj utrudi. Hodila sva v vedno krajših presledkih. Po eni uri hoda sva napravila zdržema samo še po deset korakov, pa sva morala obstati in počivati. Nazadnje samo še par korakov. Napredovanje je bilo zelo težavno, ker se človeka loti taka utrujenost, da ima občutek, da mu bo srce skočilo iz prsi. Odvrgla sva vse, kar sva mogla pogrešati, samo da bi Zare dihala. Tako se vzpenjava že cele štiri ure. Mesec je že zašel, mraz je še hujši, moj vodnik se ves trese. Včasih počene za velik kamen in diha pod suknjo, da bi se ogrel. Tudi jaz se ne počutim mnogo bolje. Čeprav imam troje platnenih hlač, vendar prodira skoznje oster, hladen veter. Toda nisem tipal sesti in se ogreti. Bil sem tako utrujen, da bi takoj zaspal, a ne vem, če bi se še zbudil. Priganjam vodnika. Sonce še ni vzšlo. Pokonci me drži samo silna volja: doseči višino 6000 m!
Zdajci vodnik obstane in mi reče: eGospodar, zgrešil sem pot.s Bilo mi je, kakor da me je udarila strela. Ce bi se bilo to zgodilo kje drugje, bi po vsem tem, kar sem prestal, ne mogel krotiti jeze. Toda tu ni bilo mogoče narediti nič drugega, kakor počakati stoje toliko časa, da se pokaže sonce in nama odkrije vrh, ki je bil najin cilj. Moj črni vodnik se je kar zrušil pod skalo in se silovito tresel. Strah mu je še povečal oslabelost. Jaz sem se stoje malo odpočil. V polmraku sem pregledoval, kje sva. Počasi se je danilo. Pokazali so se obrisi vrhov, pot je postala jasnejša. Samo da bi človeka tako silno ne bolela glava, da bi srce ne bilo tako močno in da bi bilo malo več zraka!
Ubrala sva drugo smer, dokler nisva zadela prave poti na vrh. Sedaj ne moreva več šteti korakov. Cesto obstaneva, preden napraviva en sam korak. Tako napredovanje je res zelo naporno. Sonce je že vzšlo in obseva snežne vrhove. Toda komaj prideva na kak vrh, vidiva, da je še eden pred nama.
Se celo uro traja to vzpenjanje. Z močmi sva že čisto pri kraju. Ce se prav kmalu ne pojavi zadnji vrh, se bom
moral osramočen vrniti. Se pogosteje se ustavljava. Toda ves moj organizem in duh preveva samo misel: vzdrži!
Naposled glej — pravi vrh! Pred nama je še le SO m strmine. To je bil najtežji del poti. Celo uro, stopinjo, za stopinj o, sva se dvigala. Kolikokrat sem se že hotel vdati. Toda pogled na vrh mi je vedno vlil še malo novega poguma. Naposled, po 8 urah hoda, sva prišla na vrh. Moj vodnik je s palico razgrebel sneg in našel pločevinasto skrinjico z napisom eGillmanpoints. V tej skrinjici je knjiga, v katero se vsak vpiše, kdor pride na vrh. Zgrabil sem knjigo z obema rokama in se zrušil. Ko sem se malo odpočil — nopo razočaranje. Pri sebi nisem imel ne svinčnika ne nalivnega peresa, vse sem pustil v koči pod vrhom. Ni mi preostalo nič drugega, kakor da sem z majhnimi luknjicami vbodel svoje
m
ime in datum na prazen list. Tako je moje ime zapisano na Kilimandžaru 4. marca 1939.
'z vrha prelep razgled. Kibo je ugasel velikan. Gillman-point je del žrela, poleg njega je Stella-point. malo dalje pa Kaiser Wilhelm Spitze. Zrelo samo je polno snega. Vsi ti posamezni vrhovi so po-
vezani med seboj z manjšimi ali večjimi zasneženimi dolinami.
Vrnitev je bila neskončna. Vodnik je spet zgrešil pot. Globok sneg me je zelo oviral. Mnogokrat sem padel v sneg. Toda vračal sem se z zavestjo da sem bil na vrhu Kilimandžara, najvišje gore v A-
friki. Po treh urah spuščanja sem dospel popolnoma onemogel v kočo na Kibu. Tu sem prenočil in se odpočil. Se vedno pa me je bolela glava in še vedno sem bil brez teka. Zgodaj smo se odpravili navzdol, ker sem hotel biti še istega dne, v nedeljo 5. marca, v Marangu.
 .............      im
REŠKA PAPIRNICA
V papirni industriji Jugoslavija še znatno zaostaja za drugimi deželami z bolj razvito industrijo. Treba bo še nekaj let, da bodo tudi to panogo svoje industrije razširili tako, da jim papirja ne bo treba več uvažati. Pač pa imajo daleč po svetu znano papirnico, ki izdeluje med drugim zelo dober cigaretni papir. Reška papirnica pošilja svoje izdelke v mnoge tuje dežele.
Položaj na svetovnem trgu cigaretnega papirja se je letos bistveno spremenil. Te spremembe so tako negativno vplivale na prodajo cigaretnega papirja po vsem svetu, da so se znašle mnoge tovarne v kočljivem položaju, da so lastniki razmišljali, ali ne bi kazalo proizvodnjo sploh opustiti in počakati na boljše čase. Prvi vzrok teh sprememb je konjunktura v ožjem pomenu besede. Cigaretni papir se je namreč pocenil in zato ga kupci v večjih količinah nočejo kupovati. Imajo namreč zaloge, ki so si jih priskrbeli takoj v začetku druge svetovne vojne, ko so kupovali vse, kar je bilo dosegljivo. Zaloge cigaretnega papirja bodo v ka-
izVaža cigaretni papir V deset tujih dežel
kih treh mesecih izčrpane. Pa tudi potem ga kupci v večjih količinah ne bodo kupovali.
Mnoge dežele, ki cigaretni papir uvažajo, so se hotele po drugi svetovni vojni tudi glede tega osamosvojiti. Zgradile so nove tovarne ali pa stare razširile in modernizirale. Tako se je zgodilo v Indiji, Argentini, Avstraliji, ZDA itd. Graditev tovarn seveda neposredno vpliva na položaj na svetovnem trgu in prizadene države, ki cigaretni papir izvažajo. Posredno pa vpliva tudi na proizvajalce. Celotna količina na vsem svetu izdelanega cigaretnega papirja je seveda podvržena spremembam. Zadnja leta stalno narašča. Zato je ponudba zmeraj večja od povpraševanja, in na trg prihajajo znatne količine blaga, za katero ni kupcev. In v tem je za proizvajalce stalna nevarnost, da ne bi izgubili dosedanjih odjemalcev. To jim
nalaga boj za boljši in cenejši papir.
Večina tovarn cigaretnega papirja je morala proizvodnjo skrčiti, nekatere pa so se preusmerile na izdelovanje drugih vrst papirja. Konkurenčni boj bodo lahko vzdržale samo tovarne, ki so se nanj že prej pripravile, torej ki imajo večje možnosti za čim boljšo, hkrati pa cenejšo proizvodnjo. Tudi na reško papirnico je letos vplival položaj na svetovnem trgu, vendar pa ni bila neposredno ogrožena, kakor mnoge druge tovarne po svetu, od začetka letošnjega leta izvaža cigaretni papir v deset tujih dežel. Razen prejšnjih trgov (Turčija, Paragvaj, Avstralija, Uragvaj itd.) je letos prvikrat po vojni prodrla v Grčijo in še nekatere dežele. Zlasti mnogo jugoslovanskega cigaretnega papirja pokupijo avstralski trgovci, ki so z njim zelo zadovoljni. Zadovoljni so tudi grški kupci.
Jugoslovanski cigaretni papir bi šel nedvomno še v druge dežele, če nekatere dežele, ki bi ga kupovale, ne bi bile primorane strogo se držati deviznih predpisov. Med njimi je predvsem Argentina, ki je bila pred vojno glede uvoza jugoslovanskega cigaretnega papirja na drugem mestu. Brazilija je bila na šestem mestu. Reška papirnica je navezala stike s kupci s Kube, Cypra, iz Kolumbije, Sirije, Libanona in še nekaterih dežel in upa, da bodo pogajanja do konca leta končana. Izbira njenih izdelkov se je znatno razširila. Zdaj izdeluje večje količine cigaretnega papirja za Turčijo in Grčijo, manjše pa za nekatere druge dežele. V kratkem se bo udeležila licitacij v Istambulu, Atenah, Bejrutu in Teheranu, kjer bodo državni monopoli sklepali dobave večjih količin cigaretnega papirja
PEPA
j lici
Ljuba Juca!
«Nova doba je začela«.
Tak gre glas okrog sveta, ker na Tihem oceanu počila je bomba H.
Bomba ta iz ravnovesja spraviti nas ne bi smela, ker nam itak polna glava je že od skrbi in dela.
Toda če ta bomba dala je začetek novi dobi, da o njej spregovorita Pepa, Juca, se spodobi.
Neverjetne se o bombi čujejo povsod stvari.
Tako strašnega orožja svet do zdaj še videl ni.
Rušila so prej se mesta; zdaj pa cele kar dežele v enem samem le trenutku v zrak se bodo razletele.
Ze se preko oceana čudni širijo glasovi, ki nam pojme prav posebne kažejo o s dobi novis:
«Ha! Si čul, ti stric
moskovski? Ha! Si videl bombo H?
Ha! To moja je iznajdba! Ha! Zdaj spravim te na psa.1«
V Moskvi sline stric požira, knjige, listine prebira, mrzlično naprej študira in takole rezonira:
«J> že v redu, bomba H!
Je že prav, da kličeš: Ha! Nekaj mesecev počakaj, pa boš slišal moj «Ha—ha!»
Ko o teh stvareh razmišljam, tužno stavljam si vprašanje: Kam nas končno bo privedlo to nesrečno tekmovanje?
Komaj tukaj «bum!» se sliši, odgovarja tam «bum—bumh> Na počitnice zgubila sta se pamet in razum!
Ce v tej smert še nadalje bosta delala ta dva, kmalu, Juca, po vsem svetu Čul se bo le cHa-ha-ha!«
*Ha» od leve, «ha« od desne. mene je resnično strah: Katastrofa še nam bliža; «ha» se spremenil bo v «ah?»
Mi ušesa zamašimo, glavo v pesek zataknimo po navadi ptiča noja...
In tako bo, kar bo!
Zbogom, Juca moja!
:S * S:
To leim eusiria no De!
Te dni se je poročil nad vojvoda Feliks, tretji sin cesarja Karla «Zadnjega», z neko princeso Arenberg. Sledil je tako vzgledu svojega starejšega brata Otona, ki se je prav tako poročil pred letom dni. — Tako so se Habsburžani povrnili k staremu pametnemu pravilu, ki ga je pred 400 leti postavil heki njihov prednik: Ti, srečna Avstrija, sklepaj poroke!
Toda malo prepozno so se Habsburžani spomnili na ta dragoceni nauk svojega prednika. Kajti ta nauk je vseboval še drug stavek, namreč:	Bella gerant alii
— V vojne naj se spuščajo drugi! Poroke zdaj ne pomagajo več, ker je vse zavoženo. In tudi ni več princes z mastno doto!
med vrstami
VSE PRAV PRIDE. Nedavno so italijanski listi vrgli v svet nepotrjeno vest, da je jugoslovanska vlada predlagala zameno Kopra in Pirana za Milje in Skedenj. Takoj se je v Miljah zbralo nekaj šovinistov, ki so poslali v Rim glasen protest, češ da so Milje italijanske (seveda običajna «citta italianissima«) in da to dokazujejo zgodovina, jezik, tradicije in razvaline preteklosti.
MED VRSTAMI. Saj to je ravno:	Nekateri kraji se
lahko sklicujejo samo še na svoje razvaline in čas bi bil, da se začne zidati na novo. —Sicer pa je treba tudi pribiti, da Skedenj ni ((protestiral«. Ta pač nima razvalin!
roiiliCno razmišljanje
Zvest svoji obljubi, bo šel novi predsednik Eisenhovver baje že v prihodnjih dneh na Korejo, da vidi, kako kaže za mir.
Kakor Ribničan, ki je iskal izgubljenega konja in dejal: «Saj vem, da ga ni v tej dolinici, pa vendar grem pogledat!«
nniiininiiiiHiiiimitiimiiniiiii
mu,minimumi  .................................................................................................................................    Himni...mmmimmmmm........imitmil
(Nadaljevanje s 4. straniJ
Ali ga je zapekla vest in je namenoma pomeril previsoko — tako so trdili njegovi prijatelji v konaku, prisojajoč mu plemenito kavalirsko misel — ali se mu je v razburjenosti zatresla roka, bodisi to ali ono — njegova krogla je sfrčala nad Bajiče-vo glavo. Komisar je pogodil bolje ter ga zadel v trebuh, nakar je po dveh mučnih urah nastopila smrt. «0», je naposled vzkliknil Hren in si s prstom potrkal na čelo, «jaz sem to že davno vedel, pa si nisem upal povedati. O takšnih stvareh treba molčati. Tako je bilo zapisano v knjigi usode in tako se je moralo zgoditi. Idi, France, na moj dom in počakaj me doma! Po mojo ženo je poslala Bajičeva mati, da ji druguje v teh težkih urah, a zdaj jo dobiš še doma.« Tedaj so se odprla oddaljena vrata in majhen uradnik z veliko plešo se je zibal in gugal čez hodnik. «Moj načelnik« — je plaho zašepetal Hren ter prav odskočil. Po prstih se je splazil ob zidu v svojo pisarno.
Po svojem opravku v konaku je Vilar posetil Danico. Tudi v Hrenovem domu se je sukal pogovor edino o Bajičevi zadevi, ki sta jo in-ženjer in gospa Minka prerešetala skoraj do onemoglosti. Parkrat je pokukala k njima Grgičeva majka. Pokazalo se je, da nima v sobi
posebnega opravka, marveč jo je prignala zgolj želja, da pozdravi gospodina Franja, potem pa tudi radovednost, da pozve kaj o Bajiču. Ni mogla prikriti svoje razburjenosti. Na obrazu se ji je svetilo čustvo zadoščene škodoželjnosti. na licu ji je poigravala zlobna radost. Liki vrtalka se je vrtela v pijanosti posrečenega maščevanja
Ob štirih je gospa prižgala luč. nato se je odpravila k Bajičevi materi. Vilar je ostal sam z Danico in otroki. Nastopili so mu tisti blaženi trenutki, ki se jih človek dolgo spominja in o katerih pravi na stara leta da so bili zlata pena, ako se je že vdal resignaciji in ne zavida nikomur na svetu, niti zorni mladosti. Zdaj, ko ni bilo odraslih prič v sobi, s<* je Vilarjev pogled neprestano živahno in izzivajoče ustavljal na Danici; a deklica še vedno ni umela premeteno in smelo odgovarjati z očmi. Kakor žarnica se zablešči njen kratki pogled, a mahoma ga zaključi naivno krotek smehljaj, glava se nakloni, roka ji zastane nad vezenjem, V vsem njenem bitju se izraža nežna vdanost in neizrekljiva sreča. Šivati poskuša, pa ne more. Dobro ve. da bi kdo ve kakšne nestvore našila na platno, ker v teh sladkih hipih ji ni mogoče prilepiti svojih misli k delu. Oba sta obhajala praznik ljubezni, oba
ODLOMEK IZ ROMANA
sta čutila tisti dolg, ki je bil z močno roko za vse življenje zapisan njiju srci. Otroci, čebljajoči v kotu, zanju niso imeli pomena. Molčala sta, kakor bi poslušala neki šepet duš, ki je povedal prav vse kar se je godilo v notranjosti. Za vse na svetu bi ji ne bilo mogoče izprego-voriti besede. Hitro je minila ura. Po peti uri se je vrnil Hren iz službe z novico, da derejo Tuzlanci v gostih trumah pred mesto, kjer hočejo pričakati in pozdraviti zmagovalca v pravičnem dvoboju. Tudi uradniki so sklenili, da ga sprejmejo pred mestom. Toliko se je bil navdušil za Bajiča, da mu je šel sam naproti. Vilar se mu je pridružil.
Mimo uradnikov in nekaterih častnikov je pred mestom čakala malone vsa pravoslavna občina. Brez agitacije, sama od sebe je prišla, da sprejme zmagovalca kot triumfatorja Dočim je dosih-dob samo kazinska gospoda govorila glasno in izzivajoče in so v podjarmljenem ljudstvu le šepetali, škripajoč z zobmi ter stiskajoč pesti, in
se je le na planinah med hajduškimi četami glasila svobodna beseda, si je tisti večer tudi v mestu dal ljudski glas širokega duška. Ko se je pripeljal Bajič v spremstvu sekundantov je zaoril iz sto in sto grl navdušeni klic: «2ivio Bajič!« Nekateri so vpili: ((Svakom zlu smrt je kraj!« drugi: «Slava in propast gre eno za drugim!«, namigavajoč na svojega bivšega načelnika, obenem pa tudi na nasilniško moč sploh. Potem so tolpe pele srbske pesmi, dokler jih ni začelo razganjati orožništvo. Precej, ko je bil Hren zapazil, da se začne demonstracija, je izginil z Vilar j e ve strani ter jo pobrisal domov.
Med množicami je čakala tudi Bajičeva mati. Gospa je prestala tiste dni mnogo duševnih muk in skrbi za sina. Zmaga li pravična stvar pred strašnim sodiščem? Kolikokrat je že zmagoslavno dvignil glavo tisti, ki je zakrivil zločin! Po njenih materinskih in praktičnih nazorih se sinu niti ni bilo treba dvo-bojevati; on ni napravil sramote, zato mu je ni treba
prati; Ljubica naj gre, kamor jo vleče srce; ako ni srečen ž njo. tedaj je bolje, da je ni v hiši. Sramoval naj bi se pl. Pester, ki je sreče tat. Tako je mislila in tako je učila sina, preden je šel v boj. Seveda s takšnimi razlogi ni opravila ničesar. Ko je odšel, je legla velika obupanost nanjo. Ves dan se ni dotaknila hrane, vsa izgubljena je strmela predse, nobena stvar je ni mogla količkaj razvedriti, nikjer ni našla pokoja: zdaj sede in se zatopi v mučne skrbi; zdaj pošeta po osamelih prostorih, da bi si z delom pregnala težko moro, in neprestano ji vrta v glavi neznosna misel: Kaj bo, ako propade Saša? Ali s tem zabriše sramoto? Vso noč ni mogla zaspati. Ko bi poginil njen sin v boju za srbsko domovino, bi rekia z majko devetih Jugovičev, padlih na Kosovem:	Bogu	hvala na
njegovem daru! — a tu naj propade zaradi nesramne ženske, ki s’e je izneverila svojemu rodu in svojemu možu! Drugo jutro je ležala malone v nezavesti. Hipoma pa ji je odleglo, ko je do. bila proti poldnevu brzojavko, ki jo je obvestila o izidu dvoboja. In zavrisnila je njena duša, ko je Katica po kratkem premisleku spravila najpotrebnejše reči v zaboj, naročila voz in se odpeljala, da se vrne čez Savo v Banat k svojim roditeljem. «Z Bogom, z Bogom!« je veselo
klicala gospa, videč, da se pelje neljuba deklica v smeri Majevice — planine, dočim se je sin vračal z nasprotne strani. «Hvala Bogu, zdaj zavlada zopet mir v naši hiši! Sama bova s Sašo«, je šepetala. Zvečer je šla, še preden so se zbrale množice, z gospo Hrenovo pred mesto, kjer je debelo uro čakala na sina In ko je prišel, je zletela predenj, se ga oklenila in mu položila glavo na prsi, kakor da se je vrnil po dolgih letih odsotnosti z drugega sveta.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Egipčanski hieroglifi
v ameriški izdaji
Pred kratkim je izšlo v Bostonu v Združenih državah življenjsko delo ameriškega egiptologa, v štirih obsežnih knjigah zbrani najstarejši e-gipčanski hieroglifi v angleški transkripciji. Gre za znane 4.0Q0-let stare hieroglife, ki so jih odkrili leta 1880 na notranjih stenah ((Izgubljenih piramid« pri Sakkarehu v E-giptu. Ameriško izdajo teh starodavnih spomenikov, ki so najstarejši dokumenti človekovega verskega mišljenja, je pripravil znani egiptolog, dr. Samuel Mereer ki je od leta 1934 posvetil vse svoje življenje le pripravljanju te izdaje.
^rei/edel prof. dr. Fr. Bradač
gospod,* je začel gospod Stiggins, sl odpenjaj (J znajo ^y.oril z«lo na glas, «jaz mislim, gospod, da je tale V^l^se wJan. Brat Tadger... gospod!* je nadaljeval bolj Dijani "5™° obrnil k malemu gospodu v rjavih hlačah. «Vi H lh ke 80spod!>
ItAl?, ',rnel gospod Stiggins to zaslužno željo, da bi po-Veclhe f težnost, in ker je hotel zaradi tega izključit! vse It J tako® zaoiahnil proti bratu Tadgerju in našel njegov ^ ttla .1 burnostjo, da so rjave hlačice izginile, kakor da ,avo. rela vanje Brat Tadger je zletel z lestve in padel
aj
sk^pj Je razlegmlo glasno tarnanje, dame so se razde-jih vA.?e. Postavile pred svoje drag* brate in jih obje-
V 8°spodUje^0 pred nevarnostjo Ta dokaz nežnosti bi bil
. OU Hummn slnlv-i nnrvlnčnn .ulral nn Hil t.akn
4h0 r“ Hummu slabo poplačan, zakaj on je bil tako , J. ha vDr'^ubljon. da se mu je toliko pobožnih lepotic L	rat’ da je bil v nevarnosti, da se zaduši. Večina lu-
je 8aše;na in od vseh strani se je slisal samo krik ln
y,» je rekel gospod Weller in hladnokrvno sla-
čil površnik, «zdej pejd vn in prpel pulcaja.*
«Kua pa mlsleš delat, prosm te?» je vprašal Sam «Le pust me, Sammy,» je rekel stari gospod, «Jest bom medtem mal ubračunu s Stigginsom.
In preden je mogel Sam to preprečiti, se je njegov junaški oče prerinil na konec dvorane ter se nenavadno odločno spustil na gospoda Stlgginsa.
«Tok pejd!* mu je klical Sam.
«Sm!« je kričal gospod Weller.
Ne da bi ga bil še dalje Izzival, je prisolil častitemu, gospodu Sttgginsu pošteno zaušnico ter začel okoli njega plesati prožno in otroško, da Je bilo pri starem gospodu pravo čudo.
In ker je Sam videl, da je vsaka beseda odveč, si je poveznil klobuk na glavo, povesil očetovo suknjo čez roko, prijel starega gospoda okrog pasa, ga vlekel na ulico ter ga ni pustil In mu ni dovolil, da bi se ustavil, dokler nista bila za vogalom Od tam sta lahko udobno poslušala tarnanje z zborovanja, odkoder so peljali častitega gospoda Stigginsa prenočevat na stražnico. Potem se je slišal še hrum, s katerim so se člani Briek-Lanske sekcije osrednjega velikega Ebenezerskega Društva treznosti razhajali na vse strani,
(ŠTIRIINTRIDESETO POGLAVJE Posvečeno edinole podrobnemu in resničnemu orisu znamenite razprave v zadevi Bardellove proti Plckuilclcu. «Rad bi vedel, kaj je danes predsednik sodišča zajtrkoval," se je oglasil gospod Snodgras, da bi pričel razgovor tisto jutro štirinajstega februaa-ja.
«No.» je odgovoril Perker, «upam, da se je dobro nazajtr koval.*
«Pa zakaj?* je vprašal gospod Pickwick.
«To je neizmerno važno, strašno važno, dragi gospod,* je
odgovarjal Perker. «Dobro razpoložen, zadovoljen in dobro na-zajtrkovan sodnik, to je izborna reč. Čemeren ali lačen sodnik, dragi gospod, je zmerom za tistega, ki toži.*
«Pravični Bog !» je vzkliknil gospod Pickwick, ves začuden, «pa zakaj, prosim vas, delajo tako?*
«1 no, sam ne vem,* je mirno odgovoril mali mož, najbrž, ker varčujejo s časom. Kadar se bliža čas obeda in odidejo sodniki k posvetovanju, potegne predsednik uro in zakliče: ,Moj Bog, gospodje, čez deset minut bo ura pet in ob petih jaz obedujem.’ .In jaz tudi,’ kličejo vsi razen dveh, ki bi bili morali obedovati že ob treh in bi menda vzdržali še dalje. Predsednik se nasmehne, vtakne uro v žep in pravi: ,No, torej, gospodje, kaj mislite? Tožitelj ali obtoženec? Jaz bi skoraj mislil, gospodje, v kolikor sem o tem poučen, — toda pravim samo: skoraj bi mislil, — a ne dajte se tudi vi zapeljati, da naj tožitelj zmaga.’ — Nato mu takoj dva ali trije rečejo, da so istega mnenja, — morda je bilo to res, in zdaj gre to že čisto gladko. Toda čez pet minut četrt na deset!* je rekel mali mož, ko je pogledal na uro. «Cas je, da gremo, dragi gospod, k obravnavi o kršitvi obljube zakona; v takih primerih je navadno sodna dvorana nabito polna. Mislim, da bi bilo prav poklicati izvošč-ka, da ne bi prišli prepozno.*
Gospod Pickvvick je brž pozvonil, kočija je prišla in naši štirje Pickwickovci ter gospod Perker so udobno sedli vanjo ter se odpeljali proti Guiidhallu; Sam Weller, gospod Lovvten in modra vreča so jim sledili v cabu (enovprežna kočija).
«Lowten,» je rekel Perker, ko so stopili v vežo sodnega poslopja. «pelji prijatelje gospoda Pickvvicka v ložo pravnikov, gospod Pickwick pa bo najbolje sedel pri meni. Tod, prosim, gospod, tod,« in prijel ga je za rokav ter peljal na nizko klop prav pod pultom kraljevskega prokuratorja, na klop, ki je bila postavljena zavoljo advokatov, da lahko od tam posepeta-
vajo predsedniku, ako le ta med obravnavo potrebuje kakih informacij! Ti, ki tu sedijo, so za občinstvo nevidni, ker sede mnogo niže ko pravniki in občinstvo, katerih sedeži so znatno više. Seveda s hrbtom so obrnjeni proti občinstvu, z obrazom proti sodniku.
«Kaj ne, to je loža za priče?* je vprašal gospod Pickvvick kazaje na nekako prižnico z medno ograjo ob levi strani.
«Da, to je za priče, dragi gospod,* je odgovoril Perker in izvlekel cele kupe papirja iz modre vreče, ki mu jo je Lovvten položil pred noge.
«In tole,* je rekel gospod Pickwick, kazaje na nekoliko o-grajenih prostorov na desni, «tu menda sedijo sodniki?*
«Da, dragi gospod.* je rekel Perker in trkal s prsti po pokrovu tobačnice.
Gospod Pickwiok je nekoliko vstal, ves razburjen, in se oziral po sodni dvorani. Na golerji se je gnetlo že mnogo občinstva. in sedeži za pravnike so bili tudi že polni gospodov v lasuljah; ta zbor je nudil zanimivo in pestro sliko nosov in za-liscev, po katerih slovi sodna dvorana v Angliji. Tisti gospodje, ki so jim bile poverjene tožbe, so držali akte kolikor mogoče vidno v rokah in so si včasih z njimi popraskali nos. da bi obrnili nase čim največ pozornosti občinstva. Drugi gospodje, ki niso imeli tožb. so imeli pod pazduho debele knjige ok-tavnega formata z rdečimi pečati in s platnicami, ki so imele barvo skorje nedopočene paštete ter so bile znane pod tehničnim imenom «pravniške teletine.«
Drugi pa, ki niso imeti niti tožb, niti knjig, so vtaknili roke v žep in gledali kolikor mogoče modro, dočim so drugi hodili sem in tja. nemirno in z vnemo ter uživali veselje zaradi tega, ker so jih občudovali neizkušeni tujci.
(Nadaljevanje sledi)
i/n r l i r	Vremenska napoved za danes:
\j M j- |y| I-	Predvideva nestatoo vreme s
V l\L IVI L	P°stoP«i*n izboljšanjam v opol-
danskih urah. — Temperatura brez večje spremembe. — Včeraj je bila v Trstu najvisja temperatura 8.4. najnižja pa 6.1 stopinje.
STRAN 8
SPOETHA POROČILA
23. NOVEMBRA 1952
“ Pl r
Hh|1: lliiiiii
: iiilii-lllinillr
fjjjjgn-	s. |	! v
%. *	pij:, j	::::::
		! 1 s. IlliijjllP'
t		i lllli Hijjjli 1 .u
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 16.30:
Slušne igra:	Dario	Nicodemi
«Po3tržek». 18.30: «Buči morje Adrijansko«, revija pevskih zborov s Tržaškega in Primorskega. - Trst II.: 21.00: Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 2. Trst I.. Simfonični koncert florentinskega orkestra.^ Slovenija: 20.00: P. Mascagni: Cavalleria rusticana.
GLAVNA PRIVLAČNOST DEVETEGA KOLA JUG, LIGE
PARTIZAN ZVEZDA HAJDUK - DINAMU
Z a ljubitelje nogometa ■prinaša deveto kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva kar dve poslastici. V Beogradu se bosta sestala Partizan in Crvena zvezda. Njuna borba za točke bo obenem predigra v finalno tekmo za jugoslovanski pokal; v drugo bost a isti enajstorici igrali na državni praznik 29. novembra. Pogled na lestvico nam pokaže, da je Partizan letos v mnogo boljši formi in bi zaradi tega bil favorit. Toda — kot smo že zadnjič napisali — je v takem der-byju še mnogo drugih faktorjev, skoraj bolj odločilnih od forme. Zelo verjetno je samo to, da ena in ista enajstorica ve bo zmagala na obeh tekmah. V Partizanu bo danes zopet nastopil iskušeni Mihailovič, pri nasprotnikih pa Mitič. V primeru zmage bi Partizan dve koli pred zaključkom zimskega dela prvenstva imel praktično zagotovljeno prvo mesto.
Od osemnajstih prvenstvenih tekem med Hajdukom in Dinamom so Splitčani deset-l:.rat zmagali in šestkrat dosegli neodločen rezultat. Dinamo tudi v časih svoje najboljše forme nikoli ni igral lah-
Ud c bc
naslednik
Tryjve Uen?
(Nadaljevanje s 3. strani)
in je švedski poslanik v ZDA, poklicni diplomat.
Mohamed Zaffrulah Kan iz
Pakistana je star 53 let in je zunanji minister svoje države od leta 1947.
Od Indijcev omenjajo kot možnega kandidata 65-letnega pravnika Ramasvamija Muda-liera, ki je leta 1945 vodil in-c‘ijsiko delegacijo na konferenci v San Fraciscu. Omenjajo tudi ime znanega indijskega predstavnika v OZN in trenutne sodnika mednarodnega sodišča Benegala Raua, ki je po poklicu pravnik, nekaj upanja pa dajejo tudi 54-letn«mu Indijcu K. P. S. Menonu, ki je od leta 1948 indijski zunanji minister in predsednik komisije OZN na Koreji od leta 1948
L»s«o Calo Piaza > Ekvado-ra je eden možnih južnoameriških delegatov; star je 46 let,
ko proti Hajduku. Po nedavnem porazu v Sarajevu, Dinamo verjetno tudi v Splitu ne bo osvojil točk- Zopet b< nastopil srednji napadalec Cimer-mančič, ki je ozdravel od poškodbe. Prognoza 1. mogoče X.
Preselimo se na spodnji del lestvice: Lokomotiva gre v Novi Sad na tekmo proti Vojvodini. Nič kaj posebno prijetno ■potovanje, posebno odkar so se igralci Vojvodine prebudili in zopet igrajo podobno kot lansko leto.
Veleževi navijači bodo napolnili stadion v Mostarju,, kjer bo nastopil BSK iz Beograda. Moštvo zmagovalcev nad Spartakom velja za favorita, čeprav niso izključena presenečenja. Na domačih igriščih je vse mogoče.
Spartak se hoče rehabilitirati na račun Vardarja. V Subotici še vedno menijo, da drugo mesto ni izgubljeno. S takim ciljem pred seboj, se domačini ne bodo pustili prehudo motiti od Glazerjeve enaj-storice.
Lokomotiva je doživela v Sarajevu katastrofo, Dinamo poraz. Bo Zagreb na domačem igrišču danes maščeval?
Tudi v tem kolu bodo tekme napete. To nam kaže lestvica, kjer se meša devet enaj-storic z	razliko	samo štirih
točk.
LESTVICA :
Partizan	8	7	0 1	30:8	14
Hajduk	8	3	4	1	21:13	10
Spartak	8	4	2	2	14:12	10
BSK	8	3	3	2	13:15	9
Zagreb	8	3	2	3	7:7	8
Crv. zveada	8	3	2	3	11:12	8
Vojvodina	8	3	2	3	14:17	8
Sarajevo	8	3	14	17:16	7
Dinamo	8	2	3	3	10:10	7
Vardar	8	2	3	3	14:20	7
Lokomotiva	8	1	3	4	12:20	5
Velež	8	116	7:18	3
ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA
Wolverhampton izgubil
LONDON, 22.	— Wolver-
hampton je danes izgubil doma proti Prestonu in ima še samo eno točko naskoka pred Sun-derlandom, ki je porazil Busrn-ley.
Rezultati: Arsenal - Manchester City 3:1, Aston ViHa - Tot-tenham 0:3, Blackpooj - Mid-dlesbrough 1:1, Bolton - Sheffield Wednesday 1:1, CharVton -Stoke 5:1, Chelsea - West Brom-wich 0:2, Derby - Liverpool 3:2, Manchester United - Newcastle 2:2, Portsmouth - Cardiff 0:2, Sunderland - Buraley 2:1, Wol-verhampton * Preston 0:2.
CORTINA D’AMPEZZO, 22. — 21. decembra se bo začelo v Cortini mednarodna sezona v hokeju na ledu. Med drugimi bodo nastopila tudi moštva iz Innsbrucka, Wilne, Milana, Celovca, Linza, Partizan iz Beograda itd.
TENISKO PRVENSTVO NOVEGA WALESA
Sedgman prvak
SYDNEY, 22. — Frank Sedgman je osvojil naslov teniškega prvaka Novega Walesa z zmago nad rojakom Mc Gregorom, Ob odmoru je stanje bilo 6:2, 4:6, 6:4, kasneje pa je Sedgman z lahkoto v sedmem gemu osvojil četrti niz in zmago. Oba nasprotnika sta igrala stilno podoben tenis z ostrim servisom in številnimi pohodi na mrežo., Lahko se reče. da so dvoboj odločili Sedgmanovi plasirani udarci v kote.
Naslov ženske prvakinje je osvojila Američanka Maiureen Connolly, ki je odpravila rojakinjo Samipson s 6:3, 6:2.
O Nekaj napisov ob cestah Južne Italije med dirko «Po Sredozemlju^:	Prvi:	»Nad
slavo Bartalija sonce ne zaide», drugi: «Leti aeroplan, toda ti Coppi ga prekašaš», tretji:	«Bartali, za opisova-
nje tvojih dejanj bi bil potreben Homerr>, četrti: Fau-sto, Divji, Močan (Fausto, Feroce, Forte).
TRIESTINA FAVORIT
PROTI NEPOPOLNI NOVARI
Inter igra doma s Fiorenti-no, ki je kot ustvarjena, da izgubi z 0-1. Pri Interju smo namreč že navajeni na ta rezultat* v letošnjem prvenstvu smo ga videli napisanega kar petkrat. Juventus igra v lastni hiši proti Sampdoriji in dveh točk ji nihče ne vzame. Tretja «velika» iz italijanskega prvenstva — Milan bo igral v Vidmu. Lansko leto je Udi-nese na domačem igrišču dosegla neodločen konec, pa tudi pred dvema letoma Milan ni zmagal. Najmočnejši argument domačinov je torej tradicija. Nekoliko reven, toda je in ostane argment.
V Trstu bomo gledali enaj-storico Piole — Novaro. Gostje bodo nastopili nepopolni. Trenet je z veliko težavo sestavil krilsko vrsto in napad, tako da je splošno mnenje, da
bi Triestina morala zmagati brez posebnih naporov. V nasprotnem primeru lahko rečemo, da proti nikomur več ne bo dobila obeh točk. Postavi enajstoric; Triestina; Nuciari, Belloni, Valenti, Giannini, Fe-ruglio, Invernizzi. Ispiro, Cur-ti, La Rosa, Soerensen, Bosco-lo Novara: Russova, Pombia, De Togni, Feccia, Molina II, Baira piccioni, Renica (Rosen), Piola, Miglioli (Alberico), Sa-vioni.
Pro Patria - Roma in Como -Napoli sta zanimivi tekmi zaradi gostujočih enastoric.
LONDON, 22. — Te dni se bo začelo zasedanje FIFA, na katerem bodo razpravljali med drugim tudi o definiciji amaterstva, zlasti v zvezi s sestavo olimpijskih enajstoric.
PREDZADNJI DAN AMERIŠKE AVTOMOBILSKE DIRKE
Padilla Nervo.
rojen pa v New Vorku. V imenu svoje države je podpisal Listino OZN in objavi'! več knjig o Združenih narodih in o kmetijstvu.
Mehikanec dr. Louis Padilla Nervo je izkušen pravnik in diplomat, ki je študiral na mnogih domačih in inozemskih univerzah, v OZN pa ie bil predsednik glavne skupščine na njenem šestem zasedanju v Parizu. —
Iraški veleposlanik v Wa-shingtonu Nasrolah Entezam ima 52 let. Bil je že predstavnik Perzije v bivšem Društvu narodov, svojo deželo pa je predstavljal tudi na konferenci OZN v San Franciscu. Na petem zasedanju je bil predsednik glavne skupščine.
Med kandidati je tudi Ralph Bunche, črnec iz ZDA, ki je dobil Nobelovo nagrado za mir zaradi uspešnega spravnega dela v Palestini.
Za sedaj ni znano, koga bi mogel predložiti sovjetski blok za naslednika Trygve Liea, menijo pa, da bo ZSSR morda poskušala plasirati kakšnega poljskega ali češkega delegata.
Vendar za sedaj ni mogoče reči nič določnega o tem, kdo bi utegnil zasesti izpraznjeno mesto glavnega tajnika. Možnost, ko bi Trygve Lie pristal na to, da izvršuje svojo dolžnost še leto dni, se sicer omenja, je pa minimalna, zlasti ker ga poleg sovjetskega bloka napadajo tudi razni ameriški reakcionarni nestrpneži.
Kling na prvem mestu
zaradi Braccovega odstopa
CHIHUAHUA, 22. — Pred zadnjim dnevom Vseamerlške avtomobilske dirke se je nepričakovano končal dvoboj Ferrari - Mercedes. Bracco je odstopil 96 lem severno od Par-ra'la. Tedaj je imel še tri minute naskoka pred Klingom (včeraj zvečer je ta naskok znašal sedem minut). Njegov avto je dobil defekt in se ga ni moglo popraviti. Zmagala je solidnost nemške industrije. Kling ima nad pol ure naskoka pred rojakom Langom In lahko jutri vozi zelo previdno.
Med današnjo etapo so zabeleži'! 1 pet	nezgod.	Američan
Drisdale se je prevrnil in leži v zelo resnem stanju v bolnišnici v Celayi. Ostale nesreče so lažjega značaja.
Sedma etapa (dolžina 300 km):	1. Kling (Mercedes)
1.28:13;	2.	Chinett!	(Ferrari)
1.30:26;	3.	Maglioli	(Lancia)
1.30:32 ;	4	Lang (Mercedes)
1.37:12.
Lestvica: 1. Kling (Mercedes) 17.06:58; 2. Lang (Mercedes) 17,38:44; 3. Chinett j (Ferrari) 17.45:56;	4. Maglioli (Lancia)
18.18:49; 5. Jack Mac Afee (Ferrari) 18.27:28.
Smučanje postaja popularno v Veliki Britaniji
LONDON, 22. — Ceneni smučarski tečaji na Norveškem, ki
jih organizirata Britanski smučarski klub in Centralni svet za telesno vzgojo so zelo priljubljeni in eden glavnih vzrokov za rastoče navdušenje za beli šport v Veliki Britaniji. Število članov Britanskega smučarskega kluba je naraslo od 5.000 po vojni na današnjih 14.000.
Smučarski tečaji na Norveškem omogočajo vsem slojem britanskega prebivalstva gojitev tega lepega športa. Začetni pouk dobijo novinci v približno 40 «suhih smučarskih centrih», ki so po vsej Veliki Britaniji; nato pa odidejo na smučišča na Norveškehi. Letos sj odprli nova smučišča za 12-dnevne smučarske tečaje, na katerih učijo norveški smučarski učitelji. Tečaje so prvič organizirali pred dvema letoma. Prvi tečaj je obiskovalo približno 100 tečajnikov; lansko leto pa že 800. čeprav je bilo število prošenj mnogo večje. Funkcionarji britanskega smučarskega kluba so mnenja, da je velik porast članstva pripisati tudi dejstvu, da so britanske oborožene sile že med vojno uvedle šport kot del obvezne vojaške vzgoje in naraščanju tujskega prometa.
KINO
V T 11 S T 1
Rossetti. 15.00: «Zvoki ob zahodu« J. Payne.
Excelsior. 13.45: «Oči brez izraza« J. Jones, L. Olivier.
Nazionale. 14.00: «Kraljica iz Sabe«, G. Cervi, L. Ruffo.
Fenice. 15.00: «Laž«, Y. Šanson. Filodrammatico. 14.30: »Razbojnik iz Tacca del Lupo«, Nazzari. Arcobaleno. 14.30: «Prevara», N.
Gray, G. Ferzetti.
Astra Rojan. 14.30:	«Osvajalci
Sirte«, M. 0'Hara, J. Payn«. Alabarda. 13.30: »Luisianski ribič«, K. Grayson, M. Lanza. Ariston. 14.00: «Saga o Forsytih», G. Garson, E. Flynn.
Armonia. 14.30: »Videti Neapelj...
nato umreti«.
Aurora. 14.00: «Maščevalčeva maska«, J. Derek.
Garibaldi. 14.00: «Skrivnost V.3», G. Ford, V. I-indfors.
Ideale. 14.30: «Dcilma usode«, G.
Pečk, G. Garson.
Impero. 14.00:	«Navijajmo sku-
paj«, E. Wi31iams, G. Kelly. Italia. 14.30: «Ana», Silvano Man-gano, V. Gassman, R. Vallone. Viale. 14.30:	«Kociss	indijanski
junak«, J. Chandler, S. Cabot. Moderno. 14.00: «Rojena včeraj«, J. Ho!liday, B. Crawford.
Kino ob morju. 14.30:	«Možje»,
M. Brando, T. VVright.
Massimo. 14.00: «Dva tedna ljubezni«, J. Povvell, R. Monialban. Savona. 14.00: «Nisem več tvoja«, P. Dorn, C, Mc Leod.
Secoio. 14.00:	»Belčevo bodalo«,
R. Scott, M. Chapman. Ferroviario (S. Vito). 14.30: «Sončna pomlad«, Mac Donald. Vittorio Veneto. 13.45: »Davidova pijanost«, V. Jonson, E. Taylor. Azzurro. 14.00 »Na nekem otoku s teboj«, E. Williams. Beivedere. 14.00:	«Ali veš, da
maki...«, W. Chiari.
Marconi. 14.30: «Muka preteklosti«, M. Lavvrence,
Novo cine. 16.00:	»Okrvavljene
kolesnice«.
Odeon. 14,00:	uMiliJardarski Mi-
lan«, Isa Barzizza, t. Scotti. Radio. 14.00: «Prin.c tat«, T. Cur-tis, P, Laurie
RADIO
.1 UUOMLiO VAKSJ&K C O .\ K T K S* T A
254,6 m ali 1178 Kc
NEDELJA, 23. novembra 1952
7.45 Koledar. 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja: Mihec in zlata goska ter pogovor s pionirji. 13.00 Promenadni koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah,, 14.30 Pisan spored slovenskih ljubezenskih pesmi. 15.20 Zabavni orkestri igrajo za židano voljo in ples. 16.30 Slušna igra: Dario Nicodemi «Postr. žeto, 17.30 Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi. 18.15 Ju runa in Franina. 18.30 «Buči morje Adrijansko« revija pevskih zborov s Tržaškega in Primorskega. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč 23.30 Z3dnja porodila.
T US T u.
306.1 m ali 980 kc-sek
8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 10,00 Prenos maSe. 11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Lahki orkestri. 15.00 Schubertove in Schumanove pesmi. 15.30 Razne jazz zasedbe.
16.00 Malo za šalo — malo zares.
17.00 Priljubljene melodije. 17.30 Plesna čajanka. 18.30 Koncert ruskih balalajk. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Športna kronika. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 2. 21.30 Izbrana lirika.
21.40 Večerne melodije. 22.00 Mu-sorgski: Hovanščina, l. in 2. dej. 23.05 Zmerni ritmi. 23.15 Poročila.
1 K S 'I' I.
8.45 Odlomki iz oper. 12.00 Godalni orkester C. Savina. 14.30 Izbrane strani Bellinijeve opere «Norma». 17.30 Simfonični koncert florentinskega orkestra. 20.35 Za smeh in kratek čas, 23.30 Plesna glasba.
ISLOVESI1JA
327.1 m, 202,1 m, 212,4 m 9.40 Solistične skladibe sklada.
teljev predklasike, 19.00 Dopoldanski koncert. 12.30 Poročila.
12.40 Hammond orgle v ritmu.
13.00 Pogovor s poslušalci. 15.10 Zabavna glasba. f5.40 Slovenske polke. 16.00 Igra godba na pihala, 16.30 Radijska igra. 17.30 Promenadni koncert. 18.15 Mail koncert lahke glasbe. 20.00 Pietro Mascagni:	Cavalleria rusticana«, opera v 1 dejanju. 21.30 Koncertni valčki. 22.00 Poročila.
SLOVENSKI NAMIZNI KOLEDAR ZA LETO 1953
Obveščamo slovensko javnost, da izide tudi letos slovenski tedenski bele? ni namizni koledar, ki bo na željo na razpolago tudi kot stenski koledar.
Na pisalno mizo slovenskega uradnika, prosvetnega delavca, trgovca, obrtnika in svobodnih poklicev spada slovenski koledar. V vsaki slovenski hiši bo koristno služil slovenski tedenski beležni stenski koledar.
Slovenci! Ne kupujte drugih koledarjev ker Vam bo že v mesecu decembru na razpolago slovenski koledar.
JIUOSLOVAKSKK <J « M 14 T K S « A
254,6 m ali 1178 kc PONEDELJEK, 24. novembra 1952
11.00 Igra orkester JLA iz Portoroža, 12.30 Zena in dom. 13.30 Poročila. A.30 Iz športnega sveta. 14.40 Domači zvoki. 17.30 10’ dunajskih valčkov. 17.40 Pesmi narodov Jugoslavije. 18.15 Slovenski ansambli in solisti pred mikrofonom, 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glastja za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila.
T IIST II.
306J m ali 980 kc-sek
11.30 Zabavna glasba. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Srbske pesmi poje pevski duet. 13.20 Brahmsovi valčki. 13.40 Mozartove skladbe. 14.00 Poročila. 14.15 Zmerni ritmi. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Brahms: Koncert za violino in orkester. 18.55 Čajkovski: Valček iz serenade v C-duru. 19.00 Mamica prepoveduje. 19.15 Pestra glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Operetni mo. tivi, 20.30 Športna kronika. 20.40 Dva slavna pianista. 21.00 Književnost in umetnost. 21.45 Ravel: Vaiiček. 22.00 Musorgski: Hovanščina, 3. dej. 22.50 Večerne melodije. 23.15 Poročila.
T K S *' X.
11.30 Simfonična glasba. 18.00 Poje sopranistka Bruna Galvani Stoeker. 19.25 Koncert godbe C.P. 21.05 Operna antologija. Izvajajo:
orkester in zbor iz Milana. 22.15 Suk:	Štiri	de.la	za	violino in
klavir.
HLOVE« 1 J A
327,1 m. 202,1 m, 212.4 m
12.00 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 12.40 Polke, valčki in mazurke. 13.10 Pester spored slovenskih narodnih pesmi. 14.00 Veliki orkestri igrajo zabavno glasbo. 16.00 Arije, ki so doživele velik uspeh. 18.00 Orkestralne skladbe Dvoraka tol Čajkovskega. 18.30 Jezikovni pogovori, 18.40 Poje Mariborski komorni zbor. 19.40 Igra Študentski plesni sekstet. 20.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.00 Poročila.
V začetku decembra bo izšel
JADRANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1953
z zelo zanimivo vsebino, na kar J'as že danes opozarjamo.
[e	dal	(ta
Lir
Ivan Cankar:	Izbrano delo, IV. del, platno .	:	850.—
Juš Kozak:	Lesena žlica, II. del, platno ;	:	1100.—
Petrovič:	Prepelica v roki, platno . :	:	900.—
Petrovič:	Slovenske pravljice, podplatno	560.—
Vodnik:	Uganke, broširamo  .................. 250.—
Karel Ewald:	Mati narava pripoveduje, polplatno	650.—
E. Marschail:	V divjinah, polplatno.......... 450.—
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU, GORICI IN V SESLJANU.
KROJAŠKI SALON
Trg Garibaldi 11, tal. 80-280
za dame in gospode
NAJMODERNEJŠA IZ DELAVA TAJERJEV, PLAŠČEV, OBLEK, ITD.
Velika izbira, dobrega in modernega blaga najfi-, nejših tovarn.
PLAČILNE OLAJŠAVE
družba z o. j.
UVOZ - IZVOZ ŽIVINE
TRST - UL. VALD1RIVO ŠT. 35/11 - TEL. 31-942
RRDIO
POSTREŽBA TOČNA
POPRAVILA VSEH VRST RADlOSPHtiJtlMMHOV
STANKO VODOPIVEC
CENE ZMERNE »olina 6»
AVTORIZIRAM GEOMETER
prevzema vse posle za vknjiženje zemljišč In izdeluje načrte stanovanjskih hiS po ugodnih cenah. — Pojasnila in pomoč pri zidanju po načrtu nAldisioii.
UL. MACHIAVELLI 17, VRATA 7
Krcfašlui delavnica
za dame In gospode CARLO MItfcTICH TRST. UL MILANO 25 • III
Ima v zalogi vzorce
«LA SARTOTECNICA* - Milano
Solidna in točna postrežba
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v jetolu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure.
TRST - UL Torrebianca št. 43
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18
JUGOSLOVANSKE ČASOPISE IN REVIJE lahko naro. čite na UPRAVI »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Ul. sv. Franči5ka 20-1. Tel. 73-38.
Mizarji podjetniki kmetovalci.
Deske tmre Kove, macesnove in trdih lesov in tra-
me nudi najugodneje
mn
viale Sonnino?4 lel. 90441
Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električni hladilniki in hladilniki na led - JNajlepsi darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali
Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz ae‘
rjavečega jekla Vse za gostilne, bare, donl ,n kuhinjo
PLAČILNE OLAJŠAVE
MuBZE
TRST - Trg sv. Ivana h
(Piazza S. Giot/anni - Tel. 50-1“-*
M W
ZALOGA TRDEGA LESA IN^GpJj^.
TRST - UL. OELLE MILIZIE 1719 - TEL. 95918
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA di. s o. z.
Telefon 95873
T R S 1
UL. montecchi 6
VSAKOVRSTNE PLOŠČE ZA MUTUHJE- /JACKE ITD.-
_GRAVlBANJfc.NH
ANTIK0H0DAL
BAKEB ALPAKAM-VEČE JEKLO ITD ITD
J
trtici in ziinna
tuidh*
hi 'do, ie piebdik* ,l
Ml. cena Gnargjj
tel. 95080
z %admwlfth!0in Srn- »me da ima na >f P IWUO UMtO luallll{0 /m bretoiM® 2(1
b foiinim
-j cip h' lct
} n v
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi strol ne stroje, ricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo ran i ^ ,jnevno Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po » brez predplačila. Brezplačen pouk v veze
Odgovorni urednik STANISLAV KKNKO - UKKONISTVO ULICA MONTECCHI St 6 III nad. - Telefon StevilKa 93-BOt) m y4-638. - Poštni predal 502.	-	UPKAVA: ULICA SV. FKANCISKA St 20. - Telefonska številka 73-38 — OULASI: od 8.30 . 1Z in od lf> ■ 18 - Tel.
73-38 — Cene oglasov vsak min viSine v S»rini I stolpca trgovski 60, t iianiiio-iipravnl 100, osmrtnice «0 Mr — Ua FI.HJ «a vsak inn širine 1 stolpe s »a vse vrsti* oglasov po 10 din Tiska Tiskarski *avnrt *TT Portrn* Oortra III 8 Pellleo t-II.. Tel 33-82. — Rokopisi se ne vračalo
ljud. repuD. JugoMavD*1	,nozemsK'8a
ljo: Agencija dernoKra	tiska	O.ZO.
. „ mO <>|B'.
I0.uieae4ii° ^ tlsK
INAKOCiMINA. Poštni tekoil Ljubljana Trg
Cona A: uuseCua 350 Četrtletna t)00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed .j™. ....— -
račun ta STO ZVIJ Založništvo triaškega llsKa, Trst 11.5374, — Zt> Jugoslavijo: Agencija dernoR'<■	t(Ska
Revolucije 19 • tel. 2009 tekoil ra£un pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trža_____________________________