VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER •c. CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING, AUGUST! 10, 1048 LETO L. - VOL. E. V E S 1 n N ■ A* silit b KEM VOLKOVI MED SEBOJ. - Komunistični divjaki so klali svoje nasprotnike po celi srednji Evropi. Zadnjih šest let so komunistični volkovi napadali vse, kar ni z njimi tulilo. Toda volkovi so volkovi, zato so se sedaj sklali sami med seboj. Vsi mali volkovi iz Rumunije, Albanije, Ogrske, Bolgarije. Poljske, češke in še veliki volk iz Moskve so se spravili nad jugoslovanskega volka Tita in ga hočejo raztrgati. Vseh ozadij tega boja komunistov med seboj nihče ne vidi. Marsikaj se je sicer razodelo proti njih volji ter se pokazalo izza rdečega zastdra, toda vsega še nobeden ni dognal in je morda prepuščeno zgodovini. Gotovo je, da je spor med Titom in drugimi komunisti hud in da je Tito ostal v tem boju sam s svojimi jugoslovanskimi komunisti. Vsi drugi so proti njemu. Kako se tev iz stranke. Oba sta sedaj za prta in bosta prišla še pred sodišče, ki ju bo obsodilo kot “izdajalca.” “IZDAJALCA.” — Mi že vemo, da je vsak, kdor je proti komunizmu “izdajalec.” Tudi vaši ameriški slovenski listi so v opičjem posnemanju vsega, kar je delal in govoril Tito, zmerjali vse od kraja z izdajalci, kogar je njih bog Tito kot take označil. Tako je bil izdajalec hribovski kmet, ki ni maral slišati o komunistih tako je bil izdajalec fant, ki se je boril s komunisti, tako je bil„ izdajalec izobraženec, duhovnik, škof. Ves komunistični svet in vsi njegovi priveski so zmerjali tako, kot je bilo ukazano po komunistični centrali. Sedaj pa so prišli na vrsto tisti, ki so prej dn^ge zmerjali. Sedaj je Tito izdajalec v očeh komunistov, ki ga morajo po svetu obso- bo to končalo? če ne bo kake jati, v Jugoslaviji pa sta izdajal-posebne sreče, se bo zgodilo po|Ca dosedanja sodelavca Titova volčje. Tropa volkov bo enega i Hebrang in žujevič. Tista komi-raztrgala, pa če se bo še tako ]sija, ki ju je izključila iz stran-branii. jke, je oba še posebej ozmerjala “MEDVED VOLKA, VOLK |s tem priimkom. Tako postane v LISICO ...” — Na to pesemco jTitovini čez noč minister zloči-se spomnimo, ko beremo, kako nec. komunisti drug drugega izklju KAJ STA ZAGREŠILA? čujejo iz svojega občestva. Tita. Komisija je napisala cele strani so izključili pri Kominform-u in grehov teh ,jveh ministrov proti Civilno vojno so pripravljali v U. S. A. Za zavezništvo s Hitlerjem hoteli žrtvovati Ameriko Težke izpovedi bivšega komunista pred sodiščem. Honolulu. — Tu je pričal pred sodiščem bivši komunistični glavni urednik Louis Budenz, da so komunistični voditelji v USA dobili naročilo, da pripravijo civilno vojno v Združenih Državah severne Amerike v septembru leta 1939, če bi bila Amerika vstopila v vojno kot zaveznik Velike Britanije. Rekel je, da je tak ukaz dobil in ga voditeljem komunistične stranke sporočil sedanji tajnik komunistične stranke v 'Ameriki Eugene Dennis. To se je zgodilo, ker sta bili takrat Sovjetska Unija in Hit-erjeva Nemčija zaveznici. Dennis je sporočil navodila za vodstvo strankine politike na tajnem sestanku komunistov v Chicago. Budenz je točno povedal Dennis-ove besede: Moramo biti pripravljeni, če Združene Države vstopijo v vojno na strani Velike Britanije, da spremenimo imperialistično vojno v civilno, državljansko vojno in da bomo stali na strani Sovjetske Unije.” Istotako je Budenz povedal, da je voditelj stranke William Z. Foster dal tole navodilo uredniškemu zboru komunističnega lista: Bodite pozorni in pripravljeni, da boste v slučaju potrebe zavze- NE ZAPOSTAVLJAJTE SLOVENCEV V TRSTU Spomenica, ki jo je poslala slovenska demokratska zveza ameriški in britanski vladi — Slovenci so v Trstu domače prebivalstvo — Zahtevajo svoje šole in enakopravne pravice z Italijani Opravičene zahteve Zato spomennice zahteva v svrho, da se zajamči poslovanje slovenskega šolstva: 1) da se loč islovenska šolska uprava od uprave italijanskih šol in ustanovi superintendence za slovenske šole; 2) da se postavi slovenska šolska organizacija na trdno legalno podlago in da zavezniška 'i s strani prizivne komisije, ki pri tržaški občini ter da se sklepi te komisije podvržejo kontro-'dujejo italijaski in jugoslovanski komunisti, če na vse to vo- vojaška uprava pri imenovanju šolnikov za slovenske šole ne stavlja za pogoj italijansko dr-žavljastvo; 3) da sp da osebju slovenskih šol značaj stalnosti in da se izenači to osebje z osebjem italijanskih šol glede stalnega imenovanja ekonomskega in pravnega postopjanja; 4) da se imenujejo slovenski uradniki v vse urade, ki imajo posla s šolko upravo (pri tržaški občini, pri Zavez, vojaški u-pr^vi, pri finančnem in pri pravnem oddelku). NOVI GROBOVI Glede vpisovanja v register stalnega prebivalstva se zahteva: 1) da se prekliče ukaz št. 64 in 222 Z. V. U. 2) da se ustanovi nepristranska komisija, ki odloča, o vpisu v register stalnega prebivalstva urad v zadeve nameščanja uradnikov, ki jih imenuje Z. V. U; 3) da se tem nameščencem izdajo delavske knjižice ,če so vpisani v register stalnega prebivalstva, ali specialno dovoljenje v smislu čl. 10 splošnega ukaza št, 72 za čas, ko so v službi pri Z.. V. U. Demokratska Zveza je skupna politična organizacija v Trstu. V njej so zastopane vse an-tikomunistične solvenske stranke: Slovenska krščanska demokracija, slovenska liberalno-na-predna skupina in slovenski so-cijalisti. Protikomunistični Slovenci v Trstu so itak med dvema ognjema stalnih napadov. Na eni strani jih preganjajo italijanski šovinisti, na drugi jih zasle- j oje treba ustanoviti. Pri nameščanju delovnega o-sebja n atržaškem ozemlju se zahteva: 1) da se delovni urad drži strogo določil splošnega ukaza št. 72 in da se prekličejo vsa navodila, ki delajo razliko med Slovenci in Italijani. 2) da se ne vmešava delovni jaška uprava zapadlih zavfez-nikov nastopa očitno krivično proti Slovencem, onemogoča vsako delo za ureditev razmer v Trstu in sama daje več priložnosti svojim komunističnim sovražnikom, da rušijo njeno delo in ugled. Interes zavezniške uprave bi bil, da želje slovenskih demokratičnih ljudi uvažuje. Razne najnovejse svetovne vesti OTTAWA, KANADA. — V svojem poslovilnem govoru je predsednik kanadske vlade King označil komunizem kot največjo nevarnost sedanje dobe. Opozoril je, da je prav mogoče, da bodo svobodni narodi ponovno klicani, da branijo svobodo in neodvis- ata si obljubila večno zvestobo ____ • j., v , v j_i___i____ju. .. _________ ______j_i__________________ • ___________: Rune drobne novice b Cleveland* in le okolice i Blagoslovitev katedrale— Kot soposvetitelji obnovljene katedrale v Clevelandu so določeni samo škofje, ki so poprej službovali v Clevelandu. Posvetitev bo 6. septembra. Kakor smo poročali, je škof Hoban k posvetitvi povabil tudi ljubljanskega škofa Dr. Gregorija Rožmana. Soposvečeva-li pa bodo: James A. Mc-Fadden, Youngstown; John P. Treaty, La Crosse, Wis.; John F. Dearden, Pittsburgh in pomožni škof v Clevelandu Floyd L. Begin. Članom ABZ it. 137— Odsotna bom iz mesta od 10 do 21 avgusta. Zato prosim naj se članice v vseh nujnih društvenih zadevah obrnejo na predsednico Mrs. Frances Brancelj, 1246 E. 69 St., telefon EN 0789. —Tajnica, Mrs, Doroteja Strniša. V bolnišnici — Mrs. Louise Jadrich iz 948 E. 207. St., Euclid, O., se nahaja v Glenville bolnišnici, soba št. 112. Obiski so dovoljeni. Želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnila domov k svoji družini. ,Se na mnoga leta— Jutri bo minilo 36 let, odkar ga in žujeviča, ki sta bila njegova nasprotnika in nekako določena od zunanjih komunistov, da Tita prekucneta. Titova stranka je sestavila posebno komisijo, ki je sodila ta dva prejšnja ministra in jih obsodila na izkljuČi- ijala sta gra. ste Zagreb-Belgrad. Nista hotela pomagati zadrugam, ki jih je Kardelj kmetom vsilil, da bi jih tako naučil na skupno komunistično gospodarstvo. Hebrang je bil tudi preveč Hrvat in žujevič fD«He na 3. atranH Nova odkrtija v vohunski gy Qfe blagoslavlja VSe, preiskavi Washington. — Pred sednik odbora za preiskavo proti-ame- rikanske delavnosti je izjavil, da bomo imeli prihodnji teden nova odkritja v vohunski aferi. Posebna podkomisija je šla zaslišat neko skrivnostno pričo, ki živi izven Washingtona in ima možnost, da veliko pove o tem, kako so sovjetski vohuni in njihovi • pomagači v Ameriki uveljavljali svoj vpliv na našo administracijo. Tri na dan Vsi tisti, ki jih dolžijo, da so izdajali ameriške tajnosti Sovjetski Rusiji, ali bili kako drugače na uslugo komunistom, zdaj to ogorčeno zanikava jo. I, menda ja. Priznanje krivde znajo dobiti od krivih ali nekrivih samo v “demokratskih”, deželah onstran zagrinjala. ki pomagajo pri naseljevanju beguncev Vršilec dolžnosti državnega tajnika Mnsgr. G. B. Montini ‘je zadnjem pismu Mnsgr. Swan-strom-u sporočil: Njegova Svetost iz vsega srca blagoslavlja Vas in vse, ki sodelujejo in pomagajo pri važnem delu za naselitev beguncev, svoj apostolski blagoslov. V prihodnjih mesecih bo potreboval odbor za naselitev katoliških beguncev približno 5000 stanovanj in zaposlitev. Brez tega ne bodo mogli dobiti katoličani svoj pravičen delež pri naselitvi v Združenih Državah. Zato prosimo: prijavljajte stanovanja in zaposlitve za begunce! Novi predsednik vlade v Kanadi Predsednik neke slovenske bratske organizacije ,ki bo imela ta teden konvencijo v Minnesoti, zdaj z vso ihto zanikava, da bi imel še kaj posla z SANSom. Ne pove pa, da se mu je srce ohladilo šele takrat, ko ni bil izvoljen za predsednika. * * .» Predsednik Truman ne pusti kongresu pregledati dokumente pri vladnih uradih, da bi dognal lojalnost in nelojalnost vladnih uslužbencev. S tem je predsednik indirektno priznal, da se boji take preiskave. Bo pač treba takega predsednika, ki bo počistil nesnago iz Bele hiše in od drugod, pa naj taka čistka zadene tudi najvišje glave. Zunanji ni Velike Britanije.” Dodal je še to: če bi bil jaz še komunist, bi se od mene zahtevalo, da vse8torim vnaprej za zmago Sovjetske Rusije nad Združenimi Državami Amerike v prav vsakem sporu. Darovi la begunce ni, bolnišnici Lawrence Fortuna, star 58 let, stanujoč na 15511. Saranac R. Doma je bil iz vasi Smrečje pri Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član dr. št. 7 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, sinove: Frank, Au- vseh nevarnosti. Razširil se je v imenu svobode in utrjeval se je pod zastavami svobode. Komunizem vara mase naroda, ker jim obljublja, da jih bo rešil vseh mogočih vezi in nadlog. Dejansko se je pokazalo, da je komunizem uničil, kjer je prišel do oblasti, oboje: tako svobodo posameznika, kakor tudi svobodo narodov. Neposredni cilj komunizma, je dejal predsednik, je zasužjenje posameznika v imenu države, končni cilj pa je svetovno gospod-stvo nad vsem svetom. Komunistični režim pomeni tajno polici-gust in Vincent, v stari domovi- j0j suženjsko delo in koncentracijska taborišča, ni pa brata Jožeta in sestro Jože-' Ottawa, Kanada, minister kanadske vlade Luis Stephen St. Laurent je bil izvoljen z veliko večino za predsed-lika Narodne Liberalne tsranke. Dobil je 848 glasov, dočim je ijegov tekmec James Garfield Gardiner zbral le 323 glasov. Novi predsednik, je po rodu Francoz, po veri katolik, po poklicu pa odvetnik in profesor prava.i Imel bo težko nalogo boriti se za stranko pri prihodnjih volitvah, ker kaže, da se je razpoloženje Kanadcev obrnilo proti Narodno liberalni stranki. Vsaj zadnje občinske volitve so Za slovenske begunce so bili v našem uradu izročeni sledeči darovi: Msgr. V. Hribar je poslal ček za $8 in sicer so darovali: Msgr. V. Hribar $5 neimenovan ?2, Mrs. Helen Terbic $[. Po $5 so darovali: Louis Simončič, 5197 Miller Ave. Maple Heights; Rose Lausche, 8006 Union Ave; Mr. in Mrs. John Straus, 819 — 2nd St. North East, Mineapolis, Minn.; Mary Jamnik, 830 W. Mineral St. Milwaukee, Wis., Mr. in Mrs. Geo. Kasunič, Anton Zallar, 1384 E. 171. St., Matt Sega, Dryden, N. Y., Frank Gregorc, 10316 Barrett Ave., in g. Šuštaršič, Canon City, Colo. $1. Iskrena zahvala vsem skupaj v imenu slovenskih brezdomcev. Priporočamo še drugim, da bi darovali ob priliki po svojih močeh. fino. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 iif na pokopališče Kalvarijo. Nemška vlada v francoski coni odstopila Tuebigen, Nemčija. — Nemška vlada v francoski coni je odstopila. Vlada trdi, da Francozi zahtevajo neopravičeno visoke reparacije. Predsednik vlade Karlo Schmid je izjavil, da bo ostal na svojem mestu dokler se ne sestavi nova vlada. ------o------ ntonija “ Predsednik je popisal komunizem kot najbolj zavratno izmed Unionville, Ohio. Njiju hčere, Poizvedovalni količek Tone Pangerc bi rad zvedel za naslov gospe Mulej, roj. Čemer, doma iz Rašice pri Bledu. Naj mu piše na naslov: Tone Pangerc, Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. Alois Radi, Zavetiška ul. 6, Jesenice, Gorenjsko, bi rad zvedel za naslov svoje tete Ane Hočevar, doma iz Bele cerkve na Dolenjskem. Naj mu piše na gornji naslov, ali pa naj se javi na 15615 Trafalgar Ave. Ažman Ivan, Heinrichsdorf 3/c Asten 100, bei Linz, Austria, U. S. Zone, bi rad zvedel za naslov svoje sorodnice Mrs. Julije Jelenich. Naj mu piše na gornji naslov. WASHINGTON. — Preiskovalni odbor za proti-ameriško delovanje je prišel v težje zapletljaje. Neka sovjetska učiteljica kemije Kosenkina, ki je menda hotela pričati o delu sovjetskih vohunov v Ameriki, je izginila in jo drži menda sovjetski konzulat zaprto v svojih uradnih prostorih. Drugi sovjetski učitelj, Ivanovič Samarin, ki so ga Rusi hoteli vrniti v Rusijo, je pa prišel v urad FBI in prosil, da ga zaslišijo. FBI ga je zaslišala, toda njegove izpovedbe drži v popolni taj-nosti. Sam Samarin se skriva pred sovjetskimi uradniki. Zaslišan pa je bil neki Aleksander Koral in predsednik odbora je izjavil, da je mož priznal, da je bil član vohunske družbe, Istotako je odbor izvršil zaslišanje Victorja Perlo, ki so ga prejšnje priče označile kot voditelja ene izmed dveh važnih vohunskih družb. Ta pa ni priznal ničesar, ni hotel odgovoriti na vprašanje ali je bil in ali je še član komunistične stranke ali ne in celo ni hotel poznati priče, ki je trdila, da sta se kot špijona ponovno srečala, Potem ko mu je bila priča Miss Bentley predstavljena, pa je izjavil, da tudi na vprašanje ali je to pričo kdaj videl, ne odgovori. Victor Perlo dala sedaj za Wallace-ovo stranko. Miss Bentley je točno povedala, da je Perlo-ja srečala v stanovanju nekega John Abt v New Yorku vsaj osem krat, ko ji je nosil poročila za sovjete. Rusi odpeljali dva ameriška oficirja Zopet tajen seatanek z Molotovom Moskva. — Ambasadorji U. S. A., Velike Britanije in Fran-tako kazale. Stranka je izgubila jcije so imeli ponoven dolg sesta-večino v mnogih občinah. On bo [nek z Molotovom. Tudi sedaj naslednik Kinga v predsedstvu niso dajali nikakih obvestil za kanadske vlade. J javnost. Frankfurt, Nemčija, vojaki so odpeljali USA Lieut. S. F. Tumer-ja ki je vojaški upravnik v Bad Kissingen, in še enega vojaškega uradnika USA v Berlinu. Ugotovilo se je, da gre za Rowland M. Meyers-a LONDON. — Namestniki zunanjih ministrov USA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske Zveze se pogajajo kako bi uredili vprašanje italijanskih kolonij. Gre za Libijo in Eritrejo, ki jih je Italija imela pred drugo svetovno vojno, pa jih je kot poražena sila izgubila in so sedaj v angleški vojni upravi. Sovjetska Zveza se je postavila na stališče, da naj te kolonije dobi zopet Italija nazaj in jih upravlja pod nadzorstvom Zveze Narodov. Zapadni Zavezniki, posebno Anglija pa ne žele zopet imeti Italijo v severni Afriki, kjer jim je pred leti delala toliko preglavic. Radi bi raz-Ruski [delili te kolonije in Anglija dela na to, da bi jih obdržala v svoji upravi, če ne pride do sporazuma, bo to eno najbolj zapletenih vprašanj pred prihodnjo skupšččno Zveze Narodov. vojaški upravi v Berlinu, šofer, ki ju je vozil, je rekel, da sta bila na inšpekciji, ko sta jih dva oborožena ruska vojaka odpeljala. WASHINGTON. — Kakih dvanajst najstarejših vodij demokratske stranke pomaga Trumanu izdelati načrt za volilno kampanjo. Na seji so prisotni vsi bivši predsedniki demokratske uradnika za civilne zadeve pri stranke, ki so sedaj doma v Ameriki: Frank Walker, Edward J. Flynn, New York, Robert E. Hannegan, Missouri. Bivši predsednik James A. Farley je na potovanju po Evropi. Poleg tega so bili prisotni tudi senator J, Howard McGrath, sedanji predsednik stranke, senator Alben W. Barkley kandidat za podpredsednika in James M. Coz kandidat za predsednika v letu 1920. sinovi, sinahe, vsi sorodniki ter številni prijatelji jima želijo, da bi zdrava dočakala tudi 50-letnico. Važna seja*- Podružnica št. 47 SŽZ ima jutri večer ob 8 važno sejo na 8601 Vineyard Ave. To bo zadnja seja pred piknikom' skupnih podružnic SŽZ. Vse članice so prošene^ da se te seje udeleže, ker bo na programu več važnih zadev. Znižane cene— V Anžlovarjevi modni trgovini na 6214 St. Clair Ave. je zdaj razprodaja na poletnem blagu. Cene so zelo znižane in se vam bo izplačalo, če greste te dni kupit tj e. Za cene glejte oglas. 1 Zaduinica— Jutri ob 7:46 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Antona Jeršan. Tretja obletnica— Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Koci v spomin 3. obletnice njene smrti. Grob v domovini— John Zust, 6736 Edna Ave., je prejel žalostno vest iz domovine, da mu je 20. junija u-mrl v vasi Podpesek ljubljeni brat Matija, star 76 let, po domače znan kot Rrhar. Doma zapušča sina in hčer ter veliko sorodnikov. Zveza oltarnih društev— INaše romanje v Lemont začne ta teden, v petek zvečer, 13. avgusta. Vse, ki so plačale vožnjo, naj pridejo ob desetih zvečer v Terminal Tower. Clevelandski čas. Prosimo prav lepo, da se vsaka drži tiste romarske skupine, pri kateri je kupila vozni listek. Le tako bomo mogle potovanje lepo urediti, brez zmešnjav. Nas bo 115 romarje. Med vožnjo bo vsaka romarica dobila v roke program naših pobožnosti in življenja v Lemontu. — Frances Baraga, tajnica. am Ameriška Poiioviima /i\ii ■/!<-/!m— iiom* ""11 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 ia leto; za pol leta $5.08; za ietrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za S mesece $3.50.________ KBM IZ MMM ...im.....mammfiMfitmu... SUBSCRIPTION RATES United State* $8.50 per year; $5 for 6 month*; $3 for S month*. Canada and all other countries outaide United State* $10 per year. $6 for 8 month*, $8.50 for 3 months. bo terca u lecoae-ciut muter Jinuirjr 8th. 1008, it the Poit Offlci it Cleveland, Ohio, antler the Act of Mirch 3rd, 187«. ________________. No. 156 Tues., Aug 10, 1948 Velika prireditev SŽZ Cleveland, O. — Ker je bilo že več dopisov v Ameriški Domovini o skupni prireditvi Slovenske ženske zveze, katera se vrši 22. avgusta na Re-harjevih prostorih v Euclidu, O., ste se gotovo že vsi, kateri čutite z našimi trpečimi brati in sestrami v pregnanstvu, odločili za poset te prireditve. Ves preostanek bo šel za Katoliško ligo, katera potem pomaga tem siromakom v tujini. Mi tukaj smo edini, kamor se ti reveži še zamorejo obrniti za pomoč. Nikar ne preslišimo njih prošenj, pač pa jim pomagajmo po svojih najboljših močeh lajšati njih bedni položaj. Da bo pa prireditev res uspeh, vabimo vse tiste, ki se še niste odločili, da se odzovete temu apelu na vas. Posebno naj ne manjka tam nobene članice Ženske zveze, s seboj pa pripeljite svoje družine in prijatelje. Kadar je kje potreba pomagati k uspehu za dobro stvar, se vedno radevolje odzove naša agilna narodna delavka, ga. Matilda Ropret. Tako je tudi za to prireditev prevzela vse skrb nam postreči z najboljšo kavo. Pri kavi se pa prileže tudi dober prigrizek, zato sem spodaj podpisana prevzela nalogo preskrbeti: potic, krofov, štrukeljčkov in še drugih takih dobrot. Prav lepo število požrtvovalnih žen se je priglasilo prispevati v ta namen. Potice bodo darovale sledeče: Mrs. Stušek, Mrs. Srpan Mrs. Ropret, Mrs. Novosele, Komunistična diktatura mora pasti Demokracija, list primorskih, demokratičnih Slovencev, objavlja nekatere misli ih pove stališče k sporu Tito Kominterna, ki ga mora sprejeti vsak demokratičen Slovenec. Zato prinašamo glavne odstavke. , Za nas kakor za ves demokratični svet, je sedanji režim v Sloveniji in Jugoslaviji komunističen, totalitaren, samo-silniški in protidemokratičen, pa naj bo Sovjetom po godu in z njimi tesneje ali rahleje povezan — ali ne. — Prav zadnji dogodki v Kominformu so dokazali, da je Titov sistem celo bolj brezobzirno komunističen, kakor pa bi bilo njegovim gospodarjem v Moskvi zaradi njihove trenutne taktike všeč. Te resnice nič ne spreminja prehodni položaj, v katerega so Tito in njegovi zabredli prav zaradi prehude komunistične vneme. Zato se tudi naše stališče do Tita ne more spremeniti in se ne bo spremenilo, tudi če bi sedanja vladajoča klika v Jugoslaviji poskusila kar koli in se zvezala s komur koli. Vse, kar bo storila, bo storila, da reši sebe in se ohrani na oblasii. Na oblasti pa lahko ostane samo, če bo Jugoslavija še naprej policijska diktatura s prisilnim komunističnim političnim, socialnim in gospodarskim redom. 'Če bi bila Titovo izobčenje povzročila volja, da se Jugoslavija iztrga iz rdečega totalitarizma'ter prej ali slej postane demokratična država, bi moral prvi Titov korak biti uresničenje osnovnih človeških in političnih svoboščin v državi. Toda videli smo, da je tik pred udarcem iz Moskve postal politični teror v Jugoslaviji še hujši ko prej in preganjanje sleherne sence opozicije še brezobzirnejše. »»>=• Titovci vedo — in mi prav tako dobro vemo — da bi bila Mrs. Janc, Mrs. Bratina, Mrs. usoda sedanjega iMOslovanskega režima zapečatena tisti Jalovee, Mrs. Ogrinc m trenutek, ko bi zavladala tam vsaj približna politična svoboda. Vsaj približno svobodne in 'tajne volitve bi pomedle » sedanjim nasilniškim redom in njegovimi nosilci. Z usodo režima je pa zvezana seveda tudi osebna usoda današnjih jugoslovanskih samodržcev in njihovih opričnikov. Gre jim torej za življenje, zakaj ljudstvo se ob spremembi ne bo za-dovolilo le z zamenjavo sistema in oblastnikov, marveč bo terjalo od vseh krivgev osebni odgovor za vse strahote, kri, trpljenje in suženjstvo, ki so mu ga naložili. Zato gre naš boj in boj vsega našega naroda naprej, naj se zgodi, kar hoče — do konca, to je, do uničenja rdeče diktature v Sloveniji in Jugoslaviji. Moskovski in beograjski komunizem sta lahko v družinskem sporu, toda za nas sfa isto. Nam je vseenp, če sede v Jugoslaviji pri krmilu bolj ali manj zvesti in zanesljivi sovjetski hlapci. V usodi, ki so jo Sovjeti in Kominform pripravili jugoslovanski partiji, pa vidimo prvi odločilni udarec Titovi totalitarni in krvavi diktaturi. Danes še ni mogoče niti približno oceniti daljnosežnošti zadnjih dogodkov in posledic, ki jih bodo rodili pri zatiranih narodih Jugoslavije. Tem je zdaj jasno, da za Titom ne stoji več Moskva. Strah pred Titom in komunizmom je izgubil svojo največjo in najbolj stvarno podlago. Premagati strah pred nekom je prvi korak do zmage nad njim. Vsa stavba jugoslovanskega komunističnega totalitarizma se. je te dni v temeljih zamajala. V tem je največji in najusodnejši pomen Titovega izobčenja. Sovjetski nastop proti jugoslovanskemu komunizmu je dalje kričeče potrdil resnico, ki jo mi s tega mesta že dolgo neutrudljivo oznanjamo — resnico, da vidijo sovjetski oblastniki pri vsem šarjenju z rdečo revolucionarnostjo izključno le svoje sebične koristi. Zaradi teh koristi so pripravljeni žrtvovati vsak trenutek vsako partijo in vsakega svojega podložnika, tudi če'so ga še včeraj dali povzdigovati v nebo, kakor je' to bilo s Titom. Kakor so pustili na cedilu Tita in jugoslovansko partijo, tako bodo izdali kogar koli, kadar jim bo to kazalo. Nam je ta stvar jasna, kakor nam je bila vedno; od dogodkov v Jugoslaviji pa naj se česa nauče komunisti. Seveda naj ne mislijo, da je zaradi tega, ker so jih sovjeti žrtvovali svojim koristim, njihova krivda in odgovornost kaj manjša. Bliža se ura končnega obračuna. O tem naj si ne delajo nobenih utvar različni oportunisti, ki zdaj beže — in bodo vedno v večjem številu bežali — v tujino ter se delali žrtve sistema, ki so ga sami zvesto držali na nogah, dokler jim je jamčil korita in osebne koristi. Tre tja stvar o kateri moramo spričo teh dogodkov izreči svojo besedo, je pa dejstvo, da so Sovjeti in Kominform o jugoslovanskem režimu in njegovih nosilcih povedali tisto, kar so njegovi nasprotniki trdili že od začetka: namreč, da je ta režim diktatorski, nasilniški, policijski, krvav in da so Tito, Kardelj, Rankovič in drugi nevarni škodljivci, ki jih v njihovem delu in njihovih prizadevanjih ne vodi niti senca kakega idealizma, marveč izključno le brezmejno osebno stremuštvo slavohlepje in dobičkaželjnost. Resnica o jugo slovanski diktaturi in diktatorjih je dobila nepričakovano, a za to tem bolj veljavno obtožbo tam, kjer bi se bilo najmanj zdelo. To dragoceno potrdidlo naj nam bo novo orožje -■ našem boju proti rdečemu nasilju, ki se je pričelo rušiti. prodaj. Tam bo nov trgovski prostor in tudi rezidenČBi loti za hiše, ker je tukaj jako lepa lega. Mesto Madison je že prenapolnjeno in v starem delu mesta ni več prostora za trgovska poslopja, zato pa se sedaj gradi toliko novih trgovskih in stanovanjskih niš. Kopljejo tudi že za nov vodovod, ki bo zalagal te kraje z vodo in seveda tudi naš slavni Hubbard Rd., ki je glavna cesta, ki vodi k jezeru. Prej smo dobivali vodo iz Ashtabu-le. Tudi ljudsko in višjo šolo v Madisonu bodo izdatno povečali, kajti ti kraji napredujejo kot le kaj. Več mladih parov, ki se združi, več bo naraščaja; saj veste, da od starine, ki je do sedaj največ bila v teh krajih, ni dosti pričakovati, le ' mladini se lahko pričakuje ta ke “sorte” napredek. Saj bi ti kraji konec vzeli, če bi mladina ne vzela ta posel v roke in Madison bi šel rakom žvižgat. Za vso to izboljšavo bodo razpisali za $540,000 bondov. Ker smo pa v teh krajih bolj revni in ni kapitalistov med nami, bi bilo jako priporočljivo, če bi se kaj ogledali Cleve-landčani, ki se gotovo tudi bodo. — Odprli bodo zopet eno novo tovarno, ki bo znana pod imenom “Sheet Metal.” Odprl jo bo neki Al Krejci iz Clevelanda in to bo že enajsta tovarna v Madisonu. Pa recite, če ni to napredek? Obiskali so nas bili prijazni Clevelandčani in sicer: Staričeva družina iz 61. ceste in Mrs. Zabukovec z družino. — Staričevi s« bili naši debri od da smo ie vsi živi, ker drugače bi se ne bili videli. Ker smo imeli letos jako dobro letino krompirja, so sl ga nakupili, da je bilo kar veselje. — Hvala vam. Obiskala sta nas tudi Mr. in Mrs. Lupšina iz South Miles Rd., bivši trgovec, sedaj v pokoju. Kar cel party sta nam bila napravila, toliko sta pripeljala s seboj jedil in pijače, da smo se kar dobro imeli vsi in se o marsičem pogovorili. Tudi vama prav lepa hvala za obisk. Tudi ti ljudje se zelo zanimajo za novice iz naših krajev, ki jih čitajo v priljubljeni Ameriški Domovini. Pšenica je pod streho. Pšenični pridelek je našemu Eddi-tu uspel prav dobro. Lani, predno se je podal na univerzo v Columbus, je bil posejal jako veliko parcelo, nad 20 ak-rov, pšenice na našem lepem gruntu. Uspel je prav dobro, sicer bi bila zemlja prazna počivala in bi bili brez vsakega pridelka, saj vam je že znano, da jaz nisem za tako delo. Žalostno, pa je resnično. Ko je bila pšenica dozorela, je imel že vse dogovorjeno, da so mu jo djali prijatelji pod streho in tako je kašča Jolna pšenice, on pa svoje študije na dalj uje. Danes, ko to pišem, dež prav koristno namaka in pridelek bo lahko izvrsten, kjer ga bodo imeli, pri nas ga nimamo. Jaz se dosti ne bri-vam za to, če še trava raste ali ne, podrl se svet pa tudi ne bo, če mene ne bo. Naš Hubbard Rd. je jako živahen v poletnih dneh, kajti sem pridejo ljudje k jezeru iz vseh delov Zed. držav, kajti tukaj je jako lepo kopališče in 5vPMEr AL PA NE Hudi lovci so bili na Menišiji. nabito obračal proti sebi. Brke ...........................Im1 bi ti lahko osmodila, da bi ne Na medveda ali volka so šli, kot bi šli v ogrado otavo kosit. Za mojih časov je bilo pri nas veliko srnjadi in pa zajcev, ki so bili tolikšni, da so se mu noge vlekle po tleh, če si ga nesel in držal za ušesa (mislim zajca, ne lovca). Poprej se je včasih pri-tepel v naše pušče tudi kak kosmatinec, pa tudi volkovi so zavijali v mesečnih zimskih nočeh, da so gospodarji skrbno zapirali staje, da ne bi prišla golazen volčja do živine, čim so katerega zasledili, so napravili pogon in mu sneli kožo. V mojih letih pa že ni bilo več take zveri, ne pri nas. Potegnila se je v Javornik in doli proti Hrvaški in naši lovci niso imeli več nevarnega in razburljivega opravka. Pa naši lovci niso bili tiste vrste, da bi pohajali s puško po gmajni in gozdu, doma bi pa ča- ___kalo delo nanje. Kadar so šli v jesenski gozd po odritke ali klade ali po drva, so vzeli s seboj puško za vsak slučaj, če bi jim kaj stopilo na pot. Drugače so stopili na lov le ob nedeljah po prvi maši, ko ni bilo drugega dela doma. Navadno je bil lovec v hiši od roda do roda: kar oče, to sin. Kaj vem koliko rodov je bilo pri Krajnčih, ki so bili dobri lovci, pa je bila to ena prvih domačij vasi. Takih volov niso j—,.r„-------— jy naši »am.. .— — sveži zrak, kar je vse jako pri-1 zredili v nobenem hlevu na Me- bilo nikomer podobno. Škoda bi bilo tvojih korenjaških mu-štac, .ki so sicer nekoliko na dež, pa se vendar postaviš ž njimi.” Herblanu se je zazdelo, da ga premožni Kranjč gospodar tako obrajta in si je zavihal brke, da je mogočno zgfedalo. “Vidiš, potem je pa tako,” je nadaljeval Miha: “čakaš in čakaš pred grmom. Grm se zamaje. Torej bo le nekaj notri, ker če bi ne bilo, bi se grm ne majal, ali bi se?” “Skoro bi rekel, da bi se ne,” modro ugane Herblen. “In če se grm zamaje, zelo zamaje, lahko sodiš, da ni v grmu senica, ampak nekaj drugega, kaj večjega. Potem zamiži, ker bo počilo. Odpri usta, da ti bobenček v ušesih ne poči, potem pa ustreli. Pritisni na petelina in upali. No in vidiš, če po strelu zajoka v grmu, je bil otrok; če te ozmerja, je bila baba, če te udari za uho, je bil možak, če pa ni nič in ostane v grmu vse tiho, potem je bil zajec, ki ga nisi zadel in ti je tiho ušel pri zadnjih vratih.” Tako je učiMCranjč Herbla-na, predno ga je vzel s seboj v gmajno. In potem sta skupaj lovila, dostikrat. Včasih z uspehom, včasih pa ne, kakor je jetno za take, ki imajo kaj ipod palcem, saj navadni zem- smo imeli mi še ljani pa moramo ostati kar a svobo- Urška Ponikva*. „..Tr----------- „„ „„ št. 32 bo darovala 5 potic, pek- obiskali. la jih bo Mrs. Sintič. M*s. Mary Stanonik bo pa darovala kar 4 potice. Naše priznane kuharice od podr. št. 25: Mrs. Otoničar in Mrs. Krall bosta pa napravili cel tisoč krofov. Dalje bo naša Mrs. Urška Trtnik naredila 300 krofov. Nekako toliko jih bo darovala Mrs. Ule. Lansko leto sta Mrs. Trtnik in Mrs. Ule tako dobre napravile, da so kar naenkrat vsi posli, zato se bomo letos bolj založile z njimi. Torte (cakes) bosta pa spekli Mrs. Stušek in Mrs. Helen Tomažič. Mrs. Perhne, predsednica podružnice št. 42, bo napekla pa takih štrukeljčkov, da se bodo kar topili v ustih. Mrs. Bolha in jaz bova pa napravile skravžljanih flancetov. Ako je še katera dobra ženica pripravljena kaj darovati, lahko kar na prireditev prinese, ali pa sporoči spodaj podpisani. Lahko tudi pokličete na telefon: IV 6248.1 Poleg vseh teh dobrin bodo kuharice pripravile še več drugega okusnega prigrizka. In poleg turške kave, bo tudi mehka in trda pijača na razpolago. Kaj bo pa še vse drugega tam, bodo pa še druge dopisovalke poročale. V upanju, da se vidimo 22. avgusta na prostorih Slovenskega doma v Euclidu na Recher Ave., vam kličem: Na svidenje! Ella Starin, tam na Glas Ave nas sedaj po dolgih Saj pravim, sreča izdravljeni. Frank Leskovic nišiji, kot pri njih. še dobro se-spominjam para, ki sem ga občudoval. Kot bi gnal dve veliki ijam cuaovai. Ivor m gnai uve veniu tam, kamor nas usoda posadi. gori na vod0i M je zdelo, ko sta I TL SLOVENIJE (Nadaljevanje 11. strani.) bi vselej ubogal vsakega ukaza iz preveč Srb. (Kako sta ta dva j Moskve. Nekaj takih slučajev grešnika mogla potem skupaj neubogjivosti v manjšem so že grešiti, komisija ni razložila, imeli. Zato so hoteli Tita priti-Tudi nikogar ne sili, da bi moral sniti in ukloniti ter malo pomanj- v te grehe proti Titu verjeti). Oba sta menda hotela, da bi naenkrat razlastili vse kmete in jih nagnali v skupno komunistično gospodarstvo. Tito in Kardelj pa mislita, da je treba to izpeljati počasi, ker drugače bi bili nazadnje lačni tudi komunistični gospodje v vrhovih stranke. STARI GREHI. — Pa so pri Hebrangu pobrskali še malo nazaj. Ta mož je bil leta 1942 v Zagrebu zaprt. Da se je rešil iz ječe, je obljubil, da bo delal za fašistično ustaško policijo in za Paveličev režim. To ravnanje da je bilo izdajalsko, žujevič pa je bil menda Titov tihi nasprotnik od leta 1937, ko so Rusi odstavili in likvidirali dotedanjega tajnika komunistične stranke Gorkiča in postavili Tita. Ob šati. Spor se je začel kot znano tv marcu. Tito se ni takoj uklonil, ampak ugovarjal očitkom s katerimi so ga napadli. Tako je pokazal, da ni dovolj zanesljiv. Narejen je bil načrt, da ga odstranijo. Toda v komunizmu je navada, da vsakega, ki ga mislijo obsoditi, že pred obsodbo zapro, da se ne more braniti Tudi Tita je imelo to zadeti. Ko je bila konferenca zunanjih ministrov Rusije in od nje odvisnih držav v Varšavi, so baje sklenili, da spravijo Tita v Moskvo in ga tam postavijo pred sodišče. Tisti trenotek, ko bi Tita zaprli, bi tudi objavili kar je napisal proti njemu Kominform. V ta namen da je šel v Jugoslavijo ruski maršal Talbuhin, ki je imel na razpolago dovolj letal in premišljenih korakov stopala proti koritu. Konj pa ne, ker so Krajnči gospodarji uganili, da se konj zaje, če ni vsak dan na cesti. Za v gozd, za plug in brano je pa najboljši vol, počasi, pa gvišno in ki ima vedno veljavo, naj bo za vprego, ali za meso. Kranjč Miha je bil, ki je učil Herblana lovske umetnosti. Posodil mu je eno izmed svojih ri-sanic in ga učil: “Kaj se boš tresel in bal! Pazi samo na to, da ta puška stre-ljS spredaj in ne kaže, da bi jo Gorkiča in postavili Tita. Ob lmel "a razpolago oovoi, leiai in vsaki priliki je spletkaril proti I zaupnikov, da Tita odvede z Ble-božanskemu Titu. Sedaj je pri- v Kusijo. Vsa stvar pa da se je zvedela; najbrž po Simiču. Tito je bil obveščen par ur, predno naj bi izvršili nanj ta napad, in se je hitro zavaroval. Ravnotako je Rankovič kot šef Ozne postavi! povsod dovolj policije. Talbuhin ni mogel izvršiti naloge. Ni pa niti mogel obvestiti o pravem času ždanova, da se je napad ponesrečil. In tako je Kominform objavil pismene napa de na Tita, ne da bi tega v resnici imeli v rokah. Tako te vesti v nekaterih listih. Koliko je na njih resnice, je težko presoditi. Jedro zgodbe pa bo v tem, da se je Titotav tajna policija izkaza la za bojlšo kot ona Moskve. Ti tova ožja družba je bila pripravljena in obveščena, da bo začel Kominform z enimi ali drugimi napadi nanjo. -----U------ Razno s Hubbarda Madison, O. — Naš Madison kar lepo napreduje svojo pot naprej. Po cestah, ki spadajo k mesta, so obesili velike svetilke, da nam v nočeh svetijo kot sam šment. Stare 100 wat-ne so zomenjali ^ 250 watnimi, da je lepo svetlo kot podnevi. Moderno gasilsko poslopje, ki bo tudi delalo kras temu mestu, se tudi bliža zgotovitvi. Zemljišče obsegajoče 35 ak-rov, pri Niple tovarni ravno pred mestom, so tudi dali v šel čas obračuna. Kominforma in z njo Moskva bosta sicer vse storili, da rešita svoja zaupnika, toda nihče ne bi stavil na njuno j kožo počenega groša. Tako so se j tatovi in razbojniki v vseh časih na zadnje začeli klati med seboj. To se imenuje v komunizmu či-ščeje ali čistka komunistične stranke. RESNICA ALI DOMIŠLJIJA O P0NBSRE6NEM UDARU-— Nekateri evropejski listi so prinesli o sporu med Titom in Kominformom sledečo zgodbo: Dejanski vodja Kominforma je tajnik Rus ždanov, ki je obenem član najvišje uprave Sovjetske zveze. Temu se je zdelo, da je Tito previsoko zrastel in da ne Iz urada predsednika Slovenske lovske zveze Uradno se naznanja vsem lovskim klubom spadajočim k Slovenski lovski zvezi, da se prihodnja ali zadnja strelska tekma vrši 15. avgusta in sicer pri Euclid Rifle klubu na Mo-čilnikarjevi farmi. Streljanje za prvenstvo se začne točno ob 2. uri popoldne, torej ako kdo želi streljati za vaje, naj pride že opoldne ali prej, da bo imel čas za streljat. Vsi ste naprošeni, da blagovolite to vpoštevati in da pridete pravočasno na strelišče. Kar se pa tiče drugih sporočil bo pa naznanjeno od strani Euclid Rifle kluba. Sprejmite vsi skupaj moj lovski pozdrav, Joseph Leksan, predsednik. pač prišlo in kakor se primeri lovcem vedno in povsod. Kadar so lovci sprejemali novaka v svojo bratovščino, je bil potrjen šele potem, ko je sprejel tako zvani viteški udarec. Najstarejši lovec ga je u-žgal s primerno leskovko v tisti del telesa, ki leži v južno stran od hrbta. Užgal ga je, da se je naredila velika klobasa, pa kandidat ni smel niti zganiti s telesom. Povrnil je sprejeto dobro šele, ko so sprejemali novega bratca in je potem on odra j tal tisti viteški u-darec primerno krepkeje, kakor ga je sprejel on, ko je bil vpeljan v bratovščino. Pa za pijačo je moral dati novak, to se razume. Potem, kos sem bil jaz par-krat s Cencovim Tonijem in Kranjčim Francetom za zajci in srnjaki, sta mi rekla, naj se pripravim, da me bodo vpeljali ter potrdili za pravega lovca po vseh lovskih postavah. Pa ni nikoli prišlo do tega, hvala Bogu! Pri nas je imel navadno lov v zakupu tisti, ki je največ plačal zanj. Potem je imel pa lovske pomagače po vaseh. Ti so smeli streljati zajce zase, kolikor so hoteli, to se pravi: kolikor so jih dobili, toda srnja-, ka so morali dati pa zakupniku. Na zajce so šli navadno posamič, na srnjake so napravili pogon pa vsi skupaj. Zakupnik je imel svojega lovskega paznika, da je nekoliko pogledal po gošči, da ne bi lovci na svojo roko snemali srnjakov. Včasih se je pa tudi primerilo, da je ta ali oni podrl srnjaka,' ki se mu je po čudnem naključju zaletel v kroglo in če ni bilo nobene priče, ga je pozabil izročiti zakupniku. — Kaj bi. In tako se nameri, da je šel Herblen v gmajno, da bi snel kakega zajčka. Pa ni bilo nič na spregled. Pa se ustavi in čaka. Zasliši, kako pokajo vejice, vedno bliže in bliže. Zdaj -n zdaj se mora prikazati! Dvigne puško k licu in čaka. Kar ga poščegeče v nosu, da kihne. “Bog pomagaj!” se oglasi srnjak — to se pravi: bil je lovski paznik Podlipec iz Dobca, XHZKISO DPHOTCTX AUGUST 10, 1948 FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji let# 1848 Tako sta prištrencala na Sta-' Janez, ko jima je udarilo na ri trg. Ob navadnih dnevih, ce- uho: Konstitution! “Ali veste, lo pa še ob četrtkih, je mesto v kaj hoče reči? Kaj ta beseda tem času počivalo in so bile uli- pomeni?” Prodajalne ce'skoraj prazne, so bile zaprte, Toda danes je bilo vse mesto na nogah. Po ulicah in trgih so valovile množice, večje in manjše gruče so stale po širokih vežah, pred magistratom, pri frančiškanih, na Kapucinskem vrtu, na Novem trgu, pred šolami, trg pri Sv. Jakobu je bil kakor na semanji dan. Povsod vse živo, vse praznično, vse veselo in glasno. Dobra volja je žarela ljudem na obrazih. Vzklikanje prijateljev in znancev je bilo prisrčno. “Konstitution! Svoboda! Fra-jost!” Vrh stopnic pred magistratom je stal mlad človek in govoril, drugi se je napenjal na oklepu vodnjaka, na stopnicah pri frančiškanih je krilil nekdo Z rokami po zraku. Povsod so se oglašali mladi govorniki. Stoječ na vozovih, zabojih ali kakem kupu, da je bilo količkaj vzvišenega, so govorili neznani ljudje. Njihove kretnje so bile živahne, beseda glasna in prepričevavna. Navdušenje, ki 'jih je navdajalo, je izžarevalo na vs^strani in užigalo. Konec govorjenih misli je bil vzklik: “Svoboda! Konstitution!” In koliko je bilo govornikov tisti dan!i Komaj je končal eden, že je stopil drugi na njegovo mesto, da je dajal duška svojemu prepričanju in oddal nekoliko svojega ognja drugim. “Konstitution! Frajost! Svoboda!” Tako so se končavali govori tistega dne in od vseh strani je evalo: “Prvič jo slišim v življenju,” je odgovoril Tone. "Pa ji že pridem do živega." Nekaj novega, nenavadnega, nerazumljivega je bilo kakor drugim tudi Tonetu. Zato je nastavljal ušesa na vse strani, postajal ob gručah, ki so poslušale govornike, ter poslušal in poslušal, da bi se izmodril. ‘Nov čas je prišel. Svoboda Zapisnik zornega odbora pregledali vse se je lahko vzelo člane v SMZ, je najbolje. .. . . , . 11! I II...... • ... _____l___ Mo in ao četrte redne konvencije Slovenske meške avese, ki se je vršila di drugače vedno delali za na . . A e ____•_ 1AJO __________I----j nfAdolr Q\f7 V iatrtttt smisli knjige in račune ter da so tu v Barbertenu, O., dne l. maja 1948, v cerkveni dvorani žnpaije Presvetega Srca Jezusovega Glavni predsednik Anton ni v razpravah in debatah, da Rudman otvori konvenčno zbo- skupno delujmo za dobrobit in rovanje bo 9:55 dopoldne ter pozove navzoče k redu, da se prične s konvencijo Slovenske moške zveze, kot je to v pravilih SJUZ. Navzoči so: Od glavnih uradnikov: glavni predsednik Anton Rudman, I. gl. podpredsednik Frank J. Mačerol, II. gl. podpredsednik Joseph E. Lukežič, gl. tajnik Vincent H. Lauter, gl. blagajnik Joseph Shega, ter zapisnikar Jože Grdina. Nadzorni j-,«« tao j« fu.v.™ odbor: Chas Benevol, preds.: je prišla. Konstitution bo. Lju- Nikola Klasan I. nadzornik in djebožji! Konstitution! Govoril boš, kar boš hotel. ‘Novice’ bodo lahko še ministre zmerjale.” Tako se je navduševal mlad človek in poln ganjenosti hvalil Boga, da mu je dal dočakati srečni trenutek, ko prihaja svoboda, in je slavil milostljivega cesarja, ki je svobodi odprl vrata. Tone Krivanoga ni prav vedel, kako bi precenil govor, kaj bi mu vse tisto koristilo, kaj bi mu pomagala Svoboda. Zato je rekel Janezu: “Pojdiva! Ta je premlad, da bi kaj vedel in bi nas učil. Poglej ga, še mahu nima pod nosom!” In sta šla naprej in zopet postajala in. poslušala. “Ti znajo vsi eno! Le kdo jih je najel!’” se je hudoval Tone in vlekel Janeza naprej. Končno je dobil vendar znanca i? Pihler j eve kleti. Ustavil ga je in vprašal: “Ti! Kaj pa je? Ali ti kaj veš? Jaz ne razumem teh mladičev.” In znanec mu je odgovoril: Frank Cesnik, II. nadzornik. Finančni odbor: Matt F. Intihar, predsednik; Joseph Piškur, I. finančnik in Fr. Bran-cel, n. finančnik. Delegatje: Podružnica št. 1 Barberton, O.: Frank Dutch- man in Charles Brunski. Po- št. 5 in 6. Omenja mladinski družnica št. 3, Cleveland — (Collinwood), O.: August F. Svetek, John Rožanc in Frank Perko. Podružnica št. 4, Girard, O., sporoča, da je delegat John Leskovec zbolel. Podružnica št. 5: Frank Kuhar, John Sever in Tony Krampel. Podružnica št. 6: Damijan Tomažin in John Gorišek. Podružnica št. 8, Euclid, O.: ni poslala delegatov. Podružnica št. 14, Cleveland (Collinwood), O.: Ivan German. V poverilni odbor so imenovani : August F Svetek, Frank Brancel in Damijan Tomažin. Po pregledu poverilnic je poverilni odbor ugotovil, da so vseh delegatov listine v redu, prečita listo delegatov in priporoči, da se jih sprejme kot polnomočne astopnike za 4. napredek SMZ. Nato se preide na imenovanje za potrebne konvenčne odbore, katere Imenuje konvenčni predsednik po sledečem redu: Odbor za prošnje in pritožbe: Ivan German, Joseph Piškur in Nikola Klasan. Odbor za pravila: Fr. Cesnik, Frank Perko in Fr. Dutchman. Odbor za odškodnino, vožnjo: Anton Krampel, Fr. Kuhar in Damijan Tomažin. Odbor za brzojave: Ant. Rudman, Jos. E. Lukežič in Chas Benevol. Slede poročila uradnikov: Poroča glavni predsednik A. Rudman, ki pravi, da je bilo napredovanje bolj počasno pri naši SMZ; najbolje je bilo glede napredka pri podružnicah “Saj jih tudi jaz ne. Toda konvencijo SMZ. eno sem le slišal, ki je pa tudi j 61edl vohtev konvencn| DAY ; (nulls mm še v meni!” se je potrkal Tone Krivanoga. “Toda antikrist ima denar. Jaz se pa ne bom dal zmešati, kakor so se tisti, ki sedaj tako pridigujejo, da se jim precej pozna, da niso prosili sv. Duha za razsvetljenje. Pojdimo k Maliču!” “Jaz nisem tako oblečen!” “Kaj misliš, da gleda antikrist na obleko?” “Ta bi menda že bil, ampak Maličev hlapec ocenjuje ljudi po obleki. Ta nas bo grdo gle-daL" “Trije ga bomo že zmogli.” Pred Maličem je bilo tudi vse živo in veselo. Mladeniči z belimi pentljami na prsih so švigali sem in tja in zdaj pa zdaj j veselo vzklikali, vihteč klobuke po zraku. Starejši so se Živah no razgovor j ali o dogodkih, zakaj vsak hip so zvedeli nove, nenavadne stvari. Na Dunaju so se delavci polastili vlade. Ministri so zbežali. Policije ni več! Cesar je odslovil Metter-nicha. Konstitution je obljubil cesar, da si je rešil življenje. Delavci in vojaki so se udarili, pa je bilo vojašvto premagano. Vse postave so odpravljene. V Gradcu je tekla kri. Da Dunaju se koljejo vsevprek in mrličev nihče ne pokopava. sodeloval za napredek in brobit SMZ. Poroča predsednik nadzornega odbora Chas. Benevol, da dobro. Na rokah ima prva pravila SMZ iz leta 1938, ko je bila ustanovljena organizacija. V teh pravilih ni bilo nič določenega, do katere starosti lina je povzročila pomanjkanje premoga v «* • *» >'kkh-wne "*?■ ^ "■» ne manjše operacije vri* zdravniki pri mtu ave(e. novem ali po starem? Grdina odgovarja, da kar je bilo prej, naj ostane tako kot je, le za bodoče, za nove bi se na ta na-! čili preuredilo. Govori Perko in pravi, da bi temu primerno zvišali asesment. Rožanc je mnenja, da je prav, da se napravi razrede, kot jih priporoča Grdina. Lukežič priporoča, da se sprejme člane, katerim se plača za pogrebne stroške 100 dolarjev samo do 45 leta, potem pa se sorazmerno razdeli, koliko naj se plača in za katera leta. Grdina se s tem zadovolji, da se jemlje člane organizacijo za 25c ases-menta in $100 za pogrebne stroške do 45 leta. Vso stvar se prepusti v razsodbo odboru za pravila, da to preštudira. Ta čas pa se vzame v pretres pravila mladinskega oddelka, oziroma lestvice, katerih se ne more dosti predrugačiti. Tudi nam je ne-mogoč« glede tega k«* j več sto-riti,'ker imamo naše podpArne organizacije, s katerimi ni mogoče kompetirati; končno je pa naša organizacija bolj nekako za pomoč možem, ki bi bili iz enega ali drugega razloga radi pri SMZ, in pa, ker nimajo morda sredstev za večje asesmente in podobno. Vseka-ko pa se to stvar pusti gl. od boru za ureditev. Ker odbor za pravila še m gotov, da bi poročal in da bi se vzela v pretres pravila, se preide na sport in potem zopet na Federacijo. Glede športa oziroma kegljanja govori Mačerol, ki je manager pri kegljanju ter priporoča, da se nadaljuje s kegljanjem, da bo bolj privlačno za mladino. Za tako prireditev je pa najboljša Federacija, da se v njenem o-krilju nekaj priredi in to posebno kegljanje. Po daljši razpravi se na predlog zapisnikarja sklene, da se zadeva Federacije izroči gl. odboru, ki naj sporazumno s Federacijo in gl. uradniki uredi kakor creation dvorana' "Tretje nadstropje je izgotovljeno. Prodaja jo lastnik. Za podrobnosti se zglasite na 9317 St. Clair Ave. Lepa zidana hiša naprodaj V bližini E. 185. St., za 1 družino, 6 sob, sprejemna soba, jedilna kuhinja, 1 spalna soba spodaj, 2 spalni sobi zgorej in kopalnica, beneški zastori, storm doors, windows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite Edward Kovač Realty 960 E. 185. St. KE 5030 ' (x) Hiše naprodaj Fina hiša za 2 družini, 5 in 5 sob. Za 2 družini po 4 in 4 sobe, garaža za 3 avte. Da se zaključi zapuščino se proda hišo za 1 družino 6 sob, je zdaj prazna. Hiša za 1 družino 8 sob, je prazna. Zelo dobro zgrajene hiše. Razkaže se vam jih po dogovoru, če pokličite MU 1310. (156) ikrais ntwt Sh* CVETLICE „ šopke ih cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 14311 St. Clair Ave. GL 431« Re»-: EN 8635 Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 SL Clair Ave. v S. N. Domu (Tuta.-*) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj poeebnega proti revmatizmu. Vprašaj te nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna THUTRISRa DOMOVINA, August 10, 1848 Jllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll “lllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllBIIIBIN^ Eh, počasi se vse pozabi, še najbolj hudo. Saj ne moreš drugače. Kaj bi se grizel, če si ne moreš pomagati! Še pred Svečnico, je mraz močno popustil. Led se je kar dvignil od tal in z bregov je čez dan pošteno curelo. Sicer je čez noč pomrzlo, toda Za-brezje gre vendarle v pomlad. Z vsakim dnem. Jeklic pritiska na hčer. Rad bi 'zbeleštral, da bi Bobnarjev z Brega prišel v Zabrezje. “Dovolj, da sem do zdaj trpela,” se Francka koj upre. “Nisem več vaša. Kakor se mi bo zdelo, tako bom napravila. Pa da vas sram ni, ko smo Matevža komaj zagrebli.” 1 Jeklic je videl, da je prišel prezgodaj. "Da mi ne napraviš neumnosti,” ga .je bilo skoraj sram. “Tudi vi ste jo,” je Francka usekala. Jeklicu je bilo nerodno. “Menda ne misliš ostati vdova?” “Zakaj ne, če bo tako boljše kazalo?” Jeklic je videl, da se ne splača bosti v hčer. “Kakor veš.” Posebno! SAMO ZA 2 TEDNA! RAZPRODAJA uro mm Na Svečnico je bil Urban prvič spet pri Piškotarju v hiši. Kar težko se je pripravil do tega. Pa bi morda še ne šel, ko ne bi videl. Bobnarjevega, da je bil v vasi. Zlodej 1 “Sem že mislila, da sem se ti kaj zamerila,” je bila Francka vesela Urbana. “Saj veš, kako je,” je bilo Kocjanovemu malo nerodno. Potlej sta oba tiho. Oba čutita, da je padla stena med njima. Med Franckino žalost se meša veselje, ki ga ne more zatreti. Pa ga tudi ne poskuša. Le počemu? Saj je vdova. Francka prinese kruh in steklenico slivovke. “Pij,” mu natoči kozarček. Urban ga v dušku zvrne. Francka spet natoči. “Bo dosti,” se brani Ijrban. “Troje mora biti vsakega, kar je dobro. Vera, upanje in ljubezen.” Urban jo gleda s svetlimi očmi. “Popravila si se,” ne ve kaj drugega reči. ‘1Se ti zdi?” se rahlo smehlja Francka. Potlej se Urbanu otaja beseda. “Bobnarjevega sem videl, da je bil pri tebi,” udari Kocjanov kar v sredo. Kaj 'bi se lovil? Saj Francka ve, kako je tiščal za njo. “Je bil. Oče me spet može.” Francka s priprtimi očmi gle- ito v VrteS.;. Gregor je bil sončen, po bre-geh je sonce kar peklo. Šen-tana reč, saj nazadnje se zima brž presuče. Človeku gorkota kar dobro de. Fronc in Nežika orjeta. Se jima mudi, ker bo v bregu nekaj njive treba z motikami prekopati. Je kamenja,, da je škoda drevesa. Pačasi stopa vol. Fronc gleda v dolino, na bajto.. Kakor Mrkovec nekdaj. “Ti je še hudo, Nežika?” “Zakaj? Saj je bil Tomaž revež.” “Imaš prav,” je vesel Fronc in pogrozi volu z otko. Nagaja, kakor da je še njega pri j i-lo sonce. “Eklenska žival!” Fronc je dobre volje. Srajca na hrbtu je prepotena, toda sonce je močno in zdravo. Tako zdravega ni, kakor je na zabreških bregeh. Nič čuda, da so mladi taki brusi. Košati kakor macesni in hrbtov, da bi lahko gore nosili. Kaj pa Mrkovčev Tonej počne? Čebelnjak dela. , Ni zlomek! Res. Froncu je kar sedla misel v srce in ni se je mogel otepsti. , Na stara leta tako prav pride. Grmač mu pa ponuja nekaj panjev. Zakaj bi jih ne vzel? Za nedeljske popoldneve je čebelnjak kakor nalašč. Na soncu sediš, pa čebelice gledaš, kako prinašajo obnožino. Pa še toliko cvetja je v Za-brezju. Da je? Kajpak, da je. Zdaj je kurjic, da se kar beli. Pa trobentic! Križana gora, celi vrtinci. In zvončkov pa jetrnikov. Leska cvete. Kje so pa rože prej kot v bregovih? Nikjer. Sonca ne manjka v Zabrezju nobeno pomlad. Dokler je Tonej doma, zakaj bi ne napravil čebelnjaka? Potlej ga bo težko kdo. Pa Boštjan? Dela in se počasi od doma poslavlja. Po pravici povedano, ga ločevanje še ne boli preveč. Kar ni ma- tudi kopni. Primož mendra. Oče so že rekli, da bo on gnal, toda Primož misli na Nežiko, Ko bi hotela z njim. Saj je skoraj ne upa vprašati. 'S Froncom se najprej meni. ugane Fronc, kaj boli Primoža. 1'Nemara ima Nežžika tudi kakšne opravke. Lahko bi se peljala z menoj.” “Caj no, nekaj blaga za predpasnike bi pa lahko kupila,, iz vlitega aluminija in čistega jekla 2(S% popasla GRDINA HARDWARE “Kar reci ji. Šel bom zgodaj, da brž opravim. Saj veš, več barantačev, manj prodaš.” “No, saj se boš do večera še gotovo kaj oglasil. Ji bom rekel.” Nežika je koj pri volji. V Kranju ni bila, pomni. WANTED TO RENT t-5-6 ROOMS Apartment or house Adult family of 4 Best of care Will decorate Euclid preferred Please phone IV 4979 da komaj še CARD TABLES To all club, lodge, fraternity, grange, society, or other organi-, zation presidents, secretaries, fi-| nance committees, relief committees, trustees, or building committees: it will pay you to investigate the dody Card Table Plan for raising $100 cash for your groups within 10 days as well as receiving 24 modem card tables as a gift; local representative will call and explain plan in Cuyahoga, Geauga, Summit and Lake Counties any time; absolutely no obligation. Cfcll or write for appointments or information, - CODY, 1792 E. 100, CLEVELAND 6, 0., SW 3514. ANZLOYAR'S DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR AVE.. EN 8042 Predsednikov pokuševalec jedi. — Geoffrey Woodard, pharmocologist v lekarniškem oddelku vlade v Washingto-nu, daje opici “Daisy Mae," ki je uradna pokuševalka jedil, ki sel poslana v Belo hišo kot darila, košček jedi, da jo pokusi če je mogoče zastrupljena. -AND THE WORST IS YET TO COMB "-in najhnjše šele pride plaši Kocjanov. Kakor da .g duSa odSIa iz baj. Irži na mizi. se , . .. ,______ 6127 St. Clair Ave. UT 1-3750 Odprto vsak dan od 8 zjutraj do 6:30 zvečer, ob sredah do 1 ure popoldne m V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA BRATA IN NEČAKA “Zlodja,”’ se , Roke, ki jih drži na mizi, se mu tresejo. “Radi bi menda videli, dd bi bila spet tako nesrečna, kakor sem bila z Matevžem.” Tiho je v hiši, zunaj sije son-_j, od streh prši snežnica. Prav počasi tiktaka ura. Kazalci kažejo ure za novo življenje. Stare se ne vrnejo več. Na mizi je sončna lisa. Tudi Franckine roke so v svetlobi. Potlej pride Polde. Z zmedenimi očmi ošine Urbana in sede na klop k peči. Neumno bignlja z nogami in maje z glavo. “A — a"— a,” kaže z roko skozi okno. Od ledene sveče na drvarnici padajo kaplje. Polde se smehlja. “Revež,” se smili Ur|banu Francka in Urban se mirno pogovarjata. Možato in resno. Saj je sonce. Kocjanov se je kar zasedel. Ko ga je Francka spremila do vrat, se je smejala. "Kar po pomladi diši, se ti ne zdi?” “Prekvat, da res,” je srečen Urban. “Pa še kaj pridi.” Potlej gre Kocjanov počasi čez cjvorišče. Na vogalu se obrne. Francka stoji na pragu in gleda za njim. Razprodaja koncem poletja BLUZE, $5.95, $4.95, $3.95 sedaj ..........1.98 HOPE mušlin ................................39i> RJUHE, 81x99 ............................ .2.59 RJUHE, 81x108 ..............................2.69 Preveka za blazine 42 x 36 ................. 59^ Prevleka za blazine 45 x 36 . —..............69o Otroški Jerseys, 2 za..................... 1.00 DESKE PRALLNE OBLEKE, mojke in deške športne srajce, otroške obleke, krila in bluze — ZNATNO ZNIŽA- NE! te, ki je živela v otrocih, v slehernem koščku zemlje, v zadnjem šperovcu pod streho. Svoj kruh je poiskal in kovorski kovač pritiska. Delo se nabira in potrebuje pomočnika. Fronc orje in z očmi boža dolino. Eh, pa je le lepq v Zabrezju. Nežika pa misli na Tomaža in Primoža. Pa na Primoža vsak dan bolj. V Kranju je živinski sejem. Balant kani prodati voliča. Nima kaj početi z njim, denar pa Albert A. Arko ki Je nas tako nepričakovano zapustil dne S. avgusta 1945. Nisi posabljen, Albert dragi, in tudi nikdar ne boš, dokler bomo živeli, se bomo vedno Tebe spominjali. Žalujoči: AUGUST in FRANK, brata; MARTIN ARKO, stric. E. 59. St. Cleveland, O. 10. avg. 1948. Po pomladnem dežju se je nebo obrisalo. Sneg je ostal samo še v Hudičevem grabnu, Tam bo še dolgo. V Zabrezju raztrošajo gnoj. Z oranjem; n$,bodo mogli dolgo odlašati. Z bregov je snežnica že odtekla. Mrkovčev Fronc je zadihal. Ravno s polja je prišel. Z zavihanimi rokavi stoji na pragu in mežika v sonce. Škorn j ev se držita gnoj in prst. Da je le spet delo. Na štirideset mučenikov je bilo lepo. Hvala Bogu. Kazno je, da se bo vreme nekaj časa držalo. Da bi se vsaj. Pošiljanje MOKE I" ŽIVEŽNIH PAKETOV v Jugoslavijo MOKA: Pričeli smo ponovno s sprejemanjem naročil za moko, v bodoče je zopet dovoljeno pošiljati po eno vrečo moke (100 14») na eno osebo. Največ je mogoče poslati pet vreč z isto ladjo na pet raznih oseb. Cena za eno vrečo moke GOO lbs) V tej ceni je vključena zavarovalnina In y* tor sfries or Ohio Presidents wilt appear in an eorty jffttC. _w«ltk fgriu^- GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, DL mm M