& T U j j i.
PRIMORSKI DMEVNIK
_____________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Uto IX. - Štev7l60 (2470)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 7. julija 1953
E. KARDELJ: V ITALIJI SE ZELO MOTIJO, CE MISLIJO, DA DELA CAS ZA NJIH. CAS DELA SAMO ZA NABODE, KI SE BORE ZA SVOBODO IN NEODVISNOST TER ZA LIKVIDACIJO IMPERIALIZMA. ITALIJANSKE ASPIRACIJE NA NASO ZEMLJO PA VSEKAKOR NE SPADAJO V TO KATEGORIJO MEDNARODNE POLITIČNE MISLI.
Cena 20 lir
IL KARDELJ 0 ODNOSIH Z ITALIJO. 0 TRSTU IN DRUGIH MEDNARODNIH VPRAŠANJIH
VnrašanieTrsta je posledica sani o imnerialistični Uogi Italije na Balkan« in Vzhodnem Sredozemlju
Prijateljski odnosi z Jugoslavijo pa slonijo lahko samo na priznanju enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja, česar pa doslej v italijanski politiki ni opaziti
BEOGRAD, 6. — V nedeljo te v Otočcu v Liki govoril podpredsednik zveznega izvršnega SVeta Edvard Kardelj na pro-siavt desete obletnice ustanovitve Pokrajinskega antifaši-ttičnega sveta narodne osvoboditve Hrvatske (ZAVNOH). Proslavi, ki se je je udeležila velika množica ljudi iz vseh okrajev Like in Korduna, so prisostvovali tudi predsednik izvršnega sveta LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič s podpredsednikom Jakobom Blaže-vičevem ter drugimi člani sveta, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Marjan Brecelj, predsednik hrvatskega Sabora dr. Zlatam Sremec in drugi.
V svojem govoru se je Edvard Kardelj dotaknil vseh važnejših vprašanj iz notranje in zunanje politike (obširen izvleček iz Kardeljevega govora objavljamo na tretji strani), ^ted drugim je govoril tudi o Jugoslovanskih odnosih z Itali— 30 in o Trstu. Dejal je:
''Drugi problem naše zunanje Politike — to so naši odnosi z
a*ijo. Tu ne gre samo za Trst, nasProtno, sporno vprašanje
Trsta
je samo posledica nečesa
drugega^
kar je osnovno. To
osnovno pa je dejstvo, da so v Italiji še vedno vplivni tisti roSi, ki sanjajo o vodilni im-Porialistični vlogi Italije na Balkanu in v vzhodnem Sredo-zemlju. Njim se zdi, da je no-Va Jugoslavija, neodvisna in tnocna Jugoslavija, glavna ovi-ra Pri ustvaritvi teh sanj. Jugoslavija je seveda ovira teh Satli. toda ni niti edina, niti P ayna. Dejansko sedanji čas sarn po Sebi ni naklonjen takim ®sWraci}am Postale so anahro-zdi6rn *° dobro vemo, toda ge- se’ da se s tem nikakor no-v rt=m-ri3azniti nekateri krogi ieio l11' ^ato vztrajno nadalju-ske La,ri>rz protijugoslovan-v Tt- Posamezni ljudje ki vidijo, da je ta ?. “»smiselna in pred-■ s °dliiva Italiji, pa spet .	1°??'	in smelosti, da bi
. ?°v.e	'■	Oni so ujetniki šo-
vinističnega 02račja Jki je tam
ustvarjeno. Tako .’ vsa ;tall.
laP^ a ProBiugoslovanska goja dobila značaj nečesa umet-1° .skombmiranega, nečesa kar Vi« v zraku in je nerealno, na-
takšnega enakopravnega prijateljskega sodelovanja, ne morejo sloneti italijansko-jugoslo-vanski odnosi. Jugoslovansko-italijansko prijateljstvo pa bi bilo pomemben prispevek miru ter demokratičnemu sodelovanju in zbližanju narodov Evrope sploh. Mi v Jugoslaviji pa vendarle verujemo', da se bodo nekega dne v Italiji našli ljudje, ki bodo imeli duhovno smelost, da priznajo ne samo možnost ostvaritve takega cilja, marveč tudi njegovo zgodovinsko neobhodnost in ki bodo za to tudi kaj, storili. Mi bi želeli, da se ustvarijo ti odnosi prijateljstva. Taki odnosi pa predpostavljajo priznanje enakopravnosti jn vzajemnega spoštovanja. Niti enega, niti drugega pa doslej ne vidimo
v italijanski politiki.	bi imel maksimalno avtonoml
V tem sklopu gledamo tudi j0j t0 je takšn0, da bi bila mož
®*>1 žalostno,
bapol smešno. To
dogaja vselej, kadar skuša “»kdo preživele metode donki-
0 sko prenašati v nove razmere le s to razliko, da je Don
1 °t poskušal prenašati to, r te v davnin; bilo po nje-
nrVfIin mneniu dobro, sedanja , 'tegoslovanska gonja neka-ski- kro8°v v Italiji pa po-: U?a, prenašati prav tisto, kar bilo v preteklosti slabo.
Bi J' tem pa 8ov°re nekateri Je v Italljij, da dela čas za n. Toda 2e]0 se motijo. Cas 3 **Jn° za narode, ki se bore svobod° in neodvisnost ter likvidacijo imperializma, pa aspiraciie druge®a- Italijanske
Vsekako naŠ° ZemIj° Pa vsekakor ne spadajo v to ka-
«»fs°r mednarodne P°i'tične
Zelo je Sn
n«dvi
na vprašanje Trsta. Ne bom ponavljal predlogov, ki jih je nedavno objavil tovariš Tito.
Tu smo šli mi — v interesu miru in boljših jugoslovansko-italijanskih odnosov — do skrajnih meja možnega popuščanja. Dobro bi bilo, da bi v Italiji dojeli, da čas na tem dejstvu ničesar ne izpreminja in da bi realistično analizirali položaj.
Nekateri zahtevajo hod v dobesednem mirovne pogodbe. Mi ne verujemo, da bi bil to stvarni izhod iz položaja. Za tako rešitev tega vprašanja je sedaj že dokaj pozno. Razmere so se zelo spremenile. Predvsem pa se s tem ne rešuje tisti problem, ki je tu glavni, namreč vprašanje jugo-slovansko-italijanskih odnosov. Ce se vprašanje Trsta ne reši s sporazumom med Italijo m Jugoslavijo, potem bo spor okrog Trsta živel dalje in bo na eni strani onemogočal normalno življenje tega mesta, pa če bi tudi lormalno bilo iineod-visnoii, po drugi strani pa bo vnaša! stalno nesigurnost v ju-goslovansko-italijanske odnose in jih celo zaostril. Zato smo mi za skupno jugoslovansko-italijansko upravo v Trstu, ki
nost vmešavanja obeh držav v notranje življenje mesta znižana na minimum. Z eno besedo, mi ne vidimo drugega izhoda iz položaia, rszen predlogov, o katerih je nedavno govoril tovariš Tito«.
O ostalih zunanjepolitičnih vprašanjih je tov. E. Kardelj dejal med drugim še:
«Kot sem- že dejal, se je naš mednarodni politični položaj sedaj iz- i znatno okrepil. Toda tudi tu izvajanju j imamo še vedno težave, ki jih j
da pripravljena ne glede na razloge, ki jo vodijo pri tem, da stori nekaj za normaliziranje naših meddržavnih odno-I sov, smo tudi mi za to. Mi j smo si vedno prizadevali v tej , smeri. Pred dvemi leti smo | predlagali normalizacijo diplo-! matskih odnosov z državami so-1 vjetskega bloka tudi v Organizaciji ZN. Sploh smo vselej pripravljeni storiti vse, I(:r moremo, da koristimo krepitvi miru, ako je to v skladu z interesi neodvisnosti naše socialistične države. Zato smo tudi sedaj, potem ko je sovjetska vlada imenovala svojega veleposlanika v Beogradu, zahtevali agreman za našega veleposlanika v Moskvi. Toda kot je nedavno dejal tov. Tito — vse to še nikakor ne pomeni, da je s tem rešen problem naših odnosov z državami sovjetskega bloka in da nam ni treba več voditi računa o tem vprašanju. Se vedno nam ubijajo na mejah naše državljane in graničarje. Se vedno pošiljajo v našo • deželo diverzantske tolpe, še vedno vodijo v tisku in po radiu razbrzdano protijugoslovansko gonjo. A ne samo to, če se je spremenila taktika in metoda sovjetske politike, zaenkrat ni nobenih znamenj, da bi se spre-1 j menila tudi njena vsebina. Mi
protijugo-
preteklo-
moramo in to še kako. upošte' vati tako v naši notranji, ka- j Pa vse tako dolgo ne moremo kor zunanji politiki.	verjeti v trajnost miroljubnih
Predvsem je tu problem na- j deklaracij, dokler ne bo jasno ših odnosov z državami sovjet- j	obsojena	sovjetska
skega bloka. Kot veste, kaže j	slovanska	politika
sovjetska vlada v zadnjem času ! st*' dokler se v je ru ne spre-znake pripravljenosti za dolo- j ceno normalizacijo državnih I odnosov z nami. Z drugimi be- j seaarni ona s tem molče prizna- j va, da ji prejšnja politika groženj in zastraševanja ni prinesla koristi in da jo mora spremeniti. Razen tega pa so tudi razni drugi mednarodno-poli-tičrii razlogi in interesi po vsej priliki napotili sovjetsko vlado, da nekoliko spremeni svoje metode v odnosih do naše države.
V redu. Ce je sovjetska vla-
meni sovjetska mednarodna politika sploh. Mi glede nadaljnjega razvoja dogodkov v državah sovjetskega bloka nič nP prerokujemo. Življenje samo bo pokazalo za kakšne notranje družbene spremembe je dozorela sovjetska družba, v vsakem primeru pa se moramo držati naslednjih načel:
1. Da v nobenem pogledu ne oslabimo budnosti v zaščito naše neodvisnosti, niti naporov za krepitev obrambne sile naše države niti našega sodelovanja
se demo-
v Italiji, ki
v.,:,7." J.'l. Sk°da, da *ratičnejsi duhovi v
Ham°nul0 v’d'io brezizhodnost ha '3ansk<j P°Htike — grajene do ^bPCftelističnih aspiracijah Mkana — ne morejo oddaja'.'2 oz_ra.čja, ki ga proiz-
tegat;
ds).' ta politika. Od trenutka nv> . ko nar°di Jugoslavije ne 'n nočejo več biti izko-jeva"1 sužnji tujih protektor-S;j ’ lahko italijanska politika za ^.tebira ali jih hoče imeti dru r'tetelje ali ne. Na nobeni ®t osnovi, razen na osnovi
£°nsko predsedstvo Se boji resnice
^ razglasa OF. o
*mo nn UlrttVl za ST°’ ki nrerti -■? 3avili v nedeljo je prlri°Ja OF conskemu. j-da j	s prošnjo, da
tev clPvo3jenie za razmoži-be ' ~onsk° predsedstvo je . eailo cenzuriralo tako da J "“hiesto;
ie	imperializmu
I °b vzpodbudi od zunaj uspe-„ 1 svojo politiko tradicionalni . tesiljevanja, da je dose-to rlPartitno deklaracijo. Na-rjj®* Je ob podpori anglo-ame-Vkii uprave cono A dejansko d« ,afil v sklop svojega gospo-skega in upravno-politične-“stroja« vključilo stavek: do,. *VOJo Politiko je Italija za *■* tripartitno deklaracijo Priključitev STO«.
vidimo, se consko pred-selo boji resni cel.
7. J TI LIJ 1941 - 7. JUIiU 1953
Danes 12. obletnica vstaje srbskega ljudstva
z drugimi državami, za zaščito miru v tem delu sveta.
2. Storiti moramo vse, kar je mogoče, da v sedanjih razmerah kolikor je le mogoče normaliziramo naše odnose s Sovjetsko zvezo in z drugimi državami sovjetskega bloka.
Prepričan sem, da se strinjate s tem, da je takšna joo-litika edino pravilna in realistična miroljubna politika. Ze davno smo se naučili — a izkušnje našega prejšnjega sodelovanja s SZ so nas še bolj utrdile v tem pojmovanju — da ne gre presojati zunanjo politiko neke države po besedah njenih voditeljev, marveč po •njihovih konkretnih dejanjih. Videli bomo, kakšna bodo dela sedanjih sovjetskih voditeljeva.
Novi gostje iz Jugoslavije v nedeljo na tržaškem velesejmu: (od leve na desno): Soti Pal, podpredsednik ljudskega odbora avtonomne pokrajine Vojvodine v LR Srbiji, Djurica Jojkič in M. Jovanovič, predsednika ljudskih mestnih odborov Beograda in Novega Sada, v razgovoru s predstavnikom Pakistana na velesejmu.
BEOGRAD, 6. — Soproga bivšega predsednika Združenih držav Amerike Eleonora Roosevelt je danes prispela iz Aten v Beograd. Na zemunskem letališču so jo sprejeli v imenu piedsednika republike, katerega gost bo, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan, v imenu ju. goslovanske zveze združenja za Združene narode Vlada Simič in Vladislav Ribnikar,ljudski poslanec Vladimir Dedijer in številni drugi. Sprejemu so prisostvovali tudi predstavniki ameriškega veleposlaništva v Beogradu. Kot gost maršala Tita bo Rooseveltova ostala v Jugoslaviji okrog 15 dni.
V kratkem bodo obiskale Jugoslavijo indijske vojne ladje, ki so prisostvovale svečanosti kronanja britanske kraljice Elizabete H. V jugoslovanskih vodah bodo ostale nekaj dni, verjetno v splitskem pristanišču.
Z ukazom predsednika jugoslovanske republike maršala Tita je Zvezni izvršni svet odlikoval z redom narodnega heroja številne borce in aktiviste ki so v času narodnoosvobodilne vojne pokazali svoje junaštvo v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem. S tem redom je bilo odlikovano tudi veliko število padlih borcev.
S SESTANKOM Z NENNIJEM
je DeGasperi končal posvelovanja
Danes se je De Gasperi sestal s predstavniki PRI, MSI, PNM in PSI - Republikanci pripravljeni podpreti vlado - Previdne Nennijeve izjave o pogojih za sestavo vlade - Danes bo De Gasperi sporočil Einaudiju svoj sklep
Peto obletnico protijugoslovanske resolucije, ki je bila v teh dneh, je SZ proslavila s streljanjem na delavce v Nemčiji in CSR
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Štirje dogodki so danes v središču pozornosti jugoslovanskega tiska in radia: dvanajsta obletnica vstaje srbskega ljudstva, konferenca zunanjih ministrov balkanskih držav v Atenah, spremembe na Madžarskem in iredentistične izjave v zvezi s Trstom.
Sedmi julij je važen v zgodoviniv srbskega ljudstva in vseh ostalih narodov Jugoslavije. To ni bil samo začetek vstaje, temveč tudi začetek ljudske revolucije, poudarja «Bortoa». To ni samo praznik srbskega, temveč vseh narodov Jugoslavije, ki so se v skupni borbi bojevali za svobodo in enakopravnost. Prav te dni, nadaljuje «Borba», je tudi preteklo pet let od napada sovjetskega imperializma na svobodo in neodvisnost naše države in na pridobitve naše narodne revolucije. Iz te borbe, ki ni bila lažja od one v vojni, smo izšli kot zmagovalci, trdno držeč kvišku zastavo marksizma in leninizma.
Medtem ko je petletnica in-lonnbirojevske resolucije obeležena z nadaljnjim razvojem in s poglobitvijo socialistične demokracije, je Sovjetska zveza ta slavni datum v svoja za-sužnjevalni politiki proslavila s streljanjem na delavce Vzhodne Nemčije in Češke.
Ob obletnici srbske vstaje je maršal Tito v intervjuju radiu Beograd obudil spomine prvih dni vstaje leta 1941 in poudaril njen pomen in borbo srbskega ljudstva za osvoboditev vse Jugoslavije.
Spremembe na Madžarskem ocenjujejo v Beogradu kot ponoven dokaz neuspehov politike Sovjetske zveze v satelitskih državah. Politični opazovalci ne verjamejo, da deklaracija nove madžarske vlade pomeni, da se bo Madžarska skušala osvoboditi stalne podreje-
nosti Sovjetske zveze, temveč smatrajo, da je to prej manever Moskve, ki ima za cilj, da ustavi nadaljnjo poglobitev krize satelitskega sistema, poudarja «Jugopress».
Zadnji dogodki na Madžarskem, menijo jugoslovanski politični krogi, so samo nadaljevanje procesa, ki se je pojavil pred več meseci in ki napoveduje Stalinovi politiki temne perspektive. Drastične spremembe na Madžarskem so, kot sodijo v Beogradu, samo rezultat vedno večjega nezadovoljstva širokih ljudskih množic v satelitskih državah. Te spremembe bodo sicer malo ublažile položaj, toda ne bodo ga temeljito spremenile, poudarja «Jugopress».
V zvezi z izjavami Diega De Castra na tržaškem velesejmu ter pisanjem «Messaggera Veneta« ugotavlja radio Beograd, da je «Messaggero Veneto« odkrito izrazil to, kar si Diego De Castro in zastopniki CLN niso upali javno povedati: da mora biti Italija zastopana v Trstu ne samo s svojimi funkcionarji, temveč tudi s tanki in divizijami. Tako pisanje in izjave Diega De Castra razpihujejo iredentistične strasti tistih, ki so skušali nedavno zažgati slovensko šolo in izvršili atentat na sedež Fronte neodvisnosti. Na ta način skušajo iredentisti na vse mogoče načine onemogočiti sodelovanje med dvema narodoma.
Ce bodo v tem uspeli, bo odvisno od politike nove rinuke vlade, ki bo pokazala, ah Rim želi sodelovanje z Jugoslavijo ali ne, zaključuje radio grad.
slovaške republike Zapotocky v Brnu. Med drugim je Zapo-tooky pozival delavce, naj prispevajo k zvišanju proizvodnje in k izboljšanju kvalitete izdelanega blaga. Dodal je: «Treba je zatreti vsak poskus reakcionarjev z isto odločnostjo, s katero so bili ti poskusi zatrti v Berlinu«. V besedah Zapotockega vidijo novo priznanje hudih neredov, ki so nastali v raznih čeških mestih zaradi nezadovoljstva in upiranja delavcev.
Današnji «New York Times« sodi, da se je_ na Madžarskem nedvomno začel pomemben u-tnik, ki verjetno ne bo ostal omejen na Madžarsko in na Vzhodno Nemčijo.
(Od našega dopisnika)
RIM, 6.	— Po nedeljskem
odmoru je De Gasperi danes v Viminalu nadaljeval razgovore za sestavo vlade. Vsem razgovorom je prisostvoval tudi podtajnik v predsedstvu vlade Andreotti. Najvažnejši današnji razgovor — z Nenni-jem. ki ga je demokristjanski tisk nekam ganljivo pripravljal z opombami, da je tudi De Gasperi začel svojo politično kariero kot sindikalni voditelj — je prišel na vrsto zadnji. Najprej pa so bili že predpoldne pri De Gasperiju republikanski predstavniki Reale, Macrelli in Amadeo.
Ro sestanku z republikanci je tajnik PRI Oronzo Reale med drugim izjavil novinarjem. da je De Gasperi prikazal vladni program, je dejal Reale, odgovarja zahtevam republikanske stranke in zaradi tega so republikanski predstavniki izjavili De Gasperiju, da bo republikanska stranka podpirala vlado in njen program, če bo nadaljevala osnovno smer prejšnje vlade in sicer «1. zunanja politika brez odpovedi ali dvoličnosti, v podporo evropski solidarnosti in izgradnji Evrope; 2. notranja politika v obrambo demokracije. zlasti pa za rešitev vprašanja dobrega poslovanja birokratskega aparata; 3. socialna politika; nadaljevanje sedanje politike in njen razvoj do meja, ki jih postavlja stvarnost, predvsem pa denarna stabilnost«.
Popoldne je De Gasperi nadaljeval svoje razgovore s sestankom z monarhističnimi predstavniki Laurom in Covel-lijem. Ro razgovoru, ki je trajal poldrugo uro, je Covelli izjavil, da sta oba vztrajala pri izjavi monarhističnih parlamentarnih skupin, ki pomenijo «obsodbo štiristranske politike, potrebo novega programa in novih mož, zlasti na go-spodarsko-socialnem področju«.
Končno je De Gasperi nekaj po 19. uri sprejel še predstavnika PSI Nennija in Morandi-ja, ki sta ostala pri njem skoraj dve uri. Za ta razgovor je
V BERLIN
Beo-
B. B.
Zapotocky poziva k zatiranju neredov
PRAGA. 6- — Praški radio je oddajal besedilo govora, ki ga je imel predsednik češko-
veljalo največje pričakovanje; o njem je že predpoldne Reale po razgovoru z De Gasperijem izjavil, da bi republikanci ((zaploskali ob čudežu«, če bi Nen-ni sprejel vladno zunanjo politiko, pa če bi tudi v zameno zahteval spremembo vladne socialne politike.
Po razgovoru je Nenni dal novinarjem obširno izjavo, o kateri je dejal, da je ((prikazal De Gasperiju pogoje, o katerih bi nova vlada lahko dobila neposredno ali posredno podporo PSI«. To bi morala biti vlada, ki bi «prešla okvir shem predsodkov in načelnih omejitev preteklih petih let in in ki bi hotela doseči novo večino za obnovitev italijanske politike«. Izhodišče te nove politike, je nadaljeval Nenni, bi moralo biti razveljavljenje volilnega zakona, nato pa iz-glasoVEtnje zakonov, ki izpopolnjujejo ustavo, predvsem zakona o referendumu, preureditev zakona o javni varnosti in končno socialna politika, ki bi izboljšala življenjske pogoje ljudstva in pospeševala proizvodnjo.
O zunanji politiki je bil Nenni bolj previden in ni v svoji izjavi postavil nobene kategorične zahteve. Dejal je le, da bi po mnenju PSI «vlada, ki bi podprla pobudo za mednarodno pomiritev in za novo mednarodno ravnotežje ter bila v svojem delovanju bolj samostojna, lahko premagala mrtvo točko skrajnega atlan-tizma in bolj realistično načenjala reševanje italijanskih zunanjih političnih problemov, kot sprejem Italije v OZN in njena varnost v okviru kolektivne varnosti«. Dodal pa je, da je bilo ugotoviti, da se stališče PSI «znatno razlikuje od De Gasperijevega«. De Gasperi je nadaljeval Nenni, je napravil nekaj ((zanimivih pripomb glede socialne problematike ni pa vzbudil vtisa, da bi «'hotel ali mogel predložiti nove rešitve ali nove smernice v notranji in zunanji politiki«.	.	„	.
Končno je Nenni dejal, da je socialistična stranka pripravljena na osnovi razloženih načel sodelovati pri sestavljanju nove parlamentarne večine in tudi «prevzeti odgovarjajočo odgovornost*. Na vprašanje novinarjev je še pripomnil, da psi nima nobenega načelnega ugovora proti De Gasperiju kot predstavniku vlade; vendar je dodal, da bi »novo politiko laže izvajali novi ljudje, ki jih ne bi težile polemike zadnjih petih let«.
S tem je De Gasperi danes zaključil svoje razgovore. Pričakujejo, da bo jutri obiskal Einaudija in mu sporočil svoj sklep, ali bo sestavil novo vlado. Se vedno pa se vztrajno širijo glasovi, da bi utegnil De Gasperija v predsedstvu vlade zamenjati kdo drugi iz demokristjanske stranke, ki je, če hočemo uporabiti Nennijeve besede »manj obložen s polemiko zadnjih petih let*. Pogosto se pri tem imenuje dosedanji zakladni minister Pella.
A. P.
Laniel in Faure
predložila program
PARIZ, 6. — Predsednik francoske vlade Joseph Laniel in finančni minister Edgar Faure sta predložila danes finančni komisiji narodne skupščine gospodarski in finančni program vlade, prvi je govoril
predsednik Laniel, ki je prikazal položaj državnega zaklada in zahteval novo posojilo 240 milijard frankov, ki bi obsegalo tudi vsa doslej že odobrena posojila. Vlada je nadalje predlagala ustanovitev fonda za gradnje in gospodarski razvoj, v katerega bi se naj stekali vsi prihranki, uo katerih bi prišlo v skladu s polnomočjem, ki bi ga vlada rada dosegla. O vojaških izdatkih je Laniel dejal, da bo o njih treba v kratkem razpravljati z zavezniškimi državami in da to vprašanje »obvladuje ves problem ravnotežja javnih financ«.
Finančni minister Faure je posebno poudaril, da je potrebno predvideti triletno progresivno amortizacijo posojil narodne banke, če se hoče zagotoviti gospodarsko ravnotežje. Zaradi tega je vlada predlagala nove davke na alkoholne pijače in na petrolejske proizvode in večjo kolkovino. Vendar, je dejal Faure, se vlada ne more zadovoljiti s temi ukrepi in bi hotela nekatera javna bremena preložiti na kasnejši čas in sploh izvesti novo razdelitev bremen in virov.
Bo diskusiji je v posamičnem glasovanju komisija odobrila vse vladne zahteve razen zvišanja cene bencina.
Stevenson v Rimu
RIM. 6. — Voditelj ameriške demokratične stranke Stevenson, ki je po obisku v Jugo. slavij i prišel v Italijo, je imel danes v Rimu tiskovno konferenco. Stevenson je najprej pohvalil italijansko obnovo, nato pa dejal, da se v mednarodnem položaju kažejo znaki
jo opustiti naporov za zagotovitev svoje varnosti.
Novinarjem, ki so hoteli od njega nekaj za uradno itali. jansko propagando porabnih izjav o odnosih z Jugoslavijo, je Stevenson odgovoril le, da mu je v nedavnem razgovoru maršal Tito izrazil svoje obžalovanje spričo nenormalnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. »Maršal, je nadaljeval Stevenson, je mnenja, da ta položaj povzroča težave pri organizaciji skupne obrambe«.
BEOGRAD, 6.	—	Jugoslo-
vanska uprava za gospodarsko in tehnično pomoč in organi-zacija CARE sta danes podpisali pogodbo za nabavo in razdelitev 1.500 ton mleka v prahu, ki ga bo organizacija CARE poslala septembra in oktobra Jugoslaviji. Mleko bo razdeljeno šolskim kuhinjam.
SKOPJE, 6. — Zaradi pomanjkanja moške delovne sile so albanske oblasti zadnje ■čase v mnogih krajih organizirale žene, ki jih pošiljajo na težka gradbena dela. Ro vesteh Jugopressa so samo v o-kraju Piškopeja mobilizirali 472 žena, ki so jih poslali na gradnjo hidrocentrale na reki
Mati.  ---------------
CALCUTA, 6. — Po spopadih med poligijo in demonstranti v bližini Kalkute so aretirali '40 oseb. Demonstracije so priredili privrženci gibanja, ki zahteva priključitev nekaterih predelov države Bihar k Bengaliji.
Dr. ALEŠ BEBLER V ATENAH
Jutri začetek
atenske konterenee
Pristop Italije k balkanskemu sporazumu je odvisen od rešitve tržaškega vprašanja * je izjavil Stefanopulos
ATENE, 6. — Danes dopoldne je prispela v Atene jugoslovanska delegacija z državnim podtajnikom za zunanje zadeve dr. Alešem Beblerjem na čelu, ki bo prisostvovala delu tristranske politične k°n. ference, ki se bo začela pojutrišnjem v gršlki prestolnici. Do grško-jugoslovanske meje je delegacijo spremljal grški veleposlanik v Jugoslaviji Kapi-tanides, a od grško-jugoslovanske meje do Aten jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Ra-doš Jovanovič. Na atenski železniški postaji so delegacijo sprejeli griki zunanji minister Stefanopulos, generalni ravna, telj zunanjega ministrstva Tri. anda Filakos in številni drugi.
Dr. Aleš Bebler je po odigra-nju jugoslovanske državne himne dal novinarejm naslednjo izjavo: «Nam vsem je zelo izboljšanja, da pa demokratič- žal, da naš državni tajnik za ne države kljub temu ne sme. I zunanje zadeve Koča Bopovič
Pred konferenco v Washingtonu
Članek. (Pravde* o nesoglasjih med ZDA in njihovimi evropskimi zavezniki
LONDON', 6. — Začasni an. gleški zunanji minister lord Salisbury bo 8. julija zvečer z letalom odpotoval v Washing. ton na »malo bermudsko kon. ferenco«. Spremljali ga bodo bivši britanski poveljnik na Srednjem vzhodu general Sir Brian Robertson, podtajnik v Foreign Officeu Sir Frank Roberts in podtajnik Allen. Robertsonovo navzočnost razumejo kot dokaz, da' bodo v Washingtonu razpravljali tudi o Sueškem prekopu. Francosko delegacijo bo vodil zunanji minister Georges Bidault, spremljalo ga pa bo več visokih funkcionarjev zunanjega ministrstva.
Današnja moskovska ((Pravda« je objavila na tretji strani dolg članek pod naslovom ((Mednarodne pustolovščine in obramba miru«, ki govori naj prej o »škandaloznem polomu provokacij tujih plačancev v Berlinu« in obtožuje Dullesa in Eisenhowerja, da sta «javno solidarizirala« s temi dogodki in «s sledečo klevetniško kampanjo*,
Članek nadaljuje, da so se ((poskusi ameriške diplomacije, da bi izolirala ZSSR, popolnoma ponesrečili« in da so se nasprotno ZDA »znašle v nevarnosti, da ostanejo osamljene«. «Pravda» poudarja na. to nesoglasja med ZDA in njihovimi evropskimi zavezniki in trdi, da so prav zaradi teh nesoglasij sklicali konferenco na Bermudih, ki jo bo zdaj nadomestila konferenca zunanjih ministrov v Washingtonu. S to konferenco, pravi «Pravda», si skušajo ameriški vodilni krogi podrediti zunanjo politiko za-hodnoev ropskih držav, čemur pa se upirajo tudi evropski vo. dilni krogi.
V zahodnih krogih presojajo na splošno »Pravdin« članek kot nov sovjetski poskus loče vanja ZDA od Zahodne Evrope in poglabljanja medsebojnih nesoglasij, obenem pa menijo, da «Pravdin» napad ne more nadoknaditi velike izgu. be ugleda, ki ga je utrpela ZSSR ob zadnjih dogodkih v Nemčiji in * V.zhodni Evropi,
zaradi bolezni ni mogel priti v Grčijo, vendar pa se mednarodni položaj tako naglo razvija, da ne dovoljuje odlašanja konference. Prepričani smo, da bo sedanja konferenca prispe, vala k poglobitvi medsebojnega prijateljstva in sodelovanja med tremi balkanskimi državami«.
Na vprašanje novinarjev, ali bodo na jutrišnji konferenci razpravljali tudi o možnosti razširitve balkanskega sporazuma na Italijo, je Stefanopulos izjavil, da je to vprašanje po njegovem mnenju odvisno izključno od rešitve italijansko, jugoslovanskega spora o TrstuT Po mnenju Stefanopulosa pride lahko do rešitve tega vprašanja samo, če bi se rešil ta problem.
V zvezi s konferenco v Atenah, ki se bo pričela pojutrišnjem, poudarja nocojšnja «Bor. ba», da rezultati dosedanjega sodelovanja med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo opravičujejo pričakovanje, da bodo na konferenci sprejeti važni sklepi. «Borba» ugotavlja, da bo diplomatska aktivnost Sovjetske zveze na Balkanu gotovo eno od vprašanj razgovorov.
Ni težko pričakovati, da bo skupno stališče sprejeto v duhu že objavljenih načel. Vsak predlog, ki bi lahko konstruktivno vplival na ureditev situacije v tem delu sveta, bo sprejet. Toda nič »e more ovirati krepitve obrambnih napo. rov treh držav, ker je to naj-boljfši prispevek k ohranitvi miru. Osnovna tema prve konference ministrov treh držav, poudarja na koncu »Borba«, bo utrditev sodelovanja med Grčijo, Turčijo ia Jugoslavijo. Zastopniki treh držav bodo izme. njali poglede na splošno med. narodno situacijo.
Pričakuje se, da bodo na tem sestanku proučili, kako bi najučinkoviteje vplivali na u-reditev položaja v svetu. Rezultat zasedanja bo, da bo ankarski sporazum postal takšen instrument, ki bo kot doslej tudi v bodoče najučinkoviteje zagotavljal osnovne interese treh narodov, to je svobodo in neodvisnost. «Jugopress» javlja iz dobro obveščenih krogov, da bodo na sestanku zunanjih ministrov v Atenah razpravljali tudi o gospodarskem, tehničnem in kulturnem sodelovanju med tremi državami Jugoslovanski politični krogi smatrajo, da bodo ti konkretni ukrepi v precejšnji meri prispevali k nadaljnjemu razvoju sodelovanja vseh balkan-skih držav,
Danes, torek 7. julija
Vilibald, Negoda Sonce vzide ob 4.22 in zatone ob 19.57, Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 0.44 in zatone ob 17.01. Jutri, sreda 8. julija Elizabeta, Milojka
ŠTEVILNI OBISKOVALCI IN VEČ TISKOVNIH KONFERENC
„DAN AVSTR IJ E”
V OKVIRU VELESEJMA
Tajnik avstrijske trgovske zbornice dr. Korinek poudaril gospodarski pomen Trsta in nekatere pomanjkljivosti njegovega pristanišča
V nedeljo na velesejmu visoki gosti iz Jugoslavije
V.o uradnih poročilih vele-sejmske uprave je v nedeljo obisk velesejma dosegel rekordno število, mnogo višje kot preteklo nedeljo in to kljub neprijetnemu dežju ob najugodnejših urah. Na velesejm-skem prostoru pa je bilo zelo živahno tudi včeraj, kljub temu, da se običajno smatra ponedeljek za mrtev dan».
Zadnja dva dneva pa nista bila živahna samo na velesejm-skem prostoru, kjer so se prerivali obiskovalci, temveč tudi zaradi važnih obiskov tujih osebnosti in zaradi tiskovnih konferenc,ter končno predvsem zaradi včerajšnjega avstrijskega dne.
V nedeljo ob 11. dopoldan so velesejem obiskali jugoslovanski predstavniki, ki so prispeli iz Pariza v Trst: predsednik mestnega ljudskega odbora Beograda Gjurica Jokič, podpredsednik ljudskega odbora vojvodinske oblasti Soti Pal in predstavniki jugoslovanske delegacije v Trstu. Na velesejmskem prostoru jih je »prejel predstavnik Zvezne trgovske zbornice Babin Milan in predstavniki velesejmske uprave, podpredsednik Petrac-co in šef tiskovnega urada dr. Rinaldini. Gostje so se ustavili na velesejmu dalj časa in si podrobno ogledali vse paviljone.
Prav tako ob 11. je bila v prostorih uprave tiskovna konferenca, na kateri je govoril dr. Giampietro Ramasco Vittor, superintendant «TANA» Comp. LTD iz Adis Abebe, o proizvodnji kave v Abesiniji in o možnostih izvoza.
Včerajšnji avstrijski dan se je pričel z uradnim obiskom velesejma. Iz Avstrije so tako prišli dr. Franc Korinek, generalni tajnik zvezne avstrijske trgovske zbornice, direktor celovškega velesejma dr. Kan-dusch in 13 predstavnikov koroških gospodarskih političnih in turističnih krogov. Vsega skupaj je prišlo iz Avstrije za to priliko okrog 30 osebnosti. Po ogledu velesejma, kjer je goste vodil predsednik tržaškega Velesejma inž. Sospisio, je ob 11. dr. Korinek imel tiskovno konferenco.
Dr. Korinek je v začetku tiskovne konference poflabsvaž-no izjavo o avstrijsko-tržaških gospodarskih odnosih in o avstrijskem tranzitu skozi Trst, katero moramo žal zaradi pomanjkanja prostora prinašati skrčeno;
«Tesne gospodarske vezi med Trstom in Avstrijo počrtujejo sledeče številke. Več kot 50 odst. prometa skozi Trst je usmerjenega ali pa izvira iz Avstrije. 70 odst. uvoza in več kot 50 odst. izvoza Avstrije pa prehaja skozi tržaško pristanišče. To ni samo zasluga ugodnega geografskega položaja mesta, temveč tudi obojestranskih naporov in občutka vzajemnosti.
Po teh uradnih ugotovitvah je dr. Korinek ponovno poudaril stare avstrijske pritožbe na račun tržaškega pristanišča:
«Najbolj pereče vprašanje je tarifa Avstrija-Trst-preko-morske dežele, Mi Avstrijci ne moremo razumeti, da je blagovna tarifa za pošiljke iz Avstrije proti prekomorskim deželam preko Trsta še vedno za 50 odst. višja kot notranja italijanska tarifa. Mi vemo, da obstajajo številne posebne tarife, ki v praksi znižujejo to razliko za 20 ali 30 odst., toda dejstvo, da je ta tarifa še vedno višja kot so notranje, nas zaskrbijo ker močno zavira hiter porast prometa.
Druga želja avstrijskega gospodarstva se nanaša na krepitev pomorskih odhodov iz Trsta. Dobro vem, da se je v tej smeri že mnogo napravilo in da so nove pomorske proge proti Indiji in Daljnjem vzhodu pomembne za avstrijsko gospodarstvo. Vendar bi se lahko okrepili dosedanji napori v tem sektor ju. Upoštevati je namreč treba, da ne-dovoljno število pomorskih odhodov v praksi viša stroške vskladiščenja in prekladanja«.
V nadaljevanju svoje izjave je dr. Korinek poudaril nekatere uspehe tržaškega pristanišča v preteklih letih, se dalj časa ustavil na padcu tranzitnega prometa v l. 1951 in 1952, kar smatra on za slučajen pojav in prešel na vprašanje krepitve vezi med Avstrijo, Afriko in Levantom.
V tep zvezi je ponovil željo izraženo že lani, da mora postati Trst stična točka z levant-skim tržiščem, kar bi bilo izredno pomembno tako za Avstrijce kot za Trst.
Po teh izjavah je avstrijski predstavnik odgovarjal na razna vprašanja tiska in poslovnih ljudi. Na vprašanja predstavnika gospodarske a. gencije «Astra», o konkurenci severnih pristanišč je odgovoril, da Rotterdam ne predstavlja več konkurenta, ker Belgijci niso obnovili sporazuma NOES in da so bile zadnje pošiljke žita proti nemškim pristaniščem slučajnega značaja.
N a vprašanje predstavnika «Tanjug» v zvezi s sedanjim političnim položajem Trsta je odgovoril, da imajo Avstrijci v Trstu važne gospodarske interese ter da gledajo na Trst
izključno iz geografsko-gospo. darskega stališča. Zato bo tudi v njih interesu vsaka rešitev tržaškega vprašanja, fci bo upoštevala gospodarski položaj in gospodarski pomen Trsta.
Ob koncu tiskovne konfe. renče je generalni tajnik zvezne avstrijske trgovske zborni, ce poudaril, da bo liberalizacija avstrijske zunanje trgovine, ki se sedaj izvaja in ki bo končana 31. decembra kljub začet, nim težavam povečala trgovski in tranzitni pomen.
V Čast avstrijske delegacije je uprava velesejma priredila svečano kosilo, na katerem so bili prisotni predstavniki tržaškega gospodarstva in kjer je podpredsednik velesejma rag. Ulessi pozdravil avstrijske go. ste in izrazil upanje po nadaljnjih še tesnejših gospodarskih stikih. Odgovoril je avstrijski predstavnik dr. Kandusch, ki je posebej poudaril skupne interese Štajerske in našega pristanišča
Ob 18 pa je uprava velesejma avstrijski delegaciji priredila sprejem na terasi ((Palače narodov«. Zvečer so predvajali filme v prostorih uprave o avstrijskih turističnih krajih.
Včeraj je uradno obiskal tržaški velesejem tržaški župan v spremstvu članov občinskega odbora.
Današnji dan je posvečen In. diji in bo ob tej priliki trgovski svetnik indijskega poslaništva v Rimu Sardo Bajpaj imel tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil gospodarske težave svoje dežele in možnosti tesnejših gospodarskih stikov Indije s Trtom. Ob 17 bo uprava velesejma priredila v tej zvezi poseben sprejem, ob 21.30 pa bodo v dvorani uprave velesejma predvajali filme o Indiji.
Današnji dan je poleg tega posvečen tudi lesu in bo ob 18 ob tej priliki konferenca vseh zainteresiranih pri trgovini z lesom, katerim bo pred. sedoval predsednik združenja trgovcev z lesom dr. Michele Gunalachi.
Včeraj izžrebani dobitki na velesejmu
Včeraj so izžrebali sledeče dobitki za obiskovalce velesejma Prvo nagrado, «Vespo» ti. pa 1953 U, bo dobil lastnik rumene vstopnice kupljene pri blagajni «D» serije A/4 D6258 Drugo nagrado, plinski štedilnik tvrdke «APE Lisi«, bo dobil lastnik rumenega listka kupljenega pri blagajni «A»
serije A/4 35913. Tretjo nagrado, bivanje v hotelu «Suisse» od 27. do 31. julija za dve o. sebi, pa bo dobil lastnik rosa vstopnice kupljene pri blagajni «E» serije A/4 08111.
General Boucher
zapušča Trst
Drugi najvišji britanski častnik v Trstu, brigadni general V. Boucher, poveljnik 24. pehotne brigade zapušča danes dosedanje mesto in odhaja na novo mesto v obrambnem ministrstvu v Londonu.
Brigadni general Boucher je prišel v Trst leta 1950.
Brigadni general Boucher bo prevzel novo mesto 18. t. m. in bo povišan v generalmajorja. Njegov naslednik je brigadni general H. A. Borradai-le, ki bo prišel v Trst v kratkem.
Pred jugoslovanskim paviljonom za jedila in pijače na velesejmu je ob vsaki uri polno obiskovalcev, ki si tešijo žejo in glad z izvrstnimi kranjskimi klobasami, priznanim unionskim pivom, osvežilno pijačo Cocta-Cocta, raznovrstnimi vini najboljših kvalitet itd. Posebno velika je gneča pred jugoslovanskim paviljonom v večernih urah in sicer številni in okretni nameščenci imajo ne malo preglavic, da zadovljijo vse. Povpraševanje po kranjskih klobasah je bilo n. pr. v nedeljo tolikšno, da so zmanjkale mnogo pred zaprtjem paviljona..
POLITIČNO OZADJE IMENOVANJA INTENDANTA AN-T0N1CELLIJA
Rim ne zaupa Tržačanu
intendanture gledališča „G. Verdi66
.Giornale di Trieste* trdi, da bi bilo imenovanje tržaškega intendanta v nasprotju s politično linijo in da bi vodilo v diletantizem
V preteklih dneh smo že poročali, da je tržaški občinski svet, z običajno večino demokristjanov, potrdil sklep upravnega sveta ustanove gledališča Verdi o imenovanju novega intendanta gledališča Preden je to vprašanje bilo postavljeno na tajno glasovanje, se je v občinskem svetu razvila zanimiva razprava o razrešitvi dosedanjega intendanta Barisona in imenovanju Antonicellija. Prof. Sciolis, ki v občinskem svetu odgovarja za kulturo in šolstvo, je ob tej priliki na široko obrazložil «vzroke» zakaj je upravni svet ustanove gledališča Verdi razrešil dolžnosti dosedanjega intendanta Barisona. Povedal je, da Barison ni «spoštoval» direktiv upravnega sveta, da ni «znal» upravljati gledališča, da ni imel «dovolj» avtoritete med personalom itd. itd. Skratka dosedanji intendant Barison je postal — po poročilu Scio-lisa — črna vrana v gledali-
S SESTANKA SVETOVALCEV IN AKTIVA OF V DOLINI
Dolinska občinska uprava
zanemarja nujna vprašanja
Letos še ni bilo občinske seje. Nerešeno vprašanje kamnoloma. Zaposlitev mladine in socialno zavarovanje kmetov
V soboto je bila v Dolini seja občinskih svetovalcev in aktiva OF, na kateri so razpravljali o gospodarski problematiki dolinske občine in o vprašanjih, ki terjajo nujno rešitev. Predvsem so prisotni ugotovili, da letos ni bilo še seje občinskega sveta, v 13 mesecih P® 80 bil®	ie
bilo govora o brezposelnosti so prisotni podčrtali dejstvo, da so pri občinski upravi zaposleni kar štirje člani tajnikove družine; prav tako je podjetni župan Lovriha poskrbel za svoje sorodstvo in zaposlil pri občini svojega očeta in tasta, čeprav je občinski svet že pred časom sklenil, da pri občinski upravi ne sme biti zaposlenih več članov iste^dru-žine. Tako namerava dolinski župan rešiti problem brezposelnosti v svoji občini, a komu v korist?
Se vedno je nerešeno vprašanje kamnoloma v Boljuncii, ki dela preglavice in nevšečnosti vaščanom, a občina ne zna najti pravilne rešitve, da bi zaščitila koristi svojih občanov
Podrobno so razpravljali tudi o vprašanju zaposlitve mladine, zlasti v dobi 16-18 let, ki še ni bila zaposlena in je zdaj brez poklica in brez dela, pa se nihče ne zmeni zanjo. Prav tako je važno vprašanje dijaške mladine, o kateri bi morala občina voditi račun in poskrbeti, da najde primerno zaposlitev ko zapusti šolo.
Med drugim je bilo govora tudi o socialnem zavarovanju kmetov, posebno malih posestnikov, ki jih zadene bolezen ali nesreča, pa jim zarubijo živino itd., ker ne morejo sami plačati bolnice in podobnih stroškov. Za ta problem bi se tudi morala zanimati občinska uprava, ga proučiti in najti neko rešitev.
Nov valolom
v miljskem zalivu
Na junijskih sejah pokrajin, skega odbora so razpravljali
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na »PRIMORSKI DNEVNIK*. PoSlJemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180. — Telefonirajte na Stev. 7338,
in sklepali o 154 ukrepih navadnega upravnega značaja, ki zadevajo predvsem javne usluge.
Na področju javnih del je pokrajinski odbor sklenilo do-končati obcestni zid pokrajinske ceste Padriče — Bazovica ter gradnjo novega valoloma ob pokrajinski cesti za Milje. Poleg tega je pokrajinski od. bor sklenil obnoviti notranjo opremo zavoda za vzgojo otrok «Laghi», kar bo stalo 9 milijo, nov 800.000 lir. Nabavili bodo novo leseno in železno pohištvo, razno perilo kuhinjske potrebščine, kuhinjski pribor in 30 novih oblek za 30 otrok, ki bodo v kratkem sprejeti v zavod. Za otroke tega zavoda je pokrajinsko odposlanstvo organiziralo letno kolonijo v Prato Carnico. kjer je že vse pripravljeno za sprejem otrok.
šču Verdi, ki jo je bilo treba takoj odstraniti.
Proti trditvam Sciolisa pa sta nastopila socialdemokratska svetovalca dr. Benussi in dr. Gruber-Benco, ki sta povedala svoje mnenje o Bari-sonu, ki popolnoma nasprotuje mnenju Sciolisa. Svetovalka Gruber-Benco pa je šla tako daleč, da je obtožila dirigenta Antonicellija, da je človek brez poguma, da ni vreden tega mesta ker je dovolil, da je maja 1945 na gledališču Verdi plapolala jugoslovanska zastava in da je dovolil celo objavo slovenskih lepakov za predstave v gledališču. To naj bi bil za socialdemokratsko svetovalko strašen zločin, ki danes Antonicelliju «ne daje moralne pravice, da lahko vodi to svetišče italijanske kulture v Trstu«. Drugi pa so ugotovili, da je bil Antonicelli fašist itd. itd. Skratka, gre za različna mnenja v italijanskih nacionalističnih krogih v Trstu o dirigentu Antonicelliju. Eni ga predstavljajo za neoporečno moralno politično osebnost, drugi pa za političnega nemo-ralneža.
Na vse to pa je «Giornale di Trieste« objavil članek v katerem jasno dokazuje, da je bil Antonicelli imenovan za intendanta gledališča «Verdi» po ukazu rimske vlade. List omenja, da je bil Antonicelli že intendant tržaškega gledališča od 1937 do 1945 in nadaljuje da je povratek Antonicellija v Trst povezan z nalogami, ki jih bo moral intendant rešiti z začetkom umetniškega delovanja največjega tržaškega gledališča.
«Vprašanja umetniškega značaja — nasleduje list — disciplinskega in tehniškega utrjevanja, obnove starega ugleda, pojačanja strumentalnih vrst in končno vprašanja političnega, kulturno-umetniškega značaja, ki so vredni našega mesta in vlog, ki jih mora izvajati na tem obmejnem področju ustanova gledališča Verdi. Prav zaradi teh razlogov je bila potrebna prisotnost v Trstu poklicnega intendanta, ki ima avtoriteto in ki ga bodo poslušali na glavnem ravnateljstvu za gledališče pri predsedstvu italijanske vlade«... «V začetku je nekdo predlagal možnost rešitve krize z imenovanjem domačega (tr-
žaškega) intendanta. Takoj je bilo ugotovljeno da je takšna rešitev neizvedljiva, ker bi zapadli v diletantizem. Poleg tega pa bi bila lokalna rešitev krize iz politične linije v nasprotju z moralno nujnostjo, da se končno uvrsti gledališče Verdi v ugledni krog glavnega ravnateljstva s popolnimi in enakopravnimi pravicami ostalih podobnih italijanskih ustanov«... ((Dirigent Antonicelli ima vse te vrline strnjene v njegovi ljubezni in zvestobi do Trsta, ki jih je dokazal... kot intendant gledališča Verdi, ko je za časa titov-cev v Trstu postavil na gledališča italijansko zastavo«.
Zgornji članek dovolj zgovorno dokazuje, da je bil za intendanta tržaškega gledališča Verdi imenovan človek, ki so ga na to mesto postavili rimski birokrati, ker nimajo več nobenega zaupanja v tržaške Italijane. To je res lepo priznanje «italijanstva Trsta«.
Danes seja
občinskega svefa
Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sve. ta. Po že objavljenem dnevnem redu pomladanskega zasedanja bi morali danes na-daljevati razpravo o povišanju davka za pobiranje smeti in o imenovanju dveh zastopnikov (enega za večino drugega pa za manjšino) v komisijo za dodeljevanje ljudskih sta-novanj. Poleg tega pa bodo na dnevnem redu tudi vprašanja svetovalcev.
Stavka uslužbencev podjetja „Coca Cola"
V tržaški sindikalni kroniki je prišla prvič na vrsto ((Coca-Cola« oziroma njeni uslužbenci. Čeprav to podjetje vsaj po ogromni reklami sodeč, mnogo zasluži, pa je sila skopo pri plačevanju svojih delavcev in nameščencev. Prav te dni je znižalo plače nameščencem, delavcem pa noče plačevati poviška za nadurno delo, ki ga določajo pogodbe. Poleg tega pa tudi noče obnoviti pogodbe za šoferje-raznašalce. Zaradi tega so vsi uslužbenci tega podjetja včeraj stavkali in se celo dvakrat sestali na skupščini, medtem pa so bila na sedežu industrijcev pogajanja za rešitev spora.
VČERAJ MED lZlf/U/mUHM VBŽBJILIVIIH P11I.HTUV
Ameriško letalo
strmoglavilo pri Sesljanu
Dva od treh članov posadke sta bila mrtva, tretji pa hudo letalo se je na tleh po eksploiiji vnelo
ranjen.
Urad za obveščanje javnosti pri Zavezniški vojaški u. pravi je včeraj izdal nasled. nje poročilo:
Danes okoli 10. ure se je vzhodno od Sesljava na STO zrušilo neko ameriško zvezno letalo, ki je bilo na uežbolnem poletu.
Ob prihodu pomoči sta bila dvaod trehmožposadke mrtva, tretji pa hudo ranjen. Imena obeh mrtvih in ponesrečenca bodo objavili, ko bodo obvestili njihove najbližje sorod. nike».
Toliko uradno poročilo O dogodku smo med redkimi očividci zvedeli za naslednje podrobnosti. Letalo je med važbanjem letalo zelo nizko. Naenkrat je zavozilo v borovce na griču ki ga domačini imenujejo Sedlo in ki leži med Sempolajem in mejo. Ob zaletu je bilo slišati močno eks plozijo, kmalu nato pa je bilo videt plamen in dim, ker se
je letalo po eksploziji vnelo. Letalo je vozilo v smeri zahod-vzhod
Opeka na glavo
Včeraj ob 9.40 uri so na 1. kirurški oddelek glavne bolnice pripeljali v nezavestnem stanju 15-letnega mehaničar-ja Elija Giorgia. Službujoči zdravnik je ugotovil fantu velike rane na temenici in zatil-niku. Zaradi hudega udarca, ki je povzročil tudi njegovo nezavestno stanje, se Giorgi kasneje ni mogel spomniti, kako je prišlo do nesreče. Njegov tovariš 32-letni Elio Ber-tocchi, ki je skupno z njim prišel v bolnico je izjavil, da je do nesreče prišlo po naključju. Na nesrečnega Gior-gija je v Ulici Tesa padlo nekaj težkih opek iz višine petih metrov nove stavbe, ki jo tam gradi podjetje Felice Bos-si iz Milj. Koliko časa se bo boral zdraviti v bolnici zdravniki še niso določili.
V KRA1KEM ČASU ŽE DRUGI PRIMER
Izsiljevanje denarja z grozilnim pismom
Zahteval je 30.000 lir in grozil s smrtjo gospodarju in njegovi družini. Lopov je padel v policijsko past
Kaže, da je prišel med tržaškimi nepridipravi v modo nov način pridobivanje denarja, kajti v kratkem času beležimo danes že drugi primer izsiljevanja denarja z grozilnimi pismi.	,.	.
30. junija so bili policijski agenti telefonično poklicani v Ul. Giuliani 28 v trgovino Josipa Pečarja. Tu jim je Pečarjeva žena Daniela Dekleva povedala, da je med odpiranjem trgovine našla pod rolojem list, na katerem je bilo s peresom napisano, da mora njen mož do 11.30 istega dne položiti 30.000 lir zavitih v obliki zavojčka na zid nasproti železničarskega kopališča na Mira-marski cesti. Na listu je bilo napisano, da če Pečar tega ne bo storil, da grozi smrt njemu in članom njegove družine. Neznani lopov se je podpisal z imenom «Topo».
Stvar je vzel v roke leteči oddelek policije in CIP- Ze pred v pismu najavljeno uro so bile v bližini označenega kraja postavljene policijske zasede. Točno ob 11.30 je Pečarjeva žena položila na označeni zid nasproti železničarskega kopališča zavitek, v katerem pa ni bilo 30.000 lir, pač pa časopisni izrezki, nakar se je ženska oddaljila. Kmalu nato je neki mladenič, ki je dotlej stal pomešan med ljudi, ki so na nasprotni strani pričakovali tramvaj, prekoračil cesto, se približa) zidu in pobral zavitek. Ko pa je opazil, da se hkrati približuje k njemu več oseb, ki so bile v resnici policisti v civilu, je zaslutil nevarnost in začel bežati, toda njegov poskus pobega je bil zaman. Okrog njega je bil kmalu stisnjen obroč. Na kriminalističnem preiskovalnem oddelku so mladeniča identificirali za 19-letnega Er-menegilda Tiberija, stanujočega v Ul. Giuliani 34. Sprva se je mladenič izgovarjal n& dokaj smešen način in trdil, da so ga k dejanju zapeljali neki mladeniči, za katere pa ni vedel imen. Pri ponovnem zaslišanju pa je končno priznal, da je dejanje izvršil popolnoma sam. opisal je kako je podtaknil grozilno pismo pod rolo in kako je na njem spremenil svojo pisavo. Nalivno pero je policija našla pri preiskavi na njegovem domu.
Včeraj je bil Ermenegildo Tiberio predan sodnim oblastem pod obtožbo poskusa izsiljevanje s pomočjo grozilnega pisma.
Mladenič pa ni prvič zagrešil kaznivo dejanje. V sodnih aktih je namreč zapisano, da
je izvršil že dve tatvini in da je bil dalj časa v poboljševalnim v Benetkah. Tiberio je brezposeln.
IZPRED POROT. SODISCA
Pod oder orkestra skril ukradeno blago
Ameriški poveljnik gasilcev Gerard Welland je 22, junija v Grljanu opazil, da v njegovem čolnu ni več platnenega pogrinjala, katerega je uporabljal v deževnih dneh. Za tatu je osumil čuvaja tamkajšnjega bara «Bajta ob morju« in o tem opozoril agente civilne policije. 37-letni Mareello Ster-nad je tatvino odločno zanikal, toda agentom se je zdel sumljiv. 2ato so v baru napravili podrobno preiskavo. Njihov sum je bil upravičen; pogrešano pogrinjalo so našli skrito pod odrom orkestra. Ko so ga pokazali presgnečemu čuvaja, mož kajpada ni mogel več zanikati tatvine. Hitel je agentom objasnevati, da si je iz bojazni, da se instrumenti zaradj dežja ne bi pokvarili, pogrinjalo le izposodil in jih pokril. Toda agentom ni šlo v račun, da so pogrinjalo našli pod odrom in ne na instrumentih, kjer bi moralo po izjavah čuvaja 'ležati. Tudi vse nadaljnje izmišljotine Sterna-da niso mogle rešiti pred sodno oblastjo, pred katero se je končno moral zagovarjati za izvršeno kazensko dejanje.
Porotno sodišče je Marcella Sternada spoznalo za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev zapora in globo 6.000 lir.
Preds.: Ostoich; tož.: Franco; zapis.:	De Vecchi; obramba
odv. Padovani.
srti q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 7. julija 1953 ob 21. uri
gostovanje na KONTOVELU
z Moličrovo komedijo
UČENE ŽENSKE
OF DOLINA
Okrajni odbor OF za dolinski okraj organizira v nedeljo 19. t. m. enodnevni izlet za svoje člane v Ljubljano-Kranj. Vpisovanja se sprejemajo na sedežu OF v Dolini v večernih urad do petka 10. t. m.
IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU
Vse nedelje izlet na Bled julija-avgusta.
18,—19. julija na Montaž, Spik nad Policami.
1,—2. avgusta v Vrata in na bližnje ture, ob proslavi 60-letni-ce Planinske zveze Slovenije.
14.—16. avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove
9,—15. avgusta izlet na Kamniške planine.
22.-23. avgusta izlet na Mangrt in Krn.
Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred dnevom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina.
MOTOKLUB »MLADOST* organizira v nedeljo 12. julija 1953 izlet v Postojno. Efektivni člani so plačila prosti. Vpisovanje na običajnih mestih.
IZLET V OPATIJO IN REKO
Motoklub »Skedenj« organizira
19. t. m. izlet v Opatijo in r.a Reko samo za člane. Vpisovanje do 9. t. m. vsak dan od 19 do
20. ure na sedežu v Skederijski ulici št. 122. Lastniki motociklistov in motoskuterjev, ki se želijo vpisati v motoklub, da bi se lahko udeleževali izletov, so napro-šeni, da se zglasijo na sedežu ob isti uri.
MOTOKLUB «ADRIA» MILJE DOLINA organizira 19. t. .m enodnevni izlet v Ljubljano-Kranj. Vpisovanje na sedežu v Dolini v večernih urah do 16. t. m.
MOTOKLUB «JADRAN» OPČINE
organizira 19. t. m. motociklistični izlet v Cerknico pri Postojni in Ljubljano. Vpisovanje na sedežu od 19. do 21. ure do vključno 9. t. m.
IZLET V GORJANSKO
Ob priliki odkritja spomenika padlih borcev v NOV, ki bo 2. Vlil. 1953, organizira okrajni odbor OF skupno z Zvezo primorskih partizanov izlet na slavje v Gorjansko. Vpisovanje za devin-sko-sesljanski sektor pri tovarišici Mariji Gorjan v Sesljanu, za zgoniški sektor pri Garzonovih, za Sv. Križ pri Švabovih, za Nabrežino na sedežu OF vsako sredo m petek zvečer, za šempolajski sektor pri Furlanovih
Vpisoyanje se zaključi 20. t.im
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 5. in 6. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 18 oseb, porok pa je bilo 6. '
POROČILI SO SE: brigadir karabinjerjev Ottavio Bortolin in gospodinja Anna Maria Serna, železničar Giuseppe Torcello in gospodinja Egle Artico, šofer Angelo Dicandia in gospodinja Maria Pierina Bonanno, delavec Luciano Sturman in delavka Giorgina Ruz-zier, mehanik Antonio Semeraro 111 EOSPjRlinja Anna Maria Turus. _ UMRLI SO; 69-letni Demetrio Ghergo, 76-letna Antonija Kravos, 62-letna Luigia Devescovi vd. Cattonar. 73-letna Giovanna Sti-bel, 7-letna Neva Pieri, 74-letni Matteo Pregara, 62-letn! Giuseppe Plrcher, 73-letni Luigl Nabergoi, 66-letm Gastone Battistelli, 76-Maria Gherghich vd. Ber-i. -5®"letni Francesco Cancia-m, 65-letna Anna Ogrin vd. Franzi, 66-letna Giovanna Žerjal por. Tiberio, 64-letni Pasquale Del Gaudio, 77-letni Antonio Cerneca, 9l-letna Giovanna Di Cillla vd. Mayer, 77-letni Giovanni Revini.
Ranjen krošnjar v oretepu pred gostilno
V nedeljo zvečer se je na policijskem oddelku v Miljah zglasil 64-letni krošnjar Vitto-rio De Filippo in prosil za pomoč. Bil je ves krvav toda zelo pijan in agentom ni uspelo iz njega izsiliti podrobnejših podatkov o nesreči, ki ga je zadela.
De Filippo je vedel povedati le nekaj besed o neznancu, ki ga je v nedeljo ob 21. uri napadel v bližini gostilne «Stamo» v Camporah, Ro njegovih izjavah ga je najbrž neznanec mislil okrasti, toda v spopadu, ki je sledil, jo je moral napadalec popihati; v jezi je za De Filippom zagnal kamen.
V glavni bolnici, v katero se je pozneje napotil so krošnar-ju ugotovili rano na čelu in zlom nosne kosti ter ga zaradi tega tudi pridržali.
Žepar v filobusu
V noči med nedeljo in ponedeljkom kmalu po 1. uri je 54-letni Ivan Stoka prijavil civilni policiji tatvino svoje listnice, v kateri so bili dokumenti in 45.0Q0 lir. Agentom je izjavil, da mu je listnica zmanjkala ob 0,25 uri na filobusu številka 19 in sicer od Trga Foraggi do Trga Ober-dan. V filobusu je bilo precej ljudi in tudi tatovi so bili dokaj spretni, kajti šele pozneje, ko je bilo že prepozno, je Stoka ugotovil tatvino.
Predpisi za zavarovanje prehrambenih artiklov pred muhami
Občina opozarja vse lastnike javnih lokalov in prodajaln prehrambenih artiklov, da v smislu določb podvzamejo potrebne varnostne ukrepe za preprečenje dohoda muh v njihove lokale. Med te ukrepe spadajo razne vrste zaves, mreže, steklena pokrivala in razne vrste mušjih lovcev. Kdor se ne bo držal teh predpisov bo kaznovan, v primeru večkratne prekršitve pa mu bo lahko tudi odvzeto dovoljenje za trgovino.
Charlton Heston. Susan Morrovv. Barvni film.
Ariston. 17.00: «Vse zaročenke so lepe«, Joan Fontaine.
Aurora, 16.45: ((Viharji«, Silvana Pampanini, Jean Gabin, Carla Del Poggio. Mladini izpod 16 let najstrožje prepovedano.
Garibaldi. 15.00:	»Teksaški	pu-
ščavnik«, R. Scott, B. Britton.
Impero, 16.30: «Dunajska dekleta«, Willy Forst, Dora Komar, Hans Moser. Glasebni film.
Ideale. 16.30: «Salemo ob uri X«, Dana Andrews.
Italia. 16.30: «Modeli razsikošja«, Kathryn Grayson, Hovvard Keel, Red Skelton. Glasbeni barvni film.
Viale. 16.00: ((Očarljivi vrt«, Gian-ni in Pinotto. Barvni film.
Kino ob morju. 16.00: «Divjl deček«, Madeleine Robinson.
Massimo. 16.30: »Džingiskan«, Elvira Reyes, Manuel Conde.
Moderno. 17.00: «Lepe, mlade in razvratne«, Paul Henreid, Ka-tharine Mic Leod.
Savonsu 15.30: «Danes kraljica«, film o kronanju Elizabete II.
Vjttorio Veneto. 16.15: ((Odpuščanje«, Joan Crawford, Dennis Morgan, David Briand.
Azzurro. 16.00:	«Jekleni morski
volki«, VVilliam Holden, Nancy Olsen, Don Taylor.
Belvedere. 16.00: «Ob zori je prišla ženska«.
Marconi. 16.30: «Divna šala«, Ga-ry Grant, Ginger Roger.
Novo cine. 16.30: »Skrivnost sedmih ključev«, Philips Terrey.
Odeou. 16.00: «Se dve uri«, Ed-mond Q’Brien. Pamela Britton.
Radio. 16.00: «Stiri dekleta v napad«, Tony Martin, J. Leigh. Glasbeni barvni film.
KINO NA PROSTEM
Arena dei flori. 20.30: «A1 Jolson«, Larry Parks, Evelyn Keyers.
Ginnastica. 21.00: «Dolina maščevanja«, Burt Lancaster. Robert tValtoer. Barvni film.
Ponziana. 20.30: ((Prekleta revščina«, Isa Barzizza.
Rojan. 20.00, 22.00: »Mama se ne vrne več«.
Paradiso. 200.0, 22.00: ((Prostor pod soncem«, M. Clift, E. Taylor.
Secolo. 20.45:	»Nesmrtna	Lju-
bimka«.
Rossettl. 16.30: «Roparji fantastičnega mesta«, Barry Sullivan, Marjorie Reynolds. Mladoletnikom prepovedano.
Excelsior. 16.30:	«Zadnji rop«,
W, Pidgeon, Margaret Leighton, Robert Beatt.v.
Nazionale. 16.30: «Rdeča reka«, J. Wayne, M. Clift, Coleen G*y.
Filodrammatico. 16.30:	«Zadnji
vlak iz Bombaya», John Hall, C. Larson.
Arcobaieno. 16.30:	»Kavalir iz
Maison Rougea«, A. Francioli, Y. Lebon, R. Saint-Oyr.
Astra Rojan. 16.30: »Pristaniška ženska«, Shelley Wlnters.
Grattacielo, 16.30:«Narednik Sam« Dean Martin, Jerry Levvls.
Alabarda. 16.30: »Prisega Sloujov«
PLANINSKO
LETOVANJE
Tudi letos priredi Planinsko društvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. julija do 6. septembra.
Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 - tel. 6491, vsak delavnik od 18. do 19. ure.
VELESEIEM V CELOVCU
od 6. da 16. avausta 1953
Vstopnice na velesejem in informacije dobite pri uADRIA - EXPRESS» Ul. F. Severo 5-b, tel. 29-243.
Izlet na Koroški velesejem od 8. do 12. avgusta 1953. Vpisovanje do 25. julija 1953.
Dr. R. HLAVATY
ZOBOZDRAVNIK
NA OPČINAH
Narodna ulica 124
ordinira vsak dan (razen torka) dopoldne in popoldne
TOREK, 7. julija 1953 .1 L I.OSI.U V AX NKG
C O 5! Ii T K S T A
254.6 m ali 178 kc
7.00 Poročila. 7.10 Jutranja glasba. 13.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14.30 Kulturni razgledi.
14.40 Basist Anton Kovač poje slov. narodne pesmi. 17.30 V narodni pesmi m plesu po Jugoslaviji. 18.15 Melodije in ritmi za saksofon — igra Aleksander Nikolič, pri klavirju P. Nikolič.
18.30 Ritem čez vse. 19.00 Večerne vesti. 20.00 Pietro Mascagni: ((Cavalleria rusticana«; Ruggero Leoncavallo: ((Glumači« — solisti, zbor in orkester oper Hrvatskega narodnega gledališča — prenos iz puljske Arene. 22.00 V plesu ih ritmu. 23.10 Glasba za lahko noč.
23.30 Zadnja poročila.
TRST II.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri. 12.10 Z» vsakega nekaj. 13.00 Glasba po željah. 14.15 Ritmična glasba.
17.30 Plesna glasba. 18.15 Delius: Koncert za violino in orkester. ,
18.40 Brahms: Neue Liebeslieder Walzer. 19.00 Tehnika in gosipo-darstvo. 19.15 Pestra glasba. 20.00 Pestra operetna glasba. 20.30 Aktualnosti. 20.45 Glasba iz baletov.
21.00 Noel Coward: Kratko srečanje, igra v 5 dej., r.ato priljubljene melodije. 23.00 Večerni ples. 23.32 Polnočna glasba.
TRSTI.
11.30 Parada orkestrov. 13.25, 14.25, 17.00, 18.25 Poročila o Tour de France. 17.30 Plesna glasba.
18.00 Napolitanski orkester. 18.30 Operna glasba .19.05 Ameriška glasba. 20.30 Orkester G. Cergo-lija. 23.30 Plesna glasba.
KI, OV EKUJA 327.1 m. 202.1 m, 212.4 m
12.00 Pester spored slov. vokalnih in instrumentalnih skladb.
12.30 Poročila. 13.00 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž.
14.00 Priljubljeni operni napevi.
14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor. 18.00 Mojstri operete Johann Strauss, Franz Lehar in Franz von Suppe. 19.10 Zabavna glasba.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 S poskočnimi melodijami doma in PO svetu. 21.15 Plesna in filmska glasba. 22.00 Poročila. 22.15 Janez Matičič: Godalni kvartet < C-duru.
ADEX IZLETI
18. in 19. julija 1953
dvodnevni izlet v
POSTOJNO VIPAVO -AJDOVŠČINO
0BR0V0-
PODGRAD
18. in 19. julija 1953
enoinpoldnevni izlet v
OPATIJO in na REKO
19. julija 1953 enodnevni izlet na
BLED
VOJSCICO
Vpisovanje do 9. t. m.
25-, 26. In 27. julija 1953
tridnevni izlet v
ZAGREB
25. in 26. julija 1953
dvodnevni izlet v
ČRNI VRH nad Idrijo in IDRIJO (Razstava čipk)
Vpisovanje do 16. julija pri «Adria-Express, Ul. F. Severo 5-b, tel. 29-243.
ELEKTR0-INSTALAC1JSK0
PODJETJE
TRST
Ulica Boccaccio štev. 10,
sprejema vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav.
Pokličite našo telefonsko štev. 29-322
V neizmerni žalosti javljamo, da je nenadoma umrl naiš nepozabni in predobri mož, ljubi brat, svak in stric
NANDE FERLUGA
šolski upravitelj v Toplicah - Zagorje ob Savi, Pogreb je bil 1. julija 1953 v Zagorju.
Zagorje ob Savi, Ljubljana, Opčine, Devin in Tnst, 7. julija 1953.
žalujoči: žena Anica in družine: Ferluga, Dagnolo, Zivic, Ples.
Neizprosna usoda je ugrabila v nežni mladosti našo 74etno
NEVIGO PIRC
Nabrežina, 7. julija 1953.
Mati, oče, brat in ostali sorodniki.
KPOMINKHLI DNEVI
Na današnji dan je bil leta 1893 rojen Miroslav Krleža, znani hr-vatski pisatelj.
Gorski dnevnik
Kardelj na proslavi v otočcu
Na proslavi 10. obletnice ustanovitve Pokrajinskega antifašističnega sveta narodne osvoboditve Hrvaške, ki je bila v nedeljo v Otočcu, je podpredsednik Izvršnega sveta Edvard Kardelj orisal revolucionarni tazvoj jugoslovanskih narodov v času narodnoosvobodilne bor-1*’ ki je bila hkratu hud po-raz za okupatorja in za domače izdajalce. V tem revolucionarnem razvoju se je začel porajat; socializem v Jugo-slaviji_ V svojem nadaljnjem lzvaianju je Kardelj orisal po-■V°3ne napore za obnovo in na-ualjnjo izgradnjo države, ki je ^radi svoje zgodovine bila žele zaostala. Predvsem je bilo IMrefono izpeljati državo iz njeae tehnične zaostalosti in 2ato so bile potrebne nove to-v?me, ki jih Jugoslavija prej « imela. V teh naporih je docela Jugoslavija veliko zma-3° in to kljub temu, da so se Prav v najtežjih trenutkih izgradnje socializma pojavili zunanji sovražniki in predvsem sovjetska napadalnost. Hkrati je Jugoslavija ravno v tem trenutku, to je v času največ-P nevarnosti, odrezala domačemu birokratizmu noge in zaorala v pogledu graditve socialističnih odnosov pravo ledino.
Kardelj je pri tem rekel, da Pri takih razmerah po-Nsetn razumljivo, da se doga-Kio tudi napake, kajti ni lah-f® najti vedno najkrajšo in “krati najlažjo pot. Toda vse , je bilo še težje zato, ker je J? razvoj stalno spremljala ™eonarodna napetost, ki je terjala, da je morala JugosJa-"Ja trošiti velika gdspodarska sredstva za vojsko, za obrambo urzave. To breme pa še danes ■f21 jugoslovansko	gospodar-
fjv°. Toda v tem	času si je
“Ugoslavija zgradila svojo "Snovno obramhno	industrijo
tn tako postala neodvisna od •upne, kar je neogiben pogoj ^..resnično neodvisnost vsake
drus nato °menil še razne KarrLi,težave in napore, je ljeS rekel> da je ostal živ-človek standard	delovnega
da » , “Sorazmerno nizek in izw! VuS°slavija še ni povsem Ropala iz zaostalosti, vendar ra]l naPravila zelo velike koški vi ;.?apro L Kajti danes Jugo-Vati a 111 Ve« prisiljena kupo-stv. ao zadnje igle v inozem-Važa’t; k je začela celo izvažati svoje industrijske izdel-
mpH jnes’ Ko izdeluje doma drugim že traktorje in ji u drugo poljedelsko orodje, snn a p tnožno razviti svojo go-gočiin j1'0 m°č in to bo omoti «io dvigniti življenjski nivo.
«i5teS,ren?haniem birokratskega
»totema je bila žiroko odprta roolrJazy°iu socialistične de-jq4q	in tisti, ki so leta
zunal in fo11 ,Ju5°slavij° od
nat L. i skusali lzpodko-
6esrl0aotta). doživljajo danes resne notranje krize.
Posebno pozornost je oosve-
hl Kardelj vprašanju ^it-
stva. Osnovna sila na H-fr' rekel, bo tudi vnaprei * Mštvo, vendar pa *«e več siliti v zadrugo am! tak mora kmet videti v za nrugi svojega prijatelja. Kakš" Pa bo ta zadruga, je odtisno od kmetove volje. Socia-
listična skupnost pa ima dovolj možnosti urediti tako ekonomsko politiko, ki bo združevala koristi delovnih kmetov s koristmi socialistične preobrazbe kmetijstva. Pri tem se je Kardelj ustavil nekoliko tudi pri tistih, ki so menili, da je bila z uredbo o imovinskih odnosih v kmetskih delovnih zadrugah, proglašena svoboda za kapitalistične elemente na vasi. Ti ljudje, pravi Kardelj, so se zmotili, kajti Jugoslavija se ne bo vrnila v kapitalizem. O tem najbolje govori ukrep, k; omenuje zaseben zemljiški sklad na 10 ha površine.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Kardelj omenil tudi industrijo. Glede tega je rekel, da je potrebno dati tudi industrijski veji gospodarstva nekoliko svobodnejšo obliko razvoja in prepustiti iniciativo samim gospodarskim organizacijam in delovnim kolektivom ter zagotoviti, da bodo imele več besede neposredne gospodarske potrebe in ne več sami upravni kabineti. Posebno pozornost bo treba posvetiti mali in pred vsem predelovalni industriji. S tem v zvezi je nato omenil tudi upravičene in neupravičene kritike na račun jugoslovanske notranje trgovine in predvsem raznih monopolnih položajev posameznih trgovskih podjetij, ki navijajo cene.
Vse te spremembe v demokratizaciji gospodarstva pa so povezane z večjo upravno naslonitvijo na okrajne in občinske ljudske odbore, katerim bo v bodoče posvečena večja pozornost. Glavna teža ho torej na teh odborih, ki bodo morali upravljati svoje okraje in občine ter skupna materialna sredstva pametno kot dober gospodar.
V svojem nadaljnjem govoru se je Edvard Kardelj ustavil delj časa pri zunanjepolitičnih vprašanjih in sicer o odnosih s SZ in Italijo, o čemer poročamo na prvi strani in nato še o odnosu Jugoslavije do raznih političnih manifestacij, ki zadevajo kolektivno varnost in mir v svetu. O tem je Edvard Kardelj rekel sledeče:
Tovariši in tovarišice! V svetu se kažejo sedaj znamenja izvestnega popuščanja mednarodne napetosti, V Koreji so izgledi za konec vojne veliki in zelo realni kljub provoka-torskemu ravnanju Singman Kija, ki mu mir ne gre v račun in ki bi hotel s tujimi sredstvi, ne pa po volji naroda postati gospodar vse Koreje. Ali bo ta težnja popuščanja trajnejšega značaja, in ali bo omogočila kolikor toliko trajnejšo stabilizacijo miru v svetu, bo pokazala bodočnost. V vsakem primeru pa so nas-sprotja v svetu danes tako velika, da ne bo lahko doseči sporazuma v najvažnejših vprašanjih, ki danes zaostrujejo mednarodne odnose. Po drugi strani pa je bila volja narodov zoperstaviti se vsaki agresiji in braniti mir, redkokdaj v zgodovini tako močna in tako prevladujoča, kot je sedaj. Zato bi bilo zelo napačno postaviti se na stališče, da je vojna konec koncev vendarle neizbežna. Nasprotno, prav razvoj povojnih medna-
rodnih odnosov kaže, da je možno preprečiti agresijo z aktivno in kolektivno borbo vseh narodov proti njej.
Zato smo mi čvrsto na stališču. da je treba razvijati in krepiti predvsem sistem kolektivne varnosti po Organizaciji združenih narodov, v tem okviru pa tudi obrambno regionalno sodelovanje narodov zaradi okrepitve varnosti v tem ali onem delu sveta. V tem smislu smo delali za ostvaritev balkanskega pakta in postali njegov član zavedajoč se, da lahko mnogo prispeva k utrditvi miru na Balkanu in v vzhodnem Sredozemlju sploh. Ze dosedanji rezultati so pokazali, da so bili naši upi upravičeni. Balkanski pakt je že postal solidna in realna sila v obrambi pred agresijo in v njenem preprečevanju. Ni dvoma, da bo lahko v bodočnosti to svojo vlogo odigral še uspešneje. Zato je naše mnenje, da je treba sodelovanje treh držav, članic tega pakta, vsestransko nadalje razvijati, kar bo predvsem krepilo njihovo lastno silo in njihovo mednarodno vlogo v borbi proti agresiji, bo pa tudi močna in realna opora vsem drugim narodom, ki se bore zd okrepitev miru.
Kar se na drugi strani tiče Atlantskega pakta, smatramo, da niso nastali nobeni novi momenti, ki bi zahtevali spremembo našega dosedanjega stališča. Čeprav smatramo, da je odigral Atlantski pakt pozitivno vlogo v pobijanju a-gresije, smo vendarle prepričani. da ga ni treba razširjati do take mere, da bi mogel ta ali podobni pakt zamenjati sistem kolektivne varnosti po Organizaciji združenih narodov. Sistem kolektivne varnosti je človeštvu predvsem potreben in ga je treba vsekakor nadalje razvijati in dopolnjevati.
Ne glede na to, pa bomo tudi še nadalje razvijali naše sodelovanje z zahodnimi državami v vseh vprašanjih, ki se tičejo zavarovanja miru v tem delu sveta. One so nas s politično in ekonomsko podporo ter z vojaško pomočjo podprle v težkem momentu naše borbe proti tujemu imperialističnemu pritisku. Tem več razlogov imamo sedaj, ko — k.akor se zdi — mednarodna napetost nekoliko popušča, da nadalje sodelujemo z njimi pri utrditvi doseženih rezultatov dosedanje borbe zoper nevarnost agresije,
Samo po sebi se razume, da bomo v sedanjem položaju nudili podporo vsem naporom, v kateri koli državi, da se sedanja težnja popuščanja napetosti poglobi in okrepi. Zato naravno ne moremo odobravati tiobene težnje, ki otežkoča tak razvoj. Obsojamo tiste skrajne reakcionarne kroge v svetu podobne Singman Riju in raznim njegovim zaščitnikom, — ki mislijo, da je sedaj čas, da prilijejo olja na ogenj, da bi sedaj oni, namesto nasprotne strani pristavili k temu ognju svoj reakcionarni lonček. Ne vedo, da s tem dejansko delajo uslugo prav oni nasprotni strani, ne pa sebi.
Čvrsto pa smo prepričani, da je želja po miru v svetu tako močna, da ne bodo uspeli in da se te težnje ne bodo prebile in postale odločilne, prav tako kot se ni mogla prebiti niti sovjetska agresivna politika. V vsakem primeru pa bomo Jugoslovani podprli sleherni napor, da se onemogoči agresija in da se proti njej zgradi sistem kolektivne varnosti. Nikdar pa ne bomo dopustili, da bi bili sami potegnjeni v kakršne koli akcije, ki bi mogle škodovati koristim krepitve miru.
Na koncu je Kardelj omenil še važnost jesenskih volitev v skupščino. Tu je podčrtal važnost ljudskega poslanca, ki bo mnogo bolj kot do sedaj povezoval svoj okraj z republiško skupščino in prenašal sklepe skupščine neposredno na okraj in tako omogočil ono povezavo, ki je potrebna za dosego večjih uspehov. Zato, je rekel Kardelj, mora ljudstvo že sedaj misliti, katere ljudi bo izvolilo, in kakšne naloge jim bo postavilo.
OTVORITEV PRVEGA PULJSKEGA FESTIVALA
J. Gotovac: „Mila Gojsaliča" zgodovinska glasbena drama
V angleškem mestu Harrogate se je vršil »Francoski teden«. Priredili so razstave francoske mode in kuharske umetnosti, s predvajanjem filmov o Franciji in običajih francoskega naroda, s koncerti francoske glasbe itd- Pozneje bo francosko mesto Luchon priredilo svoj britanski teden. Tako se narodi med seboj seznanjajo in navadijo ceniti in spoštovati. Na sliki vidimo nastop francoske varietejske pevke Line Henaud, ki si je znala pridobiti simpatijo vseh poslušalcev-
Ob zvokih fanfar, prižiga, nju olimpskega ognja in dviganju jugoslovanskih, hrvat. skih in italijanskih zastav je v soboto, dne 4. julija bil otvorjen J. puljski festival. To je pravzaprav formalno prvi festival v vrsti rednih sezonskih kulturno-umetni-ških prireditev visoke stop. nje, na katerih bodo odslej sodelovali najbolj prominent. ni ansambli, pa tudi solisti iz Jugoslavije. Ze od osvoboditve sem se sleherno leto vrši v puljskem amfiteatru ta ali ona prireditev večjega obsega, toda vse do letošnjega prvega umetniškega festivala so bile omenjene prireditve bolj improvizacija ka. kor strogo premišljene in se-riozne umetniške storitve z resno perspektivo festivalske tradicionalnosti.
Kdor ne pozna puljske a-rene in njenih naravnih aku-
ZDRAVNIK MORE POGLEDATI V NOTRANJOST NAŠEGA TELESA
Čuden, tenak, palici podoben izum, ki ga morejo namestiti v želodcu, v bronhialnih predelih ali v drugih telesnih votlinah, omogoča pravilno diagnozo in ustrezno zdravljenje bolezni
Vhod v jugoslovanski paviljon.
Zdravnik opazi na rent. genski sliki bolnikovega želodca rahlo senco. Od pravilne diagnoze je lahko odvisno življenje. Pred nekaj leti so mogli postaviti točno diagnozo le kirurgi, danes pa lahko s pomočjo instrumen. ta, ki ga imenujejo operaterski gastroskop, zdravnik vidi skrite bolezni, kar če-stokrat prepreči operacijo.
Gastroskop je eden izmed mnogih endoskopov (grško za «pogledati v») izmed katerih ima vsak svojo vrsto opravila. Ti instrumenti so tenke, paličaste naprave, ki jih lahko spuste v želodec, v bronhialne predele ali dru. ge telesne odprtine. V teh zadnjih letih ni noben medi-cinski instrument tako naglo napredoval kot endoskop.
34 col dolg in v premeru manjši od mezinca, je ga. stroskop eden izmed najvišjih izrazov umetnosti izdelovanja instrumentov. Nje-gova vrhnja plast je trdna, spodnja pa upogljiva, zato lahko zdrsne celo v želodec, ki je v kotu telesa. Na vrhu ima pritrjeno močno žarečo električno žarnico, ne večjo od pšeničnega zrna. Gastroskop vsebuje 29 optičnih elementov, tako da zdravnik lahko vidi, če je predel še tako zavit in zapleten, Ce-prav optični elementi niso večji od radirke na svinčniku, so sestavljeni po istem principu in z isto natančnostjo kot leče in prizme, ki jih uporabljajo pri mikroskopih.
Bistvene naprave so vdelane v gastroskopov za svinčnik veliki obod. Po gumijasti cevi, ki je v zvezi z ga. stroskopom lahko zdravnik napihne želodec kot balon za igračko, zakaj bolezen lahko čepi v skritih gubah tkiva. Po instrumentovem steblu spusti zdravnik drobcene škarje, s katerimi lah-ko odščipne košček odvečnega tkiva. Patologist pomaga nato ugotoviti ali je tkivo rakasto in se ga mora od. straniti z operacijo ali je čir, ki se ga bo zdravilo s pravilno terapijo.
Kako lahko nekdo ki ni
požiralec mečev po poklicu, spravi ta instrument po svo. jem grlu? Res, trije bolniki izmed štirih nimajo nobenih težav. Najprej jim pomirijo živce z injekcijo morfina ali barbiturata. Grgranje z no-vokainom kot omamilom o-mrtvi zatikalne reflekse v grlu. Glavo potisnejo nazaj, da pripravijo kar se da ravno pot in nato, nežno spuste cevko po grlu. preiskava traja navadno le pet do pet-najst minut.
Na splošno vsi endoskopi delujejo na enak način. Najprej spustijo po njem tenko votlo cevko. Po tej lahko nato spustijo mnogo najrazličnejših predpeetov: teleskope, ki vidijo naprej, nazaj in na strani, namakalne in sesalne naprave, kot grahovo zrno velike magnete, da poberejo kovinske predmete. Udelan je celo fotografični aparat, ki posnema slike v notranjosti želodca in drugih organov.
Izmed vseh teh vrst instru. mentov je najbolj znan bron-
hoskop. Redno ga uporabljajo za iskanje piščalk, kamenčkov in drugih stvari, ki jih včasih pogoltnejo otroci skozi sapnik. Pa tudi v nekem drugem primeru je ta aparat rešitelj življenj. Med operacijo se včasih nabere v pljučih voda in povzroča kasneje pljučnico in smrt. Danes jo popije bronhoskop v nekaj sekundah.
Ti skoro neverjetno okretni instrumenti so celo kirurgi — s tem da zarežejo zarezo, daljšo od svinčnika. Pri tuberkulozi na primer, je ena polovica pljuč često pripeta na prsno steno, tako da je ni mogoče zdraviti. Za to je bila včasih potrebna huda operacija. Danes pa, če ta prijem na steno ni prevelik, se lahko hitro in lahko odstrani z torakoskopom. Skozi majhno zarezo zdravnik spravi v telo vitek inštrument. Cez sekundo že vključi cev z visoko frekvenčno napetostjo. Z enim instrumen tom opazuje z drugim pa
dela — električno reže zarastline tako točno, kakor bi jih rezal z nožem.
Z električno izžigalno zanko lahko zaustavi krvavenje, lahko pa tudi skozi cev vbrizga adrenalin. Ce hoče lahko po končani operaciji izpere prsni koš s solno raztopino, Vse to se vrši skozi zarezo, ki se pozdravi že v nekaj dneh namesto v nekaj tednih, ki bi bili potrebni za zdravljenje, če bi se odprlo prsni koš z običajno kirurško proceduro.
V mnogih primerih se kamni v mehurju odstranijo brez velike operacije s pomočjo cystoskopa. Ko je cy-stoskop v telesu, se mehur napihne z destilirano vodo, da zdravnik lažjč opazuje. Potem spravi notri droben drobilec kamnov. Čeprav tako majhen, lahko njegove čeljusti zdfbbfe 780 funtov na kvadratno colo. V prah zdrobljeni kamni se izločijo sami in bolnik lahko kmalu na to odide domov — namesto, da
se šele pripravi za dolgo zdravljenje v bolnici.
Dokler niso pred nekaj leti izpopolnili cystoskopa, je zdravnik pri postavljanju diagnoze ledvičnih bolezni le s težavo določil katera stran ledvic je bolna. Danes pa s cystoskopom kirurg vstavi v majhen prehod med mehurjem in ledvicami kateter in odvzame od obeh ledvic vzorce urina, ki ga izločata. Analiza pokaže kateri organ je bolan.
Princip endo,skopa je prvi nasvetoval Filip Bozzini iz Frankfurta na Maini leta 1805. Kasneje so se razvile različne vrste grobih naprav z žariščno svečavo in reflektorskimi zrcali, ki so jih spravljali v telo. Vse so imele isto slabo stran: luč ni bila dovolj močna, da bi se videlo v vse telesne dupline. Razvoj tega inštrumenta je moral počakati na razvoj moderne tehnologije kot n. pr. majhnih električnih žarnic in zamotanega sistema leč.
V VZHODNI NEMČIJI SO MORALI PRIZNATI, KAR V SZ ŠE VEDNO TAJE								
V]	i\	eščii	il	1]	[asi	tnil	i]	[aži
te VELIKEGA SV. MIKLAVŽA
2.
Vzeia^“neSa Miklavža je pre-hje, Eeroza' Pa tudi usmilje-hva'iif°re^nost in uPanje. Za-eostilm* boga' in k0 se je vrnil
rokah z dvema vrčema v straini n'u ie svetnik rekel s trasn»" Blasom:
pr.arUna’ °dpri kad!«
Va«rpresthrajeSedah je GarU? ča Svet -i*" i2Pustil oba vt-
fcteSof01 Miklavz pa je
r°ke m rekel-
•Otroci. Vstanite b,
“n teh besedah	1
privzdignili Je pok,r trije dečki. Ven 50 sk0‘ «Otroci», jim »^hvalite boga Jki rekel *°f. •*>jih rokah rešil i2Vas ,J6 P° . Ih obrnil se je proti a adl.” k. se je ve^flnl-«Ti kruti mož», mu	,
Co^usS3 56 ga' da "bo
*&tilntiar le Ves v grozi 10 ven v nevihto, pod stre 1,1 grom,
d.Inatoiv 7%'itiiivv
Sveti Miklavž je objel vse tri otroke. Se vedno so bili oblečeni v cape, ki so jih bili nosili na dan svoje smrti in še zdaj so imeli plašen in podivjan izr^iz. Najkrepkejši, Maksim, je bil sin nore ženske, ki je na oslu jahala za vojščaki. Neke noči je padel iz koša, v katerem ga je nosila. Najbolj zanikrni, Robin, se je komaj spominjal staršev, gorjanskih kmetov, ki so ga bili zapustili v gozdu, ker so bili prerevni ali preskopi, da bi ga redili. Tretji, Sulpicij, sploh ni vedel ničesar o svojem rojstvu.
Nevihta je bila pojenjala. Modernus je pripeljal mule in odpravili so se na pot proti mestu Tringueballe. Medpoto-ma je sveti Miklavž v vsakem mestu, trgu, vasi, naselju ali gradu kazal prebivalcem otroke, ki jih je bog rešil iz mesne kadi po njegovem posredovanju in vsakdo ga je vzrado-ščen blagoslavljal. Trinquebal. ški prebivalci so po slih in potnikih izvedeli o tem čudež, nem dogodku in so prišli na-
proti svojemu pastirju, pogrinjali pred njim dragocene preproge in mu sipali cvetja na pot. Meščani so s solznimi očmi gledali žrtve, ki so bile ušle iz kadi in vzklikali: ((Aleluja!« Toda ti ubogi otroci so se znali vsemu le smejati in kazati osle; in zato so jih le še bolj pomilovali in občudovali, češ da je to dokaz njihove nedolžnosti in bede.
Sveti škof Miklavž je izročil Čudežno rešene otroke neki po. šteni vdovi v vzgojo. In kmalu se je pokazalo, da je bil Maksim sicer pogumen, a pri tem sila nagle jeze, da se je Robin pri veliki previdnosti nagibal k laži in skriti pohlepnosti, in da ji bil Sulpicij sicer zelo premišljen, pri tem pa je o najrazličnejših stvareh trmasto zagovarjal napačna mnenja.
Ko je bilo Maksimu nekako sedemnajst let, je spravil sve. tega škofa Miklavža v žalost, škofijo pa v zgražanje. Sestavil in izvežbal je četo maloprid nežev svojih let, da bi z njimi ugrabil dekleta iz vasi Grosses-
Nantes, ki je ležala štiri milje proti severu. Pohod se je imenitno posrečil. Ugrabitelji so se pod noč vrnili v mesto in stiskali ki sebi razmršene device, ki so zaman dvigale k nebu vročične oči in proseče roke. Toda ko so očetje, bratje in zaročenci ugrabljenih deklet prišli ponje, so odklonile, da bi se vrnile v rodni kraj, češ da bi jih bilo preveč sram in so rajši skrivale sramoto v naročju tistih, ki so jo zakrivili Maksim je vzel zase najlepše tri in živel z njimi v majhnem gradiču, ki je pripadal škofijskemu posestvu.Na škofovo po. velje je Modernus v odsotnosti njih ugrabitelja potrkal na vrata in dekletom oznanil, da jih je prišel osvobodit. Toda niso mu marale odpreti in ko jim je hotel prikazati ostudnost njihovega življenja, so mu vrgle na glavo lonec pomij, ki mu je skorajda razbil loba. njo,
Medtem pa je Sulpicij povzročal svetemu škofu morda še krutejše in vsekakor resnejše skrbi, kajti četudi je Maksim hudo grešil, je grešil brez zahrbtnosti in žalil boga kar tako mimogrede in skorajda nevede. Sulpicij pa je v lagal v svoja zla dejanja vse vačjo in bolj nenavadno zlobo,
(Nadaljevanje sledi)
Vihar se je polegel, toda njegovih vzrokov in posledic ne bo mogoče več ne zbrisati ne odpraviti.
V silovitem zaletu so nemški delavci pustili za sabo požgane zastave in razbite barake, uničene izložbe in prevrnjene kamione, strah in poplah v dušah svojih in moskovskih oblastnikov, pa še tri različne interpretacije majskih dogodkov; eno, ki je resnična, zatem «službeno» vzhodnonemške vlade, in ono, ki so jo skovali za svoje potrebe v Kremlju. Tisto resnično poznamo, Kajti viharni dogodki 16. julija so jo raznesli po vsem svobodnem svetu. Toda je še nekaj, kar se trenutno sicer ne izraža tako očitno, pa je nemara za nadaljnji razvoj in bodoče perspektive nemškega vprašanja v splošnem, važnejše od samih demonstracij in ostalih revolucionarnih dejanj, ki jih je tiste dni izvršil nemški proletariat. Gre za to, da sc vzhodnonemško in sovjetsko tolmačenje in reagiranje na te dogodke bistveno razlikujeta.
Morda gre za tak primer po končani vojni, toda tudi upor berlinskih delavcev proti svoji «delavski» vladi in njenim pokroviteljem v SZ moremo do neke mere smatrati kot prvi. Vendar ne gre za to, da te pojave določimo ter jih obrazložimo samo z nekega načelnega, abstraktnega, zgodovinskega gledišča, ali recimo s stališča Vzhodne Nemčije, gre za nekaj važnejšega. Razlika v službeni razlagi omenjenih dogodkov izgleda na pogled navadna formalnost, v resnici pa se v SZ, kjer razen uradnih objasnil sploh ni drugih razlag, spreminja v obupen poskus obrambe razmajanih notranjih pozicij sovjetskega sistema.
Dejstvo, da je morala vzhodnonemška vlada priznati, da je v Vzhodni Nemčiji res prišlo do nemirov, kakor tudi, da so bili ti nemiri posledica nekaterih vladnih ukrepov, ki jih ljudstvo ni hotelo sprejeti, prejkone pa ne samo zaradi
tega, marveč zaradi vrste takšnih in podobnih ukrepov, nujno porajajočih se iz samega sistema nasilja in podrejeva-nja že ves čas sovjetske okupacije, to dejstvo je danes splošno znano. K temu bi šlo pristaviti značilno zanimivost, da se je 27. junija vršil v Vzhodnem Berlinu svečan miting, miting ((solidarnosti ljudstva z vlado«, pred poslopjem ministrstva na Leipzigerstras-se, na istem mestu, kjer so 16.’ junija berlinski delavci prešli v napad. Značaj zborovanja je bil tokrat, seve, drugačen. Ljudi je bilo malo, komaj nekaj tisoč. Tudi govorniki so bili drugi, govori drugačni. Besedo je pvzel predsednik vlade Grotewohl, ki je skrušeno priznal; ((Grešili smo, toda vlada bo napravila vse, da bo naglo in temeljito popravila situacijo«. Nezadovoljstvo delavcev in nemire, ki so jih le-ti izzvali, je enostavno pripisal — «konfuziji, ki jo je bila pri bonnskih politikih povzročila sistematična sprememba politike Nemške demokratične republike«. Na isti način so govorili tudi ostali govorniki.
Tako je tolmačila in reagirala na berlinske dogodke vzhodnonemška vlada, priznala je, da je krivda na njeni strani ter zagotovila, da bo podvzela vse potrebne ((olajševalne ukrepe«, da bo nemudoma izdala «dekret o povečanju življenjske ravni ljudstva«, o »izboljšanju preskrbe prebivalstva s prehranbenimi proizvodi, o «preskrbi prebvalstva z manukafturnim blagom« itd.
O vsem tem pa v sovjetskem tolmačenju omenjenih dogodkov ni ne duha ne sluha. Tu se sploh ne omenjajo napake vzhodnonemške vlade, kajti, če bi se to storilo, bi bilo treba tudi prznati, da se je ljudstvo Vzhodne Nemčije uprlo svoji ((socialistični« vladi, kar bi — glede na položaj, ki se v njem nahaja sovjetsko ljudstvo — lahko tudi to isto privedlo na podobne ((nevarne« misli. Zato so se iz Tassovih vesti o zadnjem Grote-
wohlovem govoru, nameroma izpustili vsi tisti stavki, ki govore o napakah vzhodnonemške vlade, kakor tudi tisti, ki poročajo o akciji sovjetskih tankov, iz katerih so rdeče-armejci, pod vihrajočo rdečo zastavo, streljali na uporne delavce. Vse to so obšli s kratkim, skopim poročilom o sovjetski ((pomoči«. Ko pa je bilo treba preiti na analizo vzrokov, so kratko in jedrnato odsekali: ((Hazardna igra tujih plačancev... itd., itd.
Tako je bila sovjetska javnost obveščena o berlinskih dogodkih. Toda to še ni vse. Istočasno se je po vsej SZ začela vrsta od kremeljskih mogotcev naročenih ((protestnih mitingov proti dogodkom v Berlinu«, ki se kot poroča Tass, «vrše po tovarnah in u-radih SZ proti provokatorskim manevrom plačancev v demokratičnem sektorju Berlina. Na teh mitingih so se v glavnem tolmačila Tassova poročila, sprejemale ((solidarnostne resolucije z nemškim ljudstvom«, nakar je bilo odposlanih tudi nešteto «mirovnih telegramov« na liniji borbe proti ((provokatorjem in vojnim hujskačem«.
Jasno je, da tako ravna samo tisti, ki nima čiste vesti. In ne samo to; jasno je, da tako ravna zlasti tisti, ki se zaveda, da izgublja tla pod nogami, da postaja od dne do dne šibkejši, zakaj dejstvo, da si sovjetski nasilniki ne upajo v tem primeru povedati svojemu ljudstvu resnice, samo potrjuje, da jih je pred tem ljudstvom strah, da trepetajo pred mislijo, kaj bi bilo, če bi tudi sovjetski delavci sledili vzgledu svojih vzhodnonemških sotrpinov. Skratka, da sta sistem in režim — na trhlih nogah. Nedvomno pa si bo resnica utrla pot tudi med sovjetske ljudi, razviharila bo njihov zadržani gnev in takrat bo ljudski srd ponižanih, izda. nih, izkoriščanih plebejcev za vselej pometel z nekoristnimi troti sovjetske birokratske aristokracije, da ne bo ostalo za njimi niti sledu. Takrat bodo lahko imeli berlinski proletarci. uporni vzhodnonemški delavci, častno in prijetno zavest, da so s svojo herojsko akcijo in svojimi žrtvami o-gromno doprinesli k osvoboditvi v novo suženjstvo po-tisnjenega sovjetskega ljudstva.
stičnih čarov, bo ob prvem obisku dodobra presenečen, Ta arena je ena od najlepših anfiteatrov iz rimskih časov. Preživela je malone dvatisoč let od časa, ko so jo rimski cesarji tam okrog Vespazija. na zgradili. Zidovi so iz o-gromnih blokov istrskega kamna in dosezajo v zuna. njih obokih nekaj manj kakor 30 metrov. Amfiteater ima tri nadstropja, od katerih sta dva spodnja vezana s 144 kamnitimi obločnimi loki, tretje nadstropje pa ima 72 oken v kvadratu. Arena je grajena po tradicionalnem vzorcu elipse z vzdolžnim premerom okrog 133 m in poprečnim okrog 105 metrov.
Njena eliptična oblika in njeni masivni kamniti oboki odbijajo zvoke v sleherni kot gledališča, zato lahko govorimo o naravnost preračunani akustiki.
Amfiteaterske prireditve letošnjega festivala je oskrbel kolektiv Opere Hrvatskega narodnega gledališča iz Za. greba, V soboto, dne 4. julija smo gledali in poslušali — kajti oboje je bilo tokrat potrebno! — zadnjo Gotovčevo «zgodovinsko glasbeno dra-mo» na libreto Danka Anpje. linoviča uMila Gojsaličas. Ce se bom v nadaljevanju približal nehoteni primerjavi z Wagnrjevim «Singspielom«; bo to za nas imelo dokaj po. memben smisel, kajti Mila Gojsaliča za Jugoslovane ne pomeni nič manj kakor Sig-fried za Nemce. (Le s to raz-liko, da je Sigfried skoraj fi-lozofska inkarnacija germanske ideje, Mila Gojsaliča pa
— kakor Jeane DVlrc — fi. gura in dejstvitev iz žive zgodovine jugoslovanskih narodov). Operno delo, o kate. rem gre beseda, je doživelo svoj krst v hrvatski Operi v Zagrebu pred letom dni,
Mila Gojsaliča je hči poljskega kneza Ivana Gojsaliča. Časovno je delo omejeno na dan 27. 3. 1695, krajevno na nekdanjo svobodno kneževino Poljice, ki je ohranila svobodo od 1015. od 1807. leta in ki se je razprostirala med med morjem in obronki pla. nine Mosor, med Splitom in Omišem, omejena z reko Ce-tino.
Vsebina v dveh besedah: ob vpadu Turkov v kneževino sklene Mila ostati doma in dokazati kako se brani do. movtnd.. Vojvoda Petar Kuli-žič, ki jo je bil pravkar zasnubil, odhaja v planino. Mila Gojsaliča dočaka Turke, med njimi Mehmeda Topan — pašo, ki ga z zvijačo umori. Pri tem sama umre,
Jakov Gotovac tudi pri tej svoji najnovejši operi ni zatajil svoje, stilne navezanosti na domači melos. Gradnja njegove zgodovinske glasbe, ne drame se zdi na pogled komplicirana kakor Wagner. jevi operni velikani. V resnici pa je v svoji preproščini in neposrednosti tako origi-nalna, da preseneča. Njegov prolog — ki je, mimogrede, recitiran ob dramatično grajenem orkestralnem tkanju!
— uvaja v veliko množično sceno obrednega značaja, ki je naravnost zasičena z ljudsko motiviko in harmonsko bogatim, toda stilno že utemeljenim zvočjem.
Na Wagnerja — toda le po zgolj zunanji, neprvobitni formi — me je navezala zaokrožena kantilena, pa tudi leitmotivične oblikovanje celotnega dela. Recitativov Gotovac ne pozna, ker črpa svo. je gradivo iz melodije jezika.
V glavnih vlogah so nasto. pali: naslovno partijo mezzo. sopranistka Marijana Radev, Petar Kulišič dramatični tenor Josip Gost ič, Topana-pašo Ivan Franci, Ivana Gojsaliča basist Aleksander Griff, Ko. lumbata basist Tomislav Ne-ralič in drugi.
Jasno je, da je avtor tudi kot dirigent svojo stvaritev postavil v najlepši luči. Tudi po režijski plati (Tito Stroz-zi) se je opera odlikovala.
Za zaključek: jugoslovanski avtorji začenjajo v operni tvornosti vse bolj in bolj pro. dirati na operne odre izven meja. Dokler pa bodo na teh opernih odrih še vladali prin. cipi neporušljivosti starega repertoarnega sistema na račun novih stvaritev, tako dol. go bo sleherno novo delo o-stalo le na papirju, LM
^uuimuuuuuuuuuuiimmuuujiuiiiiuuiiuuuuuuuuuuimiiuuuummuiiuimuuiiuiiii
in druge predmete jugoslovanske domače in umetne obrti dobi-|	te po ugodnih cenah naprodaj v
| JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU
I	na TRŽAŠKEM VELESEJMU
riimmnnnnnnnnnnnT!mnnnrmnn!mnn?mmwnnm?mtrrnn!mrroni?nfmmmmmi!
	
V It IvTl 1 popoldanskih urah in Trstu dosegla najvišja pa 21 stopinj.	jj Vremenska napoved za danes: Krajevne pooblaoitve zlasti v možnost padavin. — Včeraj je v temperatura 27 stopinj; najnižja
TRST, torek 7. julija 1953
PRIMORSKI
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30:
V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji. — Trst H.l 20.00: Pestra operetna glasba. — Trst I-: 18.30: Operna glasba. — Slovenija: 14.40: Poje Ljubljanski komorni zbor. 18.00: Mojstri operete.
V NEDELJO OP EIEGEA PO L1LLA 1N VČERAJ OP LILLA DO PIEPPA
BOBER IN GERRIT VOORTING
zmagovalca tretje in četrte etape
Asi še niso nadoknadili zaostanka in ne kaze, da jim bo to kmalu uspelo
VRSTNI RED NA CILJU TRE- I Darrigade (SO) presledek 5’2”;
TJE ETAPE (V NEDELJO)
LIEGE - LILLE (221 km):
1. BOBER (Ile de France) v 6.06’21”, povprečno 36,194 km na uro; pribitek: 1’00”; efektivni čas 6.05’21”; 2. Roland (Fr.) 6.07’33”; pribitek: 30"; efektivni čas: 6.07’03"; 3. Close (Bel.) 6.07'33”; 4. Grosso (It.); S. Has-senforder (NE-cent.); 6. Van Est (Holand.); 7. Renaud J. (Ile de France); 8. Serra (Španija) 6.07’52”; 9. Tonello (Ile de France) 6 07’57”; 10. Meu-nier Georges (NE-C) 6.07’59”;
21. K oblet (Švica) 6.14’31”; 22. Magni (It.); 23. Geminiani (Fr.); 24. Baroni (It.) Corrieri (It.); Teisseire (Fr.); Lazari-des Lucien (S.E.); Astrua (It.); Schaer (Švica); Lauredi (Fr.); Bartalj (It.); Bobet (Fr ); Gold-schmidt (Luks.), in vsi do 72. s časom Kobleta. Zadnji 114. Ke-baili (SE) 6.31’14”. Odstopil je Zeiasco (SE).
VRSTNI RED NA CILJU 4. ETAPE LILLE - DIEPPE (188 km);
1. WOORTING G. (Hol.) v 5.20’19”, povprečno 35.214 km na uro; 2. Mirando (SE); X Lauredi (Fr.); 4. Audaire (O), ysi s časom G. Woortinga; 5.
Prvi čuti posledice padca na Giru in je že močno zaostal; pri tem mu drugi dela družbo.
6. Nolten (Hol.) isti čas; 7. Koblet (Sv.) 5’9”; 8. Magni (It.); 9. Robič (O-;	10. Van der
Stockt (Belg.); 11. Van Est (Hol.);	12. Schaer (Sv.);	13.
81. skupina, v kateri so med drugimi Astrua, Baroni, Barta-li, Corrieri, Grosso, Isotti, Ros-sello (It.); Huber (Sv.); Close (Belg.); Geminiani (Fr.); Teis-seiere (Fr.) itd. vsi s časom Kobleta. Zadnji 108. Paret (SO) v 5.46’2”. — Odstopila sta Garcia (Sp.) in Prouzet (SO).
DIEPPE, 6. — Včeraj smo se iz Belgije pripeljali v Lille, francosko mesto tekstila. Kdor bi sodil nedeljsko etapo zgolj po zemljevidu, bi dejal, da je bila lahka; sicer dovolj dolga, vendar pa ves čas po ravnem. Toda kdor pozna te kraje in ceste, ki so tukaj, bo vedel, kaj se pravi voziti po tukajšnjem zloglasnem tlaku pave. Ta starodavni tlak sicer pola goma izginja in se umika modernemu asfaltu in drugim načinom tlakovanja, vendar pa ga je bilo v nedeljski etapi še vseeno dovolj — več kot 80 km. Dirkači vozijo raje kar po trotoarju. Toda kadar hoče kdo koga prehiteti, tedaj mora zavoziti na cesto in se spustiti v nevarno vožnjo — za 'kolesarja in kolo.
In zgodilo se je, da je prav nekje sredi takega paveja poskusil Koblet pobegniti. Magni je to opazil in ga začel zasledovati. Pri tem pa se mu je kolo preluknjalo in še k sreči je bil blizu Rossello, ki mu je takoj dal svoje kolo; pri tem pa je seveda sam izgubil precej časa. Končalo se je tako, da je Magni vendar Kobleta ujel. Težko je reči, ali Koblet ni mogel uiti. ali ni hotel doseči več.
Vendar je večinska skupina vozila s precejšnjim presledkom za prvimi. Glavni asi so pazili, da nihče ni ušel. Prvih dvajset je prispelo na cilj v presledkih. Med njimi ni nikogar, ki bi mogel biti vsaj doslej nevaren. Zmagal je Bober (ne Bobet!), ki je privozil v cilj 1'12” pred drugim. Sele na 21. mestu je Koblet z ostalimi asi, ki so imeli 8’10” zaostanka.
* * *
Danes smo pa dospeli v Dieppe, svetovno znano francosko kopališko mesto. Nič kaj lepo vreme ni bilo ob našem odhodu ob 11,15; skoraj da nas je zeblo. Nekateri dečki so se kmalu pripravili, da bodo ušli. In najbrž bi jim nihče veselja ne kratil, če se jim ne bi pridružil Koblet — torej tudi drugi niso mogli držati križem rok, pravzaprav nog.
jubilejni Šahovski turnir v Ljubljani
Ing. Milan Vidmar ml. v vodstvu po VI. Kolu
Na turnirju sodelujejo skoraj vsi najmočnejši slovenski šohisti
V Ljubljani igrajo jubilejni šahovski turnir v počastitev 50-letnice šahovskega delovanja velemojstra dr. ing. Milana Vidmarja in 25-letnice, odkar je postal šahovski mojster Vasja Pirc. Na turnirju sodelujejo skoraj vsi najmočnejši slovenski šahisti, in sicer; Kočevar, Guzel, Pirc, Kržišnik, Levačič, Preinfalk, Puc, Z. Gabrovšek Vavpetič, ing. Vidmar ml., Krivec, Izvekov, Germek, ing. Sikošek, Grosek, Šiška. Trije so mednarodni mojstri, dva mojstra, sedem mojstrskih kandidatov in štirje prvokategorniki.
Prvo kolo se je končalo z naslednjimi izidi: Kočevar : Šiška remi, Guzel : Grosek 0:1, Pirc : Sikošek remi, Kržišnik: Germek 0:1,Levačič : Izvekov prekinjeno v dobljenem položaju za Levačiča, Preinfalk : Krivec remi, Puc : Vidmar remi, Gabrovšek : Vavpetič 1:0.
Drugo kolo; Šiška ; Vavpetič prekinjeno v boljšem položaju za belega., Inž. Vidmar : Gabrovšek 1:0. Krivec : Puc odloženo. Izvekov : Preinfalk 0:1. Germek : inž. Levačič 1:0. Ing. Sikošek : Kržišnik prekinjeno. Grosek : Pirc remi. Kočevar : Guzel remi.
Tretje kolo: Guzel Šiška 0:1; Pirc ; Kočevar 0,5:0,5; Kržišnik : Grosek prekinjeno v nejasni pozicijti; Levačič : Sikošek 1:0. Preinfalk : Germek 0,5:0,5, Puc : Izvekov 0:1, Gabrovšek : Krivec 0,5:0,5; Vavpetič : Vidmar 0:1.
Četrto kolo; Šiška ; Vidmar 0:1; Krivec : Vavpetič 0,5:0,5;
Izvekov : Gabrovšek 0,5:0,5; Germek : Puc 0,5:0,5; Sikošek: Preinfalk prek. v boljši poz. za belega; Grosek : Levačič 0,5:0,5; Kočevar:Kržišnik prek. v nejasni poziciji; Guzel : Pirc odloženo.
Peto kolo: Pirc : Šiška 1:0, Kržišnik : Guzel remi, Levačič : Hočevar 1:0, Preinfalk : Grosek remi, Puc ; Sikošek odloženo, Vavpetič : izvekov 1:0; partiji Gabrovšek : Germek in Vidmar : Krivec prekinjeni v boljšem položaju za črnega.
Šesto kolo: Siska ; Krivec prekinjeno, Izvekov : inž. Vidmar 0:1, Germek : Vavpetič 1:0, inž. Sikošek : Gabrovšek remi, Grosek ; Pirc remi, 'Kočevar : Preinfalk remi, Guzel ; inž. Levačič 0:1, Pirc : Kržišnik 1:0.
Pred pričetkom kola se je inž. Sikošek vdal Kržišniku v prekinjeni partiji iz II. kola. Izvekov pa inž. Levačiču. Sporno partijo izvekov : Puc iz III. kola je turniško razsodišče odločilo v korist Izvekova.
Po VI. kolu je vrstni red naslednji: inž. Vidmar 4,5 (1), Levačič 4,5, Germek 4 (1), Pirc 3,5 (1), preinfalk, Grosek 3 (1) itd.
* * *
V nedeljo se je v Kodanju začelo II. svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo, na katerem igrajo mladinci iz 20 držav in kjer zastopa Jugoslavijo Ivkov. V I. kolu je imel za nasprotnika Norvežana Bardo, proti kateremu je dobil celo točko. V II. kolu je Ivkov v dvoboju s Kanadcem Siemmo remiziral.
Onstran Arrasa (47 km) je Prouzet nesrečno padel in si zlomil ključnico; tudi Garcia je bil ranjen.
Pave je že ostal za nami, pot vodi po lepem asfaltu, vendar dirkači vozijo počasi — med 30 in 35 km. Mogoče se jim ne da, da bi se kaj posebno kazali — žitu in pesi ter kakemu redkemu kmetovalcu, ki niti ne kaže posebnega zanimanja za dirko. Kljub počasni vožnji pa je vendar vroče in kolesarji morajo nositi asom pijače. Hitrost pade celo pod 30 km na uro. Prvi trije so dosegli prednost za skoraj 10 minut.
Tudi danes je Koblet krepko potegnil, ko sta mu Astrua ir. Bobet nekoliko predaleč ušla, in ju je seveda ujel. Kobletu pa so bili takoj za petami Bartoli. Magni in Francozi. Posrečilo pa se je zopet četvorici «nenevarnih», da je pobegnila in prispela na cilj s precejšnjo prednostjo. Koblet se je zadovoljil, da je v sprintu prešel ostalo skupino.
Italijan Minardi in z njim Drei sta tudi danes zaostala.
SPLOSNA OCENA PO 4. ETAPI :
1. SCHAER (Sv.) 22.53’51”; 2. VVagtmans (Hol.) presledek 1’2”; 3. Renaud (Ile de France) 3’30”; 4. Roks (Hol.) 3’55"; 5. Meunier (NE-C) 4’43”; 6. Van Est (Belg.) S^č”;	7. Close
(Belg.) 5’39”; 8. z istim presledkom 6’:	Anzile (NE-C),
Astrua (It.), Robič (Zap-); 11. Ernzer (Luks.) 6’5”; 12. Woor-ting (Hol.) 6’8”; 13. Lauredi
(Fr.) 7’48”; 14. Impanis (Belg.) Poleg državnih moštev Itali. 8’5”; 15. Serra (Sp.) 8’24”; 18. | ie, Švice, Belgije, Španije Lu-Roliland (Fr.) 9’19”; 19. Gemi- j ksemburga, Holandske in Fran-niani (Fr.) 10’28”; 20. Rossello c'ie, ki smo jih objavili v ne-(It.) 10’30”; 25. z istim presled- j Celjski številki,^sodelujejo na kom 12’37”: Bobet (Fr.), Bar
tali (It.), Koblet (Sv.), Magni' (It.); 39. Corrieri (It.), Teisseire (Fr.), Huber (Sv.), Baroni (It.) 17’5”;	67. Deledda
(Fr.) 26’12”; 101. Drei (It.) in Minardi (It.) 50’8”.
OCENA MOŠTEV PO 4. ETAPI :
1. HOLANDSKA 68.37’48”; 2. Severovzhod-Center presledek 12’43”; 3. Francija 14’49”; 4. Ile de France 18’35”; 5. Italija 21’24"; 6. Zapad 23’4”; 7. Belgija 24’37”; 8. Švica 26’55”; 9 Luksemburg 39’49”; 10. Jugo-zapad 41*11”; 11. Španija 52’49”; 12. Jug 62*12”.
Touru še naslednja francoska pokrajinska moštva:
Minardi je včeraj že kazal nagnjenje, da bi odstopil. Kot znano, je na Giru padel in moral je za nekaj časa v bolnico. Sedaj pa se zdi, da se še ni popolnoma popravil. Sicer so mu včeraj vlili poguma in danes je bil na startu dobre volje. Vendar je tudi danes zaostal in če se v naslednjih etapah njegovo zdravstveno stanje ne izboljša, potem mu res ne kaže drugega kot odstopiti. Njegov zaostanek je sedaj že tako velik, da kake posebne vloge — razen pomagača — ne bo mogel več odigrati. Možno pa bilo, da le še zmaga v kaki etapi.
GASTON DUBOIS
ILE DE FRANCE
(Tehnični vodja,- F. Mithouard) 71. Bober Stanislav, 72. Ca put Louis, 73. Diot Maurice, 74. Gueguen Jean, 75. Quentin Maurice, 76. Redolfi Attilio, 77. Renaud Jacques, 78. Rouer Claude, 79. Telotte Eugene, 80. Tonello Alfred.
SEVEROVZHOD - CENTER (Tehn. vodja: S. Ducazeaux)
81, Anzile Ugo, 82. Bauvin Gilbert, 83. Buchalle Guy, 84. Dacquay Jean, 85. Forestier Jean, 86. Hassenforder Roger, 87. Labertonniere Jacques, 88. Meunier Georges, 89. Quenn-hen Bernard, 90. Walkowiak Roger.
JUGOVZHOD
(Tehn. vodja: M. Guiramand) 91. Baffert Emile, 92. Kebaili Ahmed, 93, Lazarides Lucien. 94. Bianchi Siro, 95. Mirando Joseph, 86. Molineris Pierre, 97. Privat Rene, 98, Rotta Rene, 99. Vitetta Vincent, 100. Zeiasco Marcel.
zapad
(Tehn. vodja: Leon Le Calvez) 101. Audaire Amand, 102. Chupin Roger, 103. Esnault Norbert, 104. Guerinel Emile, 105. Mahe Francois, 106. Mal-lejac Jean, 107. Bultel Jean, 108. Morvan Joseph, 109. Pon-tet Roger, 110. Robič Jean.
■
Odred	2	2	0	0	5:2	4
Proleter	1	0	0	1	2:3	0
Borac	1	0	0	1	0:2	0
Fritz Schaer zmagovalec v dveh prvih etapah in doslej nosilec rumene majice. Slika ga kaže, ko vozi cilj druge etape v Liegeu; za njim je še opazen Holandec VVagtsmans, ki je bil v obeh prvih etapah drugi.
jugozapad
(Tehnični vodja: Paul Mape) 111. Bares Louis, 112. Bastia. nelli Hubert, 113. Colette Clau. de, 114. Darrigade Andre, 115. Desbats Robert, 116. Dupont Jacques, 117. Paret Henri, 118. Prouzet Herve, 119. Sabbadini Tino, 120. Vivier Jacques.
MERAN, 6. — Tečaj za strokovno izpopolnitev nogometnih sodnikov vseh treh italijanskih lig bo letos v septembru v Meranu. Na tečaju bodo poleg čez sto sodnikov tudi vodje italijanske nogometne zveze, novinarji in inozemski stroke vnj aki.
Plavanje
Mladi ruski plavalec Vladimir Borisenko je postavil na 200 m v ((metuljčkovem« stilu čas 2:33,9 ter s tem porušil prejšnji sovjetski rekord Kur-časova 2:35,4. Borisenkov čas pa je do sedaj tudi najboljši letošnji rezultat na tej progi.
* * *
Olimpijski zmagovalec v plavanju na 1500 m Ford Ko-no je pred tednom preplaval to razdaljo v času 4:38,7; za njim sta bila Wayne Moore in James Mac Lane
 ——————— ~ <--------
Otroci, veselo letovanje
v naši krasni Kanalski dolini!
Odšla je prva skupina deklic v počitniško kolonijo, ki jo je organizirala Dijaška Matica
Včeraj zjutraj je bilo pred Dijaškim domom na Svetogor-ski cesti že navse zgodaj zelo Živahno. Na dvorišču je bilo veliko število deklic, ki so bile opremljene s kovčki in nahrbtniki, kot da se odpravljajo na dolgo pot. In tudi živžava je bilo toliko, kot da se za dolgo poslavljajo.
Toda kam so se odpravljale?
Kot vsako leto je tudi letos Dijaška Matica pripravila vse potrebno za poletno letovanje otrok. To svojo skrb posveča otrokom v skladu s svojimi humanimi načeli, pomagati slovenskemu mlademu naraščaju. Ko so se otroci prejšnja leta vračali iz kolonij, so nam pripovedovali o svojih doživetjih. Tedaj so govorili o vsem tem, kot da bi se ne dogajalo na tej zemlji, ampak nekje v pravljičnem svetu. Saj tam ni tistega vrveža, vročine in skrbi, česar je navadno prepolna goriška vsakdanjost. Zato je življenje slovenskih o-trok v krasni letoviščarski točki v Ukvah nekaj vabljivega za naše goriške otroke in zato je tudi popolnoma prav, da jih Dijaška Matica pošilja tja na počitek.
V načrtu imajo odhod štirih skupin, v vsaki skupini pa bi bilo po 30 otrok. Kakor kaže, bo vsaka skupina na počitnicah po 15 dni. Najprej so odšle na počitnice deklice, za njimi pa bodo poslali dečke in potem zopet deklice in dečke.
Skupina, ki je včeraj odšla na letovanje morda vsaj v začetku ne bo imela najbolj u-godnega vremena, saj je celo v Gorici zaradi dežja precej hladno ozračje. Spominjamo se, da so lansko leto vsi naravnost zavidali mladini ko je v tisti tropski vročini odhajala v Kanalsko dolino in se tako izognila pravim mukam v Gorici.
Deklicam želimo, da bi se v kraljestvu gora prijetno počutile, se odpočile in si pridobile novih moči. Naj se zdrave in vesele vrnejo k svojim staršem.
Volitve za novo notranjo
komisijo v tovarni SOLVAJ
Volilni odbor za izvolitev notranje komisije v kemični tovarni SOLVAY v Tržiču je sporočil, da je po določilih pravilnika prenehal mandat prejšnje notranje komisije in da je zato treba izvoliti novo. Odbor je pregledal možnosti
in ugotovil, bi bili za volitve najprimernejši dnevi 8., 9. in 10. julij, ker bi te dni lahko delavci vseh izmen volili notranjo komisijo. Volitve bodo v tovarniški menzi.
Za dopust vojakov
med košnjo in žetvo
Na Kmetijskem nadzorni-štvu v Gorici, Ul. Duca d’Ao-sta, je na vpogled odredba, s katero je vojno ministrstvo odredilo, da vsi vojaki, ki so potrebni na domačih kmetijah v času žetve in košnje, dobe
desetdnevni dopust. Prizadeti naj se javijo na zgoraj navedenem nadzorništvu, kjer bodo dobili potrebna pojasnila.
Obvestilo upokojenim
železničarjem
Vsi upokojeni železničarji so vabljeni, da se predstavijo na pristojnem uradu v Ul. Marconi štev. 4 od 12. do 13. v vseh delavnikih, kjer bodo dobili potrebna pojasnila glede dokumentov, ki jih nato predložijo ENPAS za brezplačno o-skrbo.
Iz beneških vasi
Stolbica
Ko je bil pred tednom geom. Aldo Missoni ves zatopljen v svoje delo pri merjenju zemljišč pri Sartu je padel z vi. šine štirih metrov. Pri padcu si je zlomil zapestje desne roke in se pobil po čelu. Ozdravel bo v dobrem mesecu.
Tamorjan
Vso našo občino je zelo pre. senetila in ganila nesreča male deklice, ki je utonila v nekem potoku. V popoldanskih urah 1, julija je razsajala hu. da nevihta; tri otročički iz vasi Tor jan, ki so bili na polju, so iskali zavetja pod mostom, po katerem pelje cesta iz Ce. dada v Fojdo.
Nenadoma je pridrvela voda, potok je bil namreč suh, in je odnesla otroke. Dva bratca sta se oprijela nekih vej ob
Huda nesreča na Tržaški cesti
Avto smrtno povozil 3-letnega otroka
V nedeljo zvečer okrog 20. ure se je v Gorici, na Tržaški cesti, dogodila nesreča, ki je zahtevala mlado človeško žrtev.
Družina Menotti iz Gorice, Travnijk štev. 24, je popoldne šla na sprehod in ko se je zvečer vračala proti domu, se je ustavila v gostilni Nanut v bližini železnice, da bi se malo odpočila.
Starši so imeli s seboj 3-letnega sina Fulvia, ki se je igral na dvorišču gostilne. Fantek pa se je kar naenkrat oddaljil od staršev, ki so sicer venomer pazili nanj, in stekel na cesto. Kratek je bil trenutek, ko je bil otrok brez varstva staršev, a zadostovalo je, da se je zgodila nesreča. Iz Gorice je takrat privozil tam mimo neki angleški avto znamke «Xilman Kins« TS 16388, last Henrika Clippela, ki ga je vozil 32-letni trgovec Rubino Clippel iz Trsta, Ul.
če je takoj prišla prometna policija, da bi ugotovila vzrok nesreče.
Slabost starčka
V nedeljo okrog 17.15 se je 631etni Jožef Tommasi sprehajal po mestu. Ko je prišel v bližino ljudskega vrta ga je nenadoma prijela slabost, tako da je onemogel. Na pomoč so mu najprej prišli mimoidoči, nato pa je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je nesrečneža odpeljal na sedež Zelenega križa, kjer je dobil potrebno pomoč, da je prišel k sebi. Za nekaj časa je Tommasi lahko odšel domov in sicer v sirotišnico v Ulico Diaz, kjer ima zatočišče.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od dne 27. junija do 4. julija: 12 rojstev, 14 primerov Vena štev. 5. Ker je bilo že1 smrti 7 oklicev in 11 porok.
proti večeru in verjetno tudi zaradi tega, ker je v tistem delu cesta malo dvignjena, ni šofer opazil, da je pred avtom deček. Ko pa ga je opazil ni več utegnil ustaviti avto ali pa se na kakšen način izogniti, da bi tako rešil življenje mladega bitja. Avto je dečka povozil in mu pri tem smrtno ranil glavo. Na kraj so takoj pritekli starši in množica ljudi, ki je hotela pomagati ponesrečencu. Z nekim zasebnim avtom so ga nato odpeljali v bolnico Sv. Justa, toda bilo je vse zaman, kajti deček je bil že mrtev. Na kraj nesre-
Rojstva: Robert Bressan, Marina Petrevcic, Klavdija Ceco-ni, Maksimiljan Gregori, Tamara Besednjak, Karl Gulin, Klavdij Bucovini, Mavricij Leban, Alfred Lamanda, Marija Bressan, Gaetan Lancing, Julijan Zanchetti.
Smrti; 91-letna hišna Teresa Sossov vd. Sossov, 91-letna gostilničarka Uršula Crašček Vd. Fiegl, 751etna hišna Marija Furlan vd. Rojc, 93-letni upo. kojenec Jožef Silli, 89-letna Marija Cipriani vd. Gliubich, 67-letna hišna Antonija Pallich vd. Suttner, 65-letni cerkovnik
Jožef Nanut, 72-letni upokojenec Peter Bisiach, 441etni slikar Sillo Zecca, 77-letna hišna Frančiška Galante vd. Angeli, 47-letna hišna Fede Cresich, 72-letni Guerrino Bollingher, 38-letna hišna Norma Novotny por. Caputi 58-letni vojni invalid Jožef Calligaris.
Oklici; kemik dr. Bruno Brusa in učiteljica Serena Galan-ti električar Milan Marvin in prodajalka Darinka Cijak, trgovec Karl Picciulin in hišna Eleonora Penico, računovodja Giancarlo Marchetti in bolničarka Marija Tommasi, prodajalec Tullio Bombi in bolničarka Lieta Sarti, poštni uradnik Attilio Novelli in uradnica Gina Zitter, agent ; olicije Anton Solitro in prodajalka Ivanka Carfi.
Poroke: električar Peter Gio-chetti in šivilja Olga Brumat, uradnik Lendro Casati in delavka Silva Blasini, čevljar Friderik Pepeunik in hišna Ana Marija Zutti, mehanik Aleksander Galeati in tkalka El-da Zoratto, agent civilne policije v Trstu Manlio Vidimari in uradnica Petra Bandelli, častnik gasilcev Adriatico Chiuzzelin in uradnica Jožefa Bezzi zidar Franc Kozman in hišna Dorotea Kovsca, rokodelec Darij Olivieri in učiteljica Bruna Zanello, mehanik Lucijan Slemitz in delavka Helena Moik, agent policije Valter Piatti in hišna Dolores Stacchi, industrialec Adone Zulli in učiteljica Marija No-voni.
potoku in sta se rešila, njihovo 5-letno sestrico Lucijo pa je odnesla deroča voda. Ves trud domačinov, orožnikov in ognjegascev, da bi rešili ali našli otroka, je bil zaman.
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril sklep pogodbe med našo občinsko upravo in ustanovo ONAIR za vzdrževanje otroškega vrtca.
Podbonesec
Po dolgi in mučni bolezni, ki si jo je nabral v vojaški službi med vojno je umrl 34-letni vojni invalid Arrigo Stu-ram. Pogreba, ki je bil v četrtek se je udeležilo veliko število domačinov.
St. Peter Slovenov
Pred dnevi so orožniki pripeljali v mestno bolnico dva mladeniča, ki sta se bila ponesrečila z motorjem: 24-letne. ga Pietra Bortola in 30.1etne-ga Bruna Felettiga iz Rresten. ta. Peljala sta se bila z motorjem na praznik v St. Peter, pa sta oba dva zletela na cesto, ker sta bila vinjena in nista zaradi tega pravilno vozila. Pobila sta se in ranila po ro-kah in obrazu.
Rezija
Ker sta bili dve javni draž-bi brez uspeha, so v zasebnih pogajanjih dodelili podjetju Pietro Lundaro iz Njivice zgradbo ljudske hiše v kraju Lipovac.
Dela se bodo začela prihodnji mesec, prostora bo za dve udobni stanovanji, stroški pa bodo znašali približno 7 mi. lijonov lir.
Lestvica učiteljev
Od 1. julija dalje je na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici, na vpogled lestvica u-čiteljev, ki so zaprosili za služ. be in suplentska mesta na srednjih šolah in zavodih s srednješolskim poukom.
DEŽURNE LEKARNE
Kakor prejšnji dan.
KINO
VERDI. 17: «Samota», R. Mil-land.
CENTRALE- 17: »Dogodivščina v Kairu«, R. Young. VITTORIA. 17: «Vrača se tretji mož«, M. Clockwood. MODERNO. 17:	«Verige»,	Y.
Šanson-
LETNI: 21, «Don CamiMo« Fer-nr.ndel.
KINO STANDREZ: 21, «Wa-
terloojski most* R. Taylor in W. Leigh.
KVALIFIKACIJSKE TEME V JUGOSLAVIJI
Ljubljanski Odred
verjetno v zvezni ligi
V nedeljo je Ljubljančanom uspelo zmagati v Osijeku (3:2). Slabo pa se godi mariborskemu Braniku
Mogoče bodo Ljubljančani prihodnjo sezono vendar zopet prisostvovali nogometnim tekmam prve’ lige. Odvisno je od Odreda, ali se bo v še preostalih dveh (kvalifikacijskih tekmah z osiješkim Proleter-jem in banjaluškim Borcem tako dobro odrezal, kot se je v prvih dveh. Zmaga na domačem terenu prejšnjo nedeljo še ni bila tako presenetljiva kot
nedeljska zmaga v Osijeku nad Proleterjem. S to zmago je Odred res pripravil prijetne ure vsem svojim prijateljem, ki sedaj z zaupanjem gledajo v bodočnost. Odred čaka še tekma doma s Proleterjem in tekma z Borcem v Banjaluki.
V nedeljo se je prvi polčas končal neodločeno 1:1. Prvi gol so dosegli Ljubljančani. Minuto prej so sicer že dosegli gol, ki ga pa sodnik ni priznal. Domači, ki so v prvem polčasu izenačili, so bili boljši, gostje pa so bili bolj nevarni.
V drugem polčasu Je Odredu uspelo povišati rezultat že na 3:1. Čeprav so bili Ljubljančani nevarni, so tudi Osiječani dobro igrali. Odred, ki je ves drugi polčas igral samo z 10 možmi, je po doseženem rezultatu potegnil večino igralcev v obrambo. Lepe akcije Proleter-ja so se končale pri dobri in gosti obrambi Odreda. Ko je Proleter dosegel v 21’ drugi gol, je dalo to njegovim igralcem nove spodbude. Odre-dovci so imeli kaj opraviti, da so odbijali napade domačinov, ki so sedaj igrali že kar pred golom gostov. Končno so si O. siječani priborili v 29’ enajstmetrovko. Toda žoga je priletela naravnost vratarju v roke. Sicer pa je bil Odredov vratar Arsič najboljši mož na igrišču.
* # #
Znatno slabše kot Odredu se godi mariborskemu Braniku, ki igra v zahodni skupini kvalifikacijske tekme za drugo zvezno ligo. Kakor lahko Odred goji vse upanje, da bo .prispel v prvo ligo, tako si je Branik skoraj lahko v svesti, da druge lige ne bo videl. Po porazu na domačem igrišču prejšnjo nedeljo, je preteklo nedeljo gostoval v Šibeniku in se vrnil s težkim bremenom golov, ki mu jih m radodarno naložil Šibenik 7:0. Druga tekma te skupine med Železničarjem (Sarajevo) in Tekstilcem (Varaždin) pa se je v Va-
raždinu končala z zmago gostujočih Sarajevčanov z 2:0.
V vzhodni skupini so bili naslednji rezultati; Mačva (Sa* bac) ; Lovčen (Cetinje) 2:0 (tekma je bila v Cetinju); v Kruševcu pa je bila tekma med domačim Napredkom i« Rabotničkim iz Bitolja; končala se je neodločeno 1:1.
ZAHODNA SKUPINA
Šibenik	2	2	0	0	0:0	<
Zeljezničar Tekstilac Branik
2	2	0	0	5:1	(
2	0	0	2	1:4	<
2	0	0	2	0:10	0
VZHODNA SKUPINA Mačna	2	2	0	0	5:11
Lovčen	2	1	0	1	1:2	2
Rabotnik	2	0	1	1	3:4	!■
Napredak	2	0	1	1	1:2	I
Split 1. julija. Nogomet«! klub Split je premagal nemšk« moštvo »Preussen Muenster« * 3:1 (2:0).
Nogometna tekma Ankara I Istambul v Carigradu se j* končala neodločeno 2:2, repr** zentanca Aten pa je premaga* la Ankaro z 2:1.
JOCIC,
član BSK in že tudi drzav^ reprezentant je prešel k Paf“* zanu. Z njim je šel tudi drltP član istega kluba Tasič.
Kočevje-Koper 70:64
Lahkoatleti Kopra so v nedeljo gostovali v Kočevju, kjef so imeli s tamkajšnjimi lab* koatleti povratni dvoboj. K0* čevarji so se maščevali za P®“ raz, ki so ga doživeli v Kopr«' in so doma zmagali s 70:64 tečkami.
Za pošiljanje darilnih pakeiou
obračajte se na staro in zanesljivo slovensko tvrdko:
JAKOB VATOVEC NASL
TRST - Via Torrebianca štev. 19 Telefon: 23587
ki Vam bo postregla hitro s prvovrstnim blagom
r
FODERAMI
PERTOT
TRST, Ul. Ginnestiee 22, tel. 95 998
nudi po na/ugodnejših cenah vsakovrstne ženske in moške pod/oge-modele, priprave za likanje itd.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 ln 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18	— Tel.
73-38 — Ceiie oglasov: Za vsak mm vlSIne v Sirlnl 1 »tolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružri. Gorica Ul. S. Peltico 1-TI. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud, repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din* Postni tekoči račun za STO ZVU ZaložnJgtvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisk* Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. ■ Trst.