Štev. 79
TRST, v ponedeljek 20. marca 1911
Tečaj XXX* I
ILJPUI
- IZHAJA VSAK DAN
Ml «b ntdeljah In prazslklh ab 5-, ik pensisljklli ak 8. zjatrej. PesemlČne it«T. m prodajajo po 3 nv6. (C atok) t mnogifc
tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici. Kraejn, SL Petrm. Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Lnegi, Tolminn, Ajdev-Kini, Dornbergn itd. Zastarele iter. p« 5 nvi (10 stot.). OSLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Krokosti I kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi p* • et. na, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih mavodov pe SO st. Min. Za oglase v tekstu lista do 5 vrsfc 30 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Bdinosti*. ===== Plačljivo le utoiljivo v Trste.
ePINOST
Glasilo političnoga društvo
„Kdinoot" za Primorsko. r tđinnti jg wil
- NAROČNINA ZNAŠA
se eeio leto 24 K, pol leta 13 K, 3 mesece • K; ma ma-
točbe bres doposlane naročnine, se uprava ne osira. ■anialaa aa a^Jak* l>«*aj* „SDZVOSTZ" ataae: um
Mto tato Krto Me, ma ftl leta Krta S SO. ▼si depisi maj se polšjo na uredništvo lista. Nefranke-
vana pisma mm mm sprejmaasjs le reksplel se em vrmSajm Ifarečnimo, oglase in reklamac^ejm pošiljati aa spravo lista.
UREDNIŠTVO i sHoa filtrgls Gslsttl 18 (Nsrsdsl dssi) Isd^atsti in odgovorni urednik fiTKFAN GODIK A. konsereg lista .Edinost''. - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisaaa sadraga s omejenim poroitvom v Trstu, ulica ■ ■ ' = Giorgio GhdattT štev. 18. ===== Mtae-hraalleHM ratnn it 841852. TELEFON It. 11-57.
BRZOJflUNE UE5TI.
Rusija in italijsnske JubileJae alavnoati.
RIM 19. Ruski veliki knez Boris Via-
dimirovič pride pomladi v Rim, da izroči italijanskemu kralju Čestitke cara o priliki italijanskih jubilejnih slavnosti.
Bagdadska železnica.
CARIGRAD 19. Danes popoludne je bila podpisana konvencija z družbo bagdadske železnice radi gradnje Železnice od Bagdada do perzijskega zaliva. Za gradnjo tega dela železnice dobi koncesijo turška družba, ki se ima na novo ustap novi ti.
Italijansko ministarstvo denisijonlralo.
RIM 19. Ministerski predsenik Luz-zatti je podal danes demisijo celokupnega ministerstva. Kralj je poveril vladi daljno začasno vodstvo poslov.
Žensko gibanje v Avstriji.
DUNAJ 19. Po vaej Avstriji so se danes vršili ženski shodi v prid Ženski volilni pravici. Dunajskega shoda se je udeležilo okoli 4000 Žensk, ki so se po shodu podale čez Ring k mestni hiši, kjer so pele pesem o ženski pravici.
V obrambo.
Prejeli smo s prošnjo, d* objavimo :
V	zadnjem času bruha „Slovenec" ogenj in žveplo in „Učiteljsko tiskarno", Razne korporacije, zavode, da, celo c. k. deželno vlado poživlja na bojkot zoper njo, kliče jo b svojimi zločestimi izmišljotinami na pomoč ter jo denuncira državnemu pravdništvu. In še več! Da bi bila mera polna, telefonirale so se laži o Učiteljski tiskarni nemškim liberalnim listom z zlobnim namenom, naj bi jo prijele nemške tvrdke za kak neporavnan
račun. A vrezali so se hudo !
Na vse te zlobnosti smo dolžni, ne „Slovenčevim" urednikom, temveč slovenski javnosti na ljubo, podati sledeče z golimi dejstvi podprto pojasnilo.
Učiteljsko tiskovno društvo je kupilo leta 1906 od tvrdke Klein in komp# tiskarno z vsem inventarjem in s koncesijo vred za 48.000 K. zalogo tiskovin, knjig, brošur in papirja še posebej za 11.000 K, torej za .skupno ceno 59.000 K. Ta vsota je danes Izplačana do vioarja.
V	zelo skromnih razmerah [smo prevzeli tiskarno dne 2. julija 1906, L : 13 OBeb je bilo uslužbenih v njej. Da se vidi lep razvoj v tem kratkem času, povemo, da dela danes v tiskarni 51 oseb.
Tiskarna je bila zastarela; treba je bilo novih modernih strojev, novih črk, okraskov in not. Takoj v prvih dveh letih smo kupili teh potrebščin za 13.082 K 73 h, kar je vse plačano. Ker se je delo množilo od
PODLISTEK.
dne do dne in smo dobili v tisk več šolskih knjig, Brno morali znova naročiti lansko leto novih črk za 12.189 K 59 h, ki jih plačujemo v nepretrganih pogojenih obrokih. Za nove stroje smo dali 22.262 K 73 h, neplačano je še 3.246 K 78 h. Nabavili smo opravo za pisarne, strojnico in stavnico za 5.280 K 71 h, kar je vse poravnano. Poleg električne in plinove napeljave razsvetljave smo opremili tiskarno še z mnogimi drugimi koristnimi in potrebnimi stvarmi za gotov denar.
Res pa je, da ima tiskarna 200.000 K intabuliranega dolga, a ne na strojih in tiskar -niŠki opravi, temveč na svojem posestvu, na hiši št. 8 v Frančiškanski ulici, na novem tiskarniškem poslopju in na velikem vrtu. Res je tudi, da je med tem intabulirana „Kranjska hranilnica" na prvem mestu za 40.000 K, pa ta dolg smo prevzeli od prej-šnih lastnikov. Jasno je torej, da Učiteljska tiskarna ne životari od milosti „Kranjske hranilnice", kakor zlobno trdi „Slovenec", temveč se prav krepko razvija z lastno solidnostjo in lastno mo5jo. Vknjiženi dolg se bo zmanjševal od leta do leta, ker je med vknjiženimi dolgovi tudi stavbinski znesek, ki ga plačujemo v obrokih. Prvi obrok 20.000 K, se je plačal dne 1. oktobra 1910, drugi obrok v znesku 15.000 K pa zapade v plačilo šele v sredi januarja 1. 19IS in tako naprej vsako leto. Naše posestvo se samo obrestuje: v stari hiši je 11 stanovanj, prostore v novem poslopja, kar jih tiskarna sedaj še ne potrebuje, smo oddali v najem za letnih 2000 K.
Ker ae „Slovenec4 s tako vehemenco za dira v „Vdovsko društvo", hočemo pojasnita v kakem razmerju je „ Vdovsko društvo" s tiskarno. Leta 1905 je sklenil občni zbor „Vdovskega društva", da pristopi k Učiteljskemu tiskovnem društvu z deleži za 20.000 kron. To se je zgodilo. Od teh 20.000 K dobiva „Vdovsko društvu" 5°/# obresti, diu-god se mu obrestuje glavnica po 4V«°/0- V sličnem razmerja je tudi^„Učiteljski konvikt" s tiskarno. In zaradi tega kliče „Slovenec* zoper tiskarno c. kr. deželno vlado in državno pnavdništvo ! Ni li to višek zlobnoeti ? !
Infamno laž trdi Slovenec glede papirja, da ga ne more plačati tiskarna in da ga je tvrdka ustavila. Katera je tista tvrdka, ki nam je ustavila papir ?
Pismenim potom in po svojih potnikih ga nam ponujajo, da, vsiljujejo razne velike tvrdke in kakor se pogodimo glede plačevanja, tako tudi plačujemo.
Dalje trdi „Slovenec", daje „Učiteljska tiskarna" založila in izdala neke „Dopisnice", ki sramote (?) Ljubljano in S. L. S., četudi prav dobro ve, da jih tiskarna ni založila, ampak samo natisnila za denar.
Sedaj pa dolg „Jutra", ftes je, da toži tiskarna lastnika »Jutra«, g. M. Pluta in to za ves dolg in ne samo za an dol, kakor zlobno trdi „Slovenec". Res je dolg pri „Jutru" velik, nasprotno pa moramo tudi priznati, da je tiskarna dobila od »Jutra« že mnogo lepih tisočakov. Izjaviti moramo nadalje, da se sedaj list redno plačuje.
„Slovenec" se zaganja tudi v »Slovenski Ilostrovani Tednik«, češ, da tiskarna niti ne ve, kdo je lastnik. Tiskarna prav dobro ve, kdo je lastnik. Gotovo tisti, ki j t je po dpisal pogodbo glede tiska, ji dal 1000 K kavcije in ji redno plačuje vsako štsvilko sproti. Glejte, „Slo vence vi" uredniki, kako ste se vrezali, ko ste poslušali diplomiranega žur-nalista brez lista.
Toliko v pojasnilo razsodnim ljudem. Mi svojega delovanji ne prikrivamo nikomur, delamo jasno in odkrito, vestno in pošteno. Naše knjige so na vpogled vsakemu, ki ima v to pravico in dolžnost.
Podroben račun o svojem delovaoju in gospodarstvu pa podamo občnemu zboru.
Ako smo pa komu kaj dolžni in nam ne zaupa naj pride po denar.
Upamo, da, prepričani smo, da Be bo naša tiskarna navzlie bojkotu, ki ga je razglasil „Slovenec" zoper nas, tudi v prihodnje tako lepo in krepko razvijala kakor doslej.
V Ljubljani, dne 14. marca 1911. Upravni svet in nadiorstvo Učiteljske tiskarne
r. z. z o. j.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
„On ni kriv", pristavi jecljajoč Gita, „____Jaz ga tako ljubim; čez nekaj mesecev bi se imela poročiti, pa sedaj se naj naenkrat odrečem vsemu ... Ah, to je hudo! Čakaj vendar, da tudi on svoje pove \u
„Jaz sem ga tudi semkaj poklicala!", jo je prekinila baronica. „Kaj pa more povedati? Poreče, da ni nič hudega mislil za strica, ko ga je izvabil iz samostana, iqer je bil varen, ali pa se bo izgovaijal na očeta. To so vendar samo prazni izgovori. ...Da on ne bi vedel, kaj namerava oče s stricem! Res ga je oče poslal domov, in on je moral vendar dobro vedeti, za kaj gre ... Čuj me!... Ves svet enako misli o tem gnusnem činu in sodi prav. Plemstvo jc izvrglo iz svojega kroga Ignacija Domja-nića in njegovega sina, tvojega zaročenca... Ne eden, ne drugi ne sme stopiti pod plemiško streho, ne sme prihajati v županijske skupščine, ne v kraljevinske ... Postopalo
se bo žnjima, kakor z gobavci, in njeni potomci bodo dolgo čutili posledice sramotna čina svojih očetov ..."
„Strašno, grozno!" je klicala Gita neprestano.
„Kakšno življenje boš imela s takim možem, ti, ki tako ljubiš družbo in svet! Dosedaj te je vse ljubilo in se zbiralo okoli tebe, a odslej se te bodo vsi ogibali, vsi bodo hodili mimo tvojih vrat, a tebi jih bodo pred nosom zaprli. Jaz sem prva, ki bom tako storila, če me ne poslušaš, da se odrečeš izdajalcu ..."
„Imej vendar z menoj potrpljenje", je prosila Gita v joku. „Vse je prišlo tako nenadno, da se še zavesti ne morem . . . Joj, kako sem nesrečna!"
„Mogla bi biti še nesrečnejša!" je povzela baronica. „Ne pozabi, kar sem ti rekla; vse to se izpolni. Pomisli vendar na nedolžna otroka ... Ali je prav, da bi tudi ona dva trpela radi tebe? Ali nimaš srca, da ju pustiš trpeti radi tebe?"
Gita je samo klonila z glavo, kakor bi hotela reči, da se strinja z baroničnimi besedami, a spregovorila ni besede.
„Ti si mlada, poleg tega še lepa in bogata", je nadaljevala baronica, ki je ko-
Posvećenje in nstolltenle novega Škofa mons. dr. Kurilna.
Po skoraj 15 mesečni sedisvakanci je dobila tržaško-koperska škofija svojega višega pastirja. Včeraj dopoludne se je v starodavni baziliki sv. Justa vršilo posvečen je in ustoličenje novega škofa tržaško koprskega mons. dr. Andreja K a r 1 i n a. Bazilika je bila za to redko slavnost krasno odičena. Na glavnih vratih je bil slavnosti primeren pozdrav novemu vladiki. Posvetil in ustoličil je novega škofa nadškof in dunajski koadjutor mons. dr. Nagi. Kakor Škofa ^soposvetitelja sta bil_ j^riškl knez-nadškof in metropolit dr. Sedej in ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. Navzoča sta bila tudi poreško-puljski škof dr. Flapp in krški Škof dr. Mahnič. Ljubljanski kapitelj, katerega člen jfc bil mons. Karlin dosedaj, sta raprezentirala dva kanonika, navzoč je bil ves tržaški stolni kapitelj, zastopniki koprskega so-stolnega kapitelj a, mnogo duhovščine iz mesta in z dežele i. t. d. Cerkveni svečanosti so oficijelno prisostvovali namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio, dr.
vala železo, dokler je vroče, „ne boj se, najdeš še moškega, kakoršen je Krištof in Še boljšega. Sedaj ga še ljubiš, pa misliš, da ga ne boš mogla pozabiti. To vse mine. Ozdraviš in si izbereš drugega moža, na katerem ne bo madeža. Tedaj mi boš še hvaležna, da sem te rešila od neznosnega in sramotnega življenja".
V tem nekdo potrka na|vrata. „To je on!" reče hitro Gita v veliki vznemirjenosti pa je hotela oditi v drugo sobo.
„Ave !w st je oglasila baronica ter ustavila Gito z močno roko, da je morala ostati v sobi.
Krištof je stopil v sobo in ko je videl baronico z Gito, poslednjo vso zmedeno in objokano, ga je obšla neka črna slutnja, da ne bo dobro.
„Vaša milost mi je sporočila, da naj pridem !w je rekel Krištof proti baronici, prej je še pozdravil obe gospe in postrani pogledal na Gito, ki si je neprestano brisala solze.
„Da, poklicala sem vas", je povzela baronica rezko, skoro osorno, „da čujem iz vaših ust, kako ste mogli izdati tujcu rodno kri, lastnega strica?"
Rybaf, dr. Wilfan in Alojzij Goriup, kakor zastopniki slovenskih mestnih svetovalcev in deželnih poslancev, magi-stratni ravnatelj Boccardi, predsednik višega deželnega sodišča Jakopig, vojaški poveljnik kontreadmiral Kohen, ravnatelj pošte in brzojava Pattay, predsednik deželnega sodišča Milovčič in drugi načelniki oblastnij. V cerkvi so skrbeli za red državni in mestni redarji, po sredi velike ladij e so delali Špalir gasilci. Ljudstvo je začelo polniti cerkev že po 8. uri in ob 9. uri je bila natlačeno polna, trg pred cerkvijo je bil poln ljudstva, ki ni moglo v baziliko. Ob 9. uri so prišli v slovesnem sprevodu iz deškega semenišča škofje V spremstvu kanonikov in druge duhovščine, tržaških bogoslovcev, ki so za to priliko došli iz Gorice, in gojencev konvikta. Kmalu po 9. uri je pričela pontifikalna maša in ceremonija posvečevanja. Najprej je bil prečitan papežev breve, s katerim je bil mons. dr. Karlin imenovan tržaško-koperskim škofom. Potem, ko je bil prečitan dekret, je novoimenovani škof čital prisego vernosti cerkvi, papežu in kanoničnim predpisom. Nato mu je po-svetitelj po obredu rimskega pontifikata stavil več vprašanj, nanašajočih se na prisego, na katere je novi škof odgovoril. Po dovršenih vprašanjih se je novi škof s Škofoma asistentoma podal k oltarju sv. Justa, kjer si je nadel mašna oblačila. Po epistoli sta ga škofa soposvetitelja zopet odvedla pred veliki oltar, kjer se je pričelo glavno posve če vanje. Nadškof posvetitelj je položil škofu na pleča evan-geljsko knjigo, odpete so bile litanije vseh svetnikov in himna „Pridi stvarnik sv. Duh". Med odpevanjem himne je nadškof posvetitelj mazilil novega škofa s sv. Krizmo na glavi in na rokah, izročil mu je pastirsko palico in škofovski prstan. Nato se je posvečenec s škofoma asistentoma vrnil nazaj k oltarju sv. Justa, nakar se je nadaljevala maša. Pri darovanju se je posvečenec zopet podal k nadškofu po-svetitelju ter mu daroval dve goreči sveči, dva hleba kruha in dva sodčeka vina, in zatem je nadaljevala maša, ki jo je novi škof skupno z nadškofom posvetiteljem bral na eni strani velikega oltarja. Po blagoslovu je nadškof blagoslovil mitro in jo stavil posvečencu na glavo, nato je blagoslovil pontifi kalne rokavice ter mu jih nadel na roki; nato je odvel novega škofa na škofovski prestol in ga tako ustoličil na tržaško-koperski škofiji. Tedaj je nadškof-posvetitelj zapel „Tebe Boga hvalimo". Med odpevanjem himne je novo-posvečeni škof v popolnem škofovskem
ornatu v spremstvu obeh škofov soposve-titeljev šel po glavni lad iji cerkve in bla-
„Vaša milost!", je rekel Krištof opra-vičevaje; „rotim se pri vas, da nisem ničesar kriv, moj oče je storil vse ..."
„Ali nisem rekla", mu je prekinila govor baronica, obrnivši se proti Giti, „da se bo izgovarjal na očeta ? To je še lepše 1 Sram vas bodi! Tako torej, — vaš oče je delal vse, a vi ste mu pri tem pomagali. Kaj ne?"
„Vaša milost morda ne ve, da so nam od vseh strani govorili, da bo najboljše za strica, če pride pred komisijo", se je branil Krištof. „Midva vendar nisva smela dopustiti, |da ga obsodijo in contumaciam".
„In zato sta ga morala ujeti, privesti ga v Zagreb in izročiti Althanu, temu nadutemu tujcu, ki se sedaj že dovolj hvali, da ima v ječi plemiča, ki ga bo eksempla-rično kaznoval v očigled vsemu uglednemu hrvaškemu plemstvu" se je jezila baronica. „A veste, kaj se govori, za kakšno ceno sta vi in vaš oče izdala Stjepana! Vi molčite, vam pa jo jaz povem. Cena je Preseka, posestvo vašega strica, ko je izgubi in ki je je grof Althan obljubil vašemu cčetu. Sramota, vi Judež, Efijalt !"
(Pride še.)
Stran M
„EDINOST" štev. 79
goslovil vernike. Ko je bila odpeta zahvalna pesem je novi škof izpred velikega oltarja podal slovesen škofovski blagoslov in s tem je bila ob 11*30 vsa slavnost dovršena. Ko so škofje odhajali iz cerkve, je na trgu pred baziliko svirala salezijan-ska godba. — Novi škof je splošno napravil ugoden utis. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu.
Ob 1. uri popoludne je bil v škofijski palači slavnosten obed, na kateri je bilo povabljenih 40 oseb, med temi škofje, členi stolnega kapitelja, drugi kanoniki, namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio in drugi načelniki oblastnij.
Domače vesti.
Politično druStvo „Edinost" ima od-
borovo sejo danes v ponedeljek dne 20. t m. ob 3. uri popoludne v „Slovanski čitalnici".
ProMoelja. Jutri dne 21. t. m. bo promoviran na |staroslavni Karla - Ferdinandovi češki univerzi v Pragi starešina slov. akadem. društva „Ilirije", gosp. Rudolf Ravnik, koroški rojak, doktorjom prava. Iskreno čestitamo.
Za volilno pravico žeosk. Včeraj popoludne se je vršil, kakor v drugih mestih (Glej brz. vesti) tudi v Trstu javni shod za volilno pravico žensk. Shoda, ki se je vršil na trgu Donadoni, pod milim nebom, se je vdeležilo okoli 2000 oseb, med temi okoli 800 žensk. Govorili so gospa Rott iz Dunaja in gospa Goja iz Mantove italijanski, gospod Regent slovenski in poslanec dr. Renner iz Dunnja nemški.
Po shodu je šel sprevod po ulici Barriera in Corsu do pomola in potem nazaj po ulici Nuova pred „Delavski dom" v ulici Boscheto, kjer sta gg. Rott in Goja imeli nagovor iz balkona, na kar so se manifestantje razšli.
V ulici Nuova je prišlo do malega incidenta, ker je nek stražar vsled nespo-razumljenja potegnil sabljo, a priskočil je takoj inšpektor in zapovedal redarju, naj vtakne sabljo v nožnico.
Praznik sv. Jožefa v RlcaanJIb. Do-znajemo, da je bilo včeraj na praznik sv. Jožefa ogromno ljudstva iz Trsta in iz drugih krajev. Pravijo, da je bilo včeraj v Ricmanjih kakih 15.000 ljudi. Toliko da jih ne pamtijo še nikdar na praznik sv. Jožefa. Gnječa po ulicah je bila taka, da se ni bilo možno ganiti.
Zlata ura s srebrno verižico, ki jo je našla sinoči v našem gledališču g.čna Anica Gregorič, je bila izročena pravi posestnici g.čni Resi Nežiki, stanujoči v ulici Ro-magna 10. Najditeljica ima pravico zahte* vati postavno nagrado.
Ljudsko štetje.
Fabrikael]e na sekciji pri sv. Jakoba.
Pišejo nam: Zdi se, da sekcija pri sv. Jakobu je imela in ima še sedaj največ posla. In sicer radi tega, ker je sv. Jakob najbolj obljuden od — Slovencev. Kar gospoda uganjajo na tej sekciji, presega že vse meje. Posla imajo samo se Slovenci, Italijanov ne kličejo, ker ti so itak že njihovi. Tudi če so naznanilnice prav izpolnjene, morajo Slovenci vendar romati na sekcijo, ker slavnim revizorjem ne zadošča, kar zadošča zakonu: namreč en sam obče valni jezik.
Na svoje oči sem videl, kako lovijo ljudi na limanice. Ko so prišli do rubrike „občevalni jezik", so vprašali stranko : „Kako govorite ?" Na odgovor stranke, da govori slovenski, je sledilo sladko-priliznjeno vprašanje: „ Ali tudi laško ?" Stranka je pritrdila, da govori tudi laško (če tudi morda le lomi). Revizor laskajoč : „To je lepo, da znate več jezikov" in tedaj je prišel moment, da so ponudili stranki pero, naj bo tako prijazna in naj podpiše novo polo, češ, da bo bolj Čedna !
Tako so revizorji nalovili na stotine naših lahkovernih in neukih ljudij. Kaj pomagajo potem vse naše muke, ki smo jih imeli z izpolnjevanjem pol, ko pa gredo ljudje tako lahkomišljeno na laške zanjke ! Morda polovico smo jih izgubili pri sv. Jakobu na ta način.
Je pa sicer tudi takih, ki odločno nastopajo proti revizorjem. Šentjakobčani! Ne podpisujte nikakih novih poL Ako pošiljate svoje žene na sekcijo, zažugajte jim, naj ne podpisujejo ničesar!
Ilirski.
Na&e gledališče.
Sinoči je .imelo naše gledališče bene-fični večer zakonskih Dragotinovičev. Nikoli Še pri nas ni kak benefični večer imel tako slavnostno lice. Gledališče ^ je bilo nabito polno najodlifinejega občinstva. Na gorkem, prisrčnem tonu, kakor se je gospodu in gospej Đragutinović prirejalo zaslužene ovacije, je bilo videti, kako zna naše občinstvo ceniti trud, ki naj prispeva k povzdigi naše Talije. Včerajšnja predstava je že sama na sebi dokazala, da te ovacije so bile opravičene. Imeli smo eno najlepših predstav na našem odru. Čutilo se je, da je občinstvo z napetostjo sledilo dejanjem in uživalo pri tem. Spontani aplavz ob raznih scenah je to dokazal.
Beneficijantoma, ki sta bila večkrat predmetom bučnih ovacij, je bila podarjeno več daril od strani ljubiteljev našega ^gledališča, „Dramatičnega društva", možkega in ženskega igralskega osebja, pevskega zbora, gledališkega mojstra, in končno se strani našega narodnega urarja Alojzija Povha pri sv. Jakobu. Darovi so bili v denarju in vrednostnih predmetih.
Da se je sinočnji benefični večer razvil v tako simpatično gledališko slavnost, na tem izražamo tudi mi svoje veselje, ker v tem vidimo jamstvo za bodoči napredek slovenskega gledališča v Trstu in ker nam je v dokaz, kako gledališče in občinstvo si segata roko v roko v ljubezni do te naše prevažne narodne institucije. O igri sami hočemo še spregovoriti.
Kot zanimivo posebnost, naj še pripomnimo, da je naše gledališče prvo, ki je vprizorilo to svetovno komedijo v Trstu.
i tovorna sodovke In Šampanjsko Šumečih pokallc
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910.
Viljem Hribar ^
= na Opčinah —------^
naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenfeve kisline za pivo.
Priporoča se tudi za odjem pokalle in sodorke.
Za točno postrežbo se jamči.
SSB
Nar. del. organizacija.
Shod N. D. 0. ki se je vršil preteklo soboto dne 18. t. m. v društveni dvorani N, D. O. radi ustanovitvi izobraževalnega odseka je bil prav dobro obiskan. Shodu je predsedoval tov. Skrlec. Po Živahni debati, katere so se udeležili dr. Mandić, Godnik, Škrlec, Skalak in Brandner, je bil na predlog g. dr. Josipa Mandića enoglasno izvoljen sledeči odbor:
Žiberna Anton, predsednik ; Godnik Fran, I. podpredsednik; Skrlec Josip, II. podpredsednik; Brandner Anton, tajnik. Odborniki: Kos Ivan, Katnik Ivan, Rovan Alojzij, Visentini Ivan, Trobec Rafael in Požar Josip.
Gosp. Žiberna je. zahvaljujoč se navzočim za izkazano zaupanje, naglašal, da je sprejel predsedništvo za to, ker vidi, da je velika potreba; obljubil je, da bo kolikor bo v njegovih močeh, kot predsednik izobraževalnega odseka N. D. O. delal na to, da se razširi izobrazba tudi med slovenskim delavstvom.
Na to je predsednik zaključil shod.
Druge slovenske deiele
Iz TrbovolJ. V tukajšnjem rudniku so našli na tiru mrtvo truplo tu zaposlenega delavca, 17-letnega Ludovika Gasperuti, doma iz Breginja na Tolminskem. Kakor so konstatirali zdravniki je pokojnika zadela kap. Pokojnik je edini sin posestnika in trgovca v Breginju. Ostavil je bil očeta in odšel v svet. še pred tremi tedni je bil prišel oče sam semkaj, da bi spravil sina domov. Toda zastonj. Sedaj pa je nesrečneža doletela nenadna smrt. K njegovemu pogrebu sta prihitela oče in sestra.
Zakaj a« nas naitali v Celovcu 554.
Pod tem naslovom piše celovški „Mir" : Koroški Slovenci zadnjega ljndskega štetja ne moremo priznavati, ker ne odgovarja resnici, kakor to želi in zahteva postava. V Celovcu je nad 10.000 Slovencev in sicer takih, ki se tudi v resnici poslužujejo slovenskega, oziroma slovenskega in nemškega jezika, a magistrat nas je naštel le [554, torej za 116 oseb več nego pred 10 leti. V roanioi jo napovedalo ilovtnikl občevalni jezik „strmino mnogo Ijn-di", kakor se je izrazil magistrata ne ravno tuj — nemški nacionalec. Magistrat je pa klical stranke, in uradniki so jih prokrioTaii M&gistratui uradniki tudi niso mogli oprati očitanj „Mirovih", čeravno so poskušali. Vo-llkfko Stavilo SIovibmt jo pa ▼noat — pomrl. Izve-
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastvvirtb ::
nn, »i. smdm 9- c - telefon a-«5 (liso iiedeiiao renice)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceie zmerna.
Bogata izbera izbere popolnih sob od 3®0 do 4:000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane ▼ naj uo vej Sem sloga. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiBtvo
Jofita Izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne opreme In posamezni deli.
= F
Slovenci! - Hrvati! - Srbi! - Čehi!
Odprla se je
t Trsta, ulica Giosue Carduecl 9 nova elegantna
hrvatsko - slovenska
BRIVNICA
———— BRADIČ & TIŠLJAR.
Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316
Cebastiano Zamagni
Trst, Via deli' Istria it. 28
— nasproti šolam — ,
Sovama cementnih plošč
po K 1'70 v velikosti 25 cm* delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga Ima m razpolago vedno dovolj blaga.
Oflnte treba Rud teeerata! eiMtk „f
ivllatf M
belllvS U
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 1911
Nalvvčja tevaraa sveta. Izdelovanje leta« 40000 vez edlaega tipa CHASSIS 20 HP seet ranih tlpev kočij.
Kočija „FORD" j« najpopolnejia, najhitrejia in na]ekonomlćaeJ4» kar jih obstoji. — GENERALKI ZASTOPNIC
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10—ti, Tel. 1734
Velika omtralaa garaga, ulloa lal Baohl 16, vogal nlloa Baaobatta TELEFOR 2247. - STOCK PNEUM GOODRICH (amerikaoake).
Automobili n* posodo po smerni oenL
Varitro in Tadrteraoje avtomobilov,--Solidna poatrotba.
R. Sttnich s F. Drenslo
Trst - olica Ugo Foscolo it 1.
Elektrotehnična mehanična delavnica. is
Instalacije za električno razsvetljavo ; hišni električni zvonci, telefoni, strelovodi, zaloge mrežic in potrebščin za bliščečo razsvetljavo.
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare St. 6
REZBARSKA DELAVNICA.
R. Blaha
zaloga tovarniškega pohištva
ulica Caserma št. 4.
prej „Mizarska zadruga v Solkanu".
Popolni uredbe za hotele, penzije, gostilne, kavarne. Pohištvo po vsakovrstnih cenah.
SPECIJALITETA: Stolico iz zvitega lesa lastne tovarne po tovarniških cenah.
TRST, ulica Caserma St. 4, TRST.
tBLBFOV 1310.
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BTJCHER
(ex drag Dragotina Vekjeta)
Trst S« Corso Ste«. 36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kaplje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Čoplo se Vam priporoča,
da kupite
stearične sveče
Nove tržaike tovarne (Nuova Fabbrica Trie-tina „Marca Angelo), katere ao najboljše vrste In po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - nlloa Coroneo 30 - Trat
ISS=BIIS=BSI
Sirite EDINOST
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, olica Barriera Scchia it. 19.
Cene dogovorne, mar Plačilo na oMe
Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zlstema. Prodaja Igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne siroje._
SSSSSIISSSSSSSR
I

R. Gasperini, Trst
•A
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih dri. ielesnio
Sprejme razcarimanje tatoršnegasiM llaja iz mitnic, dostavljanje na dom.
POŠUJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa PRODAJA NA DROBNO.
PORTLAND* v Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCE.
V Tieiu, 2G. marca lbll
►EDINOST« ht 79

ran
ni
deli smo iz Daj?anesljivejšega vira, da so kar pogoltnili 60 Slovence v v „Marija-niŠ£u" ki so napovzdali slovenski obce-vslni jezik. Iz tega moremo sklepati, da so isto storili v bogoslovju, v sirotišnem zavodu Č5. sester ursulink itd. Samo v zavodih je požrl magistrat lepo število Slovencev.
Magistrat ni hotel našteti več Slo
vencev, kljubtemu da jih je v resnici naštel! To se dš sklepati tudi iz tega, da je klical Slovence zaradi ljudskega štetja še dolgo potem, ko je v „Freie Stimmen" že objavil , končni"!!? resultat ljudskega štetja v Celovcu. Deželna vlada pa je k temu štetju molčala, namesto da bi bila pri reviziji ljudskega štetja take nepostavnosti popravila, če jih že ni znala preprečiti. Deželni predsednik je prepovedal magistratu klicati na magistrat slovenske stranke zaradi obče-valnega jezika, in magistrat jih je tudi še naprej, in kakor smo od strank samih izvedeli, celo še potem klical, ko je bil v ma-gistratnem glasilu končni rezultat Že objavljen. Vse odredbe deželne vlade so bile le pesek v oči. Sieer pa ee je vlada zganila se le potem, ko je magistrat požrl skoro že vse kar se je dalo !
Razne vesti.
stvom prof. Brucknerja je komisija obsto-stoječa iz 3 oceanograiov, 2 biologov in 1 me-tereologa obšla Kaveno, Lošinj. Rogovnico, Vieti-Lagostini, Brindisi in DraČ.
Boj Za ZOOllJO stopa na Češkem vedno bolj v ospredje. Nemci merijo sedaj posebno na veleposeptva, da bi jih potem razkosali in kolonizirali. Iglavska mestna občina je nedavno kupila veleposestvo Rantivor, radi česar sta prišli v veliko nevarnost dve šoli Češke šolske Matice. Sedaj kupuje iglavska občina veleposestvo Vetrny Jenikov. Cehi se boje, da jih hočejo Nemci odrezati od Moravske po pasu nemških veleposestev.
Rodbinski odnoiaji m francosko«. Nedavno jz francoski poslanec Drian predložil francoski zbornici, naj bi vlada pri podeljevanju državnih služeb dajala prednost onim prosilcem, fti so očetje rodbine. Ta predlog je posledica rodbinskih odnoSajev na Francoskem. Francoska ima namreč 11,315.000 rodbin. Med temi je 1,804.710 zakonskih parov, ki nimajo otrok; 2,966.171 rodbin, ki imajo po enega otroka. Večina ima samo po dvoje otrok. Skupno je samo 566.768 rodbin, ki imajo po pet otrok, 182.998 po sedem; 8305 po enajst; 1437 po trinajst, 249 po petnajst in 84 rodbin po sedemnajst otrok.
Proti raka. Društvo za zatiranje bolezni rak je imelo v začetku tega meseca na Dunaju svojce prvo sejo. Prišlo je mnogo odličnih oseb. Vseučiliščni profesor dr. Frankel je predaval o bistvu bolezni rak.
Prodane nevesta v hrozenstvu. Pariško
Amsriiki milijarderi kupujejo republiko Guatemelo. Iz New-Yorka poročajo, da se je tamkaj osnoval sindikat ameriških milijarderjev, v svrho, da izvedejo naravnost orjaško osnovo, ki prav za prav ne pomen j a druzega, nego da želijo ti mijardeiji kupiti celo republiko Guatemaia v Srednji Ameriki j gledališče Sare Bernhardtove priredi meseca Na Čelu tega sindikata Btojita senator in!™*.)* veS slovanskih predstav. Med temi rmedeni kralj" W. Clarck in bivši guverner uprizorijo znano Smetanovo opero „Prodana Spriggs. Temu sindikatu je podelil pred-*nevesta<<-
se dni k guatemalske republike koncesijo za j ----1-1-1--^-1—^——
obdelovanje in izrabljevanje kakih 30 milijo-	v ■ ■	■	■
nov jutrov guatemalskega ozemlja, torej vprasania in oaaovori.
akoraj cele tri četrtine republike.	A R 5v M M zg _ t) ^ je QČe
Sindikat je dal v Guatemali preiskati umrl brez testamenta, dobi Vaša mati zemljo in je našel, da je zelo bogata na ^^ en &trt zapagg|llef ak0 je manj
žlahtnih kovinah. Kapital sindikata z™^; neg0 troje otrok. Ako je pa več otrok, sedaj okolu 70 mil. K, nu zamorejo ga po-: pa ^^ s številom otroIc	^ je
višati na 250 mil. Sindikat ima izključno;^ otrok eno šestino> ako žest otrok en0 pravico za koriščaDje zemlje, zamore napra-! sedmino itd. 2) Pri taki dedščini ne dela viti brzojavne in telefonske zveze in v mejah zakon razlike, lahko se pa dogovorite svojega koriceeijoniranega teritorija urediti dediči med seboj. 3) Namestnlškl svetnik javno upravo. Zato bo moral sindikat pla-; v Trstu nima vgeh tistih pravic> kakor čsti republiki 10 odstotkov od vsega čistega okr glavar> ker ge ^a n. pr< vseh vo. dobička. Ta načrt vzbuja tudi v Ameriki jaških zadev itd.
veliko začudenje, kajti večega podjetja tam Svobodomislec. 1) V nekaterih župnijah še ni bilo. Edino čakajo se no dovoljenje je določena štolnina. Od te dobi nekag zakonodajnega zbora v Guatemali, na senator duhovni pastir, nekaj pa cerkovnik. 2) •larck je izjavil, da zbor na vse to pristane. zakaj ^ tega povsod ? Drugi kraji —
Jezikovno vprašanje v kaznilnicah. Pra- ^ruse razmere. 3) Z dnem izdanja dekreta
vosodno ministarstvo je izdalo sledeči raz- 0 stalnem nameščenlu ima za dotični kraj
glas: 1. Obsojenci, ki so bili v področji de- domovinsko pravico, ne da bi prosil po-
želne sodnije v Inomostu ali okrajne sodnije sebej za njo. Če je pa stalno premeščen
v Feldkirchem obsojeni na višjo kazen kakor dnigam, jo ima zopet V onem tagu. Ako
eno leto, *in so do nastopa kazni že dovršili gje v pokoj, jo ima tam, kjer je zadnji-
20. leto ter so nemškega jezika zmožni, naj služboval. 4) Manjka nam poročeval-
se internirajo v kaznilnici v Gradcu, [če ne cev> katere bi radi honorirali za take do-
pa v Gradišču ob Soči. 2. Obsojenci, ki so ^ godke. Naš list poznajo mnogi le takrat,
bili v Inomostu ali v Feldkirchem obsojeni *kadar imajo silo za društvene notice ali
aa višo kazen kakor eno leto, ki pa do na- pa objavo kakih daril. Drugim listom stopa kazni še niso dopolnili 20. leta, naj se , čitatelji sami na rok()f če se kaj
oddajo v kaznilnico v Mariboru.	dogodi ^ ne ^^ ^^ pa vsaj
Stoletnico praškega konsorvatorija bodo	uredništvo obvestijo, da naj pošlje poro-
slovesno praznovali od 14. do 16. maja t. 1.	čevalca na mesto. V mnogih slučajih je
Kometi v letu 1911. V letu 1911 se bo	pa potreba, da se dogodek samo na kratko
videlo na nebu nekoliko kometov ali repatic,	omeni, večkrat tudi spusti, ker bi vplival
a le za vrlo kratek čas. Prvi je komet	demoralizujoče.
Broockov (1889). ta komet je že dne 8. j a-	Radovednež. Ne razumemo kaj hočete
nuvarija dosegel Bvoj perihel. Drugi je ko-	0 ljublj. škofu. — Josip V. Trst. 1) Oglji-
met Enckejeva repatica. Ta pojde skozi svoj	kova kislina se nahaja v prirodi kot an-
perihel sredi meseca avgusta. Ker ima slabo	hydrit. diorid C. 0t. Proizvaja se pri di-
svetloba in ker mu je potovanje slabo pro-	hanju (izdihanju)| iz ognjenikov, raznih
računano, jo bo težko najti na nebeškem	vrelcev, zemskih razpok, pri gorenju itd.
svodu. Tretja je Barnandova repatica, ki	p0d pritiskom 36 atmosfer in 0° toplote
bo tudi menda po letu najbliže solncu. Ce-	se spremeni v brezbarveno tekečino. Oglj«
trta je repatica „Templum I." To repatico	kislino se rabi pri izdelovanju umetnih
so videvali leta 1867, 1873 in 1879. Od	mineralnih vod, šumečih vin, v železnin.
tedaj je niso več videli. Zdi se, da je tako	industriji itd. 2) Od 100 delov solne kisline
blizu svojemu razsulu, da jo bo težko opaziti	je 3^5 delov klorovega vodika, drugo
na nebeškem svodu. Peta je repatica Bror-	voda. Rabi se v kemičnih tovarnah, pri
senova, ki bo [v decembru najbliže solncu.	izdelovanju sladkorja itd. Za natančneji
Iz naše zemlje se jo bo težko opazilo.	0pis si morate kupiti kako knjigo o ke-
Preiskovanje Jadranskega morja. Te dni	miji. 3) Sto kubičnih centimetrov, pri
je predsednik dunajskega znanstvenega od-	nas se pa za to ne rabi cm, ampak cm8,
bora prof. [dr. Bruckner poročal o prvem	Radovednež A. K. Slovanske igralne karte
izletu za preiskovanje Jadranskega moija.	izidejo V jeseni. Slike izdeluje nek slov. Meseca maja lanskega leta so namreč ita-' umetnik v Ljubljani, natisne jih pa neka
lijanski in avstrijski učenjaki kakor zastop-	tržaška tovarna igralnih kart. L. K., Pep-
niki obeh držav sestavili v Benetkah pro-	ček ln Triglav: Prihodnjič,
gram za to preiskovanje. Od I. januvarija	j OPOMBA Vprašanja naj cenj. čita-
do 8. marca t. 1. je bilo izvršeno prvo pre-	telji do pošljejo vsaj do petka, ako Žele,
iskovanje na italijanski preiskovalni ladji	da pride odgovor V naslednji pondeljkovt
„Ciclope" in avstrijski »Najade". Pod vod-	številki.
DRUŠTVO
Tassametri Automobili Triestini
(Tassametrov tržaških avtomobilov)
si Šteje v čast naznaniti P. T. občinstvu, da je pričelo s svojim delovanjem in ima na razpolago avto m o bi I«-vozove na taksameter na sledečih mestih:
Veliki trg (med kavarno Orien-
tale in kioskom Bandel, Borzni trg (Tergestej),
Hotel de la Ville,
Ul. S. Spiridione »r. hotelu VolDici)
Ul. G. Carducci (vogel Stadion)
V laitni garagi, ulica Tiziano Vecellio štev. 5, ima društvo na razpolago občinstva odprte vozove za izlete. Cene po dogovoru. - TELEFON St 458
Pokusite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDEJEVICAH. Je Izborno, na plzenski zaloge: način narejeno. zaloge:
UTBUAKi: T. H. Bokrmaa; POSTOJNA: Emil stotnik Garaaroll; TBNOVO : Rvdolf Valenčlč.
TBST: Sehmidt & Pelosi. PULA : Lacko Kril. BEKA—SUŠAK: Ante Sablieh.
Zelo redko prlllbn!
Tovarna mi je izročila radi neke vremenske katastrofe direktno razprodajo rečenega blaga, ki obstoja v mnogih tisočih flanelastih odej, težkih, krasni komadi zadnje novosti in modernih barev, ki imajo vodne madeže, skoraj nevidljive. Te odeje so po-rabljive brez druzega v vsaki boljši rodbini za pokrivanje postelj in oseb, so najboljše kakovosti, tople in močne, dolge približno 190 cm in široke 135 cm. Razpošiljanje po povzetju: 3 kosi flanelastih odej, lepih in finih za 9 kron, v vseh barvah po najnovejši modi, 4 kosi za uslužbence 10 kron* Vsak čitatelj tega oglasa naj z zaupanjem pošlje naročilo. Lahko zatrdim, da bo vsak zadovoljen. — OTTO BEKERA, c. kr. višji fin. rispicient v p., NACHOD na Češkem.
POZOR!
::: 50*000
parov Čevljev! 4 pari čevljev za samo K 7-50
Badi tega, ker ni moglo veliko velikih tvrdk plačevati svojih računov, se je meni narofilo veliko množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jas prodajam torej vsakomur 2 para moBkih in 2 para ženskih čevljev na zaveso, is rujavega ali Črnega usnja, galoSiranih, spred s kapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari
■V stanejo le kron 7*50.
Pošilja se po pofitnem povzetju.
H. SPINGARN, SCHUH - EXP0RT
s— KRAKOVO štev. 240
Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj.
Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
a nI - - - ulica Giulia it. 25.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.
,CofK Goldoni'
Trat, Piazza Carlo fioldoni it. 2.
Pijače naravne In prve vrste. Časopisi
la ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se naj topleje priporoča
FBANJO MABINSEK.
3E
DE
Poskusite FI- CoNiian« ki Je naJ" GOVO KAVO ffOdlllllll finejši in
najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljSih prodajalnicah.
Rdolf Kostoris
sklndKče oblek zo moike Id dečke
Trat, Via S. Glovannl 16, L
TELEFON 2S1 Bom. H. (zraven restavracije „Cooperativa'4 cx Haeker)
prodaji na mesečne aH teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče al v pritličju, ampak v I. nad.
mmm Edina slovenska m
knjigoveznica
ANTON REPEHSEK, TRt u| Cedila
Izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta in fina dela	PO KONKURENČNIH CENAH.
Bnroae a OdLASE
treba naslovljati na Inseratni oddelek >Edinosti« poštni predal
DTRATTORIA	[7
, JHT Antlca Pompei" I
Trst, Piazza Carlo Goldoni 4
Priporoča bo slavnemu občinstvu. - loti se izvrstno vino: teran, Istrsko, furlansko in belo. Steinfeldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča
FRANJO MARINŠEK.
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso St. 49 (vogal Piazza C. Goldoni) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt-vaSkih SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni svežih cvetlic, porcelane, perle, metala
— Cene ugodne.
?tran IV
»EDINOST« 51. 79.
V Trstu, dne 20 max ■ 1911
s -:	IAL1 OGLflf 1	IEES
I MALI OOLASI se računajo po A . ^^ j stot besedo. Mastno tiskane be-M H I sede se računajo enkrat več. Naj-^t ■■ r j manja pristojbina stane 40 sto-^pr J tlnk. Plača se takoj Ins. oddelka.		
Proda se lep hotel zm;^rPl
se odda t najem. Hotel Ima najboljšo lego in ker ima velike kleti, bi se labko upeljalo večjo vinske trgovino, ker t kraja ai še nobene. Pri preizetjn ni potreba veliko kupnine. Rt sni kupei zveio naslov v upravništvn tega lista pod Sfev. 348. .	348
M fotograf je Anton Jerklč, Trst
Via delle Poate 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
H rib In za gostilno se išče. ul. delle scuole nu ove UtJnlC gostilna Alla citta di New-York št 22.
tf nilfin\inHio in koreapondent v slovenskem IVIlJIJJUVUUJa italijanskem in nemškem jeziku z najboljšimi spričevali desetletne pisarniške prakse išče službe. Ponudbe na upravo lista. 418
Mizar M. Majcen
javlja slavnemu ob-činat u, da se je presel:l v ulico Belvedere 28, vogel Torquato Tasso. Obenem se priporoča za obilen obisk.	473
Trgovci, obrtniki, vmirovljenci!
V K o p r u je na prodaj nova hiša, trg 0. Marno 736 čelo na jug, stranski fronti na ulici na vsbod in zapad; svetloba, zrak od treh strani; lep vrt; v vseh sobah pipa za vodo. VeČina kupnine se pusti na dolpu za več let. Naslov pove Edinost pod štev. 408.	408
Vrtnarji, kmetje! »"".»S«
sežnjev zemlje Izvirek in kamnolom na mestu. Celo po K 3— peženj ; kosi po K 7-— seženj. Razgled na morje. Naslov pove Edinost pod 409	409
VilSI obstoječa iz knhinje, treh sob in kabineta ■ »Id z pol njive zemlje v bližini Gorice (Oze-ljanu) se proda za 6 00 kron. Zadošča 3800 kron gotovine. — Naslov pove ins. oddelek „Edinosti" pod štev. 485.	486
P97nnvi>etllO hiše in posestva v mestu noAllUvroUlU in okolici so naprodaj pod ugodnimi pogoj L Z glas iti se je pri g. Grebencu, hišnem upravitelju v „Narodnem domu".	487
Svetlo in likano perilo.
svetlo in likano perilo, naj se obrne na zavod F. Bamokez v Trstu, ulica Cecilia št. 14, pritličje. Ielefon 22-69	2003
Iflnčlra nhlolto ** o«1™1« » « otroke, IVIUOllU UUIcKU dežniki, klebuki, prodaja
na mesečne ali tedenske obroke. Levi, Trst, ul. An-
tonio Caccia št 6, L nadstr. (v bližini Barriere v.).
Edine zmerne cene. Mali obroki.	448
MESO! MESO!
izvrstno to-lovsko meso, teletino ali svinjsko meso. — Zaboj za 5 kg prosto po poštnem povzetju za samo kron S*— proti jamstvu. — Friedmann M, Herniace, Ogrsko.	437
No nhpnlro (mesečne ali tedenske). Moške IM UUrUltU Obleke, blago za ženske, dež-Edini dober kup za plačila na obroke.	354
Antonio Alberti
Trst, ulica Ponziana 665, Telefon 23—56. Zaloga in m bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrst kožuhovine.	1575
(SncnnHirnU	Slovenskega, nemškega,
UU5|IUUIUIIa deloma tudi italijanskega jezika v pisavi in jeziku, z lepo pisavo, in tuai drugače zelo izobražena, išče primerne službe. Naslov pove inseratni oddelek.	442
rivnrRP	Pred smrekovim gozdom, s
l/WUI Ou kostanjev m prostorom sadni in vrt za zelenjavo, 5 minut oddaljen od Celja, v krasni legi, se proda za 30.000 kron. Natančnejše pri ina. oddelku Edinosti.	437
lAloHonif* 25 let Btar> zmožen vrtnarskega miaUDIIIU dela, želi stopiti v stalno službo, n. pr. v kako vijo. Ivan LjubiČ, ulica Lloyd St 22, ID, Trst	464
Akademični kipar Ivan Zajec
ustanovil je svoj kiparski atelje v Trstu pri Sv. Ivanu (zraven cerkve) ter se priporoča svojim cenj. aorojakom na vsa v to Btroko spadajoča naroČila
a s potrebnim orodjem in stanovanjem m ** v Vipavi se odda za več časa i. najem. — Več se izve pri Jos. PetrovciČu v Vipavv
454
7 O lotnu!oPQi*inl V Ajdovščini so na
šm€L IOlUII5bdrj6! razpolago 4 moderne
sobe in kuhinja z vodovodom. Na jako prijaznem zračnem kraju je vrt ;n veliko d»orišče Odda se tudi za več let v najem. Pojasnila daje interesentom lastnik hiše Franc Likar v Ajdovščini. 484
Ivan Domicelj I^ŠJ^k^
zaradi družinskih razmer
BV proda
takoj ali pa na prostovoljni dražbi dne 18. aprila t. 1. ob 2. uri pop. po zelo ugodnimi pogoji:
1.	novo hiSo z 2 kletmi, 7 prostori za trgovino in gostilno, 3 spalnimi sobami, verando, tovarno sodovice z vso opravo, izvirno vodo v hiši, obrtno koncesijo za gostilno, žganjetoč, tobak in sodavico ter trgovino z mešanim blagom.
2.	gospodarsko poslopje. o. svinjak s kuhinjo.
4. lep vrt s trtami zasajen.	477


Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki iz klobnčevine prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporij kap za potovanje In za šport.
n TEODOR KORN n
Trst, ul. Miramar Štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = PO NIZKIH CEVAB. :: Đelo dobro In zajamčeno. :: Telil. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl v ulici Istria št. 8
veliko pekarno in sladčičarno
opravljeno po najmodernejšem sistemu, v kateri prodajam svež kruh 3 krat na dan, — ter razne sladčice, biškote in likerje. —
Za obilen obisk se priporoča
Josip Fabjan.
Popravlja in postavlja stroje In parne kotle, parne motorje, »a plin, benzin In nafto. Indu atrij alne instalacije vsake Trste: mline, stiskalnica ia čistilnic«. Specijaliteti žag za kamnje, stiskalnice za grozdje ; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje o .lik in uzor-cev za testenine in biškote. — Zaloga novih in starih motorjev, brižgalnie, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave,- drož in dragih tehničnih predmetov.
I
L
se zaradi družinskih razmer prodasti. V eni je gostilniška koncesija, edina v celi vasi, v drugi se izvršuje kovaška obrt. Kraj je jako priljubljen izletni kraj za Ljubljančane. Oddaljen je le 3 kilometre od železnice. Kdor bi hotel kupiti tudi še kaj zemljišča, mu je isto na razpolago.
Pv? hiši
Ceno
maen T8ak dan 8veže> 5 kg govejega Hlv9Uy mesa, teletine ali ovčjega mesa samo 4 krone franko po povzetju, strogo solidna postrežba, ker reflektujem na stalne odjemalce. Meso je tekom 24 ur na vsakem kraju. Al ter H. M. Kerincse, Ogrsko.	417
Josip Trampu š 22
prtporote svojo pekari jo. Vefikrat na dan avet kruh. Zaloga mo ko vsaka vrata lx prvih mlinov. Vino In likszjl v nteklenioah. Bladftloo ln MikotL	l*28
S. Hanibal Skerl
naznanja slav. občinstvu da je spet prevzel
svojo lastno pekarno v Sv. Ivanu pri Trstu
na svoj radon.
Dobi se vsaki dan večkrat svež kruh, sladčice in moka iz prvih mlinov. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim prvim odjemalcem in drugim.
■V Postrežb* na dom. "VI
Panificio Triestino
Otvoritev filiialke na Opčinah
ob sežanski cesti.
L
Odlikovana delavnica In zaloga
sedlovj a in potnih predmetov |
FRIDERIK HERTAU8, TRST, ulica Stadion itov. IO.
HBlBBBiailH
Tržnslm posojil in hranilnico
T lastni hiši.
registrovana zadruga z :: onejenin poroštvom::
Telefon št. 952.
mt, Plnzzn Cnsemn 2,1 n- (nhod po žUrcnlli stopnlcnli)
po 5l/,x in na amortlsaoMo sa dalj io dobo po dogovoru, o o n n r
vlog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud in	M 1| 01
jih obrestuje ^^^ ifc |4 |0 Boatal dsvsk od hranilnih vlog plačuje savod sam. Vlaga a. lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%—6°/o, nm menjice po 6*/«, na zastave
0 0 0
Uradno aro: od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. IipUAaJe it vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad saprt.
Poštno - hranilničai račun 816 004.
nootno oolloo za abraabo vratfnoot. papirjev, listin itd. a katerimi se najuspešneje navajaStediti svojo deco.
Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod bo naznanjeni po irednjeic
evropejskem časa.	,
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpo9taje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine).
T.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak_
Celovec—Lisec—Praga—Draždane — Bero lin.
7.34	0 Herpelje—Divača—Dunaj.
8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj.
9.00 0 Herpese—Pula.
9.12 M Le do Buj (in medpostaje).
i-05 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec.
2.45 M Koper—Buje—Poreč.
3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec.
* 4 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula.
5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj.
7.10^ 0 Le do Buj (in medpostaje).
7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina).
8.20 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pnla.
i.5 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin.
10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
2.14	0 Borut—Herpelje—Divača. 2*40 0 Gorica (in medpostaje).
Prihod v Trst.
5.47	0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-
kova, Inomosta, Bolc&na, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica.
7.15	0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine).
8.32 0 Iz Buj (in medpostaj). .52 B Iz Bero lina, Draždan, Prage, Linca, Da naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 1015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.15 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medposta^
12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice
- (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage
Dunaja.
3.35	0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj.
6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. TJ02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpetf. 7!58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-— naja, Celovca, jnomosta, Beljaka, Jese
nic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. Iq23 0 Is Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja, omovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
8.48	0 Iz Gorice in medpostaj.
9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne
0 (osebni vlak) B (brzovlak) H (mešani vlak
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine.
6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O
preko Tržiča v Ćervinjan. 9.55 O v I.;i.b«jano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan.
I.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4.10 O v Kormin (ae zvezo v AjdovSčino) Videm
Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.85 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. S.OO B v Kormin in Italijo. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto 9.15 O v Kormin (ae zvezo v Červinjan).
II.80	O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
2.45	O do Kormila in mej postaj. 3. 56 0 do Nabrežine in mejpostaj.
Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte.
6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Oetendo in Londona
7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L; ubijane, Zagreba, BudimpeSta in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke.
1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije
preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2JM> O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine
7.46	O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. S.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja In Budimpešte.
gl.OO 0 Vidma preko Kormina in Bivia in , iz Italije preko Červinjana.
OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.85 O iz Nabrežine in mejpoBtaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj.
OPAZKE. Maatne Številke značijo popoludne. O — o - e b n i vlak; B — brzovlak.