Ameriška Domovina 71* IV* C K E <=/* Ul— HO /W1E INSPIRIT ONIV SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0, MONDAY MORNING. JULY II, 1940 T LETO LL— VOL. U 1 TL SLOVENIJE PRISILNO UDARNIŠKO birali kmetom v okolici Prevalj, DELO. — V zadnjem času je upoklicanih veliko kmečkih ljudi na enomesečno prisilno delo v kočevske gozdove, kjer se neusmiljeno seka les za izvoz. Ustanavlja se udarniška brigada, ki bo imela 6,000 članov, Kdor se pozivu ne odzove, mu Guštanja, Dravograda in drugod, predvsem pa v obmejnem pasu, živino, žito. mast in slanino. Pri vsakem večjem kmetu so vzeli najmanj 3—4 krave in vole,, po 20—30 kg masti oz. slanine in po nekaj sto kg žita. Ce je kdo vprašal, zakaj to pobira zapleni oblast kravo ali vola, jo, je dobil odgovor: “Za petlet- vrh tega pa mora plačati še globo 20 do 40 tisoč dinarjev. PRISILNA ODDAJA ŽIVINE. — Oblast postavlja vedno' večje zahteve po oddaji živine. Tako so .Goriča vas pri Ribnici in še dve sosednji vasi, ki imajo skupno okrog 100 kmetov, morale oddati v aprilu 1.1. 40 glav goveje, živine, 18 pitanih prašičev in 250 kokoši. Take zahteve se postavljajo v zadnjem času skoraj vsak mesec. Kljub temu pa ljudstvo ne dobi skoraj nobenega mesa in ie bolniki zelo male količine. V Kočevju pa je koncem aprila stal na postaji vagon pokvarjenega mesa, ki so ga morali iztovoriti in zakopati. KOMUNISTIČNA JUSTICA. — Ivan Marolt iz Podgore pri Dobrem polju, star 50 let, je bil aretiran 25. februarja t. L in odpeljan naprej na miico v Vel. Lašče, nato pa np UDV v Gro- ni plan.” če pa se je kdo upiral ali ugovarjal, sp ga oropali do gole kože. IZ UZIIH NASELBIN JOLIET, 111. — Rev. Geo. Ku-zrna, pomožni ž,upnik na fari sv. Jožefa v Jolietu, je bil ime. novan za župnika na župniji $v. Patrika v Wilton Center, Peo-tone, 111. čestitamo in mu želimo mnogo uspeha na novem slu-žbehem mestu. CHICAGO, 111. — Tukaj je 1. julija umrla Uršula Bogolin, mati našega č. g. župnika. Bila je rojena v Skopicah pri Krki 81. okt. 1878. Pogreb je bil v oskrbi Louis Zefranovega pogrebnega zavoda. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Štefana. Zapušča moža in 7 sinov, ki so že vsi odrasli. ROVI GROBOVI Slavka jeklarjev Nkk Rockovich Vredni braki se dobro poznajo.. V soboto zvečer je umrl Nick Pogajanja prekinjena — Fe- Novi napadi kominforme na Tita - Tito te bori za Rockovich, star 61 let, rod0m deralni urad pdsreduje - naklonjeno«! Amerike in Anglije - Ponoven poziv naj Jugoslovani Tita zrušijo. j Hrvat, stanujoč na 8310 Rosewood A ve. Bil je član društva 403 HBZ. Poleg soproge Mary roj. Gurovich zapušča hčer Mary in sina Nicholas, v Chicagu sestro Jelo, v Minnesoti sestro Mary in v Richfield, O. sestro se prt- Milijon delavstva pravlja na stavko. Chicago, — Jeklarska pod- Te dni smo prejeli izvod Ko-minforminega glasila, ki izhaja Paulino Zuchak. Pogreb bo ju-!t w te izdajalce po_ žalostnim občudovanjem Zed. znaj0,.bodo rekli: Naj vam so-držsv: “Kakšna škoda, da je svet vražnik Ie ,še nadalje plogka v Teiko bolan— Težko bolan je Mr. Ben Zdešar iz 15508 School‘Ave. Leži v Woman’s Hospital . Dva fanta— Dva fanta, ki sta prišla pred sfer! Vi z vašim bogastvom ih Vašimi materialnimi pomožnimi viri na eni strani, mi z našim razumom in znanjem pa na drugi strani ...” “Cesar vsega ni “Ekonomist” povedal, ” nadaljuje Kominfor-mino glasilo, je pa izblebetal list “New York Herald Tribune" z dne 16. febr. 1.1., ki je ugotovil, da je Tito že dolgo zorel ter da je svojo izdajo in svoj prehod (v ‘imperialistični tabor’) že dolgo pripravljal: “že v poletju so voditelji Jugoslavije informirali ameriške in angleške zastopnike, da potre- ta poljub sovražnika; vi, gospodje, ste si vse to že davno zaslužili! Toda ljudstva Jugoslavije bodo strmoglavila to peščico izdajalcev, ki nimajo ničesar skup-nega z interesi države in ki hočejo vkleniti Jugoslavijo v jarem imperializma!" gunakim transportom iz Evrope, stara po 16 in 17 let, šole prosta, kmetskega dela vajena, pridna, bi rada šla delat na farmo ali skupaj, ker sta brata, ali pa vsak zase. Kdor bi imel kaj dela zanju naj sporoči našemu uredništvu. ohraniti svojo neodvisnost. Toda to informiranje se je izvršilo naravnost konspirativno ter je bilo spremljano po prošnji, naj Washington in London nikar ne spravita Tita v zadrego i javnimi dokazi prijateljstva.” Listnica uredništva Radovednež. — Zares, žogo-metni igralec Frank Papeš je pravi Slovenec, kakor smo že za-Pred nekaj dnevi je bil pri pisali. Ako je kdo, ki bi hotel staviti proti, naj prinese stave v naš urad, jih vse vzamemo. Kar zanesite se, da Ameriška Domovina prav poroča. Kitajski komunisti zaprli in tepli US konzola 'Shanghai, Kitajska. — Komunistične oblasti so zaprle USA podkonzula William Olive radi manjšega uličnega incidenta. Držale so ga dva dni v zaiporu. Med zaslišanjem je podkonzul , po nesreči razlil steklenico črnila. Zato so ga vklenili, pretepli in vrgli v samotno celico. Dokler je bil v zaporu, ni nihče mogel zvedeti kje je. Uradniki, ki so poskušali, da bi ga našli, bi sami bili skoro aretirani. Kosija gradi veliko . flotijo podmornic Washington. — Senatni odbor za vojaško obrambo je do- je'preiskal' in* ugotovil, da ima™ telo obtolčeno, mnogo” podplutb “XSo^ic^VoS'nT- narica USA zato mora prvenstveno graditi vse naiprave za obrambo proti napadu ruskih podmornic na ladje USA v slučaju vojne. Tajnik z narodno brambo je rekel: Ne pričakujemo vojne. Ali |za vsak alu- Demokratske organizacije za kandidaturo Burke Demokratske organizacije v Clevelandu bodo'prihodnji teden zborovale to sklepale o kandidaturi župana Burke pri rihodtijih županskih volitvah, redsedniki strankinih organizacij po jardah bodo zborovati v ponedeljek, v petek pa izvršilni odbor stranke. Pričakujejo, da bodo vse strankine instance kandidaturo ž u pana Burke potrdile in soglasno pod-prle. Razne najnovejše svetovne vesti SHANGHAI, KITAJSKA. — Podkonzul USA v Shanghai-u je moral komunističnim oblastem dati izjavo, da se mu je med York in New zajn,r0B1. j„ preiskavo “dobro godilo.” Zdravnik konzulata pa ga uredništvo. in prask, da je moral biti hudo pretepen ta obrcan. Zdravnik je dal izjavo, da ni nikakega dvorna, da je podkonzula komunistična policija mučila in tepla. USA Stjte Department je protestiral. Podkonzula so izpustiti po dveh dneh. / WASHINGTON. — Vse z velikim zanimanjem pričakuje predsednikovega polletnega poročila o gospodarskem stanju-Predsednik bo dal poročilo kongresu te dni. Napovedujejo, da bo federalna vlada ob tej priliki precej spremenila svojo kreditno politiko. Po novi politiki naj se skuša spraviti čim več denarja v investicije, da bi se preprečila deflacija. Posebno krediti za zida-popotane ob 1:00 uri ta pogreb- hi« hii 1)0(10 °W*“i- Tudi sioer 1)0(10 banke dobile , pooblastila, nega zavoda Jodi Žele ta Sir da izdajo več denarja za investicije industriji, farmarjem ta malim podjetjem. _ui*; _ _ . čaj moramo računati z dejstvom, da se države, ki bi mogle biti naš napadalec, naglo oborcžujejo in ni prav nikakega drugega sredstva kot to da smo tuldi mi dobro pripravljeni ta oboroženi. POMOMM (JAMES DEBEVEC, Edito) (117 Si Otolr Ate. IlWHtSW •« . 1 ohto _____Published dafly anropt Saturday«. Sunday« end Holiday« ^ NAROČNINA Ov !// Za Zed. dri*ve »8.50 na leto; ' • ; za pol leta »5.00; »a ietrt leta <■ , ^z& Kanado in »ploh za dftele v ' 1 izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6.00, za 8 me««* »8.60. SUBSCRIPTION RATB8 United States »860 per year; |6.00 for 6 months; »8110 for 8 months. Canada and all other coun-trie* oataide United State. »10 per year. »6 for 6 monitJu, »8H0 for 8 months. JULY «m «*"—”» ** 3 4 5 6 7 8 9 io n n 13 *4 *5 16 rj 18 19 JO 21 2a *3 % 35 16 27 38 No. 184 Mon., July 11. 1949 Ko praznuje dvajsetletnico sicotovanja ne moremo ne njemu ne Slovencem želeti nič lepšega kot to, da bi zdrav in trden doživel dan Slave Gospodove, dan, ko bodo bežali preplašeni trinogi s slovenske, zemlje, dan ko bo svoboden slovenski rod svobodno pel hvalnico svojemu Bogu in svojemu vodniku, Njegovemu zvestemu apostolu. #m»wtn 11 inwwiii 11 nn»»*»*e BESEDA IZ NARODA JAMAR: . , ' —- *-“■ -■— “au Šesto pismo iz Argentine Koncem junija Zanimalo vas bo tam v Severni Ameriki, kako je bilo s sta-ronasdljenci tu v Argentini in kako je sedaj. Nekaj tega je napisanega v “Koledarju Svobodne Slovenije za 1.1949”, in Dvajset let hoje za Kristusom Dne 14. julija bo minilo dvajset let odkar je je bil Dr. Gregorij Rožman posvečen za, škofa. Tedanji škof ljubljanski Dr. Anton Bonaventura Jeglič si ga je bil izbral za svojega naslednika. Dr Gregorij Rožman je bil tedaj profesor cerkvenega prava na ljubljanski univerzi. Užival je velik ugled kot znanstvenik, strokovnjak, bil izredno priljubljen pri dijakih in poslušalcih«, ljubil je stroko in rad imel svoj učiteljski poklic. Kot obmejni Slovenec, ki je bil prisiljen zapustiti Koroško po prvi svetovni vojni r,adi svojega narodnega delovanja med koroškimi Slovenci, je užival izredno popularnost v vseh narodnih slovenskih krogih prestoliCe. Zamenjava službe in položaja profesorja univerze za škofovsko čast in odgovornost je pomenila zanj gotovo veliko in teško breme. Med mladino mu je bilo lepo. Med mladino je bil rad. Mladina ga je ljubila. Njegova jasna beseda, slikovito, prepričevalne podajanje tvarine jo je pridobivalo. Učiteljska služba je bila zanj kot ustvarjena in če b bil Dr. Rožman mislil količkaj na udobnost življenja, bi bil raje ostal tam, pri knjigah, na visoki šoli, pri strokovnem delu, med mladimi dijaki, v mirnem življenju visokošblske-ga profesorja. Zavedal se je predobro, da zamenjava pomeni zanj začetek težkega dela in hudega trpljenja. Ko mu je mladina -gišla čestitat in mu je prepevate v pozdrav, ji ie nekako ta- Čutim, da bo zame posebno s trnjem bolečin - -Sprejemam jo le kot ponižni in ubogljivi sin in sedaj skromni brat namestnika Kristusovega na zemlji. Vsi nam napovedujejo hiide čase. Posebno hude za Kristusovo Cerkev. Nadškof Jeglič nam je napovedal, da se bližajo usodni dnevi strašnih bitk med armado Kristusovo in armado satanovo v sedanjem človeškem rodu. Prosim Boga milosti, da bi nosil vredno Njegov Križ. Čeprav se stiska srce, se Njegovega križa ne smem bati in ne izogibati. Ko je poslal svoje apostole po svetu učit vse narode, jim je napovedal, da se bodo jokali, ko se bo svet veselil, da jih bodo iz shodnic metali radi Njegove resnice, da jih bodo preganjali in zasramovali. Res je zgodovinsko dokazano, da so vsi njegovi zvesti apostoli, razen Janeza, njegovega posebnega ljubljenca, umrli mučeniške smrti. Na mučeništvo naj bo prh pravljen vsak ki sprejme službo in čast naslednika aposto-lov Gospodovih. Zato bodi pred mojimi očmi vedno in ne. prestano Križa teža. Nosil pa ga bom v upanju na večno plačilo, ki ga je Gospod nebes in zemlje obljubi! vsem jim zvestim. “Križa teža in plačilo” je geslo Dr. Rožmanovega škofovanja. Skrbi, ki jih je videl, ko si je to geslo izbral, so se v poznejših letih izkazale več kot opravičene. Satanove sile so dobile strašno moč in razsežnost. Ne samo sile bojnega brezverštva, tudi sile zmot in zapeljevanja med samimi verniki so se'razpasle. Med katoličani Evrope je nastala bolezen takozvanega levičarstva, ki je iskalo potov in načinov kako bi se vedno bolj približevalo marksizmu. Brezverski komunizem je pronical ne le v liberalno dryžbo in jo popolnoma razjedel, s precejšnjim uspehom je prodiral tudi v vrste mladine in delavstva, ki je izpovedovalo sicer krščnska načela, pa pod raznimi gesli vedno bolj odstopalo od njih in dejansko zavestno ali nezavestno podpiralo brezbožne borbene sile. Da celo med krščanske in katoliške izobražence je zmota zašla, poedini duhovniki so se ji klanjali in poedini redovniki so postajali zastrupljeni od nje. Vse to ni bilo samo v Rožmanovi škofiji, tam v zelo, zelo mali meri. Vsa Evropa je bila polna zmot. Bolezen levičarstva, modernizma, lajicizma. se je kot nalezljiva kuga razpasla po vsej Evropi. Najmočnejši Stroj brezboštva je imel svoje uspehe, silna organizacija brezbožnikov je grabila po vsem svetu. Kaj je bilo v tej dobi najvažnejše? In kaj je bilo najtežje? Najvažnejše-je bilo, da je cerkvena avtoriteta in duhovni voditelj povedal k vsakemu vprašanju jasno in odločno stališče Kristusovega nauka, stališče Cerkve, vodilo za katoličane. In v tem oziru je bil Dr. Gregorij Rožman svojim vernikom pravi, izreden dar božji. Bog mu ie dal čudo- mk!), da je spravi; vse orgam-vito sposobnost ostrega ugotavljalca in razlikovalca a ob zacije pod svoj klobuk, razen enem še neprekostjive zmožnosti točnega podajanja verske- prekmurske “Samopomoči”, ki ga nauka, škof, dasi po naravi dobričina, mehak slovenski- jo je ubranil g. Hladnik. Iz koroški značaj, si je izmolil odločnosti dovolj, da je brez prejšnje najrenejše to najmoč-ozira tla okolščine vselej takoj, z neizprosno jasnostjo in nejše organizacije “Gospodar-krepkostjo povedal kaj Kristus uči in kako naj katoličan ra- ekega društva”, pa jih je mno-vna. Tekom let svojega škofovanja je Dr, Rožman izklesal *« izstopilo, ker se niso hoteli in zgradil svojo škofijo v trdnjavo resničnega kktoWSkega mu je DOg lUUl uai, ua UU4ivija vuuuu 11 UTR je prav ravnal, kako po resnici je učil in svaril. Rožmanova škofija, dasi žrtev razdivjanih strasti je še vedno živa baklja Kristusove Cerkve. Moč njenega pla- nacija -oiovenucv —«» mena razganja temo zmot v ognju, ki železo preiskuša in ta proti titovske izjave; čaaoptB v«, imičnin kar ni nristneea. ■'Slovenski glas” je ostal zvest sat astfKasss? S racirrs in splošno polomijo Evrope enega najveličastnejših kon- „„ ’RaBMp y -centralnem 10 niegova ikoflj« JSE morala dati prvo in največjo žrtev mučeništva. Slovenija , ,)o gveta “jug0stovan«ki in posebej ljubljanska škofija se je po par letih spremenila * g aeboji kominformovci v bojišče, pogorišče in v grobnico mučencev. Škof Rožman ■ ^ izdajati woj -Ju. e nosil svoj križ in ni nič gledal na njegovo težo, čeprav je lovangjki ujetnik”, ki je odbila vedno groznejša, njegove oči so bile uprte m njegova « n,al nitovce» bolj, kot roka je kazala le na plačilo, ki ga je Gospod obljubil svojim smo jih mogH mii ^ajti oni so zvestim. , „ _ > . ... . jih zmerjali na svoj način ta- Bog je hotel, da so se na škofu Rožmanu do pičice iz- ko> da Mm ni bu0 prav nič več polnile besede' in napovedovanja Gospodova: V lice Vam tr(^a nast(>pati proti Tito: oimrAii 'rocramnvflli vas hodn i7 shodnic vas bodo flic- gpyayij&li so sami med seboj in sicer tako temi j ko, da je podov je DH taKO zasramovan aui »R-ur vjicguuj. gkoraj vsa jugoslovanska ko- je bil tako besno preganjan, redko kateri tako sramočen, ion,ja prestopila med—komm-klovetan, redko kateri predmet tako besnega sovraštva. Pa fopmOTce, ter tako pokazala, da mu je Bog tudi dal, da doživlja Vedno nova potrdila kako je resnično že čisto intemaeio-—.... -n.mnl leolrn nn resnici ie učil in svaril nalno skemunizirana. Slovenski ljudski dom”, centralna organizacija Slovencev —ni podpisa- mcilB _______— J ognju, ki železo preiskuša m VS^ BogUga je rešiL Ne poznamo Njegovih potov in raču- Titu in seveda — poslaništvu nov ali prositi ga smemo in upati moremo, da je rešil škofa . . že menda ve, zakaj . . za nove dni, za novo dobo, ko bo On poveličan po roki svo- Po vsei Argentini se te sedaj jega zvestega apostola, slovenskega učenika in pridigarja začela gonja med Titovci. m v viharju Dr. Gregorija Rožmana. “kominformovci”. Delegati Ko praznuje dvajsetletnico škofovanja ne moremo enih in drugih so tekali od aru •- — e.-'------' i,„* a, ki &Va do društva v provinci,-da jih dobe za svojo tezo. Izjave so hodile za in proti. Toda veliko večino so dobivali — kominformovci. Mladina je*pote-gnila vsa — proti Titu, in Slo-vepski glas” je jadikoval nad pokvarjenostjo svoje mladine, ki nima nobenega ideala več . . Ljudje pa so se začeli izpraševati: morda pa imajo le tisti prav, ki so proti enemu in drugemu? . . Polastila se jih je _ indiferentnost in postali so — prijaznejši z nami . . Koncem 'marca naj M bil občni zbor, ki naj bi za Slovence določil, komu bomo dali svoje organizacije: Titu ali Komrn-formu. V tej tekmi j e iz “Slovenskega Ljudskega Doma” iz- doma tujim rokam. “Ta “Slovenski Ljudeki Dom” je seveda z vsemi svojimi organizacijami vstopil v ‘'Centralni jugoslovanski svet”, ki je povezal vsa jugoslovanska društva (slov., hrv., srbska, istrska, makedonska . . ). In ta Svet je vstopil kot član k “Slovanski zvezi” (Unon Eslayal), ki se je , da ima v juftni Ame- NASA MICKA IMA TUD BESEDO Veš, Micka, ml je rekel naš in začel s pripovedovanjem, včasih mi je prišlo tam v bolnišnici ha misel, kaj je prav za prav treba, da bi se taka ničla kot sem jaz, brez hasni še vrtela po tem svetu. “Eh, kaj boš,” sem rekla in ga lepo pogledala, “tiho bodi, saj veš, da imaš prijateljev kot listja ih trave in veliko žalovanje bi vstalo, če bi se res prime- boš včasih pregledal Ih 9e spominjal dobrih ljudi, ki so mislili nate, ko ti J* bito hudo. Veš, pravi prijatelj se spozha v sili.” “Kar je res, je pa res, toliko ih pa res nisem pričakoval. No, 4e vidim, da nekaj je pa le ljudi, ki me imajo radi. Nekaj jih je pa na drugi Btrani, ampak ti ne štejejo. j*;* “No, kako je bilo pa potem?” sem mu rekla, da bi ga spravila k pripovedovanju, ako hočeva kam priti. “Veš, Micka, v nedeljo sem bil pa že bolj pri korajži, ko sem videl, da bomo še dihali. Saj je zdravnik rekel, da je kriza samo prvih 24 ur in tiste sem pa že prešvical z božjo pomočjo. Nikoli ne bom pozabil tiste bolničarke, ki mi je uganila, da bom še plesal po tem svetu, če bom živ in zdrav. Zjutraj, opoldne in zvečer so mi prinesli tiste vzorce, da res nisem vedel, ali bi jih pojedel, ali bi jih poslal nazaj v kuhinjo s kakšno primemo pripombo. Ce bi mi toliko prinesli na mi- nje bi vstalo, če bi se res prime- ce m m. »» 7" “ “" : rilo, da bi. . . .”, nisem mogla ao doma, bi pognal ^ebeSito-■ _______,__.__de in vse rihte, pa tudi tisto, ki naprej in vstran sem pogledala, da ne bi on videl v oči, ki so bile nekam vlažne. Menda mi je de in vse-rihte, pa tudi tisto, ki bi mi prinesla. V bolnišnici pa skoro ni kazalo biti trmast in iz- le nekam vlažne, menaa mi je , **• - — -*•«LTiTfji veste. “Aha, tisto je pa res,” je on nadaljeval, “videl sem, da imam F,e veliko, veliko dobrih prijateljev in prijateljic. Toliko sem dobil kartic v bolnišnico, da so me bolničarke kar gledale kot kakšno veliko zverino, ko je bilo toliko pošte zame vsak dan. Pa toliko lepih rož, da je bila soba vedno kot en sam rožni cvet. Od-vseh krajev so mi pisali in mi želeli zdravja, Micka, ti si niti misliti ne moreš, koliko je bilo kartic.” “Kaj si ne bom mislila, saj sem vse domov prinesla, da jih Dirccii. 1011» —» — bi ponujali, že bi hotel kaj drugega ali drugačno, ! Vselej, kadar je bolničarka prinesla jed, sem spremljal njene korake že od kuhinje sem in v miših že odkrival šalčke in ponvice za dobrotami. Ko je pa |prišumela v sobo s pladnjem, sem se delal, kot bi je ne videl. Ampak komaj je izginila skozi vrata, sem že mlatil in predno je bila strežnica nazaj v kuhinji, sem že oplel s tistimi pripravami za kosilo. Kar je res, je pa res, s pomivanjem moje posode niso imeli dosti dela v kuhinji, ido j zgodovino Slovencev to' štvenega ter časopisnega življenja zadnjega desetletja do prihoda poslanikov nove komunistične Jugoslavije. Tako( je bilo med drugo vojno tu več slovenskih kulturnih in gospodarski društev: taiko “Gospodarsko podporno društvo Slovencev”, ki je imelo tudi svoj ■dom; potem levičarsko društvo “Ivan Cankar” ter "Ljudski oder”, 'prekmursko društvo “Samopomoč” in še 'kakšno. Mnogo Slovencev je zajela “Svobodna Jugoslavija” s svojo sekcijo “Slovenska komisija”. Ta organizacija je bila ustanovljena med vojno za pomoč — partizaimom in Titu. Vsa ta društva sc po vojni dala ogromno meterialno in denarno pomoč v Titovo Jugoslavijo, za kar je skrbelo poslaništvo potom svoje centralne dobrodelne organizacije “Medvezna komisija za pomoč Jugoslaviji”. Iz te dobrodelne skupnosti se je začela razvijati politična: kako združiti vse Jugoslovane pod eno organizacijo, obvladano popolnoma od Titovih komisarjev. Začeli so Slovenci, ki' so postavili najprej trmeddru-štveni odbor “Slovenski svet” (1946), drugo leto se jp vršila Slovenska konvencija” in 21.-XII.1947 se je ustanovil iz vseh obstoječih slovenskih dru-štei; v Buenos Airesu “Slovenski ljudski dom” s svojim domen in centralnim glasilom ro naseljenci, ko smo prišli mi novonaseljenci. Ko smo prihajali prvi novi izseljenci na argentinska tla, so vsi Slovenci, ki so bili tu, nastopili sovražno proti nam, kar je bilo diktirano odzgoraj. Le redki so bili tisti, ki so upali spregovoriti z nami kakšno besedo, in še redkejši, ki so pomagali pri iskanju stanovanj bolj titovska, je izstopila . Videti je bilo tako, da bi se centrale polastili - kominformovci. Titovce je rešila polomije — policija, ki je Občni abor prepovedala tik pred napovedano uro. Nekaj dni nato naj bi se vršil II — kongresa “Slovanske zveze.” Okrog 1,000 delegatov se je so si rešili organizacijo samo Hladnikovi Prekmurci, ki so postali odločni protikomunisti, in—-“Gospodarsko društvo”, katerega izstop a “Slov. Ljudskega doma” so vpoštevali. Niso ga vpošte-vali paitemalski podružnici . . (Dalle n« 3. atranU JOJVOA1JU IMirOg J.,WV in pri posojilih zd prvi korak, zbiralo j>red lokalom, ki še ni Tu se je pokazal tisti tako upe- bji policijsko dovoljen. Preden vani njihov patriotizem: plju- ’ ’ °" " vali so nam v obraz in pred emigracijski hotel so nas pri- hajali izzivat. Toda zgodilo se je narobe: tisti; ki so prišli v stik z nami, so kmalu začeli omahovati v svojem prepričanju in začenjali verovati, da morda vendar le ni bilo doma tako, kot so tu pisali. Saj so sem prihajali njihovi sorodniki in znanci, za katere bi dali roko, da niso izdajalci. Kajti bili so skupaj nekoč pa laških ječah in v narodnih organizacijah. Kmalu je prišlo spet “odzgoraj” povelje, da ne smejo staronaseljanci več hodit Izzivat novih pred hotel in naj se ne družijo z njimi . . S Hladnikovimi Prekmurci pa tu di nismo dobili stika, ker so nekako svet zase Tako smo mi začeli s svojo novo skupnostjo čisto na novo in iz sebe: ko'je nas bilo tu še ne več kot 260, smo že ustanovili svoj list “Svobodna Slo- mon in centralnim glasilom novih svoj Ust Svobodna sto “Slovenski glas”. Tako je Ti-|venija”; ko je prišel prvi ve tovemu poslaniku (seidaj Sro- čji transport s “Santa Cruz” venec general Pirc — nekdanji avstrijski oficir, potem jugo- vencev”; sedaj pa je že dru- smo ustanovili. “Drulštvo Slo- stovanski, nato mihajlovčevski zaupnik in Paveličev štabni častnik ter zdaj Titov poslanik!), da je spravil vse organi- pa so dobili dovoljenje, so se delegati v bližnje|b Ibaru, kjer bo hirali policijske odredbe, spo-reklj, padali so klici “Tito!”— “Stalin” ta. s klici stoli in steklenice ... in v dvajsetih minutah je bila kavarna razbita ta kongresniki policijsko razkropljeni, v kolikor niso bili aretirani . . Vsi časopisi so udari-li—(po Slovanih kot tocmuniis-tih—in kalilcih miru v državi Poljska, hrvatska ta druga slovanska protikomunistična društva (tudi naše) so protestirala proti temu, da hi imela kakšne zveze s “Slovansko zvezo”; “Slovanska zveza” pa je nasprotno po svojih listih protestirala preti razgonu in dolžila tukajšnjo — policijo, da je sama v zvezd s poljskimi “anderscvci” ta “jugoslovanskimi izdajalci “vprizorila poboj, da bi dobila vzrok za raz-gon. Naj bo kakor koli: na podlagi tega spepada je bila celotna “Slovanska zveza” v aprilu razpuščena z vsemi organizacijami, filialkami in časopisi kot organizacija, ki dela nemir in je dirigirana od zunaj, vencev ; sedaj pa je ze aru- neum i« je ™ štev nič koliko, pevskih, drama, kar spričujejo vzklikanja dve-tičnih itd, toda vsi priznava- ma tujema vladarjema . .” jo za svoj okvir centralno društvo na “Martincu” kot pravimo tu. Pri nas je šla rast ra-pidno navzgor — pri starona-seljencih — navzdol. Razcep.se je začel s Titovo izključitvijo iz 28.VI.1948. Prva ta naj hujša poslediea priključiti in izročiti svojega je bila v “Centralnem jugoalo- Tako je oblast spoznala vseh onih stotisoče Slovanov za — komuniste, kar tudi so, ali so jih ket “sopotniki” v podporo, ter jih uničila. Glavne vodite-icei * mo.« lje pa je zaprla ta jih bo — v Kominforma kolikor niso državljana Argentine, ,poslala —domov! Ih Slovenci? Tudi oni so padli pod ta raz- _0----m. Prispel sem v tujino Prispel sem v tujino na samo pomlad med cvetje, čarobno duhteče. Na pestrih gredicah tam sredi livad Zavriskal bi skoro od sreče. Po cvetkah ozira se mlado oko, omamlja me pesem srebrna. Ob rahiem dotiku umaknem roko — nobena teh Cvetk ni brez trna. Kako sd hom šopek na prsi pripel, če vigred to nima ga zame?— V odgovor pa vetrič je s palme zavel, in križ mi ponudil na rame. Limbarski. Pismo iz Nemčije Krefeld, Nemčija. — Prosim vas , da bi mi pošiljali Ameriško Domovino parley na nov naslov, ki ga vam prilagam. Hvaležen sem vam in vem, da vam ne bom mogej nikoli povrniti dobrote, ker mi redno pošiljate ta naš lat, ki mi je vedno v razvedrite, kakor tudi mojim prijateljem, š 'katerim skupaj prenašamo vse nadloge in težave ter se skupaj tolažimo in si dejarno pogum za skorajšnjo rešitev. Pozdravljam vse osobje pri uredništvu in pri lista sploh ter vse ameriške Slovence ter vse naše rojake po širnem svetu, ki čitajo ta naš edini list. Bog vas Žiri! Janete Aihbrežič. ______me je posebno prijemalo, sem si predstavljal, da sedim doma pred veliko skledo ajmohta, sem se domislil, kako da bom šikoven, ko ne bom več imel front porča. Lepo vitek bom, kakor bi bil prevezan s porepnikom. “Ja, zakaj si me pa potem tako milo prosil, naj ti skrivaj prinesem kakšen sendvič, posebno za kaj pohanega si se priporočal,” sem mu spočitala, ko se je delal, kot bi mu nič ne bilo, ko so ga stradali. “Oh, tisto je bilo samo zastran tega, da se ne odvadim tvoje kuhe,” mi je zagotavljal. “Saj veš, da v špitalu ne znajo tako'dobro, kot znaš ti.” Nisem vedela, če bi mu verjela ali ne. Najbrž se mi je hotel samo prikupiti, fees sem mu bila prinesla parkrat po dva sendviča; katerih vsak je bil trikrat tolikšen.' kot vsa njegova večerja. Videti bi ga morali, kako jih je pospravil, pa skrivaj, da ga ni katera od bolničark zasačila pri tihotapstvu. Je imel velik rešpekt do Spitala in ukazov. “Veš, Micka, bolničarka mi je povedala, da sem se sestri prednici mio smilil, ko je videla moje majhne porejone in je vedno rekla,, naj bi še kaj dodali. Ampak zdravnik je ukazal, da se me drži na kratko ta so me. V dveh mesecih so me prikrajšali za 24 funtov, kar je veliko, če povem, da sem toliko zgubil leže v postelji. Kaj šele, če bi ob taki košti opravljal kakšno hlapčevsko delo- Ko sem šel domov, iz bolnišnice, so mi morali prinesti naramnice, da nisem hlač po poti izgubil. Z lahkoto sem si čevlje sam zavezal, dočhn sem prej zdihoval ta se napenjal za mile viže. No, prihodnjič bova z našim še povedala, kako so mu jemali kri in ga skoro oplašili s tistim večnim puščanjem. 1 T V samota pragozda S. Scovllle ml. — Pavel Holeček Rok mu molče poda orodje iz Nato je ipustii Raka pri ognju ln »tekel k potoku, kjer jte če prejšnje dni na vlažnih mestih opazil debele plasti zelenkastega Šotnega mahu- Ta mah kaj dobro služi kot naravna antiseptična Obveza. Namočil ga je nekaj pesti v vreli Vodi in naredil iz njega Roku debel oibkiadek okoli bolne noge. Potem je nametal drv na ogenj in je kuni vso noč; tildi je tovarišu večkrat skuhal vročega čaja iz dišečih »nežnih jar god. Drugo jutro se je igočutil Rok že mnogo bolje. Peto poglavje Jeievtc Res da je Rokova trdna narava kmalu prebolela nevarno zastrupijenje; ali ta boj med življenjem in smrtjo je zapustil na njem vidne sledove. Prej zdrava, rdeča lica so mu upadla in trajalo je precej dbl-go, da se je počutil zopet krepkega ta zdravega kot poprej. Vtiče ga je pregovoril, da Bi ho- kresilnika, ki ga je bil položil v brezovo posodo, ko sta hotela zapustiti jaso. Vilče je «d svoje košare odvezal pleteno ličoa-to vrvco, ki mn je služila za locen, in jo* trdno privezal tovarišu okoli noge nekaj centimetrov nad ranjenim mestom. Nato je v vrvco vtaknil močen klin in vrtel, dokler se Bi vrvca zajedla globoko v meso. Tako jo je pustil nekaj časa in jo potem malce zrahljal', da ne bi ud Zamrl ali pa se rana prisa-sadila. “Rok, zdaj pa ni drugače, rezati moraim,” mu reče nato, “ali pomisli, da bi bila ta operacija še hujša, ako je ne izvršim takoj.’’ “Kar daj,” zamomlja Rok. Tedaj je Vilče zarezal z os-etrhn kresilnikom globoko v upiJ čeno mesto in povečal rano, da je začela liti kri iz noge. Ko je je že precej odteklo, je pokleknil kraj tovariša, izsesaval na vso moč zastrupljeno kri iz dil predaleč od doma. ampak da rane ta jo vselej ’ previdno izpljunil. je nekaj dni ostal pri koči in opravljal lažje posle. Tkal je “Tako, izidaj pa le naglo v uto, torej, šivaj in brusil nože, Na- na j hujše še pride.” “Počakaj,” reče Rok in se skloni h kačjemu truplu, ki je še vedno trepetalo in se zvijalo. “Hočem njeno kožo, napravim si pas, prinaša srečo.” Po teh bral je tudi toliko cedrcvega ličja, da je bilo drevje v bližnji okolici močno olupljeno. iMedtenTje Vilče nabiral drva. Dan za dnem je vlačil do- KOLEDAR društvenih PRIREDITEV julij 24. — Piknik žare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih. AVGUST 21. — Skupne clevelandske podružnice SŽZ priredijo piknik na vrtu SDD na Recher A ve. Ves preostanek gre ot Katoliško ligo. 28. Piknik Slovenske moške zveze na Brae Bura prostorih, 25000 Euclid Ave. 28.—Društvo sv. Križa št. 214 K8KJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 8 — Društvo tv. Ane št 4 SDZ plesno Veselico V Sloven-skem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. — Podružnica št. 82 SŽZ ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu nt Recher Ave. 24. in 25. — Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. SO letnico svojega obstoja. OKTOBER "Card party” v cerkveni dvorani. 22—Podružnica št. 47 SŽZ priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Lou Trebar orkester. 23. — Pevsko društvo Zvon priliki 85 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. e. PISMO IZ ARGENTINE skim izseljencem: so bili namerjeni v naš dobrobit, ali so bili — politično delo?! . , Stvari zdaj tako stoje, da so staronaseljemci docela razbiti ikrat na teden) takrat pa lita- (Nadaljevanje a 3. strani) Tako je prepadlo vse delo, ki so ga desetleja s težkim delom Iz KeDerberga Kellerbeng, Aust. — Bojim se, da bodo drugi kraji kar malo ljubosumni na Kellerberžaiie, ki se tolikokrat oglašajo v Ameriški Domovini. Pa bodite potolaženi, ker bo kellerberških dopisov kmalu konec. Naše taborišče sicer ni več veliko, je pa sedaj tako lepo urejeno, da je kar nekam domače, ko stopiš v svoj “bunker” v baraki. I. in II. blok so namreč preuredili v lepe stanovanjske barake, sobice (mi jim pravimo “bunker”) so vse poslikane, pred barakami se razprostirajo lepo urejeni vrtički, pota so po- stirja! To je velika sreča, ki jo zhamo ceniti mi, ki smo zgubili svojega slovenskega duhovnika. Golobič Peter. — Da kokoš pMdicura 1 ducat jajec, potrebuje zato povprečno »edem funtov piče. Hiše naprodaj Naprodaj sta 2 hiši na enem lotu, 5 in 5 šob, in 4 in 4 sobe. Lastnik prodaja. Za informacije se pozve v našem uradu. -(135) 16. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi 8uta 8 Peskom, ds je celoten vtis kar lep in prijazen, pa si mislimo: zakaj niso tega že prej naredili, da bi nam beguncem in izgnancem malo olajšali in olepšali življenje.. Tudi okoli kapele je lepo, z« kar tako pridno skrbi šmekova družina, druga dekleta pa seveda pridno pomagajo, da je hiša božja vedno lepa in snažna. Tudi šmarniiko pobožnost imamo, čeprav nimamo duhovnika. Naš šolski upravitelj prebere sam iz šmarnlške knjige dr. J. žagarja, nato zmolimo litanije. Kadar pa imamo mašo (dva- in žrtvami postavili Slovenci in zmešani ter ne vedo, s kom nije zapojemo in mladinski pev- ih po krivdi — komunističnih agentov, ki so se jim vrinili v organizacije in jih napravili za sovražnike gostinske države, v kateri jim je bivati. Ta udarec je mnogim poma- besedah pograbi kačo previdno dega drena, čigar lubje je luža razbito glavo. Bila je pol- skinasto kot martinčkova koža, mov suhi les belega oreha in tr- gal spregledati, mnogi pa so se začeli bati za svoje premoženje, drug meter dolga ta debela kakor ddška roka. Nato sta hitela, kar sta le megla, h koči. Vilče je spet rasapihal ogenj in vrgel nanj je- a les dalje veliko vročino. Potem je s težkimi kamni razseka-val velike množine suhih vej grčavega gabra in “železnega drevesa’*, ki ima na kratkem, semevo poleno; ko se je konec trdem deblu vse polno okroglih, 1 v žareče oglje, je^podolgastih vzboklin, podobnih jem, ne pa kot glasilo društev. bi držali. Kolikor jih je pra- 'ski zbor odpeva, da je veselje, vih komunistov, vedo dobro. I Zelo, zelo pogrešamo sloven-Ti bodo šli — v podzemsko de- sgega duhovnika, vendar moralo, ki utegne biti nevarnejše foti g. Marosiju ztelo hvhle-Drugi se že nagibajo k novim,” |jnj( da ge toliko trudi za nas; ki imajo že na vseh poljih jgaj prihaja k nam trikrat na te-iniciative in uspeh . . Tako že ,jcn jn ^ 0j, vjakem vremenu. kajti — nimajo državljanstva in po novi ustavi, ga jim država lahko odreče . , In posledice , . . Zdaj pa je začel “Slovenski na gospodarskem, zlasti pa kulturnem, prosvetnem in verskem. Udeležujejo se naših verskih pobožnosti in tudi že naših gledaliških predstav . . Stena med nami ni več nepre- glas” zopet izhajati seveda kot hodna; razsula se je sama, kot privatno podjetje s konzorci- še razsuje sleherna laž. Toda zaupanja še ni. Zato - ■ • Ob nedeljah in praznikih pridi-guje v nemškem in madžarskem jeziku. Je pa cerkev vselej nabito polna, resnici na ljubo pa bodi povedano, da je še nekaj takih, ki kapele od znotraj še ni so videli, zato pa tembolj kantino, gledališče in kino. Kogar ni-«o od mladega navajali na to, NsodliiijM Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA . dokler je še zaloga. Naročite ga lahko ▼ šali upravi. Pošljemo tudi po polti, če pošljete |5.Z5 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovina •117 St Clair Ave. Cleveland 3, O. U.S.A. HALI OGLASI Sobo išče Neopremljeno sobo s kopalnico in če mogoče s kuhinjo bi rad zanesljiv rojak, ki ima stalno in dobro službo. Kdqr ima kaj pri-Wmega, naj pokliče med 5. in 7. uro zvečer EX 2548. PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ava. In E. 88th V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE ‘ Rreljubljene in nikdar POZABLJENE MAMICE Mary Kalister, ki je svoje blage oči za vedno zatisnila dne 11. julija 1946 T BUG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN SOPROGA Matt Intihar ki M je ločil od nu diu 11. julija 1948 j Eno leto Vas zemlja krije, Tri leta je že preteklo, kar ste zapustili nas. mi pa ostati žalujoči, na Vas mislimo V9ak čas. Spavajte tlimo v hladnem grobu, kjer'ni žalosti, ne skrbi, oh, kak’ žalostno je življenje, kar Vas več med nami ni. Žalujoč! ostali: slabo prihajalo in v obraz je bil bolj bled nago Indijanec. “Veš kaj, živce imaš pa res jeklene!” je dejal ko ga je nehal žgati s cvrčečim ogljem. “Oh, saj ni nič,” je odvrnil Rok. ’ Nato mu je tovariš skrbno umil nogo z mrzlo vodo. “Tako, zdaj pa tiikajle sedi in miruj,” mu ukaže. "Mislim, da ni nobene nevarnosti več. Noga bo najbrž precej otekla najboljše kurivo. Tudi ni pozabil založiti koče z netivom; nabral je precej brezovega lubja in suhega dračja. Za taborski ogenj je -pa privalil h koči celo goro panjev, ki jih je izkopal na jasi. Vse to kurivo je zložil lepo na sklgdamce in kupe blizu ognjišča, da mu je bilo takoj pri rokah. Rok je medtem razrezal kose cedrovega ličja v dva metra dolge in centimeter široke tra- ta tudi'bolela te bo, ali izgubil kove. Nato je zanetil je ne boš ta tudi umreti ti ne bo treba.” Tako se je v «Safei zgodilo. Ko je nastala meč, je bila noga zelo otekla ta je hudo bolela. Tedaj je Vilče po Rokovem navodilu vzel velik kos gladkega brezovega lubja, za pdgnil konce m jih spel z ostrimi trni, ki mu jih je dal bližnji ... m _ .M.nlMMftinri l A romaseljencev in njihovo delo, ki je bilo zgolj državljansko ta kulturno, nikdar pa ne v manjmanjši meri — politično. Borilo se je samo za dobrobit slovanskih izseljencev. Kaj pa tisti prvi izzivalni nastopi proti prav takim novim sloven- Gospa kuharici: “Brigita, ko sem vas vzela v službo, ste mi zatrjevali, da nimate nobenega prijatelja. Zdaj pa, kadarkoli stopim v kuhinjo/ najdem enega tam sedtti.” ■ ! Brigita: “Saj to ni moj prijatelj, to je moj mož.” jim pa z dobrim ....—, r— „ zati, da bodo polagoma vzljubili ,i lepo krščansko življenje. G. Vukšinič iz Trifflinga je bil 22. maja zadnjič pri nas, ker odhaja v Kanado. Kdo se nas bo sedaj usmilil in pral naše duše? Blagor vsem, ki imajo v svoji sredi svojega dušnega pa- Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., H. julija 1940. MctufiN pO 1 I Cleveland, O., dne II. julija 194©. velik ogenj in postavil dva velika brezova lonca vode na žareče oglje. V enega je dal nekaj zdrobljne skorje ta. svežih vejic ruja (rhus cottaus), ki so bile polne mehkih, lepljivih, strašno kislih jagod. Dolgo časa je kuhal in slednjič imel poln lonec močno rumene barve. V drugi lonec je pa vrgel nekaj mi trni, ki mu jm je mu »uauji uiug* j- r- --o-i ------ glogov grm. Ta preprosti lo- peščic razrezanih korenom rde- ---j. čega drena jn kuhal, da je po- uikhu v _________stala voda rdeča; tako naprav- SSu a pri tem skrbno pazil, da ljajo Indijanci barvo, ki je se ogenj ni doteknil lubja nad imenom in- Vddno površino, čez nekaj minut je začela voda vreti, ne da bi se bilo loncu kaj zgodilo. gjšs- Ipn ljajo inugaiiti v«.., ‘ splošno znana pod imenom indijansko rdečilo.” Zdaj je pobarval vso zalogo trakov 'iz cedrovega ličja, in sicer enega rdeče, drugega rumeno. Ko je dovršil barvanje in so se trakovi posušili, je poklical ViSčeta, ki se je ubijal in pehal okoli skladnie. “No, mojster, kaj si lepega napravil?” vpraša “drvar” ih se pribl iža. “Hlače dobiva.” “Res? Pokaži mi vendar blago,” reče Vilče. .Ali ko zagleda rdeče in rumeno pobarvane trakove, si »krije Oči z reko in prestrašen vzklikne: “Za božjo, voljo, daj vendar proč!” ‘‘Še ti Klar blede ali kaj?” se razjezi Rok. ‘*Pa si naredi hlače sam!” “Ne srdi se nalne,” ga' miri Vilče, “ali odkrito ti Pečem, da M mi bile mirnejše bam mnogo ljubše. Tebi Bi se Seveda takole živo pisane hlače kaj po-tfcie.” i a « © 1 ^ t t • I M i « • : The area within thirty miles of Fort Loramie, at the junction ol Routes 66 and 705, has been ot utmost importance in turn to the Indians, the French, the BriUsh, 'the pioneer Americans, the esrly •builders of our canals and roads •and those modern Ohioans seeking outdoor recreation. This highest land In western Ohio holds the headwaters of the south-flowing Great Miami and the Scioto Rivers, the famed Wi-bash River of Indiana, and the SL Marys and the Auglaize Rivers that roB north and northwest to form the Maumee River whose mouth is at Toledo on Lake Erie. Here also are the great reservoirs that supplied water for lockage on the Miami and Erie Canal —Lake St. Marys, Lake Loramie, and Indian Lake where state parks accommodate vacationers In large number. This year the state, in preparing for these vacationers, has cleared and dredged the lakes, stoned the driveways, planted new trees, converted fallen trees into firewood for the many outdoor ----------. — fireplaces in the parks and pre-1 Near the boulder monument on an to pared increased parking facilities Houte 66 which Marks the site of Vteyne for motorists. Pickawillany can be seen the brick wtuch __w. a« Tnhn Tnhncnn LIGHT HOUSE, LAKE ST. 1 Back in 1769, the French-Ca-nadian trader, Peter Loramie, built his post and stockade at this busy crossroads, and gave his name to a creek, a town and a lake. Twenty years earlier, in 1749, the first point ot British occupation in the Ohio Country was established as an English trading post at the ■nuis jm. BlabAmlHnini AH Indian village, Pickawillany on Route «8 at flic ; junction of Lor-I the Great Miami amie CrietSt and --------r-T?—? River above Piqua. This spot was familiar to thSmtlifery .leaders of Paris and tortidn two csWuries ago. The in 1752 oy me rrenen nra> real start Of the fteiich and India« War that ended to desston of Canada and New France to Great Britain, by the Treaty of Paris In .2763. residence of Col. John Johnson, who was the Indian agent In charge of the Indian Reservations at Ft. Lorartiit, St. Marys, Defiance, Maurtiee and Toledo which were created under Gen. Wayne’s Treaty with the Indiana at Green-ville ih 1795. The Miamls, Wysn-dots, Ottawa« and other tribes mat Wf w att Indian war fort of Qeh.1. .-s day, old Fort Recovery! men interests travellers today. One of Ohio's earliest roads ran, from Toledo along the AugUtae; arid Miami Indian Trails to Ctn- | cinnati. Madera highways follow, this same path: Route 24 from To-' letlo to Defiance, Route »6 to Ptaua, and Route 25 to Cincinnati.' The Miami and Erie Canal alao', French and the .AlA. _pv_ And of'.he British *in toTSriy frdntier days often visited CM. Johnson Greenville Treaty monument on the site of old Fort Greenville. North of this town, on Route 49, North of this town, on Route 48, pom« or an«™« «« is the row) wilderness ^yTJn h?s way to the Battle rfsTti v-iriSalP Meigs. AU ot these- locations are) points oftoterest for—' ■ frame Knjige za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: Naša spečielnošt je prevažati klavirje i klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se * vsem zaupanjem do vašega starega nuu>ra \ JOHN PBCAK 1146 E. Sl. St HE 2736 1. “BARAGOVA PRATIKA« za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skopaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk ta y razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 1887 W. 21st Place Chicago 8, lilinou {jmrmimnJtrirLTJw TPniPTflirA DOMOVINI, JULY 11, 1949 f H toms™ Pomwim (JAMBS DEBEVEC, Editor) “ * sss«, JULY mmmivim>*»»»•«« 3456789 io n ix 13 14 *5 16 17 18 19 20 11 22 23 ^25 2627282930 NAROČNINA Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $5.00; za {etrt leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto« Za pol leta $6.00, za 8 mesece $8.50. SUBSCRIPTION RATES United State« $8.50 per year; $5.00 far 6 month*; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. ________i yr—n-1 flnrr matter January Sth UOS, at the Boat Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd IMS._____________________. . - No. 184 Mon., July 11, 1949 Dvajset let hoje za Kristusom Dne 14. julija bo minilo dvajset let odkar je je bil Dr. Gregorij Rožman posvečen za škofa. Tedanji škof ljubljanski Dr. Anton Bonaventura Jeglič si ga je bil izbral za svojega naslednika. Dr. Gregorij Rožman je bil tedaj profesor cerkvenega prava na ljubljanski univerzi. Užival je velik ugled kot znanstvenik, strokovnjak, bil izredno priljubljen pri dijakih in poslušalcih), ljubil je stroko in rad imel svoj učiteljski poklic. Kot obmejni Slovenec, ki je bil prisiljen zapustiti Koroško po prvi svetovni vojni radi svojega narodnega delovanja med koroškimi Slovenci, je užival izredno popularnost v vseh narodnih slovenskih krogih prestolice. Zamenjava službe in položaja profesorja univerze za škofovsko čast in odgovornost je pomenila zanj gotovo veliko in teško breme. Med mladino mu je bilo lepo. Med mladino je bil rad. Mladina ga je ljubila. Njegova jasna beseda, slikovito, prepričevalne podajanje tvarine jo je pridobivalo. Učiteljska služba je bila zanj kot ustvarjena in če bi bil Dr. Rožman mislil količkaj na udobnost življenja, bi bil raje ostal tam, pri knjigah, na visoki šoli, pri Strokovnem delu, med mladimi dijaki, v mirnem življenju visokošolskega profesorja: Zavedal se je predobro, da zamenjava pomeni zanj začetek težkega dela in hudega trpljenja. Ko mu je mladina prišla čestitat in muje prepevala v pozdrav, ji je nekako takole odgovoril: fjhdWhJldl N iclk« J,* šče Slovenije imela neposredno pred drugo svetovno vojno in splošno polomijo Evrope enega najveličastnejših kongresov Kristusa Kralja na svetu. Bog je hotel, da sta škof Rožman in njegova škofija morala dati prvo in največjo žrtev mučeništva. Slovenija in posebej ljubljanska škofija se je po par letih spremenila v bojišče, pogorišče in v grobnico mučencev. Škof Rožman je nosil svoj križ in ni nič gledal na njegovo težo, čeprav je bila vedno groznejša, njegove oči so bile uprte in njegova roka je kazala le na plačilo, ki ga je Gospod obljubil svojim zvestim. » Bog je hotel, da so se na škofu Rožmanu do pičice izpolnile besede' in napovedovanja Gospodova; V lice Vam bodo pluvali, zasramovali vas bodo, iz shodnic vas bodo metali, svet pa se bo veselil. Menda redko kateri apostol Gospodov je bil tako zasramovan kot škof- Gregorij. Redko kdo je bil tako besno preganjan, redko kateri tako sramočen, klevetan, redko kateri predmet tako besnega sovraštva. Pa mu je Bog tudi dal, da doživlja vedno nova potrdila kako je prav ravnal, kako po resnici je učil in svaril. Rožmanova škofija, dasi žrtev razdivjanih strasti, je še vedno živa baklja Kristusove Cerkve. Moč njenega plamena razganja temo zmot v ognju, ki železo preiskuša in vse uničuje* kar ni pristnega. Bog ga je rešil. Ne poznamo Njegovih potov in računov ali prositi ga smemo in upati moremo, da je rešil škofa za nove dni, za novo dobo, ko bo On poveličan po roki svojega zvestega apostola, slovenskega učenika in pridigarja v viharju Dr. Gregorija Rožmana. Ko praznuje dvajsetletnico škofovanja ne moremo ne njemu ne Slovencem želeti nič lepšega kot to, da bi zdrav in trden doživel dan Slave Gospodove, dan, ko bodo bežali preplašeni trinogi s slovenske zemlje, dan ko bo svoboden slovenski rod svobodno pel hvalnico svojemu Bogu in svojemu vodniku, Njegovemu zvestemu apostolu. BESEDA IZ NARODA JAMAR: Šesto pismo iz Argentine Kancem junija Čutim, da bo zame posebno s trnjem bolečin posejana. Sprejemam jo le kot ponižni in ubogljivi sin in sedaj skromni brat namestnika Kristusovega na zemlji. Vsi nam napovedujejo hude čase. Posebno hude za Kristusovo Cerkev. Nadškof Jeglič nam je napovedal, da se bližajo usodni dnevi strašnih bitk med armado Kristusovo in armado satanovo v sedanjem človeškem rodu. Prosim Boga milosti, da bi nosil vredno Njegov Križ. Čeprav se stiska srce, se Njegovega križa ne smem bati in ne izogibati. Ko je poslal svoje apostole po svetu učit vse narode, jim je napovedal, da se bodo jokali, ko se bo svet veselil, da jih bodo iz shodnic metali radi Njegove resnice, da jih bodo preganjali in zasramovali. Res je zgodovinsko dokazano, so vsi njegovi zvesti apostoli, razen Janeza, njegovega posebnega ljubljenca, umrli mučeniške smrti. Na mučeništvo naj bo prh pravljen vsak ki sprejme službo in čast naslednika apostolov Gospodovih. Zato bodi pred mojimi očmi vedno in neprestano Križa teža. Nosil pa ga bom v upanju na večno plačilo, ki ga je Gospod nebes in zemlje obljubi! vsem svojim zvestim. “Križa teža in plačilo” je geslo Dr. Rožmanovega ško-fovanja. Skrbi, ki jih je videl, ko 'si je to geslo izbral, so se v poznejših letih izkazale več kot opravičene. Satanove sile so dobile strašno moč in razsežnost. Ne samo sile bojnega brezverstva, tudi sile zmot in zapeljevanja med samimi verniki so se'razpasle. Med katoličani Evrope je nastala bolezen takozvanega levičarstva, ki je iskalo potov in načinov kako bi se vedno bolj približevalo marksizmu. Brezverski komunizem je pronical ne le v liberalno družbo in jo popolnoma razjedel, s precejšnjim uspehom je prodiral tudi v vrste mladine in delavstva, ki je izpovedovalo sicer krščnska načeta, pa pod raznimi gesli vedno bolj odstopalo od njih in dejansko zavestno ali nezavestno podpiralo brezbožne borbene sile. Da celo med krščanske in katoliške izobražence je zmota zašla, poedini duhovniki so se ji klanjali in poedini redovniki so postajali zastrupljanj od nje. Vse to ni bilo samo v Rožmanovi škofiji, tam v zelo, zelo mali meri. Vsa Evropa je bila polna zmot. Bolezen levičarstva, modernizma, lajicizma. se je kot nalezljiva kuga razpasla po vsej Evropi, Najmočnejši stroj brezboštva je imel svoje uspehe, silna organizacija brezbožnikov je grabila po vsem svetu. Kaj je bilo v tej dobi najvažnejše? In kaj je bilo najtežje? Najvažnejše je bilo, da je cerkvena avtoriteta in duhovni voditelj povedal k vsakemu vprašanju jasno in odločno stališče Kristusovega nauka, stališče Cerkve, vodilo za katoličane. In v tem oziru je bil Dr. Gregorij Rožman svojim vernikom pravi, izreden dar božji. Bog mu je dal čudovito sposobnost ostrega ugotavljalca in razlikovalca a ob enem še neprekosfjive zmožnosti točnega podajanja verskega nauka. Škof, dasi po naravi dobričina, mehak slovenski-koroški značaj, si je izmolil odločnosti dovolj, da je brez ozira na okolščine vselej takoj, z neizprosno jasnostjo in krepkostjo povedal kaj Kristus uči in kako naj katoličan ravna. Tekom let svojega škofovanja je Dr. Rožman izklesal in zgradil svojo škofijo v trdnjavo resničnega katoliškega Zanimalo vas -bo tam v Severni Ameriki, kako je bilo s sta-rona-sčljenci tu v Argentini in kako je sedaj. Nekaj tega je napisanega v “Koledarju Svobodne Slovenije za 1. 1949”, in zgodovino Slovencev in- društvenega ter časopisnega življenja zadnjega desetletja do doma tujim rokam. “Ta “Slovenski Ljudski Dom” je seveda z vsemi svojimi organizacijami vstopil v “Centralni jugoslovanski svet”, ki je povezal vsa jugoslovanska društva (slov., hrv., srbska, istrska, makedonska . . ). In ta Svet je vstopi; kot član k “Slovanski zvezi” (Unon Eslayal), ki se je bahala, da ima v jifžmi Ame--000 članov, med temi prihoda poslanikov nove komunistične Jugoslavije. Tako je bilo med drugo vojno tu več slovenskih kulturnih in gospodarski društev: tako “Gospodarsko podporno društvo Slovencev”, ki je imelo tudi svoj. -dom; potem levičarsko društvo “Ivan Cankar” ter “Ljudski oder’’, prekmursko društvo “Samopomoč’’ in še kakšno. Mnogo Slovencev je zajela “Svobodna Jugoslavija” s svojo sekcijo “Slovenska komisija”. Ta organizacija je -bila ustanovljena med vojno za pomoč partizamom in 'Titu. Vsa ta društva so- po vojni dala ogromno materialno in denarno pomoč v Titovo Jugoslavijo, za kar je skrbelo poslaništvo potom svoje centralne dobrodelne organizacije “MedveZna komisija za pomoč Jugoslaviji”. Iz te dobrodelne skupnosti se je začela razvijati -politična; kako združiti vse Jugoslovane pod eno organizacijo, obvlada- Tako so stale stvari s staro naseljenci, ko smo prišli mi, novonaseljenci. Ko smo prihajali prvi novi izseljenci na argentinska tla, so vsi Slovenci, ki so bili tu, nastopili sovražno proti nam, kar je bilo diktirano odzgoraj. Le redki so bili tisti, ki so upa-spregovoriti z nami kakšno besedo, in še redkejši, ki so pomagali pri iskanju stanovanj in pri posojilih zd prvi korak. T-u se je pokazal tisti tako opevani njihov patriotizem:; pljuvali so nam v obraz in pred emigracijski hotel so nas prihajali izzivat. Teda zgodilo se je narobe: tisti, ki so prišli stik z nami, so kmalu začeli omahovati v svojem prepričanju in začenjali verovati, da morda vendar le roi bilo doma tako, kot so tu pisali. Saj so sem prihajali njihovi sorodniki in znanci, za katere bi dali roko, da niso izdajalci. Kajti bili,ao skupaj jiekoč pa laških ječah in v narodnih organizacijah. Kmalu je prišlo spet “odzgoraj” povelje, da ne sme- popolnoma od Titovih komi- jo staronaseljanci več hodit sarjev. Začeli so -Slovenci, ki' so postavili najprej Imieddru-štveni odbor “Slovenski svet” (1946), drugo leto se jp vršila Slovenska konvencija” in 21,-XII.1947 se je ustanovil iz vseh obstoječih slovenskih društev v Buenos Airesu “Slovenski ljudski dom” s svojim domen in centralnim glasilom “Slovenski glas”. Tako je Titovemu poslaniku (sedaj Slovenec general Pirc — nekdanji avstrijski oficir, potem jugoslovanski, nato mihajlovčevski zaupnik in Paveličev štabni častnik ter zdaj Titov poslaniki), da je Spravi] vse organizacije pod svoj klobuk, razen prekmurske “Samopomoči”, ki jo je ubranil g. Hladnik. Iz prejšnje najrenejše in najmočnejše organizacije “Gospodarskega društva”, pa jih je mnogo izstopilo, ker se niso hoteli izzivat novih pred hotel in naj se ne družijo -z njirtii Hladnikovimi Prekmurci pa tudi nismo dobili stika, ker so nekako svet zase. Tako smo mi začeli s svojo novo skupnostjo čisto na novo in iz sebe: ko je nas bilo tu še ne več kot 250, smo že ustanovili svoj list “Svobodna Slovenija”; ko je prišel -prvi večji transport s “Santa Cruz”, smo ustanovili. “Društvo Slo-sedaj pa je že dru- fcj* je $41 a Ti- Slovenci so se vzdržali glasovanja, in potem tudi izstopili iz Sveta, v kolikor jih niso “ven vrgli”. Razcep v “Centralnem svetu” je povzročil, da so Tito-JJugoelovanl vzeli prejšnje glasilo Sveta “Jugoslovanski glas” s seboj, kominformovci pa so začeli izdajati svoj “Jugoslovanski vjestnik”, ki je odslej napadal “titovce” bolj, kot smo jih mogli mi, kajti oni so jih zmerjali na svoj način toko, da nam ni bilo prav nič več treba nastopati proti Titu: opravljali so sami med seboj sicer tako temljito, da je skoraj vsa jugoslovanska kolonija prestopila med—komin-formovce, ter tako pokazala, da je resnično ie čisto internacionalno skemunizirana. Slovenski ljudski dom”, centralna organu zacija Slovencev —ni podpisala proti titovske izjave; časopis “Slovenski glas” je ostal zvest Titu in seveda — poslaništvu . že menda ve, zakaj Po vsej, Argentini se je sedaj začela gonja med “Titovci” in “kominformovci”. D e legati enih in drugih so tekali od društva do društva v provinci, da jih dobe za svojo tezo. Izjave so hodile za in proti. Toda veliko večino so dobivali — kominformovci. Mladina j (♦potegnila vsa — proti Titu, in “Slovenski glas” je jadikoval nad pokvarjenostjo svoje mladine, ki nima nobenega ideala več . . Ljudje pa so se začeli izpraševati: morda pa imajo tisti prav, ki so -proti enemu in drugemu? . . Polastila se jih je _ indiferentnost in postali so — prijaznejši z nami Koncem marca naj bi bil občni zbor, ki naj bi za Slovence določil, komu bomo dali svoje organizacije: Titu ali Komun-formu. V tej tekmi je iz “Slovenskega Ljudskega Doma” izstopilo “Gospodarsko društvo”, Patemalu, ki je bila sicer najbolj titovska, je izstopila . . Videti je bilo tako, da bi se centrale polastili — kominformovci. Titovce je rešila polomije — policija, ki je občni zbor prepovedala tik pred napovedano- Uro. Nekaj -dni nato naj bi se vršil II — -kongresa “Slovanske zveze.” Okrog 1,000 delegatov se je zbiralo pred lokalom, ki še ni bil policijsko dovoljen. Preden pa so dobili dovoljenje, so se delegati v bližnje|b baru, kjer so čakali -policijske odredbe, spo-reklj, padali so klici “Tito!”— ‘Stalin” in s Klici stoli in steklenice ... in v dvajsetih minutah je bila kavarna razbito in kongresniki policijsko razkropljen), v kolikor niso bili aretirani . . Vsi časopisi so udari-li—|po Slovanih kot komunistih—in kalilcih miru v državi . . Poljska, hrvatska in druga slovanska protikomunistična društva (tudi naše) so protestirala proti temu, da bi imela kakšne zveze s “Slovansko zvezo”; “Slovanska zveza” pa je nasprotno po svojih listih protestirala pr.c-ti razgonu in dolžila tukajšnjo — policijo, da je sama v zvezi s poljskimi “a-ndersovci” in “jugoslovanskimi izdajalci “uprizorila poboj, da bi dobila vzrok za raz-gon. Naj bo'kakor koli: na podlagi tega spopada je bila celotna “Slovanska zveza” v aprilu razpuščena z vsemi organizacijami, fil-ial-kami in časopisi kot organizacija, ki dela nemir in je dirigirana od zunaj, NASA MICKA IMA TUD BESEDO Veš, Micka, mi je rekel naš in začel s pripovedovanjem, včasih mi je prišlo tam v bolnišnici na misel, kaj je prav za prav treba, da bi se toka ničla kot sem jaz, brez hasni še vrtela po tem svetu. boš včasih pregledal lh se spominjal dobrih Ijildi« hi »o misli-nate, ko ti je bito hudo. Veš, pravi prijatelj se spozna v »I- “Kar je res, je pa res, toliko , ih pa res nisem pričakoval. No, že vidim, da nekaj je pa le ljudi, ki me imajo radi. Nekaj jih je pa na drugi strani, ampak ti ne štejejo. ! * * ‘No, kako je bilo pa potem?” sem mu rekla, da bi ga spravila pripovedovanju, ako hočeva kam priti. “Veš, Mieka, v nedeljo sem bil pa že bolj pri korajži, ko sem videl, da bomo še dihali. Saj je zdravnik rekel, da je kriza samo prvih 24 ur in tiste sem pa že prešvical z božjo pomočjo. Nikoli ne bom pozabil tiste bolničarke, ki ini je uganila, da bom še plesal po tem svetu, če bom živ in zdrav. Zjutraj, opoldne in zvečer so ga lepo pogledala, “tiho hodi, saj veš, da imaš prijateljev kot listja in trave in veliko žalovanje bi vstalo, če bi se res primerilo, da bi. . . nisem mogla da ne bi on videl v oči, ki so bi- kakšno veliko zverino, ko je bilo toliko pošte zame vsak dan. toliko lepih rož, da je bila soba vedno kot en sam rožni cvet. Od-vseh krajev so mi pisali in mi želeli zdravja. Micka, ti si niti misliti ne moreš, koliko je bilo kartic.” “Kaj si ne bom mislila, saj Eh, kaj boš,” sem rekla in mi prinesli tiste vzorce, da res ' ..... 1-. ___1-1 -II UK nmnriol nisem vedel, ali bi jih pojedel, ali bi jih poslal nazaj v kuhinjo kakšno primerno pripombo. Ce bi mi toliko prinesli na mi-ao doma, bi pognal od sebe skle- naprej in ’vstran’sem pogledala, de in vse rihte, pa tudi tisto, ki bi mi prinesla. V bolnišnici pa le nekam vlažne. Menda mi je skoro ni kazalo biti trmast in iz-kakšna smet padla vanje, saj birčen. Tarp nimajo navade, da veste. “Aha, tisto je pa res,” je nadaljeval, “videl sem, da imam še veliko, veliko dobrih prijateljev in prijateljic. Toliko sem dobil kartic v bolnišnico, da' so bi ponujali, če bi hotel kaj drugega ali drugačno, Vselej, kadar je bolničarka prinesla jed, sem spremljal njene korake že od kuhinje sem in v miših že odkrival šalčke in me bolničarke kar gledale kot ponvice za dobrotami. Ko je pa prišumela v sobo s pladnjem, sem se delal, kot bi je ne videl. Ampak komaj je izginila skozi vrata, sem že mlatil in predno je bila strežnica nazaj v kuhinji, sem že oplel s tistimi pripravami za kosilo. Kar je res, je pa res, s pomivanjem moje posode niso imeli dosti dela v pustilni dekret in ... je zapečatila domove. siki -glas” je prenehal. Od sto-ronaseljencev so si rešili organizacijo samo Hladnikovi Prekmurci, ki so ipostali odločni protikomunisti, in—“Gospodarsko društvo”, katerega izstop it “Slov. Ljudskega doma” so vpoštevali. Niso ga vpošte-vali patemalski podružnici . . (Dalle M 3. atranl.) štev nič koliko, pevskih, drama- kar spričujejo vzklikanja “dve-tičnih itd, toda vsi priznava- m a tujema vladarjema jo za svoj okvir centralno društvo na “Martincu” kot pravimo tu. Pri nas je šla rast ra-pidno navzgor — pri starona-seljenrih — navzdol. Razcep.se je začel s Titovo izključitvijo iz 28.VI.1948. Prva in najhujša posledica priključiti in izročiti svojega je bila v “Centralnem jugoslo- Tako je oblast spoznala vseh onih stotisoče Slovanov za — komuniste, kar tudi so, ali so jih ket “sopotniki” v podporo, ter jih uničila. Glavne voditelje pa je zaprla in jih bo — v Kominforma kolikor niso državljani Argentine, poslala —domov! In 'Slovenci? Tudi oni so padli -pod ta raz- sem vse domov prinesla, da jih kuhinji. ■—=—------------1 Hudo je bilo sprva, ko so me . ™ m ■'"*..... sli {privadila in kar Kadar me je posebno močno prijemalo, sem ši predstavljal, da sedim doma pred veliko skledo ajmohta, sem se domislil, kako da bom šlkoven, ko ne bom več imel front porča. Lepo vitek bom, kakor bi bil preve-n s porepnikom. “Ja, zakaj si me pa potem tako milo prosil, naj ti skrivaj prinesem kakšen sendvič, posebno za kaj pohanega si se priporočal,” sem mu spočitala, ko se je delal, kot bi mu nič ne bilo, ko so ga stradali. “Oh, tisto je bilo samo zastran tega, da se ne odvadim tv/oje kuhe,” mi je zagotavljal. “Saj veš, da v špitalu ne znajo tako dobro, kot znaš ti.” Nisem vedela, če bi mu verjela ali ne. Najbrž se mi je hotel samo prikupiti. Res sem mu bila prinesla parkrat po dva sendviča; katerih vsak je bil trikrat tolikšen.' kot vsa njegova večerja. Videti bi ga morali, kako jih je pospravil, pa skrivaj, da ga ni katera od bolničark zasačila pri tihotapstvu. Je imel velik rešpekt do spitala in ukazov. “Veš, Micka, bolničarka mi je povedala, da sem se sestri prednici zelo smilil, ko je Videla moje majhne porejone in je vedno rekla,, naj bi še kaj dodali. Ampak zdravnik je ukazal, da se me drži na kratko in so me. V dveh mesecih so me prikrajšali za 24 funtov, kar je veliko, če povem, da sem toliko zgubil leže v postelji. Kaj šele, če bi ob taki košti opravljal kakšno hlapčevsko delo- Ko sem šel domov, iz bolnišnice, so mi morati prinesti naramnice, da nisem hlač po poti izgubil. Z lahkoto sem si čevlje sam zavezal, dočim sem prej zdihoval in se napenjal za mile viže. No, prihodnjič bova z našim še povedala, kako so mu jemali kri in ga skoro Oplašili s tistim rečnim puščanjem. Prepel sem v tujino Prispel sem v tujino trn samo , pomlad med cvetje, čarobno duhteče. Na pestrih gredicah tam sredi livad Zavriskal bi skoro cd sreče. Po cvetkah ozira se mlado oko, omamlja me pesem srebrna. Ob rahlem dotiku umaknem roko — nobena teh cvetk ni brez trna. Kako sd bom šopek na prsi pripel, če vigred tu nima ga zame?— V odgovor pa vetrič je s palme zavel, in križ mi ponudil na rame. Limbarski. Pismo iz Nemčije Krefeld, Nemčija. — Prosim vas , da bi mi pošiljali Ameriško Domovino iposley na nov naslov, 'ki ga vam prilagam. Hvaležen sem vam in vem', da vam -ne bam moge] nikoli povrniti dobrote, ker mi redno pošiljate ta naš list, ki mi je vedno v razvedrilo, kakor tudi mojim prijateljem, s 'katerim skupaj prenašamo vse nadloge in težave ter se skupaj tolažimo in si dejamo pogubi za skorajšnjo rešitev. Pozdravljam vse osdbje pri uredništvu in pri lista sploh ter vse ameriške Slovence ter vse naše rojake po širnem sveta, ki čitajo ta naš edini list. Bog vas živi! Janeta Ambrožič. J V samotah pragozda S. Scoville ml. — Pavel Holeček Rok mu molče poda orodje iz Nato je pusti) Raka pri ognju kresilnika, ki ga je bifpoložil v brezovo posodo, ko sta hotela . zapustiti jaso. Vilče je .od svoje košare odvezal pleteno lična-to vrvco, ki mu je služila za locen, in jo- trdno privezal tovarišu okoli noge nekaj centimetrov nad ranjenim mestom. Nato je v vrvco vteknil močen klin in vrtel, dokler se ni vrvca zajedla globoko v meso. Tako jo je pustil nekaj časa in jo potem malce zrahljal, da ne bi ud zamrl ali pa se rana prisa-sadila. “Rc/k, zdaj pa ni drugače, rezati morami,” mu reče nato, “ali pomisli, da bi bila ta operacija še hujša, ako je ne izvršim takoj.” "Kar daj,” zamomlja Rok. Tedaj je Vilče zarezal z os-etrim kresilnikom globoko v upiJ čeno mesto in pcvečai rano, da je začela liti kri iz noge. Ko je je že precej odteklo, je pokleknil kraj tovariša, izsesaval in stekel k potoku, kjer je še prejšnje dni na vlažnih mestih opazil debele plasti zelenkastega šotnega mahu. Ta mah kaj dobro služi kot naravna antiseptična obveza. Namočil ga je nekaj pesti v vreli vodi in naredil iz njega Roku debel obkladek okoli bolne noge. Potem je nametal drv na ogenj In je kuril vso noč; tudi je tovarišu večkrat skuhal vročega čaja iz dišečih snežnih ja? god. Drugo jutro se je počutil Rok že mnogo bolje. Peto poglavje Ježevec Res da je Rokova trdna narava kmalu prebolela nevarno zastrupljenje; ali ta boj med življenjem in smrtjo je zapustil na njem vidne sledove. Prej zdrava, rdeča lica so mu upadla in trajnici je precej dolgo, da se je počutil zopet krepkega in zdravega kot poprej. Vilče ga je pregovoril, da ni ho- AlPlUUl ZYICVJ IVVOIMU, Iiuovuuiui V UbC 6» jc ua 11W— na vso moč zastrupljeno kri iz dil predaleč od doma. ampak da > - • , . . . , . . v, , rane im jo pljunil. vselej' previdno iz- je nekaj dni ostal pri koči in opravljal lažje posle. Tkal je [J uutli uj iwujv jv “Tako, izdaj pa le naglo v uto, torej, šival >n brusil nože, Na-najhujše še pride.” “Počakaj,” reče Rok in se skloni h kačjemu truplu, ki je še vedh: trepetalo in se zvijalo. “Hočem njeno kožo, napravim si pas, prinaša srečo.” Po teh žnji okolici močno olupljeno. MedtertTje Vilče 'nabiral dr- v kateri jim je bivati. va. Dan za dnem je vlačil do- Ta udarec je mnogim poma-si pas, .prinaša svetu. i u mu mov suhi les belega oreha in tr- gal spregledati, mnogi pa so se besedah pograbi kačo previdno dega drena, čigar lubje je lu- začeli bati za svoje premoženje, ™ rnvbitn fflavn. Bila je' pol- skinasto kot martinčkova koža, kajti — nimajo državljanstva _ a jes daje veliko vročino. Po- in po novi ustavi, ga jim dr- tem je s težkimi kamni razseka- žava lahko odreče . , In posle- za razbito glavo, drug meter dolga in debela kakor delška roka. Nato sta hitela, kar sta le mogla, h kbči. Vilče je spet razpihal ogenj in vrgel nanj je- val/velike množine suhih vej grčavega gabra in “železnega drevesa”, ki ima na kratkem, KOLEDAR društvenih PRIREDITEV JVLU 24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih. AVGUST 21. — Skupne clevelandske podružnice SŽZ priredijo piknik na vrtu SDD na Recher Ave. Ves preostanek gre za Katoliško liso. 28. Piknik Slovenske moške zveze na Brae Bum prostorih, 25000 Euclid Ave. 28.—Društvo sv. Križa št. 214 KBKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. , SEPTEMBER 3 — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. — Podružnica št. 82 S2Z ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24. in 26. — Praznuje Slovenski dom na Holmes Ave. 30 letnico svojega obstoja. OKTOBER 16. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “Card party” v cerkveni dvorar ni. 22—Podružnica št. 47 SŽZ priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Lou Trebar orkester. 23. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. S. PISMO n ARGENTINE (Nadaljevanje a 2. strani) Tako je prepadlo vse delo, ki so ga desetleja s težkim delom in žrtvami postavili Slovenci po krivdi — komunističnih bral je tudi toliko cedrovega agentov, ki so se jim vrinili v ličja, da je bilo drevje v bli- organizacije in jih napravili skim izseljencem: so bili namerjeni v naš dobrobit, ali so bili — politično delo?! za sovražnike gostinske države, dice Zdaj pa je začel “Slovenski Iz KeDerberga Kellerberg, Aust. — Bojim se, da bodo drugi kraji kar malo ljubosumni na Kellerberžafie, ki se tolikokrat oglašajo v Ameriški Domovini. Pa bodite potolaženi, ker bo kellerberških dopisov kmalu konec. Naše taborišče sicer ni več veliko, je pa sedaj tako lepo urejeno, da je kar nekam domače, ko stopiš v svoj “bunker” v baraki. I. in II. blok so namreč preuredili v lepe ■ stanovanjske barake, sobice (mi jim pravimo “bunker”) so vse poslikane, pred barakami se razprostirajo lepo urejeni vrtički, pota so posuta s peskom, da je celoten vtis kar lep in prijazen, pa si mislimo: zakaj niso tega že prej naredili, da bi nam beguncem in izgnancem malo olajšali in olepšali življenje., Tudi okoli kapele je lepo, za kar tako pridno skrbi šmekova družina, druga dekleta pa seveda pridno pomagajo, da je hiša božja vedno lepa in snažna. Tudi šmarniško pobožnost imamo, čeprav nimamo duhovnika. Naš šolski upravitelj prebere sam iz šmarniške knjige dr. J. žagarja, nato zmolimo litani- stirja! To je velika sreča, ki jo znamo ceniti mi, ki smo zgubili svojega slovenskega duhovnika. Golobič Peter. — Da kokoš ptodicura 1 ducat jajec, potrebuje zato povprečno sedem funtov piče. ta — pi/iioiviiv uviu. • • . O. ZiCtgdlJCl, Udtu šlllUlllllU 1J Will- Stvari zdaj tako stoje, da so (je. Kadar pa imamo mašo (dva-staronaseljemci docela razbiti jkrht na tedenO takrat pa lita-in zmešani ter ne Vedo, s kom nji zapojemo^ in mladinski pev-bi držali. Kolikor jih je pra- ViVzbor odpeva, da je veselje, vih komunistov, vedo dobro. I zW, zelo pogrešamo sloven-Ti bodo šli v podzemsko de- gjcega duhovnika, vendar moralo, ki utegne biti nevarnejše ,Vm0 biti g. Marosiju zelo hvale-Drugi se že nagibajo k novim,” |žni> da se toliko trudi za nas; ki imajo že na vseh poljih }gaj pribaja k nam trikrat na te-iniciative in uspeh . . Tako že den jn ^ ob vgakem vremenu, na gospodarskem, zlasti pa kulturnem, prosvetnem in verskem. Udeležujejo se naših verskih pobožnosti in tudi že naših gledaliških predstav . . Stena med nami ni več nepre- u uaj pa j c zavtn oiuvciumu ----------.............,v* glas” zopet izhajati seveda kot hodna: razsula se je sama, kot __•__l__ __z.* i! . _ i______: on vD90.ina olaliovnn laif -e—,_______e______„ o- _________,________ — ____________ 0—_ -zmr i rznajaxi seveaa *«***«*« *** seracvo poleno; ko se je konec trdeta debilu vse polno okroglih, privatno podjetje s konzorci- še razsuje sleherna laž. ižpremenil v žareče oglje, je,podolgastih vsboklin, podobnih jem, ne pa kot glasilo društev, I Toda zaupanja še ni. Zato ' z njim rano prav na glo- mišicam. Pridejal je o priliki ki jih ni^!$stopa slej ko prej |je treba dobrega poznanja in £ Hiše naprodaj Naprodaj sta 2 hiši na enem lotu, 5 in 6 sob, in 4 in 4 sobe. Lastnik prodaja. Za informacije se pozve v našem uradu. -(136) Ne odtaiajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA . dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-ii upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.Z5 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. HALI OGLASI Sobo iSče Neopremljeno sobo s kopalnico in če mogoče s kuhinjo bi rad zanesljiv rojak, ki ima stalno in .dobro službo. Kdqr ima kaj primernega, naj pokliče med 5. in 7. uro zvečer EX 2543. PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. In E. t8tk V BLAG SPOMIN TRETJE' OBLETNICE SMRTI NASE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE Mary Kalister ki je svoje blage oči za vedno zatisnila dne 11. julija 1946 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN SOPROGA Matt Intihar Ob nedeljah in praznikih pridi-guje v nemškem in madžarskem jeziku. Je pa cerkev vselej nabito polna, resnici na ljubo pa bodi povedano, da je še nekaj takih, ki kapele od znotraj še niso videli, zato pa tembolj kantino, gledališče in kino. Kogar ni-l u se je h*a od dne n. julija 1948 od mladega navajali na to,| .. 1 Eno leto Vas zemlja krije, Tri leta je že preteklo, kar ste zapustili nas. mi pa ostali žalujoči, na Vas mislimo vsak čas. Spavajte i^irno v hladnem grobu, kjer ni žalosti, ne skrbi, oh, kak’ žalostno je življenje, kar Vas več med nami ni. Žalujoči ostali: OLGA LONCHAR in MARY MOLLE, te zugnn, aasi je trpet so mu ipvu-u-uiu Silne bolečine. Vilčetu je že vim, in ki daje m belim orehom slabo prihajalo in v obraz je bil najboljše kurivo. Tudi ni po-, ,. iv j__________ 7fl -- tj prav takim novim sloven- je zložil lepo na sklgdanice in kupe blizu ognjišča, da mu je lili IlVIfcV u ***»“* ~ * ----- ‘ , “Tako, zdaj pa tukaj le sedi bilo takoj pn rokah. nUa*e “Sžislim. Rok je medtem razrezal kose cedrovega ličja v dva metra in miruj,” mu ukaže. “Mislim, da ni nobene nevarnosti več. Noga bo najbrž precej otekla in tudi'bolela te bo, ali izgubil je ne boš in tudi umreti ti ne bo treba.” Tako se je v resnici zgodilo. Ko je nastala noč, je bila noga zelo otekla in je hudo bolela. Tedaj je Vilče po Rokovem novodilu vzel velik kos gladkega brezovega lubja, zapognil konce in jih apel z ostrimi trni, ki mu jih je dal bližnji glogov grm. Ta preprosti lonec je napolnil la vodo in ga hvali državljansko zavest sta-ronaseljencev in njihovo delo, ki je bilo zgolj državljansko in kulturno, nikdar pa ne v manjmanjši meri — politično. Borilo se je samo za dobrobit slovanskih izseljencev. Kaj pa Gospa kuharici: “Brigita, ko sem vas vzela v službo, ste mi zatrjevali, da nimate nobenega jim pa z dobrim zgledom poka zati, da bodo polagoma vzljubili lepo krščansko življenje. G. Vukšinič iz Triffiinga je prijatelja! Zdaj pa, kadarkoli bil 22. maja zadnjič pri nas, ker stopim v kuhinjo,' najdem enega tam sedtti.” Brigita: “Saj to ni moj prijatelj, to je moj mož.” odhaja v Kanado. Kdo se nas bo sedaj usmilil in pral naše duše? Blagor vsem, ki imajo v svoji sredi svojega dušnega pa- imrnnjmnArLTJirumnjm^^ nec je nagimi w m a« .................. ; * - Obesil v žarečo oglje na ognji- stala voda rdeča; tako naprav-šču, a pri tem skrbno pazil, da l'“"m ti u se ogenj ni doteknil lubja nad vodno površino. Cez nekaj minut je začela voda vreti, rie da bi se bilo loncu kaj zgodilo. Me mi m • mm m m ONE m SSB SkaftwR -BSi* dolge in centimeter široke trakove. Nato je zanetil velik ogenj ini postavil dva velika brezova lonca vode na žareče oglje. V enega je dal nekaj zdrobijne skorje in svežih vejic roja (rhus cotinus), ki so bile polne mehkih, lepljivih, strašno kislih jagod. Dolgo časa je kuhal in slednjič imel poln lonec močno rumene barve. V drugi lonec je pa vrgej nekaj peščic razrezanih kerenim rdečega drena in kuhal, da je po- lj ajo Indijanci barvo, ki je splošno znana pod imenom “indijansko rdečilo.” Zdaj je pobarval vso zalogo trakov Iz. ce-drovega ličja, in sicer enega rdeče, drugega rumeno. Ko je dovršil barvanje in so se trakovi posušili, je poklical Vilčeta, ki se je ubijaj in pehal okoli skladni«. “No, mojster, kaj si lepega napravil?” vpraša “drvar” m se približa. “Hlače dobiva.” “Res? Pokaži mi vendar blago,” reče Vilče. lAli ko zagleda rdeče in rumeno pobarvane trakove, si zakrije oči z reko in prestrašen vzklikne: “Za božjo, voljo, daj vendar..proč!” “Se ti mar blede ali kaj?” se razjezi Rok. “Pa si naredi hlače sam!” “Ne srdi se natoe,” ga' miri Vilče, “ali odkrito ti rečem, da bi mi bile mirnejše barve mnogo ljubše, teki W se seveda takole živo pisane hlače kaj podale." XX ........... :....A4 •. &»jL - • "The area within thirty miles o( Fort Loramle, at the junction ot Routes 68 and 705, has been of utmost importance In turn to the Indians, die French, the British, >the pioneer Americans, the early ■builders of our canals and roads land those modern Ohioans seeking outdoor recreation. This highest land in western Ohio holds the headwaters of the south-flowing Great Miami and the Scioto Rivers, the famed Wabash River of Indiana, and the SL Marys and the Auglaize Rivers that roll north and northwest to form the Maumee River whose mouth is at Toledo on Lake Erie. Here also are the great reservoirs that supplied water for lockage on the Miami and Erie Canal —Lake St. Marys, Lake Loramle, and Indian Lake where state parks accommodate vacationers in large number. This year the state, in preparing for these vacationers, has cleared and dredged the lakes, Stoned the driveways, planted new trees, converted fallen trees into firewood for the many outdoor fireplaces in the parks and prepared increased parking facilities for motorists. Back in 1769, the French-Ca-nadian trader, Peter Loramie, built his post and stockade at this busy crossroads, and gave his name to a creek, a town and a lake. Twenty years earlier, in 1749, the first point of British occupation in the Ohio Country was established as an English trading post at the Indian village, Ptekawillany on Route «6 at the junction of Lor-amie Crrtk and the Great Miami River above Ptqua. This spot was familiar to fkfc military leaders of Paris and LoAton two cemuries ago. The destruction of PiCkawiBany in 1752 by the French iriarked the real sta« of the EVench and Indian . War that ended by cession of Canada and New France to Great Britain by the Treaty of Paris in 1763. žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cievelsnd, O., II. julija 1949. HELEN poroč, .,^--rejenka Cleveland, O., dne 11. julija 1949. Baragove Knjige za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: LIGHT HOUSE, IAKE ST. Near the boulder monument on Route 66 which Marka the site of Pickawillany cen be seen the brick residence of Col. John Johnson, who was the Indian agent in charge of the Indian Reservations at Ft. Loramie, St. Marys, Defiance, Maurtiee and Toledo which were created under Gen. Wayne’s Treaty with the Indians at Greenville ih 1795. The Miamis, Wyan-dots, Ottawas and other tribes that fought with tte French and the Delawares, Shawwes, MUnseys. Sefjacas, Chi IZZSmSmjš oLthe British in the early frdntier days often visited Col. Johnson and set up their camps along the Miami River near his home. In Greenville can be seen the Greenville Treaty monument on the site of old Fort Greenville. an Indian war fort of Gen. Wayne’s day, old Fort Recovery! which Interests travellers today. One of Ohio’s earliest roads ran from Toledo along the Auglaize and Miami Indian Trails to Cto-j cinnati. Modern highways follow this same path: Route 24 from To-; leflo to Defiance, Route 66 to( Pfqua, and Route 25 to Cincinnati. The Miami and Erie Canal also', traced this same route. The wilderness toad followed by the army of genera! Anthony SSKjfes Meigs. All ot these- locatjons^arej 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA" Obe knjigi skopaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in y razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21« Place Chicago 8, Illinois {hjLTLnhJtrtriJirt^^ the site of old Fort Greenvme. meigs. saasaass;. OBLAK MOVER Naša speeielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca \ JOHN OBLAK 114« E. «1. St HE 27 J« JTOHI&ADOMOVIMA, JULY n, 1949 ' ( Stara mama (POVEST) Obljubljam vam, da vam bom tudi sama o sebi povedala vse, kar boste hoteli, in čutiti morate, da z menoj mo‘ rete govoriti o vsaki stvari.” ‘‘Rad. Vse vam povem.” Še ju je spremljal veter v višavah kakor sinoči. Bil je svež in podžigal kri, a ne mrzel, s seboj pa je prinašal vonj po morju in po šoti, še vlažni od, včerajšnjega dežja. “Povejte mi torej: Kaj nameravate zdaj početi?” “Najprej dokončati knjigo. Za naprej pa sploh nimam nobenih 'načrtov. Najhujše je, da sem zadnje čase začel izgubljati še vero v to knjigo. Menda vsakdo tako čuti, če je moral kako reč klepati dvanajst let. Zdaj je skoraj končana, pa me ima, da bi najrajši vso šaro vrgel v ogenj. Neko čudno Zadoščenje bi čutil, če bi jo videl goreti. Seveda pa bi se potem kesal in obupaval.” “Bodite tako dobri in se skušnjavi ustavite,” mu je rekla. pa obratno. Vi postavljate denar na prvo mesto, kakor vse kaže.” Tega očitka pa le ni mogel prenesti. “Nikar tako ne govorite!” je planilo iz njega. “Veste, da postavljam ljubezen na prvo mesto in da bi nji in zanjo rad žrtvoval sploh vse, če bi imel do nje pravico. A moški te pravice nima, ne da bi upošteval tudi posledice. Včasih je skrajna sebičnost, če jo postavlja na prvo mesto. To se pravi, da sebe, svoj dobiček iij blagor stavlja na prvo mesto.” “Saj imate čisto prav, čip," mu je odgovorila. “Vem, da imate prav. Kaj pa, če bi s takim ravnanjem večal tudi srečo še kake druge osebe . namesto da jo dela nesrečno.” Videla je, kako je stisnil ustnice. “Samo žalim ga,” si je mislila. “Bolje bo, da govorim kar naravnost.” “Čip,” je dejala nazadnje, “govoriti moram z vami o vašem pismu. 0 tistem, ki ste mi “O, ne bom je sežgal, ob- ga pisa]j; preden ste odšli sem- ljubljam vam.” “Povsem napačno ravnate, da živite tako samotarsko,1 mu je rekla. “Samo ljudje, ki so zelo družabni, bi smeli živeti samotarsko, kajti ti bi že skrbeli, da se samoti izognejo, kadar se ji le morejo. Po mojih mislih samota ubija moči.” “Rad vam verjamem,” ji je pritrdil. “No torej. Opustiti morate svoje puščavsko življenje.” “Ta reč pa ni tako lahka, kakor se sliši,” se je nasmehnil. '‘Precej lahka, bi dejala. Oženiti se morate.” čip nekaj časa ni odgovoril. Stopala sta naprej po stezi, ki je vodila po šotnatih čereh. Morje je treskalo v skale doli pod njima, veter pa je bičal njegove sive valove v dolge proge bele pene, ki je prihajala in odhajala. Galebi so se srebrnob< lo bleščali na nizkem oblačnem nebu. Visoke čeri so Judy dajale poguma. Odprti kraji so jo sproščali. “Za tak namen,” se je končno le oglasil čip, “je treba dveh reči. Najprej ljubezni; druga reč pa so sredstva, ki pomagajo, da ljubezen ne umrje.” “če pa imate prvo reč,” je dejala Judy, “imate tudi več moči, da si pridobite drugo. “A jaz niti prve nimam.” “Hočete s tem reči, da nikoli niste nobene osebe ljubili?” “Reči hočem, da se zame nihče ne briga, in se tudi mogel ne bi.” “Rajši bi videla, da tega niste rekli,” mu je očitala in se obrnila k njemu, da bi mu videla v oči. “Zakaj? Ko pa je resnica.” “Ne, ni resnica. Poleg tega pa tudi nobeden moški ne bi smel biti tako ponižen, kakor ste vi. To je narobe svet. Nikoli niste še poskusili, da bi se komu priljubili. Ali ste?” “Nisem.” “Kako pa potem morete vedeti, da se nihče ne bi brigal za vas ’’ “Nimam pravice, da bi poskusil.” “Toliko pravice kakor vsak drug moški. Več pravice ko njih večina.” “Ne, ne! Ne razumete me prav. Pozabljate, da-------” “Rada bi vedela,” ga je prekinila Judy, “koliko drugih moških in žensk si je zastavljalo isto vprašanje. Da ženska postavlja na prvo mesto ljuhezen, moški pa denar. Ali kaj. Očitno ste bili prepričani, da bom vzela Mr. Colebridgea, in celo prav kmalu. Ali se vam ne zdi, da ste prenaglo sklepali? Kajti Mr. Colebridgea ne bom vzela, ne zdaj ne kasneje. Zakaj ste tako mislili?” Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. M SŽZ Duh. vodja Rev. A. L. Bombach. Častna predsednica Prances Rupert; predsednica Mary Strukel; podpredsednica Prances Srpan; tajnica Rozi Ule, 18311 KUdeer Ave., tel. KE 7582; blagajničarka Prances Stupica,; zapisnikarica Prances Medved. Nadzorni odbor: Prances Globokar, Prances GrCman in Ana Marolt. Sele se vrtijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Ana JaklC, podpredsednica Theresa Lekan; tajnica Jennie Zu-panClC, 4103 E. 141 St., tel. LO 1472; blagajničarka Veronica Skulca. zapisnikarica Mary PUlpoviC. Nadzornice: Mary JaneiiC, Mary Škufca ln Verona Škufca. Zastavono&njl sta Mary Novak ln Angela Stražar; rediteljlca Jennie Barle. Seje se vrtijo vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti. “Zaradi njega.” “Kako to mislite?” “No, ker je pač — bogat, u-spešen, vpliven. Mož, ki nekaj velja ... in je v vas zaljubljen . . kar je vsakdo lahko videl na prvi pogled. Prišel je za vami te južne Francije .. . bila sta skulpaj pri Lady Gregory ... vse se je zdelo tak® povsem naravno ... in primerno.’ "Se vam zdi, da bi bilo primerno?” “Kakor ljudje stvari gledajo, da. Seveda pa rajši ne bi pravil, kaj sem si mislil jaz >» “In vi mislite, da tudi jaz vse tako gledam kakor drugi?” “Tega nisem nikoli trdil!” “Dejansko ste. Gotovo ste si vsaj mislili. Uipala sem, da me bolje ipoznate.” “Ne, nisem mislil, da ste ga izbrali samo zaradi svetskih o-zirov. Presodil sem ga, da je prijazen, darežljiv, pošten — mož, kakršnega bi kaka ženska zelo rada imela—.” “Katere vrste ženska? Moje vrste?” “O tej reči se nisem pričkal. Sprejel seto jo. Tako je, in konec. Mislil sem, da ste se zanj že odločili. Vedel pa sem: Če ste tako storili, ste že morali imeti dobre razloge. Rad sem verjel, da ravnate po ... po najboljši vesti.”’ "Kaj se vam je še podilo po glavi, ko ste mirno sedeli v naši družbi?” ’ '“Tega rajši ne bi povedal.” “Zdaj torej veste, da njega ne bom nikoli vzela?” “Da, in sem ... dasi je ta sebično in nespametno — sem nehote vesel, da je tako. Mislim, da je to pač samo človeška slabost. Pa tudi, če bi bil vse to tedaj vedel, bi vseeno sklenil priti semkaj.” mestnlca Juli* Stour, zastopnici i* skupna društva fare sv. Vida: Johana Kndl ln Marjanca Kuhar; aa Norwood Community Oouncll: Marjanca Kuhar In Mary Milavec. Zdravniki: M P. Oman, Angeline Dejak-ODonnell. J.P. Seliškar, A. J. Perko, A. Skur, L. J. Perme ln O. G. Opeskar. Zastopnici za mladinske ln ženske aktivnosti Marie Gornik In Anna Slapnik. Seje Se vrtijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi Soli sv. Vida soba St. 2 ob 8. url zveCer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno Istem prostoru. odravnlkl so: Dr. Perko, Dr. Škur ln nlk Dr. Carl G. Opaskr. Seje se vrte DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. IM KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Fern, 444 E. 152 st., tel. KR 7131; bolnllka tajnica prances Leskovec, 19518 Shawnee Ave.. tel. IV 8429; zapisnikarica Anna (Bajtar; blagajničarka Mary Panchur; nadzorniki: August P. Svetek, Mildred Nalnlger ln Mary Koket«. Vratar Prank Šuštaršič. Zdravniki:; dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme In dr. Raymond Stas-ny. Častni duhovni vodja Msgr. Vltus Hribar: duhovni vodja Rev. Celesnkl. Seje se vrtijo,-vsak tretji Četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo no seji v dvorani pod oerkvljo Marije Vnebovzete od 9 do H- ure dopoldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema ot-roke od rojstva do 18. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskale ter odrasle od 18. do 80. leta za zavarovalnino od $280 do $5.000 ln do $280 bolniške podpore na dan. Dr. J. Polln. Seje se vrle vsak tretji torek v mesecu ob 8:00 zveCer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT 37 SDZ Predsednica Prances Ponikvar, podpredsednica Helena Mally, tajnica Louise Plks, 1178 E 71 St, tel. EN 2628; blagajničarka Mary Stampfel, 21341 Miller Ave., Euclid. O., zapisnikarica Nettle Zamlck. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Dorothy Strniša In Theresa Smoltz. Rediteljlca Julia Bohar. Zastopnice za skupna društva sv. Vida: Mary Hrastar In Julia Bokar. Seje se vrle vsako drugo sredo v mesecu v SND soba št. 4 na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki. vsak drugi Četrtek v mesecu ob 7:$0 zveCer v cerkveni dvorani. C. K. of Ohio DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Megllch, podpredsednik John Hrovat st.. finanCni ln bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik ln zapisnikar Prank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zveCer v sobi It. 2 nore šole sv. Vida. DRUŠTVO MODERN CRUSADERS ŠT. 45 SDZ Predsednik William Yanchar, pod predsednik Louis Smerdel, tajnlca-bla-gaJnlCarka Frances Zullch, 18115 Neff Rd„ tel. IV 4221; zapisnikarica Jennie Jarm. Društveni zdravniki dr. Škur, dr. Opeskar ln dr. Perme. Seje se vršijo vsako tretjo sredo ob 8:00 zveCer v SDD na Waterloo Rd. Imenik raznih društev —: PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duh. vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Jennie Krall, podpredsednica Prances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 6933; blagajničarka Louise Plks, zapisnikarica Julia Brezovar, roditeljica Pauline Zlgman. Nadzorni odbor: Angela Virant, Mary Lokar In Mary Stanonik. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 5C leta staroetl. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Prank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanlch, 7605 Myron Ave.; zapisnikar Daniel PuStotnlk, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega Članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo Zboruje vsak prvi torek v mesecu v sohi št. 2 nove šole sv. Vida ob 7:30 zveCer. MeseCni asesment se zaCne pobirati ob 7:00 pred sejo ln 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 8:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od Članstva, ki mu ni mogoCe plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi dani ln Članice od 18 do 60 leta ln se Jgymdl pet vrst zavarovalnine od $250 do $5.000. Bolniška podpora znaša $7: ln $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 10. leta. V slučaju bolezni se nal bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ln karto ln ravna na) se po pravilih Jednote. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Prances Perne, tajnica Kettle Ode, 911 E. 232 St., blagajničarka Helen KovaCevlC zapisnikarica Ana Godlar, rediteljlca Jennie SlntlC. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck ln Prances Sdkač. Seje se visijo vsak prrt torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Vltus Hribar, predsednica Anna Stopar, podpredsednica Prances Meše, tajnica Ella Starin, 17814 DUlewood Rd., tel. IV 6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. Nadzornice: Catherine Artel, Mary Milner In Mary Coprich. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu V Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. Predsednica Theresa Bizjak, podpredsednica Antonija Dolinar, tajnlca-za-pisnlk&rlca Helen Tomažič, 8804 Vineyard. tel. VU 3-0417; blagajničarka Jennie Pugelj. Nadzornice: Agnee Žagar, Agnes Rus ln Ivanka Bizjak. Seje se vršijo vsako drugo soboto v mesceu ob T:|0 zveCer pri Bizjakovih, 8801 Vineyard Ave. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 83 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kordam, 9005 Union Ave.; zanlsnlkar Jacob Resnik, blagajnik Josip v. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Silvester UrbanCIC ln Frank Globokar. Zastavonoša Joseph W. Kovach ln Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Ignac Codec In Prank Mulh; za Maple Heights Louis SlmonClC; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman ln dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni bonoldne v SND na 80. cesti. Sprejema Članstvo do rojstva do 80 let star> stl. Bolniški asesment 66 centov na mesec ln nlaCuJe 97.00 bolniške podpore na teden. Ce Je Clan bolan pet dni ali veC. Rojaki v Newburghu. pristopite v društvo sv. Lovrenca. PODRUŽNICA ŠT. 49 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Mrs. Mary Stušek, podpredsednica Prances Urankar, tajnica Virginia Blsch, 21100 Arbor Ave., Euclid 23, O., tel. KE 2764: blagajničarka Rose Strah zapisnikarica Mary Oom-bach. Nadzorni odbor: Mary Drobnlch, Frances Hochevar In Anna Kozan. Sele s« vrtijo vsak prvi torek v mesecu na 21100 Arbor Ave. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpred. sednlca Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3550 E 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnee Žagar. Nadzornice: Prances Adler, Miss Helen Zupančič ln Anna Zblkowskl: banderonošlnja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan In Alice Arko za S. N. D. v Maple Height« Theresa Olavlč ln Ana Fortuna; zastopniki Ohio KSKJ Boosters; Alice Arko ln Rope Urbanlc. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur ln dr. J. Polln. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV, MARIJE MAGDALENE ŠT. 102 KSKJ. Sprejema Članice od 18 do 00. leta. Nudi najnovejše smrtnktske certifikate od 8250 do $6000; bolniška podpore Je 26, 87 ali 814 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema Članstvo od rojstva pa do 18. leta. Odbor Za leto 1846 Je sledeC: Duhovni vodja Rt Ray. E J. Ponikvar; preda Helena Mally, podpreds. Marjane* Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. TeL IVsn-hoe 0728: blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-'v In Dorotliv Plernlša " Rediteljlca tn zastavonošinja Prances KasuniC, na-' DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 181 KSKJ Duhovni vodja Rev, Prank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Joseph Tlchar, tajnica Matilda Ropret. 19801 KUdeer Ave. teh KE 2803, blagajnik Altonse Sajovic, zapisnikarica Mary Mertnlk. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek In Mary Strukel. Zdravniki; Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. Oarl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji Četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 url zveCer. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. S SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1002 E. 174 St, tel. IV 5658; blagajnik Martin ValetlC; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic, Joseph Perušek ln Martin Komocllar. Seje se vrte vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu spodnji dvorani DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradacn lz MUler Ave., podpredsednik Geotge Mateje, tajnica Jennie GustinCIC. 18800 Abby Ave., tel. KE 8325: blagajnik Matt Te kavec, zapisnikar Anton Tekavec, nadzorniki: Prank Smaltz. Frank Drobnič ta Josephine Jevec. Zdravniki dr. Skur, dr. L. Perme ln dr. Oman. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine._________ DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Msgr. E J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Mary Zupanič, 6124 Glass Ave., No. 2, tel. EX 4767: blagajničarka Josephine Kromar, 1126 E. 68 St.; zapisnikar ta poročevalec za GlasUo Anton KlanCar. Nadzorni odbor: Prank Fabian, William Janša ta Jennie Grčar. Zdravniki ISSŽaetaT PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 7’ St.; podpredsednik Joe Ponikvar; taj nlk ln blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5406; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Andy Champa in Louis Erste. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zveer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega $5. v mesecu. Za federacijo SMZ: Frank Česnik, Tony Krampel, Louis Brste In Matt Zaman. PODRUŽNICA ŠT. 0 SMZ Predsednik Damian Tomažin, podpredsednik Frank lavrlch, tajnik Frank MaCerol, 1172 Norwood Rd., blagajnik John Gorišek, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, John KodriC ln John Taufer; zastopnik skupna društva sv. Vida Jože Grdina. Seje so vsako Četrto nedeljo po-poldne ob eni v novi šoli sv. Vida. Ameriška bratska zveza DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ Predsednica Prances Brancel. podpredsednica Mary Bradač, tajntca-bla-gajnlčarka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave., tel. EN 6254. Nadzorni od- A. Turek ta Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič ln George Marolt, za konferenco SND John ZnldarlC. Sej se vršijo vsako 3. sredo \ mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove Člane od 16. do 40. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje 8200 smrtnlne in 87 na teden bolniške podpore. Asesment Je II mesečno. Za sprejem ali pregled novih Članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društvene zastopnike. , The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. E Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Olavan, Chaplain Mary Tekauclc, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zlgman. ' Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel EN 4758. Auditors: Jean E. Pike, Ursula Unetlc, Sylvia Praust. Meeting every first Wednesday every month at 8NH Room 1 at 7:30 p m. General collection Is held on meeting night at 7 P. M. and the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St., EN 4758 when becoming in. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE Iftare) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. OOth St., Tel. HEnderson 6933: dhuta tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise PlkŠ; odbornica: Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Pristov, Mary Stanonik, Prances Baraga: rediteljlca Prances Kasunlc: zastopnici za skupna dTušt-va fare sv. Vida: Mary Tekavec In Mary Pristov; sa klub društev SND ln konferenco SND; Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 10. do 40. leta. Lovska društva EUCLID RIFLE A HUNTING CLUB Predsednik Louis Podpadec, podpredsednik Anton Baraga, tajnik ln blagajnik John Evatz, 19302 Chickasaw Ave., tel. IV 2050. Nadzorniki: John Dolenc. John Rožanc in Anthony Petkovšek. Seje so: pozimi vsak prvi torek v mesecu ob 8 zveCer v Slovenskem domu na Holmes Ave., poleti pa vsako prvo sredo v mesecu ob 3 popoldne na strelišču. Močllnikarjeva farma. . ST. CLAIR RIFLE A HUNTING CLUB Predsednik Johd Urankar, podpredsednik A. Novak. 10801 Mohawk Ave.; tajnik-blagajnik Andrew Bozlch; pisnikar Leo Lukek, ’ 18971 Monterey Ave. Seje se vrte vsako prvo sredo v mesecu ob 8 zveCer v Slovenskem domu na Holmes Ave. KLUB “LJUBLJANA’’ EUCLID, OHIO Predsednik Frank Podborfek, podpredsednik Frank Derdlčh, tajnik John Barkovtch, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438; blagajnik Louis Godec: zapisnikarica Alojzija Derdlch; nadzorni odbor: John Ludwig, John Oshaben, Louis Zgonc; kuharica Angela Barko-vich. Zastopnika za delniško sejo SDD na Recher Ave.: Frank Segulln ln Albina Vesel Seje so vsak zadnji torek v mesecu ob 7:30 zveCer v SDD na Recher Ave. DE NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (CoUlnwood) Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman; predsednik Sebastjan Trampuš, 15026 Holmes Ave., tel PO 5673; podpredsednik John Verlič, taj-nik-zaptsnikar Joseph Hochevar, 14416 Darvta Ave.; blagajnik Frank Pirc, zastopniki Lovrenc Paušek, Frank Pirc ln Sebastjan Trampuš: maršal Anton Rudman. Seje se vrtijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Predsednica Mary Coprič, podpredsednika Louise Košmerl, tajnica Mary Kanec. 799 E. 157 St.; zapisnikarica, ------------------- —■ Mary Btrancar. Seje se vršijo vsako ™ak pr« četrtek v mesecu v S. D. Dvo- GOSPODINJSKI KLUB SDD NA PRINCE AVE. Predsednica Helen Mlrtel; podpredsednica Stella. Mahnich, tajnica in zapisnikarica Josephine Hočevar. 9914 Elizabeth Ave.. tel. BR 0359; blagajničarka Mary Toucher. Nadzornice: Antonia Rollh, Mary Železnik ta Anna Kresevlch. Zaatopnlce za SDD Jennie Konestabo in Rose Ban. Sej se vrše prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.___ DRUŠTVO SV. REŠNJEGA TELESA FARE $V. LOVRENCA Predsednica Anna Gliha, 7720 Issler rani na Prince Ave. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca: tajnlk-za- Slovenska dobrodelna zveza DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104. blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadsomice: Mary Bradač, Rose L. Erste In Frances Okorn. Redl-tlejlca Mary Pristov. Seja se vrti vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. I SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štete; tajnik Matt Debevec. 1287 E. 186th St., tel. IV 2048; blagajnik Thomas Kralč, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe ln Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clalr Ave. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. M SDZ Predsednik William Stark, podpredsednik Frank BranoeU, tajnik-blagaj-nlk Frank Brinovec, 961 E. 79 St- tel. EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 133 E. 81. Nadzorni odbor: John Brodnik. Mike Vidmar in Jennie lavrlch; vratar Frank Penko. Zastopnik za klub SND Frank BranoelJJ; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:36 dopoldne v SND na St. Clalr Ave. Zavarovalnina Je od $256. do $5,000.06. TaJco za odrasli kakor tudi ža mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND, sobu št. 3 staro poslopje na St. Clahr Ave.. ob 7:30 zvečer. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT, 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna S«gel, tajnica Prances Ponikvar. 450 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Theresa Anžur. Nadzornice: Sophie Kenny, Dorothy Komln m Jennie Stetz. Rediteljlca Mary Kraitz. Zastopnica za SND ta klub društev Frances Ponikvar. Seje se vrtijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clalr Ave. Vsi slovenski zdravnik) ta zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 55 leta. Zavarovalnina na vsakovrstne police. Katoliški borštnarji DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida: nad-borttnar Fred Sternisa, podbortt nar Anton HlabSe, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 20931 Tracy Ave., KE 1178; blagajnik Frank J. Godle, Jr., tajnlk-za. pisnikar Matt Baznik. 1572 K 133 8t„ E. Cleveland 12, O.; nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; sprevodltelja Louis Erste, Frank Žnidaršič ta bolniški nadzornik Louis Erste, 6206 Whittier Ave, tel HE 109& Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zveCer v no« Coli zv. tudi pobira vsako s In Josephine Mlrtel. Duhovni Rev. Julius Slapšak. ‘ Seje ta ..... lltvena ura je vsako prvo nedeljo v mesecu.. / ______ Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRU< ŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7703 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1087 E. 68th St. Tel. HEnderson 6183: blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 90. cesti.______________________ KLUB DRUŠTEV SDD NA RECHER AVE. Predsednik Frank Segulln, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 860 E. 236 St., Tel. RE 4488; blagajnik Louis Godec, zapisnikar Ciril Ozblč. Nadzorni odbor: nreds. Mary Medvešek, Mary Segulln in Prances “Zajec. Seje se vrše vsak prvi ponde-1 Uek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. eb osmih zvečer. —AND THE WORST IS JET TO COME —in najhujše šele pride DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 1$ SDZ Predsednik Joseph Kalčlč. podpredsednica Mary Jeroml; tajnik Frank sgCTh.r. io2i r its st.: vpisnim vida. Asesment se Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-nadzomlkl Frank Modic, Victor Hoče- poldne v no« šoli ver in Mary Oblak; zastopnik za klub društev SND ln za konferenco Frank Modic društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zveCer v gl. uradu SDZ. DRUŠTVO MIRU DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 1646 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. Vltus Hribar; gl. borštnar Frank Martich, 15416 Ma_ cauley Ave., tel. IVanhoe 4518; pod-borttnar Al Grmek; bivši borštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton OroeeU, 16615 School Ave.. tri. POtomac 8634; fin. tajnik John Jalovec, 764 E. 163 St., tel. PCX 9166; blagajnik Anton Ceh Jr.; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesec. Louis Kozel: konduktorja; Frank ta Joseph Jevnlkar; Vratarja: . KBAUICA ŠT. if SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec. 4446 E. 156 St., teL U> 4854; blagajničark* Frances Zimmerman. Zapisnikarica Mary Fillpovtch Nadzornice: Veronica Škufca, Mary Kapel Škufca In Mary Paulin. Društveni Louis Paušek, Frank Grmovšek, zdrav-