PRIMv .c»KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 200 (8602) TRST, torek, 28. avgusta 1973 OŽIVELO VLADNO DELOVANJE PO AVGUSTOVSKIH POČITNICAH Kmalu obračun o izvajanju ukrepov za boj proti draginji in inflaciji Velik del letošnjega pridelka žita izginil v skladišča prekupčevalcev RIM, 27. __ Avgustovske počitnice so se dejansko končale. Tudi Vlada je danes začela z delom, saj so se vrnili s kratkih počitnic že vsi ministri skupno s predsednikom Rumorjem. V tem tednu bo vlada napravila prvi obračun svojega delovanja, predvsem pa obračun Izvajanja ukrepov proti draginji in inflaciji, ki jih je sprejela pred dobrim mesecem dni. Doslej, ko je bilo mnogo ljudi na počitnicah, je bilo težje objektivno oceniti položaj po zamrznitvi cen. Sedaj pa, ko *o se potroiniki ponovno zgrnili v trgovine, bo laže napraviti prvi obračun in proučiti kakšen je položaj na področju cen. Hkrati pa se bo vlada morala začeti ukvarjati z vrsto vprašanj, ki »o prišla na površje v prvem obdobju boja proti draginji. Pri tem moramo najprej omeniti oskrbovanje trga s pšenico. Letos so v Italiji pridelali 89 milijonov stotov žita. Doslej pa ga je državna ustanova AIMA odkupila samo milijon In pol stotov. Ostalo pšenico so v veliki meri pokupili špekulanti in jo spravili v skladišča, da bi jo pozneje dražje prodajali. Pšenica, ki je ob koncu mlačve stala 8.000 lir stot. je že ob koncu julija skočila na 12.000 Ur za stot. Sedaj pa se domače pšenice pri italijanskih pridelovalcih ne dobi več. To vprašanje bo morala vlada čimprej razčistiti in špekulante razkrinkati. Sedaj se pred vlado pojavlja tudi resno vprašanje gradnje petega železarskega centra v Gioia Tauro v Kalabriji. Okrog te gradnje se je v zadnjem času razvila obširna polemika med tistimi, ki so za gradnjo tega velikega železarskega centra in tisti- mi, ki pravijo, da bo ta veliki obrat uničil veUke kmetijske površine, hkrati pa ne bo prinesel Kalabriji veUkih koristi. Ti ljudje pravijo, da bi morali v Kalabriji zgraditi več manjših industrijskih podjetij, hkrati pa ji zagotoviti hitrejši kmetijski razvoj. Vlada se bo kmalu začela ukvarjati tudi s povišanjem pokojnin in z obnovitvijo delovne pogodbe železničarjev. Obe ti vprašanji sta zelo važni, ker sta povezani z občo gospodarsko in socialno politiko nove vlade, hkrati pa tudi z novimi izdatki v socialne in naložbene namene. Po mnogih intervjujih in izjavah raznih ministrov v zadnjih dveh tednih je sedaj po daljšem času spregovoril glavni tajnik CISL Storti, eden voditeljev vsedržavne sindikalne federacije. Sindikati so se doslej izognili polemikam aU ocenam o delovanju vlade. da bi ne povzročiU napačnih tol- .........................nnililiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiinilliiilinninnniHiIlllliiniiniiniiliniiimillllllinilillininilllllillimiiMimiininnniinnl PO BEOGRADU, KAIRU IN LUSflKI V Alžiru četrta konferenca neuvrščenih držav na vrhu Jugoslovansko delegacijo bo vodil predsednik republike Tito ljali zunanji ministri neuvrščenih dr- ■ vanske delegacije. Kot je znano, bo žav, ki se bodo sestali v. Alžiru od jugoslovansko delegacijo vodil pred- ALžIR, 27. — Tukaj je že vse pripravljeno za 4. konferenco neuvrščenih držav, ki bo od jutri do 8. septembra. To bo eden najvažnejših letošnjih mednarodnih političnih do-Bodkov. Hkrati pa bo konferenca Predstavljala prelomnico v dvanajstletni zgodovini gibanja neuvrščenih ed prve konference v Beogradu leta 1961 do danes. Konference se Udeležilo okrog 70 držav, med katerimi tudi Avstralija in Nova Zelandija kot opazovalki. Pričakujejo, da bodo prišli na konferenco najbolj ugledni voditelji narodnoosvobodilnih gibanj in naprednih orga-n'zacij iz vsega sveta. Poleg tega Pa se bo konference udeležilo tudi •Onogo državnih glavarjev. . Nedavno so se v Santiagu (Či-1®1 sestal: predstavniki 25 neuvršče-n'h držav, ki so imeli nalogo, da Uskladijo stališča in sestavijo predloge za dva osnovna dokumenta alžirske konference neuvrščenih dr-žav. prvi dokument, ki ga je pripravila čilska vlada, obravnava vlo-B° in obnašanje tujega kapitala v omelah v razvoju in delovanje mednacionalnih monopolističnih družb, ?rugi pa, ki sta ga izdelali Gvajana Jh Gvineja, govori o pravici doma-paga prebivalstva do suverenosti in izkoriščanja svojih naravnih bogastev. 0 obeh dokumentih bodo razprav- mačenj o njihovem odnosu do vlade. Storti priznava v intervjuju, ki ga je dal gospodarskemu dnevniku »Sole — 24 ore», da se že mnogo let v Italiji ni videlo tolikšnega soglasja med političnimi in socialnimi silami, kot v začetku delovanja nove vlade, čeprav še ni mogoče dati negativne ali pozitivne ocene o vladni pobudi o zamrznitvi cen. Storti pravi, da bo CISL na zasedanju glavnega sveta, ki bo v Rimu od 4. do ti. oktobra, napravila obračun o politiki cen in o splošni vladni politiki. Vsi si želimo, pravi Storti, da bi vladne pobude žele uspeh. Strategija sindikata ni v želji, da bi boj • proti draginji propadel zato, da bi lahko preklicali delovne pogodbe ib začeli boj za višje plače «v divji spirali plače - cene*. Sindikati stremijo po takšnem položaju, ki bo omogočil, da se bo začela resna razprava o socialnih reformah. To so vse tri sindikalne konfederacije jasno povedale na skupnem sestanku v Ariccii. Za Stortija je prva in najbolj važna reforma, ki jo je treba začeti izvajati, vprašanje Juga, ki ni povezano samo z javnimi naložbami, temveč tudi z naložbami zasebnega kapitala. Glede polemike okrog gradnje v Gioia Tauro velikega železarskega centra in v odgovor tistim, ki so proti tej gradnji, Storti pravi, da tamkajšnjega prebivalstva ni mogoče pustiti v sedanjem položaju in da je treba na en ali drug način poskrbeti ustrezno število delovnih mest. 2. in 4. septembra in ki bodo dokumenta izpopolnili in ju pripravili za pred'ožitev konferenci. Ve se, da je v teh dokumentih tudi zamisel o ustanovitvi, banke ali sklada za gospodarski razvoj dežel v razvoju, še posebno pa je poudarjena misel o načelu gospodarske neodvisnosti in suverenosti ter odločnem boju proti neokolonializmu. * # • (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Danes dopoldne je odpotovala iz Beograda v Alžir prva skupina jugoslovanskih funkcionarjev, ki se bodo udeležili IV. konference voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav. Skupina, ki jo vodi svetnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Berislav Badurina, bo sodelovala v delu pripravljalnega odbora 16 neuvrščenih držav, ki bo zasedal 29., 30. in 31. avgusta. Konec tedna bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi-nič odpotoval na čelu druge skupine jugoslovanskih funkcionarjev v Alžir. Miloš Minič se bo udeležil ministrskega sestanka neuvrščenih držav, ki bo v Alžiru zasedal od 2. do 4. septembra. V začetku septembra bodo v Alžir odpotovali člani uradne jugoslo- "'"n.,,...................................................mn....""""»»» GENERALNI TAJNIK OZN ZAČEL SVOJE DEVETDNEVNO POTOVANJE sednik SFRJ Josip Broz Tito, delegacijo pa bodo sestavljali član sveta federacije Edvard Kardelj, člana predsedstva SFRJ Lazar Ko-liševski in Avguštin Papič, podpredsednik zveznega izvršnega biroja predsedstva ZKJ Jure Bilič, predsednik zunanje-političnega odbora sveta narodov zvezne skupščine Stana Tomaševič in jugoslovanski vele poslanik v Alžiru Bosman D.iikič. h. B. Maldheim prispel na Bližnji vzhod V Siriji, prvi etapi potovanja, srečanje s predsednikom Asadom Damask, 27. — Generalni taj-h'k OZN Kurt Waldheim je pri-Pel popoldne v sirsko glavno me-®t0 Damask, kjer bo imel vrsto pogovorov s sirskimi političnimi vo-Sprejel ga bo tudi pred-ednik republike general Hafez Asad, Na letališču ga je sprejel zuna-nl> minister Abdel Kadam. V požaru z novinarji je VValdheim Phhdaril, da bo v teku svojega Potovanja na Bližnjem vzhodu razbijal s tamkajšnjimi političnimi oditelji o rešitvi krize, ki traja rf^eč let. Poudaril je, da je J* dolžna prizadevati si, da bi Prišlo do trajne rešitve krize. Obe-hem je Woldheim izrazil zaupanje v Pozitivni izid potovanja. Preden je dopotoval v Damask, je Wldheim ustavil v Ženevi, ?.Jer je imel dva pogovora s svoji!11. posebnim predstavnikom na ~“znjem vzhodu, švedskim veleposlanikom v Moskvi Gunnarom “firringom. Na svoji tiskovni kon-u®rOhci na ženevskem letališču je ",aldheim izjavil, da nikakor ;e pričakuje, da se bo vrnil _ Vojega potovanja z rešitvijo dolgoletne bližnjevzhodne krize v že-P.u' niti ni njegov namen predlaga-“ konkretne rešitve. Kot tajnik »Vetovne organizacije pa se mora p samem kraju pozanimati o po-®ku spora, ki traja že celo Vrsto let. ^aldheimovo potovanje po Bliž , jem vzhodu bo trajalo 9 dni, med .sterimi bo obiskal po Damasku Bejrut, Nikozijo, Jeruzalem, Kairo in Aman. Po zaključku obiska bo odpotoval v Alžirijo, kjer bo prisostvoval odprtju konference neuvrščenih na vrhu. Radio Kairo je danes sporočil, da se je egiptovski predsednik Sadat vrnil s petdnevnega potovanja po Saudovi Arabiji, Kataru in Siriji. Potovanje sodi, pravi radio Kairo, »v okvir arabske borbe in enotnih arabskih pobud za enotni boj proti izraelskemu sovražniku ter za osvoboditev zasedenega arabskega ozemlja.* V sporočilu je rečeno, da se je Sadat večkrat srečal s kraljem Feisalom ter s katarskim vladarjem šejkom Al Tanijem. Sadat je nato odpotoval v Sirijo, kjer se je pogovarjal s predsednikom Hafezom Asadom. Srečal se je tudi s predsednikom libanonske vlade Takie-dinom Solom, ki je bil včeraj Damasku. V Kairo je nepričakovano prispel libijski predsednik polk. Gedafi, da bi se ponovno porazgovoril egiptovskim predsednikom Sadatom o združitvi obeh držav, ki predvidena za 1. september. Gedafi je izrazil svoj dokajšnji pesimizem glede združitve, vsaj kar zadeva predvideni datum. V svojem intervjuju pravi Gedafi, da je prišel v Kairo, da bi se pogovoril osebno s predsednikom Sadatom, brez posrednikov. Dejal je tudi, da se pogajanja ne smejo na noben način razbiti in da v Egiptu obstajajo nekatere tendence k izolaciji, ki jih je treba na vsak način poraziti. Fadejev predlagal pogovore SEV-EGS KOPENHAGEN, 27. - Glavni tajnik organizacije za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) vzhodne Evrope Nikolaj Fadejev je danes predlagal občasnemu predsedniku ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti Ivaru Noergaardu sestanek delegacij SEV in EGS za začetek pogajanj med obema gospodarskima skupnostima. Občasni predsednik EGŠ je sporočil, da bo predlog Fadejeva predložil ministrskemu svetu, ki se bo sestal v Bruslju 20. in 21. septembra. Fadejev se je nato sestal tudi z danskim zunanjim ministrom Andersenom. Po sestanku sta imela kratko tiskovno konferenco, na kateri sta povedala, da sta pogovore posvetila predvsem naporom za večjo popuščanje napetosti med vzhodom in zahodom. Na vpra šanje časnikarjev, kdaj se bosta sestali delegaciji SEV in EGS in na kakšni ravni se bosta sestali sta odgovorila, da o tem še ni bilo nobenega sklepa. Letalska nesreča v Kolumbiji: 42 mrtvih BOGOTA, 27. — Kolumbijsko pot- bovitem predelu v bližini glavnega mesta Kolumbije. Na krovu je bilo 36 oseb, ki so v nesreči zgubile življenje. Po vsej verjetnosti je letalo trčilo v televizijsko anteno, ki je na gori Monserrate. Poleg 36 potnikov je umrlo tudi 7 članov posadke. V trenutku, ko je prišlo do nesreče, je bila nad vso pokrajino gosta megla, kaže pa, da je pri katastrofi botrovala tudi pilotova nepazljivost. Dramatičnega roparskega podviga in brezupnega poskusa izsiljevanja v stockholmski banki še ni konec: bandit je še vedno zabarikadiran s talci v bUndirani blagajni. Na sUki: poveljnik stockholmske policije Lindroth med včerajšnjo tiskovno konferenco (poročilo na 6. strani) ..................................................................m PO NAPADU NA KOMUNISTIČNA MLADINCA V UDU Pl CAMAIORE Velika protifašistična manifestacija odgovor na provokacije škvadristov Po zaključku manifestacije so pripadniki izvenparlamentarnih skupin razdejali bar fašista Pellegrinija, pred katerim so tržaški fašisti zabodli mladega Franca Polettija - Številne solidarnostne brzojavke versilski federaciji KPI VIAREGGIO, 27. — Po včerajšnjem podlem fašističnem napadu na komunistične mladince, ki so raznašali «L’Unita» so versilski federaciji KPI poslali solidarnostne brzojavke številni člani vlade, pos'an-ici, senatorji, župani, predstavniki niško letalo je strmoglavilo v hrK uležete .Toscane (er stranke ;n de- Jobert v Španiji SAN SEBASTIAN, 27. - V San Sebastianu, kjer čez poletje zaseda španska vlada, je španski zunanji minister Lopez Bodo sprejel svojega francoskega kolego Jober-ta. Med svojim bivanjem v Španiji bo francoski zunanji minister ob ravnaval gospodarska, politična in trgovinska vprašanja, ki zadevajo obe državi. 'mokratične mladinske organizacije. V Viareggiu in v drugih obmorskih letoviščarskih središčin je bila jbopoldne enourna protestna stavka b 18. je bila v Lido di Camaiore protifašistična manifestacija, ki so je udeležili predstavniki protifašističnih strank, na kateri je sprego-vpril župan mesteca Camaiore Danilo Nuti, podpredsednik dežele Toskane prof. Fidia Arata, podtajnik tamkajšnje komunistične federacije. Pb protifašistični manifestaciji je prišlo do neredov, ko so pripadniki izvenparlamentarnih skupin napadli in razdejali bar «Versilia», katerega lastnika znanega fašista Maria Ptllegrinija so včeraj aretirali Skupaj s štirimi tržaškimi škvadristi, ki so napadli mladega Franca Polettija. Policija je izstrelila proti demonstrantom več solzilnih bomb. Do neredov je prišlo po manifestaciji potem ko so organizatorji skušali zadržati izvenparlamentarne mladin- ce, kar pa jim ni uspelo. Med izgredi so tudi zažgali fiat 1100, ki je bil parkiran pred barom. Ranjena sta bila podčastnik in poročnik karabinjerjev. V bolnišnico so sprejeli tudi nekaj mimoidočih, ki so zadobili lažje poškodbe. V pomoč karabinjerjem, so prjšli tudi. posebni oddelki iz Livorna. Kaže vsekakor, da se je položaj zvečer normaliziral. Voditelj afriškega naprednega gibanja v Beogradu BEOGRAD, 27. — Predsednik komisije za mednarodno sodelovanje in zveze Zvezne konference SFRJ Dimče Belovski je sprejel danes ločeno delegacijo Afriške nacionalne unije Zimbabve (ŽANU), ki jo vodi predsednik partije Citepo in delegacijo Afriške partije neodvisnosti Gvineje, Bisana in Kap-vertskih otokov PAIGC. V daljšem prijateljskem razgovoru so obravnavali nekatera mednarodna vprašanja, predvsem o bodoči konferenci neuvrščenih na vrhu, o politiki neuvrščenih sploh in o borbi proti kolonializmu in rasizmu. ..............nnnnnini.innilni.iiiiiuiiiiiiiiiiiiii.milni...mm...m.milili Panika v Veliki Britaniji Messmer posegel v polemiko o «zeleni Evropi» PARIZ, 27. — V polemiko med Francijo in nekaterimi drugimi članicami gospodarske skupnosti o vlogi in načelih »zelene Evrope* je posegel tudi predsednik francoske vlade Messmer, ki je napisal članek za neki podeželski list, v katerem pravi, da »osnovna načela skupne kmetijske politike ne bodo prišla v razpravo ne med članicami gospodarske skupnosti, ki so jih svobodno določile in sprejele, ne v pogajanjih s kako tretjo državo*. Predsednik francoske vlade pravi, da ne verjame, da so hoteli nekateri politični možje gospodarske skupnosti, ko so govorili o prihodnjem zasedanju EGS, povedati, da hočejo načeti razpravo o osnovnih načelih kmetijske politike gospodar ske skupnosti. Po njegovem mne nju, se to ne bo zgodilo ne prihodnji konferenci v Parizu niti ne med obiskom Nixona v Evropi. Če pa bi prišlo do tega, bi nastala nevarnost, da se zrušijo ne samo osnovna načela kmetijske politike, temveč tudi osnovna načela, ki združujejo gospodarsko skupnost. MILAN, 27. — Znani italijanski časnikar in socialistični poslanec Ruggero Orlando je postal ravnatelj tednika »ABC*. V zadnji številki časnika, ki bo izšla 30. avgusta, je obajvilo sporočilo, da je bil imenovan nov ravnatelj in da je bil ted-j nik obnovljen tako vsebinsko kot I tehnično. LONDON, 27. — Po zadnjih atentatih irskih gverilcev v britanski prestolnici je londonska policija povsod razobesila lepake s svarilom proti možnosti bombnih atentatov. Jutri se bodo Londončani ponovno vrnili na delovna mesta, ki so jih začasno zapustili zaradi poletnih praznikov, ki so prav v teh dneh. Policija se boji, da je med pošto, ki se je nakopičila v teh dneh, večje število bomb. O tem je govoril šef Scotland Yarda Ernest Bond, ki je dejal, da je položaj skoraj tragičen, ker takemu na činu borbe ne morejo uspešno nasprotovati. \ Scotland Yard in tajna služba sta sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi naj bi preprečili infiltracijo irskih teroristov v Veliko Britanijo. Kljub temu poročajo, da se je eden glavnih voditeljev vojaške struje »provisionals* irske organizacije IRA udeležil javnega shoda v Birminghamu. Tej struji pripisujejo atentate, do katerih je prejšnji teden prišlo v Londonu. Vest o atentatu na britansko veleposlaništvo v VVashingtonu je presenetila tudi irske teroriste. Kot znano je v britanskem veleposlaništvu v ZDA eksplodiral peklenski stroj, ki je hudo poškodoval tajnico nekega visokega funkcionarja veleposla ništva samega. Glasnik IRA je dejal da je bil sam prejšnji teden v ZDA in da mu tamkajšnji irski prijatelji niso omenili nobenega bombnega a-tentata na britansko veleposlaništvo. Londonska policija svetuje vsem tistim, ki so prejeli sumljiva pisma naj kupijo posebne aparate, s katerimi lahko odkrijejo, če gre za eksplozivno pismo ali za navadno, nekoliko bolj zajetno ovojnico, parati so poceni in si jih lahko priskrbi vsakdo. (Na sliki- lepaki, ki jih je razobesila londonska policija in ki svarijo občane, naj pazijo na morebitne peklenske stroje). Deset dni v zaporu za ukradeno melono TURIN, 27. — Sodnik za mladoletnike turinskega sodiiča je danes izpustil na začasno svobodo pet fantov, ki so bili deset dni zaprti v kaznilnici za mladoletnike, ker so ukradli melono. Zadeve pa še ni konec: po formalni preiskavi bodo morali fantje še na proces. V zvezi z «nezaslišanim dogodkom» je notranji minister Taviani ukazal prefektu v Aleksandriji poglobljeno preiskavo. Hvalevredna pobuda, brez dvoma, a ne zadostuje, če manjka — kot manjka — politična volja - ukiniti anahronistična določila italijanskega kazenskega zakonika. Začelo se je pred desetimi dnevi, ko je Severino Fraschi-ni iz Tortone pri Aleksandriji potožil karabinjerjem, da mu neznanci kradejo melone. Možje postave, ne bodi ga leni, so pripravili tatičem past. In res, •zdivjad* se je ujela v mrežo. Namesto nevarnih kriminalcev (ki se po navadi ne ubadajo s krajo melon) so zasačili na njivi pet fantov od 14. do 17. leta starosti, ki so utrgali sočni sadež. A kaj zato: pred pravico so vsi enaki pa naj gre za deco, ki si privošči na tujem polju sočen sadež ali za brezposelnega, ki je ukradel kos kruha v pekami, ali za revno mater, ki je ukradla sadež za lačne otroke. Veliko bolj počasen je stroj pravice, ko gre za prave kriminalce, za velilce goljufe (Felice Riva se še vedno brezskrbno sonči na libanonskih plažah v družbi zagorelih lepotic). Dva dni so agenti zasliševali fante v svoji vojašnici, nato pa so jih vklenjene peljali v turinsko kaznilnico za mladoletnike. Zaskrbljenim staršem niso dovolili obiska njihovih otrok. Četudi bo sodnik modro razsodil in odpustil Giampaolu, Gianpieru, Adrianu, Gianniju in Domenicu pobalinsko razposajenost, nevzgojne posledice represije za vsako ceno ne bodo nič manjše. Nobene strpnosti do fašistov! Pred enim letom je v Parmi pod fašističnimi udarci z nožem obležal v mlaki krvi mladi delavec Mariano Lupo. Nekaj mesecev od tega so fašisti ubili kmetijskega delavca Salvinija v Faenzi. V nedeljo je skupina štirih fašistov iz Trsta na tirenski obali, v krar ju Lido di Camaiore, z noti zabodla 17-letnega komunističnega mladinca Franca Polettija in lažje ranila njegovega spremljevalca. Sličnosti teh treh primerov ni treba posebej poudarjati, vendar jim moramo dodati še bombo proti policijskemu a-gentu Marinu v Milanu, neuspeli atentat na vlak iz Genove v Rim in vrsto drugih zločinskih akcij, ki nas stalno opozarjajo na to, da delujejo v Italiji prevratniške centrale in da je njihov cilj sejati zmedo, ustvarjati napetost, ogrožati sistem demokratičnega sožitja. In če so pred nekaj meseci izgubili v Andreottijev! vladi močno politično podporo, si ne smemo delati utvar, da zadostujejo protifašistične izjave nove, levosredinske vlade, za izkoreninjenje fašističnega pojava. Predvsem zato, ker ne gre za površinsko navlako v bistvu zdrave družbe, temveč, prav nasprotno, za nevarne povezave med fašističnimi zločinci, gospodarsko desnico in deli državnega aparata. Očitno je. da je bila na toskanskem nabrežju pripravljena «kazenska ekspedicija«, da se ob obletnici smrti Mariana Lupa zaostri napetost. Verjetno pa le ni naključje, da so v zločinsko akcijo poslali prav te tržaške fašiste: razvpite pojave »Avanguardie nazionaJ«*, ki v Trstu nastopa kot udarna skupina, ločeno od MSI, ki ji nudi vso podporo in odvetnike, ko je treba. Scarpa, Smoillis, Zuppello niso nova imena. Težko bi našli dijaka, antifašista ali Slovenca, ld ne bi poznal teh pretepačev in mazačev naših spomenikov. Težko si je pa razlagati, zakaj taki zločinci ne sede v zaporu, kamor spadajo zaradi dolge vrste prekrškov in nasilstev, v katerih so sodelovali. V resnici pa nihče Izmed njih (razen nekajdnevne izjeme za Scarpo) ni sedel za rešetkami koronejske ječe. Ob čudni strpnosti sodnikov in policije so se izmuznili skozi mrežo paragrafov, oprostitev in prizivov ter ostajali na svobodi. V Trstu so jim oblasti ustvarile občutek, da jim je dovoljeno vse. Morda zato, ker jih kdo opravičuje z izgovorom «obrambe italijanstva« ali ((zaščite meja«. Tako smo bili priča stopnjevanju, ki se je zaključilo (vsaj tako upamo) z napadom v Viareggiu. Fašistično nasilje je tujek v naših krajih, kjer ljudje žele miru, sožitja in demokratičnega napredka. Treba ga je zatreti. Zato pa je treba odpravita anomalije v tržaškem državnem aparatu, kjer naj vendar prevlada spoznanje, da živimo v republiki, ki se Je porodila v odporništvu Kdor tega ne razume, mora zapustiti svoje mesto. Kajti popuščanje na področju zakonitosti vodi k razraščanju nasilja, k fašizmu, k umoru. Ne zadostujejo antifašistične izjave! Potrebni so dejanski in učinkoviti antifašistični ukrepi! STOJAN SPETIČ Rumorjeva vlada bo imela ta teden polne roke dela. V najkrajšem času bo napravila obračun svojega dosedanjega delovanja, predvsem pa obračun o izvajanju vladnih odlokov o zamrznitvi cen. To bo vladi služilo za prihodnje sestanke, ki jih bo imela predvsem s sindikati, na katerih bodo obravnavali vprašanja povišanja pokojnin in obnovitve delovne pogodbe železničarjev. Hkrati pa se bo morala vlada začeti resno ukvarjati z vprašanjem prekupčevalcev z žitom, ki so doslej pokupili skoraj vso letošnjo letino in jo uskladiščili, v pričakovanju, da se bo cena zvišala, kakor tudi Z ostalimi-vprašanji oskrbe s po- trošniškimi dobrinami. V Alžiru je že vse pripravljeno za četrto konferenco državnih glavarjev in predsednikov vlad neuvrščenih držav, na kateri bodo postavili temelje politiki gospodarske in ne samo politične suverenosti od neokapitalizma. Od 2. do 4. septembra, bodo zasedali zunanji ministri neuvrščenih drqav, ki bodo dokončno sestavili dva osnovna dokumenta konference, 5., 6., 7. in 8. septembra pa bo osrednji del konference, katerega se bo udeležilo veliko število glavarjev in predsednikov vlad. Tega dela konference se bo udeležil tudi glavni tajnik OZN VValdheim. NOVA FAZA PREUREJANJA PROMETA V TRSTU PRIHODNJI TEDEN OBVEZNA SMER PO CARDUCCIJEVI OLICI IN KORZU Medtem so v Trst pripeljali elektronske možgane, ki bodo urejali sistem semaforov na križiščih v mestnem centru Prihodnji teden bo postopno stopil v veljavo drugi del preuredit-venega načrta mestnega prometa. V bistvu bo uvedena enosmerna vožnja po Ulici Carducci navzdol, proti tržaški postaji, medtem ko bo po Korzu obvezna smer proti Goldonijevem trgu, kjer bodo morda največ je prometne spremembe. V bistvu se na ta način ustvarja ♦prometni trikotnik* od Goldonijevega trga po Ulici Carducci do Ul. Ghega, po Ulici Roma na Kor-io in po Korzu navzgor do Goldonijevega trga. Sredi tega trikotnika bo ostala Terezijanska četrt, kjer so že uresničili nekaj važnih sprememb. V kratkem pa bodo zaprli za promet ulice desno od cerkve sv. Antona (Santa Caterina, San Lazzaro itd.) ter ustvarili dve «hitri» ulici. Tako bo mogoče priti po Ulici Teatro Romano, San Spiridione, preko kanala v Ulico Filzi in dalje do Ulice Commer-ciale proti Opčinam. Ulica Mazzini pa bo zaprta za zasebni promet. Po njej bodo, v obeh sme reh, vozili samo avtobusi in taksiji Po Ul. Carducci bodo, na strani proti morju, potegnili »rumeni pas*, po katerem bodo vozila — navzgor, proti Trgu Stare Mitnice — samo javna prometna sredstva. Občinska uprava računa, da bo na ta način povečala hitrost avtobusov in s tem prepričala meščane, naj se jih pogosteje poslužujejo. V ta namen — tako so nam povedali odbornik za urbanistiko De Luca ter inženirja Devescovi in Madaro na tiskovni konferenci, ki je bila opoldne — bo občinska u-prava preuredila tudi razpoložljiva parkirišča. V Terezijanski četrti bo namreč odpravljen sistem ♦nihajočega* parkiranja (glede na lihe ali sode dneve). Odslej bo parkiranje dovoljeno, a samo za eno uro, na obeh straneh ulic. Izjemoma bo parkiranje prepovedano v bližini nekaterih trgovin in skladišč, kjer se večkrat ustavljajo težki tovornjaki, s katerih razkladajo blago. Pač pa bodo odpravljena parkirišča na vseh »hitrih* ulicah, predvsem na Ul. Carducci. Računajo, da bo položaj spremenjen na boljše, a le za tiste, ki se v mestnem središču ustavljajo za kratek čas. Kdor je tu zaposlen, naj se raje posluži avtobusov, avto pa pusti doma. Trenutno je namreč v Terezijanskem središču mesta 2400-2500 parkirnih prostorov, s preureditvijo jih bo dvakrat toliko v stranskih ulicah (5000), a 1000 manj V »hitrih ulicah*. Odbornik De Luca nam je. končno, povedal, da bodo — po celotni, a postopni preureditvi sistema mestnega prometa — povezali semafore z elektronskimi možgani, ki so medtem že prispeli v Trst. Možgani bodo smotrno urejali promet in jamčili, v mejah možnosti in mimo izrednih primerov, hiter promet po tržaških cestah. Hitrost zasebnega prometa bi morala dosegati mejo 35-50 kilometrov na uro. Elektronski elaborator, ki razpolaga s sinotično tabelo in ustreznimi »nadomestnimi* napravami, .e dala občini brezplačno v dveletno uporabo družba »Siemens*. Po tej, preizkusni, dobi bo občinska u-prava lahko zamenjala elaborator, ali pa sedanjega kupila, oziroma vzela v najem. Vrednost »možganov* je 80 milijonov lir, hitrost računanja pa 1,5 mikrosekunde. Izkoriščali ga bodo v meri 20 odstotkov, medtem ko bo ostalih 80 odstotkov zmogljivosti na razpolago za razna preverjanja, kontrole, račune in podobno načrtovanje bodočih sprememb. Obnovljena dejavnost deželnega odbora Po krajšem poletnem premoru se bo deželni odbor ponovno sestal danes, 28. t.m. ob 9.30, pod predsedstvom odv. Comellija. Razpravljati bo moral o številnih predlaganih sklepih, ki zadevajo vsa področja njegove pristojnosti. Odbor se bo poslej sestajal enkrat tedensko. MEDNARODNI SEMINAR V GRADEZU Mladina prispeva k zbliževanju narodov med Alpami in morjem Pozdravni nagovor deželnega odbornika za šolstvo in kulturo • Danes na vrsti predavanje o etničnih težnjah mladine v deželi • Prvi poseg predstavnika SKGZ Jožka Morelja ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA V ” KOVICI sklicuje množični sestanek v sredo, dne 29. avgusti 1973 ob 21. uri v Bazoviškem domu. Prosimo, da se sestanka udeležite v čim večjem številu. Odbor. Včeraj ob 11. uri je bila na županstvu v Gradežu uradna otvoritev II. mednarodnega mladinskega seminarja, ki se ga v tem tednu do 2. septembra udeležujejo mladinci iz treh obmejnih dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. V italijanski delegaciji so prisotni tudi predstavniki Slovencev v Italiji in sicer Jožko Mo-relj za komisijo Mladina in šport pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi ter za Slovensko skupnost Martin Brecelj iz Trsta in Mirko Špacapan iz Gorice (že iz tega je razvidno nesorazmerje glede na številčnost mladinskih organizacij, ki jih ti mladinci predstavljajo). Pokroviteljstvo nad to pobudo ima deželna uprava, v katere imenu je odbornik za šolstvo in kulturo Dal iiifMtiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiviiiDiiaiitiiiaiii>iiiiiiiai>tiiitiiiMiiiiiiiiiiivviviiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiaMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiMini«iiiiiiB MEDTEM KO JE V NEDELJO DOPOLDNE PRODAJAL KOMUNISTIČNI DNEVNIK TRŽAŠKI SKVADRISTI V VIAREGGIU ZABODLI 17-LETNEGA KOMUNISTA Napadalci, ki so sedaj v zaporu v mestu Lucca, so Ciampaolo Scarpa, Sandro Smoillis, Roberto Zuppello in Dagnor Nolich V Trstu priprt voditelj «Avanguardie nazionale» Viezzoli že v nedeljo zvečer se je v Trstu razširila vest. da je skupina tržaških fašistov v Viareggiu (Toskana) zabodla z noži in nevarno ranila 17-letnega komunističnega mladinca Franca Polettija. ki je v znanem tiren-skem kopališkem mestu prodaja) glasilo KP1 »Unita*. PoJettiju, ki so ga s strogo pridržano prognozo sprejeli v tamkajšnjo bolnišnico, skušajo zdravniki rešiti življenje. Po zadnjih vesteh se je njegovo stanje rahlo izboljšalo. Njegov tovariš, ki sp ga m Roberto Zuppello škvadristi prav tako zabodli, je lažje ranjen. Polettija so napadli poten:, ko je nanj pokazal lastnik bara, v katerem se med počitnicami zbirajo fašisti iz vse Italije, neki Mario Pellegrini. Lastnika bara so agenti takoj aretirali, medtem ko je četverica zbežala s fiatom 500. Ujeli so jih na avtocesti in jih odpeljali v zapore v mestu Lucca. V napadalcih so identificirali člane tržaške skupine »Avanguardia nazionale*, ki so se v Trstu večkrat izkazali v pretepaških akcijah. To so 20-letni Giampaolo Scarpa, o katerem smo pisali še pred nekaj dnevi v zvezi z njegovo zaposlitvijo pri mestni hranilnici, nadalje Sandro Smoillis, Dagnor Nolich in Roberto Zuppello. Sedaj jih v zaporu zaslišujejo, aretirani pa so bili pod obtožbo »poskusa umora*. Preiskavo so nemudoma razširili tudi, na Trst, vkjer so $genti političnega oddelka kvesture priprli vodjtelja ^skupine »Avanguardia nazionale., Rema Viezzolija. Avto, s katerim je četve-ricaL zbežala. JZ Viareggia, je namreč njegov. Rema Viezzolija, voditelja tržaške »Avanguardie nazionale*, je povabil na kvesturo načelnik političnega oddelka dr. Volpe, a fant naj bi se uprl zasliševanju. Rekel je, da bo govoril samo s sodnikom. J...................................iiiiiiiiuiiiiiiiii.niniiiiiiiiiiiiniiuimniiiiimmiiiimumiiimiiii...1111111111 REAKCIJA TRŽAŠKE DEMOKRATIČNE JAVNOSTI NA ZLOČIN V VIAREGGIU Obsodba ter poziv policiji in sodstvu k izvajanju antifašističnih zakonov Skupna izjava mladinskih organizacij KPI, PSI, PRI, KDinACLI- Obsodba KPI in PSI ■ Podžupanova brzojavka Ogorčenje zaradi zločina na ti-1 silstev, katere zadnji člen je prav renski obali, ki so ga zagrešili štirje znani tržaški fašisti, obenem pa odločna obsodba zadržanja tržaških državnih, policijskih in sodnih oblasti: to so v bistvu prve reakcije tržaških demokratičnih sil. Prvo obsodbo so že v nedeljo pozno zvečer izrekli ljudje, zbrani na ljudski manifestaciji v Trebčah. Zahtevali so, naj se fašistične organizacije nemudoma razpustijo, njihovi voditelji pa kaznujejo, kot določa zakon iz leta 1952. Enotno so svoje mnenje o dogodkih in tržaškem vzdušju, v katerem je zločin v Lidu di Camaio-re dozorel, izrazile mladinske organizacije KPI, PRI, PSI, KD in ACLI. V izjavi je rečeno, da »slovenska in italijanska mladina obsojata premišljen zločin, ki so ga zagrešili tržaški policiji in sodstvu znani fašisti*. Če je do tega prišlo, ugotavlja mladina, nosijo težko odgovornost organi policije in samega sodstva, ki so doslej do teh zločincev dokazali preti-ffe»o strpnost. Demokratične organizacije so že večkrat dokazale, da je »Avanguardia nazionale* sredstvo, ki se ga MSI poslužuje za svoje provokacije. Zato pa je treba v Trstu strogo izvajati zakonske predpise o redu in varnosti, saj je Trst mesto, tako se zaključuje izjava mladinskih organi-*acij demokratičnih strank, ki si želi miru in demokracije. Tržaški podžupan Lucio Lonza je poslal županu iz Viareggia brzojavko, v kateri mu izraža solidarnost in opozarja na to, da se Trst nikakor ne more enačiti s tem dejanjem politične nestrpnosti. V svoji izjavi ugotavlja tržaška federacija KPI. da je tudi ta primer dokazal, da deluje v Trstu centrala fašistične provokacije, ki se ne straši najhujših zločinov. Do tega je prišlo zaradi strpnosti policije in sodstva, saj vsi vedo, da bi nekateri izmed protagonistov zločina v Viareggiu morali biti že zdavnaj za zapahi. Milo zadržanje sodstva in strpnost tržaške policija pa sta povzročili verigo na- poskus umora v Toskani. «V Trstu je treba uveljavljati antifašistični zakon*, se nadaljuje izjava KPI, ki poziva komuniste in vse demokrate k čuječnosti in pripravljenosti. Socialistično tajništvo v svojem sporočilu ugotavlja, da je zločin v Viareggiu «pomembna stopnja zločinske dejavnosti skupine A-vanguardia nazionale, ki ima v Trstu svojo operativno bazo in v Trstu uživa kritje določenega dela policije in sodstva. Zato so lahko zlikovci A.N. nadaljevali nemoteno svoja dejanja, od mazanja zidov in spomenikov, do fizičnih napa- dov in končno do samega poskusa umora.* Zaradi poprejšnjih ugotovitev, se zaključuje izjava PSI, pozivajo socialisti sile javnega reda in sodstva, naj brez oklevanja udarijo po prevratniških in fašističnih organizacijah. Demokratične sile pa PSI poziva k čuječnosti. Svojo solidarnost KPI in ZKMI je izrazila tudi izvenparlamentarna organizacija «Lotta continua* iz Trsta, ki poziva vse demokrate, naj izženejo fašiste iz tovarn, šol, ljudskih mestnih četrti. Predvsem pa je treba udariti po MSI in škva-drističnih organizacijah, ki so z njo povezane. Giampaolo Scarpa Tako so ga odvedli k namestniku javnega tožilca dr. D'Onofriu, s katerim se je pogovarjal približno pol ure. Vse kaže, da je D’Ono-fgjo. mnenja, da je Viezzoli samo posodil Scarpi avto za potovanje do Parme in da torej ne nosi odgovornosti. S tem bi, seveda, odpadla domneva — ki se v javnem mnenju čedalje bolj utrjuje — o pripravljeni »kazenski ekspediciji*. Po zasliševanju Rema Viezzolija so agenti preiskali sedež organizacije in stanovanja njenih najvidnejših članov. V Trstu je vest o zločinu v Viareggiu vzbudila val ogorčenja, posebno še, ker je očitno, da je šlo za organizirano ekspedicijo ljudi, ki so upali, da jih v Toskani nihče ne more prepoznati in da jim je s tem bil beg zagotovljen. V Trstu so zlikovci uživali doslej nekam čudno »imuniteto*, saj se je Scarpa znašel za rešetkami le enkrat (in še to le za nekaj dni) po napadu na dva vojaka. Udeležil se je pa najmanj dvajset škvadrističnih napadov na dijake pred šolami, obsojen pa je bil le enkrat v zvezi s pretepom pred licejem «Dante», ko je nekemu dijaku iztrgal iz rok snemalno kamero in se nato upiral policistu, ki ga je nameraval odstraniti. Drugekrati je Scarpi, Smo-illisu in drugim vedno uspelo pravočasno uiti. Priprti in prijavljeni so bili sodišču še enkrat, 12. januarja letos, ko je nekdo izstrelil v sprevod stavkajočih delavcev na Ulici Battisti eksplozivno raketo. Tedaj se je skupina fašistov morala zabarikadirati v neki bar v Drevoredu XX. septembra, ker so jih delavci obkolili. Pozneje so jih agenti javne varnosti priprli, saj so jim — med preiskavo v samem baru — našli štiri samokrese, železne pesti in verige. Med priprtimi sta bila tudi Scarpa in Zuppello. Smoillis pa se je izkazal z večkratnimi napadi na študenta Ran-chija. Vsem se je, kljub dolgi pre-tepaški karieri, posrečilo izmuzniti skozi sodne dvorane. Večkrat so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, bili so »sodno oproščeni* in podobno. Škvadrista Viezzolija peljejo na kvesturo Očitno je njegovo izzivalno dviganje roke Nagrada najditelju! Včeraj se je javil v našem uredništvu Oskar Slavec iz Doline, 126. Povedal nam je, da je med Dolino in tovarno »Snia Viscosa* v industrijski coni izgubil ročno torbico temnorjave barve. V njej je imel prepustnico, vozniško dovoljenje, osebno izkaznico, zdravstveni list in dovoljenje za nošenje orožja. V listnici pa je imel 105 tisoč lir. Poštenega najditelja prosi, naj mu torbico vrne, pa čeprav po pošti in samo dokumente. V primeru, da se najditelj sam zglasi, bo prejel ustrezno nagrado. Sinoči je kača, po vsej verjetnosti modras, pičila žensko v Rojanu. 56-letna Maria Jamsik se je vračala domov po Ul. Moreri, kjer stanuje v hiši štev. 104, ko jo je kača pičila v nogo. Zatekla se je v bolnišnico, kjer so ji takoj vbrizgnili serum in so jo sprejeli v oddelku za oživljanje. Ozdravela bo v petih dneh. Mas seminar tudi odprl. Pred njim je udeležence pozdravil v imenu občinske uprave Gradeža župan Nicolč Reverdito. Na koncu pa so v imenu delegacij iz Koroške in Slovenije pozdravili seminar Helmut Adlassnig, funkcionar »Jugend sekretariata* ter Sandi Ravnikar, predsednik mednarodne komisije pri Zvezi mladine Slovenije iz Ljubljane. Slednji je v imenu Zveze mladine poklonil gradeške-mu županu in odborniku Dal Masu simbolična darila. V svojem otvoritvenem nagovoru je deželni odbornik za šolstvo in kulturo Dal Mas predvsem poudaril, da spada ta pobuda v okvir vedno bolj odprtih odnosov med sosednimi deželami. To srečanje naj bi ne bilo samo prijetna prilika za osebna spoznavanja, ampak predvsem priložnost za poglabljanje problemov današnje družbe, za katere so predvsem mladi poklicani, da se z njimi spoprijemajo. Obenem naj bi ta seminar dal svoj prispevek k utrjevanju miroljubnih odnosov in dolgotrajnega miru med sosednimi narodi. Dodal je, da če je možna kaka kritika na račun tega seminarja je ta, da je bil organiziran predvsem z vrha in niso pri pripravah sodelovali mladi sami . Zato je predlagal, naj bi se te kritike upoštevale pri organizaciji prihodnjega seminarja, ki bo po vsej verjetnosti v Sloveniji. Ugotovil je tudi. da so že sami mladinci te kritike predhodno iznesli in naj bi zato ob koncu seminarja tudi prispevali konkretne predloge v tej zvezi. Fo tem uradnem uvodu so se udeleženci zbrali na dvorišču poleg županstva, kjer jim je direktor seminarja dr. Farina iz Vidma (tajnik videmskega pokrajinskega urada državne podporne ustanove -- Ammini-slrazione per le attivitš assistenziali nazionali e intemazionali, to je urad, ki je prevzel organizacijsko plat seminarja) predložil celotedenski program in povabil udeležence, da predlagajo morebitne spremembe ali dodatke. Predstavnik komisije za mladino in šport pri SKGZ J. Morelj je predlagal razširitev delovnega časa na celo dopoldne namesto predvidenih dveh ur in naj bi posvetili v sredo, 29. t. m. celotno popoldne problematiki narodnostnih manjšin v treh deželah. Njegov predlog je v celoti podprl predvsem predstavnik delegacije Slovenije, potem pa tudi drugi, tako da je bil končno sprejet, kljub nekaterim negodovanjem. Čeprav je med mnogimi udeleženci iz dežele Furlanije Julijske krajine jasno videti, da se s to problematiko še nikoli niso spoprijemali, bo to praznino izpopolnilo gradivo, ki so ga s seboj prinesli in razdelili udeležencem predstavniki Slovencev v Italiji. Naj na koncu še dodamo, da je že prvi dan prišlo znotraj delegacije Furlanije - Julijske krajine do diskusij, ah se sami res lahko smatrajo za zastopnike mla- dincev iz naše dežele, ko v resnici ne predstavljajo vseh političnih ali pa drugačnih mladinskih organizacij, ki v naši deželi aktivno delujejo. J. M. Renato Rascel jutri na Gradu Na Gradu sv. Justa je že vse pripravljeno za jutrišnji in j»jutrišnji nastop priljubljenega italijanskega komika in pevca Renata Rascela. Tržaškemu občinstvu je tpiccoletto», kakor mu zafrkljivo in prisrčno hkrati pravijo njegovi oboževalci, dobro znan s številnih nastopov na raznih mestnih odrih, na odprti oder Gradu pa se vrača po petindvajsetih letih. Rascel se je za ti dve predstavi, ki nosita naslov »D'amore si ride», skrbno pripravil. Z njima je obredel vsa večja mesta srednje in južne Italije, na severu pa je sprejel samo ponudbi San Rema in Trsta. S svojo svežino, živahnostjo in komičnostjo zna vzpostaviti neposre den stik z gledalcem in v tem je tudi skrivnost njegovega uspeha. Občinstvo ho seveda lahko občudovalo tudi Rascela kot pevca. Za to priložnost so se mu pridružili pevska skupina Nore Orlandi, popevkar Toni Ferrante in melodični orkester «Play». Na jutrišnji predstavi bo del sporeda posvečen glasbenemu ansamblu «7 Camaleonti*, pojutrišnjim pa ga bo zamenjala skupina *Il rovescio della medaglia». Vstopnice za obe predstavi so na razpolago pri osrednji blagajni UT AT (Pasaža Protti, tel 36372). V primeru slabega vremena bosta predstavi v gledališču Rossetti. Vrsta predstav na dvorišču ustanove ECA Letošnje toplo poletje je omogočilo številnim gostom doma za onemogle tržaške občinske podporne ustanove ECA, da so si na dvorišču doma ogledali nekaj predstav. V soboto, 11. avgusta je nastopil Tržaški mandolinski ansambel, ki je pod vodstvom Carla Holzin-gerja pripravil lep koncert operetne in modeme glasbe. Pri tem nastopu je sodelovalo tudi nekaj pevcev. Teden dni kasneje je nastopila ricmanjska godba na pihala, ki je pod taktirko Edija Kri-žanovskega zaigral vrsto klasičnih in ljudskih skladb, pa tudi nekaj odlomkov iz operet. Končno pa je nastopil še tržaški komični duet »Duo Rido’s», fct je pripravil vrsto komičnih skečev. niiiiiiiitimiiniiitmiiiiimmiitiiiiiiiiHiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiii ODGOVOR ODBORNIKA L0VERA LIBERALNIMA SVETOVALCEMA Ukrepi pokrajinske uprave za zaščito okolja na Krasu Obširna kampanja po tisku in z lepaki, pri kateri je sodelovala tudi SPZ ■ Stiki z jugoslovanskimi oblastmi za ugotavljanje stopnje onesnaženja Timave Pokrajinski odbornik za higieno, zdravstvo in turizem Bruno Lovero je odgovoril na pismeno vprašanje liberalnih pokrajinskih svetovalcev Alda Pamj>anina in Romana Sancina, ki sta se zanimala za ukrepe, ki jih je sprejela tržaška pokrajina v zvezi z zaščito okolja na Krasu. V odgovoru odbornik Lovero najprej poudarja potrebo po ustanovitvi organa, ki bi koordiniral delovanje odborov za zaščito Krasa. Pokrajinska uprava je letos dala že precej pobud, med katerimi je najvažnejša kampanja po tisku, v kateri pokrajina poziva k spoštovanju narave. Prav tako pomembni so tudi lepaki, ki jih je dala pokrajinska uprava nalepiti po raznih krajih in izobesiti v javnih lokalih. Pri razdeljevanju teh lepakov je sodelovala tudi Slovenska prosvetna zveza. Glede na vprašanje sreznic na kra-ški nianoti, ki se je zdelo liberalnima svetovalcema najbolj pereče, odbornik Lovero ugotavlja, da se je pokrajinsko odbonjištvo za higieno in zdravstvo večkrat zanimalo za greznice. To vprašanje je pomembno predvsem zato, ker se tržaški vodovod poslužuje izvirov Timave. Zaradi tega je imelo pokrajinsko odborništvo že več stikov z jugoslovanskimi oblastmi, da bi se izboljšale higienske in zdravstvene lastnosti štivanske vode. Pri tem sodeluje tudi pokrajinski kemijski laboratorij, ki že od januarja 1972 vsak dan pregleduje "vodo iz več izvirkov. Prav na podlagi teh preiskav je pokrajinski laboratorij pripravil v sodelovanju z nekim inštitutom trža-iaške univerze publikacijo, ki preučuje analitično sestavo vode iz raznih štivanskih izvirkov. Iz teh preiskav pa vsekakor izhaja, da ne okužujejo ti-mavske vode greznični, ampak industrijski odpadki. Prav tako redno n«--’ • •- pod- zemske reke. Namen pokrajinske u-prave je, da bi te preglede še poglobila in je zato stopila v stik z jamarskimi organizacijami, ki naj bi pošiljale pokrajinskemu laboratoriju vzorce vode iz rek, ki tečejo v kra-ških jamah. Edino na ta način je mogoče priti do natančnih podatkov o stopnji onesnaženja podzemnih rek na Krasu. Občinsko podjetje za dobavo alaktrika, plina In voda tar za pravoza Trst, 27. avgusta 1973 V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2.2. 1973 se sporoča, da se bo pri občinskem podjetju za dobavo elektrike, plina in vode ter za prevoze izvedla dražbe v smislu pravilnika, ki ga predvideva odstaveka) člena 1 zgoraj omenjenega zakona za dodelitev del za odstranitev električne črpalke z zmogljivostjo 100 konjskih moči iz kabine drugega rokava Timave in za njeno postavitev pri črpalni postaji v zajetju Sardoč ter za položitev cevovoda s premerom 500-600-700 in 800 milimetrov med omenjeno črpalko v Sardoču ter vodnim zajetjem «G. Randaccio* za skupno dražbeno osnovno ceno 10.100.00 lir. Zainteresirana podjetja bodo lahko pismeno zahtevala od ACEGAT — Ufficio Coordinamento e Cor.tabilitš Lavori, Ul. Genova štev. 6 — v roku desetih dni od datuma tega obvestila, da jih povabijo na dražbo. Vrhu tega se poudarja, da bodo ta podjetja morala biti vpisana v vsedržavno zbornico gradbenikov za kategorijo (X. Zahteva po vabilu nikakor ne veže podjetja. GENERALNI DIREKTOR dr. inž. Mario Castaldi ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 15. septembra 1973 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete. Izleti Ob priliki dneva plari ki ga praznujejo planinci iz Slovenije letos v Bovcu organizira SPDT 2. septem-bra dvodnevni izlet z lastnimi prevoznimi sredstvi v Bovec z vzponom na Jerebico. PD »Slavko Škamperle* priredi 8. in 9. septembra 1973 dvodnevni izlet na Gardsko jezero z vožnjo okoli je zera ter ogledom Peschiere, Rive, Sa-loja in Sirmiona. Povratek skozi Vi cenzo in Benetke. Vpisuje Urdih. Ul. Brandesia 18, od 9. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta. PD «1. GRBEC* iz Skednja priredi 16. septembra 1973 izlet na Bled, v Bohinj in k slapu Savice. Vpisovanje v društvenih prostorih od 18. do 20. ure. IZLETI »AUR0RE* Potovalni urad »Aurora* priredi naslednje izlete: 2. septembra avtobusni izlet na Bled in v Ljubljano na vinsko razstavo. Cena 5.500 lir. 8. in 9. septembra dvodnevni izlet na otok Krk. Cena 11.500 lir. 9. septembra izlet na Sveto goro in v Kobarid. Cena 5.500 lir. 6. In 7. oktobra izlet na Plitvička jezera »Ob poroki pod slapom*. Cena 16.500 lir. Informacije in prijave prt potovalnem uradu »Aurora*, Ul. Cl-cerone 4, telefon 29243. Včeraj-danes Danes, TOREK, 28. avgusta AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.51 — Dolžina dneva 13.30 — Luna vzide ob 6.41 in zatone ob 19.36 Jutri, SREDA, 29. avgusta JANEZ Vreme včeraj: rtajvlšja temperatura 27,5, najnižja 21,5, ob 19. uri 24,4 stopinje, zračni tlak 1014,9, stanoviten, veter 12 km na uro, severozahodnik, vlaga "41-odstotna, nebo 8/K) poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 53-letna Vittoria Cre-cich por. Kobau, 81-letna Maria Legat, 63-letni Giuseppe Dal Pra, 59-letni Giuseppe Giorgi, 75-letna Aliče Cortese, 77-letna Giustina Crevatin vd. Turrisi, 51-letna Elvira Coretti por. Corda, 82-letru Francesco Godina, 69-letni Benvenuto Gerini, 70-letna Giu-seppina Urlini, 69-letna Giovanna Vo-lario por. Traverso, 69-letna Giusep-pina Brajuka vd. Štolfa, 74-letna Pie-rina Danelon, 62-letna Rosa Cusselli por. Mauri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 23; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). Seje rajonskih konzult Danes ob 19.30 se bo v Ul. Ermacora 3 sestal odbor rajonske konzulte za Rojan, Greto in Bar-kovlje. Na dnevnem redu bo imel imenovanje in umestitev komisij. Ob 20. uri pa se bo sestal odbor rajonske konzulte za Sv. Vid in Stare mesto v Ul. Colautti 6. Na dnevnem redu bodo poročila komisije za zdravstvo, higieno in socialne službe. Gledališča Slulno slovensko gledališče v Trstu bo gostovalo v soboto, 1. septembra ob 20.30 (po jtigoslovanskerri času) v Štanjelu s predstavo I. Preglja »Tol-minc n0 dramatizaciji M. Mejaka priredil S. Benedetič. Predstava na prostem. Kino Na Gradu sv. Justa bo jutri, 29. in v četrtek, 30. t.m. na sporedu prireditev «D’amore si ride* in sicer z začetkom ob 21.15. Nastopil bo znani Renato Rascel, ki bo zapel svoje pesmi ob spremljavi »kvarteta* Nore Orlandi in orkestra: v drugem delu, jutri, bodo na sporedu «1 camaleonti* in v četrtek «11 rovescio della medaglia*. V primeru slabega vremena bo predstava v gledališču Rossetti. Vstopnice so na prodaji pri osrednji blagajni UTAT — (Pasaža Protti, telefon 36-372) že danes zjutraj. ................ MIRAMARSKI PARK »Luči ln zvoki* Danes počitek. Nazionale 16.00 — 22.15 «Mondo ero-tico», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 »Gli ultimi sei minuti*, barvni film — kriminalka s Suši Kendall in B. Nevvmanom. , Graltaclelo 15.30 «L’ultim" tango a Zagarol*, barvni film, igra Franco Franchi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Penice 16.00 «Quella sporca dozzina* barvni film, Lee Marvin in Ernest Borgnine ter Charles Bronson. Eden 16.30—22.15 «Sette... volte sil giomo*. Barvni film. Igra Rossana Schiaffino, Jean Coutu, Dalia Fried-land. Ritz 16.30 «Supertestimone». Barvni film. Igrata Monica Vitti in Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Un magnifico ceffo da galera*, barvni film, Kirk Douglas. Capitol 16.30 «Quel maledetto colpo al Rio Grande Express». Barvni vvestem film. John Wayne in A. Margret. Cristallo 16.30 »Laser X — operazione uomo*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 »Sotto a chi tocca*, barvni film. Dean Reed. Filodrammatico 16.30 «De Kade 2000», barvni film, Susan Korda in P. Muller. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Super Flay». Barvni film. Detektivka. Vittorio Venelo 16.30 »Sette scialli di seta gialla*, barvni film A. Stef-fen, Silva Koscina, prepovedan rma-dini pod 14. letom. Abbazia 16.30 »La spada del Cid*. Barvni pustolovski film. Igrata Chan* tal Deberg in Roland Carey. Astra 16.30 »Gli schiavi piu forti del mondo*. Barvni film. Ideale 16.30 «11 figlio di Kociss*. Barvni westem film. Igrata Rock Hudson in Barbara Rush. Razna obvestila Pri tajništvu Italijansko - ameriškega združenja v Ui. Roma 15/11, tel. 30-301 se od 9. do 12.30 ter od 15. do 19. ure nadaljuje vpisovanje za tečaje angleščine, ki bodo od 3. do 28. septembra. Podrobna pojasnila daje tajništvo. . , wsm BANDA Ol CHEDITO Dl THIESTE -TH2AŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZI 10 n . 38-101, 38-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 586— Funt šterling 1435— Nemška marka 238— Avstrijski šiling 32— Švicarski frank 193.— Francoski frank 133,50 Dinar: debeli 38— drobni 39— MENJALNICA vseh tujih valut V dragi spomin na pok. svaka in strica Hinka Stibiela daruje družina Uršič 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 5. obletnici smrti pok. Edvarda Križniča daruje Pepi Gorkič z Opčin 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Za športno društvo Primorec iz Trebč daruje Miran Kuret 10.000 lir. Nenadoma je preminil naš dragi IVO KERŽE Pogreb dragega pokojnika bo danes. 28. t. m. ob 15.15 iz Ulice Pietš. Žalostno vest sporočajo žena DRAGA, hči LJERKA, sin DUŠAN, hrata PAVEL in MILAN, sestra NADA z družinami ln drugo sorodstvo Trst - Ljubljana, 28. avgusta 1973 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3. tel. 38006 Ob peti obletnici smrti dragega očeta in moža dr. EDVARDA KRIŽNIČA se ga spominjajo žena, teta in otroci rstu ibra ) V Tol- aka na 29. edu si- >pil za- ar- v >du ro* ?ru ile- na GORIŠKI DNEVNIK KLJUB NAPORNEMU DELU GASILCEV IN VOJAKOV PLAMENI NEUSMILJENO PUSTOŠIJO GOZD MED KRIŽEM IN NABREŽINO z Borovci gorijo že šest dni - Možno je, da je ogenj podtaknil piroman Požar uničil tudi gozd v bližini Šempolaja • Nevarnost kačje zalege Naperilo delo tržaških gasilcev med gašenjem včerajšnjega požara pri Nabrežini Silovit gozdni požar že šest dni pustoši čudovit borov gozdiček med Nabrežino in Križem. Pravzaprav ne gre le za enega, ampak za vrsto požarov, ki so se začeli v sredo v Brojnici Fod Križem. Takrat so gasilci pogasili plamene, naslednjega one pa je ogenj zopet zajel bližnje področje. To se je nadaljevalo vsa« dan do včeraj, ko je požar, ki se je počasi Pomikal proti zahodu, požgal borovce v bližini starega vodovodnega stolpa ha Brščicah pri Nabrežini. Tokrat ne gre za običajen gozdni Požar, kajti plameni se širijo za več kilometrov in s hudim vetrom, ki je Pihal tudi včeraj, je delo gasilcev zelo otežkočeno. Včeraj je pod vodstvom podčastnika Tippija ves dan heutrudno delalo 20 gasilcev z Opčin, iz Trsta in starega pristanišča, z dvema brizgalkama. Pomagalo jim je 30 vojakov. Podčastnik Tippi nam je v krajšem pogovoru — bil je telo zaposien in ni nam mogel posvetiti veliko časa — povedal, da je delo zelo težko zaradi obsežnosti ozemlja, kjer se je pežar razvil in zaradi hudega vetra, ki potiska plamene proti zahodu in jim gasilci ne morejo do živega. Delati morajo predvsem s tolkali, kajti z vodo si ne morejo dosti pomagati. Pri gašenju požara, ki je uničil 5 hektarjev gozda, je sode'ovalo tudi vojaško letalo, ki je obveščalo gasilce o novih žariščih. Ni znano, kako je nastal ta požar. Dejstvo, da se ogen.i pojavlja vsak dan na skoraj istem kraju, je zelo sumljivo in daje misliti, da gre za piromana, ki neti požare. Take govorice smo slišali v Križu in v Nabrežini; gasilci nam jih niso mogli po- MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH Nemški izvedenec o nujnosti zaščite naravnega okolja Predavanja do prihodnje sobote Na tržaški univerzi se je začela hriiga polovica 14. mednarodnega točaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki ®e bo zaključil v soboto, 1. septembra. Včeraj sta v avli Venezian ®a gospodarski fakulteti nastopila dva nemška izvedenca s področja Prometa, in sicer prof. H. Juergen Ewers z univerze v Muenstru. ki Je orisal nekatera vprašanja v zyezi s konkurenčnimi pojavi na Področju prometa v Zahodni Nemčiji, in prof. Karl Oettle iz Muench-hs, ki je predaval o temi »promet lri varstvo okolja*. 10 v Ul. Buozzi in št. 1, 8. 11, 15 v Ul. Grandi. Vse omenjene ulice so v Naselju sv. Sergija. TE DNI V TRI.ANU Comelli na spominski proslavi 33 padlih Prof. Juergen Ewers je razčlenil ml/nt.______•____ i______l___:L hekatere pojave, do katerih je pri- Slo J - t:i- i _i.:u .. »a. v zadnjih letih v okviru za-hodnonemškega prometa ter se pri torn zadržal zlasti ob dejavnikih, hi pospešujejo in drugih, ki omejujejo konkurenco med posameznici prometnimi sredstvi in podjetji. Glede vprašanja konkurence je govornik zavzel stališče, po katerem bi moralo biti evropsko tržišče Prometnih storitev povsem prepuščeno igri ponudbe in povpraševanja ter se torej izrekel za čisti li-berizem v prometu. Predsednik deželnega odbora Comelli se je te dni udeležil proslave v spomin žrtev barbarskega pokola, do katerega je prišlo 26. avgusta 1944 v Trlanu v občini Neme. Predstavniki občinskih o-blasti in demokratičnih organizacij so položili vrsto vencev na grob na trlanskem pokopališču, kjer so zbrani posmrtni ostanki 33 žrtev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiniiiiiiimHiiiiiitiniiiiin Drugi predavatelj je, kakor omenjeno, načel temo o zvezah, ki obstajajo med razvojem prometa ekologijo. Naglasil je, da se človeštvo nahaja pred pomembno Izbiro: ali naj se prepusti slu P° čim hitrejšem razvoju in zajame na veliko naravna bogastva, hi jih daje zemlja, pri čemer je Promet zainteresiran zlasti na izvore raznih vrst energije, ali pa naj se odloči za postopnost in za Pametnejše izkoriščanje teh virov, upoštevajoč tudi negospodarske zahteve človeka in torej tudi zah-tove po primerni zaščiti naravnega uholja. Predavatelj ni skrčil svojih izvajanj v posebne zaključke, nujnost ohranitve čim bolj nedotaknjene narave pa je zagovarjal s takšno vnemo, da je jasno izpričal svojo privrženost drugi tezi, t° je tezi omejenega izkoriščanja anergetskih virov, da bi človeštvu v razvoju vendarle ostalo tudi nehaj nepokvarjene narave. Novi prometni predpisi v Naselju sv. Sergija Tržaški Župan je izdal nekaj Prometnih ukrepov, ki bodo pripomogli k temu, da se bo promet Po mestu lažje odvijal. V Ul. Gre-go se promet odvija zelo počasi Pted stavbama št. 1 in št. 9/2, her je cesta zelo ozka. Na tistem predelu so zato uvedli prepoved Parkiranja, obvezno je tudi ustavljanje na križišču med slepim odsekom Ul. Grego in drugim delom ceste, parkirne prostore pa su Uredili pred poslopji št. 9/2, 9/1, » in 7. Drugi odlok se nanaša na Ul. Grandi in Ul. Buozzi. Po prvi so Uvedli enosmerno vožnjo v smeri Dl. Buozzi, po drugi pa v smeri Dl. Maovaz. Parkirne prostore so Uredili pred poslopji ŠU 6. 8 in trditi, pa tudi ne zanikati. Dejali so le, da tudi oni sumijo, da ne gre le za naključje, ampak za namerno dejanje. De te domneve so prišli, ko so ugotovili, da gre pravzaprav za ločene požare, ne pa za požare, ki so nastali zaradi ostankov žerjavice na prejšnjih pogoriščih. To pa m bil edini požar v prejšnjih dneh. V nedeljo zvečer so namreč plameni zažareli v bližini šempolaja ob cesti ki vodi k mejnemu prehodu. Tam je požar verU-i.no povzročil cigaretni ogorek, saj je pričelo goreti ob cesti, šele nato pa so se plameni razširili na borov g; z.d Kljub nagle mu posegu gasilcev je gorelo še v jioznih dopoldanskih urah. Ogenj je uničil gozd med cesto šempolaj — mejni prehod Gorjansko in cesto Šem pelaj — prečnik. Gasilci, ki so nadzirali pogorišče v včerajšnjih popoldanskih urah, so se morah sjzoprijeti še z eno hudo nevšečnostjo. Ko so bili plameni poga-šeni, so se prikazali iz skrivališč gadi ki so ponoči zbežali pred požarom. Vseh pet gasilcev, ki je ostalo v Šem-polaju, je moralo zato izredno paziti, poleg tega pa so jim iz openske centrale prinesli dozo protikačjega seruma, ki ga na srečo niso potrebovali. Včeraj pa se je okoli 12. ure vnei kup odpadkov v bližini Briščkov. Na kraj so prišli tržaški gasilci, ki pa so le omejili plamene, ne pa poga sili, ampak so raje počakali, da smeti zgorijo. Požar ni predstavljal nobebe nevarnosti za okolico, saj je gorelo v nekem starem zapuščenem kamnolomu. Malo kasneje se je vnel kup odpadkov tudi v Colu. Takih požarov je na žalost vse preveč. Škode sicer ne povzročajo, vendar pa zelo onesnažijo zrak. Sicer pa bi bilo treba to vprašanje reševati pri koreninah. Strogo hi bilo treba r.amreč prepovedati odlaganje smeti na Krasu. Celi kupi odpadkov namreč kvarijo okolje in ga onesnažujejo, obenem pa so zadnji izsledki dokazali, da smeti tudi kvarijo podtalno vodo, ki predstavlja edini vir za tržaško vodovodno omrežje. Timava je namreč v zadnjem času tako onesnažena, da mora podjetje ACEGAT dodajati pitni vodi veliko količino klora, kar seveda skvari njen okus. SKORAJ VSE TRGOVINE NA GORIŠKEM SO BILE VČERAJ ZAPRTE MED ZAVODI ZA LJUDSKE HIŠE Predlogi deželne trgovske zveze :a učinkovito zaščito kupne moči lire Kategorije trgovcev podpirajo dekret o zamrznitvi cen, vendar ne soglašajo z načinom njegovega izvajanja - Potrošniki so si včeraj odprli «krušno pot» v Novo Gorico, Sesijan in v sosedno videmsko pokrajino Včerajšnja stavka trgovcev go-! preden so z dekretom zamrznili riške pokrajine, kj jo je oklicala njihova stanovska organizacija, je povsem uspela tako v večjih »re- čene, so trgovci z odkrivanjem notranjih rezerv preprečevali dviganje cen. Kategorije trgovce;- v diščih kakor tudi v podeželskih naši deželi niso razočarale potroš-krajih. Zaprte so bile vse jestvin- ” ske trgovine, pekarne in tudi vse ostale trgovine. Kdor si je hotel kaj kupiti, zlasti kruh, meso in druge najbolj potrebne jestvine, se je moral odpeljati v sosednje kraje, kjer so bile trgovine odprte. Včeraj dopoldne so Goričani odprli »krušno pot* v sosednje obmejno področje, v Solkan, Novo Gorico in Šempeter. Prebivalci Tržiča pa so se odpeljali v Sesijan, Fiumicello in Villo Vicentino. Mar sikdo je nakupil jestvine tudi za sosede ali sorodnike, zato je v teh krajih hitro zmanjkalo kruha. V Gorici in v Tržiču so bile odprte trgovine, katerih centrale nikov, toliko je res, da v naši deželi ni bilo nobenega primera špekulacij, čeprav so se pojavljale težave v preskrbi. Veliko bolj učinkovita bi akcija za zamrznje-nje cen Mia, če bi z roko v roki sodeiovali v njej trgovci in nadzorni organi. Potrebno je preprečiti škandale, ki se pojavljajo s pozivom «brani svojo potrošnjo, pokliči vlado*, ter obnoviti normalno delo trgovcev ob spoštovanju njihovega dostojanstva in poklica. V sklepnem delu deželni odbor za trgovino in turizem naglaša so izven naše pokrajine. Tako so bile odprte Delavske zadruge, ki imajo sedež v Trstu, Standa (sedež v Milanu) in še kakšna druga podobna trgovina. Odprte so bile tudi trgovine z avtomobilskimi nadomestnimi deli, ki so pridružene mehaničnim delavnicam. Na Goriškem pokritem trgu je bilo odprtih več stojnic, prav tako so v Tržiču prišle na pokriti trg branjevke. Ker so jih pričakali trgovci in se z njimi sprli, češ da niso solidarne z njihovo borbo, so se najprej pošteno skregale, potem pa so poklicale karabinjerje, da so naredili spet red. Na marsikateri spuščeni navoj-niri so trgovci nalepili lepak Zveze trgovcev goriške pokrajine z naslovom »Mi nismo kriminalci!* V njem opozarjajo delavce in potrošnike, da sodelujejo v boju proti draginji, vendar ne morejo o-pravljati svojega dela v vzdušju sumničenja in denunciamtstva. V takšnem vzdušju tvegajo, da jih resno kaznujejo in da jim odvzamejo svobodo celo takrat, kadar dokažejo svojo dobronamernost. Delati hočejo v miru, ob spošto-vtnju zakonov ter hočejo braniti svoj ponos, ki ga imajo kot ljudjb in kot delavci. Stavkajoči se na koncu svojega lepaka obračajo na potrošnike in delavce, naj pm pomagajo pri tem. V zvezi z grožnjo prefekta, da bodo preganjali trgovce, če bodo sodelovali v stavki, so predstavniki trgovcev mnenja, da so bili trgovci v goriškj pokrajini vsaj dva krat solidarni s stavkajočimi delavci in so to pdkaznli z zaporo trgovin, in sicer ob stavki kovinarjev iz Tržiča, ki so se borili za novo delovno pogodbo, ter ob stavki, ki so jo 1968. leta oklicale sindikalne organizacije v Gorici za izvajanje družbenih reform. Včeraj se je na sedežu zveze trgovcev v Gorici sestal deželni odbor za trgovino in turizem, ki ga sestavljajo predsedniki trgovinskih zvez vseh štirih pokrajin. Sestanek so sklicali ob manifestaciji trgovcev. Iz tiskovnega sporočila, ki ga je objavil deželni odbor, je razvidno, da trgovske kategorije podpirajo vladno politiko proti draginji ter odgovorno sprejemajo obveznosti, k,i izhajajo iz določil o cenah zavedajoč se družbene važnosti tega uhrepa. Še POMEMBNA DEŽELNA GOSPODARSKA MANIFESTACIJA V Pordenonu so včeraj slovesno odprli 27. sejem Furlanije-Julijske krajine Sejem je odprl minister za deželno ureditev Toros . Po slovesnosti so podelili visoko priznanje predsedniku deželnega sveta Alfredu Berzanliju V Pordenonu so včeraj zjutraj slovesno odprli 27. vzorčni sejem Furlanije - Julijske krajine. Te pomembne gospodarske manifestacije se letos udeležuje nad tristo razstavljavcev iz naše dežele, predvsem iz pordenonske in videmske pokrajine. Sejem bo odprt do nedelje, 9. septembra, in bo obsegal poleg zanimivih razstav s področja vseh gospodarskih dejavnosti naše dežele tudi vrsto strokovnih srečanj in posvetovanj. Včerajšnjo otvoritveno slovesnost, ki ji je predsedoval novi deželni predsednik odv. Antonio Comelli, je odprl minister za deželno ureditev senator Mario Toros. Na slovesnosti so bili prisotni tudi predsednik deželnega sveta Alfre-do Berzanti. deželni odborniki Dal Mas, Giust in Varisco deželni svetovalci Bettoli, Bianchini, Bosari, Cogo, Manzon, Persello in Rigut-to ter predsednika deželne ustanove ERSA Lucca ter ustanove ESA Di Natale. V okviru 27. sejma Furlanije -Julijske krajine je bila v včerajšnjih predpoldanskih urah še ena pomembna slovesnost, med katero je minister za deželno ureditev Toros izročil predsedniku deželnega sveta Berzantiju zlato kolajno kot priznanje za posebne zasluge, ki ga ustanova za pordenonski sejem podeli vsako leto eni vidnejših osebnosti dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Dejstvo, da so to visoko priznanje letos podelili’ Berzantiju, ki je za devet let držal krmilo deželnega odbora in je bil letos izvoljen za predsednika deželnega sveta, je še posebno pomenljivo, je rečeno v uradni obrazložitvi. Priznanje je v tem okviru predvsem zahvala za vse, kar je Berzanti naredil v korist prebivalstva naše dežele ter za vse njegove gospodarske pobude, katerih glavni namen je bil, da bi izboljšale življenjski raven ter okrepile družbeni razvoj. Berzanti, je med drugim rečeno v obrazložitvi, predstavlja v luči gospodarskega in družbenega preporoda Furlanije - Julijske krajine, po tragediji svetovnega konflikta, odraz trdožive volje po prenovitvi našega prebivalstva. Po naštevanju vseh njegovih zaslug in vrlin je med drugim rečeno, da je bil kriterij, ki ga je vodil pri vsej njegovi dejavnosti, uperjen predvsem v prizadevanje, da bi postala deželna skupnost enotnejša v deianjih in v svojem razvoju. Zborovanje proti vojaškim služnostim Prejšnjo soboto je bil po ulicah v Tricesimu antimilitaristični shod v protest proti širjenju vojaških služnosti v teh vaseh, ki se zaradi tega na morejo razvijati. Shod je krenil s Trga Libertš po vseh glavnih ulicah in se ustavil na Trgu Garibaldi, kjer so govorili Franco Graziutti, dr. To-solirvi, pokrajinski svetovalec in duhovnik Placereani. Vsi trije govorniki so poudarili, da mora vlada poskrbeti, da se omejijo, če ne že ukinejo, vojaške služnosti, ki zavirajo razvoj prizadetih krajev. ni odbor proti vojaškim služnostim (II Comitato Unitario di agitazione contro le servitu militari) pripravil tiskovno konferenco, na kateri bo njegov predsednik govoril o dosedanjem delu ter o pobudah za prihodnje mesece. Smrtna nesreča v Pierisu Na državni cesti št. 14 v Pierisu je v nedeljo padel s svojim vozilom 49-letni Fortunat Baldrin iz Pierisa. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer je sprva kazalo, da bo okreval v nekaj dneh. Rane, ki jih je dobil pri padcu, so bile samo lažje. Proti večeru pa se mu je stanje poslabšalo in J umrl. V teku je preiskava. edinole z vladno gospodarsko in finančno politiko, z mobilizacijo obsežnega aparata in nadzorstvom zadnjega člena v distribucijski mreži, ne pa z napihovanjem malenkostnih in priložnostnih prekrškov, s katerimi se odvrača pozornost javnosti od resničnih vprašanj. Šola GLASBENE MATICE Gorica Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 3. do 15. septembra 1973 od 9. do 12. ure v prostorih šole, Ul. Malta 2. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete. da je mogoče braniti kupno moč lire in zagotoviti stabilizacijo cen ■iiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Vedno zelo tesni stiki med Gorico in Novo Gorico Novi direktor zavoda v Novi Gorici Alojz Mihelj na obisku pri predsedniku IACP Celliu Prejšnji direktor Savle je odšel v Ljubljano Pred 5 leti so zastopniki goriškega zavoda za ljudske hiše navezali stike s stanovanjskim zavodom v Novi Gorici. Stiki so se ščasoma poglobili, razširili so se na meddežel-ni odbor podobnih zavodov Treh Be-nečij in na skupnost slovenskih zavodov, na raznih sestankih so bili prisotni tudi zastopniki iz Rima in iz Beograda, šlo je v glavnem za izmenjavo izkustev tako na področju gradnje cenenih stanovanj, kot na področju upravljanja. Do teh stikov je prišlo po prizadevanju goriškega predsednika zavoda Massima Celliea. Pred neka; dnevi je ravnatelj sta novanjskega zavoda v Novi Gorici Branko Šavle zapustil svojo dosedanjo dolžnost in bil premeščen v Ljubljano, kjer se bo še nadalje uk varjal s stanovanjsko problematiko. Pred svojin; odhodom je o tem ob vestil tudi goriškega predsednika LA CP Celliea in mu predstavil nove- ZADNJI MED ŠTIRIMI PRAZNIKI Doberdobski balinarji so z uspehom zaključili svoj praznik ob jezeru Tekmovali so v zbijanju balinčka - Sodelovalo je kar 147 tekmovalcev - Pri-hodnji mesec bo v Doberdobu tekmovanje za tradicionalno občinsko trofejo ga ravnatelja Alojza Mihelja. Do sestanka je prišlo v Gorici, nato pa so upravniki goriškega zavoda povabili jugoslovanske goste na kosilo v Gradež. Predsednik Cellie in bivši ravnatelj Šavle sta si ob tej priliki izmenjala pismi, v katerih poudarjata prijateljske stike, do katerih je prišlo med zavodoma ob meji v zadnjih letih ter se nadejata, da se bodo ti stiki nadaljevali. V četrtek stavka v goriški umobolnici V četrtek bodo uslužbenci goriške umobolnice stavkali ves dan. Zagotovili bodo najnujnejšo bolniško oskrbo bolnikom. Do tega sklepa so prišli uslužbenci na sestanku, ki so ga imeli z zastopniki sindikatov C3 SL, CGIL in UIL. Vzrok za proglasitev stavke je v tem, da pokrajinska uprava noče izvajati sporazumov, ki so bili že sklenjeni pred meseci. Sindikati so si prizadevali, da bi dobili uslužbenci umobolnice razvojno stopnjo plač, podobno kot so jih dosegli uslužbenci osrednjih uradov in drugih pokrajinskih ustanov. V zvezi s tem so se več mesecev vršila pogajanja med sindikati in takratnim odbornikom za osebje, rezultat teh pogajanj je bil sestava sporazuma, za kar bi seveda morala dati uprava precej denarja. Ker je odbor sedaj negativno odgovoril na zahteve sindikatov, ki so imeli s sedanjim odbornikom za osebje sestanek prejšnji petek, so sindikati sklenili, da napovedo za četrtek celodnevno stavko. V vseh tovarnah končane počitnice Zmagovalci v zbijanju balinčka (Foto Leban) V priredbi balinarskega društva »Gradina* iz Doberdoba se je zaključil zadnji od štirih praznikov, ki so jih priredile razne vaške organizacije ob jezeru. Vsa povojna leta ni bila doberdobska mladina tako zaposlena s prireditvami kot letos. Prvič so se za tako pobudo o-greli tudi domači balinarji. Glavna privlačnost praznika je bilo tekmovanje v zbijartju balinčka, ki je privabilo k jezeru veliko ljubiteljev tega športa s Krasa, laškega in z onstran meje. Tekmovalna steza je bila za to priliko pripravljena pod hladnimi topoli prj vodi. Prijavilo se je 147 tekmovalcev, ki so se v soboto popoldne začeli potegovati za pršut in druge dobrote. Vsak tekmovalec je imel na razpolago deset metov. Za zadetek je prejel trideset točk. če je zgrešil pa deset točk ka7,ni. če je krogla padla v začrtan krog okoli balinčka in ni zbila, pa je bil strel veljaven brez točk. Deset igralcev, ki so v soboto nabrali največ točk, se je v nedeljo pomerilo v finalu. Vsa prva mesta so zasedli predstavniki iz Furlanije. Trije Doberdobci, ki so prišli v finale, so se morali zadovoljiti z zadnjimi mesti. Končni vrstni red je Ml naslednji: 1. Antonio Civi-tan iz Tržiča, ki je prejel surov pršut; 2. Giordano Amadei, Ron-ke (slanina in salama); 3. Dino Fantini, Ronke (slanina); 4. Tar-cisio Visintin, Ronke (vratovina in salama) 5. Dargo Vidovič, Reka Jugoslavija (vratovina); 6. Livio Trevisan, Ronke; 7. Angelo Giust, Ronke; 8. Aldo Čadeš, Doberdob; 9. Marino Frandolič, Doberdob; 10. Marino Čadeš iz Doberdoba. V nedeljo zvečer je ob zvokih domačega narodnega ansambla »Kraški odmevi* bilo še tekmova- nje v valčku. Ob določeni uri se je prijavilo na plesišče veliko število plesalcev, kar je tudi na prejšnjih šagrah potrdilo, da se valček še dobro upira navalom raznih modemih plesov. Zmagal je par Silvana Lavrenčič iz Poljan in Lado Gergolet iz Doberdoba. Druga sta bila Zorica Vescovi in Roman Lavrenčič iz Doberdoba, tretja pa zakonca Nadlišek Ivan in Elvija s Katinare pri Trstu. Tako se je zaključilo praznova je liiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiuiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiitiiitniiiiititiiiiiiiiiiiiilililliiiilMiiiuiiimiiiiiiiiit ČE BODO DELA OPRAVILI DO MARCA Sredstva dežele za obnovo Rimskih toplic v Mošeenicah Danes zjutraj strokovni ogled ob prisotnosti prof. Bocconija iz Pavie • Danes ob 19. url bo v Collalto di Tarcento v gostišču La di Moret Enot- Deželna uprava je pripravljena zagotoviti sredstva v višini 1,3 milijarde lir za obnovitev Rimskih toplic v Moščenicah v občini Tržič, če bo občinska uprava ta objekt obnovila in ga usposobila za delovanje najkasneje do prihodnjega marca. Denar je deželna uprava priprav ljena izplačati delno kot posojilo, delno pa kot kritje obresti. S tem v zvezi bodo danes dopol- dne obiskali kraj predstavniki občinske uprave in projektant, da bi pregledali položaj ter ugotovili, če je mogoče in kako je mogoče delo opraviti v predpisanem roku. Današnjega ogleda Rimskih toplic se bodo udeležili univerzitetni profesor iz Pavie Bocconi, ki velja v svetu za pomembnega strokovnjaka na tem področju, odbornika Calzolari in Bassi ter načrtovalec inž. Polon. nje, ki so ga balinarji priredili z namenom, da okrepijo društveno blagajno. Izkupiček bodo uporabili že prihodnji mesec, ker imajo na programu za nedeljo, 16. septembra vsakoletno tekmovanje za občinsko trofejo. Po. uspelem prazniku si balinarji obetajo tudi dober organizecijski uspeh v omenjenem pokrajinskem tekmovanju, ki je že prejšnja leta nagradil požrtvovalne fante iz Doberdoba. Janko Gergolet Tudi v Gorici se življenje normalizira po nekajtedenskih dopustih. V vseh tovarnah je včeraj delo redno steklo. V večjih obratih so z delom pričeli že prejšnji ponedeljek, v številnih manjših pa šele včeraj. V sindikalnih krogih so nam povedali, da bodo tudi prihodnje leto tovarne zaprte avgusta tri tedne, ostali teden dopusta (skoro vse nove pogodbe namreč določajo štiritedenski dopust) pa bodo delavci in uradniki izkoristili med letom. Tudi trgovci so v glavnem končali svoj poletni dopust. Trgovine so bile sicer včeraj, kot poročamo na drugem mestu, zaprte. Na nekaterih na-vojnicah je še vedno razobešen plakat, ki opozarja kliente, da je trgovina zaprta zaradi počitnic. Počitnice v teh trgovinah pa se bodo zaključile v tednu in prihodnji teden bo življenje na gospodarskem področju potekalo normalno. Skozi Gorico, predvsem čez obmejni prehod pri Rdeči hiši, potuje v teh dneh še vedno veliko turistov iz najrazličnejših držav. Njih število se sicer manjša iz dneva v dan. OB PRILIKI PRAZNIKA SV. JERNEJA Tudi letos kot pred sto leti sredi Gorice petje tisoiev ptičev Prireditev je bila v občinskem parku - Nad pet tisoč obiskovalcev • Popoldanski nastop folkloristov iz Ločnika Preko pet tisoč obiskovalcev je v nedeljo napolnilo občinski park za tradicionalni ptičji sejem sv Bartolomeja, ki je najsta.rejši sejem v deželi, saj presega v času tudi tistega iz Sa čile ja. Park so za občinstvo odprli ob 6. uri: z veliko pozornostjo je sledilo programu in si ogledalo razstavljene ptiče, kletke in vse potrebno za življenje teh majhnih živalic. Približno sto tekmovalcev se je javilo za razna tekmovanja, ki so se odvijala v jutranjih urah. Prvi ogled žirije je bil ob 7.30, ko so si njeni člani ogledali razstavljene ptiče. Pravo tekmovanje pa se je začelo ob 11. uri, ko je bilo na vrsti ptičje petje z vabil-no piščalko. Lovoriko najboljšega je prejel Bruno Pendolo iz Trice-sima, Silvano Gregorig iz Gorice pa je zmagal v posnemanju ptičjega petja brez vabilne piščali. V popoldanskih urah je bil na programu nastop mladih plesalcev iz Ločnika. Odprtju ptičjega sejma so prisostvovale številne osebnosti, med katerimi naj omenimo deželnega odbornika za kmetijstvo Tripanija, dr. Ca-boninija za kvesturo, pred sednika Turistične ustanove Del Bena, predsednika Pro Loco Carla Pellisa, predsednika tržiške Pro Loco Di Marca ter številhe pokrajinske in občinske odbornike. Izidi v posameznih kategorijah: Kategorija ščinkavcev: 1. Franco ManiA iz Ronk, 2. Igino Ve-nie* iz Gorice, 3. Roberto Pap-parella iz Gradišča. Kategorija kosov: 1. Silvan So-sou iz Gorice, 2. Agostino Conio iz Vidma, 3. Valter Moretti iz Tri-cesima. Kategorija drozgov: 1. Ezio Don-da iz Mariana, 2. Valter Campar-do iz Trevisa, 3. Giorgio Costa-gnotto iz Vidma. V ostalih kategorijah so zmagali še Luciano Matiussi iz Tri cesima, Armando Clagnan iz Ronk, Giovanni Besega iz Pordenona, Guido Bertossio iz Tricesima, Lui-gi Cantarutti iz Vidma in Giu- seppe Sellan iz Tržiča. V kategoriji eksotičnih ptičev je zmagal Claudio Manza iz Brescie v posebni kategoriji za ptičjo o-premo pa je zmagal »Piccolo zoo* iz Vidma. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Alessandro SiiugagUa, Monica Visentin, Alessandro Lorenzon, Alessandro Tarallo, Tanja Zavadlav, David Battistin, Monica Beltrame, A-lessio Boro. SMRTI: gosjvodinja 66-letna Ludmila Cotič por. Vinci, upokojenec 80-letni Giuseppe Leghissa, 39-letni Giuseppe Salvagno, upokojenec 56-letni Raffaele Siriopoli. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 2. septembra, avtobusni izlet v Bohinj in na Vogel. Izletniki naj se čimnrei iavijo na sedežu in prinesejo s seboj veljavno prepustnico ali potni Ust. Prijateljski sestanek PSI na Oslavju Na Oslavju so se v soboto zvečer sestali člani socialistične sekcije Pevma - Oslavje in sekcije v pnev-mološki bolnišnici, da bi navezali prijateljske stike. Nekaj pozdravnih besed so po povedali Dino Perazza in Karlo Sošol ter Milko Klanjšček, nato je spregovoril še deželni odbornik za turizem Devetag. Sestanka so se poleg številnih članov udeležili tudi dr. Mirko Primožič, pokrajinski svetovalec Waltritsch, občinska svetovalca Sanzin in Dellago. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «...e tutto in bl-glietti da piccolo taglio*. Barvni film. Yul Brynner in Racquel Welch. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 »Senza ragione*. F. Nero in P. Savala. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30—22 00 cLe mil-le e una notte e urialtra ancora*. V. Sofla in M. Camara. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Tutto queUo che avreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chiedere*. W. Allen in J. Corradine. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30—22.00 »n magUaro a cavallo*. J. Gamer in S. Clarck. Barvni film. Tržič EXCELMOR 17.30-22.00 »X, Y, Z*. Barvni film. 18.00—22.00 »La gang dei doberman*. Barvru film. AZZURRO Zaprto. Nova Gorica SOČA »Taman in žena leopard*, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Kri iz grobnice*, angleški barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto. RENČE »Dan nevarnega samokresa*, ameriški barvni film — ob 20.30. PilVACINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči le dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci. UL 21'G8. Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 6. uri, iz Podgore ob 6.05 in iz štan-dreža ob 6.10. Opozarjamo na točnost. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči le dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341. Dosedanje konference neuvrščenih držav BEOGRAD 1961 V daljšem članku, ki smo ga objavili v nedeljo, je Drago Košmrlj v samem začetku ugotovil, da «se bo te dni v Alžiru zbralo nad 70 najvišjih voditeljev držav in vlad z vseh delov sveta* na četrto konferenco neuvrščenih držav. To je vsekakor pomemben dogodek, eden najpomembnejših letošnjega leta, ki je bilo polno zelo važnih političnih dogodkov. Ta za sedaj številčni uspeh konference v Alžiru, ki se bo začela danes, pa postane še pomembnejši, če stopimo za t-enutek v zgodovino neuvrščenih, ki so se prvič sestali v Beogradu pred 12 leti. Leta 1961 in to prav v teh dneh, namreč od 1. do 6. septembra, so se na prvo tako konferenco zbrali predstavniki 25 držav, tri države pa so poslale svoje opazovalce. Gornji črtež nam to nazorno kaže: črno označene so države, ki so na konferenci aktivno sodelovale, sivo označene pa so opazovalke KAIRO 1964 Tri leta pozneje, v dneh od 5. do 10. oktobra je bilo na konferenci neuvrščenih v Kairu navzočih 47 rednih članic, 10 držav pa je poslalo svoje opazovalce LUSAKA 1970 NOVI NAČRTI V JUG. KINEMATOGRAFIJI «Užička republika» «Kmečki punti» ter film o Loli Ribarju Čeprav je bilo rečeno, da naj bi se veliki filmi ne delali, več, ker preveč stanejo, kaže, da pridejo taka dela vendarle v poštev Predzadnja konferenca neuvrščenih je bila v Lusaki (Zambija). Bila je pred tremi leti, od 8. do 10. septembra 1970. Te konference so se udeležili najvišji predstavniki 54 dežel • članic, 10 dežel pa je v Lusako poslalo svoje opazovalce. Če si tri gornje zemljevide temeljiteje ogledamo, bomo opazili, da je črnih področij — rednih članic — vedno več in da se vedno več sivih področij držav - opazovalk spreminja v črna področja držav članic Pred dnevi smo v Jugoslovan• tkem tisku zabeležili vest, da namerava neki italijanski filmski režiser snemati film po Dantejevem «Peklu* v Postojnski jami. Pri tem filmu bi sodelovali italijanska in jugoslovanska morda pa tudi druga filmska podjetja. Za jugoslovansko podjetje tJadran film» je bilo v tem primeru rečeno, da bi sodelovalo s kapitalom v višini 40 odstotkov. Ker si italijanski režiser zamišlja film kot tnajvečji film, kar jih je bilo doslej napravljenih», bi znali biti stroški te koprodukcije precejšnji. To pa je v nasprotju z nekaterimi tendencami v jugoslovanski kinematografiji. V zagrebškem tVjesniku» pa smo brali še o drugih velikih načrtih za biižnjo prihodnost. Med drugim je bilo glede tega rečeno: Čeprav je o domačem filmu pomanjkanje denarja eden od problemov in glavna ovira, da bi se filmska proizvodnja vrnila na raven izpred nekaj let, ko ie bilo na leto napravljenih tudi po 30 filmov, se še naprej širijo vesti o velikih načrtih za velike filme. Dva takšna filma in sicer *Neretva» in *Sutjeska» sta angažirala velika materialna sredstva, števdne ekipe tehnikov, iijralce in statiste. Za uresničenje teh filmov, od katerih je *Neretva» že napravila svojo pot skozi kinodvorane doma in v svetu in (kot se zatrjuje) v precejšnji meri že vrnila vložena sredstva, so bile vložene milijarde. Film cSutjeska» pa je šele na startu. In vtem ko se še niso pojenjali odmevi teh dveh filmov, vtem ko *Sutjeska», še ni bila javno prikazana, se najavljajo novi veliki podvigi. Na startu je *U žička republika«, pripravlja pa se tudi snemanje filma <1941*, ki ga bo režiral Stole Jankovič. Tudi film sKmečki upor» je v zadnji lazi priprav in v bližnji jeseni ga bodo začeli snemati. Tu je tudi delo, ki je posvečeno Ivu Loli Ribarju. Je to velik načrt, prt katerem dela večja skupina strokovnjakov ter javnih in družbenih delavcev. Časopis nato nadaljuje, da vtem ko se kriči proti gigantskim načrtom, katerih vsak lahko stane toliko, kot deset in tudi več navadnih, domačih filmov, se na drugi strani pripravljajo prav veliki filmi. In v zvezi s tem si časopis odgovarja: Kaže, da je zares prišel čas tvelikih*. In razlogov za to je verjetno več. Ti pa niso le v dejstvu splošnega zanimanja, da se neki pomembnejši dogodki iz revolucije fiksirajo na ekran, da bi se ohranili za bodočnost in da bi se hkrati postavili nekakšni spomeniki na določene teme, vač pa obstajajo tudi drugi razlogi, da se takšni filmi ob vseh obstoječih težavah vendarle realizirajo. Očitno je namreč, da naletijo na podporo tudi v okoljih, ki nudijo učinkovito pomoč pri njihovem uresničenju. To pa se more pojasniti z enostavnim dejstvom da ore za teme, pri katerih ni nikakršnih dvomov, za teme. ki so preverjene, vsakomur jasne in ne dvosm’selne, prav kot liki in dogajanja, o katerih ta filmska dela hočejo govoriti. Časopis nato dopolnjuje: *Na neki način igrajo določeno vlogo tudi imena režiserjev, ki so dosegli določeno ime, določen sloves in za katere se ve, da se ne bodo snuščali v negotove poskuse, pač pa da bodo napravili filme, ki bodo kakovostni in za občinstvo zanimivi.» Nando Cicero: *. * JVA Zajel je praktično osnove vseh industrijskih dejavnosti < I r~ Kljub temu, da je rimska vlada določene cene blokirala, smo sleherni dan priča dvigu cen marsikaterega artikla. Toda dvigu cen nismo priča le v Italiji, saj je to pojav, s katerim se otepajo malone po vsem svetu. Razlogov za to je veliko, med njimi je tudi ta, da so močno poskočile cene surovin. O tem bi morali spregovoriti strokovnjaki, ki bi morali vzeti v poštev najrazličnejše komponente, ki vplivajo na ekonomijo, posredno tudi na dvig cen. Toda ne glede na vso kompleksnost tega vprašanja se bomo omejili na nekaj konkretnih podatkov o dvigu cen surovin v svetu, začenši z lanskoletnim julijem pa do konca letošnjega julija. Najprej nekaj podatkov o dvigu cen prehrambnega blaga. Cena koruze se je od lanskega do letošnjega julija dvignila na svetovnem tržišču za celih 103,5 odst., še večji dvig so zabeležili pri soji, katere cena je v letu dni poskočila za 216 odstotkov, cena pšenice se je na svetovnem tržišču dvignila za obilnih 80 odstotkov, semensko olje je letos dražje za malo manj kot 75 odstotkov, sladkor je sedaj dražji za 47,4 odstotka, kava je dražja za 17,8, kakav pa kar za 127 odstotkov. Pa ne le prehrabno blago, tudi surovine za obleko so dražje. Bombaž se je v letu dni podražil za 29,3 odst., volna pa za obilnih 152 odstotkov. Dražja je tudi nafta, ki se je od lanskega avgusta do danes podražila v poprečju za 17,6, v arabskem svetu pa celo za več. Nafto omenjamo na prehodu med temi in kovinskimi surovinami, zato, ker služi nafta na eni strani kot osnovno pogonsko gorivo, na drugi pa tudi oblačilstvu, kajti iz naftnih derivatov sodobna kemija ustvarja najrazličnejše surovine. Sii-rovi kavčuk je danes za 141',4 odst. dražji od lani, baker se je podražil za 63,2 cink za .77*8, svinec za 36,7, kositer z? 21 odst., srebro za 29,5 zlato pa za 58,5, skratka tako pridelki, ki služijo prehrambni industriji in prehrani nasploh, kot tudi surovine, ki služijo kot osnova oblačilstvu ter kovine, ki so osnova mnogim industrijam, so se v zadnjem letu podražili tako, da so ta- dvig cen ocenili kot cskplozi-jo cen, ki da logično vodi » v inflacijo. In res o inflaciji se ne govori le pri nas, pač pa z njo strašijo po vsej Evropi, v zadnjih časih tudi v Zahodni Nemčiji, ki ima prav gotovo najtrdnejše gospodarstvo za zahodrii Evropi, o hudi inflaciji pa govorijo tudi na Japonskem, pa čeprav se zadnje čase na veliko govori o izrednem japonskem ekonomskem čudežu, čeprav, se na Japonskem govori tudi o prevelikih skladih tujih plačilnih sredstev, saj trdijo, da Japonska ne ve več kam s 25 milijardami dolarjev tujih valut, kolikor se jih je nakopičilo' ,v zadnjih letih v japonskih bankah na račun izredno velikega japonskega izvoza. Pri tem pa je morda vredno zabeležiti tudi domneve nekaterih- ekonomistov, ki trdijo, da bi sedanji preplah, ki je zajel ves svet na račun inflacije mogel privesti do naglega skrčenja denarja v obtoku in dosledno s tem do padca cen. To pa bi nujno privedlo do novih motenj, do še hujše krize. Avguštin Kalc je svojo (ladjo* potisnil v morje. Morda se bo komu. zdelo pretirano, če govorimo tako o čolnu, ki ga vidimo zgoraj, ko se ziba na morju, toda Kalc je le improviziran graditelj., In lotil se je tega dela pred časom na svojevrsten način. Kalčev čoln je namreč iz železob«-tona. Ko je ustvaril ogrodje iz železa, ga je (zalil* z ustrezno cementno maso, nato zgladil in prepleskal. Ko Je bilo vse nared, ga. je potisnil v morje. Kalčeva (ladjedelnica* je bila kar doma, v Padričah, preji hišo (spodnja slikaj, od koder so čoln prepeljali v Sešljanski zaliv Min.................................................................. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izreden uspeh. Veliki dohodki, kakršnih niste vajeni. V ljubezni nepričakovan razplet. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z o-dločnostjo rešite zaostari nesporazum s sodelavci. Ne podcenjujte čustvenih dvomov pri ljubljeni osebi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Preden se za kaj odločite, se posvetujte s delovnim tovarišem. V čustvenih zadevah več diplomacije. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne prevzemajte novih nalog, ker jih imate že preveč. Zelo prijetno popoldne v družbi prijateljev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z vso previdnostjo še lotite novega dela, kajti sicer bi znali napraviti nepopravljivo napako. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S trmo ne boste prišli do konca. Potrebno bo popuščanje, kajti si- cer bo posel Šel narobe. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dogodki vas bodo spravili ,iz ravnotežja. Kljub temu ne obupujte, kajti sreča je na vaši strani. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Priporoča se previdnost in to v vsej vaši dejavnosti. Spoznali boste zelo zanimivo osebo. /, STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pozabite na vse probleme, ki se tičejo vašega prestiža, pač ’ pa se lotite resnega dela. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaši napori bodo privedli do. rezultatov, ki se bodo kazali v izrednem materialnem uspehu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sreča je na vaši strani. Neki drzni poslovni podvig bo imel ustrezen zaključek. V ljubezni majhne težave. , . j, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predlog, ki vas bo mikal, ki . pa ne bo izvedljiv. Nepredvideni dogodki, bodo spremenili vaša čustva. H r~ v 2 I TOREK, 28. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za otroke SKRIVNOSTNI OTOK Po romanu Julesa Verna, igrajo Michael Craig, Jon Green-wood, Michael Callan in Gary Merrill 19.50 ŠPORTNE VESTI Ital. ktonike in vremenske razmere 20.30 DNEVNIK 21.00 UN ATTIMO, MENO ANCORA TV drama. Napisala Diego Fabbri in Dino Partesano Glavne vloge: Elena Monti — liana Occhini Jofe Fusi — Mariodina Bovo Saveirio Monti — Giulio Bosetti Walter Fusi — Gino Lavagetto Olghina — Letizia Frezza Barbara — Ornella Grassi Carlo — Maurizio And doni Režija Dino Partesano Un attimo, meno gneora je televizijsko delo nekako sredi med detektivko in psihološko razpravo ali če hočemo anketo. Glavna oseba je v tem delu inženih Saveirio Monti, pomočnik generalhega direktorja nekega rimskega podjet ja, ki je na tem, da postane direktor. Ko pa zve, da je bil položaj, po katerem je težil on, dodeljen nekemu njegovemu kolegu, Monti sklene peiti h konkurentskemu podjetju. In neke noči, ko gre na letališče, da bi se tam do-< končno dogovoril s predsednikom nekega novega podjetja, ki potuje skozi Rim, zadene na poti v nekaj, kar se ne da razločiti. V naglici, da bi pravočasno prišel na sestanek na letališču, se prepričuje, da je trčil ob kamen in zato nadaljuje pot, ne da bi se ustavil. Dogovor se pozitivno konča, ko pa se Monti vrne domov, se spomne na incident in o njem govori s svojci. In s tem se začne za njega neke vrste proces, pri katerem se 16-letna hči Bar bara požene proti njemu, češ da je v svoji gonji za uspehi izgubil sleherni ponos, na drugi strani pa je njegova žena Elena, ki je moža vedno silila, da bi si ustvaril kariero, in ga tudi sedaj brani pred hčerjo 22.00 SANJE . Pripravil Paolo Mocci Zaključno nadaljevanje: SANJE ANGELOV 23.00 DNEVNIK Vremenske razmere in šport , DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 Rimska farsa ROMANI DE ROMA Avtor Ettore Petrolini, v glavnih vlogah: Archimede — Ma-rio Scaccia, Cencia — Giusi Raspani Dandolo, Peppina — Annamaria Chio, Nicola — Toni Ucci, Cichettaro — Mar-co Tulli, Schizzamateria — Elio Bertoluzzi, Paino — Ei doardo Sala, Burmo — Gastone Pescucci, itd. V programu, ki ga je pripravil Belisario Randone o far sah, ki so značilne za posamezna zemljepisna področja Ita lije, pride tokrat na vrsto rimsko narečno gledališče. Tekst je napisal Ettore Petrolini, znan pisec monologov, skečev in podobnih del, sicet pa tudi sam rimski umetnik, pa če pr«v ga poznamo tudi kot (italijanskega* pisatelja, to se pravi, da svojih del ni pisal le v rimskem dialektu pač pa tudi v knjižni italijanščini. Sicer pa bomo kaj več o vsem tem videli nocoj na TV ekranu 22.15 GREM POGLEDAT SVET, DOJAMEM VSE IN SE VRNEM Filmska reportaža, ki sta jo pripravila E. Anton in E. Moser Šesto nadaljevanje: MOŽ PO IMENU KANI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.20 OBZORNIK 19.35 PET PEDI Šolarji iz Šempetra pri Gorici ter iz' Velenja bodo dokazali televizijskim gledalcem, da (poguma pet pedi - korenjaka naredi*. Glavno besedo v prvem delu oddaje bo imela Spo menka, ki -bo povedala nekaj resnih in tudi manj resnih o. Šempetru, o ljudeh tam okrog in še o marsičem. Tudi ml,ado pesnico Marjanco Žagar bo TV občinstvo spoznalo. Nekaj bo tudi glasbe, skratka dokaj pisan spored. Velenjski šola-ji pa se bodo v drugem delu predstavili z dokaj svojevrstnim programom. S pesmijo in besedo bodo raz krili mnoge grozote današnjega dne. Spomnili nas bodo tudi na ljudi, ki živijo drugače kot mi. Splet pesmi in besed velenjskih šolarjev sili k razmišljanju 2G.00 PRAVILNA PREHRANA Iz oddaje Osebna nfega 20.29 KAJMAKČALAN IN MARIBORSKA PLANOTA 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK' 21.35 L. N. Tolstoj: VOJNA IN MIR Barvna nadaljevanka 22.25 KAJ HOČEMO Ob ustavnih in kongresnih razpravah 21.43 DIAGONALE 23.15 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RISANKE 21.15 POROČILA 21.30 SARAJEVSKI ATENTAT 23.00 DRAGI LAŽNJIVCI TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Klavirske skladbe; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Komorni koncert-^ 19.00 Kmečki punti v slov. literaturi; 19.20 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Koncert; Operna glasba; 22.45 Zabavna glasba. TRST ,V- 12.10 Plošče; 12,30 in 14.30 Kronike; 16.30 Deželni kulturni pregled; 19.30 Kronike. KOPER• 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30,’ 18.30, 19.30 Porbčila; 7.15 Jutrajna glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester; 11.15 Melodije; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.30 Z nami je...; 15.45 Počitek ob glasbi; 16.00 Plošče Ricordi; 16.15 Današnji pevci; 17.40 Zbor (Grion* iž Tržiča; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Duo Cesar — Piščanc; ’ 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Zabavna glasba; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Zborovsko petje; 22.00 Literarna oddaja; 22.15 Poje Minnie Minoprio; 23.00 Lebičevska glasba; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13,20 Opoldanski program; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 (Sončnica*; 18.55 Neapeljska, antologija; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 Zandonai: (Conchita*; 22.00 Pianist R. Wil-iiams; 22.20 Andata e ritorno. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pojeta P. Pravo in T. Bennet; 8.40 Kako in zakaj': 8.45 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.35 Poseben program z Milvo; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Ka ko in zakaj? 14.00 Plošče; 15.00 De Roberto: «L’illusione»; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 Anda ta e ritorno z Modugnom; 20.50 Plošče. lili PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Stradellove sonate: 11.40 Ital. glasba; 12.15 Dido na Angleškem; 14.30 Mozartov oratorij: (La Betulia liberata*; 18.25 Plošče resne glasbe; 17.35 Jazz! 18.35 Lahka glasba; 21.30 Radijski oder. SLOVENIJA 7.00, .8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 -S pesmico v počitniški dan; 10.40 Lahka glasba; 11.15 Z onkraj Atlantika; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne pesmi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 (Ali jih poznate?*; 15.40 «Na poti s ki taro*; 16.40 Mezzosopranistka Ma rylin Horne: 17.00 »Vrtiljak* 17.40 V. Uroševič: človek, ki je risal dim; 18.10 Simfonični koncert: 19.10 Aktualnosti doma in v svetu: 19.15 V torek nasvidenje!; 19.45 Tipke in godala; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Pavla Kosca: 21.00 Lahka glasba; 21.00 Georg Biichner; Leonce in Leona; 22.35 Melodije v ritmu; 23.15 Po pevke; 00.05 Li Ying:Pesmi; 00.15 Češi v zrcalu glasbe. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 28. avgusta 1973 ZAKUUCEN ODBOJKARSKI TURNIR V TREBČAH Končna zmaga pripadla Slogi zaradi boljše razlike v setih Dobra igra mladih Kontoveliank * Odločilna je bila zadnja tekma med Bregom in Borom V nedeljo se je v Trebčah zaključil odbojkarski turnir, ki je bil na sporedu v okviru praznika komunističnega tiska. Breg — Kontovel 2:1 (9:15, 15:2. 15:10) Kontovelu se je posrečilo odvzeti set tudi Brežankam, kar je bilo za mlado ekipo lepo plačilo za njeno požrtvovalno igro. Kontovel-čanke se odlikujejo predvsem s svojo izredno zagrizenostjo, saj se celotna ekipa bori za vsako žogo. Brežanke pa so svoje nasprotnice na začetku podcenjevale, kar jih je stalo set. Ko pa so uredile svoje vrste, jim manj izkušen nasprotnik ni mogel biti kos. Bor — Sloga 2:1 (1:15, 15:10, 15:12) Po prvem setu, ki je bil pravi monolog domače šesterke, si ni nihče pričakoval, da bodo borovke tako pozitivno reagirale. Sloga je v tem srečanju zaigrala sicer slabše kot v soboto zvečer proti Bregu, vendar je bila zmaga borove ekipe vsekakor zaslužena. Prikazana igra je bila precej medla in od obeh šesterk smo pričakovali več. Sloga — Kontovel 2:0 (15:9, 15:10) S čisto zmago 2:0 si je Sloga zagotovila prvo mesto na tem turnirju, saj je o končni lestvici odločala razlika v setih. Zmaga Sloge ni bila nikoli v dvomu, kajti domače igralke so bile stalno močnejše od svojih nasprotnic, ki so v tem srečanju zaigrale nekoliko slabše kot v prejšnjih. Breg — Bor 2:1 (15:11, 14:16, 15:12) Zadnja tekma na sporedu je bi la najlepša na tem turnirju. Obe ekipi sta se nam končno le pokazali v svoji pravi luči. Po medlem začetku, ko je Breg brez težav povedel s 13:3, so se tudi borovke razživele, in tekma je bila vse do zadnje akcije napeta in je s svojo borbenostjo pritegnila številne i-gralce. Nagrajevanje Ob koncu turnirja je vse prisotne pozdravil Marčelo Kralj. Zahvalil se je ekipam in gledalcem za sodelovanje, obenem pa izrazil upanje na ponovna taka srečanja. Tri ekipe so ob koncu turnirja osvojile enako število točk, zato je morala o končni lestvici odločati razlika v setih, ki je bila najbolj naklonjena domači šesterki Sloge. Vse štiri na-> stopajoče ekipe so dobile za nagrado pokal in sicer: Sloga pokal J, .... ____„... ___ praktično odločala o prvem mestu „_ _ .- . . V NEDELJO SO ODIGRALI V KRIŽU PRVI DVE SREČANJI Kras in KantoveI zmagovalca prvih nogometnih tekem 13, SSI Nešportni izgredi na tekmi Vesna-Kontovel - Repenči nastopili samo z igralci iz svoje vasi '«Dela»r Bor pokal Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, Breg Pokal sekcije KPI y Tffbjah, rij), Kontovel pokal športnega društva Primorec iz Trebč. Končna lestvica: Sloga 3 2 1 5:2 4 Bor 3 2 1 5:4 4 Breg 3 2 1 4:4 4 Kontovel 3 0 0 2:6 0 Postave Sloga: L., G. in S. Kralj, M. in S. Grgič, čuk, Padovan, Milkovič, Fer-loga, Busletta. Bor; Bizjak, Kostnapfel, Kalan, Rauber. Božič, Vitez, Prašelj. Breg: Santi, Lovrečič, Kofol, O-lenik, Ludvik, Pavletič, Trenta, Sancin, Meneghetti. Kontovel: Ban, Rupel, Kapun, Štoka, K. in D. Daneu, Bogateč, Sirk, Majovski, Lukša. INKA 2. - — 1. Wayne Gr. 2 2. Bain de champagne X 1. Estuario 2. Forese 1. 01yan 2. Tallaro 1. Licola 2. Arlesega 1. Grancan ■2. Nebeur — 1. Spagnolo 2. Lesiansi kvote 12 - 305.744 lir H - 14.350 lir 10 - 1.800 lir 4. - 5. _ 6. KOTALKANJE V SOBOTO IN NEDELJO V LJUBLJANI NOGOMET POKAL ITALIJE ZA C LIGO TRI PRVA MESTA ZA POLET NA PIONIRSKEM PRVENSTVU Zmagali so Andrej Sedmak, Franko Guštin in Licia Škerlavaj . Mladi kotal-karji so uspeli dopolnili še s tremi drugimi in dvema tretjima mestoma Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani pionirsko republiško prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, katerega so se poleg O-limpije iz Ljubljane, Rudarja iz Velenja, HDK Celje in TVD Partizan iz Trbovelj udeležili tudi naraščajniki ŠD Polet z Opčin. ki imajo za seboj dolgoletno tradicijo. Kljub temu pa moramo reči, da so poletove kotalkarice zapustile tudi v tej kategoriji dober vtis in z nekaj več treninga — zlasti v obveznih likih — bi lahko svojo uvrstitev močno popravile. V kategorijah B, C in D pa so .1 —I__ • _____j_ Tekma med Borom in BrcKom je Kras — Kraški dom 3:1 KRAS: Kapun, Blažina, Kante, Šušteršič (v 10. min. d.p. Bruno Milič), Šegina, Ladi Budin, Ljubo Milič, Husu, Miloš Milič, Miloš Budin in Terčelj. KRAŠKI DOM: Žarko Škabar, Milan Škabar, Albin Škabar, Valter Milič, Škrk (v d.p. Boris Vitez), Milko Vitez, Jordan Purič (v d.p. Silvester Purič), Guštin, Renco Milič, Šuber in Štok. STRELCI: v 34. min. p.p. avtogol Milan Škabar; v 17. in 20. min. d.p. M. Milič (Kras) ter v 45. min. V. Milič (Kraški dom) iz 11-me-trovke. SODNIK: Danilo Košuta. V prvi polfinalni tekmi nogometnega turneja T3: SŠF na zahodno-kraškem področju je' V nedeljo v Križu enajsterica Krasa brez več-ih^težav-^psaviltt nai: kolena požrtvovalno ekipo Kraškega doma iz Repna in se tako uvrstila v finale. Tekma je bila vseskozi zelo korektna. Kvaliteta prikazane igre je bila poprečna in Repenči, ki so nastopili izključno z igralci iz repen-tabrske občine, so igrali podrejeno vlogo. Kras pa, ki so ga za to priložnost ojačili številni mladinci, je vseskozi držal vajeti igre trdno v svojih rokah. Le zaradi netočnosti napadalcev in po zaslugi dobrih posegov repenskega vratarja Škabarja ni bil izkupiček predstavnikov zgoniške občine še izdatnejši. Repenči so predstavili v svojih vrstah nekaj starejših igralcev, ki so kljub dobri volji bili prepočasni, da bi lahko zaigrali učinkovito tako na sredini igrišča kot tudi v napadu. Pri Krasu so vsi zadovoljivo o-pravili svojo nalogo. Že v 1. minuti igre je imel Terčelj priložnost, da povede za svoje moštvo, vendar ni bil dovolj točen. Tekma je potekala le v eno smer, vendar so se igralci preveč gnetli v repenskem kazenskem prostoru, tako da je bilo težko najti špranjo v živem zidu. Brata Milič sta večkrat nevarno zaposlila Škabarja. V hitrem protinapadu je v 27. min. L. Milič z močnim strelom neubranljivo poslal žogo tik pod prečko v gol. To je bil najlepši zadetek tekme, vendar je sodnik gol razveljavil zaradi dvomljivega off-sidea. Prvi gol je padel v 34. min., ko je Ljubo Milič spet preigral nasprotno obrambo in o-stro streljal, M. Škabar pa je ne srečno odbil žogo lastnemu vratarju za hrbet. V drugem polčasu je Kras vztrajal v napadu in je spravil rezultat na varno po zaslugi svojega srednjega napadalca Miloša Miliča, ki je v 1. in 11. min. nevarno zaposlil Škabarja, v 17. min. pa je isti .igralec silovito stšrtal na točen Husujev predložek in s kakih 10 metrov neubranljivo potresel mrežo. Tri minute kasneje je Milič zopet izkoristil Husujevo podajo in povišal vodstvo Krasa na ,3:0. V 24, min. se je izkazal Kapun, ki se je pogurhno vrgel pod noge Valterju Miliča in Ušel pred golom. V zadnji minuti so dosegli- Repenči častni zadetek: Kapun je zrušil V. Miliča v kazenskem prostoru in irtl rigrafeč je realiziral dosojeno enajstmetrovko. Kpntovel — Vesna * (Qt.i, 2:2, 3:3) po 11-metrov-kah KONTOVEL: Kafol, Soave, Milko Starc, Žužič, Bezin, Pertot, Blažina, Mario Danieli (d.p. Vodopivec), Boris Dariieli, Prašelj in P. Starc. VESNA: Darko Košuta, Sulčič, Sandor ,Tence, Dario Košuta, Bogateč, Grmek, Zdravko Košuta, Bo ris Tence, Švab, Bortolotti in Ca-harija. STRELCI: v 22. min. p.p. avtogol Bezina (K), v d.p. v 26. min. Švab (V), v 43. min. žužič (K) in v 45. min. Prašelj (K), U-metrov-ke so realizirali žužič, Prašelj, M. Starc, B. Danieli in Blažina za Kontovel ter Grmek za Vesno. SODNIK: Klavdii Puntar. Veliko število gledalcev, ki si je nedeljo ogledalo v Križu drugo polfinalno tekmo SŠI med Vesno in Kontovelom, je bilo priča dogodkom, ki nikakor ne spadajo na igrišče! Kam vse lahko privede kampanilizem, prekomeren agonir zem in ni pretirano, še dobra mera hudobije, smo se lahko še enkrat prepričali. Brezkompromisno načelo »zmaga za vsako ceno* je igralcem zameglila čut razsodnosti in odgovornosti, tako da je prišlo do izgredov in prekrškov, ki sodijo v črno kroniko, ne pa v športni komentar. Igra, ki sta jo predvajali enajsterici, je bila vseskozi o-stra in marsikateri igralec je izlil svojo živčnost nad neposrednega nasprotnika, še posebno, če tega ni videl sodnik. Upamo le, t’a je bil to osamljen primer in da se taki dogodki ne bodo več ponovili na r)S.SS poudaril predstavnik Zveze za dr- vrstnik: v domovini. Toda tudi njim sanje in kotalkanje Slovenije inž. se pozna, da premalo vadijo ob-Janez Jerman, ki je Poletu za do- vezne like in da so morda nekoliko sežen uspeh podelil poseben pokal. Premalo ambiciozni (ah bolje re- Tekmovalci so bili razdeljeni na «eno. sploh nič). Z nekaj več tre- štiri starostne skupine in v vsaki nmga in z majhno dozo ambicije je bilo tudi po nekaj naraščajnikov bi jih pripravila do tega, da bi Poleta, ki so tekmovali v odprtem več trenira l bi lahko dosegh še prvenstvu, združenim z republi- boljše rezultate, škim. V soboto so bili na vrsti ob- žal se tega prvenstva niso mo-vezni liki, v nedeljo pa prosto ko- gle udeležiti kar tr. kotalkance talkanje. Skupno se je prvenstva Poleta: Morana Sosič, lu ima nogo udeležilo 71 kotalkarjev. v mavcu, Alda Sosič, ki ima obe _ , , ., ,. „ roki v mavcu in Maruška Grgič, Poletovci so se izkazali pred\ . ki je komaj prestala hujšo bolezen, v mlajših kategorijah, medtem ko ^ spadajo med najboljše tek-so v kategoriji A premočno zrna-1 movalke in bi njihov nastop lahko gale članice ljubljanske Olimp je, bjgtveno vplivai na končni vrstni ------.— re(j jga gafnejj, tekmovanju pa je zbolel še Boris Škerk, ki je tudi med najboljšimi v svoji kategoriji. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra in so se naši tekmovalci — pa tudi njihovi starši — zadovoljni vrnili iz Ljubljane. Omenimo naj še, da je delegat ZDKS inž. Jerman tako ob otvoritvi tekmovanja kot ob zaključku še posebej poudaril pomen nastopa ŠD Polet na tem prvenstvu in zaželel vsem nastopajočim mnogo uspehov tudi v prihodnosti. Naraščajniki »Poleta* so se v posameznih kategorijah takole uvrstili (končni vrstni red upošteva seštevek točk v izvajanju obveznih KOLESARSTVO Za nastop na svetovnem prvenstvu Sestavljena italijanska reprezentanca VALTORTA, 27. — Gaetano Ba-ronchelli je zmagal na amaterski kolesarski dirki v Bergamu. Tekmovanje je služilo tehničnemu vodji amaterske reprezentance za sestavo ekipe, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Španiji. V zadnji etapi je zmagal Giovanni Sabbadini, ki je bil edini izmed e-tapnih zmagovalcev, ki ni bil vključen v reprezentanco. Poleg Baron-chellija, ki si je svoje mesto popol noma zaslužil, sestavljajo ekspedicijo za San Sebastian še Chinetti, Flamini, Gbisellini, Mazziero, Par-sani in italijanski prvak Vicino. Ob koncu izbire tekmovalcev je Ricci izjavil, da je bilo njegovo delo zelo težko Na prvem uradnem nastopu poraz Triestine v Bellunu Odločilni zadetek je padel le 5 minut pred koncem, - Slab dan D’Alessija in Tosetta RET .LUN O 27 — Na svojem pr- [ njegovo pomočjo in pobudo. Hroma ve “ za točke je Triestina na sredini igrišča .Triestina ni mo-, w. i ______ Roiinnii 1 crln Irm vpf nričakovati od napa- naših igriščih. . . I Jtevek točk v izvajanju obv< Obe ekipi sta predstavih na igri- [jkov jn prostega kotalkanja): šču igralce, ki nastopajo v drugi KATEGORIJA A in tretji amaterski kategoriji. Te- Naraščajniki: 1. Andrej Sedmak mu primeroma je bila tudi pnka- m ^ 2. Ivo Volpi 185,4. zana igra, ki je bila kakovostno na Naraščajnice: 12. Cristina De-visoki tehnični ravni, vendar jc j „rassi 200,1, 13. Laura Degrassi včasih agonizem skvaril športni u- 19£ 3 14 Vera Volpi 187 točk. žitek. I KATEGORIJA B Vesna je že od vsega začetka za- Naraščajniki: 1. Franko Guštin igrala zelo odločno, vendar se je g tcM- ----- —-— , __ 1 tri prva mesta, tri druga mesta in prosti strel z roba kazenskega P™" dve tretji mesti, kar je nadvse zastora. Žužič je močno streljal, žo-1 dovoljiv uspeh. ga se je odbila od živega zidu Qb koncu spremenila smer in se zakotalila presenečenemu vratarju za hrbet. Ob koncu naj še omenimo, da je lec Vesne m vratar poigravala ca Zdenka Hrovatin in Pavel Sed žogo v kazenskem prostoru, mak. V svoji kategoriji sta tekmo- je spretno izkoristil Prašelj in ne- 2a svoj nastop žela ubranljivo tolkel v zgornji desni ; i kot Košutovih vrat. Igralec Vesne vse prlznanje' Dario Košuta je ostro protestiral in zahteval razveljavitev gola. Sodnik pa ni videl nobene nepravilno^ sti in je priznal zadetek Fnntove-la. Košuta si je tedaj sam «rapra-vil pravico* in grobo napadel ter podrl sodnika na tla. Izključitev je bila logična posledica. Za določitev zmagovalca sta bila potrebna podaljška. V 5. min. je sodnik izključil Bezina, ki je fizično obračunal z nasprotnikom. V 13. min. je Kpntovel nepričakovano povedel s P. Starcem, ki je spretno izkoristil kratko odbito žogo. L« minuto kasneje pa je Švab z neubranljivim strelom izenačil na 3:3. Ker je bil končni izid neodločen, je vsaka ekipa streljala po pet 11-metrovk. Vesnini igralci so bili zelo netočni, Kontovel pa je realiziral vse 11-metrovke. dolgi progi, je oviraj močan veter. Predvsem prvi ,pari, ki sp starto 1) takoj po deveti uri, so to občutili, saj so posebno pri Gabrovcu močni sunki zaustavljali tekmovalce. Lonjerska kolesarja sta startala kot druga, tako da poleg vsega nista imela pred seboj niti oprijemljive opore, da bi se lahko nanašala na čase drugih tekmovalcev. Pravzaprav so vsi ostali tekmovali proti njima, saj sta veljala za favorita tekmovanja in je bilo tako posebno zadnjim lahko naravnati svoje čaše UJU, n. a iati ega ac jc uuuti.ua u v wj» tuuujuu ^ ca Zdenka Hrovatin in Pavel Sed 1 po njunem. Seveda je tistih bornih šest desetink sekunde žgalo oba lonjerska predstavnika, saj sta praktično zaostala za drugouvršče- DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI nima le za dober meter. Vseeno pa je bil njun nastop pozitiven, posebno še, če upoštevamo, da je v zadnjem trenutku Maver zamenjal Bon-nana, ki je odpotoval na državno prvenstvo poštarjev v Belluno. Kljub temu pa je stari lonjerski kolesar, ki je, kot že tolikokrat, zopet pričel obljubljati, da tekmuje letos zadnjič, odlično vozil in je s svojo izkušenostjo precej pomagal borbenemu Macarolu. Vrstni red na cilju: 1. Roda - Zucchini .(Sillaro Bologna) 36'27”3 s poprečno hitrostjo 42,722 km na ufo 2. Tedesco - Mazzolini (Doni - Videm) 38’51”0 3. Maver - Macarol (Adria - Lo-njer) 38'51”6 4. Bartpli - Boscolo (Cottur - Trst) 38’j5r2 ' ž- Gnancampi - Poropat (Cottur Trst) 39’26"2 6. Moriteduro - Boscolo (Cottur -Trst) 39'50”5 7. Di Majo - Ladovaz (Gentlemen -Trst) 40’27"7 8. Stefilongo Bruno in Silvano (Hausbrandt - Trst) 41’12"1 9. Cociani - Muran (Hausbrandt -Trst 41’38"9 10. Gianolla - Vrabez (Cottur - Trst) 42’03''0. Radi PLAVANJE 1 Na maratonu v Riccioneju Prepovedan nastop Veljku Rogošieu RICCIONE, 27. —. Devetnajsti Rlavalni mednarodni maraton v Riccioneju 'bo na sporedu 30. avgusta na razdalji šest tisoč metrov. Tekmovanja se ne bo mogel udeležiti jugoslovanski predstavnik Veljko Rogošič, ki je letos že tretjič zaporedoma zmagal na plavalni maratoni Capri — Neapelj. Italijanska plavalna zveza mu je namreč nastop prepovedala, češ da je profesionalec zaradi nastopa na velikem neapeljskem plavalnem tekmovanju. Jugoslovansko nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Crvena zvezda - Velež 2:0 Zagreb - Čelik 0:0 Olimpija - Bor 4-2 Borac - Beograd 1:1 Sloboda - Sarajevo 2:1 Hajduk - Dinamo 2:3 Željezničar - Vojvodina 2:0 Vardar - Radnički 5:0 Partizan - Proleter 0:9 LESTVICA: Željezničar, Olinipi- ja, Crvena zvezda, mo, Vardar, Beograd, Hajduk, Bo-rac, Zagreb, Proleter, Partizan, Bor in Sloboda 2, Sarajevo, Velet in Radnički 1, Vojvodina 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: yqjVOd,ina - Borac, Beograd - Crvena 'zvezda, Dinamo - Željezničar, Bor - Hajduk, Radnički - Olimpija, Čelik Vardar, Proleter - Sloboda, Sarajevo - Zagreb, Velet - Partizan. 2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Karlovac - Šibenik 1:1 Igman - Rijeka 1:1 Iskra - Dinamo 3:0 Novi Sad - Crvenka 0:0 Leotar - Mercator 0:0 Famos - Dinamo 1:0 Bačka - Maribor 1:1 Kozara - Osijek 0:0 Spartak - Mura 0:0 LESTVICA: Osijek, Maribor, Šibenik, Crvenka, Karlovac, Rijeka in Famos 3, Iskra, Bačka. Mercator in Dinamo 2, Spartak, Novi Sad, Igman, Kozara, Leotar, Mura in Dinamo 1. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Rijeka - Karlovac, Šibenik - Spartak. Dinamo - Igman, Crvenka -Iskra, Mercator - Novi Sad, Dinamo - Leotar, Maribor - Famos, O-sijek - Bačka, Mura - Kozara. ___ J® __________________________ Igralci Vesne in Kontovela so v nedeljo pokazali precej borbenosti OBVESTILA Adria iz Lonjerja obvešča, da bo danes ob 21. uri na sedežu PD Lonjer - Katinara v Lonjerju sestanek vseh nastopajočih za A- drio na 13. SŠI. ♦ * * ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure. SLOVENSKA NOG. LIGA Ilirija - Drava 3:2 Izola - Kovinar 1:2 Slovan - Slavija 1:5 Kladivar - Nafta 2:0 Rudar - Šmartno 2:0 Ljubljana - Koper 1:0 Aluminij - Železničar 1:0 LESTVICA: Slavija. Kladivar. Ru- Aluminij Ljubljana 2, Drava. Izola, Koper. Železničar, Nafta, Šmartno in Slovan 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Drava - Železničar, Koper - Aluminij, Šmartno - Ljubljana, Nafta -Rudar, Slavija - Kladivar, Kovinar - Slovan, Ilirija - Izola. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES 15. Junija 1875. leta Je govoril v rimskem parlamentu poslanec Taiani In navedel nekatere, zelo škodljive zglede sodelovanja med oblastjo in mafijo ter je tako zaključil: «Zdaj, ko imamo pred seboj to podobo v temnih barvah, kaj naj potem storimo? Mafija, ki obstaja na Siciliji, je nepremagljiva samo zato, ker je orodje v rokah vlade. Kako potem zahtevati, naj pošteni državljani nastopajo kot priče proti mafiji pred sodiščem, ko zelo dobro vedo, da Je velik del sodstva prav tako v rokah mafije? Ni se potrebno navduševati nad mislijo v uspeh s kakimi izrednimi zakoni proti mafiji, dokler so na Siciliji uslužbenci, ki so člani mafije. Problem Sicilije Je problem ljudi, ki bi jih bilo potrebno v pretežni večini zamenjati.# Tako Je sicilijanska mafija, ko je imela vpliv na oblast bi politiko, živela desetletja. DEVET ZAPOVEDI ZA SLEHERNEGA ČLANA MAFIJE Salva tore Palazzolo navaja v svoji že omenjeni knjigi •Mafija postrani čepic# «devet zapovedi#, ki jih mora izpolnjevati sleherni član sicilijanske mafije. Poglejmo te zakone, kot Jih po vrsti navaja Palazzolo: 1. Ohranjati Je treba vedno tesne vezi navideznega prijar teljstva z navadnimi zločinci, da bi tako dobili čim boljše informacije o zločinih, storjenih proti zasebnikom in oblasti. 2. Absolutno Je potrebno molčati o vseh zločinih, za katere se izve in kdorkoli naj jih je že storil. 3. Z lažnim pričevanjem in vsemi drugimi sredstvi je treba izbrisati sledove zločinov, ki jih store pristaši ali osebe, ki so pod zaščito bratstva mafije. 4. Nuditi zaščito bogatim, da bi dobili od njih kontribu-cije z obveznostjo, da bodo varovali njihova življenja in imetje. 5. Nuditi odpor slehernemu ukazu oblasti pod pretvezo, da se tako zavrača izvajanje zakonov neke nesposobne in skorumpirane vlade. 6. Pokazati pogum in hrabrost ter nositi na opazen način prepovedano orožje, izzvati dvoboje pod različnimi pretvezami in zadajati udarce z noži in streli pod okriljem noči. 7. Hliniti odpuščanje prizadetih žalitev, da bi jih potem zanesljivo maščevali, ko napoči pravi trenutek in to na prikladnem mestu. 8. Maščevati se osebno za prizadeto žalitev, ker je to eden izmed temeljnih zakonov mafije. 9. Prisiliti k plačevanju letne takse slehernega, ki opravlja kako nedovoljeno dejavnost in se vsiliti, če Je potrebno tudi s silo, vsem trgovinam in podjetjem, zasebnim in javnim, v blagajne katerih priteka večji dohodek. Palazzolo pravi, da omenjeni 11 kodeks# velja za vse člane mafije na Siciliji, pa tudi za tiste po svetu, še posebej v New Yorku in Chicagu, kjer deluje mafija ko kontrolira gang-sterizem. Omenjeni «kodeks» sega tisoče kilometrov daleč in na ta način se ohranja nekakšna mednarodna mafija. Organizacija na Siciliji igra vlogo «matere» (modre), ki skrbi za obnavljanje kadrov v tujini in njihov obstoj, iz roda v rod. Pošilja svoje ljudi v svet, iz sveta pa sprejema tiste, ka so prisiljeni vrniti se pod njeno materinsko okrilje, kadar jih preganjajo ali pa so ogroženi. Vendar pa bi bilo neumestno govoriti o mafiji kot o organizaciji, ki temelji na kakšen pisanem statutu, čeprav so o mafiji napisali za celo knjižnico knjig, še v nobeni ni bil ob-javaljen takšen statut in to preprosto zato, ker ga nikoli nihče še ni bil našel. Zagotovo ni organizacije, ki bi se manj posluževala pisane besede in nič ni bolj nesmiselnega kot govoriti o kakšnih arhivih mafije. Najmočnejši v mafiji so bili pogosto popolnoma nepismeni. 2e iz dosedanjih navedb smo videli, da ima mafija neko svojo terminologijo, člani mafije se seveda poslužujejo sicilijanskega narečja, pa je že zato težko razumeti njihovo terminologijo, toda vsa težava ni samo v tem. Imajo namreč svoje posebne pojme, svoje simbole, kovamke, besede, ki imajo drugačen aii pa natanko nasproten pomen kot v navadnem jeziku. Tisti, ki so se ukvarjali s preučevanjem mafije, so sestavili kar oel in obsežen slovar ali leksikon mafije. S pomočjo tega slovarja ali leksikona je mogoče do neke meje rekonstruirati tudi samo organizacijo, pa tudi dejavnost mafije. MAFIJA — SOCIETA’ ONORATA! Član mafije ne bo nikoli omenjal mafije, zanj kot da Je ni, če pa jo že mora omeniti, jo bo omenil kot societd ono-reta, to je kot «spoštovano družbo#, član mafije je mafioso, toda to Je splošen naziv, medtem ko člani mafije med seboj ogovarjajo drug drugega z uomo d'onore, to je «spoštovan človek#. Vrhovni šef celotne sicdlijansike mafije ima vzdevek pezzo da novanta, kar naj bi pomenilo «kos od devetdeset#*). Nasprotno pa pod tem imenom omenjajo tudi tiste člane mafije, ki Jih javnost smatra za poglavitne v organizaciji. Dignitd je pojem za čin ali «šaržo» v mafiji. Don, po španski navadi, dajejo pred ime slehernega ugled- nejšega dana mafije. šefi mafije se navadno nazivajo tudi padre del popolo — oče ljudstva. Papa je prav tako eden izmed nazivov za šele mafije, toda vrhovni šef se naziva tudi pontejice massimo, medtem ko uglednejšim članom mafije pravijo tudi cacocciola. «Prijatelj ljudstva# je navadno kakšen odvetnik, poslanec, senator ali visok funkcionar, ki pripada mafiji in lahko izvaja pritisk na sodišče, da bi ščitil člana mafije, ki se je bdi znašel v nevarnosti zaradi zakona ln oblasti. Malce manjša slcpnja je «spoštovani človek#. Rispetto (spoštovanje), to je pojem za vpliv mafije na oblast (ki spoštuje mafijo#. »Zaupni človek# pa je tisti, ki posluša mafjio, je pa na oblasti ali v kaki stranki kot predsednik mafije. Panda, kar pomeni trebuh, je pomemben pojem v mafiji V trebuhu ali trebušni votlini je avtoriteta, blagostanje, spoštovanje. Večji ugled ima tisti, ki ima mogočnejši trebuh. Organizacija se začenja z desetino (diecina), kar je temeljna enota. Sleherna diecina ima svojega capodiedna, več diedn pa tvori famiglio, to je družino, na čelu katere je ca-pofamiglia. «Družine» se povezujejo v «province», v sleherni «provinoi» pa je na čelu njen capoprovinda, ki mu pravijo tudi rappresentante. Obstajajo tudi «svetovaici» (consiglieri) vseh stopenj, e-den izmed njih pa je consigliere capo, svetovalec vseh »provinc#, toda ni tudi šef mafije. Samo glavni svetovalec vrhovnega šefa je, ki se, kot smo že dejali, najpogosteje naziv« pezzo da novanta, «kos od devetdeset#. Navaden član mafije brez slehernega čina in «šarže», ld torej nima nikakršnega položaja v mafiji, se imenuje soldato, to je, «vojak». *) V času burbonskega kraljestva na Siciliji je bil »pezzo da m-vaota* oznaka za zlatnik. (Nadaljevanje sledi) TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 28. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20T Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT * Trst USPEH ČILSKE POLICIJE V BOJU S TERORISTI Agenti aretirali generalnega tajnika fašistične skupine «Patria y Libertad Po mnenju preiskovalcev je prevratniška organizacija odgovorna za vsaj 600 atentatov v zadnjem mesecu - Prevozniki nočejo podpisati sporazuma SANTIAGO DE CHILE, 27. -Čilska policija je v nedeljo dosegla velik uspeh v boju s fašističnimi teroristi, ki so z bombnimi atentati in z napadi na vojsko in levičarske aktiviste skušali spraviti državo na rob propada v trenutku ko je bil politični položaj izredno napet zaradi stavke prevoznikov. V neki santiaški restavraciji so agenti aretirali generalnega tajnika teroristične organizacije »Patri a y Libertad* Roberta Thiemeja in skupino njegovih pajdašev. Thieme je obtožen, da je bil med pobudniki poskusa državnega udara z dne 29. junija letos, ko je skupina vojaških pustolovcev obkolila vladino palačo v Santiagu. Ko so ga agenti zasačili je bil oborožen, a se ni skušal braniti. Po mnenju preiskovalcev je skupina »Patria y Libertad* odgovorna vsaj za šeststo terorističnih podvigov v zadnjem mesecu, odkar so lastniki prevozniških podjetij proglasili zaporo. Značilno je, da je bila organizacija ustanovljena le mesec dni potem ko je bil Salvador Allende izvoljen za predsednika z namenom, «da bi preprečila marksistom, da se po- PREDRZNI TATOVI Predrznost tatov danes res le ne pozna več meja. še neidentificirani zlikovci so si v petek ponoči drznili vdreti v postajo livornskih mestnih redarjev in jim izprazniti varnostno blagajno, v kateri je bilo sedemnajst milijonov lir. Zaradi tega bodo morali tkifelch še nekaj dni čakati na plačo, razen če se ne bodo tudi sami pridno poslužili vlomilskih naprav, katere so jim tatovi pustili v... spomin. AH... TA MLADINA Neko dunajsko 12 letno dekletce, Tanja Beričetovič, je postala v teh dneh že drugič mati. Deklica, ki obiskuje drugi razred srednje šole, je prvega sinčka povila že lani. Oče obeh otrok, neki 14-letni fant, je izjavil, da bo po svoji moči skrbel za zarod, pribil pa je, da se ne bo še oženil z materjo svojih otrok, češ da je nezrela. ODLOČNI ŽUPAN že dolgo vrsto let se prebivalci sardinske vasice S Gio-vanni Suergiu vsako poletje borijo s pomanjkanjem vode. Letos so končno mislili, da bo nevšečnosti konec, saj je upra va vodovoda ESAF (sardinska ustanova za vodovode in kanalizacijo) obljubila, da bo podvojila zmogljivost vodovoda. Čeprav obljuba dela dolg, u prava ESAF svojega dolga ni poravnala in vaščani so imeli spet sitnosti: naj so tudi ože-mali vodne pipe, iz praznih zarjavelih cevi ni pritekla niti kaplja dragocene tekočine. Kaj storiti? Odločni župan ni okleval. Zasedel je prostore, kjer je ESAF namestil depura cijske naprave in zagrozil, da se ne bo umaknil, dokler ne bo v vasi dovolj vode. va vlada v tem trenutku ni še mogoče predvidevati. Gotovo je že, da v nji ne bo treh vrhovnih vojaških poveljnikov. Odstop generala Pratsa je prikrajšal Allende-ja in levičarsko vladno koalicijo za enega najzvestejših zaveznikov v vojaških vrstah in vprašanje je, če bodo drugi višji častniki v tem položaju sprejeli vladne obveznosti in s tem zagotovili vladi podporo ali vsaj lojalnost oboroženih sil. Glavno vprašanje, ki ga bo morala rešiti nova vlada je vsekakor zapora lastnikov prevozniških podjetij. Paraliza trgovinskega prometa je povzročila ogromno škodo čilskemu gospodarstvu (po nekaterih računih vsaj tri milijarde in pol lir zgube na dan), ker je zavrta industrijsko proizvodnjo, polovica poljskega pridelka pa je v nevarnosti. Konec prejšnjega tedna je vlada dosegla z avtoprevozniki spo razum za rešitev vprašanja. Po sporočilu predsednika združenja avtoprevoznikov »je bil sporazum dosežen za vseh 14 točk naše zahtevne platforme, toda...* toda združenje dokumenta še ni podpisalo. Avtoprevozniki se ne zadovoljujejo več z doseženim sporazumom. Hočejo, da poleg vlade potrdi dokument tudi parlament in s tem da sporazum postane državni zakon. Tako ravnanje združenja avtoprevoznikov ne preseneča, saj so tudi oktobra lani s skoraj enomesečno stavko spravili čilsko gospodarstvo na rob propada. Ker je trgovinski promet v Čilu v zelo veliki meri odvisen od avtoprevoznikov je ta kategorija postala glavno sredstvo pritiska na vlado, diamantna konica v proti allende je- vi fronti. S p-etvezo, da zagovarja pravice korporacij in kategorij, je čilska KD v parlamentu in izven njega neposredno podprla prevoznike v njihovi izsiljevalni politiki. Čeprav se demokrščanski voditelji izrekajo za demokracijo, pa so doslej vsaj posredno podprli skrajno desnico pri podpihovanju napetosti in stopnjevanju nasilja. O stališču čilske KD je tudi republikansko glasilo »La Voce Republi-kana* zapisalo prejšnji teden, «da se je krščanskodemokratska stranka odločila za zaostrovanje napetosti*. Stališče KD — ugotavlja republikanski list — ki zahteva vso oblast, ne glede na ceno, ki jo bo morala plačati država in ki ni pripravljena na sodelovanje z vlado, da bi odpravila nevarnost državljanske vojsne, je zelo nevarno. »Čeprav je edina možna rešitev — zaključuje list — v sodelovanju vseh demokratičnih sil v in izven vladne koalicije, se 'e KD odločila za zavezništvo z desnico, ki pomeni odprto pot strategiji napetosti in prevratništvu.* lastijo države*. Če so v čilskih vladnih krogih nekoliko zadihali ob tej razveseljivi vesti, pa to še ne pomeni, da je napetosti v državi konec. V vojski vre, kot dokazuje dogodek v Valparaisu, kjer je skupinica mornarjev, pod poveljstvom nekega kapitana zasedla državno radijsko postajo »Radio Portena*. Mornarji so po radiu pozvali vse vojake, naj se ne pokoravajo u-kazom častnikov. Kapitan naj bi izjavil, da je zasegel postajo na ukaz poveljnika prve mornariške cone generala Joseja Merina Castra. Ta je bil nekaj tednov začasni poveljnik mornarice, ker je vrhovni poveljnik admiral Monte-ro vstopil v vlado. Po incidentu je radijska postaja prekinila oddaje »zaradi pomanjkanja osebja*, kot je pojasnil predstavnik policije. Doslej ni bilo mogoče izvedeti ničesar o tehniškem osebju postaje (sedem moških in ena ženska), ki je v rokah mornarjev. Iz Talcahuana, kjer ima čilska mornarica eno od svojih oporišč, pa poročajo, da so mornarji zaplenili pravcati arzenal v stanovanju nekega inženirja. Po uradnem sporočilu mornarice, naj bi šlo za arzenal skrajnolevičarskega gibanja MIR (gibanje revolucionarne levice). Po zaplembi so mornarji aretirali nekega Mehikanca in sedem čilskih državljanov. MIR je v zadnjih dneh dokaj o-stro napadal vojsko in pozival vojake, naj se ne pokoravajo več ukazom častnikov. V trenutku ko poročamo, Allende še ni sestavil nove vlade. Politični opazovalci so prepričani, da bo skušal predsednik sestaviti novo vlado pred 3. septembrom, ko bo odpotoval na posvet neuvrščenih v Alžir. Gre za deseti kabinet, ki ga Allende sestavi, odkar je pred 33 meseci postal državni poglavar. Kako bo sestavljena no- lihotapslvo s cigaretami na Jadranskem morju TROGIR. 27. — Pred dnevi so se v tem dalmatinskem mestu sestali najvišji predstavniki jugoslovanskih carinskih oblasti, inšpekcij uprav javne varnosti in jugoslovanske mornarice. Na skupnem posvetovanju so ugotovili, da zavzema tihotapstvo s cigaretami in sploh s tobakom ved dranskega morja. Po poluradnih ugotovitvah naj bi Jugoslavija trpela zaradi tega nezakonitega prometa letno škodo za okoli 1,7 milijarde Din. Italija pa za okoli 200 milijard (vedno v jugoslovanski valuti). Jugoslovanski carinski krogi računajo, da se sedaj na Jadranu ukvarja s tihotapljenjem cigaret več kot 100 zelo hitrih večjih motornih čolnov. Včasih je že prišlo do streljanja med posadkami teh čolnov in carinskimi oblastmi. Poleg poklicnih tihotapcev, ki razpolagajo z motornimi čolni pa so še dobro organizirane «zadruge» mornarjev trgovskih in »belih* ladij. Na kraju je treba še omeniti »konsignacijska skladišča* tujega blaga v Jugoslaviji, kjer gre za nekakšen «u-voz zaradi izvoza*. Tako se dogaja da ra primer kaka pošiljka (cigaret seveda), ki je prišla iz tujine, nenadoma odpotuje v Ploče, kamor pa nikoli ne pride. Ustavi se blizu kake neobljudene morske obale, kjer čakajo čolni. Tihotapci imajo s cigaretami trikratni zaslužek. V bodoče bodo v Jugoslaviji zelo strogo preganjali to dejavnost. Kazni bodo utegnile doseči petnajstkrat-no vrednost tovora. ŠPORT ŠPORT ŠPORT Zadnji dan svetovnega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih panogah Prepričljiva zmaga R. Van Lanckerja Dramatičen finale ZRN v zasledovanju Trije Italijani prešibki za zmagovalca v sprintu ■ Ostala prva mesta za Stamma, Carkušino in tandem ČSSR Zdravstvene razmere švedskega kralja Gustava Adolfa, so še vedno >elo kritične. Njegov osebni zdravnik je izjavil, da Je morda prišlo do ponovne želodčne krvavitve. Na sliki: posretek s teleobjektivom postelje suverena ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiHiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiil STOCKHOLMSKA POLICIJA MU NE MORE DO ŽIVEGA CANDIT ŠE VEDNO ZABARIKADIRAN S TALCI V BLINDIRANI BLAGAJNI Ko so ga skušali ujeti s plinom, je zadrgnil talcem okoli vratu zanke in jih privezal tako, da bi se zadavili ko bi jih plin omamil STOCKHOLM, 27. — Dramatič-1 njavb skozi luknji v stropu. Po 48 nemu ropu v stockholmski «Sveri-1 urah so dali banditoma in talcem _ t r - Ji I 1_ m Z . lr nnon . n in niloAn vl/Ilcnll Cri tlfl KIT- ges Kreditbank* še ni videti konca: bandit — ugotovili so, da gre za Jana Erika Olssona — je še vedno zabarikadiran v blindirani blagajni. Ne utrujenost ne lakota ga nista premagala in vse kaže, da je skupaj s pajdašem Olofssonom pripravljen vztrajati do konca. Stockholmski policisti so danes zjutraj poskusili s silo ugnati bandita. Ponoči so zvrtali v stropu blin-dirane blagajne luknji, da bi uspavali bandita s plinom. Olsson jih je prehitel: talcem je zadrgnil zanke okrog vratu in jih stoječe privezal za ročaje varnostnih predalov. Z rokami zvezanimi za hrbtom in z zankami zadrgnjenimi okrog vratu so štirje talci (tri dekleta in en moški) poslušali bandita, kako je hladnokrvno razlagal policistom: «Če me boste skušali ugnati s plinom, bodo umrli tudi talci. Ko jih bo plin omamil, jim bodo klecnila kolena in zanke jih bodo zadavile preden boste lahko posegli*. Spričo grožnje se je policija odpovedala poskusu, da bi s silo osvojila blindirano blagajno stockholmske kreditne banke. Poveljnik stockholmske policije Kurt Lindroth je izjavil, da je po obljubi, da agenti ne bodo posegli s plinom, bandit (definiral ga je za nečloveškega kriminalca) odvezal dva talca, ki čepita v kotu blindirane sobe, druga dva pa sta še vedno privezana k vai nost nim predalom z zankama zadrgnje nima okrog vratu. Agenti stalno o-pazujejo dogajanje v Olssonovi »trd- jedače in pijače. Skušali so namreč ugnati Olssona z lakoto, a zaman. Kako trdoživ je bandit dokazuje dejstvo, da je vso noč hladnokrvno prenesel cviljenje svedrov in zamolklo tolčenje pnevmatskih kladiv v jekleni strop blindirane sobe. Ameriška policija je zagotovila Šved skirn kolegom, da tudi «najtrši o-reh» nc prenese 6 ur takega ropota, Olssona pa niso prišli do živega. Ko je prvi sveder preluknjal strop je bilo slišati močan tresk. Konica je zadela majhno bombo, ki jo je bandit namestil na strop. Eksplozija ni terjala žrtev, a je povzročila kratek stik v električni napeljavi. Olssonov brat je medtem izjavil, da je verjetno edini, ki lahko prepriča bandita naj se vda, ne da bi prišlo do prelivanja krvi. »Z bratom se dobro razumeva* — je izjavil moški in dodal, da je bil Jan Erik dober in marljiv fant, dokler ga ni žena zapustila. Olssonov brat trdi, da je prosil policijo, naj mu dovolijo, da poskusi prepričati brata, naj se vda. Kaže pa, da mu varnostni organi doslej še niso dovolili. »Ne bomo mu dovolili, da bi zbežal s talci*, je dejal ministrski predsednik Olof Palme, ki je od vsega začetka sledil dramatičnemu poskusu izsiljevanja. Po drugi strani pa vsaj doslej ni videti drugega izhoda, če hoče vlada rešiti življenje talcem. Bandit je zahteval dve nabiti puški, še tri milijone kron in hiter športni avto ter dovoljenje da vzame s seboj dva talca. no večji razmah na področju Ja- iiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiKiiiiiiiiiiiiin NA AVTOCESTI SONCA PRI PARMI Petčlanska družina ob življenje v gorečem «peugeotu» na avtocesti Gre za italijanske izseljence - 8 - kilometrski zastoj vozil - Prometne nesreče na jugu in severu PARMA, 27. — V bližini Parme rebro. je na sončni avtocesti izgubilo življenje pet ljudi. Ne ve se še za imena žrtev, znano pa je, da gre za člane ene in iste družine, to je za očeta, mater in tri otroke in da so vsi potovali z avtom znamke »peugeot 504» s francosko evidenčno tablico 44-37 RZ 57. Za identifikacijo žrtev so se oblasti obrnile na konzularno predstavništvo v Milanu. Vse kaže, da je na francoskem vozilu eksplodiral rezervoar z bencinom ter povzročil požar. V ta avto se je potem zaletel še neki »fiat 124». Sledilo je verižno trčenje na daljnjih pet avtomobilov. Ponesrečenci francoskega avtomobila so živi zgoreli v svojem vozilu. Nekatere potnike ostalih vozil, ki so bila zapletena v nesrečo, pa so prepeljali v okoliške bolnišnice. Dva so prepeljali v bolnišnico v Roggio E-milia (eden je dobil opekline prve in druge stopnje), neko žensko pa so jv speljali v Parmo. V isto bolnišni co so prepeljali tudi nekega moške ga ,ki ua ni hotel ostati v bolnišni ci, čeprav si je morda zlomil kako Nesreča na avtocesti pri Parmi (severna smer) je povzročila hud zastoj prometa. Na kraj nesreče so t rihneh gasilci iz Parme in drugih krajev. PolicijsKe oblasti so zaprle o: omet na severni smeri cesti od Reggio Emilie do Parme ter uvedle izmenično vožnjo po južni smeri ceste, da bi omogočile nadaljnjo vožnjo osem kilometrov dolge kolone avlomobilov, ki je obtičala za razbitinami avtomobilov pri Parmi. Prometne nesreče pa so sicer na dnevnem redu. Blizu Taranta sta izg? bila življenje dva mladeniča stara 19 oziroma 17 let, ki sta se i>elja-la z motorjem znamke »honda 350*. Treščila sta v avto znamke »alfa-sud* ter umrla kmalu po nesreči. Od potnikov na avtomobilu je bil samo eden laže poškodovan. Huda prometna nesreča se je pripetila na cesti Courgne - Pont Ca-navese pri Turinu. Avto »alfa ro-meo 200». ki ga je upravljal 26 letni Giacinto Foresta. je zdrsnil na spolzkem cestišču ter treščil v ne kaj avtomobilov, ki so prihajali iz nasprotne smeri. 34-letni delavec Giovanni Capello je strmoglavil s svojim avtom na rečni prod ob cesti, ter je bil pri priči mrtev. Njegova žena je v bolnišnici s pridržano prognozo. Njuna petletna hčerka bo ozdravela v 20 dneh. V življenjski nevarnosti sta tudi šofer «aife romeo* in neki drugi voznik. Foresta je pri nesreči izgubil eno oko. Lažje poškodbe so dobili tudi drugi potniki. Pri Milanu sta trčila dva avtomobila ter se vnela. Pri nesreči sta bili zapleteni še dve drugi vozili. Na srečo nista požar in naknadno trčenje zahtevala človeških žrtev, ker' so se vsi potniki rešili iz gorečih vozil, oziroma niso dobili prehudih telesnih poškodb. V poznih večernih nrah se Je zvedelo, da je vseh pet žrtev strahovite nesreče pri Parmi italijanske narodnosti. Gre za 35-letneca gradbenika Ni-cola di Sciullon, Id je z ženo in tremi otroki bival v Distroffu v okraju Mo-selle v Franciji. Nesreča se Je pripetila. ko je De Sob’"-— trčil nb neki avto, ki je bil pred njim. Moški je po izbruhu požara skušal rešiti svojce, toda brez uspeha. Kaj Robert Hanssom, kateremu je policija v petek pripisala po pomoti roparski podvig se je oglasil po telefonu iz Honoluluja. Policija, ki ga že nekaj mesecev aktivno išče, ker je pobegnil iz zapora, je izjavila, da bo zahtevala od ameriške vlade ekstradicijo pobeglega bandita Henry Kissfoger o zadevi Watergate NEW YORK, 27. - Američani morajo misliti na bodočnost, zavedati se morajo, »da je pred nami bodočnost in ne smemo dovoliti, da bi notranje težave razklale državo na več taborov*, je izjavil v intervjuju z urednikom revije »Time* novoimenovani ameriški zunanji minister Kišsinger. «Dobro se zavedamo — je nadaljeval državni tajnik — da ne moremo zavreči zadeve Watergate kot obrabljene torbe, a upam, da bomo odslej govorili o tem kot o rakasti tvorbi, ki so jo kirurgi odrezali z operacijskim posegom, čeprav se bo rana zacelila zelo počasi. Če nam bo uspelo prepričati Američane, naj mislijo na bodočnost in da imajo pred seboj bodočnost, naš trud ne bo zaman, če bomo enotni bomo lahko zgradili nekaj, kar bo trajno v času, ki bo preživelo sedanjo upravo,* je še poudaril Kisšinger. > V nadaljevanju je novoimenovani državni tajnik obrazložil svoj program za zunanjo politiko, kot ga je prikazal že prejšnji teden na tiskovni konferenci. Izjava kaže, da je Kissinger zavzel do zadeve Watergate (čeprav doslej uradno ni bil vmešan v vohunsko afero) slično stališče kot Nfton: prikleniti pozornost državljanov na zunanjo politiko v upanju, det pozabijo na zlorabe bivših predsednikovih svetovalcev. Istočasno govoriti o zadevi kot o že minulem škandalu, češ da je že vsa resnica prišla na dan. Po mnenju političnih opazovalcev pa se je najhujša bitka šele začela in sicer z ustavnim sporom med - predsednikom in sodno ter zakonodajno oblastjo. Danes začetek mednarodnega seminarja OZN o mladini v Sanremu SANREMO, 27. — Jutri se bo v glavni dvorani sanrenjske palače festivalov začel sejninar o, mladini in človečanskih pravicah, ki ga prireja OZN. Prvi tovrstni seminar na isto temo je bil'pred tremi leti v Beogradu. , , ; . 'S •»' ■'jj Med glavnimi točkami na dnevnem redu so sledeče teme: sredstva, s katferimi mladina lahko prispeva na državni in na mednarodni ravni k uveljavljanju načel listine o človečanskih pravicah; izobraževanje mladine, da bi se med njo uveljavljalo spoštovanje do človečanskih pravic: ustvarjanje sredstev, s katerimi bi mladina aktivneje sodelovala in pogojevala politično, kulturno in socialno življenj«. SAN SEBASTIAN, 27. — Svetovno prvenstvo v kolesarskih dirkališčnih disciplinah se le za las ni zaključilo s tragedijo. V zadnjem finalu, v ekipni zasledovalni vožnji, je namreč po krivdi enega od uslužbencev ekipa ZRN samo nekaj metrov pred ciljem postala žrtev izredno hudega padca: dva od kolesarjev so morali peljati v bol-, nišnico (enega z zlomljeno ključni-i co, drugega pa s poškodovanimi ! rebri). Žirija se je znašla pred ze-' lo zapletenim problemom, je pa odločila na najboljši način: ZRN je imela tako prednost, da bi zanesljivo zmagala in zato ji je bilo zlato odličje podeljeno kljub temu, da ni zaključila tekmovanja. Med sprinterji so Italijani doživeli razočaranje: kljub temu, da so imeli v polfinalu kar tri pred-i stavnike, je zmaga pripadla četrte-i mu, Belgijcu Van Lanckerju, ki je v finalu prepričljivo premagal nesrečnega Turrinija (večnega drugouvrščenega). Presenetljiv je bil tudi finale vožnje za motorji: Nizozemca Stamm in De Witt sta se po eni uri vožnje znašla skupaj in zmaga je le v sprintu pripadla prvemu. ' Ben-fatto se je moral zadovoljiti s petim mestom. V nedeljo so podelili dva naslova. Sovjetska zveza je v ženskem sprintu maščevala poraz zasledovalk z Garkušino. To pa ji ni uspelo v tandemu, kjer je v finalu položila orožje pred zelo presenetljivima češkima zastopnikoma. Kolajne so v zadnjih dveh dneh podelili tako: Zasledovanje — ekipno: 1. ZRN, 2. Velika Britanija, 3. Nizozemska. Vožnja za motorji: 1. Stamm (Niz.) 68,580 km, 2. De Witt (Niz.), 3. Rajmond (Fr,). Sprint — moški: 1. Van Lancker (Bel.), 2. Turrini (It.), 3. Cardi (It.). Tandem: 1. ČSSR, 2, SZ, 3. NDR. Sprint — ženske: 1. Garkušina (SZ), 3. Vandoosten (Niz.), 3. Barton (VB). PLAVANJE Državno prvenstvo ZDA Svetovni rekord na 1500 m prosto LOUISVILLE, 27. - V zadnjem dnevu ameriškega plavalnega prvenstva je komaj 16-letna Jo Harsh-barger postavila nov svetovni rekord na 1500 m prosto in s tem premagala avstralsko prvakinjo Shane Gouldovo. Harshbargerjeva je dosegla čas 16’54”14. Rick De-mont pa je med moškimi postavil nov ameriški državni rekord, tudi na 1500 m prosto. BOKS DEER LAKE, 27. - Ameriški boksar Cassius Clay se bo čez tri tedne srečal v povratnem dvoboju s Kenom Nortonom, ki ga je že premagal v prvem dvoboju 31. marca letos. Clay je prepričan, da bo tokrat premagal pred koncem svojega nasprotnika, ki ga bo srečal v dvanajstih krogih. Dvoboj bo v Los Angelesu 10. septembra. čehoslovaka Vymazai in Vackar sta osvojila zlato kolajno v tandemu pred Sovjetsko zvezo in NDR iiiiiiiiiHiiitnimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiimiiiiiiiiinmiui ATLETIKA ZAKLJUČENE BALKANSKE IGRE Jugoslovanski rekord Alebiča na 400metrov Jugoslovanski atleti so se v ekipni konkurenci uvrstili na tretje mesto med moškimi in med ženskami ATENE, 27. — Jugoslovani so na balkanskih igrah v atletiki tako v moški kot ženski konkurenci zasedli tretje mesto. Tak rezultat je bil morda pričakovan, vsaj po prvih dneh, je pa le sad izredno nehomogene ekipe, saj je po številu kolajn Jugoslavija daleč pred ostalimi. Tudi v zadnjem dnevu je namreč več odličij padlo v jugoslovanske roke: najboljši rezultat je zabeležil Alebič na 400 m, kjer je z rezultatom 45”9 dosegel nov jugoslovanski rekord in balkanski rekord. Ostale zmage so odnesli Kocuvan na 200 m, Korica na 5000 m, štafeta 4x400 m, med ženskami pa Pilav na 100 m ovire, Urbanči-čeva v metu kopja in štafeta 4x100 m, ki je tudi popravila državni rekord s časom 45”8. Razočarala jc le Hrepevnikova, ki je bila v skoku v višino šele peta. Rezultati zadnjega dne: MOŠKI 200 m: 1. Kocuvan (Jug.) 21”41, 5. Križan (Jug.) 21”66. 400 m: 1. Alebič (Jug.) 45”93 (izenačen jugoslovanski rekord in nov rekord balkanskih iger), 2. Sušanj (Jug.) 46”21. Disk: 1. Velev (Bolg.) 62,22 m, 2. Pečar (Jug.) 57,74 m, 8. Nijac (Jug.) 51,70 m. 110 m ovire: 1. Pertet (Romunija) 14"30, 6. Pisič (Jug.) 14”54, 3. Ajanovič (Jug.) 14”64. Troskok: 1. Kalitiotis (Gr.) 16,38 m, 2. Spasojevič (Jug.) 16,17 m, 7. Vitoševič (Jug.) 15,33 m. Palica: 1. Anton (Rom.) 490 cm, 7. Lešek (Jug.) 460 cm, 8. Bošnjak (Jug.) 400 cm. MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Uspeh Vzhodne Nemčije Rekord Sušnjarjeve Tri šesta mesta za jugoslovanske atlete DUISBURG, 27. - Veliki zmagovalec mladinskega evropskega prvenstva v Duisburgu je prav gotovo Vzhodna Nemčija, ki je pobrala več kot polovico prvih mest, kar se ni še pripetilo na nekem atletskem tekmovanju v Evropo. Pred več kot 15.000 gledalci so se odvijale izredne borbe in padla je cela vrsta svetovnih mladinskih rekordov. Vrhunec pa je bil prav gotovo finale teka mladink na 1500 metrov, kjer je zmagala 18-let.na švedska študentka, Inger Tuttson z izrednim časom 4’07”48. Jugoslovanski tekmovalci so se odrezali precej dobro, saj so zasedli tri šesta mesta s Hegedišem v troskoku, Veljanovsko na 200 m ter s Sušnjarjevo, ki je na 1500 m postavila nov jugoslovanski rekord. Paplerjeva je bila v metu diska sedma, Šipovac pa tudi sedmi v metu kopja s 44,38 m. KOLESARSTVO BEOGRAD, 27. — Jugoslovanska kolesarska reprezentanca ne bo odpotovala na svetovno amatersko prvenstvo v cestni vožnji v Špa- niji zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. KOLESARSTVO LISSONE, 27. — V Brianzi bo jutri na sporedu 27. kolesarska dirka za pokal Agostini na razdaiji 218 km. Tekmovanje bo služilo 10 italijanskim reprezentantom za nastop na svetovnem prvenstvu kot e-na zadnjih priprav za izpiljenje še zadnjih pomanjkljivosti. Poleg Gi-mondija in tovarišev je med največjimi favoriti za končno zmago še Belgijec Roger de Vlaeminck. VODNO SMUČANJE CERVIA, 27. — Šesta izvedba tekmovanja v vodnem smučanju od Cervie do Pulja bo letos 5. septembra. Tekmovanje, ki meri 130 km, se bo odvijalo po novi formuli. Smučarji se ne bodo namreč kot doslej podali na pot posamično in kadar se jim bo bolje zdelo, pač pa bodo tekmovali vsi skupaj, ta ko da bo zmagovalec izšel iz masovnega nastopa. 5000 m: 1. Korica (Jug.) 14T4”3, 6. Jokič (Jug.) 14’20”4. Maraton: 1. Aktaš (Turčija) 2.30’ 02"38, Jugoslovana sta odstopila. 4x400 m: 1. Jugoslavija 3’06”18. ŽENSKE 100 m ovire: 1. Pilav (Jug.) 13”80, 2. Fočič (Jug.) 13”81. Višina: 1. Joan (Rom.) 190 cm, 4. Lovše (Jug.) in 5. Hrepevnik (Jug.) 176 cm. Kopje: L Urbančič (Jug.) 60,26 m, 4. Mejnhard (Jug.) 52,10 m. 4x100 m: 1. Jugoslavija 45”4 (jugoslovanski rekord). 4x400 m: 1. Bolgarija 3’37”7, 3. Jugoslavija 3’39”3. Končni ekipni lestvici: MOŠKI: 1. Romunija 146, 2. Grčija 134, 3. Jugoslavija 124, 4. Bolgarija 94, 5. Turčija 15. ŽENSKE: 1. Bolgarija 107, 2. Romunija 102, 3. Jugoslavija 87, 4. Grčija 28. NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA V GORICI Remi Pro Gorizie proti Lanerossiju Pro Gorizla — Lanerossi VI-cenza 1:1 PRO GORIZIA: Magris, Sdrigot-ti (Čampi), Gerbi (Medeot), Zorat-ti, Tominovi (To(nsic), Furlani, Roberti (Fanti), Bianco, Momesso. Barile (Colja), Omizzolo (Berloso). L. VICENZA: Bardin, Berti, (Vol-pato, Gorin), Longoni, Perege,. Fer-rante, Berni, Damiani (Vendrame), Sormani, Vitali,. Faloppa, Galuppi (Mačehi). SODNIK; Parussini iz Vidma. STRELCA: v 22. min. p.p. Faloppa, v 29. min. Barile. Pro Gorizia je v nedeljo odigrala odlično tekmo. In prav v sektorju, kjer je do sedaj šepala, , na sredini igrišča, je pokazala, da zna biti kos bolj kvotiranim nasprotnikom, kot so Sormani in o-stali igralci Vicenze. V prvem polčasu je Vicenza takoj začela napadati in gbdržala sredino igrišča, kar je spravljalo večkrat v zadrego goriško obrambo. S potekanjem časa pa sp .vezni j(-gralci Pro Gorizie, posebno Barile, prevzeli igro v svoje roke tako, da so se morali gostje večkrat rešiti s prekrški. Gola sta padla v prvem polčasu. V 22. min. je Vitali dobro usmeril žogo v kazenski prostor Pro Gorizie, kjer je bil Faloppa najhitrejši in je ukanil vratarja Magrisa. Nekaj minut pozneje je Barile s sredine igrišča sam prišel v kazenski prostor gostov in z nizkim strelom premagal Bar-dinav Drugi polčas pa je bil v glavnem ves v rokah domačinov, ki so pokazali zelo dobro igro v obrambi in na sredini igrišča. Le napad je nekoliko šepal. Posebno Momesso ni še dobil prave pozicije, tako, da je večkrat taval po igrišču brez pravega cilja. Rudi Pavšič ATLETIKA LONDON, 27. — Anglež Brendan Foster je postavil nov svetovni rekord v teku na dve milji s časom 8’13”8 na mednarodnem atletskem mitingu v Londonu. Prejšnji rekorder je bil Finec Lasse Viren z 8’14”.