En Mar la Corresponden-cia a: Cas. Oorr»o No. 8. Sucursal 17 - lis. Aires. Redacci6n y Administracion: Calle Cervantes 3039 Buenos Aires ★ * AROČNINA: Za eno leto $ 15.— Za pol leta. $ 8.— Za inozemstvo 3 dolarj« Poaamaana žt«v. 20 cta. Sl G VCHSKI REGI8TRO NACTOKAL DE LA PROPIBDAB INTELECTUAL No. 297218 (LA VOZ E SLOV EN A) PBRIODIC© QUINCENAL DE LA COIiECTTVTDA D ESLOVENA (VD(JOBSLAVA) PAKA TODA SUD AMERICA FRANQUEO PAGADO Concesion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesi6n N' 1551 LETO (AftO) IV. BUENOS AIRES, 27 DE ABRIL, AftO DEL LIBERTADOR GENERAL SAN MARTIN, 1950 Num. (Štev.) 48 1. MAJ Napredni ljudje vsega sveta se spet združujejo k velikim proslavam največjega praznika delovnega ljudstva — 1. MAJA. PRVI MAJ ni praznik dela, temveč je praznik delavcev in celo praznik vseh delavskih množic v borbi za boljšo bodočnosti, za boljšo družbo, ki ne bo poznala ne izkoriščevalcev, ne izkoriščanih. Prvi maj je praznik delovnega ljudstva, ki se bori za socializem. PRVI MAJ 1950 pa pomeni tudi borbo delovnega ljudstva vsega sveta, borbo svetovne fronte dela za mir in torej borbo proti vojnohuskačem, ki pripravljajo novo vojno, ker kapitalistični svet postaja vedno manjši in vedno tesnejši za njegovo nenasitno lakoto po profitu in gospodovanju. Borba za, mir in proti imperializmu je hkrati borba za spoštovanje mednarodnih obveznosti, borba za socializem. Jugoslovanski narodi praznujejo letošnji PRVI MAJ v znamenju velikih uspehov in borbe za uresničenje četrtega leta petletke. V treh preteklih letih, je Jugoslavija dosegla veliko zmage pri graditvi socializma. Kot doprinos k letošnjemu prvomajskemu prazniku je delavski razred Jugoslavije izdelal na stotine predmetov, ki jih doslej niso še izdelovali v Jugoslaviji. V industrijskih podjetjih so tekmovale številne brigade in posamezniki za večjo delovno storilnost. Ve^kim industrijskim centrom so se pridružili delovni kolektivi lokalnih podjetij in po obsežnih gozdovih raztresene gozdarske brigade.. Rudarji tekmujeio pod geslom: “Vložimo vse sile, da bomo tudi v pnromajskem tekmovanju zmagovalci.” Tudi iugoslovanski kmetje praznujejo PRVI MAJ z znatnimi uspehi, ki so jih dosegli pri socialistični preobrazbi vasi. Zahvaljujoč se pravilni politiki partije, ki gre za tem, da izloči kapitalistične elemente in s pomočjo, ki se nudi revnim in srednjim kmetom, predvsem pa kmetijskim obdelovalnim zadrugam, število kmetijskih zadrug stopnievalno narašča. Podpisniki resolucije Informbiroja ,;.n niihovi pristaši so skušali ovirati izvedbo petletnega načrta in graditev socializma, toda jugoslovanski narodi so v odgovor na laži in obrekovanja delali s tistim živim in navdušenim elanom, kot so za časa borbe sodelovali pri izgonu okupatorjev. Nadaljujejo delo z zavestjo in se danes borijo np gospodarski fronti, na fronti miru, da bi ta mir postal res trden, da bo življenje, katero si danes sami vodijo m izboljšujejo — človeka vredno življenje. Da bo vredno tistega ljudstva, ki se je z lastnimi močmi iztrgalo iz krempljev izkoriščevalcev in rok suženjstva. in danes gradi s svojim delom lepše in boljše dni. Jugoslovanski izseljenci, ki smo složni in trdno povezani z našimi narodi, ob letošnjem PRVEM MAJU izjavljamo, DA BOMO TUDI V BODOČE OSTALI NA STRANI NAŠTH NARODOV IN BRANILI RESNICO O NAŠI SOCIALISTIČNI DOMOVINI — NOVI JUGOSLAVIJI. Volitve v coni B STO ja so odločen odgovor istrskega ljudstva na umazane kleveta mednarodne reakcije V nedeljo, dne 16. t. m. so se vršile upravne volitve v jugoslovanski coni STO-ja. že tekom predvolilne kampanje se je tržaški in italijanski tisk z vso silo zagnal v te volitve ter skušal po eni strani preprečiti udeležbo, po drugi pa dokazati neveljavnost teh volitev. Stalno je ta tisk poročal o tozadevnem nasilju, aretacijah in podobno ter v svojem slepem sovraštvu do vsega, kar ie resnično ljudsko in demokratično, je privlekel na dan “teorijo” o terorju in da bo bolj prepričljivo navajal tudi nekatera imena. Resnica pa je, da vsa volilna kampanja je potekla v najlepšem redu, ker izvajala se je v skladu z volilnimi predpisi in nobena stranka ni prijavila ni-kakih pritožb. Predpisi o volilni kampanji so dajali vsaki stranki jamstvo in materialne možnosti, da razvije največjo aktivnost v predvolilni borbi. ljudski fronti, so se pripravljali na volitve s tekmovanjem v opravljanju planskih nalog. Okrasitev sedežev ljudske frontei, kakor tudi številni slavoloki po mestih in vaseh, je bil dokaz, da se delovni ljudje v jugoslovanski coni zavedajo pomena volitev v organe ljudske oblasti. Na predvolilnih zborovanjih, kakor sta bili 13. t. m. v Kopru in Bujah, je nad 20.000 prisotnih z velikim navdušenjem poslušalo govornike in z velikim odobravanjem pozdravilo čvrsto in odločno stališče Jugoslavije v zvezi z ureditvijo tržaškega vprašanja. Rezultat voltev pa je bil najboljši in odločen odgovor istrskega ljudstva. Volilo je namreč 23.073 volilcev od 27.9S6 vpisanih. Glasovalo je za Jugoslovansko - italijansko ljudsko fronto 21.464, kar pomeni 88,36 procentov. . . TT ... v. Socialistična stranka ie dosegla 414 S-ovenci m Hrvati ter velika vecma, .... “ Italjanov v jugoslovanski coni, ki so glasov ^ m sociaikristjanska pa -n 8. čvrsto povezani v Slovensko-italijanski Uničen!h je bilo 2.138 glasov. Vse krfcanje italijanskih sovinistov.ni spremenilo odločitve ljudstva v jugoslovanski coni S TO~ja Vsa italijanska reakcija je v zvezi z upravnimi volitvami v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja zagnala neza-sišen krik in stopnjuje svojo gonjo proti Jugoslaviji. V tej gonji ponavlja svojo imperialistično zahtevo, da je treba celotno Tržaško ozemlje priključiti Italiji. Grozi, obtožuje in spletkari. Jugoslavijo obtožuje, da krši mirovno pogodbo, da vodi politiko izvršenih dejstev v jugoslovanski coni itd., a prikriva resnico, da je Italija s pomočjo angloameriškili ob asti že davno in neštetokrat prekršila določbe mirovne pogodbe in postavila svet pred izvršeno dejstvo s tem, da je angloame-riško cono de facto že priključila Italiji. Smisel vse te gonje je jasen : izkoristiti volitve v jugoslovanski coni za maskiranj o svojih iredentističnih apetitov. Volitve hočejo pokazati kot mednarodni problem in postaviti v ospredje vse svetovne javnosti, kakor da gre za ozemlje, ki je še danes italjan-sko. Zato skušajo potegniti pozornost italjanske javnosti na volitve v jugoslovanski coni in znova podžgati šovinistične težnje, ki so prešle prav v poslednjem času tudi v rimskem senatu do izraza. Zato so dvignili v italijanskem tisku huronski trušč okoli teh volitev. (Seveda je svetovni tisk to ponatisnil). Iver se zavdeajo, da so v jugoslovanski coni izgubili vse adute in da niso zmožni z našimi narodi, ki so to ozemlje na-poji i s syojo krvjo, med vojno z borbo in po vojni z delom plebiscitarno dokazali, da so se odločili za ljudsko oblast — nobeni kompromisi, zato skušajo spletkariti in izkoristiti težave jugoslovanskega ljudstva za nesramno izsiljevanje. Toda taktika, ki so jo ubrali v tem vprašanju, je že vnaprej obsojena na neuspeh. Minister Diminič je na zborovanju v Bujah izjavil, “smo pripravljeni sporazumeti se z Italijo, tcda o spremembi položaja v jugoslovanski coni STO ne more biti govora”. Italija v teli krajih nima več kaj iskati. Prav zato, ker se vsa italjanska reakcija tega dobro zaveda, se predstavniki današnje Italije poslužujejo vseh mogočih sredstev. Vsaka stvar jim pride prav v tej umazani gonji. Del italjanskega tiska na vsa usta hvali in reklamira govor Sforza v Milanu in njegove špekulacije v zvezi z neizvest-nim stališčem Sovjetske zveze v “tržaškem vprašanju”. V tej zvezi se je j I tudi širi’o tendenciozne vesti, da bo Polnomočni minister in veleposlanik FLRJ Marjan Stilinovič izroča poverilno pismo predsedniku republike Argentini generalu J. D. Peron dne 13. t. m. kot smo poročali v zadnji številki, baje tudi Sovjetska zveza pristala na. tripartitni predlog, medtem ko je Sovjetska zveza, sedaj zahtevala izpolnitev dol'očb mirovne pogodbe, to je postavitev guvernerja in umik vseh čet s Tržaškega ozemlja. Parolo italjanske reakcije, da je treba volitve v jugoslovanski coni čim-bolj diskreditirati, volitve same pa prikazati kot “nedemokratične”, je posebno rada zagrabila informbirojev-ska agentura v Trstu. V svojem besu proti jugos’ovanski coni Tržaškega o-zemlja in Jugoslaviii sploh ne pozna nobffvh meja. Tržaški informbirojevci s'o najbolj aktivni zagovorniki imperialistične »•egitVe Tržaškega vprašanje in priključitve celotnega Tržaškega ozem-Hh ItalHi. Znto vnaprej odbijajo že ramo mi‘el na kakršen koli sporazum g’ede Tržaškega ozemlja. C’an Centralnega komiteja, KP Italije Terracr ni ;e v organu KPI 8. aprila označil vs"ko sporazumevanje z Jugoslavijo o tržaškem vprašanju kot “sporazumevanje na liniii antisovje/zma”, kot olačevanje z italjanskimi interesi in italjansko zemljo prehod Titove Jugoslavije v imperiaHsitČni tabor. Vsako sporazumevanje z Jugoslavijo je po njegovem mnenju proti nacionalno. Po niegovom bi bila imperialistična rešitev — priključtev Tržaškega ozemlja Italiji — v skladu tudi z interesi Sovjetske zveze kot socialistične dr-zave. (Nadaljuj« n* utr 2) Dr. France Kidrič One 11. aprila t. i je v Ljubljani umi-l dr. France Kidrič, univerzitetni I profesor in predsednik Slovenske aka-J demije znanosti in umetnosti. ,Trup'o umrlega dr. Franceta Kidriča je bilo položeno na mrtvaški oder v avli Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu. Na častni straži so se vrstili ob pokojnikovi krsti študentje in gimnazijski profesorji, bivši njegovi slušatelji. Ves dan so se prihajali poslavljat prebivalci Ljubljane in vse Slovenije, predstavniki oblasti, znansvetnih in kulturnih ustanov, pokojnikovi prijatelji, znanci in sodelavci, skupine študentov in dijakov ter prinašali vence. Tov. Lidija Šentjurc, organizacijski sekretar, je položila ob katafalk venec CK KPS. Ob katafalku so bili položeni venci Slo-znanosti in umetuo-pri Akademiji, uni-fakultete, Prezidija , Mladine S'ovenije, Zveze sindikatov Slovenije in številnih prijateljev, znancev in ožjih pokojnikovih sodelovale, ev. V prvih popoldanskih urah na dan pogreba, je v spremstvu Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankoviea, Mihe venske akademije .sti, več institutov verze, filozofske LS LRS, .10 OF, Marinka in drugih ljudskih voditeljev, na pokjnikovo krsto položil svoj venec maršal Tito, častni član Slovenske akademije. V imenu LR Slovenije sta položila venca tov. M. Marinko in tov. M. Brecelj. Pogrebne svečanosti so se vršile 14. aprila na Žalah, odkoder je bila krsta prenesena v družinski grob na mestnem pokopališču. Pokojni dr. F. Kidrič je bil zgleden, vztrajen in predan znanstveni delavec, organizator in vzgojitelj, ki je s svojim umom in smotrnostjo vodil in bdel nad usodo filozofske fakultete v bojih za obstoj slovenske univerze in posedal ob vseh važnih trenutkih v kulturno problematiko zadnjih 30 let. V znanosti je bil sijajen predstavnik tiste vrste znanstvenikov, ki z zbiranjem in urejevanjem gradiva ustvarjajo dela trajne vrednosti. Z njegovo smrtjo je odšla iz srede naših jugoslovanskih znanstvenikov velika osebnost, ki se je odlikovala z globokim poznavanjem slovenske književnosti, zlasti Prešerna in njegove dobe. SLOVENSKKI GLAS se ob izgubi velikega jugoslovanskega kulturnega delavca pokloni njegovemu spominu. Ob priliki devete obletnice OF pošiljamo Slovenci iz daljne Argentine srena voščila svobodnim jugoslovanskim bratom, zelec jim se več uspehov pri njihovem delu v izgradnji lepše bodočnosti. Devet let Osvobodilne Fronte Zveza novinarjev Jugoslavije je izstopila iz mednarodne novinarske organizacije Na plenarnem zasedanju Zvez-e novinarjev Jugoslavije, ki je bilo 6. aprila v Zagrebli, so predstavniki vseh republiških novinarskih organizacij soglasno sklenili, da Zveza novinarjev Jugoslavije izstopi iz mednarodne novinarske organizacije. Mednarodna novinarska organizacija je že davno poteptala vsa načela, katerim bi morala služiti, proti Zvezi novinarjev Jugoslavije se je obnašala sovražno ter je že davno z njo pretrgala vse zveze. Vse to je Zveza novinarjev Jugoslavije v svojem odprtem pismu razložila novinarskim zvezam vsega sveta. V tem pismu je navedeno, da sekretariat mednarodne novinarske organizacije, ki deluje v Pragi, že dolgo vodi tako politiko, ki ima namen, da hi se mednarodna novinarska organizacija spremenila v orodje zunanje politike Sovjetske zveze. Ta namen je sekretariat uveljavil in dokazal v svojem ravnanju do Zveze novinarjev Jugoslavije. Na nobeno njeno pismo ne od-govarjane pošilja gradivo v objavo in ko (Nadaljevanje s 1. str.) Priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k imperia ističn Italiji, uničuje revolucionarne oblasti v jugoslovan-ski coni in zasužnjevali,je slovenskega in hrvatskega življa, ki živi na tem ozemlju — to bi bila zanj prava rešitev tega vprašanja. Taka je logika kominformista Terracinija. Vsa umazana gonja italjanskih sosednih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Ljudstvo Jugoslovanske cone strank, gonja, ki uživa uradno podporo iz Rima, je dokaz, s kakšnimi šovinističnimi argumenti operira danes ita-ljanski tisk. Vsa ta gonja brez dvoma ne gre v korist vzpostavitve dobrih STO je med narodnoosvobodilno borbo in danes dovolj jasno dokazalo, da stoji trdno za ljudsko blast in da jo nobena umazana kampanja ne more oma jati. Tega se mora vsakdo zavedati, kdorkoli postavlja na tapeto rešitev tržaškega “vprašanja”. Vrata za sporazum so vedno odprta, toda le na osnovi pravic naših narodov. Z diplomatskimi intrigami in kakršnimikoli predlogi za rešitev tako imenovanega vprašanja pa Jugoslavija noče imeti nobenega opravka, ker o principu o jugo-slovansk coni Tržaškega ozemlja nima kaj diskutirati. je izvršilni odbor mednarodne novinarske organizacije zasedal v Pragi, je bilo predstavnikom jugoslovanskih novinarjev onemogoCeno, da bi se tega zasedanja udeležili. Ponovil se je primer, da naši delegati od češkoslovaške vlade niso dobili potnega dovoljenja, a ko je naša zveza novinarjev pooblastila svojega člana, ki je zaposlen v Pragi, tudi njemu niso pustili priti v zborovalno dvorano. Na ta pačin je isekretariat mednarodne novinarske organizacije dokazal vso svojo sovražnost do Jugoslavije in njenih novinarjev. V odprtem pismi; je naglašeno, da bo Zveza novinarjev Jugoslavije tudi nadalje ostala zvesta načelom, po katerih je bila ustanovljena mednarodna novinarska organizacija. Jugoslovanski novinarji se bodo tudi v bodoče borili za demokratično mednarodno sodelovanje ter za enakopravnost med narodi in državami. Ta boj pa ni mnogo v okvirju sedanje mednarodne novinarske organizacije, ker je njeno vodstvo poteptalo in zavrglo načela demokratičnega mednarodnega sodelovanja. 27. april je največ ji zgodovinski dan ?a jugoslovanske narode. Ta dan pred devetimi leti pomeni mejnik v zgodovini slovenskega naroda, ko se je ta odločil, da bo z orožjem v roki odvrgel hlapčevstvo, se otresel suženjstva, se združil in si ustvaril sam svoje lastno življenje. “Smrt fašizmu, svoboda narodu” je bilo takrat geslo, ki je govorilo o smrti in svobodi, bilo je borbeno, napadalno in je na mah prilegnilo slovenskega človeka, ki je kom j da mogel vdrževati v sebi odpor proti v deželo vdirajočemu sovražniku. Tako je združila Osvobodilna fronta vse zdrave moči našega naroda v enotno osvobodilno gibanje, v žilavo povezano organizacijo, ki se je zagrizla v sovražno silo, jo krčila in cepila, dokler ni popolnoma zatrla ali pregnala s slovenskih tla. V povojnih letih ie ostala O.F. še vedno lepilo, ki veže in druži slovensko ljudstva, njeno geslo na pa govori več o smrti in svobodi, marveč o delu in napredku, o prosvitljenosti naroda in o njegovi lepši bodočnosti. Domovina je bila osvobojena, fašizem pregnan in uničen, toda za njim so ostale ruševine in požgana zemlja. O.F. je znala takoj sprostiti ustvar; jalne sile ljudskih zmožic ter usmeriti njihovo požrtvovalnost in delovno zmogljivost na način, da se dvigne porušena dežela in ponovno oplodi opu-stošena zemlja. Toda v prvi vrsti je morala postaviti trdne politične in ekonomske temelje ljudskih oblasti ter vključiti vse napore slvenskega ljudstva v delo za prospeh nove Jugoslavije. In v tem je popolnoma uspela- O.F., vodnica na poti k socializmu je ostala trdna in neomajena in ostala je trdna tudi po resoluciji Informbiroja, ko so ohteli sovražniki naše domovine z najnesramnješimi lažni in klevetva-mi razbiti to trdnjavo napredka in re-volurionamosti. Vsi poiskusi so bili zaman in O.F. nadaljuje svojo j tradicijo iz leta 1941, ki glasno oznanja in isto idejo, za katero e bila O.F. ustanovljena. In danes, namreč na volitvah 26. marca t.l. so jugoslovanski narodi ponovno izpričali, da so zvesti svoji revoluciji, zvesti zgodovinskim pridobitvami, kakor je O.F. in pripravljeni na nove napore za dosego srečne prihodnosti, ki si jo vstrajno dan za dnem grade z žulji svojih rok. Svečanosti v spomin trem Primorskim narodnim herojem v Komnu Komen, 2. aprila. — V obnovljenem Komnu, ki je središče ožjega Krasa, j« bila svečanost v spomin novo iproglaše-nim primorskim narodnim herojem Jožetu Tomažiču-Pinu, Antonu Sibelji-Stjenki in Darku Marušiču-Blažu, združena z izročitvijo odlikovanj materam padlih Emi Colja, vdovi' Tomažičevi, Leopoldi šibe-Ijevi in Mariji Marušičevi. Komertci so vas za to priliko okrasili z zelenjem. Na slavolok so napisali parole, ki izražajo toplo za'hvalo vsega primorskega in jugoslovanskega ljudstva za junaška dela narodnih herojev. Na glav- Dan železnic in železničarjev inem trgu pred ^družnim domom so P0- | stavili tribuno in jo okrasili z zelenjem, j cvetjem in zastavami. Nanjo so postavili j slike treh novih in vseh ostalih slovenskih narodnih herojev. Od letos naprej železničarji Jugoslavije slavijo 15. april kot svoj dan v spomin na stavko, ki so jo bili napovedali v noči med 15. in 16. aprilom 1020 ter dali s svojo odločnostjo zgled vsemu delavskemu razredu Jugoslavije v boju zoper režim izkoriščanja in teptanja človeških pravic. Dan železničarjev so slavili letos vsi delovni kolektivi in tudi najmanjše enote na progi niso ostale brez proslav. X dnevom železničarjev je bil letos združen teden železnic od O. do 1(1. aprila, v katerem so železniški kolektivi ob sodelovanju Ljudske fronte in ostalih množičnih organizacij na široko razvili delo za ureditev postajnih poslopij in njihove okolice. Akcije med tednom železnic so bile ze- lo uspešne po vsej Jugoslaviji in ze- lo dostojno je bil proslavljen dan železničarjev zlasti v Sloveniji, ker so se odigrali prav na tleh središča Slovenije najtežji dogodki, ki so dali povod za uvedbo dneva železničarjev v spomin na odločnost in požrtvovalnost jugoslovanskega delavstva. že dopoldne so v Komen prihajali člani Zveze borcev in ostalih množičnih orga-1 nizacij in številni drugi udeleženci iz vse 1 Primorske. Svoje delegacije so poslale ! Zvezi partizanov obeh con S.T.O., Slovenska Koroška, Gorica, ljubljanska in ma-j riborska oblast. Do 13. ure, ko se je slavnost pričala, , je bi! trg pred zadružnim domom poln. , Vojaška godba je zaigrala državno himno, i Podpredsednik oblastnega odbora Zveze borcev zagoriško oblast tov. Togulin je začel svečanost. Orisal je ponren in vlogo I treh narodnih herojev, padlih v borbi primorskega ljudstva za svobodo. V po-! častitev njihovega spomina je predlagal | enominuten molk. Nato je pozdravil udeležence .svečanosti, med njimi organiza-j oljskega sekretarja C.K. K.P.S. tovarišico Lidijo šentjurc, pomočnika zunanjega ministra in prvega predsednika Pokrajinskega narodnega sveta za Primorsko doktor Jožeta Vilfana, sekretarja Prezidija Ljudske skupščine L.iR.S. Franca Lubeja, člana Politbiroja C.K. K.P.S. in ministra za prosveto Ivana Regenta, matere padlih narodnih herojev, člane biroja oblastnega komiteja K.P.S. in podprdsdnika oblastnega ljudskega odbora za goriško oblast tov. Danila Petrinjo, delegate iz Slovenske Koroške, Trsta in Gorice, predstavnike ljubljanske in mariborske oblasti ter ostale goste. Nato je spregovoril Danilo Petrinja i» orisal like treh narodnih herojev, ki so iz ljubezni do zasužnjenega primorskega ljudstva in svoje domovine mnogo prispevali v herojski borbi za priključitev Slovenskega Primorja Jugoslaviji in žrtvovali svoja mlada življenja. Pino, Stjenka in Blaž so bili borci, organizator! primorskega ljudstva v njegovi najteži borbi-K.P. je te heroje vzgajala v brezmejni predanosti svojemu ljudstvu in v ljubezni do domovine Odlikovanje tem trem herojem je hkrati priznanje vsemu primorskemu ljudstvu za njegovo herojsko borbo za osvoboditev. Za njih je minister in ljudski poslanec sežanskega okraja Ivan Regent pozdravil vse predvsem pa matere padlih herojev. Sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS France Lubej je po kratkem nago-; voru izročil odlikovanja materam padlih : herojev. Po izročitvi odlikovanj je ude- ležencem svečanosti spregovoril še po-močViik (:unanjr{ga| fninistra dS\ Jože Vilfan. Društvo “Ivan Turšič - Iztok” z Rakeka je izvedlo zborno recitacijo ‘‘(Samo milijon nas je”, solisti tega društva pa Borovo ‘‘Mati sanja”. Pevski zbor “Janko Premrl-Vojko” iz Gorice je zatem zapel tri partizanske pesmi. Maršal Tiio sprejel delegacijo obveznikov predvojaške vzgoje in članov zveze borcev N.O.V. Beograd!, 5. aprila. — Danes dopoldne je maršal Tito sprejel skupino predstavnikov obveznikov in ličnega kadra predvojaške vzgoje tor tunkcionarjev republiških odborov Z.B. Delegacijo sta vodila minister Zvezne vlade Osman KarabcRo-vič in generalmajor Vujadin Popovič. \ itnenu okrožnih odborov Z.B. so bili v delegaciji funkcionarji: iz Srbije Seret,i Kovačevič, iz Hrvatske Franjo Smolčič, iz Slovenije narodni heroj Stanc Semič Daki, i7, Bosno in Hercegovine Ljublša ,l*o-Povič, iz Makedonije Ilija Splrovski, iz Crne Gore Vlado Kajčevič. V' daljšem razgovoru so člani delegacije poročali maršalu Titu o podrobnostih dela svojih organizacij, ki zajemajo stotiso-če naših mladih ljudi iz mest in vasi. program pouka predvojaške vzgoje ie v skladu s predpisi uredbe, ki je bila v ta namen izdana. V mnogoštevilnih učnih centrih si pridobivajo naši mladinci delavci, kmetje, gtudentje in .srednješolci potrebno osnovno vojaško - strokovno in vojaško politično znanje in se na ta pačili (pripravljajo, da bodo lažje obvladali vojno znanost, ko bodo stopili v J.A. Predvojaška vzgoja omogoča našim mladincem, da se pripravijo na obrambo neodvisnosti svoje države, obenem pa jih tudi politično vzgaja, aktivira in oblikuje v delavne, požrtvovalne in zavestne gra- ditelje socializma. Ko je generalmajor Vujadin lJopovič govoril o rezultatih vzgoje in težavah, ki nastajajo pri delu, je poudaril, da je v največ jem številu okrajev, posebno pa v šolah in na fakultetah mladina stoodstotno zajeta in da je število izostankov na posameznih urah minimalno. Le tam, kakor n. pr. v nekaterih podjetjih, kjer upravno vodstvo še ni popolnoma dojelo predvojaške vzgoje mladine in se postav-ja na napačno stališče, da gre le-ta na škodo izpolnitve proizvodnega plana, gotov odstotek mladine ni zajet in ne prihaja redno na ure predvojaške vzgoje. Vendar j)a dve uri i>ouka tedensko no samo da ne škodujeta podjetju, temveč ravno nasprotno: tam, kjer se pouk redno vrši, se dviga delovna disciplina, veča delovni učinek in celotna proizvodnja. Nato je maršal Tito govoril o pomenu predvojaške vzgoje in pomoči, ki bi jo morala ljudska oblast, vodstva podjetij in množične organizacije, posebno pa Zveza borcev, nudili učnim centrom in voditeljem predvojaške vzgoje na terenu. Predstavniki obveznikov predvojaške vzgoje ter Zveze borcev, ki so bili maršalovi gostjo na obedu, so izročili v imenu mladine ter članov Zveza borcev iz vseh krajev naše države tovarišu Titu razna darila. PO SVETU Sovjetska sahovska federacija preprečila udeležbo Jugoslovanskega zastopnika na 'svetovnem prvenstvu Ljudstvo v Ljudski republiki Sloveniji je izvolilo za poslance v Ljudsko Skupščino FLRJ svoje najboljše sinove V zvezi s predvolivno aktivnostjo v Ju ja, tra liti ;ga .st- ast en- av- ter in so ega ;pe- 31o- LVO' nka lor- rbi- ejni ezni hc- uor- bor- mec -avil >jev. ičine ago- idlih ude- po- Jože Ra-3amo a pa anko zapel Koslaviji sta se informbirojevski tisk in radio v zadnjem času z vso besnostjo zaletavala v socialni seetav republiških luuc didatnih list za Ljudsko skupščino FLRJ, kjer z samo njim podobnimi izmišljotinami oporekajo socialno poreklo delavcem in kmetom. Z načrtnimi lažnjivci in obrekovalci ni mogoče in vredno polemizirati. Resnica je dovolj čista in sama najbolj zgovorno zavrača podla, zlonamerna obrekovanja. , V Ljudski republiki Sloveniji delovno ljudstvo je kandidiralo za svoje poslance le najboljše ljudi tako iz vrst delavcev, kmetov in delovne inteligence, ki eo se izkazali vredni njihovega zaupanja kot Požrtvovalni borci za svobodo in neodvisnost v narodnoosvobodilni borbi in tudi danes vlagajo vse svoje napore za iz-gradnjo socializma v domovini. Kdo so bili predlagani za kandidate Ljudske republike Slovenije za Ljudsko skupščino FLRJ? Navajamo par primerov: ANTON ŠTURM vzoren delavec in revo lucionaren organizator — kandidira i Poljčanelcem okraju. Antona Sturma, direktorja tovarne “Im Pol” v Slovenski Bistrici bi zastonj iskali kje za direktorsko mizo. On je v pravem Pomenu vodja in prvi sodelavec tam, kjer Je najbolj potrebno. Zdaj je v livarni, valjarni, zdaj v žičnem obratu. Povsod in za Vsakega najde tovariško besedo. Ni čudno, da ga delavstvo smatra za svojega očeta, letovalca in sodelavca, j Sam izučen strojni delavec, ki je poiz-1 | kusil na lastni koži vso trdoto brezposelnosti in ponižanja, predobro ceni vse pridobitve revolucije. Leta 1930. je pobegnil tz fašistične Italije v Jugoslavijo zaradi neznosnih političnih in gospodarskih razmer trdno prepričan, da bo v Jugoslaviji našel poleg možnosti preživljanja zlasti svobodo. V tem svojem prepričanju se je kmalu razočaral. Delo, ki ga je dobil z veliko težavo je bilo za človeka ponižujoče, ker je bil delavec le predmet izko riščanja v rokah kapitalistov. Nesigurnoet zaposlitve, stalna nevarnost odpusta ga je 'privedla do tega, da je začel razmišljati Beograd, 31. marca (Tanjug).—'Sovjetska šahovska delegacija je onemogočila predstavniku F.L.R.J. sodelovanje na turnirju kandidatov za sovjetsko prvenstvo, ki se je začelo 8. aprila v Budimpešti. Po sklepu komisije Mednarodne šahovske federacije iz 1948. leta sodeluje na tornirju kandidatov za svetovno prvenstvo v šahu 14 igralcev, med njimi tudi 8 sovjetskih šaihistov. Glede na rezervo je bil sprejet nenavaden sklep, da bi igrala rezerva samo v primeru, če bi odpovedal udeležbo na turnirju en udeleženec ali trije udeleženci, 9e pravi, neparno število, če bi odpovedala sodelovanja dva udeleženca ali štirje, se število na turnirju zmanjša. Ta sklep, ki ga je vsilil sovjetski delegat, je zadel jugoslovanske mojstre Trifunoviča, Pirca in Gli-goriča, ki so bili po plasmanu na mednarodnem turnirju v Stockholmu 1. 1948. prve rezerve, šahovska zveza Jugoslavije je protestirala pri predsedniku Mednarodne šahovske federacije, sporočeno pa ji je bilo, da sklepa ni mogoče spremeniti. Tri tedne pred turnirjem v Budimpešti je bivši svetovni prvak dr. Euwe odpovedal sodelovanje na turnirju. Predsednik M.š.R je o tom obvestil šahovsko evezo Jugoslavije in pozval, naj ukrene vse po- trebno, za udeležbo dr. Trifunoviča na turnirju kandidatov, kjer bi moral igrati kot prva rezerva, š. Z. Jugoslavije je poslala nujno vabilo Trifunoviču, ki je bil na turnirju v Argentini, naj takoj odpotuje v Budimpešto. Medtem pa je Sovjetska šahovska federacija, ko je izvedela, da je povabljen na turnir dr. Trifunovič, nujno obvestila predsednika M.Š.Z., da odpoveduje udeležbo enega sovjetskega velemojstra in da na turnirju v Budimpešti ne bo igralo 8 sovjetskih šahietov, pač pa samo 7. Ta ukreb je imel namen, da bi jugoslovanskemu zastopniku onemogočil zastopstvo na svetovnem prvenstvu, ker je z odpovedjo enega sovjetskega mojstra število udeležencev spvt na pare ter na ta način reserva odpade. Na ta način je sovjetska šahovska fed. vzela enemu svojemu mojstru možnost, da se bori za naslov svetovnega prvaka, samo da bi preprečila udeležbo jugoslovanskega predstavnika na tem turnirju. Tako ravnanje pač nima primere v dosedanjih športih, še manj pa v šahovskih tekmovanjih in je samo nov dokaz, kako daleč gre samoljublje sovjetskega vodstva informbirojevska zaslepljenost. zakaj je delavčevo življenje tako težko. Po enoletni brezposelnosti je prišel v stik s starejšimi tovariši, preizkušenimi v borbi za pravice delovnega ljudstva, za ^ru šenje kapitalističnega sistema. Takrat se je začel z njimi boriti za iste ciljne in je vse svoje življenje posvetil tej borbi, ki ga je napravila takšnega kot je, to je vrednega zaupanja svojega ljudstva, ki ga je postavilo za kandidata v judsko skupščino. Danes je tovarna njegova prva in glavna skrb, zlasti pa .delovni kolektiv. Telefon na njegovi mizi neprenehoma brni in kliče zdaj iz B'eograda, Zagreba, zdaj iz Ljubljane. Da, baker in aluminij sta kovini, brez katerih si ni mogoče zamišljati elektrifikacije in industrializacije države. FRANC ULAGA predsednik kmečke delovne zadruge v Arji vasi kandidira v okraju Celje-okolica. Franc Ulaga, predsednik kmečke delovne zadruge “iFrancč Prešeren” v Arji vasi je s svojim delom zaslužil zaupanje, da ga ljudstvo v Savinjski dolini kandidira za svojega poslanca v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ. V Savinjski dolini se še dobro spominjajo “narodnih” poslancev v bivši Jugoslaviji. ' Klerikalna stranka je takrat kandidirala za poslanca svojega funkcionarja Davorina Kranjca, katerega poslan-(INadaljuje na str. 7) NICMCIJA je potom svojega ministra za prehrano, sklenila kupovati raznovrstna žita v Argentini. Znano je, da je bila INtemčija pred vojno najboljši odjemalec argentinskih žitaric. Zato pravijo, da bo tudi sedaj odpeljala enake količine, kar pomeni za Argentino veliko olajšavo, ker do sedaj je morala veliko žitaric sežgati ali uničiti, ker ni imela odjemalcev. AIIKNAUBR, predsednik Zapadne Nemčije, je zaprosil Zapadne zaveznike, naj čimprej uveljavijo “Statut”, katerega predpisuje mirovna pogodba z Nemčijo, glasom katere bi imeli Nemci nekoliko več pravic, kakor jim do sedaj dajejo vojaške zasedbene oblasti. Zapadni Zavezniki pa so prošnjo odbili. V BRAZILIJO so poslali Nemci trgovsko misijo, ki ima nalogo podpisati trgov-, sko pogodbo. Predvideva se, da bodo Nemčija in Brazilija izmenjale raznega blaga v vrednosti 100 milijonov dolarjev. RIM je praznoval zadnje dni aprila 2703 obletnico ustanovitve. Prirejene so bile razne svečanosti v ta namen. Sedaj šteje Rim 1.700.000 prebivalcev. MONS1GNOR Edvard Prettner Cippico, bivši stražar tajnih arhivov Vatikana, kateri je bil pred dvemi leti obsojen, da je poneveril en milijon Lir v škodo Vatikana ter da je odnesel “nekaj tajnih listin”, je bil sedaj —pogojno— spuščen na svobodo a ostane še naprej na razpolago sodišču. ZDA, ki imajo največ strahu pred novo vojno, ki jo pa v resnici pripravljajo, imajo me dsvojimi politiki tudi take, ki LENIN je bil rojen voditelj proletarske armade, genij delavskega razreda Pred 80-imi leti (22. aprila 1870) sej so se dvignile v borbo za svojo osvo- ’ " ' ‘ ' boditev. Hkrati pa je bil Lenin največji genij vseh časov in narodov, oborožen je rodil v mestu Sibirska na Volgi (sedaj Uljanovsk) veliki Lenin. Vse svoje življenje je posvetil borbi za osvoboditev delavcev in kmetov izpod kapitalističnega jarma, izpod oblasti kapitalistov in zemljiških gospodov, za graditev socializma. Lenin je bil genijalni voditelj in učitelj delavskega razreda. Lenin je bil voditelj novega kova — preprost in skromen, s tisočerimi nitmi tesno po-I vezan z množcami, voditelj novih mno-| žic, najglobljih “nižin” človeštva, ki z vsem bogastvom, človeškega znanja in kulture, dovršeno obvladujoč vse-prernagajoče orožje proletariata — revolucionarni marksizem. Lenin je povečal idejno bogastvo marksizma na osnovi izkušenj nove dobe. Lenin je marksizem dalje razvil, dvignil ga je na novo, višjo stopnjo. želijo prijateljstva z Rusijo. Pravijo, da iskreno prijateljstvo z največ jo državo sveta, bi mir utrdilo, kakor tudi njihov ugled. Med tem bi seveda oni pridobili, na času, kar je za prodajo starega orožja velike važnosti. AVSTRIJA bo dobavila Argentini raznega papirja v vrednosti 1.600>.000.— dolarjev. Tako pravijo severno-ameriške vesti. ki pa še niso potrjene. Vsekakor bi bilo prav, č-e bi se res moglo dobiti več papirja. Pred časom je bilo tako pomanjkanje, da so mogli razni dnevniki in mesečniki ustaviti izhajanje. Sedaj se je sicer nekaj zboljšalo in so omenjeni časopisi dobili dovolj papirja. Kriza pa s tem še ni rešena. ŠVICA je poslala v Argentino novo trgovsko misijo, katera ima namen prouči-| ti z argentinskimi vladnimi krogi nadaljni razvoj trgovine med aboema državama. Znano je, da je Švica največji dobavitelj ur in drugih preciznih izdelkov. Argentina pa dobavlja Švici žitarice in druge prvine. Pri izmenjavi pa se je saldo v prid Švici jako povečal, kar je pravi vzrok pogajanj. ROMUNIJA je podržavila vse stanovanjske hiše, vite in hotele, katere niso služile za stanovanje gospodarju. Tako prehaja počasi vse prmeoženje bogatašev v državne roke. IZRAELSKA država je praznovala drugo obletnico svojega obstoja. Pri glavni svečanosti je govoril tudi Predsednik Weizman, ki je pozval vse Jude raztresene širom sveta, naj se vrnejo v Izrael, da mu s tem zagotove svobodo, kajti, ako je Izrael majhen in neznaten, ne bo mogel iste uživati ter bo vedno v nevarnosti. ŠPANIJA dela Zapadnim zaveznikom velike skrbi. Nekdo je namreč sprožil misel: kaj bi bilo, če pride do vojne med ZDA in Rusijo? Drugi j« izračunal, da bo Rusija v par dneh poplavila celo Evropo, torej tudi Španijo. V tem slučaju pa bi zapadni zavezniki izgubili možnost iskr-cavati svoje čete na evropska tla. Zato sedaj mrzlično računajo, kako bi pritegnili Francota k sebi. Ponujajo mu na kredit razno staro orožje in drugi vojni material, ki jim “slučajno” ostaja. Od druge strani pa so nrenda tudi Rusi nekaj po- avignn ga je na novo, višjo )u y tako ge bQ gedaj Fran. L’-8 leninizma, i je P ' P skoro gotovo obem posmehoval ter ae ljudstva vsega sveta. ' Slo m s ki Glas Redacci6n y Administracidn: Calle Cervantes 3039 Director: LADISLAO SKOP — Administr&dor: VICENTE SUBAN ZASTOPNIKI: Ea C6rdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinaon 1639. Zrn Lomo NegTo in okolico: Golobič Marko. 35a Villa Calzada in Temperley ter okolico: Lui* Furlan — Čud. Flore«, V. Caliada. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Roctilicaci6n Laraiiaga 2235. 27 de Abril, Afio del Libert&dor General San Martin, 1950 No. 48 1" DE MAY0 Una fecha m&s, del historial del movimiento obrero, celebraran los trabajadores de Yugoslavia; todo su pueblo. Dia de lucha, de expresion de fuerza y rebeldja; dia en que las ansias de las masas exp,lotadas retumbaban en son de justicia; dia cuando los oprimidos estallaban en ira contra el regimen de explotacion; dia en que se reclamaba pan, libertad y justicia social; dia, que dejaba trazos de sangre en las calles, por las largas caravanas de manifestan-tes; dia, en el cual se fogueaban los cuadros obreros, que luego han de conquistar el poder, para darle un impulso al progreso. Esto y mucho mas era el significado del 19 de Mayo en la vieja Yugoslavia. Los oprimidos de antes son los dueiios de su destino ahora. Los pueblos de Yugoslavia —a traves de un mar de sangre, expulsando al invasor, llevando a cabo la revolucion popular, educando las masas en el socialismo, cumpliendo fielmente las consignas que en los lros. de Mayo sirvieron de agitacion y de organizacion—, conquistaron el poder. Hoy, en la nueva Yugoslavia, el 1? de Mayo no es un dia de lucha de los explotados, es el dia de jubilo, de fiesta para las masas trabaja-doras por haber obtenido la victoria de sus reclamos a traves de la revolucion popular y por estar construyendo el regimen socialista, libre de explotadores y de explotados. Las masas populares de Yugoslavia juraran en este 1*? de Mayo1 una vez mas —-como lo han hecho en los anos anteriores— de cumplin con el Plan Quinquenal, de asegurar la victoria del socialismo, a pesar de todas las dificultades, que imponen los enemigos de una Yugoslavia independiente, libre, soberana y socialista. Este 19 de Mayo, servira a nuestros pueblos para reafirmar la fe inquebrantable en los gobernantes que los guian; en las autoridades constituidas, y de manera especial sera el dia de efusiva solidaridad con el hombre que freno al revisionismo^ al gigante de la| historia: Mariscal TITO. Este 19 de Mayo, expresara la bofetada que las masas populares de Yugoslavia daran a los dirigentes de la U.R.S.S., en su afan de dominacion, de revisionistas y de contrarevolucionarios. El 19 de Mayo, los pueblos de Yugoslavia demostraran su decision firme de lucha contra la guerra, contra sus incetndiariosi, contra los bandos imperialista« y por una paz duradera. i Expresaran su solidaridad con todos los pueblos amantes de la libertad y de la justicia. Estar&n al lado de aquellos que luchan por su bienestar, por el progreso, por el avance de la humanidad. En este 19 de Mayo Yugoslavia toda estara al lado de aquellos pueblos que luchan por la conquista de su liberacion nacional. Los pueblos de Yugoslavia, en este 19 de Mayo, estrecharan aun mas su UNION, y nadie podra sacarlos del camino emprendido. Con esta union granitica, Yugoslavia sera el faro luminoso dentro del mundo explotado que aun perdura. Sera el guia seguro de un mundo nuevo, como lo sonaron Marx, Engels y Lenin; sera la esperanza de los hombrse y masas progresistas que quieren la transformacion del viejo y caduco regimen capitalista, a una estapa superior, hacia el socialismo. Los inmigrantes yugoslavos nos sentimos solidarios con nuestros pueblos y en este 19 de Mayo declaramos luchar: jPOR LA VERDAD DE YUGOSLAVIA! Ser un sincero transmisor de lo que ocurre en Yugoslavia, es hoy dia una contribucičn de primera magnitud para nuestros pueblos. i Viva el 19 de Mayo! jViva Yugoslavia Socialista! iViva la Paz! jViva el Mariscal TITO! TR0Z0S DE LA HISTORIA DE SAN MARTIN A BASE D|3 LA HISTORIA DE SAN MARTIN DE RICARDO LEVENE (Continuacifin del niimero anterioi ) Se trata de docuinentos memorables. Comlonra diciendo San Martin, en un oflclo, que la enerte de las arnias ha puesto en sus rnanos todo el cjčreito enemigo y que el derecho de represa-lia lo autorizaba para ejecutar en los prisioneros el horrible trato a que se prejiaraban ellos con sus soldados en caso de vencer, conlorme a l»s bftrba-ra» Grdene« de su Jefe. Pero por ra-aones supremas de hnmanlda« [ Tinogasta 5200 Buenos Aires TRGOVINA — BAR Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLLAK Ituzaing6 4207. J. D. PERON Eleotricidad y plomeria JOSE RAD AN JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccičn Avd». Fco. BelIV, 5071 T. E. 50-588« BAZAR “DANUBIO” D. UGLESSICH Avda. San Martin »90» T. E. 59-083< SPLOSNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espena 538-J. Ingenieros - T.E. 757-27! Ljudstvo v Ljudski Republiki Sloveniji... (Nadaljevanje s str. 3) sko delo je obstojalo v tem, da je večkrat potoval v Beograd. Narod ga je sovražil ln je vedel, da od takega poslanca ne more ničesar pričakovati. Davorinu Kranjcu je sledil profesor Bitenc, katerega je ljudsko sodišče po osvoboditvi obsodilo na smrt zaradi špijonaže in izdajstva naroda. Savinjska dolina je bila bogata na hmelju, pa 80 kljub temu ljudje težko živeli. Veleposestniki so na vse načine izkorišča- li siromašno kmete, ki se neradi spominjajo teh časov brezposelnosti in suženjskega dela v tovarnah in pri veleposestnikih. Danes je življenje v Savinjski dolini popolnoma drugačno. V okraju Celje-oko-lica je že 16 kmečkih delovnih zadrug, tri državna kmetijska posestva in 36 zadružnih ekonomij. Vasi so obnovili, popravili ceete in proizvodnja hmelja se je znatno povečala. V okraju gradijo devet zadružnih domov. Tu deluje 42 podeželskih kulturno-umetniškth društev in 31 izobraževalnih tečajev. Vzporedno z ostalimi vasmi se razvija tudi Arja vas, kjer so 1. januarja 1948. ustanovili kmečko delovno zadrugo, ki ee je morala v svojih začetkih boriti z velikimi težavami. Vrednost delovnega dne v prvem letu je znašala le 4 2 dinarjev, v letu 1949, pa že 120 dinarjev, katero pa d- bodo v tekočem letu povečali na 133 di- vi 1 narjev. špekulanti so se veselili, da bo a. zadruga propadla, toda zadružniki so a. kmalu prebrodili težave. Danes ima zadru-a. ga preko 50.0 ha zemlje in je imela v a. preteklem letu 3,393,580 dinarjev dohodkov. V tem letu ee bodo idohodki pove-z čali na 8,974.000 dinarjev. Zadruga je v i'etu 1949. prodala za potrošnjo mestnega a prebivalstva preko 61.000 kg povrtnine. a. Glavna naloga zadruge v tem letu je j ttili letih pa se jo Jugoslavija že uvrstila med prve države srednjo Evrope. Posebno pa Je zaslovela Jugoslavija v svetu v letu 1034., ko so v Planici, v Sloveniji zgradili največjo skakalni'co na svetu, po načrtih ing. Stanka Bloudka, že na prvem tekmovanju je bil dosežen tedaj najdaljši skok — 02 m. — Takoj po zgraditvi to mamutske skakalnice so se začelo spletke v mednarodni smučarski zvezi in nekateri so jo celo bojkotirali, češ skoki na njej niso J šport temveč akrobatika. Te očitke so sprožili predvsem Norvežani, med njimi Sigmund Huud, ki jo odšel Iz Jugoslavije po tekmovanju poln pohvalo o skakalnici, ko pa jo prišel na Norveško, je napisal knjigo, v kateri je hotel “znanstveno” dokazati, da jo planiška skakalnica nadvse nevarna in da nima s športom ničesar skupnega. Skoki na njej pa so dokazali, da so njegove trditve neufremljene. Statistika padcev pri skokih je pokazala, da j« velika planiška skakalnica celo manj nevania kot mnoge inozemske, pa če prav mnogo manjšo, pa tudi kot po vsem svetu znana holmenkolinska skakalnica na Norveškem. Mednarodni planiški toden dobiva leto za letom vse večji jKnneii. Poleg naravnih lepot, ki jih nudi človeku skrajni severni dol Gorenjske, postaja Planica z idealnimi smšukimi tereni in s priznanima smučarskima skakalnicama, 80 in 120 meterska, vse bolj privlačna točka. Planica je smoter vseh najboljših svetovnih smučarjev, ki hočejo prav tu vsako leto meriti med seboj svoje mojstrske sposobnosti. Letošnji XI. “Planiški teden” je trajal od 115. do 19. marca. Prireditve mednarodnega planiškega tedna so bile letos v vočjom obsegu kakor kdaj koli do slej. Povabljene so bilo smučarske zvezo osmih držav: Švico, Italije, Francije, Avstrije, Finske, švedske, Norveške in ZDA. Vabilu so se odzvali Norvežani, Italijani in Avstrijci. Komite za izvedbo “Planiškega tedna” je delal že od začetka zime. Obe skakalnici sta bili dobro pripravljeni. Na veli- n 588* 083* ~o ST-27! ITEL DISO Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDER Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estaci6n Nueva del FCNGR. Za naše rojake najugodnejše eene. ALBERTI 1831 — T. E. 5370 MAR DEL PLATA KROJACNfCA ALOJZ KARARA izdeluje najfinejše obleke ki skakalnici so obnovili leseno konstrukcijo pri doskočišču, v kratkem so bili postavljeni tudi posebni stolpi za filma-n,jo dokumentarnega filma, ki ga jo snemal “Triglav” film. Rešeno jo bilo tudi ono Izmed najvažnejših vprašanj — vzpenjača za skakalce, katerim so letos ni bilo treba več vzpenjati peš po hudi strmini in stopnicah na vrh zaleta, ampak jih jo potegnila vzpenjača, ki (eče med obema skakalnicama na vrh. Vzpenjača ima veliko zmogljivost, tako da v prevozu ni bilo zastoja. Inozemski tekmovalci in novinarji so stanovali v domu “Franceta Rožmana" v Martuljku. Jugoslovanski tekači in skakalci v smučarskem domu “Enotnosti” v Podkorenu, alpski smučarji pa v domu “Janeza Porento” v Kranjski gori. Dom v Planici jo zasedlo vodstvo tekmovanj in pa novinarski center, ki je imel lastno centralo, da je I ali ko poročila člmprej oddajal. Tekmovanje na veliki skakalnici je prenašal tudi radio Ljubljana in Beograd. Ves toden so prihajali v Planico številni izletniški vlaki. Plakati, na katerih vidimo poleg planiških skakalnic vihrajoče zastavo sodelujočih držav, so bili razposlani po domovini in v inozemstvo. Pripravljeni so bili tudi lični prospekti v slovenščini in francoščini. Komite je pripravil tudi znake in razglednice. Vsak dan zvečer jo izhajal poseben bilten “Planiškega tedna”, v katerem so bili vnešoni vsi rezultati tekmovanj in važnejši dogodki dneva. Snega je zapadlo lotos obilo in v tem oziru ni bilo težav. Izkušnja pa je lansko loto pokazala, da je prireditveni komite zmožen kljubovati celo snežnim krizam. Tudi jugoslovanske smučarke so se letos prvikrat pomerile z inozemskimi tekmovalkami. To so bile avstrijske smučarke, ki jih prištevamo med najboljše na svetu in so seveda tudi zasedlo prvo mesto na tekmovanju v Planici. Po tekmovanjih so si vnozsmei ogleda- li še lepote Slovenije, Postonjsko jamo, Opatijo in ostale lepe kraje. Ob poslovitvi so inozemske ekipe izrekle svojo kratko zahvalo za nenavando gostoljubje in končalo t. besedami: “ŽIVEL ŠPORT, KI DRUŽI NARODE!" HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 T. E. 740-1 «04 A cevedo 3214 Buenos Aires UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incos 5021 T.E. 51-5184 STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 TALLBR MEGAN ICO INDUSTIMAL JUAN WEBER Avda. Mitre 2986 G. J. D. PeW>n, F. C. N. G. B. Queserfa y fiambreria “LA IBEBICA" CUERVO Y FERNANDEZ Avda. Fco. Beir6 5390 T. E. 50-8562 LA VOZ ESLOVENA EDITA DO POB ED CONSORCIO DE DA VOZ ESLOVENA PRIMORSKE VESTI STILA H PRED SLOVENSKO ODRSKO BESEDO Poročali smo že večkrat, s kakšnimi težavami se mora boriti slovensko gledališče v rTstu. Ni se še posrečilo zagotoviti dvorano, kjer bi bile stalne predstave. Pa tudi pri uprizoritvah v okoliških naselbinah se porajajo ovire korak na korak. Tako sta zvračali policijska uprava v Trstu in policijsko poveljstvo na Kontove-lju krivdo drug na drugega zaradi prepovedi slovenske gledališke predstave. Nazadnje so se izgovarjali, češ da dvorana še ni pregledana in da ne more služiti namenu uprizoritve. Utemeljitev za takšno ravnanje je šovinizem, ki ga kažejo tržaška oblastva v odnosu do slovenskega gledališča ter slovenskega življenja sploh. Omenili bi še ponudbo državne Opere v Ljubljani, da želi skleniti z upravo tržaškega gledališča “Verdi” pogodbo za uprizoritev nekaj oper, Slovensko narodno gledališče v Trstu pa naj bi uprizorilo v sezoni 1950-1. nekaj dram. Te KROJA6KICA “LA TRIESTINA" izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderdn 3008 T. E. 50-6228 Devoto - Buenos Aires ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL za nažrte ln preračune Bernaldez 1065 T. E. 67-1411 SLOVENSKA TRGOVINA IN DELAVNICA ŠIVALNIH STROJEV Izvršujem popravila na domu. MARIO SAUNIG Ttnogasta 5436 in 5351 T. E. 64 - 2857 KROJAČNICA Franc Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires predstave bi bile zelo koristne za medsebojno spoznavanje na kulturnem polju. Nobenega tehtnega vzroka ni, zakaj ne bi smelo občinsko gledališče dvojezičnega mesta služiti za predstave v obeh jezikih. Zato naj se vrata Verdijevega gledališča v Trstu odpro tudi slovenskim operam in dramam. EDINSTVEN PRIMER: ŠOLA V KLETI V Slovenski Benečiji živimo v edinstvenih prilikah. To velja na primer tudi za naša šolska poslopja. Pouk se vrši po večini v zadružnih vaških mlekarnah ali pa po zasebnih hišah. Edinstven primer pa imamo nedvomno v vasici Brezje, ki leži ob izviru Nadiže. Težko je verjeti, toda resnica ostane resnica, četudi1 je žalostna in presenetljiva. Pouk se vrši tukaj v kletnih prostorih pod gostilno. Učenci ji n učenke morejo slediti pouku v prostoru, ki je ves zatoihel in pripojen z vinskim duhom. Pouk je ob uhar, ko je po navadi v kleti manj pivcev. Zvečer pa se klet napolni, Pouk je ob utah, ko je po navadi v kleti kjer so prejšnji večer pili, plesali in kadili. Tako je zmerom, kadar je v gostilniških prostorih preveč pivcev, ki se potem preselijo še v klet. Nemalokrat se pripeti, da so mize vse polite z vinom in ponesnažene, ko prihajajo otroci naslednji dan k pouku. lOtroci in učiteljica morajo v takšnem primeru šele pospraviti ,mi'ze, predno prično s ipoukom. Poleg gostilne je tudi majhna trgovina, kletni strop pa je tako tenak in slab, da čujejo otroci vsak korak, vsako besedo, ki prihaja iz trgovine. Gostilničar prihaja od časa do časa v klet po blago, ki je tukaj shranjeno. Mar je za učilnico primeren prostor v brezzračni, mračni, zatohli in vlažni vinski kleti brez šolskih klopi? Kako je mogoče v takšnih nekulturnih, barbarskih okoliščinah vzgajati mladi rod? Kako je mogoče spraviti ta sramotni pojav v sklad s partisočletno kulturo, na katero se reakcionarni De gasperijev-ski režim tako rad in tako vztrajno sklicuje, ne da bi bilo niti najmanj zadoščeno osnovnim, človečnostnim pravicam slovenske narodne manjšine? Hosleria "LOS CLAVELES" GOSTILNA IN PRENOČIŠČE ZA LETOVIŠČARJE "LA FALPfl" - Sierras de Cordoba Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA DIR E C C10 N - PR0YE((I0N ■ CONSTRUCCION ROBERTO F. LEVPUSCEK TECNICO CONSTRUCTOR Gfilculos de estructurae met*licas y homiigo« armado en general. PLANOS — TRAMITES — FIRMA Escritorio: Calder6n 8062 T. E. 50 - 8087 Buenos Aires MED NAŠIM LJUDSTVOM V Gorici je umrla 64 letna Rudolfa Vidmar, žena upokojenega svetnika doktor Franca Vidmarja. Bila je zmerom zavedna Slovenka. Ko so fašisti konfini-rali njenega moža, je--šla za njim v prostovoljno konfinacijo. V avgustu 1948. je bila izvoljena za podpredsednico Zveze slovenskih žena. Dve hčerki in sin pomagajo graditi socializem v Jugoslaviji. V Doberdobu smo imeli občni zbor Kmečko obrtniške posojilnice. Tudi gospodarji iz Jamelj in Dola se bodo vključili v našo posojilnico. Naše delovno ljudstvo se zaveda, da je z ustanovitvijo posojilnice konec izkoriščanja vaščanov 8 strani posameznih krajevnih bogatašev in oderuških mogotcev. V Pevini smo pokopali 68 letnega Jakoba Beniso. Pokojnik je bil neustrašen borec za pravice našega zatiranega ljudstva. Mnogo je pomagal našim partizanom. Ostal je do zadnjega zvest idealom osvobodilne borbe. Prf prefektu videmske pokrajine so se zglasili zastopniki Demokratične fronte Slovencev v Italiji in protestirali zaradi malomarnega ravnanja oblastev v zvezi s požigom sedeža Demokratične fronte Slovencev v št. Petru Slovenov. Hkrati so zahtevali, da preprečijo oblastva barbarsko delovanje novofašističnih organiza^ cij in zavarujejo premoženje Slovencev. V Ovčji vesi v Kanalski dolini je župnik Gujom, po rodu iz Slovenske Benečije, zaklenil cerkveni harmonij in s tem preprečil cerkvenim pevcem slovensko petje, župnik Gujon je sam sin slovenske matere in bo deležen obsodbe vsega ljudstva, če ne bo spremenil svojega ravnanja. V štandreži) je župniTt pretepel učenca, ker niso kupili “Pastirčka”. Nekatere je iTerepplno ' Krvi. Ziiacnno jel' da se rnf učiteljstvo nič zavzelo za šolsko deco. Razburjeni starši se bodo pritožili. Dvomimo, če bodo pomagale takšne metode pridobiti nove naročnike “Pastirčka”. Umrli s v Trstu 5-5 letni Andrej Ražen, 49 letni Jurij Petelin, 73 letni Franc Leban, 70 letni Ivan Kranjc, 77 letna Hermina Bergec, 78 letna Elizabeta Cesnik, 43 letni Vincenc Valenčič, 56 letna Matilda Gašperšič in 18 letna Adela Guštin. RRDIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvrg«je JAKOB KREBELJ Cespedes 3783 (vogal Avdp ^orest) T. E. 54 - 4650 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 T. E. 67-0250 Buenos Aires, UJ Krojačnica LEOPOLD UŠAJ Avda. FRANC1SCC-BBIRO 5380, Dep T. A. 50-4542 VILLA DEVOT Kadar se želite naužiti iSistega kor-dobskega zraka in se v miru odpočiti se obrnite na Hosleria “IBS ALPES” lastnik PETER JONKE, Rio Ceballoi C6r