m
v Združenih druvah	|
„ Velja za rse leto . - -	$6.00 B
5 Za pol leta.....$3.00
Zrn New York celo leto -	$7.00
Za inozemstro celo leto	$7.00
n
G	II M.
The largest Slovenian Daily in B the United States.	|
a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 headers.
List: slovenskiludelavcev v Ameriki*
TELEFON: CORTLANDT 2876.		Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 95. — ŠTEV. 95.		NEW YORK, MONDAY, APRIL 23, 1923. — PONDELJEK, 23. APRILA, 1923.	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. V
JOVAN PLAMENACNA ELLIS ISLAND!)
Priseljeniške oblasti so zadržale na Ellis Islandu "polkovnika" Jovana Plamenca, takozvanega črnogorskega ministrskega predsednika. — V Ameriko je dospel z diplomatičnim pasošem, katerega je sam podpisal. — Pojasnil je namen svojega poslanstva.
NAČELNIK PIGGrLY-WIGGLY KORPOEACIJE.
Z italijanskim parnikom Giuseppe Verdi" je dospel v sol>«>to v New V»»rk. Jovnn Planienae. ki pravi, da je er-in»m>!-ski ministrski predsednik. Pot«»val je z diploma-tienim **pas«>>em". katerega je izdal in sam podpisal v imenu •'ernoirnrske kraljevine".
Spremljala sta ira dva tajnika.
Priseljeniške olilasti pa niso lmtefe priznati tega pa-smsi ter rekle, da je bila njegova dežela priklopljena po-1 • »i 11 ljudskega glasovanja kraljestvu Srbov. Hrvatov in Sli»veneev tej- da kraljevine < Vnegore nema vise.
Vse tri si) |K>s];ili
Woul kjer b.nlo .1«.ločili. k;»k- POMANJKANJE POLJEDEL-.......rt, lj„.|jr sn.	SKIH DELAVCEV.
!*httnene;i je obiskal na krovu parnika Luiir^i <'riseindo, italijanski ixlv««TTiik v Nt-vv Vorku ter <li|»l<MiiMti<'ni zastopnik < 'rnepore. Napel v*e sile. tla spravi vse tii v Ameriko, t la oblasti so irn informirale. da je kvota kraljevi \;t Si Hrvat«.v in Slovencev izerpana.
Pove.iali s,i mu tu.li. <la *<> pasi >š kraljevine Crnegore neveljavni.
Plamenae je izjavil: V t<» deželo sem prišel v jako sveti zadevi. Prihajam v Ameriko prav
kot je .......
lijanski /av/am
v Ameriko prav tako >riš.-l Maxzini. veliki ita-]«atriot v Anjrlijo. <la se za stvar Zdru/ene Ita-
I'lamenae r i. - /m a angleški. Nje->jl»ese»le je tolmačil nemški t'«Iuiae. Rekel je. da l»o obiskal vse ern.-gorske naselbine v ,/<iru-/enih državah.
K<> si, i vprašali radovedni easnikarski poroeevalei. «"•»• namerava jirieeti propagando za zopet m, iistanovljenje 1'rne^ore kot n« <d> sne dt/.ave, je malomarno zamahnil /, mk<>. kot da noee razpravljali O telil.
1'l.tineliae je Ver k<»t š.-««t ."ev-
I ev \iM.k ter ima bujne erne
po
KI
dali. da M and.
je razburil. k » so mu ira bodo odvedli na
Kakor |w»roea I". S. Department o t* Agriculture prevladuje občutno pomanjkanje delavcev. Dne 1. aprila je bilo stanje tako, da je zaloga delovnih moči na razpolago za farmar.ska dela pokrivala le S3 od s t (j od potrebščine. To |K>manjkanje je tem bolj značilno, ker je bilo lani ob istem času 11 c/( več j)oljedelskih delavcev na razpolago, kot jih je bilo treba, in je predlanskem ta prebitek znašal 9c/t. Največje pomanjkan je poljedelskih delavcev se pojavlja v severo-atlantvkih državah*, kjer je primanjkljaj znašal 23 odsrto. V \zhodno-severnih centralnih drža-vah je znašal primanjkljaj delavcev 20c/c pod potrebo, v ju/no-eentralnih državah 8 rnlsto, v za-padn o->e v ern ili centralnih drža-vah ~cc in v zapadnih državah, vštevši pogorje in pacifično obal. le .
Največ poljedelskih delavcev primanjkuje v severni indUstri-jalni progi, ki se razteza od New England pro t o zapadu do reke Mississippi. Ali niti v enem zein-i Ijepisnem delu Združenih držav ni bilo zadosti poljedelskih delavcev. da bi pokrivali obstoječo ]*>-trebo.
VELIKA NESTALNOST v SOVJETSKE VLADE
■lika nam pred -"-a Clarence Saundersa. načelnika Pi«r«rly AVigglv štorov. Njegova k*>rporacija je bila že skoraj bankrotna, ma-homa se je pa cena delnic silovito dvignila. Finančne operacije <.'larenci* Saundersa. ki je bil še pred par leti čisto navaden klerk za osemnajst dola rjev na teden, so navdale ves finančni s vet z začudenjem.
LETA 1926 BO O'ANNUNZIO SE BO KONEC SVETA? PRESELIL V PARIZ
Begunci, ki so pribežali iz Rusije, pravijo, da bo ek-sekucija Bučkaviča po vspešila izbruh revolucije socijalnih revolucij onar -jev.
VELIKA PARADA RIMSKIH FASISTOV
V Rimu se je vršila parada, tekom katere je prebivalstvo burno nadzdravljalo ministrskemu predsedniku Mussolini ju. — 120,000 fašistov je vnovič priseglo zvesto bo ob priliki 2676. obletnice obstoja Sima. — Slavnostni sprevod po mestu.
Berlin, Nemčija. 21. aprila. Rusiji se bliža nova revolucija.
Tako izjavljajo številni bejrun-ci, ki so dospeli v Gdansk iz Rusije tekom preteklih par tednov.
Poročila iz Gdanska javljajo, da so pribež»li begunci iz okrajev Cerkov in Kijeva, kjer so se kmetje javno uprli proti sovjetskemu režimu.
Beprunei pravijo, da je dosegel srd sov jet ov napram Židom svoj višek, potem ko je .Moskva objavila izvršitev smrtne obsodbe nad rimsko-kaloliskem vikarjem Buekavieem.
Zidje so vsledtega pobegnili, ker so se bali nadaljnega po-groma.
Pravi izbruh sovraštva proti sovjetom pa je napočil, ko si je sovjetska vlada drznila izvršiti smrtno obsodbo nad vikarjem kljub stalnim in resnim protestom ruskih kmetov.
Begunci, ki so dospeli v Gdansk, so izjavili, da bodo soci-jalni revolucijonarji v kratkem strmoglavili sovjetsko vlado, ker postajajo vsak dan močnejši.
ALI BO RES POSTAL VES SVET BLAZEN?
In
j.- demokratična Ame-jr vprašal eheira svojih tajnikov.
•I van Plamennc je služil kot mir !>trski predsednik ('rnegnre l.-ta 191!». Njegov prednik j«» bil 1 • I» >\ •*. Ril j,- tudi minister za . tmanje zad«n*e.
IMnneiiae .i«* bil fiajvdanejši pri>t;tš fv»k«>jnga črnogorskega kralja, katerega je nar<>d y>regnal . i). />-'.r r-.nJi izifajstva. S kr;i-1 .>m \ r« 1 ,]•■ /bezal v Italijo tudi OTl.
I r..!	\ lada podpira v>a-
ko gibanje proti .]tig<»slaviji kot
♦•Hotni državi. P«»begli Nikita je /adtija leta /ivel na otroške laške vlade ter je dobival velike svote za svoje hujskanje proti združeni Jugoslaviji.
da-no je. da so poslali Italjani Plara^nea v Ameriko, .la hujska tukajšnje * 'rnojroree in Avstrlja-ke proti Jugoslaviji.
NEMŠKI KARDINAL NA OBISKU V AMERIKI.
V	četrtek je dospel v New York Hitter von Faulhaber. katoliški nadškof iz M on ak ova ter rimski kardinal. Prišel se je zahvalit ameriškemu narodu -za pomožno delo Amerikancev v Nemčiji izza vojne.
On je prvi nemški prelal, ki se je izza v<»j"c izkrcal v Ameriki.
V	Ameriki bo stal uekako tri t »sine.
Copernik in prerok F. L. Rawson pravi, da bo leta 1926 konec sveta. — To se bo baje zgodilo, maga-l ri, da bo sijalo solnce ali; padal dež.
Slavni" reški poveljnik se bo preselil v pariško predmestje, kjer bo pisal tri nove romane. — Pravi, da ne bo šel v samostan.
Quebec, Kanada, 21. aprila. — j Dr. Desloges. ravnatelj umobol-jnie v tukajšnji provinci pravi, da I bo kmalo ves svet zblaznel. Vzrok tega je neumorni boj za obstanek ter splošno veseljačenje.
BARIKADE V MUEHLHEIMU.
Berlin, Nemčija. 21. aprila. —
Tekom izgredov, ki so se završili
NEMŠKI KARDINAL PRI NEW-VORŠKEM ŽUPANU.
V soboto je obiskal newyorske-ga župana Hvlana monakovski kardinal Faulhaber. V imenu nemške dece se je zahvalil župa-nti za vse dobrote, ki jih je izkazalo mesto New York v ča>ih največje sile in potrebe.
VELIKANSKI GOZDNI POŽAR V PENNSYLVANIA.
Iz različnih delov Pennsvlvani-je izročajo o grozdnih požarih, ki \ Mueldheiinu. je bilo id»itih S j So povročili že resno škodo. Po-
Leta KKK) je vsa. E\"ropa pričakovala konca sveta. Ljudje so se pripravljali na konec ter rajali in veseljačili kot blazni. Konca seveda ni bilo. Tudi v modernem času nastopi dosti prenapetežev, ki trdijo, da bo konec sveta ob t<'in ali onem času.
Kden teh je tudi F. L. R»i\vson \ Xe\v ^'orku. ki se peča s eoper-nijo in drupimi temnimi vedami. Včeraj je odločno izjavil, da bo konce >veta leta 1
Rekel je sicer, da katastrofa lahko pozneje nastopi, a v nobenem slučaju pozneje kot l«-t;i
1'itr dni !>.,do Ijiidj«* in živali »trasno trpele, a ko bo približal konec, bo vse izmrlo.
Do t»*ira prepričanja je prišel iz proučevanja svetejra pisana ter zgodovinskih d - 'trod ko v.
Podrobnosti ni hotel objaviti.
Konee sveta pa bo po mnenju Rawsona povsem drujiačen kot so *ra f»j»isali rlruiri preroki.
PLAZ GA JE UBIL.
ljudi in vee kot j;ide>et ranjenih Francoske čete se niso hotele vmešavati. ko ««o komunisti zaxslli •»lavne nliee mesta ter napa<lli nemško \arnostno policijo.
POVIŠANJE PLAČ.
Itoston in Maine železnica je povijala jilače 4000 delavcem. Za-naj»rej bodo dobivali po 40 centov na uro. Bije Four železnica je povi&ala svojim nslnžhcncem plače trn 28^000 dolarjev rm
žari so uničili veliko poslopij, ve-lik<» jih je pa o prožen ih. Na stotine premoirarjev se bori proti požaru v antracitnih premogovnih poljih.
«
ZALOGA GINA EKSP0DIRALA
Newyorikemu policistu CTo-noru. ki je zaplenil :t00 steklenic but le *ra rsk epa žina. je skoraj vsa zaloga eksplodirala. Njegove po-ikodbe so tako resne, da so ga morale poslati v bolnišnico.
Aagawa, Ont.. 21. aprila. — V Aagawa kanjonu v bližini tukajšnjega kraja, je za.^ul j»laz tovorni vlak ter zadušil strojevodjo. Njegov kurjač &e .je pravočasno rešil.
SMET ŠTIRIH AVIATIK0V.
Pariz, Francija. 21. aprila. — Iz zanasljivega vira se je izvedelo. da Gabriele d 'Annunzio ne bo šel v samostan in da piše sedaj tri daljše romane, katere bo kmalo zaključil, nakar bo prišel v Pariz počivat.
Rekel je. da bo najel v predmestju Pariza nyijbno vilo, in če je ne bo mogel dobiti, bo najel malo sobo v kakem neznatnem hotelu.
Kot VM veliki ljudje, je postal tudi IVAnnunzio praveat samotar. T'zival je življenje z vsemi -.ladkostmi in bridkostmi. ^
Italjanski kralj mu je ponudil vse. kar si želi ter govoril v imenu naroda, a pisatelj mu je odvrnil: Pustite me v miru.
BANKIRJU SO POLOŽILI BOMBO.
Philadelphia, Pa.. 21. aprila. — Neznanci so položili pod stopnji-ce bankirja Baklija peklenski stroj. Bomba se je razpočila ter povzročila precej ni bil ranjen. Baldi je znan fašist. O atentatorjih nimajo nobenega sledu.
Rim, Italija. 21. aprila. — Delavski dan, trkom katerega so v preteklih letih razgrajali ter se p retepali, je liil priča navdušene ovac i je. ki jo je priredilo prebivalstvo fašistovski vladi ter njenim uspehom.
Ta dan je obenem zna«Ml 2S7(> obletnico nstanovlje-iija Rima.
Dvajset tisoč fašistov narodne milic«- je vprizorilo parado, katero je nadzoroval min. predsednik Mussolini. 100,000 nadaljnih fašistov se je udeležilo sličnih eerimo-nij v drugih laških mestili.
Mussolini je bil v uniformi fašistovskegsi kaprola. Jahal je sivega konja. Na njegovi desni je jnlial general Diaz, na levi pa signor de Bono, generalni i-arnaielj j>u-
Tekom parade so prijatelji ministrskega predsednika izjavili, da je ustroj milice najboljši dokaz izpreniem-be. katero je završil Mussolini v dnini naiodn. I>r«'i<'/na večina članov miliee sestoji iz kmetov, kateri'n ni m<»g«d vzbuditi niti Garibaldi.
Navzoči so najbolj ]»loskali vojnemu kaplanu Carloi-tiju. kojega prsa so bila pokrila z medaljami, k.H ere je dobil radi svojih junaških <-inov na from i. Kno teli svetinj je dobil, ko je i>revzel poveljstvo nad oddelkom vojakov, pri katerem so padli vsi častniki, ter p«»ved<*l svoje ljudi k zmagi.
Parade se je udeležil tudi fašistov.-ki sindikat. k\ ol>-sega 20.000 delavcev. Vsi so naz«lravljali M us.-«.liniju ter fašizmu.
Na stotine tisočev ljudi s<> je zl-ralo po ulicah. Tisočeri so opazovali parado z balkonov, oken. streh in dreves.
Prihod Mussolinija je bil signal vn l»ur<-n izbruh navdušenja.
Ko so dospedi oddelki miliee mimo nj«. z razvitimi zastavami, so mo/je vnovič prisegli zvesto narodu i»t železni disciplini fašizma.
Prisego j«* diktiral s pritrjenega balona poveljnik rimske legije.
Milica je nato paradirala mimo s]»onienii;a neznanega vojaka, kjer je Mussolini zopet pozdravil vsako posamezno skupino, ki je prišla mimo.
Celo mesto je bilo v praznični obleki. Noben bst ni izšel.
PREVNETI SUHAŠKI AGENTI.
AVSTRIJA BO DOBILA PO SOJILO.
-i j	, 'avtomobil, v
skode. Nihče
POLET IZ KOLINA V LONDON.
LENIN IMA ŠE VEDNO MOČ V ROKAH.
Moskva, Rusija. 21. aprila. — Vseruski komunistični kongers. ki kontrolira politiko sovjetske vlade, je o<lobril smeri postopanja. katere je določil centralni odsek. Diktatura proletarijata 1»<» trajala š«* naprej, inozemska trgovina bo ostala državni monopol, in komunistična stranka bo vodila gospodarski preporod dežele.
London, Anglija, 22. aprila. — Neki nemški aviatik je dosegel nov letalni rekord. Iz Kolina v London jc poletel v dveh in tri ectrt ure.
Aeroplan je vozil z naglico 133 milj na uro.
Generalni proliibicijski komi-j	----
sar Haynes suspendiral za G0 j Ženeva, švi< ;j. aprila dni štiri prohibieijske agente v(]K,P J Age nar ti v j" otl<»bril Šouth Carolini. ki so streljali na j jilo 120.000/KMl dolarjev, ki ira
katerem sta se vozili dve dekliei.
Veliko ljudsko zborovanje v: Greenville je strogo obsodilo ta-jstr,ja tollko ko postopanje pri uveljavljenju j raosro«V tr-ovati - s-sednjimi
suhaške postave.	' žavami.
hoče stvu.
najet i s t<*m
t >,t-
Av.strija v mozem-lenarjem si lir> Av-opomogla, <la ji bo lr-
PASIČ BO SESTAVIL NOV KABINET.
Belgrad, Jugoslavija, 22. apr. Kralj Aleksander je poveril Nikoli Pašiču sestavo novega jugoslovanskega kabineta. V kabinetu bodo najbrže zastopane vse važnejše stranke.
FRANCIJA ČAKA NEMŠKE PONUDBE.
Pariz, Francija. 21. aprila. — Francija pričakuje od Nemčije Ran ta u, 111.. 21. aprila. — štir- ponudbo glede reparaeijskega je aviatik i >o se smrtno ponetsre- j vprašanja, čili in dva nadaljna sta nevarno Tukajšnji politični krogi so poškodovana. Obstreljevalni aero- "■ splošno prepričani, da je bila An-plan Martinovega sistema je pa-lglija obveščena o taki nakani del iz višine 500 čevljev.	I nemške vlade.
ZDRAVSTVENO STANJE LENINA.
Moskva, Rusija. 22. aprila. — Zdravniki so izjavili, da se je v zadnjih dneh temperatura Lenina znatno zvišala. Z desno roko in 1 nogami ne more bolnik čisto nič ganiti.
BOJI Z MAROŠKIMI PLEMENI
Pariz, Francija, 22. aprila. — Iz Kabata poročajo, da so Francozi uvedli že 12. aprila vojaške operacije proti rodu Taza. V bojih igrajo glavno nlogo zrakoplovi. Francoza so imeli nekaj izgub, ki so pa malenkostne v primeri *
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Včeraj so liile na><* r<m* sledeče: Jugoslavija:
Kazitosilja na ya«!iije i>os»<* in izpIsK-nj.- "Kr. postni . •! <.. ni urini in
"Jadranska l-.ink.-i" v Ljubljani, Zasrrelm.	Kn.iiju. olju. Ma-
ribora, 1 >ul»ruviuku, Splitu. Sarajevu ali	kjvr j.- i-a<" 7.11 hitr .
Izplačilo liajnwlneje.
100 Din.	..	$ 1.30.	..K 400
200 Din.	..	$ 2.40	.. K 800
500 Din.	..	$ 5.50	.. K 2,000
1000 Din.	..	$10.90	.. K 4,000
2000 Din.	..	$21.60	.. K 8,000
5000 Din.	..	$53.50	. . K 20,000
Italija in	zasedene	ozemlje:
Razpošilja ii:i za«!iije pošte iu izplačuje	"Jadranska Imi.K.i v Trstu, Opatiji in SCadru.
50 lir ................$ 2.95
100 lir ................$ 5.60
300 lir ................$15.90
500 lir ................$26.00
1000 lir ................$51.50
Za psšiljatre, ki presegajo znesek pet tisoe dinarjev ali po dvatisof !ir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust.
Vrednost dinarjem in liram sedaj ni s»alna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tesa razlosa nam ni mogoče rxxlati natančne eene vnaprej. Ra<*unamo po eeui ouesa dne. ko nam dosfie poslani denar v roke.
Glede H^fl v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje jk> Domestie Money Order ali pa New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. 7.
Glavno zastopništvo Jadranske Banke.
lAav erllaemeul)
tt
GLAS NARODA"
JL0V1NIAN MlkV)
Publishing
<A CsrtMrition)
'MNR UKIIR.
t-OUI« •■NKOIK.
Pi«c« of n Cortlantft Itrwt.
Htt Corporation »n* Voroufh of Manhattan,
Nm* York City. M. V
o t- A * n A * o O A" < Votoo of tno ^oaplo)
'Mu«a C vary Oay Excopt lunday* a no Holiday*.
Ca ••»•	aaita Ito* aa Amortko	[ Za Now York aa ooio
In Canada.......M.00	aa pol lota
Ca pol 'ata ^ ......................IMP Za Inozamatvo m
Ca Wii	............... I1JI	aa pol lota
«7J*0
ftubacrtptlon Vaarly M.00
*dvartia*mont on Aqraamont
'G!aa NifNi" Uhaja vsaki dan Irvzemftl naOo*l >■ oroanifca«
Doplat orao podpioo la ooabnootl mm no prtobCuJeJo. HlJaU aa Manor Ordor Prt apramembl kraja naročnikov, proatao. 4a m radi pr«jdnj« Mvall**« caana.nl, da hitreje najdemo
"O L A P NARODA**
Borough of Manhattan, Npv VfcML v
T»'fphoot; Cartlandt tS7t
PREMOGARSKA KOMISIJA
<M predsi-dnika ilanlinua odrejena preiskava premo-j.ai>ki« industrije se Im> najbrž razpustila v debato med i l riit(<l Mine Workers ter skupinami podjetnikov, s pre-j i;rsko komisijo k<»t razsodnim. O tem nam prieajoj si mi«, vsaki dan objavljeni izvlefki i/, izjav obeli organi-: /arij. kali l«* predlagajo premogurski komisiji.
Taka debata bi laiiko bila samaposebi zelo koristna. <V bi obdržala v oi'eli prvotni namen preiskave, namreel )I'.uuliranj«* ali novo organiziranje rele premogarske industrij«* ter trgovine s premogom. Potom zavzemanja za t< UM'l jito ureditev zakladanja s premolim 1 >i premolar-! sk;i oruanizarija laiiko j h »urila splošno javnost trr položila t< -melje /a konri'-no naeijonaliziranje eele industrije.j T<» bi l»il<» tudi v smislu sklepov konveiieij prem«livarske organizaciji*.
K'adi pomanjkanja d«doeene i 11 smotrni«* politik«* pa >«* jr dala or^aniza< ija prenio^arjev zavesti ud podjetnikov i a stranska pota. Mesto da bi razkrili trmeljna zla privatne lastuinr iu obratovanja premogovnikov t«*r sta-\ ii (iolo.i-ii predlo" za uarijonaliziranje. kot jr predlagal t i« 'ki kotuitrj or^anizai'ije. se priekajo glede upraviči ji-' v«»sti delavskih žalitev, glede dopustnosti stavk ter stav-j krnske taktike delavske organizacije in glede zlih einov autraritnega tni>ta. Ker niso imeli doloeenega rilja. ka-trrega l»i vztrajno zasledovali, so se dali voditelji premo-! ^arje\ potisniti deien/ivo, doeim so v prieelku preiskave zavzemali ugodno stališče napadalea.
Dalles je prišla eela st var že tako dale«", da lahko pusti pivm«»garska komisija vnemar svojo dozdevno nalogo, i.amrre urrditrv pnniogarske industrije ter s«* peea le še z ureditvijo sporov med delavci in podjetniki. Tz ko-j misije, ki naj Iti izdelala predloge za novo organiziranje indu-1 rije, se je že pričela ravijali druga vladna oblast.j po ltzorcu železniške delavske oblasti, ki se bo obinila proti delavcem. •
Predsednik vladne komisi je je že objavil, da je komisija mnenja, da se bo do prvega septembra zadostno seznanila z razmerami v premogarski industriji, da bo lah-! ko presodila "upravičenost vseh delavskih sporov, ki bi se lahko pojavili po poteku sedanjega mezdnega dogovora".
Jasno j«*, ka j pouieiija uniešavanje predsednika ime Jiovane premogovne komisi je v »pure med delavci in de-, lodajalri glrdi* plač in delovnih pogojev. Povsem jasno j»\ d;« bo taka komisija zavzela za podjotnik«* ter na-, sloj ila proti delavcem.	•
Komisija domneva .da ima pravico odločati glede umestnosti štrajkov ter se vmešavati v mezdne zahteve delaveev.
Tako delovanje morajo preniogarji takoj odpoeetkaj odločno zavrniti. D«*lavci nikakor ne smejo dovoliti. da bi jim vsilili postavno razsodišče. Pravtako ne smejo dovoliti, da bi si prilastila komisija, ki je bila imenovana! v povsem drugačen namen, pravice in polnomoči razso-i jevalne oblasti.
Premoga rji n^orajo na vsak način zahtevati, «la se sme ta komisija ]>ečati izključno le s ieiiieljiiiirii napaka-mi preniogovj e industi ije. < V tega ne more storiti, naj odstopi.

teraturi hi umetnosti, so delo tu-rodnih Amerikancev. Mislimo, da bo najvažnejša mesta v federalni, državni in mestni vladi zasedena seveda le po turodnili Amerikan-eili. Vse to še od daleč ni res. kajti mnogo izmed najboljših ameriških državljanov, ki so prispeli najboljše, kar je v ameriškem življenju, bili tujer^dei.
Povprečni Amerikanee misli, tla je izjava Neodvism»sti prmlukt izvirnih ameriških idej, doeiiu je res, da je največji prispevek k isti prišel od ustave ui/.ozemske republike, ki je bila tedaj 20 let stara. Drugi vir onih krasnih idej je bila Angleška. Med onimi, ki so podpisal^ oni veličastveni dokument sta bila dva^ ki sta se rodila na Kkojfskeni, in <lva na Angleškem. Ravnotako jc nekaj tu-jerixleev (s»klelovalo pri ustvarjenju Konstitiieije.
Največja ameriška mesta, kot New York, in Philadelphia, so lupa t am počastila tujerodnega državljana s tem. <la so ga izvolila za načelnika mestne uprave. Me-Clellan, ki je bil newyorski mayor /,a skoraj petnajst let. je bil rojen na Saksonskem, in pokojni mayor Blankenburg v Phvladelphi-ji j«1 bil naturalizirani državljan nemške narodnosti.
Mestne in občinske uprave, kakor tudi sodišča po vseh Združenih državah, vključujejo mnogo tujerodcev na važniti mestih; isto velja glede državnih legislator in državnih izvršilnih organov. Kar s<' tiče zvezne vlade, so sc ugleilni tujerodni državljani odlikovali v vseh treh panogah: zakonodajni. eksekutivni in pra-vusodni. Eden izmed izvirnih sodnikov najvišjega sodišča Združenih držav. Values Wilson, ki ga je Washington imenoval, je bil j»o rojstvu Škot. E<len izmed z;nl-njih najvišjih sodnikov, ki jih je predsednik Harding imenoval. <Jeorge Sutherland, je tudi tnje-rodee. Predsednik Združenih držav ne more jm* konstitueiji biti tujerodee, ali v kabinetu je bilo ve«" k rat tujenxleev. Tako je bil jKikojni Franklin K. Lane, ki j<-bil Seeretary of the Interior za časa Wilsonove uprave. tiu«*ro-dee: ravnotako prejšnji Secretary of Labor, Wilson, in sedanji načelnik tega departmenta. ]);ivis.
Malo ljudi misli o telefonu kot iznajdbi tujerodea. in vendar je res. da je bil Alexander Graham RHI naturalizirani državljan iz Škotske. Victor gramofon se ima zahvaliti za svoj 4>bstoj jpnemu izmed našili državljanov iz Nemčije. Emile Berliner. Ona čudna ladja. '"Monitor", ki je tekom civilne vojne rešila brodovje l_"ni-j«'. je bila iznajdba Johna Erie-son. Šveda {»o rojstvu. Panamski kanal, ki je ena izmed največjih zgradb, ki jih je svet keilaj poznal. dotfruje svoj nlisloj našemu državljanstvu. George Washington Goethals, ki se je rodil na Ilo-landskem. James J. Ilill, veliki graditelj železnic in kolonizator ameriškega severo-zapada. je bil Kanadec po rojstvu. A ko pogledamo v ameriško časnikarstvo, najdemo imena takih slovitih Amerikancev. kot James Gordon Bennett iz Škotske, Joseph Pulitzer iz Ogrske, oba izmed največ-
jih ameriških žurnalistov, in Ott-j mar Mergenthaler iz Nemčije, iz-liajditeJja Linotvpa. Samuel -J. Gompers je tudi tujerodee.
Andrew Carnegie, veliki mojster železa in ustanovitelj knjižnic, je bil rojen na Škotskem: veliki ameriški patrijot in pisatelj Carl Se hurt z. je bil Nemec po rojstvu. Znani 1 judskošolski pedagog Angelo Patri je bil Italjan in pisateljica Mary Ant in. ki je v svoji knjigi " Promised Land " pokazala Amerikaneem Tidanost i« ljubezen tunjerodeev za Ameriko, je bila rojena na Ruskem. Oscar Straus, prejšnji ameriški veleposlanik in trgovinski minister. prihaja iz Bavarske. In tako bi bilo treba vporabiti ure in ure. da se navede vso listo imenitnih Amerikancev. ki so bili tujerodei.
Kar se tiče Jugoslovanov tudi nie ne zaostajemo za drugimi narodnostmi. ako se pomisli, kako mlada je naša imigracija. Treba je pomisliti na slavna imena pijo-n irjev-misi jonar jev Ko-nšak in Baraga, slovitih iznajditeljev Ni-kole Te.sla in Prof. Pupina, pedagoga 1'rof. Suzalo zdravnika in pisatelja Veeki in mnogih drugih uglednih Amerikancev. rojenih v Jugoslaviji.
V samem kongresu najdemo •mnogo tujerodcev. Kalifornija je v minolem zasedanju bila zastopana v zbornici (House) po dveh poslancih — tujerodcili; ravnotako ilržava Illinois, dočim je država New York imela kar štiri tujerodne reprezentative. Posamezni poslanci tudi iz drugih držav so bili tujerodei. V senatu sta Kila dva tujerodea.
Naturalizacijski urad zaključuje predavanje z besedami; smo omenili vseli tujerodnih umetnikov, glasbenikov, iznajditeljev. trgovcev. filantropov. znanstvenikov, duhovnikov, učenjakov. založnikov, pisateljev in igralcev, ki so prišli v Ameriko in so osrečili in obogateli njo in ves svet; kajti seznam bi 1 >il pre-vee dolgo. Dejstvo	«!a izmed
24.000 uglednih inteii. navedenih v zadnjem izdanju "Who's Who in Anieriiwi" jireko deset odstotkov obstoja iz tujerodcev. Cpra-vičeni smo reči. da je Amerika pomagala tem t nje rode cm in da so oni sami ravno toliko pomagali Ameriki".
Tujerodei v našem narodnem življenju.
Zanimivo predavanje naturalizacijskega urada. — Mnogoteri izmed najboljših ameriških državljanov, ki so prispeli najboljše, kar je v ameriškem življenju, so bili tujerodei. — Iznajditelj telefona je bil naturalizirani državljan Graham Bell. — J. J. Kili, slavni graditelj železnic, je bil Kanadec.
Kakor znano. vlada pridno podužtne na. modernejšega sredstva /.a publiciteto. namreč brezžičnega telefona, ki ga tu »kratka zovenio radio. Pred par dnevi j«- naturalizacijski urad, ki sjki da pod Department of Labor, imel ra*tio-pr«-daA an je. v katerem j«« naglašal Amerikaneem pomen tujerodcev v ameriškem življenju. Ta vladna propaganda v prid Ugleda tujerodee v je toliko bolj hvaležna, v kolikor m* primanjkuje v Ameriki elementov ,ki so
neprijateljsko razpoloženi proti tujerodeem.
Mi Amerikanei radi verjame-1 nio — naglaša poslanica jim t ura-1 lizacij>kcga urada — da so vse stvari, na katere smo najbolj jki-nosni, sjMijcne le z onimi ameriškimi državljani, ki so se rodili tukaj. Mi predpostavljamo, da so le turoilni Amerikanei odgovorni za Izjavo Neodvisnosti in Konstitu-eijo. Domnevamo, da največji naši uspeh i na polju iznajdb in tr-i govskegž napredka, v glasbi, 11-1
SHRANITE TA LABEL
UPORABLJAJTE
MAGNOLIA
IN
STAR MLEKO
v VAŠI KUHINJI V SVRHO KUHE IN PEKE.
HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA.
PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
"Izplača se hraniti labelne".
SHRANITE TA LABEL
Novice iz Slovenije.
Iz šolske službe.
Vaduiška učiteljica -vrtnariea na državnem žens-kem učiteljišču v Ljubljani ira. Vilma J<>m n je na lastno proehijo stalno vjmkoj«-na.
Prekmurci zadovoljni z imenovanjem šolskega nadzornika.
I/ Mtll*ske Sobote poi'oe;ijo : Na mesto vjH»k<-jenega osnovno šolskega nadzornika Iv. Jurka je imenovan za nadzornika g. Cvetko, bivši nadueitelj v liuči^čovcili. il. Cvetko je bil prvi organizator šolstva v Prekinurju. IN-išel je takoj po i>revratu sem v Prek mu rje t»*r navduševal učitelje, ki s » mu Itili znani kot dobri Slovenei. Prepotoval je celo Prekinili*ji', pogledal vsako šolo in poročal o tamkajšnjih razmerah. Cvetko j<- bil že pred prevratom v Prekinurju ter pozna d< bro tukajšnje razmere in ljudstvo. Naj 1" z v s-j svojo energijo nadaljuje delo njegovega prednika, da se bo prekmursko šolstvo še bolj povzdignilo.
Diplomiran inženjer.
I »oris Ivo K air's iz Maribora je na tehniški v i,s-ki š^!i v (rradcu položil drugi državni izp:t in /.a-pu>t'rl tehniko kot strojni inženir.
Peter Zgaga
!
• SngusliiitmtHka
Ustanovljena 1. J 898
v opc-opauju
Razne nezgode.
Josipa Perica, del živca karu i v KV*eevju, je pri 1 zemlje po-dsula plast in mu p«>ško-dovasla levo nogo.
Dne 2>S. marca j«- neznan kolesar na Dolenjski cesti v Ljubljani povozil devetletnega Ivana Berlota in ga pedtl s tako silo na tla. da si je deVkzloiull nogoy Mesto, da bi mu priskočil na pomoč, jia je potem k'-hrsar z veliko naglico pobegni il.
Damjan Vlahen, siin vl.-ikovodje iz LjuJiljane. m njegov tovariš Janez Lušin sta na dtauačem d v o-* ritču sedala drva. Lušin je bil pri tem taiko nepre^idi-n. da je svojemu tovarišu »Klsekal kazalec desno roke.	,...
V	New Yorku prerokuje nekdo, da bo leta 1^26 konce sveta.
M o rila bo konec sveta, morda ne. Nihče ne ve, ne dneva ne ure. Eno je pa gotovo: neumnosti še | ne bo konec leta	Neumnost
je bolj trajna kot svet.	" !
.. * * * i
Podrepnik pokojnega Nikite.'
ministrski predsednik OrnegoreJ vojvoda Piamenac. je dospel na Ellis Island.
Možak je očividno zgrešil svojo pot. Iti bi moral v Belgrad ter priseči zvestobo novi državi.
Priseljeniške oblasti ga ne puste v deželo:-	!
Končno besedo bo najbrže iz-j pregovoril kraljevski priseljeni-1
ški komisar Etbin Kristan.	J
% * * * j
Lc]ki ženska ne sme meriti več' kot in cev čez ledja. Obseg mož-' ganske pn^stornine" zaenkrat ne;
pride vpoštev.	i
* * *
liela mačka pomenja srečo.
\ eliko dela boš p;i imel. predno,
boš mačko prepričal o tej resnici, j * ^ *
... * 1
»Srečna ženska je tista, ki dobiva od svojega moža dobre svete, od svojih prijateljev pa lepe po-klone.
Ženska, ki dobiva od svojih prijateljev dobre svete, od svojega
moža pa poklone. ni srečna. * * *
Včerajšnja izkušnja ter današnja veda sta temelja jutrišnjega uspeha.
* ''
Storil sem vse. kar je bilo v moji moči — je običajna fraza suž-
nja in hlapca.
* * *
V	državi New York je kaznilnica za blazne zločince. Pred kratkim so pobegnili štirje blazneži iz nje.
Pred odhodom so razbili gramofon. l<i je bil na razpolago oli-iskovalem v sprejemni sobi.
Kur so to storili, je jasen do-1
kaz, da niso prav posebno blazni. * * *
Iz države Ohio poročajo, da je tam plesala neka punca več kot osemdeset ur neprenehoma.
Država Ohio je znana po svojih rekordih.
Ameriki je dala na primer predsednika Hardinga. ki ira nima para v zgodovini Združenih držav. * * *
Iz Downtowna.
Rojak mi piše:
To bi pravzaprav spadalo v "družinske razmere" pa kljub tem upam. da bo dobilo prostora v tvoji koloni.
Pri raznih slovenskih družinah, ki so bile ž«* sedem ali osem let brez božjega blagoslova, zopel pričakujejo veselih trenutkov.
Izvežbana babica, ki je bila sedem ali osem let na osmi cesti, je namreč lansko leto umrla.
In tudi dr. Robinsona je poli I iea.1 l»og k sebi.
Rojak je hranil še izza vojnega • •asa steklenico francoskega konjaka.
A eeraj. ko je bil njegov god. je povabil k sebi dva svoja prijatelja. V božjem strahu so načeli steklenico.
Pili so in hvalili, da je bilo joj. Rojak je strahoma gledal, kako se je manjšala vsebina steklenice.
—	Ali je to stara roba — sta ga vprašala prijatelja.
—	Stara je stara — je odvrnil rojak žalostno. toda% starejša ne bo. —
Katrn. dJrimuia
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, iV^NN.
Olivni odborniki. Predsednik- RUDOI.P PER''AN', »SS E. 115th St.. Cleveland. O »-o<lpred*v.dnlk . 1-OIM8 BALAM, Box i.0« Vearl At«.. Lor aim. O. Yajntk: JOSEPH PISHLEK. Ely. Iflno. Btec&lnlk: vSEO. L. PROZiCII. E'\. Minn.
BUaajDlk nelzyln^iiDlk •mrtr.ln: JOHN UOVfcFtN. 411 — lltM AT«. Duluth. Minn.
"rucvnl Mrifnlk Dr. JOB. T. SKAHBK, »AI ■ Oklo BtrMt N. t
-. ritukvgk. n,
Nadzorni »itttr: ANTON SB Ad NIK. Room III BakewaU Bid«., »ar. DIubob«
Streets. Ptttsburcb, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. U Street. Chicago. I1L FRANK BKRABEC, «821 Waahlnston BtrMt. Denver. Cele.
Perotnl tabor. LVONARD ILABODMK. Boa 410. JCly. Ml em. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wuh. VRAN K BO RICH.. «217 St. Clair Ave.. Cle«ete»d. O.
ZdruSewalnl »Sber. ▼AUBNTIN PIRC. TM London Rd.. N. K.. ClevelaaC O. FAHLINK ERMENC, fiS* — 3rd Street, JLa SaUIe, IU. JOBiP 8TERI.E. 40« E. Moaa Avenue. Pueblo. Col«. ANTON CELARC, 638 Market Street. Waukecan. I1L
aa« «rul
Jednotlno «radno «la*Uo: "Qlaa Naroda'*.
Vae at-vaui tikajoče ee uradnih aadev kakor tudi denarae »otlljatra
«a] M pošiljajo na «lavne«a tajnika. Vae prltolbe naj ae po«llja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe xa aprejem nori k Članov In bolallka splfievala naj ae poSIlJa na »rhovnefa adravnlka.
Jugoslovanska KatollBka Jednota se priporoma vaem Jugoatovanoaa as obilen pristop. Kdor *eli poatatl član te organizacije, naj ae aslael tajnika bUinJega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novlb druHtev aa pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo ae lahko vatanoTl s t člani all Članicami.
Iz Jugoslavije.
gdyOJAKE opo-zarjamo, da je cena za tfSlovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugotlav^o kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite* nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo narav-
Dolenjec izvršil zločin v beograjskem hotelu.
Te (.lni je jirišel \ (Jralmvci v Sihijl niiail elnvek in vprašal /.n liso Stanislava Antonijevira. K<» -i i ii ii ju pokazali, se je pre l>Ta-\ il kmetu k"1 l*avb' Strfanovi«'-, uratlnik pravom itinera m mist r-■ ; va in j<i prišel /at<». ker je Anto-iiijfvir-ev	v Zajrrebu /aprl.
lahko Iti si.* ;_ra pa n>,voboililoT a!c" l-i	pbvčal 20.00(1 Din ka.veije.
< i<"-r .je l»il takoj pripravljen in .jr <•1 naslednji dan /. "uradnikom
lU-ograd. kjer sta v liot<'lu Ma-rinkovie vzela skupno sobo. < >i> »i. uri zjutraj j" pa "uradnik" /aeel ma/.ati speeejra kmeta p<» obrazu /. neko ti-k<<"-iii(>. i i a se j.- tak",j onesvestil. "1'radnik" j'- ]»<»teni kinelu odvzel 27.1 KM) I);n in od.v-l. Vratarju je dal 1<I I)in in mu .še rekel, naj zbudi ob uri 11 j < " -vetja, sostanovalca v sobi številka 4. Kmalu potem .i'- prišla sobarica. ki stanuje izven Ii »tola in je slišala iz sobe št. 4 stekanje. < >d-prla je vrata in videla ubotrejja Antiuiijevie.i s krvavimi i.emi. z lilav<i skoraj na tleli, ki je prišel k selii šele. kit s'i i;a y. v<«|o rali ter j<- poveHal eel«.	m i I »• >.
Zl«-<"inea s t prijeli v Zemunn, niv-no ko je hotel vsrepiti v hrzovlak. 1*1-1 njeni s., naš'i -:nn ► še 2<l(X)(l l>;p. ker je 7<HK) Din potrošil /.a' novo obleko, eevlje, koveeir ill drnije " pot rehtšieim«". piši-saj s.iii! t;ik<i pravi llij.t N'«val*,! doma z Mirne na l)iileiijvk< :ii in je po ptkl-K-u iiielia.nik. Odpeljati! m* je hotel jiieiula v Som bor, ker j vo našli -pri njem železniški vozni; I'.stetk prvega razreda za brzovlak Zeiitun—Soitilfir.	I
Defravdacija v Beogradu.
Tr«r«*vski a tre: 11 Alija Kasadžie iz .M«tstara je neki tvoniiei v li"<t-grradu p ueveril 1 GO olK) Din. l'o-Iieija jra je niarea izsledila iu aretirala. Vest o aretaeiji je vzbudila v lie trradu niiiiign pozornosti.
"Poslanec" — slepar.
Ko lieo^iadu in drujrili večjih mestih Srbije se !•• <n| r-;ist <l-t i"-a-sa pojavil neki sle]»ar. ki se je izdajat za uar ilm-^ii poshinea dr. I >: ajxut ina K j V-a. j< i mit je zelo pod' ben. |'od pretvezo. da zbira prispevke za s])omeuik padlun borcem na (iueevu, je «»slej>aril razne požrtvovalne patrijot e za \ ee deset tisof- dinarje\ . nakar je izginil brez sledu.
Sanitetni avtomobili v Jugoslaviji.
M i u isi j« t vi» za narodno zdravje je na raeiin reparaei.j v Nemčiji nan čilo lili sanitetnih ai.vtoinobi-lov. I i ■ e b-ido dodelili javnim boln -nieaiii. S'u/. Ii do izključno za prevažanje bolnikov.
Službeni jezik ria železnicah.
Ker je že j»oteke| rok. <lo kale-:i!*ejr« b s.» železni morali naučiti ministrstvo saobračaja vdalo na-redbo, dri s - moli! na postajah Jugoslavije v niedseb«>jni ju i»me'. ni i-lužbi rabiti samo <lržavni jezik.
Dar profesorja Pupina.
Mihajlo 1'npiii. n-niverzitn prole- r \ \e\v Vorku. .je ]>oklouil :;o.<nx) dinarjev fnn«lu za ohranitev si arih srbskih spomenikov, frofe- •>:• I'upi u je nwleni Srb.
:i nrailoiki našetra jez.ka. je
Poletje.
Poletji" ilonaša nove dneve in nove potrebe.
Vasi v domovini, ki potrebujejo denarno podporo za obdelovanje zemlje i 11 drtitfe domaee ])otrebe, ki v tem času za-litevajo Va.šo pomoe. bodo to poinoe naj-[►rej in najtoenejše prejeli, ako se za Vase denarne pošiljat ve poslnžite naše tvril-lve.
Ne držite svojih prihrankov mrtvihl — Dajte jim življenje, vložite jih pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobjli boste vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York City
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKK BANKE
Ljubice Habsburžanov,
Strt'
M
(Nadaljevanje.)	njvjf.jvo zdravstveno Manje. ki
———	še zmerotii zahtevalo čuvanja.
V /^'»loviiii habsburške hiše je Pre>t„jonasleilllik R^f je osen slueaj. k. je ,.udoben p.,roki krlK>val lim0JJ0 t,iav»ej5i urad
ni je / <rr(»t"iti Lotivaveui. i ,	... i.»	,...1,..»«
■ • i generalnega insjiektorja pehote. I.ujiza. hei ee>arja — | u. ..... i x K;1	.a|UO 7ato
cesarja . ^ nu ^ 1»i I jMxleljen
r ran .i 1 . >e je morala !►•» nesreč- . , -	,	,	•• „„
'	tla lii ga odvrnili <►<! njegovih po
ni lutki leta 1^09. oinožiti z v*li- , ... .	, -, ...
hujslji vili "tran^kili potov.
k mi k<>r/ieaiiom Na|xtleououi I. k'-r je ta hotel stopiti v .sorod-htvo s staro vladarsko hiao, da bi »» teru 111 r« I i l »\ojo dinastijo. Iz le->r.4 /.ikona je izhajal [Miztit^ii rimski k ra t j. vojvoda Keieh^tadt ski. Po ixifitatiju Na|M»leona je živela j Marija laiji/a naprej v Aixu, —» pozneje v ScUoenbrutniu. leta — iHlC. pa je prevzela vlailo nad Vojvodino 1'ariua. Piacenco in Ua-stallo, katera ji je bila zagotovljen.«. Njen tivorjanik j«* bil av-*trij*ki [KMlmaršal <rn>f NeijHrrg. k katerim je po cesarjevi smrti sklenila nioriraiiatieen zakon. — Umrla je leta 1 '-47. na Dunaju, n,<en mož pa že prej, leta 1829, v Marosti ~>l let. I/ tega zakona izhajajo jjrrofje Montenuovo. ki s«»
bili leta I-«»l. {»ovišani v knežji
at an.
Nadvojvoda Franc Ferdinand d' Eatc in grofica Sofija Chotkova.
S smrtjo presto Rudolfa je stopila treba, urediti na« atrijskem tr«.nu. zapustil moških d edini *in eesarja jf prišel na vr*t«i
i Hud« •sar je v
M
ši IM
Lud umrl
nasti pre-1
je si
oiiasleduika — v ospredje po-InKtvo na av-Ker Rudolf ni •dieev in je bil Kran-'a Jožefa, kot dedie pre->v stric iti najstarej-rat nadvojvoda Kari
K«lo j»* l»ila ona grofiea Chotkova. ki je zavzela prestolonas-bnlnikovo srce tako zelo. da ^ je zaratli nje hotel odreči prestolu? liila je dvorna dama v hiši nad-i vojvo lf Friderika in njegove s<»-pr.»jre I zabele. Tri obiskih i »ri teh M.rni Inikih jo je videl nadvojvoda Frane Ferdinand dosti pogosto in njena postava, duh in zna-čaj s.» ga tako očarali, da je v njegovem sreu vzklila globoka naklonjenost do nje iti da **e j«- «"-iitiI srečnega, ko j.- nje*rova ljubezen našla odmev. Popolnoma tiho s^a /.asnubila. t«»da zatajevala sta to. dokler ni prišel ugoden trenutek. da je mogel nadvojvoda to stvar ra/odeti stricu.
tirofica t hot kova je bila zelo krasni simpatičen pojav. Imela je krasne, jasne »rej. bogate lase. razmereii in pravilen nos, visoko, toda vitko in prožno postavo z neveliko glavo. Hoj«-na je bila 1.
s'iš«*a 1 s♦»s v Stuttgartu kot jn'ti 'rok državnega grofa llogusla-\a » U.itka in njegove soproge Viljem ne; bila j«- torej nekako pet h t mlajša od svojega ženina.' ki
jej Dull »-j ni mogla razviti svoje pri-— i rojene eleganee. ker je bila pri-morana atediti, iu tudi njeni sorodniki s o s,- m oral i zadovoljiti > podrejenim stališčem. Odkar pa je postala nadvojvodova nevesta, j«' bila oproščena njena sestra kot Ivorna duma nadvojvodinje Kli-fjibet•*. in tudi njen brat je zapustil uradniško pot. K.o je grofiea < hot kova odšla i z hiše nadvojvode Friderika. st- j^ mudila pri svojih sorodnikih v Draždanih ali pa v Veliki Prisečniei na Češkem, kjer je obrnila nase pozornost kopaliških jrostov in si znala pridobiti s svojim skromnim postopa njem splošne simpatije, s Fran-eeni Ferdinandom se je videla samo včasih pri prijateljskih rodbinah. ki jih je njen ženin tu in tam obiskal.
Chotkova rodbina je sieer spadala k staremu češkemu plemstvu. a vendar ni bila enakorodna s pripadniki nemških stanov, kakor so bile na primer grofovske rodbine Ilarrachov ali Sehoen-bornov. Zato se je mogel skleniti le neenakorodui zakon med — Fran Ferdinan lom in grofico Sofijo Chotkovo.
Ali so res izmrli učeni zločinci?
Učeni zločinci, z možgani v gla-j be lastnosti močnejše kot pa njih vi. so prav tako i/Jiirli kot origi- prikrite sile za dobro.
k«
(Dalje prihodnjič.)
Bogu so ljubše človeške svetil-\ k > njegove lastne velike zvez-
je r« jen dne Is. grudna 1 >03.Ide.
ik. A ta je nepričakovano leta 1*»1M>; s t« lil je na novo o \ prana li je. kd o bo postal 'loiuislcdnik. Karol liudovik r zapustil dva sinova, toda starejši, nadvojvoda Frane Ferdinand. je takrat zelo boleliNl na pljučih, tako da so dvomili. «V bo kdaj mogel prevzeti vlado. —, Splošno so forej smatrali, da tio določen za prestolonaslednika c-ilitiole mlajši sin Karola l.udovi-ka, nadvojvoda Oton. To domne- »
Vil je |M.trje\alt» TII« 11 t \sak I«l obeh l»rine»'V dobil ga
ka kakor tudi urejen tivor.
Laški glas o Rusiji in fašizmu.
Italijanski pisatelj je izdal knjig o kateri je napisal predgovor Benito Mussolini. — Ko je Ital ija videla posledice rnske sovjetske vlade, se je z vso vnemo oprijela fašizma. — Pisatelj pravi, da fašizem razume socijal ni pojem zemlje. — Fašizem je baje zvest načelom rimskega prava.
V Italiji je izšlo pred kratkim	latifundij, če se nahajajo r za-■:>s .-no delo o fašizmu in njego- nemarjenem stanju. ki zapušča
^ »-ni i p< Tii»-nu. T<» je knjiga Piet-	ogromna polja neobdelana in Če
ra <>arkol;nija *-I.e Fa m* i sme".	ne izvršuje ilržavl janska dolž-;»ref.iee de Itenito ^Mussolini. A v- tiost — pomagati narodu z last-
• r ;e častnik italijanske armade	nimi m<M-mi do blagostanja. —
iH.tr >-\ ab i tudi da je !l »i-fleden vohlja fašist o vskega	Lastniki latifundij. ki ne olnle-
■ b.-h prin.-ev -11. I sv..je- u'l.anja. Mussolini pravi v pred-	I u je jo s\-ojega posestva in ne >Iu-
M, ,,, na i\ išj«"*a »U »rjani- ' ° t'*j knji?i- da to ni delo	žijo posredno ali neposredno in-
r t ; i. ure . ti dv. •• Nad- lM'dauta. marveč žurnalista v naj-	teres .m poljedelstva, morajo iz-
nalni pesniki. Nastopila je doba prilagodenja novim razmeram. V zbičinu je danes prav tako malo orginalnovti kot v literaturi.
Učeni, originalni zločinec kot so bili grof Fosco. Vautrin in drugi. zaznamovani v kriminalni po-vestnici. je izmrl. Sedanji tat. vlomilec^ ropar obenem z drugimi vrstami sovražnikov postave j in reda. je navaden p<*sueiualec. učenec drugih, starejših.
Zastopniki postave in reda. de-tekti\i. javni in privatni, pa ne soglašajo z možem, ki sedi v svoji študijski sobi ter primerja statistike. nakar pride do gotovih zaključkov, o katerih trdijo aktivni zastopniki postave, da so resnični glede številke, a napačni glede dejanskega življenja. Kjer izumi kak duh proces, kojega namen je zavarovati, izumi nanalj-ni proces, kojega namen je uničevati.
%
Zaloga izučenih. orginalnih zločincev je postala mogoče manjša. a ni popolnoma izmrla. S čim se pečajo t-i rzučeni zločinci v sedanjih dneh Kako veliko nevarnost predstavljajo za moderno družbo
Harry Dougherty, eden najbolj
— Prohibicija l*ar prejšnjih konfidentov in sleparjev se je po-služilo prohibieije ter so se pridružili butlegarjem. Le malo ljudi kriminalnega tipa med butle-garji je stvorilo nove zveze s sko-ro poštenimi člani bratovščine iti pogosto dobe od njih informacije, ki omogočijo zločincem roparski napad.
Angleški kralj in delavci.
zadrvel na hodnik za pasante in se prevrnil. Lidner je dobil težke poškodbe.
Angleži so znani po sroji veliki hladnokrvnosti. — Člani angleške delavske stranke pri kralju na banketu. — Slabo bi bilo
če bi se ne hoteli odsvati pova- ... - ,
Uii V	I Dolenjskem.
bilu. — Namen angleških delav- ---- ----------
cev ni strmoglaviti kralja. ! POZDRAVI IZ NEW Y0RKA.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. K., Moon Run, Pa. — Kraja Izlake in Zagorje ob Savi sta na
lKonce prihodnjič.) _ %
Strašne razmere v madžarskem taboru.
Kako postopajo "kulturni" Madžari s svojimi političnimi jetniki? — Med jetniki%je dosti čehoslovakov ter zastopnikov drugih narodnosti. — Onim, ki se hočejo pritoževati, groze s kaznimi.
Navsezadnje se je posrečilo boljšim elementom v budimpeštans. parlamentu izposlovati, da je bilo omogočeno parlamentarni komisi ji poslancev ogledati si madžarski jetniški tabor v Zalaegersze-
dobro znanih detektivov dežele.,	„ ...
. ( gu. Zadnji budim pest a nski časni-
ki ima celih trideset let izkušenj
v razkrivanju zločinov, se je nasmehnil. ko mu je bilo stavljeno , to vprašanje.
— Jaz nisem še nikdar videl
. j>i prinašajo
grozna in obširna kar je parlamen-! tarna komisija videla na svoje oči. Tisti dan. ko je bila tam poslanska komisija, je bilo v jot-prebrisanega zločinca, kajti če bi j nigkcm taboru samo ^ interni.
bil prebrisan, bi ne bil zločinee. Kriminalni razred današnjih dni. r — je izjavil. — j>a je povs»-m dru-
medtem ko je bila za tij**gov««ga brata Of..na kot redno bivališče urejena cesarska pala« a v Augar-tenu na Dunaju, kjer je tudi da-
j.il ! • In-- ,i\ iltjeiice. Itilo niu je tudi, kakor je v Avstriji navada.
\,, j\,.,' , |«"rane Ferdinand se je boljš*«m pomenu besede, ki osvaja	gubiti pravico do zemlje. Faši-j/ra/il [<re I cesarjem da st. h« ."-e čitah-a radi smelega in lahkega	zem. ki je zvest tezam rimskega o. If '-i i .rest. donasl- dst \ i v ko-{ izrazitega predočeranja	t Tava. smatra, tla ima lastninska ri>t s\,, .-um bratu < it >. n u I»a bi d-.g lk>v in njihove predzgodovi-	pravica za posledico obvezo na-M? pre.! po/dravil. se je mudil skn-j ne.	I,rani državi. Razkosanje vel«?po-ro izključilo lia svojih j»..s.stih ali Navajamo nekatera zanimiva	j-estev je še bolj nevarno krvt lati-x- j; n.,tiskih zdraviliščih. mesta iz te knjige, ki je vzbu li-	fund zem. Vele posestva zahtevala zanimanje tudi med inozemski-	jo pri maksimalnem proizvajanju m l»sti. O IJusiji piše Uarcolini	minimalne stroške. Ni jih mogoče takole:	razkosati, ne da bi se s tem po-— Nesrečna velika lUtsija.	večali izdatki in nižala njihova strah nas grabi, če pomislimo o	produktivnost. To pa pomeni ško-t- iii kaj s,, je ž njo zgodilo, toda	d«» z < p^.'/Cdelstvo sploh. Poleg če p -zahimo na ta občutek, se po-	tega velep<»sestva dajejo zaslužek r.. a v nas neke vrste hvaležnost	sr.s.-rtnim majhnim posestvom in ivtoHjeni te katastrofe, tega stra-	«»m»»gočajo pravilno izkoriščanje ŠM<".' i \zgbsla. Ko smo izvedeli,	dela starcev, žensk in otrok. Ob-pravzaprav sovjetska dr-	stoje posestva, ki jih lahko pri-žava. je bila cela Italija ogorčena	merjamo s tovarnami. Prehod k V t m p.i j,- nastala p : dna i/- T' r j'* zavzela za družino, do-	man.šim posestvom je m<»goč sa-pr- n:■•mh.i. k" se e kmalu potem! ni°vino in civilizacijo. Posledica	rao polagoma, brez prenagljenja 11, i | \ <1 \ .,!., K rane Ferdinand po- r. akcije je bil fašizem. Mi ho-	in velikih stroškov. Lastnike ve-j ,;t( pozdravil Tu s.* je ce- »"''n1" rešiti našo državo pred laž-	lej>oe»estev je socijalizem tako s.ir z i ^ a menil s s\ .)ini lieča- J" g"ljufijo f»nih. ki jo vodijo	zmešal, tla so bili prvotno sami k..111 o prestol.masbs 1stvu. ki je - pomočjo fantazije o bodoči ne-	pripravljeni oddati svojo zemljo, zdaj p novil svojo prošnjo, da bi = «»»"? či sreči v gotovo pogubo. —	<> bi bili soeijalisti b|lj pametni, se smel odreči v korist bratu.
gačen kot je bil v prejšnjih časih.
— V prejšnjih časih. — je nadaljeval. — bi bil napriiuer zločinec. ki je danes navaden ropar, vlomilec prve vrste, in spravljati ga v stik s tako nizkim razredom kot je poulični ropar, bi ne po-
rancev. Znatni del teh nesrečnih mueenikov so madžarske oblasti odpravile drugam na varno mes to. Od navzočih jetnikov je bilo več kakor dvajset odstotkov politično sumljivih oseb. Med internira nei je obilo število tujih državljanov. a tudi med tistimi, ki jili je tam komisija našla, je bilo dosti Čehoslovakov. Ena večja baraka je bila skoraj polna samih
Prediio ovljH»tnjeni v staro domovino > paruikom France, pozdravljam Mi. J.-hn Pojeta. Mi. jiieorge I'walda. Mr. Anthony Je šelni';u in n.iegovo družino ter Mr. iS. Kndiča in njegovo druž
no. \-i \ IiiM-keJ"oi t a. i;a. Kličem vsr-iu Sb»\-eneem t^iro'ii AmeHUe zadnji pozdrav in priporočam vsem rojakom, kateri nameravajo potovati \ stari kraj. da <»brne jo na znano tvrdko Frank Saks»'r State liank. — Janez Janež.
Kakor v življenju sploh, tako se Angleži tudi v politiki v marsičem razlikujejo od drugih na-i rodov. Največji udarec, ki je zadel Evropo ▼ zadnjem desetletju jih ni spravil ia ravnotežja. — Hladnokrvno presojajo današnje razmere, v parlamentu debatirajo o socializmu in če se bo rodilo iz vsakovrstnih političnih fantazij ki so danes povsod na dnevnem redu. za praktično življenje sploh kaj koristnega, bodo Angleži gotovo prvi. ki bodo posneli s tega mleka smetano. Pred kratkim je angleški kralj
voditelje parlamentarne opozicije ki so večinoma pristaši delavske stranke. Ta sestanek kralja 7. delavskimi zastopniki ni bil prvi. prvi pa je bil z ozironi na to, da
so prišli h kralju predstaritelji	_
opozicije, ki lahko vsak čas pride)
„.,,.!„ i y | ■	. , , . Win Slovencem v Milwaukee,
na \lado. Zato je smatral eden »sit	, ... ..	, ...
...	. ,	„.	I » IV. Klicem: Na veselo svidenje
udeležencev banketa — Tom a s; .. i110,(Vi.tl.: . „•
,	-lugt»s aviu! l*npor«.»cani jim.
-za potrebno, da pove svoje rai-ltlll .. ^^ potovanja v staro d,-si jen je glede politike voditeljev j	obrnejo za	pojasnila
delavstva. On misli, da je njihov j „a /uall„ lm|ko Frank Sj.kser xiast<jp s konstitucijonalnega sta- Stat - liank. katera je meni na-lišča pravilen in naraven. Če pri-j pravila vse tečno ter sem prepri-de v doglednem času na vlado ■ čan. da mi j- bilo prihranjenih delavska stranka, bo kralj sledil, mnogo stroškov, ker sem imel vena* vetom delavskih ministrov —' 'iko prtljage s seboj in vem. da bi
I'red no i dpotujeni v staro do nn v uo. pozdravljam vs.- rojake povabil na obedj;'-n,!l Amerike*, posebno pa Slove,,... v Milwaukee. Wis IVipo-
nrea ti vsem tvrdko Frank Sakser Stat" liank s katero sem bil v »zirih zadoviiljen. — J«.In Kra tic iz Milwaukee. Wis.. 4t>* I'ark Ave.
<la sem drugega
menjalo nič drugega kot žaliti Cehov, med njimi so ljudje, ki
dode! jei Zadevah V oda < M nad voj\ splo.šlio
sledil
o sodelovanje v vladnih Iti tako sta bila nadvoj->n in njegova soproga. — •dinja Marija Jož»*fa. — siuatrana za prestolona-1 ^''J ar.
je na-
Obenem je razodel eesarju "svojo gorečo ljubezen do grofice Chot-kove in ga profil dovoljenja, da se sme ž njo oženiti. Cesarja je to zelo presenetilo, obenem pa ga globoko genilo. Zakaj mislili sn doslej v.si. da se nad vo j votla Fr. Ferdinand sjdoh ne misli ženiti, za vzrok pa so smatrali njegovo težko bolezen. In zdaj, ko se je pozdravil, to nepričakovano priznanje. Cesar mu je naložil dve-
l as je že }w»zabiti socialistične bi jitn lahko dejali: — država po-san;.« o tem. kar lahko presojajo trebuje zemljo za osiguranje svo-satn » s K-i.ialisti. Italija se mora jega obstoja, dali vam bomo od-tre-ti socijalizma — vsak narod, škodnino za vaše izgube. Kar pa ki verjame ruski bajki, je obso- se tiče majhnih posestev, se jih jen na smrt. Fašizem je zavrgel sploh ne mislimo dotakniti. Mesto živalsko formulo, da mora ena po- tega pa so soeijalisti začeli pro-loviea človeštva uničiti drugo, pagirati ruski kolektivizem. — Dalje govori o agrarni reformi.' Kam je to privedlo državo, je se-— 1919 leta je soeijalistična daj splošno znano. Socijalizem na propaganda in slabost vlade pri- praksi pol jed cist va. je prisili vedla Italijo do tega. da je spre- mnoge italijanske seljake. da so jela principe ruske agrarne refor- zbežali s svoje zemlje. Nasilni sin-letno preizkušnjo srca. kateri se me. Zemlja (veleposestva) je bi- ilikalizem jih je prestrašil in de-je nadvojvivda rad podvrgel.	,a nasilno razdeljena, osebne last- zcrtirali so iz svojih bivališč. —
,Zdaj so uredili grad Belvedere nine niso več upoštevali, različne Sindikalisti so začeli preganjati na Dunaju, ki je bil namenjen — nacionalizacije in munierpalizaei-prestoh.nasledniku Rudolfu, za je so uničile poljedelstvo. Itali-nadvojvodo Franca Ferdinanda, janski kmet. ki so ga podkupili Ta je bil postavljen cesarju ob kot ruskega z obljubami zemlje na strani in jioklican v glavni stan tuj račun in privlačljiviini ilumi-eesarski zaradi sodelovanja v vr-jnacijami kadetskega Žida Herz-hovnem artnadnem poveljstvu. — zensteina, je pograbil zemljo in S tem je bil nadvojvoda po do- [h»tal siromašen. Italiji je preti-stojanstvu in vplivu instaliran la lakota. Fašizem, ki uvažuje kot prestolonaslednik. V kolikor lastnino, ne pripušča nobenega 8c je tikalo vojaških dolžnosti, so ropanja. Fašizem razume socijal-gje seveda ozirali na dosedanje'ni p »men zemlje. On je sovražnik
seljake. ubijati njihovo žavino. — požigati žito. oskrunjati žene. pretopati otroke in branili klicati na pomoč zdravnika. Xa temelju zapisnikov vemo, da so morali mnogi posestniki plačevati visoke kazni, da se rešijo tega preganjanja. Znani so nam celo fakti. ko so morali- plae^*ati seljaki kazen za to,-ker niso dovolili uglednim članom sindikatov dvoriti njihovim ženam.
njegovo inteligenco. Vsbtl iznajdbe modernih blagajn iu posebno električnih naprav, je bil zločinec poražen v svoji posebni stroki. V preteklih dveh desetletjih je bil prisiljen posvetiti se drugim bolj dobičkanosnim panogam zločina. Pojavil se je slepar z delnicami, konfklent pri sleparskih kupčijah s petrolejskimi ozemlji in ta-kozvanimi Raffles tip elegantnega. družabnega zločinca.
— Človek, ki bi bil v preteklih asih vlomilec. je danes ropar.
zdihujejo že tri leta v verigah. Komisija j«* dognala, da imajo ti jetniki po telesu star«* in nove znake krutih madžarskih muk. Komisijo je spremljal deželni po-lieijski kapetan Xadassy. ki je po možnosti skušal preprečiti, da bi resnica prišla na dan in da bi komisija videla in izvedela kar najmanj. Poleg tega je bilo posam-nim članom in posebno časnikarjem. ki so se komisije udeležili, prideljeno precejšnje število o-rožnikov. ki jim je hilo ukazano.
"holdup man". Njegovo glavno ua morajo onemogočiti vsako in-
iisposobljenost. tako sedaj kot v preteklosti, predstavljajo njegovi živci, in danes bolj kot kedaj prej. pomiri in ojači zločinec svoje živce z uporabo omamijivih sredstev. Take vrste zločinec je <b-sti bolj nevaren iz ravno navedenega razloga. Vprašajte kateregakoli detektiva, zdravnika ali nevrologa, ki je preiskoval moril-ne slučaje, iu povedal vam bo,- da
ormacijo od intern i ranče v. Popolnoma nemogoče je bilo .da bi bili člani komisije s temi trpini izpregovorili le besedico iz oči v oči. Neki Ceh je hotel popisati bedo in krutosti, ki jih on sam m njegovi tovariši prenašajo že več let. pa je bil na povelje policijskega stotnika odveden v zapor vpričo komisije. Orožniki, ki so sprem ljali komisijo, so na glas in izree-
je zločinec, ki se poslužuje omam-[ no grozili s kaznimi žrtvam, ka-1 jivih. sredstev satan prve vrste.] tere bi se drznile kaj potožiti. —
—	Kar se tiče druge vrste elegantnega. družabnega zločinca, vam je treba le pregledati liste in niagacine. Mi živimo v dobi. v kateri se pojmovanja glede kriminalnosti zpreminjajo. Dosti je takozvanih trgovskih transakcij, ki so tako blizu kriminalnosti, da zavedejo št-evilne one. ki nočejo in nimajo veselja hoditi po ravnih potih.
—	Sugestija je 5|elo važen faktor v ustroju kriminalnega duha. Številni prvovrstni sleparji in konfidenti vedo boljše kot Coue sam. kako važno ulogo igra sugestija v njih vrsti zločina. Ti zločinci so ponavadi lepe zunanjosti. dobro oblečeni, prepričljivi govorniki ter imajo najmanj ducat različnih načinov, kako prepričati tudi najbolj inteligentnega. da je luna v resnici napravljena iz zelenega sira.
—	,Številni prvovrstni sleparji, ki prodaja jo danes delnice, so pričeli kot. znani Wallingford, a v nasprotju z njih so bile njih sla-
Ma d zaroki pojmi o tem. kaj vse je dovoljeno pod imenom obramba države, so jako široki, a muče-niki v tem taborišču so vendar zbudili vihar ogorčenja tako komisiji .kakor tudi v časopisju. Fpanje je. da bodo že v bližnji bodočnosti nastopile države, kp-.iili podaniki zdihujejo v težkih verigah, z vso odločnostjo prot« madžarskim mučiteljem.
Vojaške slavnosti v Italiji.
prar tako kakor je prej sledil na-j ,m l'« ' plačati veliko ve svetom konservativnih in liberal- "•^nil na kakega niii ministrov. Tomas je dejal, da (IVzdrav! John llojnik bi bilo slabo. Če bi Toditelji opo-; 111 -'»P^ga iA Milwaukee. \Yi>.. žici je ne bili izrabljeni ali pa bi I	-<til St
se ne hoteli udeležiti kraljevega IŠČE SE DOBKE DOGARJE. obeda samo zato. ker so člani de-i Imam dober b-s. Koliko zalite-lavske stranke. ( V bi jih ne pova-1 vate za 10(K» franeo^kih Claret
bil. bi to pomenilo, da ne upošte-jdog. mera "Iti in 4J ineev. _ Max
vajo delavske opozicije, ki preti j Klei?clier. 47-"» North McNeil St.. z nekonstitueionalnimi dejanji. | Memphis. Tenn.	:_»i>-4—."> .",
Isto bi bilo. če bi sami ne reagira-T. - nM _ _ ~~
n ».»o vabil«, oas,,,, j, ,u 1.1 farma ZA KOKOSJERE-
>tru.;i stojita odločno na stališču;
konstitucije in nobena od njih ne.
krši parlamentarnih tradicij. — .t , ■	...	- i i - . . ProdaJa J° lastnik blizu New Yorka ob
Vodja opozielje. najllgleiln.-jši glavni progi Central železnice. Blizu šole
član socialistične stranke MacDo- kJ^o^^tet'«^* " *°č'vie' tel
t KOC potok. tJcber sadni vrt. dcsti vinske
nald je pisal V svoji hrt»suriei Že trte- Hlža 5 šeilimi sobami in kletio.
Dvonadstropni skedenj. Velik kokošntak in garaža. Cena $4000. Na roko J800, ostanek po $20 mesečno.
Oglas.te se vsak dan. tudi ob nedellah med 10. in t. uro popoldne ali pišite na L. J. K1ERZNICKI. 126 Liberty Street. New York City. Dept. C.
JO IN SOCIVJE.
1?>:_M) leta. da jc treba ohraniti: parlamentarne tradicije tudi v slučaju, če pride na vlado delavska stranka. O republiki ali proti monarhiji sploh ni črhnil niti be-seiliee. Tudi Tomas pravi v svoji • knjigi "Delavska vlada in kon-i stitucijida mnogi,po kriviei mislijo. da hoče delavsko gibanje kr-' šiti konst it uei jo ali st rmr»gla vit i kralja kakor se je to zginiilo a ru-' skim carjem. Kar se tiče monarhije na Angleškem je treba nagla-šati. da ima popolnoma drugačne j motive za obstoj, kajti ona je veza med različnimi deli imperije. — Monarh bi moral biti zelo nespameten .če bi izgubil vero v narodno srce. — je dejal Tomas. — Na* sedanji kralj se je obnašal ob priliki mnogih političnih krizi kot konstitucionalni monarh in J zato — dokler bo kralj zavzemal { tako stališče, se vprašanje republike ne more kosati z monarhijo.
Maks Linder ponesrečil.
Iz Nizze poročajo, da >c jc te dni ponesrečil z avtomobilom svetovni komik Maks Linder. Ko je ' sam vodil avto po pariških uli-j eah. mu je nenadoma priletela mušica v oko in Linder je izgubil vodstvo* nad avtomobilom, ki je!
Organizacija narodne miliee napreduje v Italiji z veliko- naglico. V glavnem bo sestojala iz dosedanjih fašist o vskih prostovoljcev. Dne 10. aprila so se sestali v Rimu generalni nadzorniki narodne miliee ter poročali — Mussolini ju o stanju organ izato-ričnih priprav. Pri tej priliki je izpre govori I Mussolini v daljših izvajanjih o nalogah narodne milice ter o dolžnostih njenih eetni-kov in voditeljev.
POZOR ROJAKI
Precejšne število rojakov se je z^la-silo in iioslalo aro vi parnilc
"Paris" *»|6- "»i«
in ako je Se. kateri, ki želi tedaj t>o-torati. naj naiu nemudoma j>ošlje $30.00 aro za II. razred ali $10.00 za III. razred, ker t»i želeli dobiti IiONetien oddelek, čisto zase na i»ar-niku za naše porntke. zato je skrajni fas za priglasitev, posebno za one, ki žele potovati v drugem razreda.
Frank Sakser State Bank
New York
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali za stalno. j>rii>or>>Oani«i, da se odloči za parnik "PA KI S', največji ln najnovejši parnik franeoske pa robrodne dražbe, ki odpluje la New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko
Francije, Švice ln Avstrije zelo Izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najt>olj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se s parni-kom "PARIS" in me pride ▼ devetih dneh t Ljubljano; oni pa. ki i>otujejo v zasedeno ozemlje, re peljejo iz Pariza naravnoat ▼ Trst.
S tem parnikom pota je tedaj t odi naš uradnik, ki bo spremljal
Totnike do T.jubljane. tn bo paril tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno t istim tlakom, kot potniki.
Val potniki lil. razreda »o nastanjeni na tem pa miku v kabinah ;ni "J-MJ t eni kabini; kedor *<*ll potovati takrat na tem parnik U. naj nam dopoSlJe čim prej ?m.00 are za 1IT. razred ln f50 za flniji razr^ni. da mn preskrbimo dobro kabino Ze sedaj, da ne bn«lr> bolj?! prostori rsl oddani.
Frank Sakser State Bank
New York. N. T.
RAVNOKAR JZ IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejia ilustrovana izdaja Vaebuje 308 strani Cena > poštnino $2.— ^
BLOVENIO PUBLISHING GO* U Cortland* ItrNi ' Haw York City. XT. T.
ADVERTISE IN "GUI NARODA*.
SKAkAMUŠ

Spisal SafMl Srimthrt.
'fflai Maroda*
O. P.
M
(Nada Ijcvanjv.)
Tudi 011 je spoznal, tla presega moe njegovega nasprotnika vse. kur je pričakoval in naj je tudi Andre-Louis borilni učitelj in vsled tega je napel vse svoje sile. da čimpreje zaključi celo zadevo.
Ta smeh je pomenjal pričetek, ne pa konec vsega. Uničil je ono absolutno zaupanje, kat»ro je marki j dotedaj gojil. Nič več ni zrl na celo zadevo kol na stvar, določeno vnaprej. S]>oznal je. da se mora boriti kot sr ni boril št* nikdar v svojem življenju in da mora napeti v^e svoje sile.
Obnovila .sta boj in kmalu je rekel Andre-Louis:
Naprej. go*|>od. Ali naj potihnem meč skozi telo nezavarovanega mo/a ? — Nauienouia je skočil nazaj, da tla svojemu nasprot-niku nekaj oddiha.
Andre-IjouiN je zapazil tedaj -»ivkasto bledico, ki se je pojavila tedaj na obrazu njegovega nasprotnika.
—	Mislim, da ste pričeli »elaj sjM>/jia vat i. gospod, kaj je čutil Filip de Vilmorin onega dne v Uavrillaeu. To sem hotel najprvo dt>seei. Sedaj pa prihaja konce.
l/vedel je udarec, katerega j«' nameraval, a v svojo veliko jezo je zapazil Andre-Louis, da je mark i I j le malo prepozno pariral njegov sunek. Meč Andreja >'e je zaril v meso markijeve roke. ki jc držala meč.
'An trenutek ni Tega uikdo zapazil, a v zadnjem naporu je prodrl Andre-Louis ile.siio r<4i<> markija r;iviu> jh>«1 ramo.
Meč je padel \/. roke markija in razor.-zen je stal pred svojim nasprotnikom, ki je ostal popolnima hladen. Andre-Louis «»a je opazoval opr! na svoj meč kot opazujemo svojo žrtev, ki nam je v zadnjim trenutku ušla vsled naše lastno nerodnosti.
V poslanski zbornici in v listih bodo mogoče opisovali to kot nadaljuo zmago paladina Tretjega stanu, a Andrc-Luuis ni bil zadovoljen > tem.
U'Ormmuii je *>k«n"i! k svojemu prijatelju.
—	Vi Ktr ranjen. — jc vzkliknil btrdaMo.
—	To ni nič. — je rekel de la Tour d "Azvr. — Majhna praska, i
Pri tem pa je ^tiskal listnici in raztrgani rokav njegove srajce
je bil poln krvi.
D Orinesson. ki je bil izvežban v takih stvareh, je privlekel na d<in platnen robce, katerega je raztrgal na kosce, da napravi obvezo.
Andre L>uis pa je še vedno stal na svojem mestu ter zrl na fcvojcg« nasprotnika. Konečno pa je vzdihnil. se pričel oblačiti ter otJiel sjh./'irisea. ne da l»i priv«»Sči! svojemu prejšnjemu nasprotniku en sam jn»jrlt"d.
Ko sta korakala z Le « liapelierjem ]»roti izhodu iz gozda- kjer s? a pustila svojo kočijo, j«- pridrvela mimo kočija, v kateri sta sedela de la Tour ti "Azvr in njegov sekundant. Z izjemo bledice na (dirn/ti je izgledal mark i j kot ponavadi in ranjeno roko je nosil v pentlji.
Na ta način miio izvedeli, kako sta se de la Tour d "Azvr in njegov spremljevalec prva vračala z bojnega polja in zakaj sta obe ženski domnevali", da se je uresničil strah, ki ju je navdajal.
Ma<laina de 1'lougast« I ji- hotela poklicati, a gla* ji je zamrl v jrrlu. Skušala je odpreti vrata k.«"ije. a tudi to se ji ni posrečilo. Madam.< p ogledala na markija ter zapazila, da nosi desno roko v pentlji.
Hita j«- nekoliko potola/ena. a nisi drznila domnevati, kdo je v resniei zmagal. — kajti markij. čeprav sam ranjen, je zadal svojemu nasprotniku najbrž IwtJj smrtonosno rano.
Konečno se je ojuiiaeila ter zaklicala svojemu kočijažu. naj ustavi.	#
Ko sta s,- obe kočiji usta\ili. je izstopil M. d'Omersson ter se sestal z m a* lamo na ojskem prostoru meti obeina kočijama.
Kje je M. Moreau .' — se je gladilo vprašanje, s katerim ga je j»r» senetila madam.t.
—	Hicz d\oma nam sledi počasi, madama. — se je glasil odgovor.
—	Ali ni ranjen ?
—	Žalibog je bila naša stran . . .
D'Omersson je hotel govoriti naprej, a prekinil ga je »»stri glas M. de la Tour d'Azvrja.
T'i vaše zanimanje, draga grofica, za M. Morcau-ja . . .
Prenehal je. kajti zapazil je izzivalen |>ogled. s katerim ga je obšinila. Sploh pa mu ni bilo treba dokončati stavka.
Nastal je mučen odmor. Nato pa se je madama ozrla na I)?Or-mess«»na. Njeno obnašanje se je v trenutku izpremenilo.
—	Gospodična de Kercadiou je pri meni. Ubogo dete je omedlelo. —
De la To ur d Azvr je kljub svoji rani takoj skočil na noge.
—	\a" težko vam bom nudil ponnw'. madama. — je rekel ter se žalostno nasmehnil. kyt tla se hoče opravičiti. — Vendar pa. . .
Kljub protestom D'Oriuessona je stopil iz kočije, ki se je tedaj |>oiuttknila nekoliko naprej, da nudi prostor tretji kočiji, ki »e je bližala.
Na ta način se je zginlilo. da je bil Andre-Louis priča zelo gln-1 ji Vega prizoru, ko se je pripeljal mimo. Vstal je ter videl Alino. napol zavestno, sedečo v kočiji. M. de la Tour d "Azvr. ki se ni brigal za svoje po&kodbe. se je sklanjal nad deklico in poleg je stal M. D'Ormev»on.
Grofica je dvignila lice ter ga videla, ko se je peljal mimo. Njeno lice se je razsvetlilo. Skoro g« je hotela poklicati ter ga pozdravili. a ker se je s|M>muila. tla je njegov prejšnjt nasprotnik v bližini, je obstala nepremično.
Andre-Ijouis sam jo je |»ozdravil mrzlo ter obrnil nato pogled vstran.
T<*laj pa je postal Andre-Louis še bolj uverjen kot je bil ke-daj f>oprej. da je prišla Alina onega jutra k njemu v namenu, da preprečil dvoboj, da na ta način resi markija.
—	Moj Bog. — je vzkliknil naglas, — kaj vse bi morala pretrdi. če bi ga res ubil. kot sem nameraval!
Mislil si je, da bi brez dvoma ugodil njeni želji, če bi bfa odkritosrčna napram njemu. Če bi mu takrat povedala to. kar je videl «»edaj. da namreč ljubi markija. bi se takoj udal.
Vadihnil je ter prosil mane Filipa de Vilmorina za odpuščanje.
—	Mogoč* je hilo prav tako dobro, da se mi sunek ni posrečil, — je rekel.
—	Kaj menil s tem! — ga je vprašal Le Chapeiier.
—	Da sem izgubil vse upanje, da bi se mogel sploh še kedaj lotiti tega posla.
Spomini na tolminski punt.
Glavar se je — seveda pri previdno zapahnjenih durih — pričel pogajati s puntarji. Obljubil jim je vrniti blago, živino, priznati razne olajšave in ^ponujal celo denar, ako se mirno razide-jo. Voditelji upornikov so mu odvrnili. da je .predpogoj nadaljnih pogajanj: izvršitev zahtev, katere so mu že v Solkanu »naznanili, to je: izpustitev zaprtih tovarišev. Meti pogajanji z glavarjem se je del puntarjev lotil Bamllove hiše. Ker je bila zaklenjena, so vdrli skozi streho v nwtranje prostore. odkoder so pometali vse (ndiištvo in druge predmete na u-lieo. Strassoldo. videč, da puntarji trdovratno vztrajajo pri svojih zahtevah. v«4i skrivoma prenesti svoje zaklade v kapucinsko cerkev, sam z družino pa po podzemski poti pobegni na grad. — Med tem so puntarji postajali vedno bolj nemirni in glasni. — Sporočili so glavarju, da zadene njegovo palačo ista usoda kot Bandloro hišo. če nemudoma ne zadosti njtfiovi zahtevi. Glavar, videč, da je situacija od trenot-ka do treaiotka nevarnejša, se je končno s težkim srcem vdal, izpust 11 jetnike, izročil konfiseirano blago s konji ter tolminske kmete z lastnoročnim pismom od vezal od plačevanja davkov, katere jim je bil naložil tolminski grof (*o-roirini. Ravno, ko je bilo puntar-
jem preeitano glavarjevo pismo, so prikorakali na Travnik iz za-l>ora izpuščeni tovariši, katere so uporniki sprejeli z velikanskim navdušenjem. V triumfalnem spre vodu. pevajoč narodne pesmi, so jih nosili po mestu ter na vse načine dajali izraza prisrčni radosti. Kako lep zgled tovariške zvestobe pred dvesto leti! Naposled se je i meščanstvo, videč, tla puntarji ne nameravajo ž njimi nič hudega, tvpogumilo ter odklenilo »voje hiše, odprlo prodajalne, gostilne itd.
Dne 28. marca so puntarji z navdušenimi vzkliki in prepevanjem zapustili Gorico. Pred odhodom je hotel del puntarjev demo-lirati palačo
jih mesta in predmestja, kakor je bilo to v razsodbi zapovedano. i	I Naslednji dan, 21. aprila 1714.
nadaljnega aretirali in odgnali naLse jc izvršila enak aobsodba nad goriški grad. Voditeljem je sledilo veliko število onih, ki so bodisi sodelovanj, ali pa bili sodelovanja osamljeni. V ljudstvu je si-eer vrelo, ali pomagati si ni nihče vedel, ker je imel proti sebi o-boroženo silo. Kdor je bil tako nepreviden. da je zinil žaljivo besedo o tolminskem grofu, je plačal svojo neprevidnost tudi z življenjem. ker vojaki so bili vedno pripravljeni z odprtimi "petelini". V mučnem strahu je pričakovalo prebivalstvo konec tega preganjanja.
Ko so bile ječe goriškega gradu že napolnjene s puntarji, je na višje povelje prispela dne 29. julija 1713. iz Gradca v Gorico Špe-cijelna zasliševalna komisija, ki je pričela z vso vnemo svoj posel. Ker so biLi zaprti puntarji "trmasti" in ker niso brez nadaljnega izpovedali kot je želela cesarska ktnnisija, so jim pričeli — kakor so se izrazili — izbijati ''tr-ino" z različnim trpinčenjem. — Celih devet mesecev j<* trajalo to "zasliševanje", »šele pričetkom aprila 1714. je prišlo do razprave. Dne 18. aprila je bila razglašena obsodba, ki se je glasila :
— Enajst puntarjev se obsodi na smrt. Odsekajo se jim na javnem sramotnem odru najprej glave. nato roke in noge. Posamni deli teles se razobesijo na najvidnejših krojili mesta in predmestij ki naj služijo v memento vsemu prebivalstvu, kako strašna kazen zadene one, ki si drznejo odreči {Mikorščino vladajočim grofom. ——
loO obtožencev je pa bilo obsojenih v večletno ječo na goriškem gradu — odkoder, pravi ljudska govorica — se je le malokdo, živ povrnil. Premoženje obsojencev je pripadlo deloma državi, deloma pa grofu.
Z grozo v duši in trepetajočim srcem je ljudstvo sprejelo naznanilo te strašne obsodbe. Obsodba sv je izvršila dva dni pozneje, to je 20. aprila 1714.

Kretanje parnikov - Shipping News
S. aprila:
Parts, Havre; Zeeland. Pre*. Adama. Cherbourg.
aprila:
Cherbourg;
nadaljnjimi štirimi puntarji, a 23. aprila nad ostalimi tremi in sicer: Matijam P od gornikom, Andrejem ^oimt"člay. Hamburg; Flnnland. Cher Lahajnarjem in Valentinom La- lbour**	- —.«
panjem. Več dni so viseli deli tell |*oSKE Cherbourg New Amsterdam, trupel na črnih drogih in vsako- Be«!«***®: Rochambeau. Havre: resident
i Arthur, Cherbourg; Albania, Cherbourg
gar je pretresel do mozga groze- in Hamburg, poln ta prizor.	! i. mala:
_________j A«ultanla, Chrbourg; Reliance. Cher-
NARAVNOST V DUBROVNIK T* ^^
l(_	z. maja:
S 'Tuscanijo	t I^aplantl. Cherbourg; Hannover. Bremen.
--j 3. maja:
i\„. .»n • "i i t i • v-	Thuringla. Cherbourg In Hamburg;
Ulie -«.>. junija bo Otip!lll iZ New ■ Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
Y< rka parnik Anchor čile "Tus-1 eania" in sicer naravnost v Du-i
brovnik. To 1k> omogočilo jugo- jortrtta." Cherbourg in lire in en slovanskim potnikom v Jugo&la- B010"«710-vijo udobno potovanje, brez vsa-k-h sitm.sti. "Tuseaiiia" je eden ( 9 maJa. najboljših parnikov. kail* jih je j America. Genoa; St. Paul. Cherbourg; kdaj plulo po Sredozemskem mor-1 GotWand-ju. Xa nobenem parniku ni lndj-
5. maja:
Homeric. Cherbourg; La Savoie. Ham: Pres. Fillmore. Cherbourg in Bremen;
Veendam,
8. maja:
Mauretanla. Cherbourg.
Mir.nekahda. Cher-
Po vseh puntarskih vaseh je bi-Coroninijevega to-1ia raz?lašena obsodba in vsi žu-
; 10. maja:
j Pres. Wil3on. Trat Lra tretjega razreda. k<»t na temlbourK ln Hamburg; Mount Carroll. Hamburg.
12. maja:
Majestic. Cherbourg: Ijifayetto. Havre: Orca. Cherbourg in Hamburg; President
.	Harding. Cherbourg in Premen; Roter-
polagn so tiwli kabine S Šest imi j dam. Boulogne.
15. maja:
i,..	—	ii	i . -- Borengaria, Cheibourg; Pittsburgh.
/a dnrAiiie. Izln-nn kubarji arbour* IhhIo pripravljali doni;o*-o Itra-iro.'
li. Uf> lil. l-v--.
pamiku. ki je kurjen z oljem. V^i potniki s<» v kabinah, v katt-rib sk-i po dve ali štiri postelje. Na raz-
po«teljaini. ki so posebno primer
'la .«(> bo vs;i!;t'.mu zdr.]
nje v Jug«»ilavijo kot tb«na.
16. maja:
pot«>va- ! I'aris. Havri; BelR«nland. Cherltourg.
Conte Rops». Genoa; t-'cydlitz, Hrt men;
19. maja:
Olympic. Cherbourg: Boussillon. Havre: Geo. Washington. Cherbourg in Bremen; Urduna, Cherbourg in Bremen; Volen-dam. B?luugne; Saxonia, Cherbourg; Andania, Cherbourg.
22. maja:
Aqultania. Cherb« urg.
23. maja:
France. Havre: Zeeland. Thyrrhenla. Cherbourg in York. Bremen.
Cherl>ourg: Hamburg.
in Hamburg;
I*res. Roosevelt.
24. maja:
Manchuria. Cherbourg Mount Cli:;ton. Hamburg.
26. maja:
Homeric. Cherbourg, Cherbourg in Bremen.
29.	maja:
Mauretanla. Cherbourg; Ueli.ince. Cher-i»ourg in Hamburg: Canopic. Cherbourg; Bremen. Bremen.
30.	maja:
Lapland, Cherbourg.
31.	maja:
Rochambeau. Havre; Finland. Cherbourg in Hamburg; Bayern. Hamburg.
2. junija:
Majestic. Cherbourg: I,a Savoie. Havre: Ohio. Cherbourg in Bremen; meric«, Clierl^ourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne.
5. junija:
rter*ngar ia.
Gen
Cherbourg; Colomlwi. —
ROLE za PIANO
. u s«>v-IN HRVATSKE
dobile edino pri:
navinsek-potokar
33» Gice*e Su Conam Bush, pa.
riŠITE PO CENIK.
Saxiinia. Hamburf. 17. maja:
Kroonlaml. Cherbourg
Han»i. Hamburg.
tn Hamburg;
Harmonike
Ako želite Imeti res dobro in trpelno slovensko, nemško ali kromatidno harmoniko. ob. nlte se na znano tvrdko za
pojasnilo aii pa prldfte osebno.
LUBASOVE
Harmon.ke vseh vrst imam tudi v zalogi in sem f=e,iaj edin; zastopnik teh PiSite po cenik.
So vam uljudno priporočam.
Anton Mervar
«921 St. Clair Avenue Cleveland. O.
Naravnost v Dubrovnik in Reko
na novi, krasni in Hitri
TUSCANIA .... 30. junija
V Jugoslavijo u 9 dneh.
Vtalt torek odpisje edea norikih veliki se*
VLAHOV
AQUITANIA MAURETANIA
BERENGARIA
45.647 ton 30.704- tone
52.022 ton
variša grofa Delia Torre, kar je pa preprečilo iz Gradiške došlo vojaštvo, katero je poklical Stras-fi»<»l<lu na pomoč. Pač pa so spotoma porušili v Kanalu hiSo tamkajšnjega daearja, Bandlovega prijatelja.
Nekateri puntarji so krenili namesto proti domu v Brda in Vipavsko dolino, kjer se jim je po-sreello zanetiti upor proti lokalnim grašeakom. Celo Devinčani
str uprli svojemu grofu in mu odrekli pokorščino. Ta upor je pa kmalu udušilo iz Kranjske poklicano vojaštvo.
Xa Tolminskem je nad tako sijajno uspelim puntarskem uspehom zavladala obea za dovolj nost. Vsakdo je bil prepričan, da se bližajo ljudstvu svobodnejši časi. Tolminci pa so preveč zaupali Strassoldovemu pismu in niso slutili, kake zahrbtne naklepe kuje proti njiin trenotno premagana grofovska gospoda.
Grofa Coronini in Strassoldo po kapitulaciji pred tolminskimi puntarji nista imela vee mirnega spanja. Puntarska zmaga ju je neizrečeno bolela, zato sta noč in dan študirala, kako bi se nad u-]H>niiki čim krutejše maščevala. Dobro vedoč. da imata pri cesarju in njegovih svetovalcih popolno zaslombo, sta napisala ovadbo na kabinetno pisarno, v kateri sta zaprosila za vojaško pomoč in kazensko ekspedieijo v uporne tolminske vasi. Seveda je glavar — Strassoldo svojeroČno pismo, s katerim je ukinil od Coroninija punt ar jem naložene davke in priznal obenem razne druge olajSa-ve. previdno zamolčal.
Da je cesarski Dunaj grofovski gospodf brez odloga ustregel, ni treba omeniti. Cesar je poslal — Strassoldu i& Coronini ju vojake — Hrvate, katere sta — s pride-ljenimi spijoni — brez odloga nastanila po puntarskih vaseh. Vo-
pani Tolminskega so dobili ukaz, da morajo prisostvovati justifi-kaeiji enajstih obsojencev. Z župani je odšlo v Gorico tudi mnogo svojcev, sorodnikov iu znancev na smrt obsojenih žrtev.
Napočil je aapetostjo in grozo pričakovani krvavi dan 20. april 1714. V ranih jutranjih urah je bil postavljen na Travniku, in sieer na metstu. kjer se sedaj nahaja znamenje svetega Ignacija, prostoren oder. Ljudstvo je že navsezgodaj drvelo od vseh strani na glavni trg. Ob določeni uri obstopijo prostor pred odrom o-boroženi mušketirji z bobnarji. Kmalu nato stopi na oder sodni dvor z rablji; par minut potem privedejo v spremstvu diihovnika vklenjene prve štiri obsojence in kolovodje punta : 261etnega Ivana Gradnika. Gregorja Kobala, Lovrenca Kragulja in Martina Muni-ha. Vse oči na trgu zbranega ljudstva so bile obrnjene na obsojence. Marsikatero oko je zasolzilo, ko je zadnjič vzelo slovo od bori-teljev in mučencev za — ''staro pravdo
Ob grobni tišini prečita predsednik sodnega dvora še enkrat smrtno obsodbo. Duhovnik izpre-govori par tolažilnih besedi obsojencem in jim poda sveto razpelo v poljub. Rabelj pozove Ivana Gradnika, naj poklekne in se pripravi. Gradnik poljubi še enkrat raspelo, pogleda v slovo svoje zveste tovariše, poklekne in položi glavo. . . Bobnarji zaropočejo, v zraku se zablesti ostrobrušen meč in glava prve žrtve se je ločila od izmučenega telesa, muče-niška k^i je pa poškropila v krogu stoječe morilce. . .
Trenotno je množica osuplo zrla ta grozni prizor. Ali ko je ugledala krvavo Gradnikovo glavo s široko odprtimi očmi ležati par korakov od telesa, so zlasti ženske s Tolminskega zaihtele. Ena-
ŽELODČNA
CRENCIC A
Dela Jo ln apravlja
v steklenic* ' v ZADRU (Dalmartja) od !eta 1M1
Naprodaj po vaeh
Lekarnah, delikateaab in grocer Ij a h.
KizK'isih- kabine raz:«-tl.t z M-S posteljami. Prekrasni' jitlilni« «-. kadilnice in poriv.iliSra. pokrit krov za Aetanje !><•-ni.o a kuhinja. l>-iTna-'-.! nd«bno?t. Brez-
pkrbnost.
Nal:aznice <!♦ narja potoni Cuuaril. iz-plailjiv Jugoslaviji hitro, .^iffuriw., iipm>. Za fcarle in na^vt-tf vpra.c;ij'c* ]>ii i ui jLiližjeni agentu v svojem kr.iju.
JUN ARO-ANCHOR
LINE	v
25 Broadway -New York
POZOR, GOZDARJI!
Potrebuje 'JO—:{<> mož za delati v »r«.zdu. Plača ^4.<ki za l«l-urno del«». I*otr«-buje tudi t*ii'> KrilARICO za kuhati 6 nir Žem. ROMANO VLAHOV Plača po dogovoru. Dela se za (•herrj- River Iiooni & Lumber Co. v Camden cm Gauley. AV. Va. Za nadaijna pojasnila se obrnite na: Frank Muletz, Box 4. Camp 58. Camden f»n Gatdey, "\V. Va.
C. junija:
I\irt«. H.Tvre; St. r*aul. n»TlM-irK; fro* Kili moro. Chcrbt.urjr In Hrempn: ARon.a, riitrWiurg in Bremen.
7. junija:
I.jironU. 1'hTlniirc !n llamlmrc: Mount
Cl.iy. CherNnir* in I!aml*urj;. Mongolia
riierl.ourB in Hamburg.
Ekspresna služba v EVROPO!
1 O KI »NA .Hlplut-
ja ol» sol«.t Pa rii i ki inlplujejo S |Ki|I|i»1mT u ill I llolH-kon. V. liki liitri pnrtiiki. I »<■!»-ra I.rana v« !iki prostori. Potujte udobno na I*. S. r1a«lnili j-arnikili.
President Hanfin^ ...... 1?. maja
Cieor^e Washington ..... 19. maju
President ICnosevelt ..... -6. maja
rišite z.x jiKjrohnosti siltil« o<lplutja,
r«"Ti. jtd.
UNITED STATES LINES
4." Broa<l\vny	Now York «"it v
M.maging Operators lor I . S. SHIPPING B O \ K 1»
Edini acsntl aa Zdrm-Cene drfave.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave., A. New York. N. Y
Doctor Moy
!• uspaino
zdravil n«.
duh^ bo2ja*tne napade, padavico, za* atrjoljenja krvi. valed zaprtja, arečne letrne, ledične in
pljučn« bolaznl; bo -leznl v telodcu. glavi ali hrbtu: boleti ne v pral h. unete oil, roke. noge aH hrbet: otekline, rev-matizem; kožne bolezni. srbeCIco. oar-ce, oslabelost, molke ali ienske bolezni ali alabo kri; brez operacile v najkrajšem času po najnižji ceni. Urade ure: ob delavnikih: od I. dopoldne do 6. zvečer. Ob nedeljah ln praznikih: od I. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FUEY MOT
308 GRANT STREET PITTSBURGH. PA.
jake je morals plačevati in pre- J ks procedura se je izvršila nad živi jat i doticna vas oziroma ob-; Kobalom, Kraguljem in Mimi-
eina. Ljudstvo je bilo kar čez noč obkoljeno od vojsltvs in ovaduhov. Prijele so ae brezobzirne per-sekueije. Kolovodje pusta to brez
ham. Po u&mrčenju so rablji -raz-čveterili telesa in razobesili posamezne dele ns visoke erne droge, postavljene na najvidnejših kra-
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti za potnika Je. da Je natanko poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne izkušnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najbolj 8e pa mike. ki imajo kabine v III. razredu.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj. nam pi&it« ker ao to v VaSo korist.
Tudi oni. ki i« niso amertikl držav- I I Jani. smejo potovati v stari kraj ; na obisk in |im Je dovolieno vrniti 1 se. Na željo dajemo vsakemu te« j zadevna pojaania.
Mi
iz stsfegs kraja, naj nam pi-navodila. kajti Število priseljencev je oinejena
Za potne stroike Izplačnje po na-trm naroOlu Jadranska banka tudi v dotarjih.
Fraak Saber Štete Bank
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "GI««s Naroda1'' v državi Illinois naznanjamo. <la jih bo obiskal nas potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki jc pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvo
New York. Plymouth. Mavre. Paris
Hitra služba v Jugoslavijo.
L A
SAVOIE .....5. maja
LAFAYETTE ........12. maja
pariš ...........16. maja
FRANCE ............23. maja
KuMri«? z;t 2. 4 in C oseb, umivalnica,
JodHnica, kadilnica. Vino In pivo Lrez-plaCno. Fosebtsi vlak do Trsla.
Oglasite pri lokalnem agentu ali i-rl
19 State Street .	New York City
rojaki, Naročajte be
VEČJI SLOVENSKI DNEVNA "GLAS NARODA" NAJ-V ZTVR TIR £ A V ATT
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<jLEŠKI BESEDNJAK, gesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, V1 50 cena s poštnino	™ "
Slovenic Publishing Company
82 CortjUmdt Street	Hew York, H. T