Fosenrezua številka 10 vinarjev.
M189.
V LlOtH, V SOM, 19. avonsle 1916.
Leto XL!V.
= Velja po pošti: г
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meeeo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno • „ 29'-za ostalo inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na domi
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12*—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . ... po 31 v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
■	Poslano: 1
Enostolpna pttltvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvremšl nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
Ksr Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
imenu vsega vernega ljudstva«. Da, tako je naše ljudstvo, kakor ga je označil njegov najpoklicanejši tolmač, njegov višji Pastir! Od prvega dne, ko mu je bilo treba v dejanju pokazati svoj patrijotizem, kaže naše ljudstvo, da je železna njegova zvestoba, kakor je železen njegov železni zbor! Cesarju lepšega slovensko ljudstvo ni moglo pokloniti za rojstni dan. Vladar se na svojo stražo ob Adriji lahko zanese!
Uspeh nase uprave v Crnlgori.
Cetinje, 17. avgusta. (K. u.) »Cetinj-ski list« priobčuje pod naslovom »Cilji naše uprave v Črnigori« članek, ki se med drugim glasi: Natančno sedem mesecev je danes, odkar je začela Avstro-ogrska — četudi se šc bojuje na severu in na jugu — svoje mirovno delo, da donese težko izkušanemu, pod težo štiriletne vojne zgrudivšemu se ljudstvu blagodare miru, reda in pokoja. Prve odredbe po ustanovitvi vojaške upravne oblasti in razdelitve dežele v okrožja, so veljale preskrbi živil ter so obsegalo tudi ukrepe za obdelanje plodnega polja, ki je ostalo od začetka vojne skoraj vseskoz neobdelano. Na stotine ton žita, moke, soli in drugih važnih živil se je uvozilo iz monarhij p. Te množine dragocenega blaga so se ob najtežjih razmerah spravile v skoraj neprehodno deželo in brezplačno prepustile stradajočemu ljudstvu. Dan na dan so odhajale izpred okrožnih ali okrajnih skladišč težkoobložene avto-mobilne in vozne kolono ter na stotine tovornih konj ter se razšle po celi deželi.
Roko v roki s preskrbovanjem Črne gore z živili je šla zgradba novih in poprava starih cest. Mnogo tisoč delavcev je bilo treba, da so omogočili promet na dosedanjih cestah in zgradili nove poti v najoddaljenejše kraje te kraške dežele. In vsak delavec je dobil plačo in hrano za svoj trud.
Vse vojaške bolnišnice in sanitetni zavodi so se odprli tudi civilnemu prebivalstvu. Z veseljem vidimo, da v ljudstvu narašča razumevanje za naše sanitarne odredbe proti kužnim boleznim in močvirski mrzlici; tudi splošne cepitve proti raznim nalezljivim boleznim smo mogli brez prisilnih sredstev hitro izvesti.
Po vseh mestih skrbe naše salubri-tetne komisije za snago in splošni bla-
gor ljudstva. Mladini so se odprle šole, ki so bile še izza balkanskih vojn zaprte. Ugotovile so se poškodbe na cerkvah, šolah in župniščili. Kmetje niso dobili samo semen najboljše vrste, marveč tudi poljsko orodje in stroje, tako da se je obdelalo polje v takem obsegu, kakor še nikdar prej. Preje nego bi mogel kdo upati, da bo nudila Črna gora po zaslugi marljivega kulturnega dela sliko miru in reda. Tako si je postavila naša uprava v Črni gori poleg ohranitve miru in reda, poleg zdravstvenih in policijskih odredb za svoj cilj posebno tudi povzdigo blagostanja, pospešen je trgovine in enotno pravičnost. Zdravi razum naravnega ljudstva bo spoznal, da stremimo le za njegovim blagrom, pobijajoč pri tem staro razvado balkanskih ljudstev, da se močnejši in vplivnejši bogati na škodo slabotnih in revnih. V zadoščenje nam je, ko vidimo, da med ljudstvom že prodira pravo naziranje združeno s spoznanjem, da preje nezaupno obsovraženi sosed ne zna biti samo strašen nasprotnik, marveč tudi mogočen pomočnik in da nas v Črno goro ni dovedla. maščevalnost, marveč volja božja. Tako tedaj naj gre Črna gora nasproti boljši bodočnosti, ne več proti, marveč z Av-stroogrsko.
Zadnje dni v Mirnu.
(Priobčuje Gradenski.)
Lepa, prostorna, zračna je bila naša kapelica, ki smo si jo naredili v našem »Društvenem Domu«, Nadomestovala je našo podrto lepo cerkev in tudi farovž, kjer smo imeli skoro leto dni službo božjo. Večkrat nam je pogled uhajal na »Društveni Dom«, ki stoji osamljen na rupenski poti, torej italijanski jezi zelo izpostavljen; vendar so mu Lahi prizanašali.
Ojunačili smo se torej in smo imeli 30. julija tu prvo službo božjo. Posvetili so kapelo otroci, ki so ta dan željno sprejeli Kralja miru v svoje srce. Pa tudi odrastli so posvetili to nedeljo s sv. zakramenti in z molitvijo. Saj smo imeli ta dan kakih 300 sv, obhajil. Veselje nad lepo kapelo je bilo splošno; saj so ljudje zopet enkrat imeli zavest, da so bili res pri sv maši. — Daleč na okrog, doli do strelskih jarkov in na hrib Sv. Mihaela so doneli glasovi, naši klici: «Marija k tebi, uboge reve . . ,« Po i dolgem, dolgem času je nam vsem tu v ka-j peli zopet zasijal žarek veselja, našli smo
№o železno zvestobo.
Včeraj dopoldne se je g. dež. predsedniku grofu Attemsu poklonila ljubljanska duhovščina na čelu ji prevzvišeni knezo-škof dr. A, B. Jeglič ter mu je v imenu duhovščine in ljudstva ljubljanske škofije povodom 86letnega rojstnega dne presvetlega cesarja izročila izraze udanosti in zvestobe do ljubljenega vladarja in Njegove prejasne vladarske hiše. Prevz. knezoškof je nagovoril g. deželnega predsednika:
Preblagorodni gospod deželni predsednik!
V	imenu duhovnikov in v imenu vsega Vernega ljudstva ljubljanske škofije pridemo danes na dan rojstnega dne Nj. Veličanstva, da izrazimo svojo vdanost, svojo zvestobo, da, svojo ljubezen do našega, nam po volji božji danega in toliko let ohranjenega vladarja.
V	groznem času dveletne poizkušnje je naše verno ljudstvo sijajno dokazalo, kako se zaveda svoje svete dolžnosti do njegovega Veličanstva. Izpričuje to zvestobo pogumna navdušenost naših mlade-ničev in naših mož na vseh frontah, kjer zmagujejo in za Avstrijo junaško kri prelivajo; izpričuje jo izredno zaupanje najvišjih vojskovodij, ki ravno naše polke pošiljajo na najbolj ogrožene kraje, za najbolj odločilne bitke; izpričujemo jo mi doma, kjer storimo vse, kar se za srečen izid vojske od nas zahteva, kjer radi trpimo in zaupno molimo za končno zmago in za časten stanoviten mir.
Danes na rojstni dan Njegovega Veličanstva gledamo zaupno v prihodnjost in vidimo in čutimo, da se ravno v sedanjih najgroznejših bitkah zmaga, sijajna zmaga nagiba na našo stran, kar bo tudi Njegovemu Veličanstvu v posebno tolažbo.
Prosimo Vas, preblagorodni gospod deželni predsednik, blagovolite izraze vedne in nikdar še omajane in sedaj sijajno dokazane zvestobe vernega slovenskega ljudstva in njegovega duhovništva prinesti pred prestol Nj. Veličanstva, katerega naj nam dobri Bog še dolgo ohrani! — Dovolite, da tudi Njegovi cesarski Visokosti nadvojvodu prestolonasledniku, ki si je z vsem svojim dejanjem in nehanjem osvojil vsa naša srca, izrazimo svojo ljubezen in vdanost ter veselo upanje, da bo on najboljši pomočnik našemu vladarju in kdaj njegov vreden naslednik v pravičnem vladanju mnogojezične Avstrije.«
Upravično je rekel lahko prevzvišeni gospod knezoškof v svojem nagovoru: »v
Spomin na Gorico.
Spisal Šri.
Bil sem majhno, nebogljeno dete, ko sem se podal s pokojno materjo prvič na dolgo pot. llodila sva cel dan pod vročim poletnim solncem in ko sc je nagibal dan, tedaj sva zapazila iz daljave črn zvonik, obrisi so postajali ostrejši, cerkev se je bližala. Utrujenost je popuščala in slednjič sva dospela do cilja: »Sveta Gora!« Prvič v življenju sem videl tedaj pred seboj to cerkev, nekaj orjaškega za moje oči takrat! Obstal sem kakor omamljen. »In tam doli v dolini?!« Kaj šele tam doli! Bele hiše so se bliščale v krvavi zarji večerni: tam doli se odpira svet! Prosil in prosil sem mater, cla me je naslednjega dne peljala doli v ravnino, kjer je ležalo to prekrasno mesto.
Minilo je od tedaj dosti časa, — bil sem drugod. Moje misli pa so večkrat vstajale v nerazclružljivi zvezi: — mali in pa to lepo mesto, solnčna Gorica. Naj bi bil vedno otrok, mati bi me vodila malega, nerodnega radovedneža. Večkrat bi prišla v to prekrasno mesto. Res je prišel dan ko mi je bilo dano ostati stalno v tem raju.
Matere ni bilo k meni, daleč jc bivala, jaz pa sem večkrat pohitel k njej. Ubogat
iTi mučenka vseh mučenk, ti prekrasna Gorica! Ko jc izbruhnila vojska se je streslo morje, zaječala je zemlja. Prometej sc je osvobodil svoje skale, verige so zarožljale. Tedaj se je dvignil ta titan in zalučal je plamenico, da je švignil plamen v vesoljni svet.
Ko je izbruhnila vojska, je legla mati, zazvonilo je tam pri cerkvi in duša, bela vsa, je vzplavala navzgor.
Mučeništvo jc bilo njeno življenje kakor mnogih žensk.
Stal sem na obzidju goriškega gradu. Na Kostanjevici je zvonilo, odgovarjalo jc v Števerjanu, v Štandrežu, v mestu samem pa so se združili vsi zvonovi v prekrasno melodijo.
Jasen dan je bil. Nad menoj Trnovska planota, pol goličave, pol gozda, na desni Brda, sami griči z vinogradi, na levi cesta v lepo Vipavsko dolino. Bolj od spredaj Kras. Pred menoj pa mesto, ob srebrnem traku — Soči. Ta Irak se je zvijal tja doli do morja po Furlanski nižini, ki je bila odrezana s srebrno črto — morjem; to pa je mejilo naravnost z nebom.
Ti mučenka vseh mučenk, lepa Gorica! V tujini sem, kamor me jo pripeljal vlak, toda rad bi bil, neviden kakor Sigmund s čarobnim pokrivalom na tvojih tleh. Poljubil bi razgaljeno telo
trpeče, umirajoče Gorice.
*
Prišel je rimski vojak in vrgel plamenico v naše mesto, skozi okno našega tempelja, da je zgorelo vse do tul.
Nekoč sem bil na goriškem gradu. V dolini je bilo tiho, cela narava je v nemi grozi gledala velike dogodke. Čez števerjansko višino, čez vrh Kalvarije, toraj nevidno od kod so prihajali veliki utrinki groznih zvezd. Zabrenčalo je v zraku, zvezda se je razblinila, ostala jc megla. Na zemljo pa jc padala smrt, na gosto, kakor dež.
Tedaj sem se spomnil, da bo morda treba kmalu iz »planinskega raja« in tedaj mi je srce zaplakalo spričo te grozne misli. Bodi pozdravljeno umirajoče ti naše meslo. Tvoji otroci so križem sveta in kličejo tujcu:
Naša domovina jc bila lepša kot vnša!
OdfomHi iz dn evfe
Mladi fantje.
V	bolnišnici,
V	dolgi dvorani so stale ob cbch straneh postelja pri postelji. Na vsaki je ležal po en kadet ali praporščak. Sami mladi fantje.
Moj tovariš na desni je bil kadet, ki je stal 49 dni neprestano v prvi bojni črti. Petdeseti dan ga jc rešil strel v roko. Njegova bolečina pa ni bil ta strel, temveč živci so mu delali trpljenje. 49 dni ni slckcl obleke in sezul čevljev, spal pa samo tedaj, kadar ga jc spanec s silo pritisnil na zemljo. Trpljenje njegovo jc bilo v tem, da se ni mogel navaditi spali na postelji in nc
kraj, kjer je bila naša duša doma — taber* nakelj —, in pozabili smo svojih razrušenih domov. Toda tudi to veselje nam je bilo vzeto.
Pride nedelja 6, avgusta. Po precej mirni noči je nastopil strašen dan, kakor ga mi tukaj še nismo doživeli. Italijani so. uvedli svojo kanonado s porušenjem kras«, ne cerkve v Orehovljih, ki je bila zadeti v polno, sedaj je pa že popolna razvalina4 Strašna kanonada se je v teku dneva razx širila po Doberdobu, Vrhu, ob soški fronti, Kalvariji, Oslavju, Sabotinu in naprej. Vsi kraji ln ceste za fronto tja do Rihenberga so bile skoro neprenehoma v ognju. Med sveto mašo ob 7. uri so se šipe, okna, vra<t ta neprenehoma tresla, ljudstvo je posta* jalo nemirno, toda bili smo v božjem var« stvu. Celi dan nismo imeli niti enega mir* nega trenotka. Zemlja se je nepreneho-. ina tresla; Italijani so kar sipali zapiralni ogenj na ceste; po cestah smo videli samol topničarje, ki so v najhujšem ognju dova^ žali municijo. Zvečer ob 7. uri mo imeli sv. blagoslov, h kateremu je prišlo dosti ljudi. Po sv. blagoslovu se uvrsti naš pev* ski zbor tik pred oltar, pozdravi Jezusa v, tihem tabernaklju in med najhujšim grome^ njem topov okoli nas, se je čul kot goreč! vzdih in ljubeči pozdrav Jezusu: » O salu< taris liostia . . . bella premunt hostilia..* fer auxilium«. To je bilo slovo od naše кач pele.
Proti večeru istega dne se je že raz* nesla govorica, da so Italijani v PodgorL Verjeti ni hotel nihče. Sicer smo videli zvečer, kako se v Gorici in njeni neposredni okolici vzdiguje plamen in dim, kako je na Sabotinu gorelo, videli smo, da je Lah' 6, avgusta Gorico bolj poškodoval kot celo leto prej, toda ostali smo vendar še hladnokrvni. Mirno smo se podali k počitku.
Drugi dah — pondeljek — sem se kot po navadi napotil na Grad, ki je bil že eno leto središče vseh mojih skrbi in ljubezni. Sicer sem bil sam, popolnoma sam gori, pa je ta samota vendar tako blagodejno vplivala name. Gori sem obiskaval Žalostno Mater Božjo, molil pred njo, študiral sem, preskrbel svojo korespondenco in žalil ciprese, palme in druge raznovrstne rože — prijateljice, ki so ostale na Gradu; v hvaležnosti za gojenie so tudi krasno uspevale. Ko grem doli, srečam dvai italijanska ujetnika v pločevinastih čeladah, eden je gledal v tla, drugi se je smejal. Povsod pa vidim resne obraze pri ljudstvu, ki me je v skrbeh izpraševalo, kaj naj stori. Pomirjeval sem vse.
spati brez čevljev na nogah in obleke na sebi.
Na levi od meJr.e je ležal mlad Čeh, Na vprašanje zdravnika ali koga drugega, kaj mu je, je vedno odgovarjal: nič! Prero-mal je bil krvavo pot iz doberdobske planote na južno tirolsko fronto. Osem mesecev je trajala ta njegova pot, potem je bil omagal.
To je bilo neko nedeljo. Nad Dunajem so ležali sivi oblaki, iz katerih jc pršil lahek dež. Sam sem stal na oknu in gledal na mesto pod seboj. Ulice so bile prazne, samo dolgčas sc je sprehajal po njih. Ne vem, kako je bilo to prišlo, morda je bil pozdrav iz domovine — v očeh sem začutil solzo, porojeno iz bolečine srca.,. Takrat je stal ob meni tudi moj tovariš Čeh in mi položil roko krog vratu. Niti besedice ni spregovoril, ko pa sem mu pogledal v oči, sem videl v njih solze. Morda so biti to samo odsevi mojih solz? Sram me je bilo, ker jc bil mnogo mlajši od mene. Zvečer sva sedela skupaj in si pripovedovala dogodke od tam zunaj. Med drugim mi jc povedal to-le:
»Nekega popoldne sem bil poslan iz postojanke k polkovnemu štabu. Pot je bila dolga dve uri in je vodila na nekem mestu skozi gozd. Ko jo maham skozi gozd, zaslišim naenkrat na desni od pota stokanje. Šel sem tja, odkoder je prihajalo ječanje, in našel sem na tleli ležati popolnoma onemoglega italijanskega korporala. Fant jc ležal lam že dva dni brez hrane, brez vode, s prestreljeno nogo, popolnoma
gan bil tukaj pri meni, ali bi mu bilo všeč ob kanonu!«
Bog ve, ali si je obrisal solzo, kali? Če si je ni, krogli, na katero je kanila, ne bo škodovala. Še močnejše se bode razletela nad italijanskim izdajico. Pasja noga!
A baš, da ni v bojih preveč te napote, se Izpraznijo kraji daleč na okxx>g. Najsi vojaštvo ima Se toliko obzirnosti, kmetovalec ne more ostati gospodar na svojem v tako resnih časih.
Nastanjenje, rekvizicija in več takih ljubeznivosti mu ne slade življenja, kdor ostane.
Izpraznjene vasi in mesta! Počivajoči ali razrušeni domovi! Žalosten pogled!
In oni, ki prihajajo od tam, so vedno vredni usmiljenja! Ne pozabite tega, kadar srečate begunce!
NM Murgovc5.
Profesor Lovrić piše v »Našem Jedin-stvu«!
Imel sem priliko priti v dotiko s četami, ki so bile v zadnji ofenzivi proti Italiji pod poveljstvom Nj. Visokosti presvetlega nadvojvoda prestolonaslednika. Vsak mi je navdušeno govoril o junaštvu bodočega našega cesarja in kralja. Ni niti enega vojaka v njegovem zboru, ki bi ne poznal junaka prestolonaslednika. V mnogih slučajih so ga videli naši junaki v največji nevarnosti in najljutejšem ognju. Nekoč, ko se je bil napotil v strelske jarke, so ga hoteli nekateri višji častniki, ki so bili v skrbeh zanj, spremljati, toda on jim je milo rekel: »Nikarte z menoj, gospodje; nevarnost je velika in jaz ne morem prevzeti odgovornosti za vas.«
Drugi mladi in veliki junak iz cesarske hiše je Nj. Visokost presvetli gospod nadvojvoda Kari Albreht, ki je bil za hrabro obnašanje pred sovražnikom izrednim potom povišan za majorja in odlikovan z železno krono III. razreda. Presvetli nadvojvoda je mnogokrat, čeravno baterijski poveljnik, iz strelskih jarkov vodil artilerijski ogenj in prizadeval Italijanom veliko težkega gorja.
SioveoiscDe Kriess- und Soldslenlleder.
»Cetinjske Novine« pišejo v svoji prvi številki: Pod tem naslovom je izšla v Ljubljani v zalogi »Katoliške Bukvarne« v izvrstnem nemškem prevodu zbirka prelepih vojnih in vojaških pesmi. Prekrasna knjiga leži pred nami, iz vsake strani teksta in iz vsake slike diha plemenito patrijotično čustvo. Prevajalec nam podaja zbirko slovenskih narodnih in vojaških pesmi, ki so nastale davno pred izbruhom svetovne vojne in kažejo, kako sta se tudi v slovenskem narodu podedovana zvestoba do vladarske hiše in ljubezen do domovine razvijala v organični harmoniji. Najboljši proizvodi Prešernovi, Koseskijevi, Jenkovi, Gregorčičevi in drugih domačih pesnikov so združeni s stoletnimi narodnimi pesmi. Posebne vrednosti pa je Simon Gregorčičeva proroška pesem »Soči«, globokega navdušenja pa doni slavna Davorin Jenkova bojna pesem »Naprej«, ki je že zdavnaj postala narodna himna zvestih Slovencev:
sko glasilo: Stvar bi bila drugačna, ako bi mogla ententa kompenzacijsko prepoved podpreti s kompenzacijskim nadomestilom. Toda ne more nam nadomestiti ne nemškega premoga, ne nemškega železa. Zavezniki nas bodo morali tedaj glede neobhodnih surovin pustiti v odvisnosti od Nemčije; da bomo to odvisnost tudi čutili, izhaja iz tega, da se je uvoz železa v zadnjem času zmanjšal za 10 odstotkov in da je Nemčija bistveno omejila tudi dobavo premoga in jo utegne še bolj omejiti. — Kakor pa izhaja iz zadnjih poročil, bo Švica kljub vsemu nadaljevala pogajanja z osrednjima državama za nadaljevanje kompenzacijskega prometa. Pri tem prihaja v prvi vrsti vpoštev zamenjava lastnih švicarskih proizvodov za nemško in avstro-ogreko blago. Za Švico je zadnje ententino gospodarsko nasilje naravnost usoden udarec, kajti premog in železo sta poleg žita glavna oporna stebra narodnogospodarskega razvoja.
Wilson, ki je z dobavljanjem ameriškega orožja ententi zelo pripomogel, da se je podaljšala evropska vojna, je sedaj tudi Danski pokazal svoje rogove, zahtevajoč od nje v osorni obliki, da prodajnim potom odstopi Dansko Zapadno Indijo. Že meseca januarja 1913 je pritiskala ameriška vlada v Kodanju na to, da bi Danska odstopila te svoje otoke, ki leže pred Panamskim prekopom. Sedaj je Wilson stvar resno vzel v roke. V danski zbornici so po obširni razpravi sklenili, da prepuste odločitev v tem vprašanju ljudskemu glasovanju. Značilna je bila ob tej priliki izjaval danskega finančnega ministra: da ne vedo, kaj naj bi storili, ako bi Amerika zasedla danske Antille. Iz tega izhaja, da so v Wa-shingtonu nastopili z vsem povdarkom in že tudi s prikritimi grožnjami. Tak je ta »miroljubni« Wilson.
Novo vseslovensko društvo na Roškem.
Iz Petrograda poročajo, da se je ustanovila ondi »Družba za uredbo ruskega državnega zemljevida po zmagoviti ruski vojni«. Naloga društva je, izdelati osnovo, na podlagi katere bo mogla Rusija po zmagoviti vojni izpol-novati svoje zgodovinske, narodno* državne in slovanske naloge. Društvo bo izvrševalo vso mogočo ustno in pismeno propagando in se posluževalo pri tem vladnih in drugih oblasti. Gre torej za navadno vseslovansko društvo po zgledu nekdanjega Slovanskega dobrodelnega društva in raznih gališko-ruskih društev, ki so med Ukrajinci razširjali vserusko misel. Seveda sme vsak izmed prizadetih narodov upati na zmago v sedanji vojni in tega tudi Rusom ne moremo odrekati. Vendar pa bi bilo prav, ako bi se Rusi učili primerne skromnosti od Nemcev. Dasi ima Nemčija nepremagano in nepremagljivo armado, ki drži v svojih železnih rokah ogromne dele ententinih dežela in še posebno ruskih, so mero-dajni nemški činitelji in nemški narod sam odločno odklonil vse pretirane vse-nemške osvojevalne načrte ter pokazal, da je pripravljen k poštenemu častnemu miru. Rusom se res slabo poda vloga Srbov, ki v žalostnem prognanstvu snujejo Veliko Srbijo.
Bobneči ogenj ob goriškem obmostju je malodane prenehal, tem hujše je trpel Kras in dovozne ceste. V Miren so streljali Lahi v ponedeljek zvečer z »minen-bombaini«, ki so grozno pokale. Ta večer je bil zadet tudi »Društveni Dom«, kjer je bila naša nova kapela. Oltarne podobe, svečniki, vse je ležalo v razvalinah zidu. V sredi podrtij pa je gorela nedotaknjena večna luč, pred popolnoma nepoškodovanim tabernakljem. Ta prizor sem videl ob 11. uri ponoči. V torek 8. avgusta je bilo zjutraj še precej mirno. Neka tajnostna tišina je vladala posebno okoli Gorice. Razlagati si je nismo mogli. Toliko smo vedeli, da je šel neki stari mož, v skrbeh za svojo hčer, v Gorico, pa se ni več vrnil. Popoldne pa se je vnel zopet besen topovski ogenj na vse ceste. Kaj naj storim? V jarek bežati? Ne! Vsedem se k harmoniju in si pojem iz »Ciganske sirote*: ... »Kjer čuva mene Bog«, ne vedoč, da bo treba kmalu vzeti v roke begunsko palico in iti po svetu. Še pri večerji nismo mislili na beg. Naenkrat pride povelje: Če slišite pri pokopališču pokanje pušk, tedaj vedite, da so Lahi tukaj in bežite. Kaj storiti? Ohranim hladno kri, grem v sobo in zmečem v zaboje svoje stvari, kovčeg je bil že tako celo leto »reisefertig«, in se pripravim za pot. Še se spominjam kako sem letal po Mirnu okoli, da bi dobil jarem za kravo, ki bi mi peljala mojo »robo« naprei. Neki stari možiček, ki je prišel najbrž v italijansko ujetništvo, mi ga da, jaz se podam ves srečen, da imam zaželjeno stvar, domov in kmalu sem bil na potu v Bilje s preč. g. . . . Opolnoči sem bil v Renčah pri gostoljubnem in vedno prijaznem g. župniku. — Ave Mater Dolorosa!
Občudoval pa sem to izvrstno ljudstvo kako vdano, brez ostudne kletve, je prenašalo svojo trdo usodo. Videl sem sicer mučno žalost na vaših obrazih, vendar zaupajte: Bog vse dobro plačuje, solnce sreče bode še sijalo na našo krasno Goriško. Delajte sedaj čast Goriški, kjerkoli ste, posebno ženstvo naj se drži svoje visoke moralnosti in praznovali bodemo veselo svidenje. — Kakor se sliši, se hiše na Kranjskem prav gostoljubno odpirajo trpečim goriškim rojakom. Tako je prav! Če Slovenci v teh hudih časih ne bodemo edini in polni krščanske ljubezni, smo obsojeni na smrt. Znamenja za to so vidna. Torej pred vsem: Prava, čista, s Kristusovim duhom prepojena ljubezen do trpečega bratal
izpraznjene vasi.
»Otmi se, kdor more!« zašunii zdajci sredi meteža. »Otmite se vi, ki ste ostali doma, kojim vam je še mir v kosteh! Otmite se poljedelci, ki nam skrbite za živila, otmite se rokodelci, žene, ki se trudite doma, otroci, ki nam vzbujate nado za bodočnost! Življenje si otmite, drugo za vas sedaj nima pomena !«
Tako zveni iz vihre.
»Prihajale bodo granate in udarjale v hiše. Sovražnik bode pritiskal v navalu, kadila se bodo pogorišča. Vse, kar bode doma, bode poginilo. Zato si otmite življenje!«
Oblast povzame ta glas; kraj se izprazni. Kakor v mestih, obide groza tudi vaščane. Razleže se jok in tarnanje.
onemogel. Bil je večji in močnejši od mene, zato mi je bil težko breme, ko sem ga nesel poldrugo uro daleč do divizijske bolnišnice. Kako se mi je fant zahvaljeval! V spomin mi je dal rožnivenec. »Nosite ga pri sebi, in sreča Vas ne bo zapustila, « mi je dejal pri slovesu. In glej! Od tedaj sem bil doživel še pet hudih italijanskih napadov, pa sem brez rane. Enkrat sva ostala od mojega voda samo dva živa. Kaj mi je? me vprašujejo. Biti kadet osem mesecev na fronti, za soško fronto folgarijsko planjavo, in naprej in naprej — to zdela človeka.
Kaj mi je? Truden sem,«
Tam na koncu dvorane je ležal praporščak, ki ni nič govoril. Drugi dan potem, ko je prišel v bolnišnico, mu je ljubezen poslala toliko cvetja in rdečih rož, da je ležal med samim cvetjem in rožami. Tretji dan pa je prišlo dekle, mlado in zalo, kot rože in cvetje. Ljubezen je bila prišla — toda fant je ležal mrtev med cvetjem in rožami...
Blizu njega je imel posteljo kadet, ki je bil samo življenje. Življenje v mladosti. Imel je rano na nogah in za seboj mnogo težkih dni. Poldrugo leto že ni bil doma, zato je vložil prošnjo za dopust, in zdaj je sanjal samo o domu, ki je ležal tam v čeških gozdovih. Fant je zmerom pel, in cela dvorana je bila včasi polna njegove razposajenosti.	„i; №
Neko jutro, ko je ta fant še spal, je stopil v sobo star, siv mož. Pri vratih je obstal in oči so mu iskale po dvorani nekoga. Ko so ga našle, je hitel k postelji tega veselega kadeta. In fant, ki je vedno t>cl. ie zaplakal tedaj, ko jc obje! svojega
»Nikamor! Jaz že ne! Kdo me more goniti od tod?«
Marsikdo je na tihem in tudi glasno tega mnenja. A oblastvo ne trpi civilnih oseb prav blizu fronte. Vse mora odtod, v redu in miru, a vse! Premagati se je treba in ostaviti dom, pa naj bode kakor hoče. Življenje je treba oteti in morda še kaj malega imovine.
V zadnjem času izpraznijo ogrožena mesta popolnoma, tudi pohištvo pošljejo za prebivalstvom. Celo vojaštvo jim ga vozi s svojimi vozovi. Povsod to vendar ne gre, teclaj pobere vsakdo v naglici nekaj stvari, ki se mu zde potrebne, a le malokdaj najpotrebneje in naj koristneje.
Zakopavanje se ponovi tudi na kmetih. Če si je obetati nekaj varnosti pri zakopanem blagu v mestih, na kmetih nima nobene varnosti. Saj ena granata lahko razrije ves vrt in pripravi vse na dan. Požar uniči lahko tako temeljito vsa sela in vse rastlinje v okrožju, da ni mogoče niti več najti mesta, kjer je počival zaklad.
Pri vsem sili vojašvo na odhod. Le naglo na vlake! Kar se bode godilo tu, ne sme videti nihče. Vojaške tajnosti morajo biti varne pred nevojaškimi očmi.
Le proč, le naglo! Ubežnikom pomagajo kolikor morejo. Ta nosi ptička seboj v kletki; ne brani mu nihče. Oni goni celo prašiča po cesti. Le ga; dokler poj de, poj de!
Vsakdo se je ogledal v naglici še enkrat po domači hiši. Kdor jo pobral iz nje vse, se celo lahko loči od nje; tuja se mu zdi. A kdor mora ostaviti marsikaj, se vrne še vsak hip. To bi še lahko vzel s seboj, ono podobico, pri sv. obhajilu sem jo dobil. Da, in pa šopek! Zaprašen je in pomazan od muh, a škoda bi ga bilo. Zakaj spominja ga poroke ž njo, ki je sicer že ni več.
»Sitna si bila, stara, Bog ti daj dobro, a danas sem vendar vesel, da nisi doživela vsega tega!«
Naposled je prazna vsa vas. Vojaštvo prevzame vse ključe in osnaži temeljito vsa prazna stanovanja. Potem jih zabije in tako bodo počakala svojcev, ako se ne razrušijo tačas, ali jih ne uniči ogenj.
Često se izpraznijo kraji, ker so ogroženi s sovražnim ognjem. A često jih niti izprazniti ni mogoče, zakaj prebivalci so tako navezani na svoj rodni kraj, da jih ne preženo niti granate.
Vse vasi okrog Gorice tako. V nekaterih se raztezajo strelski jarki po-dolž in počez po vasi, naši in sovražni, a domačinov ni bilo spraviti proč. Marsikatera hiša je uničena, vrt razrit, a gospodar se je otel k sosedu, ali leži mrtev pod razvalinami. Ni on ni clrugi ne bodo več obdelovali vrta, obdelal ga je sovražni strel z eno samo granato. Marsikdo se je čisto privadil vojni. Celo otroci se ne boje več žvižgajočih, tulečih, peketajočih strelov. Dostikrat se jih zbere celo krdelo ob naši postojanki in z zanimanjem opazuje streljanje. Iz prve vasi so vsi, iz one, ki je baš najbližja. Šele sovražni streli jih razkrope in napode domov ...
In marsikateri vojak se jim nasmehne, zvedavim paglavcem in se spomni svojega dečka doma. »Ko bi ci-
očeta, kot majhno dete. Oče je plakal z njim, mi pa smo se obrnili v stran, ker tudi v naših očeh so bile solze.
V objemu in solzah je bilo povedano vse, vse, kar je doživel ta fant v poldrugem letu, odkar je bil od doma.
To niso bile povesti časopisov, temveč žive povesti živih prič, ki ne bodo pripovedovane morda nikdar več, nikdar ne napisane, temveč ostale skrile v srcih teh mladih, molčečih junakov do konca njih dni. Kdo bo razumel, kdo morda verjel, ako ni doživel sam.
Ampak eno je: ti dogodki in Irpljenja-polni doživljaji so prestvarili srca teh mladih ljudi v srca mož; kot mladi fantje s pesmijo na ustnih so odhajali — vrnili pa so se kot možje; ljubezen do domovine, ki je bila prej mehka v teh srcih, je postala skalnato trdna. In s temi srci, polnimi ljubezni in čustva, se bodo vrnili enkrat domov. Domovina! Vsak izmed njih te bo ljubil z ljubeznijo deseterih onih, ki so iz ljubezni dali zate življenje. Sprejmi jih tudi ti z ljubeznijo!
Pesem bi zapel o mladih fantih, pa jo nosim v srcu, ker je bila porojena v bolečinah.
Pesem bi zapel, pa jo bodo peli fantje sami, ko se vrnejo. Pesem junaštva, kakor jo šc nisi slišala domovina. Pesem, porojeno med gromenjem topov in v hrepenenju po tebi — domovina.
Tvoja pesem, domovina! Pesem o tistih dneh, ko so iz ljubezni zate odvrgli mladost in postali možje, kakršnih j potrebuješ, domovina — naša A v -I s t r i i a !	pt
Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom.
Te stihe slovenskega teksta obdaja slika, ki predstavlja naskakujoč oddelek slavnega kranjskega domačega pešpolka št. 17.
Knjigo, katere čisti dohodek je namenjen vojni oskrbi, izpopolnjujejo slike sedanjih slovenskih umetnikov, ki so mnogo pripomogli k vrednosti tega patrijotičnega dela.
Nosilna gospodarska politiko.
Ogrožena Švica. — Amerika proti Danski.
Za Holandsko, Švedsko, Norveško, Dansko in Grško spoznava sedaj tudi Švica »zaščitnike« vladarskih pravic in nedotakljivosti nevtralnih držav. Četverosporazum je zahteval od Švice, ki je odvisna od uvoza industrijskih proizvodov in živil iz Nemčije in Avstroogrske,.da ustavi zamenjeval-ni promet s tema dvema državama, ker bi drugače četverosporazmne velesile ustavile dovoz surovin in živil v Švico. Na gla-soviti pariški gospodarski konferenci so se bili postevili na stališče, da Švica tistega blaga, ki ga uvaža iz četverosporazumnih dežela ali preko njih, ne sme dobaviti osrednjima državama ne predelanega, ne nepredelanega. Zaman so si prizadevali zastopniki Švice v Parizu doseči, da bi smela Švica še nadalje zamenjavati blago z osrednjima državama. To odklonilno stališče četverosporazuma označujejo švicarski listi splošno kot gospodarski udarec proti Švici, Tako piše neko veliko Švicar-
iz ziole knle slovenski junakov.
Obneslo se jim je ln se jim nI.
Dne 10. julija je začel Italijan že na vse zgodaj metati granate in šrap-nele različnih kalibrov. Tako nas je ob-delaval par ur. Ko se je začelo daniti, so našim Janezom prinesli kavo par korakov za strelske jarke. Fantje so šli drug za drugim po kavo. To priliko porabi Italijan za napad na postojanke 6. stotnije. Ivo so se naši veselo vračali s skodelami kave v rokah — so našli v jarkih Italijane. Le-ti so jih sprejeli z besnim ognjem, in seveda je padlo vse, ker s skodelami sc ne da braniti. Sedaj so prišle na pomoč stotnije našega bataljona in vnel se je boj na življenje in smrt. Italijanov jc bilo dva bataljona, vsi sveži in novi. Branili so se kakor levi, a vse skupaj nič ne pomaga. Janezi se bijejo kakor junaki, dokler ne zmagajo in ne vržejo sovražnika nazaj, odkoder je bil prišel. V jarkih in pred njimi je ostalo 800 mrtvih Italijanov, a tudi naših je padlo do sto.
Naslednji dan so prišli parlamen-terji z zavezanimi očmi prosit za dva-dnevno premirje, cla bi pokopali mrliče. Prošnja je bila odbita.
Potem je bil pet dni popoln mir, niti vedelo se ni, da je vojna. Ne na naši ne na italijanski strani ni padel noben strel. A danes, 22. julija, nas sovražnik zopet nadleguje s težkimi granatami, ki padajo na vse strani, da je groza.
Vreme imamo slabo, dež je vsak dan; pričakujemo že novega snega, pa imamo še starega veliko v zalogi. — Franc Zajcc iz Višnic srorc.
Zračni napad na Trsi.
opisuje »II Lavoratore« tako-le:
Bilo je čudovito jutro luči in toplote. Solnce jc šiloma vlivalo v dušo neko posebno veselje, veselje življenja in dela. Delo je kipelo v mestu in zdelo se je, da so ljudje za hip pozabili na vojno in njene grozote.
Toda gori, na visokem čistem nebu je plavala smrt. kakor ogromna ptica roparica. Nenadoma je nekako bobnenje obrnilo pozornost ljudi navzgor. Italijanski aeroplan jc grozeče plaval nad mestom. Komaj je dospel v dosežnost, so se že oglasili topovi, nebo je bilo posejano z majhnimi oblački, podobnimi razpršenim kosom vate. Bili so naši šrapneli, ki so tkali zalezovalno mrežo sovražnemu letalu. Mnogo ljudi je bilo tedaj po cestah, na trgih. Toda na prvo znamenje je vse zbežalo, vsak si je poiskal zavetišče. Trgi in ulice so se izpraznile. Naenkrat se zasliši strahovit tresk, srca so zatrepetala.
Prva bomba je bila padla. Kam? Je-li povzročila žrtve? Dvignil se je eden naših hidroplanov.
Strašen in pretresljiv prizor se je nudil mestu. Ljudje so se srdito borili, tu, na zemlji, gori, v zraku, pod nebom.
Strojne puške so odgovorile na pokanje bomb; topovi so grmeli brez pre-stanka. Vsa previdnost je bila pozabljena, množica je prišla na prosto, da vidi pretresljivo borbo, ne boječ se ni-kake nevarnosti. Boj se sedaj ni več razvijal nad mestom, marveč nekoliko dalje v smeri proti Tržaškemu zalivu. Toda prihajali so še drugi aeroplani, Štirje, šest, sedem, s tremi drugimi, hitrimi, bleščečimi bojnimi letali. In prišla je ura smrti.
Bombe so padale srdito rjoveč in se strahotno razpokavale. Gromenje topov, prasketanje strojnih pušk, treska-nje bomb!...
Nad mestom je sikalo kakor vihar sovraštva in razdejanja. In množica je kričala razdraženosti in strahu. Boj sc je končal z zmago našega hidroplana, ki ga je vodil ladijski poročnik Banfield, ki je sestrelivši prvega nasprot-• nika spravil na tla še drugega v višini Miramara. Potem so topovi obmolknili. Mir se je vrnil v mesto, ki je bilo za čas izpostavljeno vojnim grozotam.
Toda tam doli, proti morju, so ležale na tleh nedolžne žrtve smrti; poljubljalo jih je solnce. Tam doli je nek-. do jokal. In žalostni glas se je raznesel . po mestu, udaril na vsa ušesa in prodrl v vsa srca.
Voz rešilne postaje je odpeljal ranjene v bolnišnico. Gasilci so brez težave pogasili majhen požar na nekem posestvu.
Morilna bomba se je razletela v ulici, kjer se ponavadi delavski otroci radi mude na pragu ali igrajo na cesti. Šipe v oknih so popokale in bilo je nekaj druge malenkostne materialne škode. Toda bila je druga škoda, vse drugačna, večja, bolestnejša.
Sovražna bomba je do smrti zadela šestnajstletno mladenko, Marijo Ron-coni, hčerko našega sodruga Ivana Ron-coni, in mater drugega sodruga, Ivano Coglievina, sedemdesetletno starko. Mladenka je bila zadeta, ko je tekla proti neki prodajalni, da bi se skrila, druga v njenem lastnem stanovanju.
Na mesto žalosti je cel dan romalo ljudstvo in prijatelji in sorodniki žrtev so ganjeni polagali cvetje in vence.
Tudi ubogim ranjenim otrokom je prinesla tolažbe usmiljena in ljubezniva gospa Ema de Krekich-Strassoldo, ki jih je s svojim soprogom gospodom komisarjem obiskala in jim prinesla slaščic in igrač.
Propad italijanske oblasti v Tripolisu.
Od francoskega Tunisa do angleškega Egipta so se tripolitanski arabski rodovi otresli italijanskega gospodstva. Zvestobo prisegajo carigrajskemu kali-fatu in ne priznavajo drugega vladarja kakor turškega sultana, To so posledice italijanskega verolomstva nasproti Avstroogrski in Nemčiji in njenega hlapčevstva nasproti Angliji in Franciji. Ti dve sta bili tudi svoj čas pognali Italijo v tripolitansko pustolovstvo, da bi jo tako spravili v svojo odvisnost in jo imeli o svojem času na razpolago proti Nemčiji in Avstroogrski. Svoj namen sta popolnoma dosegli, a vprašanje je, kakšno korist jc imela od tega Italija. Njej se je pač zgodilo tako kakor tistemu, ki je izpustil ujetega vrabca, da bi ujel goloba na strehi. Izgubila je Tripolis, Tirol in drugih »neodrešenih dežela« pa še vedno ni osvojila in jih tudi ne bo.
S tolikimi nadami sta prišli 1. 1911. italijanska armada in mornarica v Tripolis! Kako je italijansko časopisje pozdravljalo zasedbo tega ozemlja kot nanovo oživljeno starorimsko kolonijal-
no delovanje. Tripolitanija je sicer izvzemši obrežne pasove precej revna in neplodna dežela. Lepi in rodovitni srednjemorski kolonialni deželi Egipt in Tunis sta si razdelila »bratska« naroda — angleški in francoski. Italija naj bi dobila Tripolis. Pa tudi ta Tripolis bi mogel biti za Italijo velike koristi, ker vodi po njem karavanska će-sta globoko v notranjo Afriko notri do Čadskega jezera. S tem bi bila italijanski trgovini odprta pot v notranjo Afriko, pa tudi italijansko kolonialno delovanje v Tunisu in Egiptu bi dobilo novo moč. Ravno ta zadnja okolnost pa je najbrže vzrok, da sta Anglija in Francija nahujskali Italijo v roparsko vojno proti Avstroogrski in ji tako zvezah roke v Tripolisu ter storili neškodljivo glede na Egipt in Tunis. Dve muhi na en mah. Ako italijansko ljudstvo še sedaj ne izprevidi, da izkrvaveva v brezupni vojni proti Avstroogrski za tuje koristi, mu pač ni pomagati.
flrmaflno povelie nadvojvoda Frderika.
n
Dunaj, 18. avgusta. (Kor. ur.) Vojno-dopisni stan poroča:
Nj. c. in kr. Visokost feldmaršal nadvojvoda Friderik je izdal sledeče povelje vrhovnega armadnega vodstva;
Vojaki in vojni tovariši!
Nj. Veličanstvu, premilostnemu najvišjemu vojnemu gospodu sem poslal za rojstni dan v vašem imenu sledeče brzojavno voščilo:
»Vaše Veličanstvo! Premilostni gospod! Avstro-ogrska armada in mornarica praznujeta že tretjič rojstni dan Vašega Veličanstva med gromenjem topov. Prvič je veliki dan prišel v pričakovanju prav v kratkem predstoječega krsta z ognjem. Pred letom je bil poln slavlja ene najslavnejših zmag, kar jih pozna svetovna zgodovina. Danes pa slavimo ta dan v borbi proti ponovno zbrani premoči onih sovražnikov, ki se še vedno oprijemljejo nade, da bodo s številom dobili uspeh. Vaše Veličanstvo! Mojemu vrhovnemu poveljstvu premilostno zaupane čete so imele v zadnjih tednih prestati zopet hude boje. Z žrtvami, kakor jih še ni bilo, nam sovražnik poizkuša iztrgati zmago, pa vendar nas ravno uspeh te borbe, .navzlic vsem sovražnim silam, kljub nadi, s katero je sovražnik udaril in navzlic našim dveletnim uspehom na suhem in na morju, pri vsej vojaški skromnosti navdaja z najponosnej-šim zaupanjem. Vendar pride dan, ko bodo naši nasprotniki šli sami vase: Za življenje in smrt skupaj zlitih avstro-ogrskih in nemških armad in mornaric in armad njunih zaveznikov ni mogoče nikoli in nikdar poraziti. Pred dvemi leti je bilo Vaše Veličanstvo v težki uri prisiljeno, potegniti meč. Vaše Veličanstvo ga bo zopet v slavi in časti vtaknilo v nožnico, pa naj bo ta trenutek že blizu ali še daleč. Ta ponosna gotovost napolnjuje danes bolj kot kdaj poprej naša srca, ki vsa na severu in jugu, na suhem in na morju utripljejo v eni sami vroči molitvi: Božja milost Vašemu Veličanstvu, božji blagoslov našemu iskreno ljubljenemu cesarju in kralju.«
Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo odgovoriti:
»Kakor so mi globoko segla v srce voščila in želje za blagoslov, katere ste mi Vi, moj ljubi feldmaršal, za moj rojstni dan izrazili v imenu v težkih bojih stoječe oborožene sile na suhem in na morju, prav tako z veseljem pozdravljam zaupanje, s katerim Vi in vsa naša oborožena moč gledate v prihodnje dogodke ogromne borbe. Nezlomljeno stoji avstro-ogrska vojna sila, krepka v zavesti svoje vrednosti, ojačena s čustvom trdnih vezi z zavezniškimi proslavljenimi orožnimi brati in spremljana od blagih želj domovine, ki vsa bremena težkega časa nosi proti sovražniku, čegar obsežen naskok se bo zlomil ob vztrajnosti, ki nikdar ne odpove in ob sili, ki sili do odločilne zmage.
Tako stopam, moj ljubi feldmaršal, z Vami v tretje vojno leto v zaupanju na moč in vztrajnost moje armade in s prošnjo za
božjo pomoč. S hvaležnim srcem pozdravljam svojo zvesto, junaško armado.
Franc Jožef.«
Srečen sem, da vam smem sporočiti poslanico našega premilostnega gospoda in ponosen sem, ker vem, da ste vredni besed Nj. Veličanstva: Živio naš cesar in kralj!«
Nadvojvoda Friderik, feldmaršal.
Vojska z nalilo.
Topovski ogenj na Goriškem. - Odbit laški napad na višine pri mirenskem Gradu
•
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunai, 18. avgusta. Uradno se poroča :
Sovražni topovski ogenj proti naši novi bojni črti na Goriškem traja dalje. Ne glede na odbit napad Italijanov proti višinam jugozahodno od Miren-skega gradu ni došlo do nobenih pehotnih bojev.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
16. avgusta. Na Krasu in na gričih vzhodno od Gorice ljut napad s topovi in z bombami. Naša pehota se je z napadom polastila kritij na pobočjih hriba Počinka na severnem robu Kraške planote in v bližini Sv. Katarine in Sv. Marka. Sovražnik je izgubil 353 ujetnikov, med njimi 11 častnikov. Na ostali bojni črti smo odbili običajne sovražne napade. Na planoti Asiago se je posrečilo lastnim oddelkom, da so vdrli v nekatere sovražne jarke na pobočju Monte Moscisch. V zapiralnem ognju sovražnega topništva smo se nemoteni umaknili v lastno postojanko; s seboj smo vzeli nekaj ujetnikov. Skupina 14 Caproni-jev, ki so jo spremljala brzaNieuport-letala, je obstreljevala včeraj kolodvorske in vojaške naprave v Prvačini in v Dornbergu. Vrgli so iz njih 21/2 tone zelo močnega razstreliva z vidno prav dobrim uspehom. Kljub živahnemu obstreljevanju obrambnih baterij so se vrnila vsa letala nepoškodovana na svoje letališče.
»Osvojena« Gorica.
Lugano, 18. avgusta. Posebni poročevalec milanskega lista »Italia« poroča iz Gorice: Ne moremo se veseliti, ker smo postali gospodarji Gorice; zdaj ko smo se je polastili, jo moramo osvoboditi še od treh svetnikov: Sv. Gore, gore Sv. Gabrijel in gore Sv. Marka, z njih vrhov namreč Avstrijci gospodarijo mestu. Kakšni obredi so se prirejali v znamenje, da se je vzela Gorica? A vse visi pod Domokleje-vim mečem Avstrijcev na višinah vzhodno od Gorice. Prebivalci so preplašeni. Avstrijci so jim obljubili ob odhodu, da bodo zopet prišli. Pač se ne bodo več vrnili, a prebivalstvo računa s tem. Dolgo podani-štvo je navezalo prebivalstvo na Avstrijo. Poročevalec se pritožuje, da so v Gorici vsi prijatelji monarhije, ravnodušnih ljudi je le malo; Italijani so pa že zdavnaj pobegnili v Italijo ali so jih pa internirale avstrijske oblasti. V Gorici gospodarijo zato izdajalstvo, vohunstvo in nevarnost. Neobhodno je potrebno, da se prebivalstvo popolnoma izprazni iz mesta. Poročevalec opozarja dalje, kakšno težko oviro tvorijo prej omenjene tri utrjene višine; odpor avstrijskih čet je tam neverjetno ljut. Vsakemu napadu sledi takoj protinapad. Kdo ve, koliko časa bodo še trajali strašni boji? Ni pričakovati, da bi se boji pri Soči kmalu končali.
Benečansko pristanišče večinoma uničeno.
Curih, 18. avgusta. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Milana, da so avstrijski letalci s svojimi napadi zadnji teden večinoma uničili benečansko pristanišče .pogled nanj je žalosten. Stroške da ga zopet popravijo, proračunajo na 12 milijonov; vlada je v ta namen že nakazala en milijon.
Proslava letalca junaka Baniielda.
Trst, 18. avgusta. (K. u.) V mestni hiši so izročili zastopniki osmih tržaških društev linijskemu ladjinemu poročniku umet-
niško izvršen častni znak. Množice pred mestno hišo so navdušeno slavile junaka.
Italiji primanjkuje premoga.
Curih, 18. avgusta. Iz Rima se poroča: Italijansko vlado zelo skrbi, ker se vsaki mesec znižavajo dohodki državnih železnic. Obratni izdatki so ogromni, ker se je premog tako podražil, ker so izostali tujci in ker vozijo vedno vojake. Italijanska vlada je zahtevala, naj angleški trgovinski minister glede na dobavo premoga še več popusti, a baje Runciman ni nič go-tovega obljubil.
Polres v Italiji.
Spodnjo Italijo jc zopet zadel uničujoč potres, ki se je pojavil z istimi znaki, kakor svoj čas pri katastrofi v Avezzanu. O tem potresu poroča ljubljanska potresna opazovalnica, da že dvajset let ni bilo tako močne potresne perijode. Aparati so zaznamovali najhujši sunek 16. t. m. ob 9. uri 7 minut dopoldne. Središče je oddaljeno čez 300 km od Ljubljane. — Poročila pravijo, da je že v noči od torka na sredo sledil sunek sunku, v nekaterih krajih je bilo do 16 sunkov. Najtežje so prizadeta mesta Ancona, Pesaro in Rimini. V Rimini so bili potresni sunki že v torek precej močni; vsled tega je ljudstvo bivalo na prostem, in le temu je pripisovati, da je primeroma malo žrtev, namreč 4 mrtvi in 30 ranjenih. V Pesaru, kjer je mnogo poslopij poškodovanih, so morali izprazniti vsa stanovanja. — Po celem obrežju od Ancone do Rimini vlada izredna panika. Obrežna železnica je na mnogih mestih razrušena.
Potresni sunki v torek 15. in sredo 16. t. m. tvorijo le redko se pojavljajoči takozvani rojni potres (Schwarmbeben). Meteorologi so mnenja, da bo tresenje, ki se je v torek pričelo, še dalj časa trajalo, vendar pa upajo, da je potres s svojim katastrofalnim sunkom že v sredo dosegel svoj višek.
Najnovejša brzojavka iz Lugana se glasi: Kljub trudu italijanske cenzure, da bi prikrila strahoto predvčerajšnjega potresa, se vidi iz podrobnosti, da so posebno trpeli Rimini, Pesaro in jadransko obrežje do Ancone. Priznava se, da je v Rimini mnogo mrtvih. Vse prebivalstvo biva na prostem. Nihče se ne sme vrniti v hiše. Zasebna poročila pravijo, da je porušena polovica mesta.
Ob sklepu lista jc došla iz Lugana še naslednja brzojavka: Poročila o potresni škodi, katera izdaja skoro izključno lc vlada, ne. povedo nič novega. V Rimini biva prebivalstvo še vedno na prostem. Tudi sosednji kraji so močno trpeli. Včerajšnja nevihta je v mestu in po deželi povzročila težko škodo. V Milanu je med drugimi velika predilnica Albizzate skoro popolno uničena; pri tem je bilo ubitih 5 delavcev, 4 pa ranjeni. — Požigi pri Florenci in Veroni so opustošili cele gozdove in napravili ogromno škodo.
Ti potresni sunki, ki vsled svoje obilice tvorijo izvanreden pojav, so najbrže, kakor večina potresov v Italiji, tektonič-nega izvora. Tektoničen potres nastane, kadar deli zemeljske skorje izpreminjajo svojo lego. Te izpremembe se ne vrše polagoma, ampak sunkoma, kadar doseže napetost zemeljske skorje svoj višek, toliko časa, dokler ni zopetnega ravnotežja.
Vojska z Rusi.
Turške cele v armadi oroia Bolbmerja odbile ruske napade.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. avgusta. Uradno se poroča:
Bojna skupina generala ko* njenice nadvojvoda Karla.
Pri zavzetju gore Stara Občina so zavezniške čete ugrabile 200 ujetnikov In 2 strojni puški.
Jnžno od Horozanke so avstrijsko« ogrski bataljoni vrgli sovražnika Iz ne« kega naprej potisnjenega jarka.
Armadi generalnega polkovnika grofa Bothmerja dodeljene cesarske otomanske čete so odbile napadalne poskuse.
Bojna črta maršala p I. H1 n i denburga.
Pri armadi generalnega polkovnika Btthm-Ermollija je bil sovražnik zadnje dni tako težko poražen, da Je bil včeraj popolnoma miren.
Na volinjski bojni črti uspešne po« izvedbe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POBOČILO.
Berlin, 18. avgusta. (K. u.) Kelikj glavni stan:
Bojna črta maršala p 1. H i n« denburgn.
Izvzemši malega, a živahnega boja zahodno od Nobelskega Jezera, ki s« še
Zemljevid k porazu Italijanov v Tripolisu.
ni zaključil, le nevažni spopadi pred-njih straž.
Bojna skupina generala konjenico nadvojvoda Karla. Na bojni črti armade generala gro-fa pl. Bothmerja so odbile turške čete ruske napadalne oddelke,
V Karpatih se je razširil uspeh na Stari Občini. Ujeli smo približno 200 mož in zaplenili več. strojnih pušk.
Uradno rusko poročilo 11. avgusta Zvečer poroča, da je bil uničen pri Mo-nasterzijskl en bataljon nemškega rezervnega polka št. 3 z ognjem nekega oklopnega avtomobila. Temu nasproti pribijemo, da je dotični bataljon ob tisti priliki izgubil v celoti le dva ranjenca.
Vrhovno vojno vodstvo.
OSVOJITEV STARE VIPČINE.
Kolin, 17. avgusta, »Kolnische Ztg.« poroča iz vojnega tiskovnega stana: Včerajšnje zavzetje severnozahodno od Capu-la ležeče 1450 metrov visoke gore Stara Vipčina se je izvedlo po boju, kakoršnega še ni bilo videti dozdaj na ruskem bojišču, tudi v bitkah pozimi v Karpatih. Na obeh straneh so se bojevali z divjo besnostjo, v boju, ki se je odločil nam v korist, prvič ni bilo nobenega ruskega ujetnika; celo tam, kjer je bil sovražnik popolnoma obkoljen, se ni udal. Tudi male skupine so se bile z obupom do zadnjega moža in zadnji mož se je pustil rajši ubiti kot ujeti. Bo-renje za višino je bilo tim težavnejše, ker se je sovražnik v gostem gozdu lahko skrival; z bajoneti se je moralo takorekoč izpraskati ozemlje. Še strašnejše kot boj sam je bilo presenečenje, ki je čakalo zmagovalca v osvojenih postojankah; mrliči, ki smo jih bili popustili v prejšnjih bojih, še niso bili pokopani: morali so jih obleči; popolnoma goli so ležali, videlo se je, da so jih bili tudi mučili; vratove so mnogim prerezali, drugim razbili glave in ude. Vse izkušnje iz prve srbske vojske so tu v tretjem letu vojske še enkrat nič manj strašno potrdili Rusi.
NEČLOVEŠKE RANE PO RUSKIH KROGLAH.
Vojni tiskovni stan, 17. avgusta. (Po Vojnem tiskovnem stanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) V bojih v Bukovini so se opazovale zelo težke rane. Pri ujetnikih smo našli v nekaterih slučajih dum-dum in eksplozivne krogle, splošno se je dognalo, da zadajajo tudi navadne ruske krogle take rane kakor dum-dum krogle. Skrbne in natančne poizvedbe so dognale, da streljajo Rusi tudi z našimi puškami, ki jih nabijajo s svojimi patroni. Ker se pa razločuje kaliber ruskih krogel za V2 mm od kalibra naših pušk, povzročajo iz naših pušk izstreljene krogle take rane, kakršne povzročajo dum-dum krogle, kar mora rusko vojno vodstvo znati.
SIJAJEN DAN V PODOLUI.
Berlin, 18. avgusta. »Lokalanzeiger« javlja: V Podoliji je bil včeraj sijajen dan nemškega in avstrijskega topništva, V ognju naših topov so že izginili valovi sovražnih čet; popolnoma so se pa polegli v ognju naših pušk, ko so prišli do ovir ogrskih polkov.
PREKISLO GROZDJE.
Stockholm, 18. avgusta. Ruski listi potrjujejo, da so zbrale avstrijske čete na potu, ki vodi v Lvov, zelo znatne množice čet. Poizkus, da bi zlomili njih odpor, se ne izplača, če bi se tudi z uspehom vzel Lvov, ker bi bile žrtve ljudi previsoke. Lvov je le politične važnosti, nima pa nobene strategične vrednosti.
ZA LVOV.
Bern, 18. avgusta. »Times« poročajo z ruskega bojišča: General Saharov ima nalog. da spravi v rusko posest železniško progo, ki pelje jugovzhodno od Lvova v Odeso.
»Rječ« poroča: Operacije Saharova so v ozki zvezi z načrti Lesičkega, ki hoče za vsako ceno osvojiti Lvov. Toliko je gotovo, da bodo Rusi morali prestati še strašne napore, predno osvoje Lvov.
TURKI NA VZHODNI BOJNI ČRTI.
Dunaj, 18. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: General konjenice nadvojvoda Karol Franc Jožef je povodom dohoda cesarskih oto-manskih čet na bojno črto, kateri poveljuje, sultana brzojavno pozdravil. C. in kr. vojaškega pooblaščenca, ki je izročil brzojavko, je sultan pooblastil, naj javi nadvojvodu, da ga posebno veseli, ker se njegove čete nahajajo pod poveljem prestolonaslednika in da popolnoma zaupa srečnemu uspehu zveznega orožja.
IZ STANISLAVOVA PRED RUSKIM PRIHODOM.
Lvovski listi so priobčili naslednje vesli iz Stanislavova pred prihodom Rusov: Najljutejši boji so se odigravali v nedeljo 6 avgusta ter naslednji uan dosegli svoj višek pri Tlumaču. Umikanje naših čet se jc vršilo v redu in po načrtu. Po cele ure
so se pomikale skozi Stanislavov dolge vrste ljudi in voz. V ponedeljek dopoldne so peljali skozi mesto na kolodvor tudi približno 3000 ruskih vojnih ujetnikov. Že prejšnji teden je bilo mnogo prebivalćev zapustilo mesto, v ponedeljek ponoči je odšlo državno uradništvo (pošta, sodišča, okrajno glavarstvo); spise so bili že preje odpravili. Tudi zasebniki in trgovci so spravili svoje imetje večinoma na varno. Del beguncev je šel peš do Ciezovva, kjer so bili pripravljeni begunski Vlaki. Nekaj beguncev je potovalo v Lvov, druge so odpravili proti Ogrskemu Gradišču, kjer so jih potem razdelili dalje na razne strani. Uradniki s svojimi družinami so se peljali v Wadowice. Neposredno pred mestom ni bilo bojev, ki so divjali le pri Tlumaču. Tu in ob črti Markovvce—Tysmienica je bilo slišati ljuto grmenje topov. Zadnji begunci so zapustili mesto v sredo popoldne in se iz Ciezowa odpeljali z železnico dalje. — »Novva Reforma« poroča: Ko so bili Rusi 7. t. m. udrli v Tlumač, so dobile oblasti v Stanislavovu nalog, da mesto izpraznijo. Stanislavov je štel sedaj približno 30.000 prebivalcev, ker se do 10.000 prebivalcev še izza prve izpraznitve hi bilo vrnilo. Od 30.000 prebivalcev jih je nad 15.000 zapustilo mesto. V sredo so odkorakale čete in z njimi so odšli iz mesta zadnji begunci.
K BOJEM ZAPADNO OD LUČKA.
»Кигуег Poznanski« poroča po pe-trograjskih listih, da zbira rusko vrhovno armadno poveljstvo zopet zelo velike rezerve zapadno od Lučka, da napravi nove sunke proti Kowelu. Ruski merodajni krogi pripisujejo posesti železniškega križišča v Kovvelu veliko strategično važnost, ker bi drugače uspehi pri Lucku, v Galiciji in Bukovini ne ostali končnoveljavni. V ojačenje so pritegnili menda tri armadne zbore. Poročevalec »Rječi« javlja, da se utegnejo odigrati odločilni boji za Kowel koncem avgusta.
NAŠI LETALCI OGROŽAJO RUSKO ŽELEZNICO KIJEV-SARNY.
Amsterdam, 18. avgusta. Uradni list ruskega vojnega ministrstva »Ruski Invalid« poroča, da avstrijski letalci opazujejo železniško progo Kijev-Sarny in mečejo na vlake zažigalne bombe. Vsled tega je proga močno ogrožena
VOJAŠKA GENERALNA GUBERNIJA V LUBLINU
je povodom cesarjevega rojstnega dne nakazala v dobrodelne namene 250.000 K.'
POSLABŠANA RUSKA TRGOVSKA BILANCA.
Berlin, 17. avgusta. Ruska trgovska bilanca se je poslabšala v prvi polovici za 427 milijonov rubljev.
SPLOŠNA ŠOLSKA DOLŽNOST V RUSIJI.
Kodanj, 17. avgusta. Car je ukazal v Rusiji splošno šolsko dolžnost. Dokler ne bo dovolj učiteljev, bodo učili v prvi vrsti otroke slušatelji vseučilišč.
SLABA LETINA V RUSIJI IN NJENE POSLEDICE.
Kolin, 18. avgusta. »Kolnische Ztg.« poroča: Iz previdnih poročil ruskih listov se vidi, da je v obsežnih ozemljih južne Rusije, v delih Sibirije, v ural-slcem in donskem ozemlju, ki spada k najrodovitnejšim delom Rusije, letina popolnoma za nič in da preti ljudstvu lakota. Pri tem pa vlada popolno pomanjkanje delavcev. »Novoe Vremja« pribije, da na ravnini ni skoro nobenega delavca več. Listi izjavljajo: če ne bo nibče skrbel za kruh, meso in kurivo, lahko nastopijo usodepolni dogodki. Lani smo se morali radi pomanjkanja municije umakniti. Če nam sedaj zmanjka živil, smo lahko prisiljeni, da opustimo nadaljevanje največje zgodovinske naloure. namreč vojske.
BOji DO ZO&OđO.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. avgusta. (K. u.) Veliki glav. ni stan:
Sovražnik nadaljuje severno od Somme svoje močne napore ne glede na težke žrtve. Angleži so nastopili z več novimi divizijami; posrečilo se jim je, da so južnozahodno od Mart'npuich našo prednjo črto potisnili v mali širini v tik zadaj ležečo črto, a popolnoma smo jih odbili severno od gozda Foureaux, Francozi so zopet ponoči napadali; močne sile so pričele prodirati okolu polnoči proti našim postojankam med Guillemont in Maurepas; najkrvaveje smo jih odbili. V sprednjem zavitem delu naše črte severnovzhodno od Hardecourt so se ljuto bojevali; boj se tam še ni odločil. Topništvo trajno posebno ljuto deluje.
Na desnem bregu Moze je napadel zvečer sovražnik na široki bojni črti med utrdbo Thiaumont in gozdom Chapitre in večkrat tudi v zahodnem delu gozda na gori. Pri vasi Fleury se še bije boj. Sicer se je povsod zrušil naval sovražnika.
Francosko dvokrilno letalo je 16. avgusta prisilil pri Nesle obrambni ogenj, da se je moralo izkrcati.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
17. avgusta ob 3. uri popoldne. Na
bojni črti ob Somme je delovalo naše topništvo, namerilo je obsežen uničevalni ogenj na naprave sovražnika. Pehota ni delovala. Včeraj smo ujeli severno od Somme nad 200 mož in zaplenili pet strojnih pušk. Na ostali bojni črti navaden ogenj s topovi.
Izgube Angležev,
London, 19. avgusta. (K. u.) Seznami izgub s 14., 16. in 17. t. m. obsegajo imena 253 častnikov (40 jih je padlo) in 6151 mož, oziroma 58 častnikov (12 mrtvih) 4533 mož in 69 častnikov (10 mrtvih) in 3936 mož.
Anglija prepovedala izvoz na Švedsko.
London, 19. avgusta. (Kor. ur.) Reu-ter: Kralj je podpisal odlok, ki prepoveduje vsak izvoz na Švedsko, če ga ne dovoli posebej vojni trgovinski svet.
Anglija zadržuje nizozemske ladje.
Amsterdam, 19. avgusta. (Kor. ur.) V Angliji še vedno zadržujejo nizozemske parnike, ki so naloženi z vladnim žitom. Zadržujejo jih že 6—8 tednov. Na dveh parnikih je pričelo žito že kaliti.
DoDodki na Balkanu.
Prollsooek no Bahaškem bojišča. FloriDđ zasedena.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. avgusta. Uradno se poroča :
Pri c. in kr. četah nelzpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. avgusta. (K. u.) Po brezuspešnih napadih čet sporazuma zadnje dni so zvezne čete pričele protisu-nck. Po boju s srbsko donavsko divizijo smo vzeli Florino.
Nemška letala so napadla ruske ru-šilce in neki podvodni čoln severovzhodno od Karaburnu.
Vrhovno vojno vodstvo.
Florina aa Grškem zasedena.
Z bolgarsko nemške fronte se poroča: Florino, 24 km južno od Bitolja, 5 km južno od srbsko-grške meje so zavezniške čete po porazu srbske donavske divizije zasedle. Vsi dosedanji napadalni poskusi entente so se izjalovili, med tem ko je prvi odločni sunek zavezniških bojnih sil napravil močno zagozdo v sovražno fronto. Sarrail v svojih poročilih nujno prosi oja-čenj.
V Solun
je došlo do 18 t. m., kakor poroča »Neue Zuricher Ztg.«, 8000 Rusov; 80.000 jih še pričakujejo.
Dosedanji boji pri Solunu.
Solija, 19. avgusta. (Kor. ur.) Glasilo vojnega ministrstva »Wojcnne Izvvestija« opozarja na okolnost, da je podvzel sporazum na vseh bojnih črtah ofenzivo, le na solunski bojni črti ne. Razlogi so, ker niso tam čete dovolj močne in ker so zdravstvene razmere slabe; a deloma tudi radi prerekanja med generalom Sarrailom in srbskimi vojskovodji, ki bi radi rešili pogum in ostanke srbske armade in deloma tudi zato, ker preskrbujejo s težavo čete. Dosedanji boji, ki so vedno izpadli neugodno za sporazum, so imeli skozi in skozi le demonstrativen značaj, a dokazujejo, da sporazum še vedno ni opustil svojih upov. Naša armada je pripravljena, da sporazum iz-r.ova razočara in da zatvori njih hlepnje. Hrabrost bolgarske armade, ki jo je dokazal v zadnjih bojih, nam popolnoma jamči za to, da bo dala bolgarska armada sovražniku nauk, ki tja zasluži.
Naši letalci nad Valono.
Budimpešta, 18. avgusta. Dopisnik lista »Az Est« poroča: Včeraj ponoči sera bil priča, ko se je dvignilo sedem naših letal. V eni vrsti so leteli letalci proti Va-loni. Vodil jih je linijski ladijski poročnik Konjovič. Naši opazovalci pripovedujejo, da je bilo vrženih veliko bomb, ki so na treh mestih povzročile požare. Ena bomba je v polno zadela nek parnik, ki je bil zasidran v pristanišču. Naše bombe so zadele več barak. Letala so z otoka Saseno ljuto obstreljevali, vendar so se vrnila nepoškodovana.
Radoslavov o položaju.
Sofija, 19. avgusta. (K. u.) Na zadnjem shodu poslancev vladne stranke je podal ministrski predsednik Radoslavov sledečo zjiavo o položaju: Bolgarija je danes tako pripravljena, da lahko odbije vsak napad, naj pride od katerekoli strani. Nasproti vsem govoricam, ki se širijo š strani sovražnikov, je Bolgarija v najprisrčnejših razmerah z vsemi svojimi zavezniki, ki v polni meri cenijo prijateljstvo Bolgarije in so skupno ž njo pripravljeni, da bodo častno končali sedanji boj. Položaj je na vseh bojiščih ugoden; nikakor ni no-benega koraka, da bi se morali vznemirjati. Splošna ofenziva sporazuma je iznova potrdila, da moči osrednjih velesil ni mogoče zrušiti in da jima ni mogoče iztrgati zmage. Niti misliti ni, je naglašal ministrski predsednik, da bi se Bulgarija med svetovno vojsko ločila od svojih zaveznic; prebila bo marveč ž njima do konca, ker zmaga naših velikih zaveznikov tvori trdno jamstvo, da ohranimo naše dosedanje pridobitve in svojo politično neodvisnost.
Politični kravati v Atenah.
Bern, 17. avgusta. Londonska »West-miinster Gazette« poroča, da je prišlo v nekem atenskem gledališču do kravalov. Klic: »Živio Venizelos« je bil signal za velik hrup. S klicom: »Živio kralj!« so se častniki vrgli na Venizelosove ljudi, prišlo je do pretepa. Častniki so potegnili sablje. Ranjen je bil adjutant vojnega ministra.
Volitve na Grškem.
Bern, 19. avgusta. (Kor. ur.) »Temps« poroča, da bodo volitve na Grškem 27. septembra 1916.
ja še Čaka.
Madžari in RumunL
»Az Est« objavlja uvodni članek, v katerem pravi: Ne vemo, kaj bo z nami in ali se ne pridruži Rumunija sovražnikom ter tako spopolni preizkušnje mučeniškega. madžarskega naroda. Ne vemo, kaj nam prinesejo bližnji dnevi. Od Rumunije je odvisno, ali naj se svetovna vojna pomnoži še z enim brez-primernim zločinom in se osramoti z do neba vpijočim bojem med Madžari in Rumuni. Ako na erdeljski meji zagrmi top, potem ga bodo prvi izpalili Rumuni. Agitacija na Rumunskem postaja vedno hujša in mržnja proti Madžarom se širi. Ako izbruhne vojna z Rumunijo, potem bo to prva madžarsko-rumunska vojna; ta vojna bo prava naša vojna. Dosedaj smo ml Madžari, braneči svoj obstoj, sodelovali v vojni brez mržnje, sodelovali smo kot plemeniti kavalirji, ki so potegnili brez srda in besa svoj vitežki meč, da dejansko izkažejo zaveznikom svoje prijateljstvo. Ako Rumunija hoče, potem bomo dobili tudi mi svojega pravega sovražnika. Ako nam hočejo Rumuni iztrgati kos našega Erdelja, potem bo padla iskra mržnje tudi v naše vojevanje. Položaj je danes tak, da nam že zmanjkuje strpljivosti...
Jonescujevo glasilo »La Roumaine« piše o zadnjih izjavah nadžarskih politikov, da so Karolyi, Tisza, Apponyi, Khuen Hedervary, B6rzeviczy, Zichy in Batthyany edini glede Rumunije in Sed-mograške in nihče noče odstopiti niti najmanjšega koščka Sedmograške. Za nevtralnost nam Ogrska noče dati prav nič.
Kakor znano, je grof Karolyi rekel, da Rumuni v Sedmgoraških bojih ne bodo našli ljudi, ampak tigre.
Rumunija in Rusija.
Dunaj, 18, avgusta. Ameriški časnikar Hale poroča iz Bukarešta, da se je 3. avgusta 1914 na Sinaji vršil kronski svet. Kralj je tedaj izrazil upanje, da bo Rumunija zvesta svojim obveznostim. Komaj je izgovoril, pride iz Rima brzojavka, da bo Italija nevtralna. Nato so z veliko večino sklenili, ostati nevtralni in ljudstvo pripravljati na zvezo z Rusijo, Takoj tedaj se je Bratianu dogovoril z Rusijo, da bo Rumunija v danem trenutku zasedla sosednje ozemlje z rumunskim prebivalstvom, namreč Sedmograško in Bukovino. V začetku je Sazonov Črnovice pridržal sicer Rusiji, Banat pa Srbiji, končno pa je še to dvoje odstopil Rumuniji. Sedaj se ententa mrzii-čavo trudi za rumunski nastop. Sturmer je odtfovoril. da se drži samo Sazonoveda do-
govora, če Rumunija svojega nastopa takoj in končno ne določi.
Diplomat o Rumuniji.
Dunaj, 18. avgusta. »N. Fr. Presse« prinaša berlinski razgovor z nekim dobro poučenim balkanskim diplomatom, Položaj v Rumuniji sicer še ni jasen. Posebno vsled počasne ofenzive na zahodu se mora Rumunija obotavljati. Ozek košček zemlje, katero je ententa osvojila v dveh mesecih, je popolnoma uničen. Prav tako bi se godilo Rumuniji, Ker ofenziva zaveznikov v Karpatih napreduje, bi Rumunija bila napadena od treh strani. Posebno težko delo bi imela Bolgarija, ki pa je sijajno pripravljena. Če bi se Rumunija ne ustavila ruskemu prehodu, bi ji osrednje sile morale napovedati vojno.
Neumna izmišljotina.
Berlin, 18. avgusta. »Daily Telegraph« pripoveduje svojim bravcem, da je Nemčija v Bukareštu na škodo Avstroogrske ponudila ozemlje, da bi pridobila Rumune za ohranitev nevtralnosti. Zdi se, da ima »Daily Telegraph« svoje bravce za izredno neumne. Mi si ne upamo ugovarjati.
Drobne rumunske vesti.
Lugano, 18. avgusta. Rimska »Tribuna« ne veruje, da Rumunija kmalu nastopi. Bratianu čaka na to, da se približa konec vojne, ker gospodarski položaj Ru-munije ne prenese dolgega sovraštva z osrednjima silama,
Basel, 17. avgusta. Petrograjska »Rječ« poroča, da so Bolgari vsled prevoza čet ustavili osebni promet na vseh progah v Ruščuk. »Ruske Vjedomosti« poročajo, da vsled rastočega vznemirjenja utrjuje 12.000 srbskih ujetnikov mejo proti Rumuniji.
Bukarešt, 18. avgusta. »Tagblatt« poroča, da Rusi v okolici Tulceje pripravljajo pontone za zgradbo štirih mostov preko Donave. Rusi v Tulceji govore o prehodu proti Bolgarski kakor o nečem, kar se razume samoposebi in kar se ima kmalu zgoditi.
Bukarešt, 18. avgusta. »Dreptatea« poroča, da je Jonescu vprašal Bratianuja, kakšna bo vlada, če se Rumunija odloči za vojno. Bratianu je odgovoril, da ne misli na sodelovanje Filipescujeve in Jonescu-ieve stranke.
Frankobrod, 18. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča iz dunajskih vojaških krogov, da se bo Rumunija odločila do 28, avgusta. — Bukareška »Minerva« poroča, da je zadnji rumunski ministrski svet sklenil, zbornico sklicati v drugi polovici avgusta, da sliši vladno izjavo o zunanji politiki.
Haag, 18. avgusta. Angleški listi poročajo iz Rima, da se je zopet poslabšalo upanje, da pojde Rumunija kmalu z en-tento. »Daily Nevvs« poročajo iz Rima, da tudi osrednji sili silita Rumunijo, da končno vendarle pojasni svoje stališče.
(Na vse te vesti je treba reči, da položaj na vzhodnem bojišču še ni jasen, zato Rumunija še čaka, Op. ur.)
Bukarešt, 18. avgusta. Kralj je odšel v Sinajo. Politikov ne bo sprejemal. Enten-tino časopisje piše, da se avstrijski poslanik že odpravlja na odhod. Grof Czernin pa je poslal domov samo male otroke, ker v okolici Sinaje razsaja škrlatinka.
№ morju.
Kapitan poročnik Forstmann potopil 100 ladij.
Berlin, 18. avgusta. ,Wolff javlja: Cesar Viljem je podelil red Pour le merite kapitanu poročniku Fortsmannu, ki je v podvodni vojski potopil 100 sovražnih ladij, ki obsegajo 260.000 ton,
Povratek »Deutschlanda«.
Berlin, 18, avgusta. V celi državi napeto pričakujejo povratka »Deutschlanda«. Ladja je zapustila 1. t. m. Ameriko; od takrat je minilo 17 dni, Ravnotoliko časa se je vozila ladja iz Nemčije v Ameriko. Ladja mora torej kmalu pripluti.
Potopljene ladje.
London, 19, avgusta. (K. u.) Potopljen je bil španski parnik »Pagassaro« (3287 ton).
London, 19. avgusta. (K. u.) Potopili so se ruski parnik »Kovda« in laške jadrnice »Lorenzo«, »Donato« in »San Anto-nio«.:
Španska naroča podmorske čolne.
Genf, 18. avgusta. Kakor poroča »Echo de Pariš« iz San Sebastiana, bo Angleška v najkrajšem času pričela delati pet, podmorskih čolnov za račun španske vlade.
Pogrešane družine s Primorskega.
Ivan Gardin, Ban Komp. 12/97 vojna pošta 693 išče svojo družino, ki je stanovala v Gorici, Via Gabrizi št. 14. — V Italiji se nahajajo vsi begunci iz Gorenjega polja pri Kanalu ob Soči. Ti
ljudje ne vedo nič o svojih, ki se nahajajo v vojni, zato so mi pisali in prosili, da naj jim pomagam izvedeti. Angela Stanič išče svojega moža Antona Stanič, ki se nahaja pri 97. pešpolku in svojih dveh sinov, en Marcelin, star 16 let, drugi Franc, star 14 let, zadnji se je nahajal v Gorici. O vseh ne vem že eno leto nič. Moj naslov je: Angela Stanič, Santuairio di Oropa Bianca prov. No-vara Italia. — Terezija Mavrič išče svojega moža Mihael Mavrič, ki se nahaja v vojni, ne ve pa, pri katerem polku se nahaja; ima sina v bolnišnici. Njen naslov je: Terezija Mavrič, Ospedale Biele Piemonte, Italia. — Iščeta se družini: Angela Plahuta iz Dornberga pri Gorici in g. Martin Poveraj, krojač v Gorici, od začetka vojne z Italijo v Dorn-bergu. Kdor kaj o njih ve, je naprošen sporočiti Josipu Gabrijelčič, c. in kr. častniška bolnica »Mladika«, Ljubljana.— Kdo od zadnjih goriških beguncev bi kaj znal o. Francetu in Mirkotu Ličen, ki sta stanovvala na Livadi via Bufollini 26; blagovoli naj naznaniti Petru Ličen, k. u. k. Res. Spital Luko-vac, Bar. 95, Štajersko. — Prosi se do-tičnega, ki bi vedel, kje se nahaja, oziroma kaj se je zgodilo z Marijo Grebene, bivšo voditeljico kuhinjske šole v Gorici v Gregorčičevem domu, naj blagovoli naznaniti Tereziji Košir, Ljubljana, Rimska cesta št. 7, prvo nadstropje. - Iščem mojo mater Rožo Šuligoj in sestri Amabilo in Jožefo, o katerih že od začetka vojne ne vem ničesar, stanovale so v Moši ulica Blankiš št. 216; najbrž se nahajajo v italijanskem ujetništvu. Kdor bi kaj vedel o njih, naj mi blagovoli naznaniti na naslov: Bandel Beatrice, Bruck ob Litvi, Baraka 9, soba 9, Sp. Avstrijsko. — Naznanjamo, da sino pri vojakih in ne vemo za naše družine, katere so se nahajale zadnji čas v Gorici. Naša imena so: Fiegel Josip iz Gorice, pri vojakih. V Radgoni, k. u. k. Inf. Reg. 97[IV. Erz. Komp; Lo-verčič Franc iz Ozeljana pri Gorici, k. u. k. Inf. Reg. 97[IV. Erz. Komp. — Iščem svojega strica Mihaela Tinta, doma iz Galjevice na Kanalskem, bivajoč v Štmauru pri Solkanu na Goriškem. Zatorej ako bi kdo vedel zanj, naj mi blagovoli poslati na naslov: Rafael Tinta, bei Firma Bleckmann, Portier II., Murzzuschlag, Štaj. — Kdo kaj ve o in-fanteristu Srenjšček Ciril; služil je pri pešpolku št. 87, 13. stot., 1. vod. Bil je 1894 letnik, vpoklican k vojakom 25. oktobra 1914, pogreša se že od oktobra 1915. Uljuno se prosi njegovih tovarišev, sporočiti na uredništvo »Slovenca« ali pa na moj naslov. — Kdo kaj ve o družini Srenjšček, Doblar št. 21, pošta Ročinj, Primorsko. Naslov: Srenjšček Rok, 27. dom. p., 5. stot., 4. vod. — Pogreša se Peter Kobal, ki je služil pri k. u. K. Lir. Nr. 27, I. Komp. Odšel je iz Ljubljane na severno bojišče meseca februarja 1915. In o tedaj ni o njem nobenega glasu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli proti vrnitvi stroškov to sporočiti njegovi sestri Mariji Kobal, Št. Viška gora št. 80, p. Slap ob Idriji, Primorsko. — Antonija Pegan, Borovnica, Notranjsko, išče svojega očeta Franc Pegana iz Bilj in svaka Ivana Čuka, tudi iz Bilj. Bivali so do sedaj v Bilj ah ter Franc Pegana, c. kr. redar v Gorici na glavarstvu. Če kdo kaj ve, mi blagovoli naznaniti na imenovani naslov. — Kdor kaj ve, kaj se je zgodilo z družino Vižin, gostilna v ul. Camposanto 50, pri izpraznjenju Gorice, naj bi to sporočil enol. prost. Vižin pri IX.—97. nad. komp. v Radgoni ria Štajerskem. — Želel bi izvedeti za svoje stariše, ki so dne 6. avgusta pobegli iz Renč pri Gorici pod imenom Jožef ali Marija Žigen, vas Venišce št, 244. UljUd-no prosim, kdor kaj ve, naj sporoči na naslov: Ivan Žigon.I. R. 7. M. G. A. Kdo. St. Veit a. d. Glan. Barake, Karaten. — Išče se Irma Brezigar s svojimi 5 otroci iz Solkana pri Gorici. Pojasnila prosi Anton Brezigar, Gradec, Merangasse 3. — Kdo ve, kje se nahaja Ivan Zižmond z družino, doma iz Vogerskega pri Gorici. Pojasnila prosi Melnik Anton, Dovje 8, Gorenjsko.
Primorske novice.
Cesarjev rojstni dan v Trstu se je tudi letos obnesel na uprav slavnosten način, Vse mesto je bilo v zastavah, deklice pa so prodajale patriotične znake. Iz »Narodnega doma« so na fasadi, že sami po sebi lepo okrašeni, visele tri velike zastave: cesarska ter mestna. V mestu jc bilo mnogo slovenskih zastav, vendar pa bi jih bilo mnogo več, ako bi bil izšel na narod tozadevni oklic. Že na predvečer cesai jevega rojstnega dne so se vršile slavnosti. Godha deškega vzgajališča z vsemi učenci ter mnogobrojno občinstvo je priredilo obhod po mestu. Pri sv. maši so prisostvovali politični in vojaški, v jako obilnem številu tudi cerkveni dostojanstveniki ter ostala duhovščina.
Slovenske šole v Trstu pridejo baje v ' kratkem pod mestno upravo. Šole bo torej vzdrževal magistrat.
Goriške cerkve. »Reichsposti« poroča usmiljeni brat p. Rajmund, da je bil tik pred Italijani še v goriški stolnici. Granate so popolnoma porušile prezbiterij in njegove dragocene freske. Stolp se je podrl. Za to barbarsko porušenje ni bilo nobenega vojaškega razloga in to jasno osvetljuje svoječasno italijansko kričanje, ker so avstrijske bombe zadele cerkev dei Scalzi v Benetkah, ki je stala tik kolodvora. Polovica kapucinske cerkve je podrta; pri sv. maši je bilo ubitih 13 ljudi, 30 pa težko ranjenih. Ne vč se, kako je z očeti jezuiti.
V Berštu v Bregu pri Trstu je umrl dne 18. t. m. po dolgi mučni bolezni preč. g. Anton K r i ž m a n v 33. letu starosti. Pokonik se je rodil 14. novembra 1884 pri Sv. Ivanu v Trstu, po končanih semeniš-kih študijah je služboval kot kaplan v Škednju, Sežani, pri Sv. Jakobu v Trstu, slednjič v Boljuncu. Pred kratkim je bil vpokojen zaradi dolgotrajne bolezni. Pokojnik je bil povsod zelo priljubljen vsled svojega odkritega značaja. Njegova pot jc vodila naravnost, ni se oziral ne na desno ne na levo. Poznan je bil zlasti kot navdušen govornik. Ž njim izgubimo mnogo. R. I. P.!
Šempeterskim pregnancem! Dragi du-hovnjani! Na dopustu, ki mi je imel poteči 16. t. m. sem zaznal iz »Slovenca« o težki preizkušnji, ki Vas je doletela. Previdnost božja je meni osebno milostno prihranila težo i ngrozo onega dne, ko ste se ob dimih in požarih, ob gromih in treskih poslavljali od prekrasne in ljube domačije v — neznani svet, a vem, koliko ste takrat trpeli . , . Prejemši presenetljivo in prežalostno vest sem se nemudoma podal do Nj. ekscelence, prevzvišenega knezonad-škofa v Zatičino, kojemu sem izjavil, da sem brezpogojno pripravljen iti za pregnanci v katerokoli kronovino in katerokoli barako! Upam in sem prepričan, da so enako izjavo podali tudi vsi čč. gg. pregnanci iz dekanije in goriške okolice, da bo tako za dušno pastirstvo pregnanih množic zadostno preskrbljeno, — Ne za-bimo v teh grozepolnih dnevih, da ima Previdnost božja, ki je to dopustila, z nami najsvetejše in najboljše očetne namene! Porabimo čas pregnanstva za pokoro in spravno sv. obhajilo presv. Srcema J, in M„ da bodo skoro minuli dnevi stiske in bede! — V nadi, da se bomo kmalu videli, Vas duhovnoočetno blagoslavljam in se priporočam v molitev, kakor tudi sam slejkoprej za Vas molim in mašujem. Zaupajmo v Boga in Marijo! Vaš zvesti dekan dr. Fr. K.
Internirali so ravnatelja tržaške delavske zavarovalnice zoper nezgode Karla C o 1 c u c a. V »Reichsposti« beremo, da je ta goreči irredentar zavod, ki je imel svoj delokrog na Primorskem, Dalmaciji in Kranjskem, več let vodil v duhu in popolnoma v smislu irredente, ki je hotela vzgajati nezadovoljne ljudi. — Slovencev pred vojno niso hoteli poslušati, med vojno ne govorimo, imeli smo in imamo pa le mi svoj avstrijski prav. To za razne podobne slučaje.
Gorica pod Napoleonom I. L. 1797. so začeli Francozi, osvojivši Mantovo, od te strani prodirati proti Avstriji. Nadvojvoda Kari, ki je poveljeval na tem bojišču, je imel tako malo čet, da ni mogel drugega nego previdno se umikati pred mogočnim sovražnikom, dokler ne dojdejo pričakovana ojače-nja. Umikanje je šlo še preko Gorice in 20. marca 1797. ob 4. popoldne sta prišla v mesto dva francoska komisarja, ki sta se legitimirala kot kvartirna mojstra. Za njima so prihajale sprednje čete v nerednih oddelkih, naslednjega dne pa general Napoleon Bona-parte z ostalo vojsko. Ko so Francozi zasedli tudi Trst, je bila Gorica popolnoma odrezana od ostale Avstrije in v mesto ni dospela nobena vest več o gibanju avstrijske armade. Tedaj se je nenadoma raznesla vest, cla so glavne točke mirovne pogodbe med Francijo in Avstrijo dogovorjene in podpisane. 23. maja so jele odhajati iz Gorice francoske čete in 24. maja dopoldne so odkorakali iz mesta zadnji francoski oddelki. Čez četrt ure je naznanil strel z Gradu bližanje avstrijskih čet. Vse ljudstvo se je zjn-alo ob Dunajskih vratih, da jih pozdravi. Ob njihovem prihodu so zazvonili vsi zvonovi po cerkvah, z Gradu so grmeli topovi. Ljudstvo je v nepopisnem veselju rajalo in vriskalo cel dati in vso noč, mesto je bilo do jutra razsvetljeno. Tako jc Gorica po 65 dneh tujega jarma zopet veselo in svobodno zadihala pod milo in drago vlado habsburške hiše. Gorica, potrpi tudi topot — rešilni dan ne bo izostal!
Ljubezen do rodne grude. Slovenski begunec iz Gorice, ki je sedaj v taborišču v Lipnici, piše: Ljubi rojaki, Slovenci! Ne morete si niti v duhu predstavljati, kako hudo, kako bridko je zapustiti svoj rojstni kraj, svojo domovino, kakor smo to morali storili mi goriški Slovenci. Oh, kako
lepa, kako mila in ljubka je nam bila naša solnčna Gorica. Bila nam je pravcati raj. Rojaki! Le hvalite vsak dan Boga v vročih molitvah, da ste tako srečni, da vam ni treba zapustiti svojega doma. Srečni ste, presrečni! Ljubite še bolj svojo lepo slovensko zemljo, svoj dragi dom. Ne zaničujte ga, ne izročajte ga tujcem! Naz vam povem dogodek, ki se je zgodil v tukajšnjem taborišču. Čevljarjevo ženo Ivanko Basnigoj iz Solkana je padec Gorice in Solkana tako močno prijel, da se je revica ej padel mož in mi je laška kroglardgov ob tej vesti milo zjokala. Rekla je: Ko mi je padel mož in mi je laška krogla ubila zadnje dete, nisem bila tako žalostna, kakor sedaj, ko je padla naša Gorica in je hinavski Lah ugonobil ta cvet lepih naših slovenskih krajev. Dokler ne bo Gorica zopet naša, ne bom vesela.« In zopet se je zjokala. Vse to prča o globoki ljubezni, ki jo gojijo Slovenci in Slovenke do svoje rodne grude.
Razpisuje se štipendij 1500 K usta« nove »Michele de Urbancich.« Do tega štipendija imajo pravico dijaki, ki pohajajo avstrijsko univerzo ali tehniško visoko šolo, oziroma inozemsko visoko šolo, ki jc zednačena s prej omenjenimi zavodi. Do tega štipendija imajo pravico: v prvi vrsti dijaki, ki so usta« novnikovi sorodniki; v drugi vrsti dijaki, ki so pristojni v kako občino, ležečo v Brdih, oziroma discendenti (prvega kolena) javnih uradnikov, ki so le vsled določil zakona izgubili pristojnost v občini, ležeči v Brdih; v tretji vrsti dijaki, ki so pristojni v kako občino Goriško-Gradiščanske. Ako bi se noben dijak zgoraj omenjenih učnih za-* vodov ne potegoval za štipendij, se za-more ta podeliti tudi dijakom drugih višjih avstrijskih ali inozemskih šol; pogoji ostanejo neizpremenjeni. Štipendij se zamore deliti ца dva enaka dela in se torej zamoreta podeliti dva štipendija po 750 K, ako ni med prosilci nobenega ustanovnikovega sorodnika, ki mu je pridržan celi štipendij. Ako se. podeli štipendij nesorodniku in ako se bi pozneje potegnil za štipendij sorodnik, se odvzame štipendij nesorodniku in se podeli sorodniku. Prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali in dokazilnimi listinami naj se predložijo deželnemu odboru goriškemu, sedaj na Dunaju (Parlament) do 1. novembra 1916. — Ocl goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar dr. Faidutti.
Umrla je dne 18. t. m. v ljubljanski deželni bolnici Katarina Madrec, 41 let stara begunka iz Gorice, Sv. Rok, Via Aprica št. 9, žena hiš. posestnika in čevljarja Antona, Podlegla je ranam, ki jih ji je zadalo zadnje laško obstreljevanje Gorice. Ostavlja moža, ki je pri vojakih in tri otroke, ki so sedaj neznanokje. Naj počiva v miru!
Preskrba obleke za begunce. Da po-< speši in končno uredi vprašanje o preskr-bovanju obleke za begunce, je notranje ministrstvo v sporazumu s trgovskim ministrstvom in ministrstvom za javna dela' ustanovilo posebno centralo v to svrho. Vodstvo je poverjeno ravnatelju c. kr. centralnega zavoda za ženske obrti na Duj naju; sodelovali bodo činitelji organiziranega skrbstva za begunce. Centrala ima nalogo preskrbeti potrebne množine blaga ter bo imela na Dunaju tudi skladišče izgo« tovljenih oblek, da bo mogla takoj po-streči. Naročati in razdeljevati imajo obleko za begunce slejkoprej edino-le politične oblasti, na katere se bo blago pošiljalo; pač pa se morejo omenjene oblasti pri določanju potrebne množine in razdeljevanju oblek posluževati občinskih oblasti ali krajevnih odborov. Da se prepreči vsaka zloraba, bodo vodile politične oblasti na« tančen zapisnik, komu in koliko je bilo izdanih raznih kosov oblek, odej itd. Z ozij rom na pomanjkanje tkanin treba gledati, da se naroča res le najnujnejše, na drugi strani pa treba tudi skrbeti, da dobe begunci vselej pravočasno, kar nujno potrebujejo. Zelo je priporočati, da se povsodi ustanove delavnice za krpanje in popravljanje begunske obleke, kakršne ie imajo ponekod, posebno v begunskih taborih. Vse potrebščine preskrbi gori navedena centrala, ki ima tudi nadzorstvo nad delavnicami, Za ustanovitev takih delavnic naj se zavzamejo krajevni begunski odbori. V prvi vrsti naj se pritegnejo v delavnice begunci sami, katerim se tako preskrbi začasno delo in zaslužek.
Z dinamitno patrono se je poškodoval dne 14. t. m. 11 let stari posestnikov sin Ludvik Torkar iz Porzena št. 17, obč. Grahovo na Goriškem. Na paši mu jc dal njegov tovariš eno patrono, nakar je Torkar toliko časa dregal vanjo, da je eksplodirala ter mu odtrgala palec in kazalec leve roke in težko poškodovala levo oko. Zdravi se v ljubljanski deželni bolnici.
Sever in jug. Na severu poročajo uradna poročila o srditih bojih pri Založčah. Na jugu obstreljujejo dannadan Italijani vas Zalošče, del občine Dornberg. V znamenju vojne!
AH bi se dalo odpomoči? Goriški begunci prodajajo za slepo ceno posebno živino, kokoši, prešiče raznim špekulantom in nešpekulantom. Tako trpijo veliko škodo in škodo trpi vse naše narodno gospodarstvo. Ali bi se ne dalo temu odpomoči, da bi n. pr. kak privaten ali vladen zavod ali organ vso zadevo primerno uredil in poskrbel, da dobe begunci za svoje stvari primerno plačilo? Stvar je važna in nujna!
Od Sv. Lucije ob Soči. V nedeljo dne 13. avgusta je doživela Sv. Lucija slavnost, kakoršne do danes tu še ni bilo. Brigadni poveljnik general Stroher je odlikoval moštvo tukajšnje orožniške asistence — skoraj same domačine —, ki so se prvi borili proti Italiji na Krnu in Ježi. Po sv. maši je imel gospod general nanje nagovor, v katerem je povdarjal, da mu je v posebno veselje, če more pripeti junakom, ki so vseskozi storili svojo vojaško dolžnost, hrabrostno svetinjo na prsi. To je le malo plačilo za prestani trud, a je vendar izraz hvaležnosti in priznanja domovine. Za njim je nagovoril moštvo z ljubeznipolnimi besedami stražmojster g. Ignacij Trop. Sledil je še nagovor g. župana Rakovšče-ka. Nato je gospod general razdelil odlikovanja. Odlikovani so sledeči črnovojniki: četovodja Andrej Winkler, poddesetnik Štefan Taljat, vojaki: Franc Štrukelj, Martin Mrak, Andrej Murovec, Alojzij Čargo, Ignacij Golja, Franc Velikonja, Ivan Maier, Franc Obleščak in Tomaž Šuligoj. Vrlim junakomrojakom naše iskrene čestitke.
OmoSolec Stanko Obljubek na Ruskem. Stanko Obljubek, sin kojščanskega župana g. Franca Obljubek, ki se sedaj nahaja interniran v Italiji, se je te dni oglasil iz Rusije. Bil je dolgo časa na volinjski fronti, kjer je bil tudi v juniju ujet. Od tedaj ni bilo nobenega poročila več o njem. Mislili smo že in se bali, da je moral tudi on, kakor toliko drugih naših slovenskih dijakov, pustiti svoje mlado, nadebudno življenje na volinjskih poljanah, no strah se ni uresničil in usoda je hotela, da je sedaj ujet na Ruskem, kjer piše, da je zdrav in da je v družbi z drugimi Brici in rojaki. Naslov je: S. O. Gorod Stepanci, Artem-jevsky sacharnij zavod, Gubernija Kiev, Rusija.
Težko poškodovani begunec. Konj je udaril 56 let starega posestnika iz Ročinja št. 117, ki že eno leto kot begunec dela pri Ant. Derniču v Lancovem na Gorenjskem. Sunil ga je v trebuh, ko mu je pokladal krmo ter ga težko poškodoval. Prepeljali so poškodovanca v ljubljansko deželno bolnico.
Vrtojba dolnja, dne 30. julija 1916. Tu smo imeli redko cerkveno slovesnost: nad 50 otrok je prejelo sv. obhajilo za mir po namenu sv. očeta. Pre-ganljiv prizor! Vsa hvala za trud našemu čast. duhovnemu pastirju vojnemu kuratu (saj smo na bojišču!) gosp. Mcž-nariču! — Suša nas je pritiskala, da smo žalostno pogledovali, kaj bo. A Bog se nas je usmilil in nam 27. t. m. poslal tako zaželjenega dežja. — Tu živimo in delamo tik za rojno črto. Človek se vsemu privadi in tudi vojno nevarnost prezira. Naši in laški topovi grme in krogle obojih lete preko nas — a mi orje-mo, sejemo, žanjemo, kosimo in kopljemo; vse hiti in se poti, cla vsaj za silo obedelanio polje. Starcem, ženskam in otrokom pomagajo tudi vojaki, za kar jim vsa čast. — Razburljiv boj v zraku smo videli 28. julija. Zjutraj se je priklatilo 7 laških letal in jelo krožiti nad našim poljem. Takoj so se dvignili proti njim naši letalci in v zraku je vršalo in hrumelo, da bi človek mislil, da se nebeški svod podira. Začel se je boj, kakršnega dosedaj še nismo bili doživeli. Vse je obstalo z delom in strmelo v bojni metež pod nebom. Strojnice so regljale, da je bilo groza. Naši vrli letalci so ostali zmagovalci, italijanski so morali bežati, nekateri poškodovani. Krasno je bilo videti našega »goloba«, kako jih je preganjal, kako se je sredi med njimi boril dalje in dalje do Soče, nato pa kakor pšica šinil nizdoli in letel mirno par metrov nad drevjem na svo-ie mesto. Navdušeno smo mu zaorili >Živio«, ko je letel nad nami. To so res junaki! — Ivanov.
Pogreb žrtev zračnega napada na
Trst se je vršil 17. t. m. s pretresljivo slovesnostjo. Na čelu so šli otroci iz mestnih zavetišč, potem pomorski skaliti z vencem, nosilci vencev mestne občine in drugih^ godba mestne ubožni-ce. Za krsto so šli sorodniki, nato pa namestnik baron pl. Fries-Skene, kon-treadmiral baron Koudelka, dvorni svetnik baron Glanz, etapni poveljnik Schottkowsky, ccsarski komisar de Krekich ter mnogo občinstva. Pogreb vseh treh žrtev: 81etnega Josipa Calll-garis, 71etnc Marije Ronconi in "Oletnc
Ivane Coglievlna, jc preskrbela mestna občina na lastne stroške.
Skrb za sirote padlih vojakov v Trstu. V Trstu se je svoj čas osnoval odbor gospd, ki je prevzel skrb za sirote v vojni padlih Tržačanov. Ta odbor je med drugim pridobil za svoje namene kopališče Aukaran (blizu Kopra). Sem je poslal slabotne, okrepitve potrebne sirote v dveh skupinah (po približno sto otrok). Tu so otroci pod strokovnim nadzorstvom; tu uživajo morske kopeli, solnčno luč in toploto, imajo dobro hrano, zdravniško oskrbo, razvedrilo, z eno besedo: svetle dnove. Ni dvoma, da je izvršil navedeni odbor s to napravo izredno veliko dobro delo. Le žal, da se je za nas Slovence tudi v to kupo hladilne pijače pomešala gorjupa kaplja ...
Podpisani prosi zanesljivih podatkov, kaj se je zgodilo s svetiščem Žalostne Matere božje in naselbino misijonarjev na mi-renskem Gradu. Za vse podatke bo hvaležen — Franc Pire C. M., Ljubljana, Tabor 12.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil desetnik Alojzij Mrak, brat kavarnarja v Tolminu. Dne 10. junija t. 1. je bil lahko ranjen v desno nogo in je prišel v ujetništvo; sedaj piše, da je zdrav. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Drenovšček, iz Krasnega, županstvo Kojsko. Ujet je bil 16. junija t. 1. Z njim v ujetništvu se nahaja sin kojščanskega župana Stanislav Obljubek in še več drugih domačinov.
Dnevne novice.
-f Nič bati! Kranjski deželni predsednik grof Attems je obiskal te dni ekscelenco generalnega polkovnika pl. Boroe-viča. Na vprašanje, ako je kaka nevarnost za naše prebivalstvo, je odvrnil junaški poveljnik poln zavesti in upanja: »Nič se bati, nevarnosti ni!« Te besede bo sprejelo prebivalstvo dežele z največjim veseljem in hvaležnostjo.
+ Na pomoč ubogim beguncem! Vedno in vedno dohajajo novi begunci. Mnogi niso rešili drugega, kakor golo življenje. Prejeli smo sicer od slavnega občinstva mnogo darov, za kar se podpisana posredovalnica tem potom naj topleje zahvaljuje in obrača s ponovno prošnjo do istoslav-nega za kak dar v oblekah, posebno otroških. Vsak dar se s hvaležnim srcem sprejme. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1,
-f Ali bomo mi zaostali? Beda goriških Slovencev je ganila globoko tudi ogrske Slovence, ki so sami bedni in revni. Glasilo ogrskih Slovencev uprav ginljrvo poziva ogrske Slovence na pomoč goriškim Slovencem: »Kam ve lačne gledne sirote« Smilena srca iskat, odgovorijo njim suze. Te trčejo na naša srca, ki mirno ži-vemo. Vsi Turlani, Nemci iz Primorskoga posebno pa Slovenci se k nam Slovencom obrnejo i prosijo pomoči, posebno obleko postelino, robce, brisače, kaj što premore, moško opravo — bole pa žensko, žensek je več. Oni su Austrijci po domovini, kak mi Vogri, a mamo oboji ednoga vladara, i po krvi, n & r o d i smo oboji Slovenci, zato prosijo pred vsem naše pomoči. Smilene vogrske Slovenke, darujte tem sirotam, kaj previipate obleke. Vsaka fara naj kaj da. Vnogo ponošenoga pa še li dobroga ženskega i moškoga obleča leži po hišah. Zamotajte ga i dajte na pošto na te naslov: Posredovalnica primorskih beguncev, Ljubljana, Kraj-na, Dunajska cesta 28, I. — Vredništvo Novin brezplačno odpošle tudi vsaki dar, samo naj se v Črensovce spravi. — Slovenke dekle i deklice, sirotikam goriškim darujte višešnjo svojo obleko! Dečki in dečkeci ravnotak! Smilenje smilenje rodi!«
—	To je pravi bratski glas, uteha v veliki bolesti našega naroda. Zato pa Slovenci in Slovenke na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem
—	prav vsi se udeležujmo podporne akcije za bedne goriške begunce. Naj jim bo domovina resnična mati! Sestavite nemudoma po župnijah in občinah pomožne odseke in javljajte v vzgled drugim o svojem delu v »Slovencu«.
-f Za Dalmacijo naj pridejo naše dežele! Kakor smo poročali, je izšla vladna odredba, vsled katere se morajo od sedaj naprej rabiti izključno hrvatska krajevna imena v Dalmaciji. Veselimo se z našimi brati, da bo sedaj izvedel svet, da je Dalmacija hrvaška, ki gleda pod habsburškim žezlom v lepšo, sijajnejšo bodočnost. Izginila bodo poitalijančena imena, Spala-to, Zara, Ragusa itd. in blesteli se bodo hrvaški Split, Zadar, Dubrovnik in drugi. Z imeni izgine tudi zadnja sled italijanske moči in slave v naši lepi Dalmaciji. Kar se je zgodilo z Dalmacijo, mora se izvršiti tudi v slovenskih deželah. Koliko imen imamo, posebno na Goriškem, kjer se pačijo naša lepa slovenska imena z italijanskimi spakami. Pričakujemo torej vočigled slovenske hrabrosti na jugu in severu, da odredi vlada v to potrebne korake, da se bo ka/.al slovenski značaj slovenskih kra-
jev tudi na zunaj kot jasna priča, da v teh zemljah nimajo Italijani ničesar iskati!
+ Madžari pri cesarju. »Az Est« poroča, da je grof Andrassy na Dunaju imel razgovor z merodajnimi osebami. V Budimpešti je imel konference z Арропујет in Rakovszkym. V nedeljo pojdejo vsi trije k cesarju.
4- Vitezoma reda »Zlatega runa« je imenoval cesar nadvojvoda Rajnerja in Leopolda.
+ Priporočamo. Nemški kancler pripravlja nove predpise glede cenzure, ki glede notranje politike ne bo več omejevala razprave o notranje-političnih in go-spodarsko-političnih vprašanjih.
-f Oproščenja poljedelcev. K včerajšnji vesti pod tem naslovom moramo pripomniti, da začasno podaljšano oproščenje dobijo lahko v notici naštete osebe, če so bile klasificirane kot nesposobne za službo na bojišču.
-f- Nočni počitek v pekarijah. Na en-keti pri trgovinskem ministru so prišli soglasno do naziranja, da naj se v pekarijah uvede 8urni nočni počitek, od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj.
-f Strelski jarek v fronti in v za-ledjn. V Draždanih je znani vodilj socialnih demokratov Scheidemann rekel: Po vojni mora priti do nove orientacije v notranji politiki. Na bojišču se ne sliši: Prus prvega razreda v prvem strelskem jarku, Prus drugega razreda v drugem strelskem jarku, Prus tretjega razreda v rezervni postojanki. Tam so vsi Prusi enaki; pa če imajo Prusi pred sovražnikom enake dolžnosti, jim doma ne bo mogočo odrekati enakih pravic. Kaj tacega si tisti, ki so se zunaj odvadili strahu, ne bodo pustili dopasti.« Jasne besede, veljavne tudi kje drugje.
—	V proslavo 86. rojstnega dne presv. vladarja Franca Jožefa I. priredi patrijo-tično slavnost novoustanovljena mladeni-ška Marijina družba v Cerkljah pri Kranju v nedeljo dne 20. avgusta v dvorani »Ljudskega Doma«. Ob 2. popoldne je v župni cerkvi ustanovitev in slovesen sprejem v družbo. Ob pol 4. potem se pa začne s pesmijo »Slava Avstriji« slovesna prireditev v »Domu«. Na sporedu je slavnostni govor, petje, 2 igri, poklonitev avstrijskih kronovin v narodnih nošah, nakar se zaključi slovesnost s cesarsko pesmijo. Dobiček je namenjen v prid sirotam padlih vojakov.
—	Odbor za sklad »Lovćen« se je ustanovil na Cetinju pod pokroviteljstvom vojaškega generalnega guvernerja v Črni gori g. Viktorja Weber pl, Weheman. Z obrestmi tega sklada se bodo podpirale vdove in sirote tistih avstro-ogrskih vojakov, ki so padli od avgusta 1914 naprej v krajih južne Dalmacije, Hercegovine, jugovzhodne Bosne in nekdanjem Sandžaku. Te podpore se bodo razdeljevale vsako leto na dan 10. januarja, ker je ravno ta dan padel Lovčen.
— Vitez Schonerjeva ustanova za vpo-kojene revne železničarje. Prošnje je polagati najkasneje do 14. septembra 1916 na glavnem kolodvoru v Ljubljani, oziroma pri isti postaji ali oddelku, kateremu je bil prosilec pred vpokojitvijo dodeljen. Prošnje morajo biti glede bede od župništva ali županstva potrjene. Prednost imajo isti, kateri so vsled vojne nezmožni za daljno službovanje ter vojni invalidi.
Pravica do državne podpore za med vojno poročene žene. C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo, da imajo pravico do državnega prispevka za svojce vpoklicanih vojakov tudi žene, ki so se poročile šele med vojaškim službovanjem svojih mož, in sicer tudi tedaj, če do poroke niso bile odvisne od zaslužka svojih sedanjih mož. Treba je seveda, da so ostali žakoniti predpogoji podani, kakor n. pr., da je žena državne podpore res potrebna, da je njeno preživljanje sedaj res v nevarnosti, dočim bi jo lahko preživljal mož, če ne bi bil pri vojakih, da je mož svojo prezenčno vojaško dobo že odslužil itd. Žene, pri katerih so ostali zakoniti predpogoji podani, in katerim so komisije prošnje zavrnile, le z utemeljitvijo, češ, cla je njihovo preživljanje precl vpoklicem sedanjih mož ni bilo bistveno od njihovega delavnega zaslužka odvisno, naj kar vnovič prosijo, one pa, ki iz tega vzroka prošnje sploh niso vložile, naj se pa sedaj zglase pri svojih županstvih.
—	Podpornemu društvu, ki je bil ustanovljen pri c. kr. domobranskem pešpolku Ljubljana št. 27 v Ljubljani v podporo invalidnemu polkovnemu moštvu, dalje onim udovam, sirotam, očetom in materam padlega moštva tega polka, ki so posebno potrebni materi-jelne podpore, jo darovala Kranjska hranilnica v Ljubljani povodom Najvišjega rojstnega, dne velikodušno in spontano znameniti znesok 2.500 K. Nadomestni bataljon izreka tem potom kot upravitelj tega sklada v imenu polkov-nega poveljstva javno in najsrčnejšo zahvalo. — Nadomestni bataljon c. kr.
domobranskega pešpolka Ljubljana št, 27, tačasno v Admontu.
—■ Enkratna draginjska pomoč dr« žavnim penzionistom. K včeraj javljeni ministrski naredbi pristavljamo, da dobe vpokojeni državni uradniki in učitelji pri pokojnini in morebiti milostni dokladi do 1000 K 156 K, do 2000 K 204 KZ, do 3000 K 252 K. Njihove vdove pa pri ravnokar navedenih pokojninah 132, 168 in 204 K. — Vpokojeni državni sluge (poduradniki in sluge) pri pokojnini do 1500 K 120 K, vdove s pokojnino do 600 K pa 72 K. Vpokojeni delavci s pokojnio do 600 K 96 K, njihove vdove pa 60 K. Ubožne zakonske sirote državnih uradnikov pri sirotinski penziji do vštetih 1200 K ali z vzgojnim prispevkom do 480 K in sicer vsaka sirota brez starišev 96 K, vsaka sirota brez očeta, ki je v oskrbi pri materi 60 K. Sirote slug in delavcev brez starišev 48 K, pri materi 36 K. To enkratno pomoč dobijo sirote do 14 leta. Enako podporo kakor uslužbenci ali sirote slug in delavcev dobi tudi moštvo varnostne straže (uniformirana straža, civilna policijska straža, policijski agenti), finančne straže, paznikov po kaznilnicah in jetnišnicah, pisarniški oficijan-ti in pomožni sluge. Enako podporo dobe tudi vdove in sirote teh državnih uslužbencev.
—	Bivši črnovojniški živinozdravnik dr, Josip Stegu, sedaj vet. referent v Cetinju, je dobil za posebne zasluge v vojni zlat zaslužni križec s krono na traku kolajne za hrabrost,
—	Iz Lesec se nam poroča: Minule dni je praznoval prečastiti gospod župnik Ivan Lovšin jubilej za 251etnico mašništva, Cerkveni pevski zbor mu je navdušeno zapel večno mlado Riharjevo prigod-nico »Srebrni mašnik bod' pozdravljen!« Pri domači slavnosti v nedeljo popoldne je napil slavljencu č. g, dr. Snoj v toplih besedah, želeč mu i v bodoče obilno blagoslova božjega. G. župan Žark, ki je zastopal občino na tej slavnosti, je klical v svojem nagovoru srebrno-mašniku v imenu občanov še na mnoga leta. Cerkveni pevski zbor, zbran okrog slavljenca kakor otroci okrog dobrega očeta, je neutrudno prepeval narodne in rodoljubne pesmi. — Srebrno-mašniku, ki vneto deluje v vinogradu Gospodovem v prijaznih Lescah, želimo i mi vso srečo iz nebes ter mu kličemo prav iz srca: Še na mnoga leta!
—	Odlikovani gasilci. Člani prostovoljne požarne brambe v Postojni: Anton Mekinda, Ivan Marinšič, Jožef Srebot, Ivan Kovač in Andrej Čuk so bili odlikovani s častno svetinjo za 25-let.no zaslužno delovanje na polju gasilstva.
Pišite čitljive in nepopačene naslove na vojne pošte! Pri vojni pošti uslužbeni uradnik opozarja v interesu vseh, kateri pišejo svojcem na vojno polje, naj pišejo naslove čitljivo in nepopačeno, K dobremu naslovu spadajo: ime, priimek, dostojanstvo, polk, stotnija ali baterija ali oddelek in jasna številka vojne pošte. Pišite naslove s peresom, ne pa z navadnim svinčnikom, ki se kaj lehko razmažejo, ali se pa čez čas odrgnejo, da postanejo nečitljivi. Če kdo ne zna naslova dobro napisati, naj rajši koga poprosi (učitelja ali duhovnika), ki mu bo gotovo rad napisal tistih par vrstic. Pripomniti moramo tucli, da je mnogokrat ali ime naslovnikovo kar izpuščeno, ali pa je v raztresenosti zapisano samo krstno ime, kakor: Janez, Jože itd., po katerem je vsekako težko najti naslovnika v polku, na katerega pride sleherni dan preko par tisočev pisem, Da taka, nečitljivo in malomarno pisana pisma, ne morejo biti vročena naslovniku, je jasno ko beli dan. Torej pišite dobre naslove!
—	Neznani nmrli vojaki. Ravnokar izšla XI. številka tabel z fotografijami neznanih umrlih vojakov in v spremstvu armade se nahajajočih civilnih oseb se je razposlala na vsa okrajna glavarstva na Kranjskem in mestnemu magistratu v Ljubljani, kjer je vsem prizadetim na vpogled.
—	Smrt za domovino. Iz Leskovca poročajo: Trideseti župljan, mučeniški junak za domovino jc Martin Kerin iz Dolenj, rojen 6. sept. 1'896. Padel jc 1. avgusta v Galiciji zadet od šrapnela. Granata je ubila na Laškem posestnika in gostilničarja v Apačah, Janeza Kodermana. — Padel je na Doberdobu 19 letni Janez Strmšek od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. — Padel je na Laškem 32 let stari kmetovalec Martin Mohorko. — Umrl je v Celovcu domobranec Florijan Mlinar iz Celja. — Padel je praporščak Jožef Kovač, sin gostilničarja in lesolržca v Lipelji vasi v Kanalski dolini. — Padel je v Galiciji 19 letni Mihael Šiška, vas Sela iz župnije Prečna. — Padel jc v boju v Galiciji pešec dom. pešpolka	Alojzij Mul nor iz Žiebiča pri Ribnici. Bil je jako vesten ter marljiv vojak, njegovi to-
| variši ga bodo zelo pogrešali. Bodi mu i lahka tuja žemljica!
—	Na polju slave je padel na severnem bojišču stotnijski poveljnik v nekem pešpolku rezervni poročnik Frane Radej, absolvirani jurist, sin veleposestnika v Celju.
—	Lastnik tovarne zgorel. O tem se nam poročajo še podrobnosti: V vasi Selo St. 13 (ihanske fare) obstojal je skozi več let visok enonadstropni mlin z mnogimi gospodarskimi poslopji, last g. Pavca. Ta mlin je bil po smrti gospodarja na javni dražbi prodan in si ga je pridobil podjetni g. Fr. M ii 11 e r , ki ga je preuredil v tovarno za barve. Soboto, 12. t. m., v jutro se ni hotelo zdaniti, bliskalo in gromelo je, da je bilo grozno, brez dežja. Ob 5. uri treščilo je v dimnik tovarne. Strela je šla ob zidu dimnika in je v sobi, katera je ž njim v zvezi, ubila gospodarja, šla skozi strop v vežo, kjer je bU shranjen petrolej. Malo pred šesto uro padli so stropi z gospodarjem vred v vežo. Mrtvi gospodar je bil strašno ožgan; ljudje so dobili skoro samo njegovo okostje. Na gasitev ni bilo misliti, kljub temu da so prihiteli ljudje pomagat. Zgorelo je tudi par tisoč kron v gotovini. Zavarovan je pri banki »Azienda« za 55 tisoč kron za tovarno in za lastno življenje. Truplo so prepeljali v Celovec.
—	Na Sv. Uršuli ob štajersko-koroški meji se bo na Šentjernejevo, t. j. dne 24. avgusta 1916 zjutraj opravljala vojno-patrio-tična služba božja. — Vrli Korošci! Na-mestu na Sv, Višarje — pa na Sv. Uršulo! Saj je tudi vaša. (Sv. Uršula je za 100 m nižja od Sv. Višarij, ki so visoke 1800 m.)
Nujni poziv mornarjem. Reška pristaniška oblast poziva vse trg. pomorske kapitane, poročnike, strojnike in vse druge osebe, ki so v službi na ladjah (mornarji, ložači, kuharji itd.) v starosti do 60 let, ki imajo mornarsko službovno knjižico in ki spadajo v pomorsko področje reške pristaniške oblasti, da se takoj zglase pri ta-mošnjem uradu.
—	Prodaja premogokopa v Št. Janin na Dolenjskem. Na zahtevo Splošnega kreditnega društva v Ljubljani bo 16. septembra na javni dražbi prodan šentjanžki premogokop, ki je last, šent-janžke premogokopne družbe v Karme-lu. Premogokop se nahaja v obratu in je 1. 1915. produciral 185.517 stotov ru-javega premoga, 1. 1913. pa še 453.000 stotov. Ta premogokop, ki meri 41 enostavnih in 1 dvojno jamsko mero, je s pritiklinami cenjen na 1,858.275 K; najnižji ponudek fcnaša 619.425 K.
,■ — Smrtna kosa. Umrl je v Varaždinu tamošnji kapucinski gvardjjan o. Jakob Br-lič, star 38 let. — V Zadru je umrl kanonik don Anton Pavlović. — Umrla je v Celovcu vdova sodnijskega svetnika Marija Lucerna roj. pl. Scheuchenstuel. — Umrl je v Svetini na Štajerskem cerkovnik Andrej Klinar, star 83 let.
—	Nesreča v premogovniku. Ko je včeraj zjutraj 36 let stari premogar iz Toplic št. 80, Rudolf Ule, delal oder v premogovniku v Zagorju ob Savi, se je utrgala neka skala ter se zavalila nanj in ga poškodovala po životu, obenem pa tudi zlomila desno roko. Zdravi se v tukajšnji deželni bolnici.
V štangi, romarski cerkvi sv. Antona, pri Litiji, se bo vršil letošnji jesenski shod »za praznik Angelov varihov« po starem koledarju, t. j. p r v o n e d e-ljo meseca septembra, letos 12. pobinkoštna nedelja ali 3. septembra. — Ta dan bo za romarje in čestilce sv. Antona dvojna služba božja.
—	K prehrani stražnega moštva pri vojnih ujetnikih. C. in kr. vojno ministrstvo je potom poljedelskega ministrstva poslalo političnim oblastem naslednje naznanilo: Ker je delodajalcem vojnih ujetnikov mno-gokod težko preskrbeti mesa, jim je dano na izbero, da dajo stražnemu moštvu pri vojnih ujetnikih, ako jim ob sedanjih razmerah ni mogoče preskrbeti mesa, namesto vsakdanjega mesnega deleža, ki je je istočasno znižal na 180 gramov, druga živila enake redilnosti v nakupni vrednosti 1 K 80 vin. Ta vrednostna meja velja do nadaljnega.
—	Smrt in nesreče med rojaki v Ameriki. V Clevelandu je umrl John Novak, star 53 let. V Clevelandu zapušča dva brata, ženo in šestero otrok. — Andreju Bajtu v American Steel Wire Com. je odtrgalo del noge. — V Clevelandu je umrl najstarejši Slovenec ondotne kolonije oče France Strniša. — Umrl je v Ameriki Fr. Rant iz Dolenjevasi pri Selcah. — Ubilo je v neki tovarni Martina Zupančiča. — V Clevelandu je umrla 26 let stara Marija Colarič, doma iz Slinovca pri Sv. Križu pri Kostanjevici. — Padel in ubil se je pri delu delavec John Zemljan ter si zlomil tilnik.
Seznam vojnopoštnih uradov, ki so prlDuščeni prometu blagovnih vzorcev: 8, U, 14, 15, 16, 17, 20, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 43, 44, 46, 48, 50, 51, 54, 55, 61, 62, 64, 65, 70, 73, 74, 76, 78, 79, 80, 85, 86, 88, 89, 91, 92, 94, 95, 96, 98, 100, 102, 103, 104, 105, 106, 109, 110, 117, 117/11, 117/III, 118, 125, 133, 138, 145, 146, 148, 165, 1GG, 167, 171, 17o, 176,177,178,179,181,182,183,184, 185, Д86, 188, 195, 195/11, 195/III, 200, 202, 204, 207. 208, 209, 210, 212, 213. 214, 215, 217,
218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 228, 230, 231, 236, 237, 238, 239, 242, 250, 252, 253, 255, 259, 263, 266, 268, 269, 275, 276, 277, 278, 279, 280, 303, 306, 307, 310, 311, 312, 316, 320, 321, 322, 323, 324, 331, 333, 335, 339, 340, 350, 354, 355, 356, 357, 358, 359, 360, 444, 444/11, 444/III, 508, 510, 511, 512, 514, 515, 516, 517, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 607, 608, 609, 611, 612, 613, 614, 615, 630. -- Razpošiljanje blagovnih vzorcev pod obstoječimi predpisi je za-naprej dovoljeno samo na vojnopoštne oziroma etapnopoštne urade, navedeno v gornjem seznamu.Vsi ostali uradi te vrste, ki so bili temu prometu odprti in se več ne nahajajo v gornjem seznamu, so za sedaj izključeni ocl imenovanega prometa.
—	Nesreča stavbenika Nekrepa. Iz Mai-ibora poročajo: Stavbenik in hišni posestnik Nekrep je hudo ponesrečil. Njegov lastni konj ga je tako nesrečno udaril in padel nanj, da mu je popolnoma stri nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Ne bo več kradel čebule. Policiji se je posrečilo izslediti in zapreti tatu, ki je zadnji čas plenil s čebulo obsajene njive na ljubljanskem polju. Ptiček je posestnik Franc Zaje pdm. Martine iz Šmartna, roj. 1862. V njegovem stanovanju so našli 294 kg čebule, vojaške plašče, hlače, suknje, nove škornje, čevlje, konjsko opremo, jermena, 23 vreč za pesek in žito, zvežnje s kavo, košare za premog, poljedelsko orodje, verige itd. Glasom došlih ovadb je Zaje kradel tudi perutnino, denar, deske, živila, sadje — sploh vse, kar je mogoče odnesti. Pri Zajčevem sinu pri D. M. v Polju so našli tudi nanovo prepleskan ročni voziček, katerega je bil Zjc ukradel v Šmartnu. Zajca so izročili deželnemu sodišču.
—	Prebrane slovenske časopise prosijo slovenski podčastniki v Boki Kotorski. Naslov: Srečko Staut, telegrafist; Radio Rose, Boka Kotorska.
LMlaoske novce.
lj Počitniški pripravljalni tečaj za sprejem na srednje šole. Za tiste učence ljubljanskih mestnih deških ljudskih šol, ki nameravajo vstopiti s prihodnjim šolskim letom na srednje šole in morajo v ta namen napraviti še sprejemni izpit, se; prihodnji teden otvori na I. mestni deški ljudski šoli na Ledini počitniški pripravljalni tečaj. Vsi ti učenci naj se zglase v ponedeljek dne 21. avgusta t. 1. od 9. do 10. ure dopoldne v oisarni šolskega vodstva
1.	mestne deške ljudske šole v Komenske-ga ulici 17. Vsak naj prinese s seboj zadnje šolsko naznanilo.
lj Kovinska zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši dne 27. avgusta 1916 ob
2.	uri popoldne redni občni zbor v zadružni pisarni pri »Avstrijskem cesarju«. Člani se vljudno vabijo.
lj Gremij trgovcev opozarja svo:e člane na odlok c. kr. dež. vlade z dne 17, t. m., kateri določa, da stopi zooet v ve-1'avo zakon z dne 24. aorila 19J3, ki določa, da morajo biti trgovine v Ljubljani in okolici zaorte v času od pol 8. ure zvečer do pol 7. ure zjutrai, izvzemši de'avni^e pred nedelio in prazniki in dneva 5. in 23. decembra, ki smejo biti odnrte do 8. ure zvečer. Trgovine z živili smejo biti odorte do ool 9. ure zvečer oziroma v zgorej navedenih dnev'h do 9. ure zvečer. Ta razglas se ne dotika Drav pič nede1;s^efS? počitka in so trgovine tudi nadp':4 lahko v nedeliah in praznikih odorte. Ta deželni zakor>;k, ki vsebme t"di dru^e važne na-ra(*rafe, se dobi v Katoliški tiskarni v Ljubljani.
Me Cele za sosSK! prekop.
Poznanj, 17. avgusta. *Kuryer Poznan-ski« posnema po »Birževija Viedomostih« naslednje poročilo: Kkor izvemo iz dobro poučenih rusk'h vojaških krogov, se namerava ustanoviti poseben armadni zbor, ki bo šel na pomoč Angležem ob Sueškem prekonu; to bodi dokaz solidarnosti z Anglijo. Pri tem ne gre to'iko za število vojakov, marveč za mora'ični učinek.
Razne novice.
— Prostozidarske namere. Prosto-zidarstvo se natihoma pripravlja na veliko novo propagando po vojni, tako poroča »LTnion des Loges Vaudoises« v Montreuxu. Uredništvo »Alpine«, glasila švicarskih velelož, jemlje to z zadoščenjem na znanje in pripominja, da dosedanje knjige, ki govorijo o bistvu prostozidarstva, niso več času primerne, ter da je treba sestaviti in izdali zahtevam časa odgovarjajoči lelak. Upajmo, da je vojna in njene izkušnje v vseh narodih už.scala I ako močno luč večnih resnic, da se ne bocio dali zavesti po prostozidarskih vešah.
Nabori za konje so bili tudi v Albaniji. Tako je n. pr. naša vojna
uprava kupila samo v Skadru do 2000 konj. V začetku so bili konji zelo poceni. V Tirani je plačevala naša vojaška uprava tovorne konje po 100 do 140 kron. Pozneje so cene znatno poskočile, tako, cla jih sedaj plačujejo do 400 celo 500 K; za jahalne konje so najvišje cene 600 K. Albancem izplačajo denar za kupljenega konja eno tretjino vrednosti v srebru, a ostalo vsoto v papirju. Razen tega dobe potrdilo, na temelju katerega morejo za 5% prodajne cene kupii v skladiščih potrebnega žita. (»Veterinarski vjestnik«).
Nov angleški oklep. V Londonu so nedavno preizkušali nove vrste oklep, ki mu je menda odločena velika bodočnost. Mi iz kovine, marveč iz kemično preoarirane vate, všite v konopnino. Tak oklep daje baje popolno varnost pred puškino kroglo in proti bajonetu. Skupini vojakov, oblečenih v uniforme iz navedenega materiala in z rokavicami na rokah,se je posrečilo v nol minuti preplezati žično oviro. Te uniforme uvedejo v kratkem v angleški armadi,
Orjaški elevator (dvigalnik). Romunski časnik »Independence Rou-maine« poroča iz Petrograda: V prihodnjih dneh bo postavljen v Samari (mesto v evropski Rusiji na Volgi) največji elevator na svetu. Dvignil bo naenkrat 3,400.000 pudov žita!
Grozna vročina na Grškem. Atenski dopisnik časopisa »N. Z. Z.« poroča o naravnost neznosni vročini, ki je bila v drugi polovici meseca junija na Grškem. Toplomer je kazal dne 20. junija 45 stopinj Celzija, temperatura, kakršne niso imeli na Grškem od leta 1853, ko je bila ustanovljena zvezdama v Atenah. Mnogo Atencev, ki so bili odšli v letovišča, se je vrnilo domov, da bi v predpotopnih kostumih, po svojih stanovanji^ kljubovali žgalni vročini, in hodniki mestnih ulic so bili hvaležno izpremenjeni v ležišča. Podnevi je prebivalstvo atensko hitelo v kleti, kjer se jim je nudil prijeten hlad, in kdorkoli je mogel, je bežal na Phaleron, kjer je bilo od ranega jutra do noči vse živo. Ravnatelj kopelji trdi, da ni imel še nikdar tako naporne službe, kakor letos. Ali ne samo iz mesta, temuč tudi s kmetov je ob nedeljah korakala cela procesija ljudi z otroki in živežem k morskemu obrežju iu je bil cel dan posvečen mokremu elementu, vodi, iz katere so ljudje zlezli samo toliko, da so se najedli. Najhujše je bilo za pitno vodo, katere je bilo proti koncu že tako malo, da bi bil ta nedostatek za Atence lahko prava katastrofa. Sočnato sadje in sladoled so bile zaželjene stvari, vsled česar je tudi njih cena nevadno poskočila. Vlada s pomočjo zdravstvene komisije bdi nad hrano in pijačo v tej kritični dobi, in grška policija ne hodi po dolgih ovinkih, če zapazi kaj sumljivega. Parnas je ves čas poln ljudi, kateri niso vezani vsled službe na mesto, ali tucli tu je treba naivečje previdnosti, (ljudje si tam tucli kuhajo,) da ne bi uničil požar dreves po posušenih tokavah.
Wernyhora in njegovo prerokovanje o Poljski. O priliki prihoda turških čet na vzhodnogališko bojišče se je spominjalo i Wernyhorovei?a prerokovanja: »Gdy Turek konia u Dnesterze naooji, Polska po-rostanie.« Wernvhora je bil zaDoroški ko-zak, ki je živel pred sto leti in je slovel kot prerok. Številna njegova prerokovanja so napisana. Beletristika in upodabljajoče umetnosti so se zanimale za to neobičajno osebo. Tako je poliski romanopisec Czaj-kowski napravil Wernyhoro za junaka v romanu, v katerem opisnie idi'ično življenje v poljski Ukrajini. Znani češki slikar Čermak ga je vzel kakor namet k veliki sliki, ki predstavlja Wernyhoro, ko prerokuje usodo Ukrajine.
VolašKi pozdravi.
Zaostali ptički pošiljajo nebroj pozdravov vsem Slovencem in Slovenkam v domovini: Enol. prost. Fr. Mlakar; Bog. Deu; J. Podnebšek; Leo Abram; Anton Vrtovšek; Ciril Osana; Dušan Markič. — Slovenski topničarii pošiljamo z daljne morske obale iskrene pozdrave ljubil domovini: Jernej Pernat iz Jarš pri Domžalah in tovariši. — Vsem domaČim pošiljajo iskrene pozdrave: Franc Lipovž — Batuje; Pavel Križaj — Postojna; Jožef Cerar, Blaž Nevecla, Tone Franc, Franc Jakše — vsi v linški bolnišnici Rdečega križa. — Pozdrave vsem cenj. čitatcljem in čitate-ljicam »Slovenca« pošiljajo: Enol. prostov. desetnik Stanko Repnik; vojno-poštni sprevodnik Ivan Košenina; Četovodja Jožef Avguštin; desetnik Vinko Večaj; poddestnik Anton Flajs; poddesetnik Jaka Smole; deselnik Franc Jenčič; desetnik Franc Volk; čefovod-ja Kari Vovk; stolnijska kuharja Franc Jašovec in Alojzij Franc. — Pozdrave znancem in prijateljem pošiljajo Janez Zgonc in tovariši. — Srčne pozdrave pošiljajo sorodnikom, uriiatcliem in
znancem: Ivan Kranjc iz Staregasela pri Kobaridu; Franc PeSnik, Rajhen-burg; Mihael Znidaršič, nad Kanalom; Franc Potočnik, Celjo — vsi zdravi. —• Slovenski črnovojniki pošiljajo svojim ljubim domačim, prijateljem in znancem in slovenskim dekletom: Alojzij Sever, poddesetnik; Ludvig Puklavec, Ormož — in vsi tovariši. — Pozdrav vsem rojakom pošilja Rafael Gluk.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Fod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetno otvoritve.
Ш prezrite dasainlCBa сд!ш
»i«.
žflSsi
Zahvala.
1955

Podpisanoc se zahvaljujem naj-prisrCnejo v svojem in vseh sorodnikov imenu vsem, ki so prisostvali smrti m pogrebu nepozabnega ml brata
IGNACIJA OCEPEK
c. kr. orožnišiccga stražmojs>ra v OsUnicl ob boipi.
Posebno pa noj Rog plača g. župniku, gg. c. kr. orožnikom, c. kr. finančnemu respicijentu ter gospodični učiteljici in njeni sestri njih preveliko požrtvovalnost.
Ovsiše pri Podaartu, 1C. aug. 1910. Jožef Gcepek, župnik.
Načelstva kmečke hranilnice in posojilnice ? Plisfeovici na Krasu
vabi svoje člane na
Л
Ш iiSBf*HI
11 Mili £111
ki se bo vršil dne 3. sept. 1.1, ob 4. uri pop. v
župnišču in sicer z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leti 1914 in 1915.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
na račun z nekoliko kaucije
ШГ se sprejme
kje pove uprava „Slovenca,,.
Žena t;rez otrok išče mesla

Ponudbe pod „Zanesljiva", »
Sprejme se
srednje starosti za opravila v hlevu, ki ima dovolj izurjenosti v krmljenju goveje živine. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod štev. 1959.
so letos najbolje! Kakovost Iz doba miru.
Razprodajnlci zahtevajo cenik o malih svetilih.
Уеошд Kralj, Vinooredi, 112, Češko.
I Posop gospodinje !
Trgovec s sadjem in zelenjavo
Kar! Kumar
Pogačarjev trg	Fogaearjev trg
priporočam cenjenim gospodinjam svojo zalogo
ш m
ш gm tf
~ " i
K Ш
m
as M ш
M —
ШЗ I Ss'
ima v zaogi sledeča EirmiJa:
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete A K 87'— za 100 kg brez. vreč.
Rapsove tropine v ploščati po 76 K brez vreč A 100 kg.
Olupke sladkorne pese v lialali in vrečah po 50 kg a K 53 — za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajo po 51-— K za 100 kg z vrečama vred.
POljStičiS! ^ Naročajte pri Gospouaiski zvezi semena, ječ—en, domačo in nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo.
KnSStO^SiGi! Preskrbite si od Gospodarske /veze kajnita, J.iaHjevo sol, 8% kalijev. 18—20% mineralni in kostni superiosiat, mešann gnojila, zlasti 14« , žlindro, ki se ilolii v papirnatih vrečah po 50 k- za K 10 — A 100 kg /. vrečo vred. Naročniki nai dostavljalo lastne vreče tranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaira ne sprejema Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K A 100 kg z vrečo vred.
Odslej prodaja knjižico „Živinoreje! In vojna" Ka5oliška Kukvarua.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-
ugodneiših cenali koruzne storže, ajdove, prosene
in druge pleve,
Poljedelske stroje, motorje, inlallinice itd. naročajte le pri Gospodarski ZvezJ.
Kava v kockati žo zmleta s sladkorjem; 1 kocka se potrebuje za pol Itr. kave NavoU'lo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol Itr. vode, in najboljša sladka kava je gotova.
Samo ea posusi Na tisoče priporočita h pisqm na razpolago, — En poštni zavoj 5 kg stane samo K 25. — Pošilja proti povzetju aH predplačilu zastopnik tovarne
Iv. Ure k, LJubljana 4,
Mesžrtii trg 13.
IS6{ sni službe kot
In čevlje
U 247/16
V imenu Njegovega Veličanstva
cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Višnjigori je razpravljala danes v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva, obtoženke Ane Žgajnar o obtožbi, katero je dvignil javni obtožiteli zoper Ano Zgajnar zaradi prestopka draženja in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obto-ženka, razsodila tako:
Obtožena Ana Zgajnar rojena Pušljar, po domače Stefanka, 65 let stara, posestnika žena v Stranskivasi št. 7 je kriva, da je dne 7. julija 1916 v Stranskivasi, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevala za neobhodno potrebne reči, namreč jajca, od delavke Marije Kastelic očitno čezmerno ceno, namreč po 14 vin. za 1 jajce, in se obsodi po § 14 št 1 citirane cesarske naredbe z uporabo § 266 k. z. za 48 ur v zapor in na 20 K denarne kazni, oziroma v slučaju neizterljivosti za nadaljnib 18 ur v zapor, ter po § 389 kpr. v povračilo kazenskih stroškov.
C. kr. okrajna sodnija v Višnjigori
odd. II. dne 1. avgusta 1916.
Vehovar, s. r.
v modni ali manufakturni trgovini. Najljubšo kje na deželi. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št, 19S5,
V najem se odda
LEPA, VELIKA SOBA
opravljena ali brez oprave, samo strogo solidnemu starejšemu gospodu ali gospej, eventuelno tudi za odvetniško ali agen-turno pisarno. Vpraša se v Šelenburgovi ulici št.l, I. nadstropje, od 2. - 3 popoldan.
belo v kosih po >/2 rezano oddaja dokler kaj zalogo samo original zaboje v teži okoli 60 kg proti plačilu naprej ali povzetju cena za 1 kp K 4-20 tvrdka
A. KAŠMAN, Škofja Loka. (Gorenjsko.)
se sprejme, ki je slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi dobro zmožna ter razume dobro knjigovodstvo in računstvo. Ponudbe sprejme upravništvo „Slovenca" pod »100. F«.
Lepa meblovana r
solčna lega. se odda za 1. september
Poizve se pri upravništvu tega lista pod štev. 1940.
Skoro nov
B
z opravo in vozom. Več se izve: Ljubljana, Stari trg štev. 32.
s sedem letno učiteljsko prakso v slov. in hrvaškem jeziku želi mesta kot vzgojiteljica aH družabnica pri kaki dami. Cenjene ponudbe na na upravo lista pod: »Vzgojiteljica 88».
pred ljudsko šolo v Idriji s 3 stanovanji in s prostorom za trgovino
S£ jprotla
Več se poizve pri lastniku F. K, 69 v Idriji. 1907
Pozor!
se vsakii dan podražuje?
Prepričajte se,
da pri muni Kupite najceneje vsakovrstno perilo, čevlja in vso potreb-
šilno za blvllje. Sa po stori ceni: velika zaloga umetnih cvetlic, nagrobnih vanocv s trakovi in napisom, dokler, zaloga.
se ceno proda Ljubljana Gradišče 15/1.
dobe trajno delo v
KranJsKš Ssvantš za šeieznino v Kamneku,,
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
yraver in izileiovatelj kavčuk - štaaibilijev
Jana, Dvornž «rg š«. S.
Ceniki fianko. 553 Con.k, iranko.
МАТЦ ON IS
.'EDINSTVEN U SVOJOj ANALfTICNOj KAKV0ČI
мЈвоие
ODAVNA NUjslsUfil .	PORODiČNO !
mi w"
Zaloge v Ljubljani: Д. Šarabon in dulius Elbert.
ШГ samo na đebelo "ЦЦ
priporoča in šo vedno razpošilja: Ivan Komldar, Dunaj II. Rote Kreuzgasse 5. — In sicer boks-teletino, ševro, konjski boks, gladke mazane ovčine iu tudi izgotovljene gornje dele (Obcr-teile), čevljarsko potrebščine itd. — Čevlje za štrapac in moderne fine vseh vrst in velikosti — Pri vprašanjih za cene je točno navesti, kar se želi naročiti. —
Plačilni pogoji novih odjemalcev so, predplačilo proti računu; pri starih po navadi. — Manj kot 1 ducat ene vrste pri usnju ali pol duc. čevljev ene vrste vendar mešanih velikosti se ne pošilja niti za vzorce. —	1849
v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda.	^оо
Več pove lastnik Rudolf Oroszjj, Ljubljana.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg mašnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober Ф ^ Ф	po 150 K. Kdor
'	želi kupiti več-
jo množino, naj pride pokušati v Vipavo. — Načelstvo.
...................»i.................................................
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč.
Ш!Ш11ШШШ|11ШШШ1!Ш|;|Ш|1Ш111Ш1Ш11Ш1ШШ1ШШШШШШШ111Ш
(za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Bitix št. 1552 (Češko.)
Xikel ali jeklene ure na sidro K 6 —, 7'—, S'—. Vojno-spominske nikeln. ali jeklene ure K 11'—, K 12' —: armadno radij, uro iz niklja ali jekla K 12—. Masivne srebrne Hoskopf remont, ure s sidrom K 19 — 1C iO'—. Budilke, stenske in ure na stojalo v veliki izberi po nizkih cenal). 3let.no pismeno jamstvo Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
irrrfcui.
slo n usnlarle.
Več vagonov se suksesivno po znižani ceni odda, tudi v lastnih vrečah. — Ponudbe na upravništvo lista pod št. 1929,
nove napravlja in stare popravlja
Šmarje p. Jelšah, štajersko.
Najboljša priporočila in izpričevala na iipogled in razpolago,	1905
Zihuala.
Za vsa izkazana nam sočustvovanja povodom smrti našega predobrega soproga, oziroma očeta, gospoda
Minit! Soršaka
krojaškega mojstra v Sp. Šiški št. 95
izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
Žalila rodbina.
				
ш	ШШ " • .t •»••	ШШ*		тшж ■■ Ш ' " '. ' •', ■;'■ ■': •
Zahvala.
Ob smrti našega ljunega sina
STANKA
nam je došlo od širnih strani obilo iskrenih izrazov globokega sočutja, za kalere se tem potom hvaležno zahvaljujemo. Posebno sc zahvaljujemo pre-ča^litemu gospodu mestnemu župniku Ziachu, da je dragega ranjkega pre-vidcl s sv zakramenti, prečastiti duhovščini vipavski in goriški za pogreb, blagorodncmu gospodu dr. Kancu za dolgoletno požrtvovalno zdravniško pomoč, vsem zastopnikom raznih oblasti in korporacij in vsem številnim pogrebccm.
Bog bodi plačnik vsem, ki so bili dobri našemu ljubemu sinu.
Vipava, 15, avgusta 1916.
Zalu;o£a družina Mribova.
Vsakovrstne
1414
slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
za
je sušenje zelenjave za zimo. Popis se dobi v knjižici „Sušenje v gospodinjstvu", ki jo je izdal Račič Božo v Zagorju ob Savi. Dobi se tudi v knjigarnah. Cena 30 h. 1895
l|
Prvo Mo pomeiie za steklarstvo in slikanje na
Avgusta Aenoia
Dunajska cesta štev. 13 pri „Figovcu"
se priporoča slav cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnena steklarstva in slikanja na steklo, za stekia sivo v dguialni in navadni onamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zatoga steklenega ln porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi m proračun; na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
obstoječi iz štirili sob v Šelenburgovi ulici štev. G, I. nadstropje, se s 1. novembrom 1916	1928
ocMafo v najem.
Natančnejše izve se v zavarovalni pisarni v visokem pritličju iste hiše ter pri g. Antonu Bocu, lastniku kemične pralnice in barvarije, istotam.
in slov. nem. korespondent se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval in s sliko pod „DOBRA MOČ" na upravništvo.
Najcenejše
vglaSevatcc olasovlrlev In trgovec glasMl
Zaloga ter izpo- М*НЗ, W0lf0V3 UliC3 ŠL12. sojevalnica gla-
sovirjev, planin ln harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo, apec.elni zavod za vglaševaaje ter popravila vseh glasbil. Vglaševaiec v »Glasbeni malici« ter v vseh slovenskih zavodih.

оиаииишмашгаишииии ———
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
IjjUiiK,
Pred škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.
1900
„PFHFF" brzošivalne stroje
edino najboljše na svetu!
10 letna pismena garancija. — Lahek krogličen tek. — Šivajo naprej in nazaj. — Ugodne cene in mesečni obroki. — Za umetno vezenje (štikanje) krpanje per la in nogavic najbolj pripravni, o katerem dajem brezplačen pouk. — Velika zaloga šivank, olja, ter posameznih delov.
Specialna trgovina Šivalnih strojev in koles

Ign. Vok
Ljubljana, Sodna ul. št. 7.
Sprejmem zastopnika ali zastopnico.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje In smrt, otroških dot. renlna In ljudska, nez^dna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavurovanj koncem
leta 1У14. ...........................K 173.43d.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1S14...............K 48,7j2.o22-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div.dendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za 00)1Ш гаватазал^, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zasloni in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji, Marije Terezie cesta št. 12.
najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri

Uablja&i.
шг
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trdo koze, tekom 3 dni s korenino, brei bolečin no odpravi olicoDn Cena lončkujam-Ша-Dđi^dIU. stveniin pisuiomS K. 1-50, 3 lončki It 4-— 0 lončkov E 5-50, G lončkov K 5-50. Stotino zahvalnlc in pmnalnio. Potenje tj nog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K Г50, j .'j škatlje K 3'SO. Кешопу Kaschnn (Kassa) I., poštni predal 844 Ogrsko.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
A i
šM -jeve
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. K ose hi r („Pri Orlu), Kamnik.	43
C. in kr. dvorn? založniki
m m
tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev
Resljcva cesta 1 jjj^ JUIIlLJill HM Marijin trg 1
priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago.
јашшжшашјш!!!
MK
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge
m
m
Rentni davek plačuje iz svo;ega. csscss Zunanjim viagateljem so za poši-
4
ljanje denarja ua razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
fiviljt
jS^efilke
za 2eim® шшШ ©
v neprekosni kakovosti le pri
м&кт 1сошш
Elektrofehn. predmeti Dunaj-Wien, IX/4 Nordberg-Str. 6. Fernrui 21.928.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
SdIo na
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2j 15 ali 22 »/2 let; pa tudi izven odsekov prati poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.009 kron. Deležnikov je bilo Koncem leta 1924 2228 s 13 493 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,432,270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Anđroj Kaian, prelat ш stol.kanonik v Ljubljani. 1. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Bogumll Hcmes, ravnatelj slov. trg. šolo Karo. Pollak ml., tovarnar v Ljubljani, v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c kr profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani. Anton Kralj, tajnik Zadružno zvezo v Ljubljani; Dr. Mcrkar Alojzij, gimn. vero-učitelj v Ljuidjani; dr. Jakob iVlohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivan Sušnik, stol ni kanonik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski i>role.-or v Ljubi ani; dr. Viljem Scluveitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničn!k, prolesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnsk, katehet v Ljubljani.
ш
ti*' -J
Т
m
&
Ж
e7f*u
m
m m
m S
tfVfl
uV
m
Nadzorstvo:
CIani: Anton
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. Čadež, katehet v Ljubljani; K. Gruber c. kr. liu rač ofieiinl v Ljubljani Ivna Mlakar, prolesor, v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
пч1ч,
Ss
Centrala na Donaju. - Ustanovljena 1064. -34 podružnic, Hsgai ШгЏп žrg
Preskrbovanje vseh bankovnili transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vloj na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Slira njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	13
2) g f? &j
Su. Patra cesža. Delniški kapital in reservs 05,303.803 kron.
Najkulantnejšo izvrševanje borzuih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih inos tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje ln prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcinodaja varnih proilalov samoshrambe (safes) za ognjovarno shranjevaojo vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdat brezplačno. Sinje dcnralti vl-> i na hranilna knjižico dna 30 junija 1DIG li 119,818.018-—,
31. decembra 1915 na knjižice in tekoči račun K 2li8,i'13 476 —.


£ј«чц?£ v vczcnfu lirczphi'en.
-sm. I g I издг
Cene stalne in solidne.
Naslov za pisma: Josip i?eleliiic
Ljubljana.
Sv. Petra nasip 7.
Za rodbinsko in obrtno rabo najboljši in najpripravnejši so:
OS.
i
„Gritzsier" ^ ŠSVallll Stroji 5= „Mrmz"
šivajo, vezefo, krpajo perilo in nogavice. Edina tovarniška zaloga v Liubijani, za vodo, levo, blizu franč. mostu, tretja hiša.
9®" Največja Izbira vseh sjs t c m o v in najlepši U oprem. ""ffitjj
VOLNENE CUNJE
daljo star« nogavice in ilrufia pletenin«, odpadki eukna, ponošt-na volnena obleka ae liupl v vnaki najmanjši iu tudi najvoc.ji množini ter dobro plafia. 1'onu ibo na: zblralnloo volnenega blaga v vojno namene Seebaoh pri Beljaka.
Prekajeno prašičje meso, kranjjslie klobase, brannšvaf-garce in drugo mesno blago prodaja po najnižjih cenah
ОДшкббиаЗшса za živino
ES&matSka cesta St. 2Đ.
киппјет po najvišji dnfvnlcenl.
Ponudbe na naslov: J|lje
Franca Josipa cesta It 1.
Bližal® se veiiki dnevi srecel
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Sovin srsčk Hvstr. rdsčega križa . 3©©*©©© in S©®2©©© kron ТапкШ srečk . . £;©©„©©©, 4©o.©©@ 'n 2©@»©©© kron 3% zemljiških srsčk ?z 1. 1880 . .	in 9© ©©© frank.
3°o zsraijišfcih srečk iz 1. 1889 . . 6©.©©© in 1©©,©©© kron
17 ŽFSbS^I	šef©! Svota glavnih dobitkov l. 1917:
3,230.090 кГ©П oziroma frankov. ——- №ssšni eferok samo K 7-— oziroma K 3-75.	-—
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaja neizžrebnnja tsktjučsna! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo fn igralni načrt, hitite z naročilom!
I
оаааааоаааааасаааааапааааапсзааааапса
□
g HMERIKANSKI
Cenjenim rojakom in slavnim de- j
3
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
narnim zavodom priporočamo svoj
Bančni Oddelek
za pošiljanje denarja na vse kraje in izvrševanje vseh tozadevnih bančnih poslov. —
P. n. cenjenim odjemalcem
tvrdke ANGLO —

(Zzloga čevljev) "HB
Ljubljana Šelcnburgova ul. 7
se uljudno naznanja, da bode trgovina radi pomanjkanja blaga, — ter ponovnega odhoda lastnika na bojišče, — začasno zaprta. — Za dosedaj v polni meri izkazano zaupanje se tvrdka zahva-: : ljuje oziroma za nadaljno naklonitev najlepše priporoča. : :
»бИИИИИИМ^!«.^^' ■ 4 . .vJ^iZZZt-	ИИШИИ
G
S 1006 N. Cliicago St„ Joliet, III. U8A. j Vse naše poslovanje je zajamčeno! a
n	'	□
Slivovko, tropinovec, rum in vino, dalje milo za pranje, zajamčeno 36% maščobe in zelo fino toaletno milo, različno surovo kavo — le proti prejemnici. Mokliador krepilno zmleto kavo s primesjo. Kavo in Mokkador tudi v zavitkih od 5 kg dalje, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah tvrdka
R. Kušlan, Ljubljana, Karlovška c. 15.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
C
o
B
D
A
J2
o
4—'
O
O t-l CL C/3
ca 2
.T
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Alildošičeva cesta št. 6.

IV^stni trg št. 10
mniwiw Mimii ...................................1 i •	aiasea^a^ffiraBs®®
h? '
,s svojimi lSa cm dolttfml orjaškimi liOrelejskimi insml, ki sem jih dohila po 14 mcssčni rab. 'poina'de; ki sem jo iznašla sama To je edino sredstvo proti tzpadnnu las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rasi 'brade, in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni biesk iu polnos' in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do uajvišje starosti.
Lonček po 4, 6 in 10 kron.
I Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej i	iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
A'iia
1443
''''''т^гтатктж^1"'™^^	■iiuhiii

«1
9Ш
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma vavno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
M

brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti porošlvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.