\ Največji (loreuki dnevnik ▼ Združenih dritnh Velja za rse leto ... $6.00 Za poi leta.....$3.00 Z* New York celo leto - $7.00 Za inoimitro celo leto $7.00 i i * B J r List; slovenskih .delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. IfWied every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANPT 2876. N0 291~— ŠTEV. 291. Entered as Second Class Matter, September 21, 1003. at the Port Office at Mew York, N. Y., under the* Aet of Congress of March 3. 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 12. 1923. — SREDA, 1 2. DECEMBRA, 1923. VOLUME XXXL — LETNIK XXXI. MEHIŠKI VSTASI VEDNO BOLJ AKTIVNI Kanonski čoln Zaragcza bo odplul iz Vera Cruza, da pomaga vstašem pri napadu, ki ga namerava vprizoriti vojaštvo gen. Martineza. — Ker so zveze z notranjostjo Mehike prekinjene, so poročil jako pomankljiva. Jaqui Indijanci so zaenkrat še nevtralni. POZOBI&Č emehiSke revolu cije. Vera Cruz, Mehika. 11. decembra. — Kanonski roln Zaragoza je pripravljen odpluti v Tampico, da pomaga pri napadu na to mesto, katerega nameravajo vprizoriti eete governorja Lope? de Lara iz Tamalipas v zvezi s četami generala Martinez. Operacije proti Tampicui bo vo-egu. soglasno z delavskim tajnikom Da- DVOJNI UMOR JE KONČNO POJASNEN V kratkem bodo dvignjene obtož be proti petim osebam, ki so se vdeležale zarote, vsled katere sta bila ustreljena dva bančna sla. Dnnaj, Avstrija. 11. decembra. Celo one dežele, ki so ušle vojnim opustošenjem, trpe tako zelo vsled globokih socijalnih preobratov, da je nevarnost prav tako velika kot so dejanske posledice ,vojne. Taka nesrečna dežela je Jugoslavija, kjer cvete banditstvo. Koraag poteče en dan brez poroč'1 o kakem drznem zločinu in banditi nt obstajajo izključno le iz moških. Ženske in mlade deklice, ki so ce lotile banditstva kot lahkega zaslužka so našle pribežališča v v (lupiTi svoje rokodelstvo težk ) oborožene- Pogosto moru orožništvo in vojaštvo drago plačati vsak poskus, da jih polo vi. Ena teh roparic, stara komaj sedemnajst let. je bila prijeta pred kratkim v bližini Morave. Predno so jo ujeli, je ubila tri svoje za- NAJNOVEJŠA POROČILA IZ NEMGIJE Ameriška komisija naj preštudira razmere v Nemčiji ter naj po svojem najboljšem prepričanju izjavi, če je pomoč potrebna ali ne. — Bivši nemški kajzer Viljem je dobil nov naslov. — Sedaj se ne sme drugače imenovati kot "princ". — Dortn in Matths sta se sprla. Berlin, Nemčija, 11. decembra. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je naprosila sedanja nemška vlada Ameriko. naj pošlje v Nmeijo posebno komisijo, ki naj po temeljiti preiskavi ugotovi, ee je Nemčija potrebna pomoči ali ne. Predsednik Ebert je brzojavil ameriškemu generalu Allenu, ki je poveljeval ameriškim okupacijskih četam v Nemčiji, ter ga prosil za pomoč. Obenem se mu je zahvalil za vse dobrote, ki so jih izkazali ameriški vojaki nemškimi otrokom. Berlin, Nemčija, 11. decembra. — Pruska vlada je po dolgotrajnih debatah določila naslov, s katerim naj se _ __ ......... . bivši kajzer vbodoče imenuje "pruski princ"'. Do ce- gozdovih kjer žive v dupljah sarskega naslova nima nobene pravice več. 'er opravljajo svoje rokodeLstvo Puuoben naslov naj dobi tudi bivši nemški kronprinc Socijalisti so odločno proti t »mu. Pravijo, da bivši kajzer niti naslova "princ" ne zasluži, ker je v usodepolnem trenutku pustil Nemčijo na cedilu Baje je zanj najbolj primeren priimek ' Ho benzol leni' .„ Berlin, Nemčija, 11. decembra. — Porenska separatistična voditelja Dorten in Matthes sta se sprla. Sprla sta sledovalce ter rarrla številne na-j? ^^ de?.arJa °ziroma vstran podpore, ki jo je jima daljne. j dajala Francija. To mlado žensko, Smiljano, je] . f*0™11 3e zahteval vsak dan 40,000 frankov, s kateri-odvedel zloglasni ropar Miltar mi plačal Svoje pristaše. Matthes je pa zahteval to svoto zase. Ker je ni dobil, je ustanovil novo stranko, ki se imenuje "Porensko- Popovič in viteljstvom pod njegovim pokro-je postala izvrstna strelka ter se je udeležila vseh j vestfalska neodvisna zveza" ko.S:Sieroza fiuanciranje svojc— stano za petami. Konečno je zasle- GENERALNI STEAJK AVSTR. POfiTNTH USLUŽBENCEV. Berlin, Nemčija, 10. decembra. Avstrija je popolnoma ločena od zumunji'ka sveta. Danes ko namreč zašitrajkali vsi brzojavni, telefonski in poštni uslužbenci.- ? -i. To so storili zategadelj, ker so jim uprave znižale plače. Ministrski predsednik dr. Sei-pel bo brez dvoma rrsifniiral, če se mu ne bo kmalu posrečilo skleniti sporazum. PREDSEDNIK COOLIDQE MEHIŠKO VPRAŠANJE. IN ZA PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE. Washington, D. C.. 11. dec. — Dane* ho uvedli v senatu pregTe-sivei veliko kampanjo za priznanje Kusije, Kampanjo vodi senator Borah. Washington, 1). C.. 11. d**«. — Predsednik foolidgo je danes izročil senatu pogodbo, ki je trla prod kratkim sklenjena m°d Mehiko in Združenimi državami. CooJidge pravi, da se ne briga za delan načrt " butleganja" Njegovo port>čilo glode ■ števila \~lihotapljeinih inozemcev temelji na poizvedbah priseljeniških urad nikov. Narodna priseljeniška konferenca se bo pečala z odpravo te napake in drugih napak v sedanjem priseljeniškem sistemu ter s sprejemom rednega zakonodajna V New Yokr je dospel v torek gg prograjDa Delegatje na ko«fe- zjutraj na štiri dni trajajoč obisk renei vključujejo industrijalca poljski general Haller. V soboto! voditelje, voditelje socijalne službo odpotoval v Evropo s parnikom be, javne uradnike ter zastopni- sedanje razmere v Mehiki in da takozvana revolucija ne bo ovijala odobrenja pogodbe. POLJSKI GENERAL NA OBISKU. Majestic' nova Člana odbora za zunanje zadeve. ke nekako ducata inozemskih vlad. Konferenca bo najbrž sprejela priporočila za kongres na temelju poslanice pred. Coolidge-a. Sir Gloster Armstrong, angleški generalni konzul, bo zastopal Anglijo in pri tem mu bo pomagal J. D. Scott, ki je študiral po naročilu angleške vlade priseljevanje v newvorskem pristanišču. PET AMERTftTT.ff RUŠILCEV NA POTI NA KITAJSKO. Manila, 11. decembra. — Danes popoldne je odplulo proti Hostg-tongu pet rušilcev ameriškega azijskega brodovja. Brooklynski okrajni pravdnik Dood bo zahteval naj velepotrota dvigne obtožbi radi umora po prvem redu pet os&b, katere spravlja v stik z napadom in umori dveh bančnih slov dne 14. novembra. v Brooklynu. Dosedaj sta bila prijeta brata Morris in Joseph Diamond, Tony Pantano in John Farina. Peti, katerega dolže s Faruio in Joseph Diamondom vred izvršenja krvavega dejanja, dosedaj ni še prijet. Oblasti izjavljajo, da se je popolnoma posrečilo določiti Farmo kot enega resničnih morilcev, keT se je izjalovil njegov poskus, da ugotovi alibi. Rekel je namreč,- da je bil ob časru izvršenja umorov v Lafayette kopališču^ Morris" Diamond je bil baje povzročitelj zločina, Pantano pa informant/*ki je dal" banditom potrebne informacije, glede denarnih transportov. Oblasti so odredile vse potrebno. da zavarujejo obtežilne prK-če, dokler ne bo zaključen proces. Izvedelo se je namreč, da skuša zločinska organizacija spraviti par teh prič s poti. Med temi je tudi Leonard Sachs, prejšni uslužbenec in prijatelj Diamondovih- Sachs je podal včeraj važne informacije glede Farine, ki je zaprt v Hobokenu, ker je baje spoznal v Farini človeka, ki se je na dan umora ob osmih zjutraj posvetoval v tvornici z bratoma Diamond. Kmalu potem, ko je prišel Sachs so vsi trije zapustili tvor. nico. Več nadaljnih prič je spoznalo v Farini povsem določno moža, ki je tekel po s-treljanju po stopnji-cah nadulične železnice navzdol ter pri tem potiskal v žep revolver. Sachs je povedal včeraj okr. pravdniku Doddu. da ga je Sallv Diamond, sestra obtoženih bratov, v soboto, ko je prišel v tvornico. da uredi svoje zahteve, skoro na kolenih prosila, naj reši njen8 dva brata. dila policija roparje na neki farmi v bližini vasi Moravac, kjer je rodilj; SmiljWia otroka. Policija je čakala v bližini farme, ki ji je nudila zavetje, dokler ni Popovič odšel, nakar se je približala, da pozove deklino, naj se uda. Edini odgovor, katerega so dobili policisti, je bilo več strelov, ki so ubrli na mestu tri zasledovalce. Pričelo se je obleganje, ki se je končalo še le potem, ko je Smi-Ijani zmanjkalo municije. Ko so jo prijeli, ni hotela označiti skrivališča svojega ljubimca. — Če bi ne bila v svojem sedanjem stanju, bi me gotovo ne ujeli tako lahko, — je rekla. — O prosit e me in pokazala vam bom kaj lahko napravim s puško proti vašim junaškim policistom in vojakom. STARODAVNO MESTO SKITOV danes vložil predlogo, ki zahteva. NA KRIMU. 1 naj se brez pardona deportira vse inozemce. ki bi prekršili prohibi- MESO V ANGLIJI SE JE PODRAŽILO. KRTftARKA POTOPILA PARNIK Pred kratkim »ta bila sprejeta v odbor za zunanje zadeve senator Willi« iz Ohio in sen»tor Pepper iz Pa. Oba sta republikanca. Alžir, Afrika, 11. decembra. — Ameriška kHž#ka je zadela v vinilni parnik 'Paul' ter ga potopila. Posadko so pravočasno rešili. UREDNIK RATHOM UMRL Providence, R. I.. 11. decembra Tukaj je umrl John Rathom. nredmk znanega lista "Providence Journal". - Najbolj priljubljeno meso v Angliji, namreč pečena govedina in sveža šunka, ki krasi mize angleških domov ob božičnem Času. se bo letos neizmerno podražilo in sicer radi epidemije bolezni na gobcu in parkljih, ki je ravihrala ppeko cele dežele. Ta bolezen je postala tako resna, da je bilo izdano povelje, ki prepoveduje premikanje goveje i;vine v ozemlju, ki krije skor'. ?elo .Anglijo in južno škotsko. Ker ni mogoče prirejati nikakih sejmov v tem ozemlju, se ne morejo prr-izvajalci, ki so zdebeli i svojo živino za božični čas, iznebiji svojega blaga in vrjetno jc vsled tv-ga. da se bo pojavilo pomanjkanje domačega mesa. Številne črede, ki imajo vsaka svoj posebni rodovnik, so bile okužene od te bolezni ter bile vsled tega iztrebi jene. KOLEDAR sa leto 1924 STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da m boste fares njega "G L A* NARODA" 82 Cortlandt St, New York cijsko postavo oziroma postavo belimi sužnji. Predloga bo najbrže sprejeta. RAZPUST ITALIJANSKE ZBORNICE. Berlin, Nemčija, 9. decembra. Nemški starinoslovei se zelo zani- j glede trženja z majo za poročila, da je našel r-:-ski profesor Subinin, ki je še .iol-go vrsto let vodil izkopavanja v bližini Simferopola na Krimu, razvaline nekega mesta, ki je cvetelo o času, ko so vladali na Ki v-mu Skiti. Ta doba se je pričela sočasno > Blm' Italija' 10" decemb™ izvedenci približno krog sitega' K>alj Viktor Eraamiel ^ včeraj stoletja pred Kristom ter j? trn-; razPustl1 Plansko zbornico, jala do drugega stoletja po Ivri- i Za razP'Lst se je posebno zani stu. Skiti so se borili ob različnih časih za svojo prostost in neodvisnost proti perzijskemu kralju Dariju, macedonskemu kralju F'.-lipu ter drugim zavojevalcem starega časa. j mal ministrski predsednik Musso-\ lini, ker na vsak način hoče, da bi se vršile spomladi nove volitve. postava proti mokrim priseljencem. MAZAČ IZGUBIL LICENCO. Washington, D. C., 10. dec. — Poslanec Watkins iz Orftgona jp ski način. Hartford, Conn., 11. decembra. Državna oblast je vzela "dr." L. J. Blirmerju zdravniško licenco, katero si je bil prisvojil na slepar- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU ■e potom nas« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nir.irih cenah: Danes so naše cene Bledeče: JUGOSLAVIJA ftazpo&ilja na zadnje poŠte in izr'ačuje "Poštni čekovni zavod" in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu all drugqpi, kjer je paC za hitro izplačilo najugodneje. 1000 Din. ...... $12.50 2000 Din. ...... $24.80 5000 Din. ...... $61.50 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot e-| ti»o4 dinarjev računimo poaebej po 1$ dantov za poitnfno in druge atroike. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" t Trstu, Opatiji in Zadru. 200 lir ................$ 0.90 300 tr................$14.55 500 lir ................$23 75 1000 lir ................$46.50 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 230 lir računimo posebej po 15 centov za poitnino in druge atroike. Za pošiljat ve. ki prisegajo znesek p?t tiso* dinarjev ali po dva tiso* lir dovoljujemo po moeotensti še posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni m«»goče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke. Glede Izplažil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tem listo. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order aH pa New York Bank Draft FRANE SAKSER STATE BANS 82 Oartlandt Street tsi.: cortiandt m New York, N. 7. Glavno zastopništvo Jadranske Bank. = GLAS XARODA, 12. DEO. 1923 tt GLAS NARODA" (kovini oaily) ana Published by FRANK UKICR, Starale Publiahing Company (A Corporation) Proaldaot LOUIS BE NED IK, Traaaur* Plačo O« »ualiM too of tlto Corporation and Addrosaoa of A bova Officers: root. So rough of Manhattan, Now York City, N. Y. "O L A S NARODA** (Vote* of th« Peopl«) >MU< •O Evtrjr Day Excapt Sundays and Holiday«. Zji Ml« loto volja la Canada »•i i««« ........ Hat za Ameriko 1 Za New York am lala lat®.......... g7JH ie 00 z* pot lata ........................ IS4 Ma Ca Cotrt lota ...... Subscription Y*«Hy $4 00 Adv*rti*tment on Asr««m*nt. "Olaa Na rada" Izhaja vsaki dan (zvzemii nedelj In praznikov. t>opl** brma. podplu ln c»b«no«tt m n« prtob^-ujejo Denar n»J — bU*ovolI po-•UJfetl p« Mon«r Order. Pri vpremerabl kraja naročnikov, prosimo, d« M um tudi preJAnJo bilvaUWe Mirani, da. najdemo naalovnlka. "O L A S NARODA" Certlandt ItrMt Borough of Manhatttan. Now York, N. Y. TdtphoiM: Certlandt' 2*76 NOVA NESREČA V MEHIKI Amorikanci ne morejo občutiti nieesar drugega kot obžalovanj vsprieo nove vstaje, ki je izbruhnila v Mehiki in ki preti zopet enkrat pahniti naše posestrimsko republiko v zmede in uničenje. Prva in neizogibna posledica tega upora je nadaljno zavleeenje urejenih in rednih odnošajev med mehiško vlado ter vlado Združenih držav. Za rastoče otroke Farm Products Co.Inc. Walker 7300 Peter Zgaga Iz Jugoslavije. Mlad roparski morilec. Dne 10. novembra je bil 141etni pastir Paja Kueurski iz Haškepa . j-. j -i i - t -t ,( v Bail> dila bo najbrže daljša doba "opazovanja" v slučaju, če b ^ se ustaja posrečila, predno bi ameriška vlada priznal L TllJvi/0> 1Njihova zmagalce kot pravomočen režim. Na ta način pa bi bili; pokupili Srbi Temu vzgledu slede tudi ogroženi odnosa j i med obema deželama in ogrožena tudi Turki v nekaterih drugih vabi bila varnost naših državljanost preko meje in njih last Izseljevanje vodi pair ugled-nina, če bi zavladala v deželi zmeda. !nih Turkov, ki so dobili tozadev- Ironija usode je hotela, da je prišel izbruh skoro obj"a navodila iz Carigra^ istem času, ko se je navidezno uravnalo vprašanje mehi-1 Topovi M Jugoeiavijo. skega dolga, a se bolj eudno je, da je mož, ki je zastopali vlada je naročila v Škodovih Mehiko pri tozadevnih pogajanjih, da le Huerta, eden tovarnah na Češkem novih topov voditeljev te UStaje. j za 300 milijonov dinarjev. Če spust i 1119 vse druge stvari, je bil ta korak povsem! nepotreben ter bo lahko postal usodepoln. Predsedniki P}*** ^ SV0J° ženo-Obregon je dal Mehiki najdaljšo dobo miru v dolgih letih.1 V Ca*kl1 je cisan Isa ^^ za Pod njegovo vlado se je vračala v deželo prosperiteta, zgledi za mehiški narod so bili najlepši. Vsaj venem oziru lahko pomaga vlada Združenih držav pri zopet nem uvel javi jen ju miru. Glasi se, da skušajo vstaši kupiti ameriška vojna letala, ki naj bi jim pomagala. Tako prodajo prepove lahko Washington ter bi jo moral prepovedati pod najstrožjo kaznijo, katero dovoljuje naša navtraliietna postava. aki sodniki, ki so vršili sodne posle po muslimanskem ženitvenem in dednem pravu. Vlada se baje bavi z namero, da se v Sarajevu ustanovi pravna fakulteta. Dohod k Jadranskemu morju. "Zagreber Tagblatt*' beleži dejstvo velike važnosti: prvi vlaki iz jugoslovanskega zaledja prihajajo do jugoslovanskega niorja; V Georgiji živi mož, ki je star 62 let- Pridno žena ima, kajti pred kratkim mu je rodila že osemindvajsetega otroka. Ko je izvedel to novico, je vdano vzdihnil: "Božja volja naj se zarodi". Kaj drugega pae ni mogel reci v tem slučaju. * * * Rojak je pisal:" — Prosim razpošljite mi kake bukve, jih bom dal svojemu prijatelju, ki je jako bolan. Uprava ni vedela, kakšne bukve bi *iu poslala. In zato so mu odgovorili in ga vprašali: — Kakšne bukve želite xa svojega bolnega prijaelja: ali. pobožne bukve? — Nak. pobožnih pa ne. Moj prijatelj je že preeej boljši. Kakšne druge bukve mi pošljite. * * * Po vseh državah pravijo voja-šk:m vajam manevri. V Mehiki imenujejo vojaške vaje revolucijo. # » # Pisma Maričke Miklošič. S. pismo. New York. 2. deeembra. I>ra«ra mati: Prav lepo vas pozdravljam in vam povem, da sem bila danes na cesarjev god v cerkvi pri maši. Sicer se imam pa jako dobro. 3JngnsUnrcn*ka Ustanovljena 1. 1898 SCatni. lnkorponrar.3 i I9i» GLAVNI URAD v ELY, WUNN direktni železniški promet s Suša- Službo sem zopet premenila. Nt kom je otvorjen. "Jadranska plo-vitba je zirraJila na Sušaku pro-vizorieno pristajališee — promet bilo nič kaj prida v stari službi. Tukaj sta samo gospod in gospa in nič otrok. Sploh pa gospodje opisi. r- l__i Braddock, Pa. Sporočil bi rad, da smo se mi tukaj v Braddocku tndi prebudili in smo m kupili poslopje za naš Slovenski Dom. Poslopje bo zadostovalo zji čas, v ln»dočnosti se pa kaj bojjiega naredi. Zato se okliče itvanredna seja v nedeljo 23. decembra. Seja fle vrši ob 9. uri dopoldne v I.itvinski dvorani. Te ae-j* »e morajo udeležiti v» delničarji, ker imamo za razmoirivati važne reči, da ne bo kateri rekel, to ni dobro, pa to ni dobro. Naj S uspeha v pri hod- pa želim obilo njem letu. Frank Pierce, predsednik Slovanskega Doma v Braddocku. Girard, Ohio. Prišli so dolgi večeri rn slabo vreme, zato imamo malo več časa, da gledamo po časopisih novice iz raznih naselbin. Ln zato sem tudi jaz prijel za pero in popišem to našo naselbino. klal svojo ženo Sultano in nato ij>o-begnil. Vzrok: zakonski prepiri. Konzul Rašič poklican v Beograd. Xa poziv vlade je prispel jugo-slov. konzul v Trstu, Rašič, v Beograd, kjer se je sestal z Lazarevi-('■em ter z dr. Ninčiceui in njegovim pomočnikom Gavrilovieem. Rašič je bil baje pozvan v Beograd, da poroča o položaju našega naroda v Julijski Krajini. Vseučilišče v Sarajevu. Kakor javljajo iz Beograda, je vlada šerijatsko sodno šolo v Sarajevu povišala na rtopnjo vseučilišča. Iz te šole izhajajo musliman- Z delom igre tukaj še dosti dobo v*k na mestu in naj pove, kaj! bro, samo plača je bolj pičla za da- uMli, da bo bilo bolje. Nadalje imam za sporoiati, da se priredi veselica v korist Doma na starega leta večer. Na to veselico ge vabi vse Slovence in brate Hrvate v tukajšnji okotiei. Ce se nari svobodo na mor^u. (."cz letoi • i . i i 1,11 v ^ pa jezen, zna prav po katoli- rni b sI>a don,a- Pa kak je in hodi jo svojih potih. Včasih imamo tudi obisk. Kadar je jrospod doma, pride ponavadi kaka žen- k1 -JugctilaA i je. lTpa.li je, da bi Jngof:!a\Hja v prihodnje za ledo vala konsebventno iw>morsko poli- moSki. Kadar je gospa doma, prideta ponavadi dva. Sploh je bolj prijetno, kadar je gospa doma. V Pretep in kazen. V nedeljo julija je popivala večja druzha t'ant<»v v neki gfsstil-lii v Šiški. .Mtid njimi s<> bili tudi Pavel Turk in Fran«* K< delavca na metitni pristavi, i<*r hlapec Fr. feljak r/. Srome!j. V družbi š>r imeli dekleta in bi morda vse v redu. da jih ni na p »ti pn>ti me-•>tu ustavil delavec Alojzij t Vrni-j vec in jili pričel v I-attermanno-[ vem drevoredu klicati na korajžo. Fantje, ki s«> imeli s seboj dtvve.J -e seveda ni> mogli * snniš.ii t^rl so ^a p zvali na odeovor. V tem! "renutku pa je že tVmivee ]>"tri*;i-: bil zaz vrat Celjaka in ga podrl na tla. Celja k je v odgov >r seirol v \ krp in "pi«"il". kakor sam pravi,1 Cernivea z nožem v hrbet. Pičil' pa ga je malo prehudo, kar 1k) ob žaloval 1 mesec dni v ječi. i tik o, da bo svobodo svojega do- > zadnjem pismu me vprašujete, •uKla k morju varovala in po mož-' grem kaj v cerkev. Seveda grem. uosti olajšala. j K spovedi nisem šla do zadnjega i tedna. Zanaprej bom pa šla vsak Razdelitev avstro-cgrškega ar- j teden trikrat. So gospod tako j »pa.sil i. Vse sorte mi pravijo. Kaj Iz Beograda poročajo: Naše mi-|je pa doma kaj novega? Pravite, nistrstvo pravde je prejelo poro-jda misli priti Janez v Ameriko. cilo, da je razdelitev arhiva bivše ^k<)da (1enarja. Mene ne bo dobil. avstro-ogrsKe monarhije popclno- ge mi boJj d de j ki vča. ma izvršena. Na ta način preime , - T . Ni bil mož beseda. Po«eiš iz S'.*ni ' Janža pri Sv. I^enartu j«* pr« tal i . preti dvema mesecema «r-stilni- r-arki Mariji Orovičeri v Mariboru tele in mu je Orovičeva takoj iz- p!m"abi krun ai ■. Poteklo pa je m.-— dni, l«>da ni bil. !:ifi teb ta nit Ki: hiši«. Oru\ \'-eva je nat<» vb žila t ..";!» i. Kirbiš je pr-*d okrajnim v Ma ril m tu pr*znal krivdo in jt> !>11 **I>s»-'jen na 1<> dni stro«ri*ir.i / ra ** trejni tr«r»mi ležišči ter na povrnitev od 10< i> kron s 6 ■ t!>t. • >brcn I*i '..»Air, Pri tej pr:*iki .i,' Prib-žie obdolženca vpraša!, kje in; i prstan njegove ^estre. To še razii'« prerekanje je vzbudilo v Kolar i*u ma-šr-evanjc. K « s.* j.* I*r/H ./.;<"• okr *g ])<>bio«"i poda! na dvorišče, j • pni->•*! ohdolž»-iic<- '/. »Klprtim n^žem z:i njim ter mu «ra zsisad.il v hrbet. IVihodnjeg.i di>e je r plačal 2~>0 dinarjev « . '<*•« * »i'; • •». a • j-sko okr ri i si .d mu j.,. 11• -" — ._ lil • radi težke teller, pork" !be 4 mesece p«Mwtrenejra /ap ra. prejme naša država ves arhiv, ki se nanaša na Slovenijo, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo, Bo&no Ln Hercegovino ter Vojvodino. Arhiv se razdeli med posamezne pokrajine. Posebna komisiija strokovnjakov lx) v smislu sporazuma meti avstrijsko vlado in našim ministrstvom pravde pregledala drža\no biblioteko bivše avstro-ogrske monarhije na On naju, člani te komisije bodo tudi po en profesor ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze. Pregledali bodo dunajsko državno biblioteko ter posvečali posebno pozornost knjigam rn rokopisom, tier-čim se našega naroda. Xa ta način bo našim znan- sih obišče našega gospoda. Je jako lušten človek. Meni ne pravi Marička, ampak me kliče Maridl-Maridl je jako lepo rn gosposko ime. Kar sram me je, če pomislim, da sem včasih nosila ruto na glavi. Kaj denarja bi vam poslala, pa zaenkrat ne morem. Neki moj prijatelj me je prosil, naj inu posodim, da bo biznes začel-Jaz bom ž njim v kompaniji. Je jako prijetno biti v njegovi kompaniji. Če je gospa dorria, moram vstati zjutraj ob sedmih. Če i je pa gospod doma. pa lahko še maio poležim. Je jako prijetno, kadar ni gospe doma. Sedaj vas +4«.. -• ^ . . Ina lepo pozdravun. In Janezu re- st veni ni institucijam znatno olaj- 1 . . . ^ , cite, naj zaenkrat ne hodi. Ce bom aano prou»?avanje vanskih narodov Slovanov v monarhiji. zgodovine slo-zla^ti življenja kaj nucala. mu bom že pisala. Si- biva avatro-ogrgld eer Pa tnkaJ v Ameriki ^ega dovolj. Vas lepo pozdravim, vaša Maridl. Maridl je po novem. Nij^r ne zapišite "Marička". Kar "Maridl" zapišite. S tem imenom me Bolgarski terorist Popov aretiran. V Xišu v Srbiji je policija aretirala vodjo bolgarskih komitov G. Popova, katerega je že dalj ča- sa zasledovala. Pri njem so našli"T>ozna ves New York. poaiarcjene listine, s katerimii je hotel preko meje. Iz pisem, ki so prišla ohalsti v roke, se je dognalo, da je Popov član odbora teroristov v Sofiji. T>ežišča živega srebra in železne rade v Srbiji. V okolici Čaeka so odkrili ležišče živega srebra. Ležišče se bo natančneje preiskalo. V okoiici Strumice pa so se našla znatna le-! žišča železa. Analiza je pokazala, Ja je ruda dobre kakovosti. Maridl Miclosigg, care of Mr. Droekthofth, New York City. (Natančnejšega naslova ni potreba. Ga vsi v New Yorku po nofiu poznajo). 1 ""' \ \\mm Pošljite svoja božična denarna darila potom BRZOJAVNEGA PISMA Stroški tega pisma znašajo samo — $1 a tako nakazana izplačila so izvršena v domovini v teku enega tedna. Naša postrežba je brza in zanesljiva, a cene zmerne. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. -: GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE :- Kova tvornim testenin v Cd ju. Na Ljubljanski cesti je postavil šele nožične praznike m .obenem* A. Kavčič moderno .stavbo, v ka- in cstaoeljiee Glasa Naroda, fatn gledata, kaj imamo. i>obro je biio. _ srečno novo leto, Glasa Naroda pa obilo naročnikov za novo leto! _ i teri se bodo izdelovale testenine. Tvorniea je opremljena z najmodernejšimi stroji, ____..m ' ill llTOVA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Iru^MatiOč & • poiftni $1,50 Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ; A slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Je trdo vezana, velmje 270 strani fn 80 »lik la vojna. "OLAB NARODA'* 92 Oortlandft BtrMt, H«w York, M. T. liBfcetffeMi^yf^kini.^.T.fcv iei fil-AS N'ARODA, 12. DEC. 1923 Globe so le druga oblika licenc. Dobrosrčni sodniki, ki nalagajo globe bi prenehali s to prakso, če bi prišli do sposnanja, da so sodišča sokriva izvrševanja ne-postavnih dejanj. — Le malo kdo uvažaj e predpise glede vožnje v avtomobilu. — Za kršilce naj bo edina kazen ječa, n» pa globa. Poroča Joscphus Daniels. l*red par dnevi M*m eital v ne kem listu dve novici, ki it* me do vedli do razmišljanja, ce niso nana m.)d um"a v nevarnosti, da postanejo uradi za licenciranje postavno pn»p<»vedanih trgovin. Te dve novici sta hui; 1. — Veki mož je bil aretiran, ker je vozil v svojem avtomobilu ver kot sto galon žganja. Dokazalo se mu je. da je prevažal žga nje ie Tre mesecev in bil je na m umu. da je delal dobre kupčije 7 žpanjem. Spoznan je bil krivim obsojen na *150 globe. Neki mlad človek je povo-ojim avtomobilom, k kate-naplico štiridesetih na nekem ovinkn Irugega moža. Obsojen je bil na 'jO dolarjev gb>be, ker dovoljuje postava le trideMet milj na uro. Prvi teh dveh mož je bil navajen trgovec z žganjem, ki je kršil »brniške državne in zvezne postave ter osemnajsti amendment k Ustavi. Njegovi sfksedje pravijo. Ju je zabogstel s to ne"posrtavno trgovino Ko pa so. ga ujeli z blagom, rnu je sodnik naložil le glo-k> $150 in mož jo je seveda pla-»re menil svojo pot ter na-l s svojo nepostavno trgo- il na čal, dalj vine mula vine. Dejanski učinek te globe je bil. je dal sodnik možu licenco za .dal jeva nje te nepostavne trgo Prepr iean s ni sodni ki, k be, pren eh ali bi videl h slediee »jih Uniee va nje iem, da bi mehkosvč-i nalagajo take glo-s tako praktiko, če dejanj. mo»kih, žensk in otrok j*rtom brezskrbnega divjanja z avtomobili, je postalo v zadnjem času bolj strašno kot pa so vojne. (> pogledamo jutranje liste v ponedeljek, se nam zdi kot da eitamo poročila z bojnih Ijan in iz mrtvašnic. Tekom preteklega leta je bilo t edinole v Združenih državah na I ta naein uničenih 14.000 življenj. Ce sodimo po številu nesreč ter I vedno večjem številu avtomobil lov. ki so v r zvesti tozadevne določbe. Ta na un pa so primerne kazni pred so-1 iščem. Vi ne morete obesiti Človeka ki je brez namena in premisleka ubil drugejra človeka. To pa še ne pomen ja. da bi smeli brezobzirni avtomobilih i uiti brez kazni. Uradniki bi morali prijaviti in sodišča kaznovati vse one. ki pre kose skrajno mejo naglosti, določene po postavi ter omalovažu jejfi tudi druge regulacije. Včasih se zde avtomobilistom te določbe sitne in nepotrebne. Njih dolžnost pa je pokoriti se I>ostavi ali pa trpeti kazen. Nikdo bi ne smel voziti avtomobila. dokler ni prestal skušnje ter dobil licenco. Ce i>a kak avto-mobilist poškoduje človeka s svojim brezbzirnim divjanjem, bi se mu ne smelo naložiti globe. Ječa j je edina primerna kazen za take ljudi. Ce ubije kak brezobziren avto-mobilLst kakega pešca ali drugega avtomobilista, bi morala t iti kazen resnična ter tudi svarilo za druge drzneze. Sodišča so bila ustanovljena namenu, da zavarujejo življenje in lastnino ljudi. Kot se uporablja preprečevalno zdravilo, da s*, zmanjša število bolnih ljudi tei števila smrtnih slučajev, tako bi | >e moralo tudi uporabljati preprečevalne oer ->,h- skrlmo preiSče. Kadar raste neprestano število teh > tr0 vreč, 1 vi-njek in okrog 150 jajc Obdolženec dejanje priznava, pač pa za-nikuje Kos vsako »»krivdo, dasi-ravno se je našla pri njem večina ukradenih stvari in Ci«relšek potrjuje. da je Kos večkrat dal za pijačo. Obsojena sta: Oiire-lše-k radi tatvine na 1 mew, Kos pa radi sokrivde na teden dni zapora. Predno se Dodam na parnik. še en pc zdrav p Ciljam rojakom sirom Amerike, posebno pa mojemu sinu v Pittsburghu, Pa. Dalje pozdravljam družine .Tauežlč. (5 lo-ter njih b: rdi Lepa :> roar je v i val a. vsem >ic m Kura h Rnmsev, Ohi< t>tim, ki so mc spremili na kol« -evor. — Jos:p Goršin. Slika nam prestavlja kipa predsednika Colidge-a in njegove žene. Izklesal ju je kipar Moses Dvkaar. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreicn Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) OSKRBA OTROKA PO ZIMI. Vprašanje, ki si pra matere sta-1 ter ne zna. da imamo mnogo ustavijo ob tem letnem času, je: "Kaj j nov, ki jim pomagajo k pravilni mi je treba ]>osebnega storiti po J oskrbi deteta primerno k njihovimi. da obvarujem svoje dete j vim sredstvom ali tudi popolnoma pred boleznijo?'' In nedvomno , brezplačno. mrzlo vreme prinaša mnogo pro-! Takozvane proste klinike ali di-blemov za detinsko oskrbo. Tekom spenzariji tvorijo danes važen del minulih let so razsikave pokaza- večjih bolnišnic. Dečjih dispenza-le, da se opljueniea, ki se v rasto- rijev je vsepovsod. Njihova nalo-čem številu objavlja po zimi. nt; ga je. da nudijo najboljšo strokov-omejuje le na odrasle, marveč da no oskrbo detetom onih mater, ki tudi veliko število otrok podlega ne morejo plačevati za privatno tej bolezni: .lako mlada deteta so zdravniško oskrbo. Teli dispenza-posebno občutljiva za vpliv mra- rijev naj se matere redno poslnžu-za. zlasti pa za časa. ko se razpi-jjejo, zlasti pa tedaj, ako opazijo - P^olej, les in drugo, kar kupi jih prečit al i. Vozijo se hitro na-1ta k°mpanija, preiščejo njeni ke- j ter povozijo ali kakega člo- iniki ]n Bato rahteve" •eka ali pa strmoglavijo sami v katerim morajo zadostiti ljudje večnost j'n tvrdke, ki prodajajo tej želez- Nikdo se ne briga /a postave, ki; nici df>have To ni nikak določajo hitrost vožnje na miljo Jjm slučaj. in uro in druge postave, kojih na-j Iz te<;a je razvidna praktičnost men je doseči veejo varnost. ' uporabljene znanosti in tudi dej-Kakšna bi morala biti kaz.-n.1 s*ro- ** previdni podjetniki Če povozi kak drzen in »eprevi- zanašajo na mnenja izvedencev, deu avtomobilist človeka! Na to ki jih zavarujejo pred trošenjem vprašanje je kaj težko odgovoriti. materijaia. ča>a in denarja. Prizadeta stranka nima nilr trpite vsi cd hudega napada. nrvralirtje. lumbar bo - „ lo^in ▼ sklepih in rr.iSicah. kak- Ino pomoč udobite, Ce so mo£-l. no vdrznete a Rtir. C. S. Pat. Off. ČutlM boste, kako se Siri to. - plota w avojo pomirjajudobnostjo po bolečih delih. Pain Expeller bo pomagal vam kot j« pomagal brezštevilnim tlaoCem mnoga leta. Imejte M ra vedno steklenico pri rokah. ^ Sfi in 70c. steklenica v lekarnah P. AD. KIFHTXR ft CO. 104-114 S«. 4Ik Su Brooklym. N. T. je jako veliko. Obvarovati deteta pred tako-zvanimi rep i rat ornim i boleznimi, t. j. jired boleznimi sopil, ni kar lahka stvar. Ena izmed poglavitnih stvari, ki naj si jo vsaka zapomni. je okolščina, da obvarovati dete pred pljučnico ne pomenja zapreti dete v zaduhle in preveč zakurjene sobe ali položiti ga blizu peči. radijatorja ali drucrih kurilnih priprav. Svež zrak je ravno tako bistveno potreben za rastoče dete. kot za odrasle. Vendarle je od največje važnosti, da s<_-vzdržuje v hiši primerna temperatura. posebno pa v spalnici, kjer dete živi. Zadostna količina jror-kote za udobnost deteta je potrebna ali ravnotako je potrebna zadostna zaloga svežepra zraka, da zrak ostane razmeroma prost od raznih škodljivih činiteljev. Tako zalogo svežega zraka si najlažje priskrbujemo s tem. da držimo okno od zgoraj odprto. Polno sve žejja zraka brez prepiha dobivamo. ako pripnemo komad tenkega mnslina ali paza čez odprtino okna; to tudi drži stran drobce pre-mopra. saj. nesnase in snega. Driifro. kar treba vpoštevati po zimi. je pravilno oblačilo za dete. Obleka naj odgovarja temperaturi. Treba obračati največjo paž-njo na dojenčkova oblačila. Zamazana ali omočena oblačila treba premen jati takoj, kajti drugače obstoja resnična nevarnost, da se telo prehladi. Prehlajeno telo, pri detetih ali odraslih, pa je manj vzdržno proti napadu bo lezni. Treba nadalje zapomniti si, da slabo prehranjeni otroci nimajo iste odporne sile proti boleznim, kot dobro in pravilno prehranjeni otroci. Izkušen zdravnik naj predpisuje hrano deteta in naj jo nadzira od časa do časa. Treba skrbno opazovati rast deteta in beležiti nje?rovo težo. tako da se zna. kjj-ke vrste hrane in v kaki količini je potrebna. To se ne tiče le onih. ki so v stanu plačevati za redno oskrbo zdravnika, ki je specijalist za otroke; navsezadnje velika ve čina ljudi žalibog tega ne premore. Draginja in dosledno pomanjkanje sta kriva za velik del znižane odpornosti naSih otrok in tudi za velik odstotek smrti med njimi. Ali na drugi strani mnogo ma- in znal snditi. zakaj se otrok ne počuti dobro ali kaka-je narava njegove bolezni. Iz tega sledi, da le strokovno izobražen in izkušen zdravnik je v stanu predpisati, kaj treba storiti za otroka. Ne morete najti zdravja za svoje dete v lekih. dasi so leki t upa tam potrebni- Nikakor ne odpravite ne reda. ki sili d<-te v jok. ako mu dajete sirupa. Cim prej se zave-la*e. kake važnosti je umna in znanstvena oskrba deteta pori vodstvom izkušenega zdravnika ali bolničarke — ali pa obeh. — tem večja bo odporna sila vašega deteta proti napadom bolezni in tem manjša njegovna nevarnost, da umre. Učiteljsko društvo "Eia" na Primorskem. Fašisti s*» pripravljajo, da razvijejo tudi organizacijo sloven-kih učiteljev na Primorskem, čeprav jo izključno stanovska. V to a-rho so ustanovili učiteljsko društvo ;'Eia" z začasnim sedežem :ia Gorjanskeni, ki že razpošilja ' •bk'm vodstvom italijanske o-\*rožnicct v katerih vabi k vstopu, češ. da je namen društvu, postaviti temelje ' bratskemu" razmerju med učitelji in pomagati pri re-- it vi raznih stanovskih vprašanj, v kolikor je to v soglasju z interesi "div.ave" (nazione). Kako razumevajo fašisti britske razmere, pričajo por ušeni slovenski kul-'urni domovi m popolna odprava )ovenskega pouka iz šol. Civilni zakon v Julijski Krajini. Po italijanskem zakonu ne vodi matic o rojstvih, porokah in smrti eerkve-no, temveč poletno obla--tvo. Ta zakon stopi s 1. januar-jnm 1924 v veljavo tudi v .Julijski Krajini in prenehajo z omenjenim dnem tozadevne pravice župnih urad« v. Knjige o rojstvih, porokah in smrti se bodo nahajale od novesra leta dalje v občinski pi--arni vi se bodo izdajale listine v navzočnosti dveh prič, ki morata imeti vsaj 21 let in bivati v dotič ni občini Priči sta lahko tudi žen skega spola. Pet dni po rojstvu je treba novorojenčka prinesti k žu panu. ki vpiše vse podatke. Tudi za poročne oklice mora .skrbeti 2upai sivo, ki nabije oklic na vrata r-L Vinskega urada." Poroke se oklepajo v občinskem uradu. čilo do najmanjše mere kotišča moskitov ter drugih žizželk, ki prenašajo razne bolezni. Prevladujoči vetrovi prihajajo od Mehiškega zaliva na južni strani države. Podnebje. — Oklahoma predstavlja mejno črto med sezijo vseletne rasti ter skrajnega mraza ter vročine bolj proti severu. Podnebje v Oklaliomi je tako zmerno, da imajo vrata in okna odprta vsaki dan v letu ali vsaj nekaj dni vsakega meseca v letu. Državne šole odgovarjajo vsem potrebam glede poslopij, opreme in dohodkov. Država ima obilo ljudskih šol ter dosti skladov tako za javne kot državne šole. Železnice in trgi: — Nobena druga država se ni približala ob času pripusta v jZvezo Oklahomi glede obsega in primernosti železnic in tržnih možnosti. V državi ;e obilo trgov, kjer se lahko proda na deb'lo poljedelske proizvode dežele. Oklahoma, ima krajšo pot do oceanskih pristanišč kot pa pas. v katerem pridelujejo koruzo. Oklahoma je že sedaj prevzela vodstvo glede produkcije petro-govna polja države so zelo obsežna in isto velja glede gozdov smrečja in trdega lesa. Država ima obširne sklade soli. gradilnga kamena. cementa in drugih mineralov, ki le še čakajo razvoja. Oklahoma vodi v produkciji svinca in cinka. Farme Oklahome proizvajajo vsako leto več bogastva kot pa vsi mineralni zakladi skupaj. Podatki državnega cenzusa in statistična poročila zveznega poljedelskega urada javljajo, da proizvaja Oklahoma štirinajst različnih pridelkov poleg sadja in vrtnarskih proizvodov. Podatki iz leta 1919 kažejo, da je proizvedlo le sedem drugili držav pridelke v toliki meri kot Oklahoma. Glede bombaža je proizvedla Oklahoma v štirih letih devetdeset odstotkov v primeri s 67 od-satki Texasa. Narastek Oklahome: — Poljedelsko prebivalstvo Oklahome znaša 6 odstotkov celokupnega prebivalstva v primeri s 48 odstotki v Združenih državah. Oklahoma je edina med državami, koje poljedelsko prebivalstvo je raslo od 1910 do 1920. Skupno prebivalstvo na kvadratno miljo je naraslo od 11 oseb leta 1900 na 20 oseb leta 1920. Povečanje materijalnega blagostanja je bilo v pravem razmerju z narastkom števila prebivalcev. NAZNANILO IN ZAHVALA. Sporočam tužnega srca sorodniki vm, prijateljem Ln znancem, da je nemila smrt iztrgala di-age-J-'ti. soproga MIHAELA JERINA, doma iz Senožet, občina Dolsko, okraj Kamnik, po kratki, a silno mučni bolezni, za zastrupljen jem krvi dne 29. novembra 1923. Vsem, ki so .ni ob urah tuge stali ob strani, izrekam tem potom svojo globoko zalivalo. Ne morem pa kaj, da bi ne izrekla T>rav posebno zahvalo Karlu Arharju in njegovi soprogi tov Res-nikovi materi, kateri so toliko storili zame, da jih ne bom nikdar pozabila. Zahvaljujem se tudi vsem onim, ki 30 pokojniku poklonili tako lepe vence' v pneast po smrti. Srčna hvala torej vsem. Ti pa. dragi soprog, počivaj mimo, lahka naj ti bo ameriška gruda! Žalujoča ostala: Marija Jerina, soproga. rXeivtoivn, Pa. (10-12—12) faBBr vSS^ MOŠKI! ZaSčitite s« Proti nalezaaja N.b.v,te si najboljšo zalfito PREPREv-BA x. MOsKF. Velika tub«35c. Kit (Vs) $1 Vallckarurji ali San-Y-Kit Dept; B 92 Beekman St.. New York Pišite ra okrožnico. Pozdravljam, predno na ši-r< ko m< rje pr dam. \>>e prijatelje na Somerset. C<>lo., in v Rut te. M< nt., kakor tudi vso ž.lahto in prijatelje v Denver. (Y-lo. Vsem skupaj želim srečo in zdravje in spet na veselo svidenje! — John Malensek. Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Cena s poštnino $3.00. "GLAS NAHODA" 32 Cortlandt St.. New York. If. Y. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —. mali oglasi ▼ " Glai Naroda". ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, |1.0O Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vbo svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. J£njiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L. Čeloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, ,g§ Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani, .M Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- -Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, ,41 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po fivo in resnično alik^nih domačih značajih. —% Vsebuje 231 strani, r§ Znamenje štirih. Spisal Con&n Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu «n«w« povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegovi bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 str ami jq Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, M , Odlikovanja. VeJindustrijalec Fran Ronač v Ljubljani je odlikovan z redom Belega orla VI. vrste. Zlato kolajno od francoskega * geografskega društva Lille so dobili sledeči odje r Te«niere v Ljubljani, Ga>paiin v Mariboru, Marinko v Kranju, Senekovič v Celju in dr. Pretnar v I^uiWjand. Badnja kmečka vojna. Spisal Avgust. Šenoa. Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gnbec, nadalje kmet Elija GregoriS in dragi kmečki junaki borili zoper prevzetne graSčake in juaa* Kko umiral I mučeniike smrti. Vsebuj« 878 strani, POŠTNINA PROSTA "GLAS 'NARODA" 82 Cortlandt St, New York I! II J GJJXSNABObA: 12. DEC. 1923 ARIJINA POVEST \ I r ^ u i, i \ ■--i « Spim JSAir SAIVKAO. | #>*< I M I Mi \ z» "Qlaj ITitckU" pm*dil J. T. Važen vzrok i . j.. Curtis Torka Bil je velik, mlad mož, močne spod, — se je obrnila z razburlji-postave. Njegovo lepo obličje je'vim glasom do Carewa, — zakaj izražalo samozavest, nekateri gra- nočete storiti tega, kar so storili je iščoči ljudje so rekli, da ošab-nost. Imel je svojih petintrideset 23 . ' (Nadaljevanje.) Jernej je pa vedel, da je bolan. Nemara je bilo domoložje, nemara kaj drugega? Srce mu je dopovedovalo, da se doma nekaj dogaja, kar skrivajo pred njim. O, Marija! O, Marija! " r Vedno je mislil nanjo- V sanjah je bil prL nji in ž njo. Ko se je izprehajal, jk» vrtu umobolnice, »i jo je pričaraj na svojo stran ter se je ž njo izprehajal. Vrt je imenoval "ZaplaškL travnik". In v duhu je videl voz, na katerem sta se yozila. On je bil v mislih vedno poleg nje in ona vedno poleg njega- Skočil je iz po.stelje ter hotel iti na vrt. Prestregel ga je ravnatelj rekoč: — No, mladi prijatelj! Kako je pa danes f — Dosti boljše, gospod ravnatelja — Be*t Dajte mi roko. Pa ste res mirni. In tndi pogled se vam je izbistril. Toliko boljše. Veste kaj: vaša mati je prišla. — Mati! — je vzkliknil Jernej, in temna rdečica mu je zalila obraz. — Da, vaša mati. Iu se nekdo drugi je prišel. Ali boste z materjo v »prejemnici ali tukaj? — Rajši tukaj, gospod ravnatelj. Saj ni še nikogar na vrtu. — I>obro. Ji bom pa rekel, naj gre gori. Jernej je trepetal vsled vznemirjenja. Torej je prišla vseeno. In kdo je prišel ž njo? — Ali jiin grem lahko nasproti, gospod riavnatelj? — Seveda, če hočete. Jeruej je šel v čakalnico, kjer je bila mati sama. Marija je bila v salonu. Ni se mu hotela takoj pokazati. Materi je bila naročila, naj jo pokliče ob ugodnem trenutku. Katarina je začudeno vzkliknila. Jernej je bil popolnoma ozdravljen. Helega nežnega obraza. — Moj Jernej! — je vzkliknila in zaihtela. — Mati, moja mati! — Vidiš, prišla sem. Ali nisi bolan? — Sedaj sem že dosti boljši. * *' * "" Ko sta >e parkrat objela in poljubila, je Jernej odvedel svojo mater na vrt. Kazal ji je vsakovrMne zanimivosti. ,Zdelo se mu je baš kot takrat, ko sta hodila skupaj k maši. Koliko sta si imela povedati? Toliko, da nista vedela, kje bi pričela- — Cisto si se izpremenil, moj fant — je rekla mati ier ga po-nosno ogledovala. — Kaj pa ti je pravzaprav? Ali kašljaš? — Le pomirite se. mati, jaz nič ne kašjjam. — In kako lepe bele roke imaš. Vidi se. da ne delaš na polju. Zdi rni, da se ti ne podi slabo. Po vrtu se lahko izprehajaš kolikor hočeš, ali ne? — D«, nekateri imajo po*«4»no dovoljenje. Stopiva tja v senco, mati Ali oče ni hotel priti z vami? — Ne, topot pa ni šel. - * * — Kako je kaj ž njim? " " v * — Zdrav je. hvala Bogu. ' T — Koliko rasa boste pri meni, mati? * * — To je odvisno od tega ... * * — Od česa je odvisno! * V * ' " ; — Od marsičesa. ' Po teh besedah je začela v žepu prebirati jagode rožnega venca. — Prav hvaležen sem vam, da ste prišli. Saj potovanj« ni tako tt/.avn«.. kaj ne? Ali ste kaj hali tunelov ni mostov? — Kaj bi se jih hala? Saj jih tudi ni toliko. — Dva sta ali trije. No, pa saj niste potovali sami. Gospod ravnatelj mi je povedal, da sta me prišla dva obiskat- — Ravnatelj, da ti je to rekel? — Da. Ali ni res? — Ne. Jernej — je odvrnila po kratkem obotavljanju. Zatem je začela tij>ati začel jene praske. — Vidiš, kako lepo se je pozdravilo. Skoraj čisto nič več se ne j»>zna. — O, dolgo je že teKa. Tri leta bo, kar sem tukaj. — I)a. o svetem Mihaelu bo tri leta. — In koliko »e lahko izpremeni v treh letih — je rekel Jernej ter zastokal. Mati je držala njegovo roko v svoji ter čutila silne stresljaje. Vedeli je, da hoče nekaj vprašati, pa mu ne gre vprašanje preko ustnic. Tudi ona ni vedela, kako bi začela govoriti o Ciprijanu in Mariji. Oba sta umolknila. Ničesar drugega ni bilo slišati kot močno utripanje dveh ljubečih src. Slednjič je povzela Katarina: — Ali za Ciprijana nič ne vpraaaa? % Jernej je težko za-sopel ter ji odtenil roko. Katarina je Videla, kako je padla čudna senca preko njegovih oči. Pfestraaiia se je. K-.j č.- bi b?l res blazen? Prijela ga je za. roko ter rekla t> tihim gla-tom: — On je nesrečen, ubogi Ciprijan. — Ah! ~ " ............ — Da. te dni se mu je pripetilo nekaj jako neprijetnega. — Kaj se mu je pripetilo? — je vprašal Jernej živahno- " — Ali se še spominjaš onih dveh dam iz Pariza? — Katerih dveh dam? ' — Ali se še spominjaš gospodične Kolonier? — Da, m ado se spomnim — je odvrnil ter pogledal v stran. — Vse je bilo že urejeno za poroko. Naenkrat se je pe premislila in ne mara več Ciprijana. — Pravite, da ga ne mara več. * — Celo sovraži ga. Priskuten ji je. — Zakaj pat """ ^ ? " — O, vzrokov je dovolj. ~~ " " — Zakaj mati* Zakaj t — je vprašal Jernej nestrpno. — Zakaj? — je ponovil ter se bliže primaknil k nji. — Oh. to bi bila predolga zgodba. Nakratko rečeno: nekdo drugi ji roji po glavi. rmm£Wm.. - — Kdo pal ~ * * - T'lwiw — Oh, moj Bog, Jernej! Saj se je vendar spominjaš, kaj ne? Ali ni re* kako atraaoo je lepaf Jernej ni odgovoril. ^Zamižal je. da bi zaustavil solze. let in njegovi znanci so trdili, da ni nikaka kristjansko nežna narava Imenoval se je Jurj Carew in se je nahajal kot potnik parni-ka 44Cobra" na vožnji domov od Bnea^ Aydesa v Southampton. Paradi poznega letnega časa potniška družba ni bila posebno številna. Na krovu Carew v splošnem ni užival priljubljenosti. Navadno je bil molčeč, ali pa je pripenjal učene pogovore. Moški sojo tnik i so ga imeli za prav izvrstnega dečka, ampak čudaškega, tenske so rekle, da ni interesan-ten. Ker ni nikoli nobeni izmed njih Ivoril, je bilo to morda naravno. Med njimi se je nahajala velika epa blondinka, o kateri se je zdelo, da je oklep njegove nepristop- vsi vaši sopotniki? — Da, madam, — se je glasil kratki, ponosni odgovor. — Torej — zakaj ne ? — Ker imam za to poseben — vzrok, — je odgovoril, kroteč jezo v svojem glasu. — In kakšen* vzro? ' — Obžaluje — natančnejše pojasnilo moram odkloniti, — je odgovoril mirno, toda z grozečimi bliski v svojih rjavih očeh. — Ali veste, kakšno obdolžitev za vaš karakter vzbudi vaše ustav IjanjeT — je vprašala dama z zaničevanjem. — To mi je popolnoma vseeno; — je odgovoril trdo, toda pri teh besedah je odpiral in zapiral svojo na mizi ležečo roko z naglo, nervozno kretnjo, s čimer je izdajal svoje razburjenje. — Nekdo je moral vzeti moj pr , - — v ----- —— nosti polagoma prodrla; v njeni stan, — je skoraj zavpila gospa (Dalj« prihodnjič.) Iružbi so ga videli, da se je celo smehljal. Postala sta si dobra pri-iatelja, zaradi česar mladi dami nI izostalo očitanje njene matere, la dela neumnosti, ko daje po-jum mlademu možu, ki ni nič. — Seveda Carew teh opominov ni lišal, in Ida Lennox je bila svo-:eglavna mladenka. »Njuno prijateljstvo torej zaradi tega ni trpelo- Na krovu je bila tudi sijajno 'epa vdova gospa Bouverie; 9z nepoznanih vzrokov je vzbudil arew v njej močno antipatijo iroti sebi. Bila je pametna in lena, toda zelo razburljiva in omahljivega značaja; te napake pa ji :e vsakdo rad spregledal zaradi njenih dobrih lastnosti. Nekega večera pri dineju — aradi majhne potniške družbe VEN8KO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : i KJJtOČITE OA iS DAHE8. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. 8LQ3ENI0 PUBLISHING COMPANY 82 Cdrtlandt Street : New York, N. Y. : 15. dtembra: Majestic, Cherbourg; Dermtnger, Br*, men. It. dscsmbrs: Pres.. Polk, Boulogne. 22. dscsmbrs: Berengraria. Cherbourg: Pres. Harding Cherbourg. Bremen; Andanla. Cherbourg; Seiditz, Bremen; Zeelajid. Cherbourg. 28. dscsmbra: Chicago, Havre; Pres. Adams; Cherbourg. 27. decembra: Westphalia, Hamburg; Torek. Bremen. 28. decembra: Martha Washington. Trat. 21. dscsmbrs: Canopc. Clherbourjc. Hamburg: La Sa-vole. Havre: America, Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 2. januarja: Pres. Monroe. Cherbourg. 3. januarja: Mount Clay, Hamburg; Sierra Ventana. Bremen. 5. Januarja: ArjulLania, Cherbourg; Columbus. Bremen. 6. januarja: Orduna, Cherbourg, Biemen. 8. januarja: C Duilio, Genoa; Bremen, Bremen. S. januarja: Rochambeau, Havre; Gothland. Cherbourg. 10. januarja: Albert Ballin. Hamburg; Minnekahda, Cherbourg, Hamburg. 12. januarja: Majestic. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen. 16. januarja: Pres. Wilson. Trst; Taris, Havre; Trea. Van Buren. Cherbourg. 17. januarja: Suffren, Havre; Thuringio, Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Muencben. Bremen. 19. januarja: Antonia, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Conle Verde. Uenoa. 22. januarja: Derffllnger, Bremen. 23. januarja: Pres. Polk. Cherbourg: Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg. 24. januarja: Deutschland, Hamburg. 26. januarja: Aqultanla, Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen; Veendam, Boulogne; Yorck. Bremen. 29. januarja: Colombo, Genoa. 30. januarja: Chicago, Havre; Stuttgart. Bremen. 31. januarja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. V ali IZ JUGOSLAVIJE ' Kupite vnaprej plačan* karte | svojim sorodnikom xm naie črte. White Star Line New York — Cherbourg Majestic 15. dec.; 12. Jan.; 2. febr. (NaJveCJl parnlk u svetu.) Olympic 1. mar.; 22. mar.; 12. aprila Homeric.......... 5. aprila; 26. aprila A**V*!CAN Lin* Joint WHITE STAR LINE Service New York — Cherbourg — Hamburg Canopic 29. dec; Minnekahda 10. Jan. (3. razred) Pittsburgh ..........23. Jan.; 27. febr. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Zeeland ..22. dec.; Gothland .. 9. Jan. Mongolia ....'...... 17. Jan.; 23. febr. Dobra hrana. prti prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasite ■* pri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway New York. Kje je moj mož ALOJZIJ KOCJAN aH moj brat FRANC ROZINA? Od mo/a Jiisem dobila že 23 let nobenega glasu. Pustil mi je šest otrok ter šel po svetu. Prodni, če kdo ve za njun naslov, naj ga mi sporoči, ali naj pa sama oglasita. —: Ana Koe-jan, Sent V,id. Dolenjsko, Slovenia, Jugoslavia. BBsaaaawwu Ravnokar je izšla NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 stran L J3P* Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Gortlandt St. New York City, N. Y. amm^ww ; - -^ J' -i«! •Br Is i^tYIH Kv 1 :t Now York. Plymouth, Havre. Pari* PARIS ................... 16. januarja New York. Havre. Pari« CHICAGO .............. 26. decembra LA SAVOIE ............ 29. decembra ROCHAMBEAU .......... 9. Januarja SUFFREN .............. 17. januarja New York. Vigo [Spain J. Bordeaux ROUSSILLON ............ 1. januarja RSt« aa aaT*CU Uk»l>te >r«ti all ma (Wrmi arsi: 19 STATE STREET. NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR Je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih camoremo dati t sled na de dolgoletne izkoSnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, U imajo kabine tudi ▼ IIL razredu. Tudi oni ki Be niso amerlfikl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Sesti h mesecev in so pripuščenl brez vsake neprilike t to defelo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor iell dobiti sorodnika »U pa svojca lz starega kraja, naj nam plSe za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota anafia 6428 novih priseljencev. Za potne stroSke izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Glavno zastopstvo Ja New York tsks bsnke. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAB Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pe- ■em; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beU hlSld; 8. Profinja: 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Se ; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, nolnčlce; 14. Lah- ' ko noC; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica: 21. ProSnJa; 22. Imel '■em ljubi dve; 23. Daniel; 24. Savska; 2fc Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen In pomlad; 29. Rožica i slavulj; 30. Na5a zvezda; 31. Lahko noč; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; CT. Vabilo; 38. Usllfil nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Rarčica; 43. Ob- laček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo* va; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad rn-dečih rož; 50. Zdravi ca; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovi, na; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj a tak talostna; 56. Slanica; 57. OJ, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac, Srb, Hrvat; 00. NaSa zvezda; «1. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejta, kako umira pra- Tttnl; 65. Naprej; 66. Kje dom Je moj, 67. Hey Slovenl. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinako, Frankopanka; 80. fito CutlR, Srbine tufni?; 81. Pobratim!ja; 82. Pomlad in Jesen-84. V tihi noCL 85. Milica; 86. NjoJ; 87. NJega nI; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva mclče Slonela; 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-faju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. LJu- ^JK)™Ud = Lahko noč; 100. Raztanek; 10L Svra-Canje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena 8 poštnino $8. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York