70. stew. Počtninja pfa&ma t gotorini. Celje, pondeljek 2. septembra 2929. Leto XI. Izhata « pondeijek in petek. Stane mesečno Din 7"— xn. inozemstvo Din 20'—. Poeamezna itovliic» I Din. Račun poštno-čekovnega ravoda štev. 10.666. Uredništvo In upravnfötve i Strossmayerjeva ullca 1, prltMčje. Rokoplsov ne vračamo. Oglasl po tariffu. Telefon Int. štev. 65. Poiožifev temeljnega kamna za cerkev sv. Save v Celju Včeraj se jie na slovesen način po- ložil in hlagoslovil teineljni kamen za cerkev sv. Satve v Celju, prvo pravo- slavno cerkev v Sloveniji. Pri tej sve- čanosti je zastopal Nj. Veh kralja di- vizijeki general g. Suva Tripkovic iz Ljubljane, vojnega ministra brigadni general g. Živko Staniisavljevič iz Ma- ribora, pravusodnega ministra prota g. Dimitrije Jankovic iz Ljubljane, ministra za grad bo in paste g. inspek- tor Momir Korunovic, poveljnika IV. armade polkovnik g. Voj. Dj. Kostic iz Geljia. Njeg. svet. patrijarha Dkni- trija }>e zastopal vikarni škof g. Irenej iz Becgrada; pol eg njega so opravljali voeraj bogoslluzje predisedn. duhovn. sodišea v Beogradu g. Vasilije Bran- kovic, paitrij. tajnik g. Drag. Maksi- movie, beograjßki prota g. Nikola Tri- funovie in celjski vojiaski duhovnik g. prota Gudic. Dalje so slavnosti priso- stvovali šefi vseh celjskih uradov, šol in vseh javnih niaprav: številni mest- ni občinski cdborniki z županom na čelu, okoliški župain, »Sokol« po de- putaciji, cela vrsta zastopnikov naj- različnejših narod'nih društev in go- spodarskih podjetij. Pri bogoslužju je l>elo poleg clanov srbsk. cerkvenega pevskega zbora iz Zagreha Celjsko pevsko drustvo pod vodstvom gosp. Šegula. Po bogosktžjiu je spustil za- stopnik Nj. Vel. kralj-a gen. Tripkovic v odprticio pod temdjnim kamnoni ustanovno listino, na katori so tudi p&dpisi vseh onih, ki so se zavezali za veeje prostovcljnc prispevke. N,a to je spregovoril episkup g. Irenej in je v krasnein nagovoru povdtarjal, da je pravaslavna cerkev namenoraa po- svetila najnovej-si svej božji hram v državi in prvi v Sloveniji sv. Savi, ki je zgovoril znaimenite besede: Brat je miio kojie vere bio. Verska strpnost. ki jo je priporočil ta prvi vcliki Jugo- slovan, je bil tudi eden izmed pripo- moekov za zgradbo današnje v el ike naše države. Naj bi bila nova cerkev simbol bratske ljubezni, sporaizuma in edinosti med vsemi Jugoslovani! Na- to se je g. skof zahvalil vsem onim. ki so priipornogli k. zgradbi. te ^erk'vie, os obi to celjski mestni občini, ki je po- klonila corkvi lepo stavbišče. Za g. skotom Irenejem jc govoril g. prota Jankovič in konecno prodsednik celj- ske pravoslavne občine g. polkovnik Purie, ki je pozdraivil vse oficijelne zastopnike od zunaj in pa domačine in je na to v krasnem govo.ru raz- Fvavljal o pom-enu te nove cerkve v (*)lju. V časih, ko so nas napadali Turki, Madžari in Švabi, dokler nas ni obsevalo zlato solnce svobode, jo pripravljala pravaslavna cerkev zedi- nj.enje in osvobojcnje na.se, ker je ohranjevala žar narodnega. navduše- nja med Srbi, ki jini je bila dama ko- nečna naloga izvoj-evati našo svobodo v krvavih vojnah in ker so sveti nje- ni možje in uoeniki oznanjali brat- stvo in versko strpnost. Mi danes smo ona srečna generacija jugoslovanska, ki ji jie dana prilika, da oživotvorimo ^.se načrte in ideale sv. Save, da poka- žemo, koliko more ustvariti bratska sporazumnost in odločno delo za cer- kev in domovino. Na to se je tudi g. polkovnik Puric ponovno zahvaljeval vscm dobrotnikom nove cerkve. Slav- ncsti, ki se je izvršila ob najilepšem vreinenu, je prisostvovaki veliika mno- žica ljudstva iz niesta in oJcolice. ivot t>i v.i ebtoženec je stopil danes pred porotnike Zaidnek Franc, rojen 9. avg. 1900 v Senožciciih, pristojen v Ljubljane, oženjien bivši slušatelj teh- nisk-e faikultete, nazajdnje zasebni uradnik v Veliki Kiikindi. Obširna obtožnica državnega tožil- stva v Celju ga cbtozuje hiidiodelstva goljufije, ker je izvabil od Jovan Eli- zabete v Trbovljah s tern, da je ob- ljubljal porociti se z njeno hčerko Ali- co v gotovini 18.000 Din ter tokom lola, 192«6 še razne manjše vsote de- narju, b,raaio, stanovamje, perilo, vse- ga skupaj za lü.(XKJ Din; povrh tega je še izvab.il Kocjanu Josipu v Tr- bovljah l.CXXj Din, Zupancu Ivanu v Ljubljani 11.600 Din in je ostal raz- | ni,m osebaim v Ljiubljani dolžan na j b-rani in stanovanju okrog 3.900 Din. j Nadalje navaja obtožnica: j Obdalženec Zadnek Franc je med vojno a«b'S)olivi'rai realiko ter se nato 1919. leta vpisal na tebniski fakulteti ljubljanske univerze. Kot realec in • prva leta kot visokošolec je bil marljiv in vesten dijak. pozneje pa je zašel v slabo tovaršijo ter se razvil v pravca- tega pustolovca. Dasi stanujejio njego- vi stariši v Ljubljani, se je od n.jih odselil ter si najerrwil dirago mesečne sobo. češ da hoce živeti stanu primer- no. Živel je v veenih denarnih zadre-- gah. Kljub temu pa je zacel zanemar- jaiti študij-e, lenariti in popivati. Nje- gove bivse gospodinjte ga opisujejo kot ¦' in-teligentnega, toda skrajno sainoza- vestnega. lahikoiiniMjenega in dornis- [javega mladenic.a. Pod'nevi je spal, penoci popivaJ. Ker ni imel sred«tev, je živel na tuje stroške ter konečno za- bitlel Uiko dalieč, da so se začele zo- per njiga naiožiti kazenske ovadbe. 2e 1Ö34-. l«ta ga je cvadil Aka-dem- fsiki športni klub v Liubljani, čes da je pont'veril za k.l>ub nabrani diernar v /.iie.sku nad iJO.O(K) Din. Vsled te ovad- be se je zoper njega uvedila preis-kava in ukrenil preiskovalni zaipor. To ka- zen«ko postopanje pa je bilo pozneje ustavljeno, ker se m,u je v zadnjem irenu.tka posrei-ilo vrnili denar, ki ga je debil pri svoj'ih sorodnikih. Qid tega casa dalje je padal vedno nižje. ŠtudijiO je zanemairil popolno- uia in jih še do danes, torej tekoni de- sctiJi let, ni devrsii, Mamjka niu se pet posaniie*n)ih Lzpitcv za pripravljaJni del dii>lom«kega. b.pita, docim za stro- kovni del diplom&kega izpita nima še gobenih p&sebnih iapitov. Kljub temu pa- kö je splošno izdajal za inženjerja, Äivel v biezdelju ter isikal žrtev za svo- ,'e );ustclovöko življenje. Spomladi 192C se je spoznal \- (^elju in Ljubljiani z Juvan Alico tedaj še le 18-letno hičerko pokovskega mojstra in posestnika Juvan Martina v Trbov- ljah ter začel z njo ljubavno razinerje. Kinialu jo je obiskal na domu v Tr- bovljah ter brez poprejsnjega spora.- zuma ž njo izjavil njenim stariseni, da se namerava ze jeseni poročiti ž tijibovo h'cerko ter zaprosil za njeno vöko. yPegovor je takoj zasukal tudi na denarne zade\-e, ter izjavil, da si- cer ne zahteva. nikake dote, pač pa da i)i mu bilo zelo pomagano, ako bi mu takoj sedaj izrocili nekaj denarja, ki ga niiino rabi 7A\ izpit in inženjersko di])lü.iuo. Zatrjeval je, da iina že ob- Ijubljeno službo v Sarajevu in se pod casino bes-edo zavezal, da se bo jjoro- cil z njihovo hoerko. Juvanovi so ob- dolžencu resnic.no nasedli ter mu sle- po verjeli. Gotovine sicer niso imeli, pač pa jim je pristojaila vecja terjla- tev napra.m pekovskernii niojstru g. ivocjan Josipu, ki je 1924 leta kupil cd njih hiso s pekarno. Obdolženec je bil taiko željjen tega denarja, da je earn bodil izterjievati delne zneske, ki jih je Kocjan s privolitvijo Juvanove tudi izplacal. Tako je izvabil obdiolže- nec naslednje večje zneske: dne 24. maja 1920 znosek 10.0(X) Din, due 30. nia j a J926. torej ze po preteku par dnL znesek 2.500 Din, dne 25. junija 1926 znesek 1.060 Din in dne 2. de- cernbra 192Ü znesek 5000 Din. Glede slediijega zneska je zatrjeval, da ga Oče KoDdelik in žeDinl/ejvara Ceški spLsal Igndt Herrmann, avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina 90 rabi za k^vcijo, ker se hoče aktivirati kot oficir. Priča Ko<5jan izpovedujie, da je obdolzonec se istega vecera po lirejemu sledinje vsote razsipavai de- nar po nekem lj'ublijanskem baru, na kar je opozoril tudi Juvanove, ki pa tega ni»so hoteli verjeti. Priča Juvan EHiza'beta izpoveduje nad'alje, da je razen omenjenih svot izdajala obdol- iencu ob priliki njegovih stevilnih ob- isikov še mnogo denarja v nianjših wsotah po 50 in 100 Din. ki jih ni be- ležila. iZiadrževal se je na njihovem doinu po cele tedne in niesece ter si dal vsikdar dobro postreci. Nil njihov yacun si je dal popraviti obleko in čevlje ter si naročil srajce. Vse te 'Jrobne postramske izdatke je ocenila prica na najananj lO.(XK) Din. Neiz- kusena Juvan Aiica je kot priča opi- sala obdolženčevo ponasanje, ki je svojstveno vsem slicnim pustolovcem, nasled'nje: »Živel je v trajni denarni zadregi ter mislil le na to, kako bi pri- šel do denarja. Vsi njegovi pogovori so se sukali okoli denarjra., in vedno je «IIil v mene, nuj mu preskrbim de- nara. Ko pa je prišel čas naj ine poro- ¦ke, se je zacel izmikati, ees da nima so služibe in da se naluija v denarni stiski. Pozneje pa o kaki por^ki sploh ni hotel nicesar slisati ter kratko- inia'lo izjavil, da se bo poračil z drugo in denar vrnil.« Obdolženec je ob nöki priliki, ko se je nahajal pri Juvanovih v Trbovljah, izvabil tudi od pekovskega mojstra Kocjan Josipa posojilo v znesku 1.000 dinarjev. Zatrjeval je, da bo denar takoj vrnil, cim sprejime od Juvanovih nek vecji znesek. ki mu je že obljub- ljen. KGcjTak daj to doli, dete, daj to doli«, jo prigovarjala mati dobrodušno in že je vzela raz Pepice plasček. »Toda tukaj ni vroce, Pepica, to se ti le zdi, ker si ravno prišla s stopnjic. Sedem- najst stopinj imata, nič vee. lnčerka.« »Cemu pa so vsa vrata odprta in »akaj obe stianici?« je vprasala Pe- pica. »Ravno zalo, da bi bilo povsod ena- ko gorko, ljubo dete. Veš, tako se to- plota povsod razširi. Potem pa na- jjravita kakor hioceta,; lahiko pustita tako do jutra ali pa ponoči zapreta. Od tega trenutka si ti tukaj gospa.« S temi besedami je že prijela gospa Kondelikova za hoerin pajcolan in ga jo od}X)la. Skoro neopazno jo je pri tern poljubila in ii je zaiepetala na uh'o: »Venec ti pustiin v laseh. Tega ti da doli Vejwira . . .« Pepica je gledala tačas nekam — nekam v daljavo, skozi stene, kakor da, bi tu no bile. Morda sama. ni vede- la v tern trenutku, da si je popolnoma sama ob sebi odpela in slekla naram- ce. Gospa Kandelik'ova je bila pred tern položila plašče-k Pepičin na di- van, sedaj je skrhno zlagala pajcolan, da bi ga položila navrh. Naenkrat je zaklicala: »Poglej, Pepica, nekdo ti je odtrgal kosec pajčolana — konček manjka!« Res je manjksil konček. To j<; gotovo napravila družica, Malka Mižkova. Ako se posreči družici otltrgati kosec pajčollana nevestinega;, ne da bi to nevasta opazila, potem se tudi kinalu ¦omoži. Malka jo potovo hropeneJa po končku. „ Vejvara je mod torn slekel povrsnik in ga je obesil v predsobi. Bil je ne- kako razmi&ljen. Od onogti trenutka, 1 V tern je sveoica Vejvari dogorela 'do konca prstov. Zagnal je ostanek na lla bila sUl v lülniL Toda tu je že ^. skripal ključ v ključa,vnici, vrata so se odprla in na hodnik se je vlila iz pretlsobe svetloba plinovega plainena, ki je jasno obsijal posUivo — j,Ospe Kondelikove. »Ali sta že tu, otrokai?« ju j.e po_ zdravljala prisreno in se je pomakni- la naaaj od vrat. »No tak pojdita, pOjV dita . . .« »Maimica!« je vakliknila Pepica. »Kaj pa tu delaš?« »To se cudita, kaj'?« se je nasmeh- nila gospa. Toda naglo jo rekla jezno: »To je bodasta punca, ta Katinka! Narocila sem ji, da naj' gre takoj zve- čer sem in naj vama lepo zakuri v so- bah — da, ukaži, potem pa naredi sam! Ko sean se q polnoci na 'to spom- niil;a, in sem jo vprašala — sedela je od pete ure v Besedi, doli v kuhinji in je vedno naprej jedla — gledala in© je kakor bi bila zamaknjena. »Je- zus, Marija, milostljiva gospa, jaz sem pozabila kakor na smrt!« Verja- mem. Okrog nje so vedno letali na- takarji, z njimi saima zabava, sam hi- hihi hahaha — vaju bi pa pustila tu zinrzniti! Dobro, da je irnela še drugi kljuc pri sebit Pograbila sem ga, zgu- bila sem se, sedla v voz — in sedaj sem vama povsod zakurila. Tu bode- ta imel a kakor v kopelji. Ob tern času je v nezakurjieni sobi hujše kakor na ulici, tako to vdarja iz sten . . .« »Moj Bog«, je rekel Vejvara »in jaz nisem nili opazil . . .« »Da ne sedini več med vami, kaj?« smojala se jo gospa Kondelikova. »To je dobro, da me nihee ni pogresil.« »In meni je bilo celo pot tako hu- do, da se nisem niti od mamice po- slovila«, je re-kla Pepica z glasom, ka- kor dia bi se to niti se.daj ne moglo po- praviti. »No, vidiš, dete, vendar se boš po- slovila. Tu me imaš. Tak pojdita, poj- dita in slecita vrhnjo obleko in od- pocijta se . . .« Gospa Kondelikova je hitela na- prej, odprla je pred novoporocence- ma sobna vrata, stisnila se je k steni t?3ftr«TjU »NOVi D^HAi. 7.0- vršenega studenla iakonscal le v svo- je' koristoljubne namene. Ko je obdolžencu v Ljubljani po- ¦stalo že prevroče, se je 1928. let a po- dal v Veliko Kikindo, kjer se je izda- jal »a inzenj-erja tei* bil kot tak tudi ypjcej-at v ..službp 0$ tvrdiko "Rr.lm. Tu pa so vsled ujiegove ne*sp< u (a- ko] spožnaft, dai ini nikak mzi'iijor, nakar so ga na nujno prownjo se ob- držali kot zasebnega uradnika. V Ve- liki Kikindi je onesreeil rodbino In- drikovie. Soznanil se je z Indrikovic Bcrlo. s katero se je v pricakovanju velike dote porocil zoper vodjo njeno matere. Cim se je poročil, j»e začel ži- veti razkošno in razsipno. Samo kro- jaču dolguje za obleko nad 40.000 di- nar jev. Indrikovic Bleonora izpove kot priča, da je obdolženec v kratki d(obi npravil na njen raeun okrog 50.(XX) ]>in dolga.. Korncno pa je ženo cdipeljal v Ljubljano ter tožil ta&co za do to, ki je ni hotela iziplaeati. Tu-di v Bellovctru je waipravil v tern casu 50.000 Din dolga, kar pa ni raz- čišcono. Vendiar pa izhiajcx to iz pi- nem, iki jili jo R'ku&il. i/.tihotapiti iz zapora. Porotni razpravi je predsedoval sodnik okrožn. sodi&ca dr. M. Bracič, votantaj sta bila sodnika dr. Promsak in dr. Kraničič. Javno obtožbo je za- stopal dr. J'uhart, obtoženca je zago- -vairjal odv.- dr. Dragotin Vrocko. ' ¦¦' Po peturni (razpravi, v ikateri so bile zaislišane nekatere price, so po- rotniki vsa tri stavljona vprašanja radi hiudodelstva goljufije zanikali in obtožonoc je bil oproščen. Mariborsko gledaSišče v letošnji seziji. ,,._ »Jutrov« uredik je kn-el z g. dr. Ra- dovanom Brenčičem, upravnikom nia^ j riborskega gkxlalisea razgovor o se- | ziji 1929/30. Ker bodo skoraj gotovo I tudi letos Miariborcani gostovali v Ge- lju, priobcim iz tega razgovora dva gdstavka. .. • ' j .. Na vprašanjte, kaj ima maribarsko gledališče letcss na roportoarju, j-e re- ; kel g. dr. Brenčiir: »Oledališče s tako ski'Gimiimi sred- stvi ne more imeti drugega stremilj?- nja kot skušati, da se stalno izpopol- njuje, da daje eim bolj pester reper- •toar, ki privablja vedino sirse sloje v gledali&ce, pri tern pa svojo publiko polagoina vzgaja, nud'ec jl poleg za- baivne tudi čim več literarne hirane. Tudi v bodoee se držimo sfcaroga na- čela: v.siiko leto po enega (lankarja in po -enega Sluakespeareja. Letos sta n-a/ programu »Pah.uijšainje v doiLnii šentflorjanski« in »Ukrooena trmo- glavka«. Lani niso privsli do za-dastno voljave niti domaei avtorji niti ljud- ske igre. To lvočem» letos popraviti. Od doma^ih novitot bomo uprizorili menda Kraigherjevo diranio »Na fronti vseßtre Žive«, Remcevo tragiko- medijo »Jaz bi rad rdečih rož«, mo- gOL*e' Novaoanovega »Hennana« in raz-en tega Jalenov »Doni«. Srbohr- vct,tska lileratura je zaslopana z Bego- j viOevim ' Fustolovcem pred vrati« in Nuaicevo novo koinedijo »Gospa mini- strovka«, češka s Capkovim >R. U. R.«, ruska z Ostrovskega. »Nevihto«, Andrejeva uašega življenja«, Tolwtoga »\ .siajoiijom« in Yinicenka »Zakonom«, poljska pa z »Moralo go- spe JJulske« (Zapolska). Od del neslo- vanskih avtorjev nameravamo upri- zoriti predvsein Jonsonovo »Yolpo- ne«, Maaterlinckovega >ytilmondske- ga županat, Klabundov »Krog s kre- do«, Wedekindovega »Zeniskega du- ha«, SudennannoY »Kamen med ka- nieni«, Ferignijevega »Sv. Fraiiči- ška«, Pirandello »Sest oseb išče av- torja« in Ascbovega »Boga niašceva- nja«. Zla zabavo pa pridej>o v poster Vanielov »Naš gospod- župnik^, Ne- stroyeva »Utopljenca« in A.iziengru- l>erjeva »Slai>a vest«. Za širše sloje in nedeljsko publiko bomo naštudirali tudi nekaj oporet, klasicnih (Netopir, Orf^j v podzeiulju), domačo (»Gariči- ne Aiinazonke«) in par niod'ernih (»)Pi/>krovez«,, »Clo-olo«, »Frideri- ka«). Seveda pride tudi otroška igra do bosede.« 0 gostavanjih v Gelju in Ptuju jdi v Varaždmu (tu se- \'..,,,, in., so or- grtnizirani «lovetiski socijialistieni de- lavci v bucbund'U. Slcvenci ima jo tež- ko stališče: ako bi upostevali.svoje go- spcilarsko staiišče, potetm bi niörali tudi v oboroženem konfliktu, do ka- terega bode v Avstriji najbrže došlo, poprej kskati zvez z nemškimi nacijo- nalističnimi mežcanskimi stra-nkami ko s socijialisti. ki vidijo tudi v kme- tih svoje gospodarske in druzabne nasprotniike. Toda soc'ljalisti so jim Tysai malo nacijanalno pravicni, do- čim nimajb od nemskih nacijonalcev v tern oziru ničesar pričakovati. To- .rej interesni spor, ki je globok in ki bi laluko prinesel naži niarodmi stvari na Koroskem veliko škcdo. Zato bode najtbc'ljlse, ako ostanejo Slovenci v se- .danjem bo.jti na Koroskem noutralni. OfiWI»;-. '-:'^- v^r ;;"-¦¦;. •:'.* d Invalidski dorn v Celju l)o v naj>- krajsBTi casu opušcen in gredo inva- 1'idi v MosLarvino blizu Zagreba. kjev br/le o'Stal edini splosni invalid«ki dom v državi. Doslej so obstojali: ni- val idski clom za slope v Zemunu, dva spložna doma v Mosliavin.i in Celju, ter ruski invalidski dom v Risnju, Bo- ka Kobrska.) 'Zolo bi bilo želeti, da bi se v pGslopju Invailidfikega dorna v Gelju ustanovil Zdira\stveni dom v Oiju z vsemd svejimi ins.titucija.mi. Dobil bi na ta način lastno streho in bi se mogel primerno razširiti in ure- djti.' d Osebna vest. Zdravnik g. dr. Josip Čerih v Gelju in sanitetni poröcnik je bil povi&an v cin saniiptnega kapita- n 2. razreda. Castitamo! d Poročil se je v Petrovčaih pri Gelju zdravnik dr. Viktor Lorger iz Smarja pri Jelšah z gdč. Vido Mulejievo, hčer- ko cdvetnika g. dr. Amton-a Muleja v Mariboru. Bilo srečno! d Triigittomii — star&ine! Trigtei- van-ski se.stancik so vrši \ petek 6. t. in. ob 8. uri zve-cer v klubovi sobi »Celj- skega doma«. Starešine in aktivni "Triglavaini«, prüdite polnoštevilno! d Konjerenca o signiranju hmelja se je vršila včeraj dopaldine na sres- kem načelstvu v Gelju. Konference so se udoležili predsednik Hmeljarsik. drustva Franjo Robiek, zastopnik ve- l,i»kega župana g. inž. Josip Zidanšek, tajnik Trgavsko-O'brtne zbornice gosp. Ivan MoJiorie in strokovni referent za knieljarstvo pri okrožn. kmetijtik. uradu g. inž, Dolinar. O rezultatu konference porocamo v pribodnji šte- vilki. d Umrl. je včeraj' v Kranju trgovec g. Albin AnderwaId. Starejši sloven- ski Celjani se ga bodo se dobro spo- minjali. Služil je pred voj.no 12 let pri ¦ tvrdiki Anton Kolenc in je sodelo- val ];ri vseh na.sih narodnili druistvih, zlasti pri »Sokolu«. Rodlini našo pri- srčno sožalje! d Pmdktja bosanskih konjev. Sa-i vinjska podružnica S. P. D. v Gelju prüdaja potom licitacijo 3 bos. konje iii 1 osla, prelieikiišene nosače, due 8. septenibra t. 1. v Lucah m/ed obema. mašama. . ; d Nova plan. koca. Iz Luč nam po- rccajo, da jo nova plan, koča na Ko- sobici (1810 m) pod Ojstrico že zgra- jena. Od vseb strani prihajajo turisti, da si oglcdajo to lično, enonadstrop- no, iz kamna zidano in že opremljeno kočo Savinjske podruzni.ee S. P. D. v Gelju, ki bo velikega pomena za po- vzdigo turistike in tujskoga prometa v Zg. Sa.vinjski dolini. d Trinajsti župni zlet celjske sokol- ske zupe je v nodeljo, dne 15. septem^ bra v TrboAljah. Dopoldne po pribo- du jutranjih vlakov je povorka izpred kolodvcra do Sokolskega doma, tarn pozdraiv, nato skušnje. Popoldne ob •treh je javni nastop s sledecim spore- dom: 1. moška dofa, 2. ženska deca, 3. orodna telovadba, 4. moški nara- ščaj, 5. gredi, 6. Jadransko morje. 7. ženski naraščaj, 8. vzorna vrsta cla- nov in o!«anic, 9. proste vaje članic, 10. ])roste vajie članov. Društva smo na župni zlet pozvali v posebnih okrožmcah. Župa samia j« storila vse, da bi bil uspeh zleta cim povoljnejši. Poslc^la je k. potsa,mez.TiS|in ed|inicam prednjake in prednjačice in s tern omogočila, da lx)do vsi oddelki pri- pravljeni. Raeunamo na disciplino v župi včlanjenih društev in pričakujo- •nua da bo zlet veničan s popolnim uspehoiB. Lepake in legitimacije za 50% popust na železnici smo dru- stvom miedtem že poslali. V soboto, na predve-cer zleta. je ob 21. uri v So- kolskem doimu odborova soja. Vabila so prejela vsa drustva. d Najden denar. V pondeljok dne 2. Rppteinhra se jo nasla v mestu manjša vsota denarja. Kdor je denar zgubil. se naj javi v upravi na§ega li- sta. ... d Vnnii so v celjski bolnici: due 30. avgu'sta Huš Jožef, ()2-letni upokoje- ni ruid-ar va Griž pri Celju: isti dan dninarica Marija Sebonjšek iz Pe- trcvč, stara 58 let; dne 2, septe-inlira 57-lotni Mapec iz Dresinj'e vasi Franc Kožolj. d Celjski sport. Včeraj jo igral ASK »Prim or je« iz Ljul>ljane na igrališcu pri »Skalni kleti.« proti celijskini »At- letikom«. »Primorje« je zmagalo 8 : 0 proti »Atletikcin«. — V tenis-turnirju med S'K »Uirijo« in SK »Geljem« v LjublLjani je bil rozultat 8 : 5, tedaj za »Gelije« še dosti ugod.no voeigled lirc- moei nasprotniikove. Ljubljlanöaiii so bili tudi ob rezultatu nekam nevoljmi in jih tolalzi današnji »Pondüljek«, da bi nioralo biti raizmerje 10 : 3 za »Uirijo«. ko jima je gospa Kondelikova odprla, j© imel le eno misel. Ni se nadejal, da jo najde tu. In sediaj je reševal v du- hu važno v]>rašanje: ali ostane tu go- spa tašča? In če ostane, je to poK iiekaj popohioina neprioakovanega, In kje bo spala? In en? bo gospa ta-šča tu-------Ne, lie, takole si ni tega pred- stavljial; — takole prav gotovo ne. Gospa Konde-lLkova je mod tern po- pustila Pepico, odprla j-e i>ečna vra- tica, razbrskala v peči, prilažMa z lo- patico oglja, sla v salon, tain je na- -pravila ravno tako in potem še v spalnici. Nato se je ozrla ]->o celern stcinovanju in je govorila pol zase, pol mlademu paru: ¦ »Tako otroika, sedaj imata vse v re- doi. Zaviese &o spušcenie, voda za umi- Vianje je V vrcili, pitno vodo imata v 'ku^inji. na oknu, dak jo je hišnica pred vrata, prodno je zaprla biso. Za zajj'Utrek irnaš vse pripravljeno, Pepi- ca, nilmcek, in fcavo v tej cin'jasti, škatljici. Snietano ti prineso zjutraj Katinika. In potico tudi. Tako, otröka, ta-ko. Ako hočeš, latako se priložiš — ali bo pa Vejvara priložil. Todia tu je zadosti gorko. No, in kaj sern še h'Oitx^- la? Da, jutri pridita k naini k olxdu — no pozabita na to. Dopoldne imata dovolj časa, da si stvari uredita in se pridcta tudi. — Ne pozabita zapreti pili'nonier, otroka;, da «e iiie in^igod.i kaka nesreča. To mi je dalo dela, predno seirn vse razsvetila. Pokalo je kakor iz topav — lepo je sicer, toda ne bi hiotola irneti tega v stanovanju. Zaprita sobo za jedila,, da je ne bi ponooi. voter odprl. In predsobo s ključem. Tak — in »edaj lainko grem!'« »Kam greš, mamica?« je zaklicala Pepica prestrašena., ko se je zdramila iz svoje zamišljenosti. »No, ka-iia, otrok! V Besedo! Kam naj grem? Potem pa z ocetom ^flio- ttlOV.« ' ¦»Ne!-«' je prijela Pepica roko ma- terino. »Ne boeK, nmmioa. Gstani tvt- kaj.« ' ' " ¦¦¦ /" ¦'¦' " >Tod!ai, otrok moj — kaj pa naj tu dela.ni?« je odgovorila mati karajoče. >Jaz se tu sama bojim, mamica1« je vzidihmila Pepica. »'Kaj' si sa.maj? linaš tu niožaU je rekla mati resno. Pepica je ostrmela. Rdiecica je obli- la njftno lice. »Ko je bo prvikrat . . .< »Sewda«, je -odgo*s'örila gospa Kon- dolikova, katere se je vsled hčerinega strahu tud.i i)O,lastila tesnoba. »Toda enkrat mora to biti prvič, nm ne po- »Mamica!« je zaihtela Pepica in je položila glavo na materine prsi. Vejivara je bil tacas poleg v salon». Gospa Kondelikova je prijela hcer z obema rokama za glavo, pritisnila ji je na celo vroc poljub in ji je za- šepetala, premagajoč se sa,ma: »Pepica, Pepica, bodi pametna! Saj nisi otrok. Spornni se na vse, kar som ti povedala . . .« »Men! — je, tako — tesno, ker ¦¦— me — vsi — zapuÄCate . . .« je rekla' Pe- pica vzdihiujoče. Gospa Kondelikova je videla, da je zadnjii ca.s-, da odide. Čutila je s hčer- k-a. «utiia je, da saana j'otk komaj za- držuje. Pö-ljubila je še enkrat Pepico, izitrgala se je in je bitola v predsobo po plasc, Naglo ga je oblekla, dala na glavo klobuk, vzela rokavice in je za- 'klicala v salon: »Fran, pojdi mi posvetit po stopnji- cab. Svoca je v kubinji na mizi — -prosim. te.« VejKara ya z veseljein hitel v kn- •hiinj-o. . Ko je prisel ven, je objemala go- spa Kondelikova hčerko paslodnjič in -skoro strastuo, pokrižala jo jo trikrat, •^ cnki'at poljubila in ji je znisepetala: »Niti besedice vec, Pepica! Bodi -pametnä!« In je hitro odsla v pred- »Ali imaš klj'uc od hišnih vrat?« je vprašala Vejvaro. »Da, mamica,« ^ »Torej pojdi. Sicer mi uide izvo- šček. Saj gotovo koine, kaj tako dolgo časa dekun.« Da, sedaj se je Vejvara spomnil, da je opazil, ko je izstopil iz voza, kako vozi nek izvošček po ulici. Gotovo inu nista h,otola konja. vec stati. Sveca je plapolala v Vej>varavi roki, ko je stopal pred gospo taščo po stop- njdeah, senci olx»h postav sta plesali po zidu, senca držaja se je dyigala in zopet padala. Tiho, prav tiho je odprlt Vejvara vrata in se je sklonil, da bi poljiubil tasi'i röko. (aitil je, kako s-e ta roka trese. • Gospa Kondelikova mu je stisnila desnico, pustiln mu jo je, pogladila je Vejvaro po lieu in imela je sajno toli- ko moči, da je še zašepetaiia: »Fran, bodi z njo dober, imej po- trplji'nje ... In ne pozabita, da mo- rata priti jutii k nani na obeci.« Vejvari je odpovedail glas, samo prikimaval je z,glavo in s tern pritr- jeval. Postavil je sveco v kot, odprl vrata, stopil ven in je pogledal po uli- ci. Voz se je ravjio bližal hiši. Vejvara ie odiprl vratica,, pomkal, da tašca se- .v. 70. fJNfOVA DOB A« ?trHn ?.. d Z uradne desks srezkega poyla- varstvu. Koncesij. poizvedba in ob- ravnava za inehanieno pletarno »Ha- noi« v Žartlcu so vrši 5. septembra 11)29 ill: za acfcaptacije šamotne tovarne v Štorab 3. sept. 1920. . d Iz celjske policijske kronike. — (Aretacija hmelij.ske obiralke na celj- skein kalodvoru.) Neka hrv. hmelji- ska obiralka jo ukradiki posestniku Vrankoviču v RakavJjah, občina Braslovče, odejo, vredno 200 J)in. Vrankovic jo tatviaro'brzo opazil in je tatico ujel na celjskem kolodvoru. Do- bil je nazaij tudi svojo odejo. Tatico fco zaprli. — (Kaznovana nepošte- nost.) .Včeraj je privozil z aivtoin pred hotel »Evropo« v Celju g. Janko Hor- vat iz Maribora. Ko je stopil iz avta, mu je padla na tla listnica s 500 Din, legitimacijo in drugimi spisi. To so opazili trije fawtje iz šmarske oikoli- _ce. Eden je pobral listnico in šli so naprej. Tain je Qiii, ki je listnico po- bral, razdelil plen taiko, da je dal vsa- kemu tovatrisu po 100-Din, ostalo pa sjLje obdrial sanx. Toda miladi poste- njiakoviči so, bili opazovani in ovade- nV, na k&r so jih djali v za,jpor. — (Tätyina v kolodvorski veži..) Noka Äntoiüja Justin iz JurkLostra je pu- ßtila v kolodivorski veži pred blagajno zavitek s čevlj.i in obleko ter se je za treimtek odstranila. Ko je diosla na- zaj, je že zavitika zmanjikalo. —- (Zgu- ba.) Gospa Mira Majicen v Celju, Can- karjeva 11 je na potu iz Liscv niesto zgubila pleteno rocno torbico z zlato uro iln . pozLačeno verižico. Na po- krovčku ure ste gravirani dve cvetlici mcd're barve. — (Brezobziren kole- sar.) ipri pošti je podrl na tla neznan kblesar starico Ivano Križan iz mest- ne ubožnice. Dobila je znatne poškod- Le; po eelem telcsu. — tT k r a d'e 1 je nekdo mizarskemu inojstru Ludviku Svigi v staivbi mestne elektrarne več mizars'kega orodja. — Manj š e ovad'be se tičejo običajaiih sobotnih in nedeljskih veseljakov in enega pre- koračenja policijske ure. d Spomenik kralju Petru mislijo pastaviti do Vidovega dne 19130 v Dol- nji Londavi, Predaedwik pripraivljal- nega odbora je okrajni glavar g. dr. Farpnik. d Gene za aeno in slamo v Maribo- ru so bile na sobotni tržni ilia.n slede- če: aeno 80—100 JJin, otava 80—90 in slaina 50—Ü0 Din. Prižlo jle ua trg 44 vgzü'V. Kupcija zelö živabna. d Sahocski turnir se vrši te dni v Rogas'ki Slatini. Vodi ga znani sahist, sodnik Kramer iz Mari bora. Doslej je prijavljenib 15 udeložencev, med nji- ini iz nase drzaive dr. György, dr. Sin- ger, Jovanovic, König, Pirc in Rozi'c, Flohr iz Cewke, Säniiscb iz Nemčije, dr. Geiger in Griinfekl iz Avstrije, Ca- nal iz Peruja, Maroszy in Takacz iz Madžarsike in dr. Turnir je internaci- jionalen, pravijo gospodje prireditdji. d Laliek poires sino cutili danes v Gelju in okolici nekaj minut pred 7. uro zjutraj (6.52). d! i* Ivo Vojnovic. V lx*ograjskem. sanatoriju dr. Živkovi('a jo u-mrl v pe- tek dopoldne po dolgi, inuO-ni bolezni velik Jirvatski pesnik in dmmatik Ivo Vojnovic v 72 letu star as ti. Bil je ro- jen Dubrovican. Pri na;s je najbolj znana njegova »Du-brovacka triliogi- ja« in »Snirt majke Jugovica«. Kot prepričan jugoslovaiiski nacijona»lifit je pretrpel med voj'no veliko prega- njanja. d Umrl je te dni v Grailcu vsled srč- ne kapi svetnik štajerske deželne vk- do dr. Fr. &orn, sin pokojnega prof, dr. Sorna, doma iz celjske lokolioö. Dr. Fr. Šorn je služil lired vojo pri ckr. glavarstvib v Mariboru in Tivo- zicah. d Poxelnik't jeaenskega velesejma >:Ljubljana v jeseni« od 31. avgusia do 9. septeinbra, oe so v posesti sejm- ske legitimacije za 30 Din, imajo pra- vico do polovične vožnje v obe smori. Pri odhiodu na domaei postaji dajo zigosati legitimiacijo in kupijo celo \ozno karto. S to se potem breaplacno vozijo nazaj. Zato se karte ne sme od- dati vratarjem na ljubljanskeni kolo- dvoru. 01) vliodu na velesejem se vsa- kemu potrdi, da' je v re'snici obiskal prired;it. da se vsa: ablast v Palestini izroci njim. Velika Britani- ja pa je svojo obljubo doslej' tolmači- la tako (saj je vojna minila), da ima ona v Palestini, ki. jo je med vojno osvojila, le to moralno dolžnost, da pospešuje naseljievanje onih Židov, ki se hočejo vrniti v obijubljeiio deželo. Vostalem so se britanske oblasti dx- žale bolj ara'bske vecine, ki znasa do- brih seden) osmink prebiAalstva. Upo- stevala je tudi kristjane, ki jib je tu- di nekaj naseljenih v Palestini, zlasti v krajih, ki veljajo tax svete. Med raz- lago zijonistov in angleške vkido o »židovski narodni državi« v Palestini je tedaj dokaj razlike. Arabci. so se- vedia po v€;jni takoj ugovarjali proti temu, da "bijim sedli Židje n\ vrat ter so sedaj, ko so sli&ali o ppnovnem napadu na njihove nacijionalne pra- vice, takoj prijeli zzx orožje. JSekoliko jih je tudi vodila želja, da izpraznijo r>idovske trgovine, saj je to le gotov« oblika socijaliaačije premoženja . . . Vsekakor bo zianitnivo, za katero smer v bodoči politiki glode Palestine >se bo- de otlloriki Velika Britanija sedaj. Gnojiini poskusi s cilskim solifrom. Odberi si njivo, s katere navadno dobivaš slabe ali srednje pridelke, ali zomlj'isce, na katerem je ozimno žito slabo preziiiwlo. Na, najbolj ravnem delu odmeri pravokotno ploskev 20 m dolgo in 10 in široko ter jo razdeli v dve polovici. Prvo polovico potrosi s cilskim solitrom, druga pa ostane bvez nJL-ga in služi za prinierjlavo. Na ogiih je vsako izmed teh dveli parcel zakoličiti ter pustiti koke tako dolgo v zemtlji, dokler ni žito požeto. Okrog obeli ploskev, kaiterih vsaka nieri de- setijio lioktarja ali en ar, t. j. LOO ms pusli pedl širok, neposejan pas. da sta l.arceli razločno vidni. Parcelo, določeno za gnoj'enje, po- tro.si. februarja meseea čim enakomer- neje in pravilneje zlK- kg oil. solitra. Pri trosenju pazi, da ne i>ada trošeno gnojilo ČCZ mejo parcele, po«el)no pa ne na negnojeno ploskev, ki jo dolo- öena za primerjavo. S tern je glavno delo takoga poskuša izvršono. Po lem poslu za.pisuj natanemp vse razlike, ki se liojavijo v rasti in raz- vcju med obema pa-rcelaina (barva listov, rast, poganjanje klas^ov, bolez- ni. itd.). Pravi uspehi gnojenja bo seveda po- :kazala šele tehtnica, zato je treba ob žetvi zolo skrbno postopati. s pridelki. Najbolj priprosto se ravna takole: Po- »n.-nji vso njivo razen poskusnih de- lov; nato sledi vsaka od obeli parcel posobe,! in poveži žito v siioik>. Mkrbno jio paziti ob prenosu sno- pov, da se od obeh parcel niedsebojna ne pomežaijo. Zato se priporooa, za- znamovati tiste z gnojeno jiarccle z rdečo, z negnojene pa z uiodro ali- er- VLO nit jo. Pred i>renosoin preštej snope z ene in druge parcele in si to zabeleži. Či.m j;ö žito osušeno, slehitaj snope z vsake parcele posebej.. Ob tej priliki &\ na- Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiiik, okvirjev za podobe, ogledai, raznovrstnih šir> itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. 50-8 tancno oglej morebitne razlike pri ži- tu one in druge parcele, na pr. dol- žino in jedernatost klasov in zrnjia, doJžino, debelost in barvo slame itd. Posebej in or as onxlatiti snope prve patoele, in posebej one poskusne ])loskve. Nato stehtaj od vsake pose- Lej zrnje, slamo in pleve. Vse to si na- tai-bčno zapiši v poskusno- polo in jo z mcrebitnimi pripain'bami o drngih htstnih opazovanjih tlojiosJji Del^ga- ciji. Še mnogo boljše uspehe dojseže- mo, co napranrkno gnojilne poskuse z večparcelami in z v.semi tremi gla.V- nimi vrstauii umetnih guojil. fUNO. Mestnl kino Ceije. Na splošno željo se ])redvaja še -v ]>ondeljek 2. septem- ¦Jwa izreidna senzacija »Vampir*. Film o vamipirjib, detektivih in cItu- gih skrivnostnih stvareh v 6 dejanjih. .V glavui ulogi Lou Chaney, znan iz velefilmov »Notredamski grbavec« in -Fantom pariške opere«. — Torek 3., sreda 1. in cetrtok 5. septeinbra: »Ro- par deklet.. Pustolovski ielefilm v 5 dolgili dejanjih. V glavni ulogi sloviti. Tom Mix. Predprodaja vstopnic x trafiki ge. Kovaceve v Aleksandrovi ulici. ;>Iošče, papirje, kemikalije, dobite v veliki i2biri in sveže blago v drogeriji SÄK1ITAS, CELJE, Razne pclitične in druge novice Ss'o.vl minister trgovine. »Avala« porom: Banes je bil z ukazoin Nj. Tel. krailijia i.injenovan za ministra tr- govine in industrije k. Juraj Beinetro- vic, bivši pokrajinski minister za Hr- vatsk oin Slavonijo. Novi nuinister je polcžil prisego danes na dvoru pred Nj. Vel. kraljem in predsed/iiikom mi- nistrsikega s\-eta' ,generalom Petrom Živkc vice ni. tiros »Zeppelin« na poti domov. > Grof Zeppelin« se je. dvignil včeraj ob 13.18 sredaijeevropejskega casa v Ameriiki znova v zrak in plove domov \ Frie-drichishafen. Ladja hoče pluti po najkrajši poti, da doseže zopet re- kord. Maprava češpljeve mezge. Letošnje leto se nam obeta obilna co.spljeva Ietina. Nasi sad jar ji se po dolgih letih ^'.eseTij1o, da bodo imeii do- volj blaga za »kuho«. To je po mnenju vecine našega prebivalstva edini mo- goči način predelave češtpljevega sa- j du. i Skrajlni čas pa je. da bi tud'i pri i uas prišli do spoznanja, da se dado ' česplje se d'rugaice uporabiti. Zlasti 1)L I niicrali vedeti, da se da iz njih «kuhati prav dobra mezga, ki se lalnko z veli- ki.ni pridom na razjlicne naeine upo- rablja tudi v vssakein kmečJtem gospo- dinjstvu. Aiko prepustimo češplje v sodu ajld kadi kiipenju, povre sadni sladkor v alkohotl, to se pravi, da iz redilnoga živiila nastane na ta način strup, ki mori clove&tvo. V d'iievih diamasnjc gospodarske kri- ze bi pa se posebno moral! ohraniti vse hranilne snoVi V prvotni obliki. Moderne ttsteoviite vseh vrst: kojlge, lepafi«:e, lefake, pisemske glave, kuverte, vaMla i. dr. Vam nudi v okusni ixvedbi In po zmerniceni Izvršujc vsa v njeno slroko spadajoč« deie.^LjudskeJcnjižnice Zvezna tiskarnn Stran 4. *NOVA DOB A« Štev. 70: !>;-.ssseö3SKg;s?Ä Stanja hranilnih vice? nad Din 75,000.000'-. StaniQ glavnice in rezerv md Din 9,000.000—. ««4WWIPOTC/3I? :co *« Sprejema hranllne vlcse. Izvrsuie vse denarne, kredkr»3 88 in posojiine posle. —'Kupuia in prodaja devize in valute. Pri češpljah hodi v poštev sladkor, ki ga imajo v sebi v obilni. meri. Zato pripor-oeamo susenje in napravo mez ge. V naši državi to že od nekdaj de- Jajo, toda le v Sfbiji in Bosni. Tiuli pri nas so vcasih sušili češplje. V no- vejšem času so pa še to opustili. Pek- meza v naših krajih niso nikoli. ku- hali, daiSi bi bilo to zelo koristno. l)an- diainasnji kuhajo niezgo vecinorna za- družno — industrijsko. To pa pri nas ne bo tako hitro moigoče, ker slabo ne- govano wsrpiijevo drevje prevec ne- redno rodi. Priporočamo izdelavo na nualo za domaee pot robe in sicer tudi v zalogo za slabe letine. Češplje aa inezgo naj bodo popolnoma zrele, da se dado zlahka otresti. Češplje niorajo biti či- ste, brez listja in kakorsnokoli nesna- ge. Zato jih na.jprej v čLsti voicli ope- renio in v pletenicah ali rešetih odce- dimo. Nato jih denemo kuhat brez vode v velike polcščene lonce ali bur- ¦krene kfltle. Z žeiozoin niezga ne sme priti v dotiko. Tudi posode, ki so po- einfcane, kakor na pr. brzoparilniki, niiso za rabo, ker dobi pekmez tak okus, da je neužiten. Kuhaimo jih na štedilniku z obroči, torej ne na živeni ognju, tako dolgo, dokler niso razku- hane in da se koščice z lahkoto izlu- šicijo. Pri tern jie treba češpljevo broz- go veckrat premcsati, da so na dnu ne pripali. Kazkuhane češplje potem pretlačiino na situ z leseno mrežo ali še bolje je sito iz baikrenega pletiva. Odprtine niorajo biti tako ozke, da ko- šeice ne gredo skozi. Pretlačeno, toda še preredko in vo- deno mezgo moramo naiposled zgo- stiti. V to svrho jo kubamo na mileni - ognju toliko časa, da se izpari iz nje primerna kolieina vode. Mezga se bol.j in bolj zgosti in potemni. Sadni slad- kor, ki je v njoj, se izgosti na 30—40%; v tako gosti sladkorni razstopini gli- vico ne morejo dolovati in Češpljevo meso je ohranjeno. Fran Malusek v »Sadjarju in vrtnar- jM« 8! 1929. Damsko in posteljno -nrki«iln f'no in e'egantno izvrSuje ymllU9 proti naročilu M. ŠRIBAR, Celje, Gosposka ulica 17 Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. Kongres Glavn. Zadružnega Saveza v Ljubljani. Včeraj se je vršil ob desetletnici ob- stoja GZS v Ljubljani zadružni kon- gres. Delavska zbornica je bila polna zadrugarjev iz Slovenije in tudi iz ostalih pokrajin naše države. Zboro- vanje je vodil predsednik Zveze go- spodarskih zadrug v Ljubljani gospod Anton Kristan. Po sprejetju udanostne brzojavke kralju in običajnih pozdra- vih je poročal kot prvi referent tajnik GZS inž. Wan Varga o dcsetletncm delovanje GZS. ldeja koncentracije ju- goslovenskega zadružniStva je vznikla že ob početku leta 1919, tore] nekaj meser.cv po izvršenem ujedi- njenju. Na konferenci, ki se je vrSHa 2. februarja 1919 v Beogradu, je bilo načelno sklenjeno, da se ima pristo- piti k listanovitvi zadružne organiza- cije. Že 14. junija istega leta se je po izvrženih obsežnih pripravah vršila v Beogradii iif5tanovna skupš/iina, na ka- teri je bil pod predsedništvom prof. Sime Lozanica ustanovljen Glavni za- j družni savez. Na tej ustanovni skup- ( acini \e takoj pristopilo k savezu 11 najvažnejSili zvez v naši državi. Glavni zadružni savez si je nadel nalogo, po- speäevati dviganje kulturnega nivoja kmetijskega prebivalstva v agrarno političnem pcgledu in zastcpati celo- kupno zadružništvo v pcgledu širjenja zadružne misli, negovanie zp.družneira pouka, dajati inicijativo za osnovanie potrcbnih ustanov in organizacij in zbirati materijal za izenačenjt za- družne zakonod?»je. Glede na strukturo našega zadružništva, ki ima pretežno kmetijski zn.i^aj, si je savez v prvi vrsti prizadeval dostrči pravilno rešitev kmetijskega 7.adružnega kredita. Po težkih bojih in neuspehih je bi!a konč- no nstanovljena Privilegirana agrarna banka, ki porreni za kmelijsko za- družništvo novo fazo razvoja. Druga najvažnejša skrb saveza je bilo izena- čenje zadružne zakonodaje. Že leta 1922. je izdelal g\ Miloš Štibler načrt enotnega zadružnega zakona, ki je bil potem v redakciji, ki jo je izdelal g. Anton Kralj, predložen pristojnim fak- torjem, kjer pa ni naSel odziva. Po- dolgoletnem delu na tern vpr?išanju je bil nov načrt zadružnega zakona spre- jet in nato izročen kmetijskeTTiu mini- stru. Pričakovati je, da bo ta za raz- voj zadružništva odločilen ^akou v kratkem uveljavljen. KonČno je še o- mc-nil naporno delovanje saveza glede izenačenja davčnih, taksnih in poštnih ugodnosti za zadruge, ki je bilo do- seženo leta 1922. in 1925. Prizade- vanje saveza je kon*no šlo za tern, da se vse kmetijsko zadružnižtvo v na5i državi reorganizira in da se doseže racijonalna organizacija nabavljalnih in produkcjskih zadrug. Za g. inž. Vargom sta. predavala §e inspektor poljedelsk. ministrstva g. Miloš Štibler, ravnat.?lj ZZ v Ljubljani g. dr. Basaj in gg. Jagatič iz Zagreba ter Marin Glavina iz Novega Sada. G. Miloš Štibler je izvajal med drugim, da se danes zadružništvo v naši dr- žavi pouČLije na pravnih in poljedel- skih fakultetah v Beogradu in Zagrebu, pa tudi pokret za ustanovitev nižjih zadružnih 5ol je v zadnjem času na- glo napredoval. Poleg nižje zadružne sole v Ljubljani, ki obstoja že 20 let, se imajo v kratkem ustanoviti nižje zadružne sole v Zagrebu, Beogradu, Skoplju in Sarajevu. Priprave se vr- šijo tudi za ustanovitev višje 2a- družne Sole v Beogradu, ki jo je kme- tijski minister dr. Frangeš že v načelu odobril. Zadružne sole niso samo po- trebne, da dobijo posamezne zveze dobre uradnike; tudi državna in sa- moupravna oblasiva bi morala pri na- mestitvi uradnikov v prvi vrsti gle- dati na absolvente zadru^nih sol. Za- družništvo pa bi se moralo kot po- seben in važen prtrdmet predavati tudi na vseh nčiteljiščih in na kmetijskih, trgovskih in bogoslovnih šolah, kajti Pr»otiam novo zimsko suknjo in vcč dobro ohranjenih moSkih oblek. Naslov v upravi lista. Violina V21 za začetnika, se poceni proda. Naslov v upravi lista. Poäteno kuharico ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se išče v stalno službo k dvema ose- bama. Naslov v upravi. poznavanje idejne in poslovne straui zadružništva ter zadružne zakonodaje je za absolvente teh Sol, ko stopijo v življenje, veüke važnosti. Inicijativa za osnovanie zadružnih šol mora biti predvsem v rokah posameznih za- družnih zvez, vendar pa mora sodelo- vati tudi država. Po referalih so bile sprejete rezo- lucije. v katenh prosi zadružništvo za oproS'.itev rentnine in raznih še pla- čljivih pristojbin ter za ustanovitev zadiučnih Šol. Popoldne so si udeleženci ugledali zadružno razstavo na ljubijanskem ve- St;jmu, danes pa so napravili izlct na Gorenjsko. »m>wIJ dobavlja in do- ______Lg°— stavlja'trgovina Franjo Joit, Celje, Alekaandruva ui. 4 IKiaks Zabukošek stiodna kL*ojačnica Celje. Cankarjeva ulica St. 2 Velika zsloga angleSkega in češkega blaga. 50- 8 14-M Arfilcel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako domačijo, patentiran v 17. državah. P«'ospekt po§lje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, BaČka X. „JAVA" picMiična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseli trgovcili! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, Ct se denar naprej poslje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plaüamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pn'djana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšcnične kave poštninc prosto. Sprejmomo za vsak večji kraj zastopnika. Sianova^ije kuhinja, soba ozir. 2 sob?, z vrtom, v bližnji okolici, se cdda stranki, ki bi si dala sama izgotoviti tla, okna in vrata. Naslov na upravo pod Sifro »Mima stranka«. 2-2 Sprejmejo se proda jalei za obisk strank na dorn. Istotam se spreime mlad sluga za dopoldan- sko službo in učenec za manufak- turo in modo. Naslov v upravi. 2-2 za slovensko, srbohrvatsko in nemSko korespondenco, iSče podjetje v Celju. Oferte na upravo lista pod šifro »Štev. 638«. 2 2 bencin-tnotor 16 HP, 2 eletro-motorja po 10 HP, transrnisiie, jermena za transrnisije, velika peč, stoli, mali stolčki, omare in mize, plinske cevi. stara oknja in vrata, nove in stare pile, razno orodje. Ogleda se dnevno od 8.—12. dop. v tovarni »Zlatarka«, Celje, GledaliŠka ulica. 2-S se dobe poceni pri Schotten i dp»gf Zagreb, Vr-ho^cüwa ul. II. Brzojavi : JUTE. Teleton: 59-65. BI m mm mi«lie« »innHlkl^ V hiši zob°zdravnika gospoda nfl7lltfllilill III 111 1 PI I 111^ dr- med Hll«° Baumgartena w _____ 15. sept^mbra 1929 trgovino z ženskimi klobuki Pötrudila ss bom, svoje cenj. strauke najskrbnejše in solidno postreči. V za- logi bodo vedno najmodernejši damski, otro5ki in žalni klobuki. Prevzemam vsa moderniziranja kakor tudi izejotovitev senčnikov za svetilke in blazine za divane po najnižji ceni. 2-4 Msry Smöämiker. "1^1 a I^k 1 1/ kleparstvo, vodovodne inštalacijer L Hfl Hl A I 1 A TtflYk StrelOVOdnCELJE,VZAKRESlJO 4. ni^tilll I III "# VI I I Prevzema vsa v zgoraj navedene I I II II II I IDII #/111 stroke spadajočadelain popravila. I Illllllf Ills /ill II Postrežba točna in solidna. Cene v veliki izbiri kupite najceneje 50-10 pri „SOLNCU" A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. Tiska in izdaja Zvezna Uskarr.a — Odftovoren za iÄd&jatelja, tiskarno in redakeijo Milan Cetiua v ü*l}u. II Bastes paiaei üerodni desm PodLru^iiIeli Maribor« Sošfasij Co^teo sulsixio