Inserati s« sprojomajo in volja trhtopnu vrsta: H kr., žo so tiska lkrat, » i> a c » » 15 „ „ „ „ U „ l'ri vookratnoui tiskanji ooua primerno ».manjša, R o k o p I s i so no vraSajo, nofrankovuna pisma so no sprojomajo. MaroSnino projonia opravnl&tvo (administniolja) in okk[kj deli eni gu izvirnega bit,a, tedaj piav za prav edno iu isto. Zato se imenuje bratovska ljubezen zedbujoča. Večen je človek, ne sam za se, marveč kot del večnega prvotnega bitja, vično pa je njegovo osebno delovanje, kar namreč stori vtem hipu in kar doda reki vesoljnega kulturnega razvo.a. Jasno je tudi, zakaj ima otročki vrt v tej sistemi tuko imeniten nalog. Vua aistcma F. iibelnoMi vzhaja i/, podobe drovena, tedaj uaravske rastline , pod to podobo ne da člo veku spekulativno vzobraženemu dopovedati, tedaj mora ta vzgoja iskati prilike, da z učencem ogleduje naravo, da ga poduči o nje osnovnih postavah, da ga od to stopinje naprej, ko si je ogledal, malo stvar, pripelje na vosoljstvo v svitu, ua boga, da so mu začne daniti o „v«ebožnnstvu". Drevo, vrt je Frobelnu bog n svet v malem. Na vrtu, pravi FiObel svojemu učencu: Glej, kar je to očesce, ta brst na tem drevji, to si ti na velikem drevesu vesoljstva, — boga. Ni treba dalje dokazovati, da so vsebožanstvo Fiobelnovo v praktičnem življenji prehaja v brezbožnost, in bogotajstvo. Ako otroku rečem, ni ga Boga, ali če mu rečem ti sam, ljudje in svet ste Bog, sklep je zmirom taisti, nad mano iu nad svetom ui ga Boga, ui ga Očeta, ni ga I/.veličarja niti Soduika, ni ga plačila niti kazni. Da so otroški vrtovi in brezbožna načela v duševni zvezi je odlično znamenje, ker jo framaHonstvo zavetnik otroškim vrtovom. Tako je otroški vrt v Lipskem ustanovila loža (cf. Baubiltle 18. aprila 1874), loža v Bukrešu „pri pobratimstvu" je napravila njemu na korist predstavo dne 28. mnrcija 1871, ki mu je do-nesla 2000 frankov. Framasonstvo je poskusilo, otroško vrtove razširiti čez vso Nemčijo. Da ne nastopi pod svojim imenom, ustanovila jo v Draždanih 1.1871 društvo z nedolžno firmo, imetUje se ,,splošno vzgojilno društvo" (allge-meiner Kr/.lehungsverein) Frama onski značaj temu dtuštvu se nahaja izrečen v „BauhiUte" (časopis s tem imenom) 2. maju 1874. To društvo pravi, daje njemu nalog: vzebrnžovati t,.,—... .n,- ............. ... v,.........— —i" Ljudje po zemlji. Itnsločevati ljudi po plemenih in podraz-redih je stvar težuvna in različni preiskovalci bo prišli do raznih razredov. Bodisi da bolj gledajo uu telesna znamenju, na polt, podobo črepinje iu barvo las uli pa da jemljejo jezik za rnzločivno znamenje, dobe več razdelkov. Vže v prejšnem stoletji je človekosloveč Blu-meubach v Gottingeu razdelil človeški rod pu barvi polti na pet vrst, uatnrcč: 1) belo ali lcav-kaško tudi sredozemsko pleme. 2) žolto ali mongolsko. .')) črno ali etiopsko. 4) rudečo ali umenško. 5) rujuvo ali malajsko pleme. Ker je pa polt zelo spremenljiva, iu bo v plemenu, du tudi v rodovini nahajajo vsake vrste spremembe, iskali so bolj »talnih zualeov in mislili so, da bo takih najdli v ogrodji in pri črepinjuh. Šved Andrej ltetziuB je oimoval svojo sistemo uu razdelitev človeških plemen po črepinjuh. Ako preglcduino črepinjo od zgoraj na vzdol, in določimo, koliko da meri po dolgem in poprek, dobimo nekako posebno razmerje, po katerem je določil ltetziuB črepinjsko pojdobo za dolgoglavco (Dalichokephale) in kratkoglavcu (Braliykephale). Pri prvih je dolgost prekosti 1): 7 ; pr: poslednjih pa kakor 8: 7. Med obojnimi štejejo še srednje gl vxc (Mei okeplialr). O/irali co se tud , kako stoje sprednji zobje (sekavci) proti črepiuji in tako so razločevali poši vc (Prognathe), pri kater b bo sekavci nu pošev na vkreberutaknjenl včelju it In tedaj bolj ven stoje, iu navpičuiko (Ortho-gnathe), pri katerih so navpik postavljeni in na ravnost stoje. Po kombinaciji teh znamenj jo dobil Itetz us poBevčo, navpičnike, dolgo, srednje in kratkoglavce tedaj 6 plemen. Tretja ruidtlitev se opira na jezike, ki se razdele v nepregibalno (samozložae) korenske jezike, prl-penjalne in pregibalne ali ilekslvno jezike. Prvi »o govore v Ivini, v Tibetu, in Siamu, in so samo iz jednozložuih, ločenih nepregibljivih besed. BeBede se no pregibajo ampak dobivajo po povdarku in mestu v stavku razen pomen. Pripenjalni jeziki; besede se s'cer ne pregibajo, pa se jim vendar preminja pomen po dorastkih na konci in v sredi. — Tukaj sem spadajo vsi stari (indijski) jeziki, Prednje Indije, avstralski, malajski jeziki in prvoselskih prebivalcev v Ameriki. Pregibljivi jeziki so na najviši stopinji jezikovega razvoja, busede so v deblu Bpromiiijujo, Hklanjujo in spregajo, potem indogrmanski jeziki, It temi spadajo; Judi, Perm, Slovani, Grmani, Grki, Romani in drugi. A ti jezici bb ve lno spreminjajo; mnogo narodov poprime se tudi tujega jezika kakor potomci nekdanjih sužnjih v Ameriki, ki govor angleški, n mehikan ki Iudijani španjski. Ku bi tedaj ljudi vvrstili po jezicih, bi tukaj prištevati muriue Angležem, a kufraste Indi-jane Šjjanjolom. Šu bolj umetno in tudi manj sistematično je ljudi razdelevati po laseh, kukor je to storil prirodoslovec Ilaekel iz Jene, kor pridejo ljudje stanujoči daleč vsaksebi v jedno vrsto, kakor na pr. Mongoli in Avstralci. On namreč razloči ljudi z volnatimi iu pustimi lasmi. Pa dejansko jo, da bo vsa telesna znamenja, podoba črepinje, velikost udov, barva polti v jednom človeškem plemenu razno spreminja, tudi lasje uiso Btalni znak istemu plemenu, ravno tako bo inenjujo ali spreminja jezik. No kaže tedaj, ljudi lo po jednem znaku vrejevati v vrste, lo takrat, ako gledamo na vsa označujoča znamenja pridemo do sisteme, ki ugaja zemljepisnim natornim razmeram, ki pa je vendar, ker prehnja pleme v pleme iu misel to da čiBto in pravilno izraziti. Semkaj ker poBameznu rodove in družine premalo apadajo Bomitski jeziki (urupBki,hrebejski in dr.)'poznamo, zmirom šo pomankljiva. Z ozirom ženBko za nje Bplošen poklic po Frobeluovi metodi. To Frobelnovo društvo pa zopet priporoča „Freimaurer-Zeitung" dne 18. aprila 1871, ter uagovarja za doneske, da bc osnujejo „poddružnice, (cf. „Freimaurer Ztg." dne 9. maja 1874). Ta framasonska društva so osnovala v Draždauih vzobraževaliSče za otroške vrtnarice „Frobel-Stiftung". Otroški vrt je tedaj zavod pridružen framaBonBtvu. Od sedmih bratov v loži, ki sedaj v Belgiji vladajo, bo pripovedovali javni liBti, da hočejo vpeljati v Belgiji otroške ,vrte, to vendar dokazuje, da so otroški vrti meso od njih meBa, kost od njih koBti. Kdor pa še dvomi nad pravim namenom otroških Frobeluovih vrtov, tega zadosti poduči občni zbor Frobelnovo zaveze, ki je bil 28. do 30. acptembra 1. 1879 v Erfurtu. Poročevalec je rekel: „Društvu je nalog, vzgojiti mladino po naravni poti, in ta mora odstraniti poprejšno odgojevanje", to se pravi, ta odgoja mora biti nasprotna verstveui sploh vsaki verski vzgoji. Naravna hoče biti, ker gleda le na cilj človekovi po naravi, kakti „zakonBki druže, državljan itd.", a zavrže pa vse, kar človeku veže nad uaravo (k Bogu in neumrjočnosti). Tam se nadalje pravi: „Načelo pri vzgoji nadaljuje in zvršuje Lutrovo delo ,,Luter je zavrgel cerkveno učiluištvo in mašništvo, na njega mesto pa postavil prosto preiskavo svetega pisma in gotovost izveličanja brez po Brodnika, t. j. veljavo cerkveno je zavrgel. Luter je vrske rosnice še čislal, in zato se bojeval za razloček pri veri in za vero. Fio-bel gre daljo: on zavrže veljavo cer k v eno in razloček med verstvom (versko izpoznavo) in na meBto tega poHtavi načelo bratovske ljubezni, ki združuje in poprijazni Tako odkritosrčno je govoril poročevalec pri Bplošnem zboru v Erfurtu, učeni cFriibolnov in odličen ud Frobelnove družbe. Kar bo tedaj katoliki iu verni protestautje že dolgo govorili o'„FrobelBvanji", da ni drugega, nego IramaBOUBtvo in reformovanje, to bo v Erfurtu povedali. Naj mu na golo pokladajo iigovih peres, kolikor drago, naj se zavija v lisičjo kožo, to ne prenaredi nja „naravnega namena". Frobelnov otroški vrt hoče mladino pripraviti ob vero in izročiti jo neverstvu. Tudi iz zdravstvenega stališča gre tukaj kaj premisliti. V „Berliner Tageblatt" piše Karol Waldau pri poročilu o zadnji pariški razstavi to-le: V oddelku Nizozemcev in Švaj-carjev nahajamo grehe Bistemo, ki ue je polastila z raBtočo Bilo prve najzgodnejše od-goje. Mislim tukaj na Frobelnovo sistemo otroških vrtov, kteri žrtvujejo male otroke, še predno znajo dobro laziti in Bedeti. O t rok sč starčevim obrazom to je Friibelnova sistema. Otroke Bilijo, da se na povelje igrajo, v modroslovni obliki Be morajo veseliti, in bla žena leta vesele otroške mladosti morajo preživeti v koristolovji po logičuih pravilih. Kaj bode iz takih otrok, ki so vsi po enem stroji ostruženi, katerih veselost je napeljana v ozke cevi. — Dolgočasni, vsakdanji ljudje bodo, kakor jih je cele kopo, prav brez vsake izvirnosti. Frobelnova sistema potreBC duhteče cvetje otročjega srca b pepelom in prahom in poliva uadjvročo domišljijo hladoe vode. Pojejo plešejo, stopajo vse na povelje, igrajo tč stvarmi, ki nai bi um bistrile, misel rodile, od tod pu pride, da bo otroci čmrni in modrikasti. Preveč vladanja v politiki je hudo zlo, isto tako pri vzgoji človeštva preveč vzgoje-vauja. Pustimo otroku biti otročjemu. Nu moremo tedaj razumeti, kuko se more svet tako navduševati za otroške vrte. Naprava, ki končuje dušo in telo otrokom, ue more Be priporočevati, Parsko naučno ministerstvo je za dve leti zastran otroških vrtov vse drugačnih misli. Gospodična Th. Beruhard v Monakovem je prosila dovoljenja za napravo otroškega vrta, a bila je zavrnjena. Obrnila se je do siavnega ministerstva; a le to je odgovorilo, da ni želeti, da bi se otroški vrtovi pomnožili. Pri nas v Avstriji bo prišli otroški vrtovi z novo šolBko postavo ; ue rečemo, da bi vbi, ki priporočajo in napravljajo otroške vrtove v zvezi bili z framasoni in bogotajci, a in ti na je, da ti zavodi tekmujejo z varušnico malih otrok, ki je doBihmul pod cerkvenim nadzorstvom. Politični pregled. V Ljubljani 8. mitja. lioroski |»o*lttncc Otič bo je 4. t. m. zarad bolehnosti poslanstvu odpovedal. I se lBuilil|»eMtn Be javlja, da hoče presvitli ceBar dalj časa ostati tam. Drugi teden bodo velike dirke, zato pričakujejo tudi careviča in soprogo. Skoro vse plemstvo je tam zbrano. Svitli cesar je na polji „ltakoš" ogledoval posadko Pešta, in izrazil zadovoljnost o vojacih. Na Ituiiujil je vlada prepovedala Bhod delavcev, ki bi bil imel biti v gostilni „Spen-gerhof1; nek gospod Vincenc bi imel govoriti o položaji delavcev k sedanjemu gibanju. Prostori so bili dobro uapoljeni, navzoča Bta bila tudi delavca Mayer iu Voglgruber, ki Bta se zadujič potegovula za jude. Vse ju čakalo, kuj pride, kar navzočni policijski komisar uuzuaui, da je namestništvo prepovedalo zborovanje. 1« Serujcvrt bo poroča, da neka napetost, ki se je pokazala takoj pri naatopu nadikola Stadler-ja med njimi iu frančiškani, postaja čedalje bolj očitua. Katol čuni so neki ua straui fraučiškanov, kar je prav naravno, ker lu njim se imajo zahvaliti, da so katoliški veri zveati ostali. — Kakor bo vidi, tuk je v Bosni netila na vseh straneh : političnih iu cerkvenih polno, in lo nujveča previdnost zamore deželo upokojiti. Da bi pa nadškof nameraval b pomočjo drugih redov frančiškane odBlrauiti ter jim vse fare, poslopja in opravilu, kakor „Politik" pripoveduje, ktere jim je ce!6 turška vlada pripozuala, vzeti in jih od vlado odvisui svetni duhovščini izročiti , ju komaj verjetno — toliko bolj neverjetno, ker je pomanjkanje duhovščine tum doli, pu šo ccl6 po trebuih šol nimajo. Iz llil«lu-lBc&tc. PoBluniška zbornica ju Hprejela danes uklepuc račune za I. 1880 po odborovih nasvetih. — Gosposka zbornica je sprejela dostavek k brambenemu zakonu (Wehrgesetz-Novelle). Grof Ferdinand Zicby je mislil, ali bi ue bilo bolj primerno, odložiti to postavo dotlej, ko bodo vsled novih vojaških naredeb v deželah na novo osvojenih prenarediti brambeni zakon. Ministrski predsednik Tisa je odgovoril, da je bilo pri delegacijah govorjeno le o notranji osnovi, a zarad tega nu bode treba brambenega zakona pre-ustrojiti. NcniAkn kjixliin v Pragi je začela na jednaka pravila razločuje Oskar Peachel 7 plemeu ali skupin. 1. Avstralce in Tasmaui-jane. 2. Pajiuane v Novi Guineji in na bližnjih otocih. 3. Mongolska ljudstva, tem prišteva ne le Mongole v Aziji marveč tudi Maluje, Polynesiane in Amerikunce. 4. Dravidas uli stauovalce Prednje Indije, kar jih ni azijskega pokolenja. 5. liotentotte in Grmovnike. C. Murine. 7. Sredozemska ljudstva, ki odgovarjajo Kavkazijauom Blumeubuchovim. I. Avstralci stanujejo po avstralski celini in po bližnjih pobrežujih otocih; njim su prištevajo izumrli Tasmanijunje. II. Papuani in Melanesijanje (črnci). K tem pripadajo stanovalci velikega otoka Nove Guincje po svoji večini, isto tuko tudi stanovalci vzhodnih in jugo-vzhodnih približujih otokov: Nove Britanije, Novo Kaledonije in pred njimi ležečih Lojalitotuih otokov in oto-čani na Fidši. III. Malaji iu Polynesijanje, daleč razširjeno človeško pleme, ki segu na jedui strani do ostrovu (Osterinsel) v Velikem oceanu. Njim pripadajo: 1. Malojsijanje in pruvi Malaji na poluotoku Muluku, velikih iu mulih Sunda otocih, Molukih, Filipinih in nekaj na Formoai. 2. Ilovua gospodujoče ljudstvo na otoku Madagaskar. 3. MikroueBijanje, ki sta- nujejo ua otocih nu vzhod Filipinskim otokom. IV. Mougoli, veliko glavno deblo azijatske celine, ki se po svojih vejah razteza v Evropo in ima v Ameriki pri Eskimo svoje izrastke. Štejejo med 600 in C00 miijonov, obsegajo tedaj tretjino vsega človeštva in razpadajo zopet na več podrazdelkov. V. Amerikani. Po telesnih znumenjih Be ti zlagajo z Mongoli, a njih jezik je drugače osnovan, tedaj Be smejo vvrstiti kot posebno pleme, ki razpade zopet na več udov. Še pred 30 leti so jih imeli za posebno pleme, ki je nastalo v Ameriki sumostalno od drugih ljudi sturega sveta, odkar jo pa misel o jednoti človeškega rodu zmagala, imajo jih za naseljence, njih pradedje so prišli v Ameriko ali po Berin-govem prelivu ali po otocih Velikega morja. VI. Dravida uli prvotni stanovalci Prednje Indije, temno, sedaj zelo pomanjšano pleme, ki je stanovalo od Baluilšistana do otoka Ciklona; Arijevci bo ga upodrinili iz velikega dela njegovih sedežev, tuko da jim ju ostulu južna Predna Indija, nekaj Geylona in vzhodni Bu-ludšintnn. VII. llotentotje in Grmovniki prvi se imenuje Kvi-Koin, drugi pa Sun, v zahodu južne Afrike. VIII. Muriui, ljudstvo srednje in južne Afrike. Stanujejo na južnem robu Sahare do ludiškega morja. 1. Murini v Sudanu so njih veliki severni oddelek od Sencgumbije, iu bregovih Guineje do Nilskih jezerov. 2. Med te su vrivajo ratoborni, belkasti Fulbe ali Felata, ki bo ustanovili države od Senegal do Ada-mana dežele v sredi Afrike od 6° do 10° bcv. širjave in so v marsičem nad murini. 3. Južno-ufrikanski murini, Abantu ali Kafri v daljšem pomenu, stanujoči od ravnika do Ilotentotov na jugu. IX. Sredozemsko pleme (Blumeubachov Kaukuzijuni) obsega ljudi na najviši stopinji, iu se jo v uovejšem čsbu raztegnilo čez Avstralijo, velik del Soverno Amerike, po Južni Afriki, posamezno pa po VBeh deželah, kjer spodriva druga plemena. 1. llamiti po severni Afriki notri do Sudana, potem po obrežji vzhodne Afrike ravniku na Bevcr. 2. Semiti. V vzhodni Afriki bo zastopani po Abesincih, a le po jeziku, kar pa bo telesne postave tiče, spadajo Humitom. V Prednji Aziji k njim pripadajo Arabi, ki ho se tudi daleč po severni Afriki razširili, in Judje razkropljeni po vsem svetu, Kaldejci, Sirci in stari Fenicarji (drugi prištevajo Feaicarje Humovemu rodu). 3. Indo-Germani najvažnejše iu najkrepkejše ljudstvo. nabirati milodarov za Jude. — A ker bo na razglasu imena glavnih kolovodjev nemške kazine, ne mudi bo nič kaj čehom nabirati za Jude. Iz llcrnu. Juda, Berthold Biiick in Jakob Pagels, ki Bta trpinčila kriBtijanBke otroke, Bta v preiBkovainem zaporu. Vnanje držav«. Iz liondoim. O priliki razpuščenja sumljivih oseb OBtal je nemir v Ballini, in bil je Bukob med ljudstvom in pol cijo. Policiju je streljala med ljudstvo, mnogo jih je bilo hudo ranjenih. 1% 1 arNiivc se javlja, da med ljudstvom še vre, in bati Be je, da bi Be zopet ne vdarili na Jude. — Razbuke zoper Jude so bile v Gombinen gubernija Varšavska iu Je-kateriuoslavem. Razbijali so prodajalniee in krčme. V Gombinen bo zaprli IG OBeb. ■ ar. Diililliia 7. maja. Lord Cavendish in državni tajnik Bourke Bta bila zavratno napadena včeraj, ko Bta bo sprehajala v gaji Pbo-nix; Btopila sta dva moža iz kočije, ju napadla z bodali iu Btnrtuo ranila na prsih in vratu Oropnnega ni bilo nič. Pravijo, da namestni kralj zaslišavši to novico hoče odstopiti. Mo-rivca še niso dobili. DaneB je v Londonu ministrski sovet. SIicmI katoliških dclavMklli društev na Francoskem bode v Parizu te dni, na razgovor bodo prišlo tudi vprašanje o malem obrtu in osnovi rokodelskih zadrug, zastopanih bode več velikih posestnikov in obrtnikov. Ise vrmicohkcga. Preč. gosp. škof Guilbert iz Amiens je poslal pismo osebito duhovnom avojo škofije, kjer jih nsgovurja za podučevauje v krščanskem nauku. Ker so katoliško proHte šole mogoče le po več h krajih, naj bi duhovniki podučcvnli v krščanskem nauku ob četrtkih dopoludne in popoludne v cerkvi ali kje drugej. V posebnih slučajih naj privzemo tudi misijonarje. Tudi druge dni naj podučujejo v krščanskem nauku in Bicer po zimi po zjutrajui po letu pa po večerni šoli. Ko bi v nedeljih ue bilo mogoče duhovnom, otroke zbirati in nadzorovati na odločenem kraji, mogli bi stariši to storiti in gltdati, da bi otroci redno hodili v cerkev, vsaj te dve leti, preden pristopijo k svetimi zakramenti, in po službi božji nuj bi otroke klicali po imenu. Škof pričakuje, dn bodo duhovni radi opravljali ta posel, kateri ju bil prej uč teljev. Obe zboru ei Bte zopet otvorjeni. V vo-jaški komisiji je stavil baron Iteille nov predlog za nabiranje vojakov; koliko naj se ima nabrati vojakov na leto, o tem so si v komisiji navskriž; odbrali so tedaj še komiHijo sedmih udov, ki se ima porazumeti z vojnim miniBtrom o tem. Pastirsko liste zoper šolsko postavo, bo izdali tudi nadškof iz Albi, ki su ujema v svojih nazorih z nadškofom Pariškim; tako so se tudi oglasili: nadškof iz A:x, Arles, Embrun in škof v Grenoble. Kor je vlada proti cerkvi, izpule niso zadnje Brenjske volitve vludi nu korist; v treh Bto občinuh so volili uameBt bivših republikanskih županov drugačne barve. — Volili so tudi 4 poslance, u izvoljenih je le 1 republikanec, drugi pridejo v ožjo volitev. — MiniBterstvo še jo prav resno po svetovalo o tem , bi ue bilo treba postavo zoper tiste, ki nočejo priti volit. — Za Afriko hočejo posebno deželno armado (Terntorial-armee) osnovati; v ti armadi bi bili izsluženi vojaki, prostovoljci tu;ei iu rojaki, jedro armade bi bili tedaj nemški beguni. V akademiji učenih je bil namesto umrlega Littrd sprejet najBlavnejši ke-mikar na Fraucoskcm, Pasteur, ki je imel govoriti o Littrd iz veduostnega ozira je spoznal, da veruje v Boga. Njemu je odgovoril Re-nan, ki ie hvalil zasluga PaSteurjeve, zarad katerih je bil sprejet v učeno družbo. Renan je sicer rekel, da je dvomljivec, a od Avgusta C mite, ki je ustanovitelj positivismu, je rekel, da je ta le slabo prežvekoval, kar so Laplace, Descartes, d'Alembs!rt, Condorcet bolje povedali. Littre-ja je hvalil kukor zvestega republikanca, a prav ta bo jo poslednji čas z gnjevom odtegnil republikancem iu bil Bam za-se. — Republikanci so bili svoj čas ponosni na Littre-ja, ki je posnemal Avgusta Comte-ja, (znano je, da je Littre umrl kakti verni katolik). Pavel Bert, Jules Favres in Gambetta bo bili tudi privrženci Comto ju. Tedaj lahko razumemo, kaj imajo pomeniti to izjave Francoske akademije. Učeni Bvet se je z nejevoljo obrnil od sedanje Francoske republike. Besede Pasteur-jeve in Renanove so daleč segale , iu morda še Beduj nekaterim po ušeBih šume. Iz Kaliirc so poroča, da jo vojaškB sodnija obsodila 40 častnikov, med njimi tudi ruzmiuistra Osman-ltfki pašo, polkovnika Joung in osnovatelja ustaje Kalif pašo v pregnanstvo v Sudan Imail paši, ki j« rabil denar dobivan iz Egipta za napravo ustaje, noj se denar prepove. — Govori Be pa, da bodo ustajuiki pomilosteni. Izvirni dopisi. 'Ma Dimujil, 5. maja. (Gimnazijska komisij u. Grof Coronini državni denarni minister? D u h o v e n b k a k o n-g r u a. J u s t ič n i od ho k.) Šolska komisija, ki pretresa na srednjih šolah potrebne premembe, imela je včeraj sejo, v kteri je obravnavala šolske knjige. Od vseh strani bo Je pripoznalo, da se ravno šolske knjige veliko krive preobložeuju učencev, ker se v njih nahaja mnogo nepotrebnih reči, ki preBegujo tirjatve Brednjih šol. Pisatelji dostikrat nu vedo razločiti bistvenih od nebistvenih reči. Ojstro Be je grajula tudi napaka, da te knj ge prepogosto vnovič natiskujejo, uo da bi se dotični nauki tuko hitro spreminjali1 in da so knjige v vsaki deželi in skoraj v vsakem mestu drugačne in dostikrat tako raz-ličue, da je za učence Biluo težavno, nko bo iz ene srednje šole preselijo nu drugo. Komisija bo je toraj zediuilu v teh sklepih: 1. Učne knjige, zlusti slovnice za spodnje gimnazijo uaj se kolikor mogoče kratko sostavijo; 2) novih natisov naj ae kolikor mogočo izogibajo; IS) uaj bo gleda na to, da si bodo knjigo kolikor mogoče enake vsaj v bistvenih oddelkih. Zadnja točka zbudila je bila živahno razpravo, ker bc jo od nekterih Btraui povdurjalo, da bi uo bilo prav pisateljem tuko strogo rok vezuti, ker se kaj lahko ua ta uučiu zopet potruejo slaba načela, po kterih je bila za vbo srednje šole zaukazana ena knjiga. Nam so to načelo ue zdi tako Blabo in Bpodtakljivo, in Bkušnju uči, da jo bil poduk po tem načelu bolj temeljit, kakor dandanes. Kdor koli ima čas, spiše šolsko knjigo, dnsiravno jo morebiti ravno toliko sposoben za to, kukor zajec za boben, in ako ima v višjih krogih kakega znanca ali prijatelja, potrdi se njegova kuj ga, dusiravno je morebiti dosti slubeja od kako druge, kakor se jn to večkrat skusilo ravno na naših gim-uazijah. Komisija je konečno obravnavala (udi vprašanje o obsegu ulovstvenega poduka, pu ga še ui rešila, ampak so bode ž njim pozneje šo enkrat pečala. Tukajšnji listi poročajo, da postane grof Coronini naslednik barona Szlavya kot državni denarni minister. „Pester Lloyd" piše da Madjari med seboj ne najdejo nobenega moža, ki bi bil sposoben za to vužno in imenitno službo, da bi jim bil izmed VBeh avstri-junskih državnikov pu najljubši grof Coronini. Ali je kedaj hujskal zoper Madjare, kakor trdi ,,N. fr. PresBo", omenjeni list B'cer ne v<5, to pa je znano, da je gri f Coronini zmirom ravnal v spravljivem in Ogerskej prijaznem duhu. — Nekteri drugi listi pa naznanjajo, da poBtaue Ludvik Tisza, brat ogerskega rni-niBterskega predsednika, deuarni državui mini-Bter. Gotovega se še nič ue \č, ker bo bc pa cesar podali v Budapešt, od koder su vrnejo še le 13. t. m. zopet na Dunaj, bodo uajbrža v tem času rešili to vprašanje. OdBek za vravnavo duh ovenske kongrue imel je včeraj seio, ter je pretroBal dohodke farnih administratorjev. Nasvetovalo se bode, da bodo dobivali po 30 gld. na mesec, kjer kongrua znaša 500 gld., kjer znaša 600 gld. po 40 gld., kjer znaša 700 do 900 gld., po 50 gld., in kjer znaša 1000 gld., po 60 gld. na mesec. Dalje se je pretresovala pokojnina, ktera je bila dozdaj sramotna za duho-venski stan, ker je znašala le 200 gld. za kaplaue, in 315 gld. za fajmoštre, uko so morebiti tudi 50 let delali v vinogradu Gospodovem. Zdaj se bode uaBvctovalo za samo-stulne duhovnike, ako so služili 10 let, najmanj 400 gld., nko so služili 30 let, pa najmanj 500 gld. letne pokojnine. Pokojuina kaplanov naj bi pa omenjenih službenih letih znašala najmanj 250, 275 iu 300 gld. Justični odsek je včeraj obravnaval vprašanje, hoče li po sklepu državnega zbora nadaljevati svoje Beje ali ne, da reši obširni predlog o novem civilno tožbenem redu. Eni poBlauci bo bili za la predlog, eni bo mu nasprotovali. Minister Pražak je rekel, da utegnejo nekteri diželni zbori že zborovati meseca junija; in ker so državni poslanci večidel tudi udje deželnega zbora, bi justični odsek ne mogel skupaj ostati. r#j Iftiiiutjiti, 7. maja. (Coronini, W u r m b r a u d pa W a 11 e r b k i r c h e n. Južni poslanci pa levičarji. Poročal sem že, da je bil po muogih čaB-nikih grof Coronini zaznamovan kot prihodnji državni minister. ,,N. fr. Presse" jo celo pisala, da je imenovanje njegovo že doguauo. Preden se pa kaj tuko važnega zgodi, mora se dotični vprašati, hoče li službo iu ž njo sklenjeno odgovornost prevzeti, ali ne. To bb pu pri grofu Corouiniju dozdaj šo ni zgodilo; še od nobene Btraui ni bil vprašan, bi li sprejel denarno ministerstvo državno, in tudi k ct-sarju ni bil povabljen. Najbrže bodo žo Madjari med svojimi državniki našli moža, ki bode Szlavyu naslednik. Ravno tako malo zanesljiva uovica, kakor ravnokar omenjena, je menda tudi ta, da Coronini snuje nov klub, v kterega bi stopili moravski veliki posestniki pa južni poslanci, ki dozduj šo niso v nobenem klubu. ,,Deutsche Zeitung" je včeraj pisalu, da tudi grof \Vurmbrand snuje uov klub, in v nekem drugem listu jo Btulo, da Coronini in Wurmbrand skupno delata, da ue bode pa novi klub osnoval šo le v jeseni. Govoril sem o tej zadevi z grofom Wurmbrandom samim, ki je bil pa prav začuden o tej časnikarski noviui, ki r mu še nikdar kaj tacega ni ua misel prišlo. Največi prijatelj omenjenih dveh grofov je baron Waltersklrchen, ki je včeraj vsled novo izvolitve zopet prišel v zbornico, ter storil obljubo. Gotovo bodo duuajski čas- oikarji tudi njemu kmalo začeli podtikati nove načrte in namone. Da bode jutranja aeja državnega zbora jako važna, sem Vam že pisal. Še le zdaj ae je pokazalo, da ao ae nekteri poslanci llohen-\vartovega kluba z besedo zavezali levičarjem glasovati za višjo colnino od volnenih reči, ako oni glasujejo za izjemo njih dežel od žitne colnine. V klubu tega niao bili povedali, ker so menda čutili, da bi bil klub ojatro obsodil tako ravnanje. Samo prosili bo, naj ae glasovanje pri omenjenih dveh točkah ne proglaša za klubovo dolžnoBt. Še bolj grajati moramo to ravnuuje zarad tega, ker so ti poslanci levičarjem ponudili omenjeno pcgodbo, in je niso iskali, ki bi bili pač tudi brez take zaveze glasovali za izjemo, aamo da bi bili vlado spravili v zadrego. Z levičarji bedo glasovali poslanci dalmatinski, pa dr. Vitezič, Na-bergoj, Vucetič, WittmaunpaValU8si se bodo glasovanja izognili, Tirolci pa, ki so niso zavezali, bodo glasovali z desnico, razuu morebiti dveh poslancev južno-tirolskih. Ker je desnica vse svoje poslance, ki jih ni na Dunaji, poklicala k jutranji seji, je večiDa za nasvete odaekove zagotovljena. Prav dobro omenja dacašnja „TritUoa11, da je poslanec Poš izstopil iz levičarskega kluba, ke se mu ni zdelo pošteno ljudem zopet pomagati na konja, ki jih je prej pomagal z njega vrtči. Zdaj pa nekteri poslanci z desne stranke «vojo pomoč penujajo, da bi Ilerbut, Plmer, Chlu-metzly itd- zopet Bplezali na konja I Domače novice. V Ljubljani, 9. maja. (»Ljudski glas".) Izšel je 1. maja nov časnik, ki bode izhajal po dvakrat na mesec, ,,Ljudtki GlaB" ter hoče glasovati za blagor obrtništva in kmetijstva na krščanski podlagi. — Dobro, naj se le po načrtu vselej ravna, bo dobro služil. (Slovstvo.) O ,tSlov. Matici" naveliča. Ko bi Matca doslej nobeno zasluge ne imela, dokaj vredna je ta, da jo po zadnjem „Zvonu' storila g. Otomarja Bamberga knjigarjem slovenskim, ca — z lepimi nagradami — zaiožni- Praznovala dunajska učiteljska društva dne vikar v Laškem trgu, Jurij Galun, farni oskrbnik v Radvanji, Ant. Lednik, kaplan v Rušah in Ant. Vraz, kaplan v Kamci. ■— Med 5 usmiljenimi sestrami iz avstrijske provincije, ki so umrle meseca aprila tekočega leta, Bte 2 štajerski Slovenki: ŠkolaBtika Glazer, ki jo umrla v Ljubljani, in Katarina Boldin, umrla v Reki, Poslednja je rojeua na Gomilskem v Savinjski dolini. — „A j do v Sina in Pob to j na" se zove zemljepisni naris (geographiBche Karte) v zalogi pri Lechner-ju na Dunaju. Izdal jo je geografski zavod Dunajski. Izdelana je tako ua tanjčno, da lahko najdeš vsak kraj, potoček in griček. Vojaštvu bo gotovo dobro Blužilo — V Mozirji (Saviujaki dolini) ae je vatanovil „Savinjaki aokol", za telovadbo in budilo alovenBke zavesti. — MeBtne volitve v Trstu bodo 20. maja t. 1. Narodnjaki, delajte pošteno in nev trudljivo, da zmaga slovenski duh. Potrebno je za Vas in za državo, da bo že enkrat skalovje potisnjena peklenska kača „Irredenta"l — Društvo za vinorejo v Dornbergu je osnovalo razstavo za razna vina. Odprla ae je včeraj dopoludne. — Mesarski pomočniki v Trstu ho preteklo sredo rok v žep vtaknili ter delovanje mojstrom odpovedali. Naj bi le jesti ne bilo treba I Sile menda ne bode, ker je vo jaški poveljnik dal 30 vojakov v pomoč. Tako jo meBto hrano dobilo; če jo bodo pomočniki dobili brez dela? — Na Zidanem mostu (Steinbuick) se je vstanovila žandarmerijska postaja. Na meji dveh dežel, kjer se ljudstvo shaja po dveh železnicah iu mnogo diugih potih je bilo to v resnici potrebno. — Iz Murzzusblaga se poroča, da bo bili tam presv. cesar zarad lova. V lovski obleki srečajo procesjo (bilo je na av. Marka dan), postojd, se odkrijejo ter odkriti ostanejo, dokler je zadnja oseba procesije memo šla. — in naši fantalini I Boljšega imena ne zasluži, bodi si kdo v gosposki suknji ali kmetiški hali, kdor „Cerkvc" in njenih obredov ue spoštuje. — Stoletnico „F r i) b e 1 n o v o" ao kom slovenskih učnih ali šolskih knj'gl Živiof — Pri vnem tem bi pa tudi mi pitali, zakaj iansk h knjig „Mat:ce Slov." februarija meseca slovesno obljubljenih šo sedaj — meseca muja — nismo prejeli ? Kaj je temu povod ali vzrok ? Vsaj ne duh rnnjkega dr. J. Bleiiveisa?! (Prvi dobitek) epomladnega srečkanja ljubljanskega posojila je dobil, kakor so govori, nekdo v Trstu. ? (Pogreb g. Jllavke) je bil v nedi ijo ob 3. uri popoludne, vdeležilo bo ga mnogo ljud stva, pred hišo in na grobu so zapeli giuljivo pesen čitalni£ki pevci v Bpomin ranjccmu; pogreba se je tudi vdeležil „Sokol" BzaBtavo. — Ranjki jc zelo ljubil svojo domovino in muogo bil delaven na časnikarskem polju; njega apo min bodo živel med narodom. Bazne reči. — Za cerkev v IIarijah so cesar podarili 100 gl. — Naznanila o papeževi bolezni so popolno neresnične. Sv. oče se dobro počutijo ter vsa navadna opravljajo. — Spremembe v lavant. škofiji: Župnik pri sv. Martinu v Rožni dolini je postal novccerkovški kaplan Č. g. Jernej Voh; Loko je dobil č. g. Anton Žičker, župnik v Doiu. — Farni izpit ao napravili čč. gg.: Jan. Eobeim, i 22. aprila 1882. Fiubel je bil namreč rojen 21. aprila 1782 v Obenvciasbach (Schwarz-burg-Iludoifstadt) in jo umrl 21. julija 1852 v Maricnthal. — Potres ua Češkem. V občini Wilkau pri Iloroaedel se je 27. aprila popoludne ob 4 uri zemlja močno potresla kje proti gori Črnin. Skale ho zasule potok pri VVilkan tako, da je naatopivša voda več hiš v vasi potopila. — Italija bode na poaodo vzela 3G4 milijonov frankov, vplačevalo bo bode po 88%. — Buda-Pest Neu-Szi)uyer želez-ničuo progo hočejo v kratkem času zgotoviti. Začetkom leta 1884 mislijo izročiti jo prometu — N i h i 1 i b t i n a R u s k e m pa niBO kar si bodi. Kako predrzni so in kako daleč sega njih vpliv num priča to, kar bo je godilo ob smrti Strelnikov:. Komaj jo bil general-prokurator umorjen, pride namešana komiBija pol cijskih iu soduijskih uradnikov, pregleda njegovo spise iu s Babo vzame, drugo pa zapečati. A prikazalo se je, da nikdar ni bila poslana po vladi taka komisija, tedaj : Strelni kova bo ustrelili zato, da ao preiskovalne akte v kraj spravili. — Dr. Emil Ilolub, slavnoznuui poto-vakc po Afriki, namerava baje tudi v Ljubljano priti, in tukaj dvakrat govoriti. Dve leti so že pripravlja zopet na pot v Afriko, po- trebuje 50.000 gl., 9000 mu jih baje še munjka. Na reki Sambesi se mu je na brzici čoln prevrnil; to in huda mrzlica Bta ga prisilila, d» je prišel v Evropo iskat pomoči za drugo potovanje. — Spomin za ponesrečene pri Ringtheatru je v načrtu dodelan in ima veljati 50.000 gl. Vendar je še vprašanje, ali bi se smel postaviti Bpomin nu skupnem grobu. — Iz Ilartuma piše misijonar Dichtl, da ga je bolezen hudo zdelovala, in da le počasi okreva. Tudi piše, da sedaj ui treba zamorskih otrok pošiljati v Evropo, kjer Bkoraj vsi pomrjo, marveč jih pošiljajo v Egipt, kjer so jezuiti v Kahiri in v Aleksandriji vstanovili šole, za kar gre hvala škofu Comboniju. Kolikor ae sedaj zve iz postaj, zdravi so nekako vsi. V Ilartumu je človek hipoma bolan, a tudi hipoma zdrav, ako ni v 10 ali 20 urah že pod zemljo. — G. misijonarja sedaj močno oči bole; brati more le zjutraj, dokler je bolj hladno'. — V Marselj jo prišlo 700 božjepot-nikov med njimi 400 duhovnikov, ki hočejo odriniti v sveto deželo. Imajo šatore s sabo za ravnine po Siriji. V cerkvi „Mattro Božje pomoči" začele ho se žo o polnoči sv. mnše[; škof so jim križe in zastave blagoslovili. — Požar. V Aberdeen (Škotsko) je pogorela 20. p. m. velika trgovinska lopa, ki že 40 let stoj', notri je imelo 200 obrtnikov svojo prostore. Goreti je začelo v štacuni košopleto, ogenj se je tuko hitro širil, da ni bilo mogoče kaj rešiti. Pogorelci niso bili zavarovani; bo to tedaj ob vae. Škode je nad 100 000 libr. šterlingov. Poslopje je bilo zavarovano za 30 lisuč štrlingov. — Vihar na Angleškem je razsajal saboto 29. aprila in po noči od sobote na nedeljo. V Londonu je hišo odkrival, dimnike podiral, drevta ruval. V Brightou so je prkuc-nil dimnik na spodnja nadstropja, jih prederel n ljudi podeul. V Portsmouih je na cesti 3 ljudi ubilo iu 2 pomorščaka sla se utopila. Tudi po vfč drug h krajih je vihar silno razsajal in škodo uapravljal na suhem in po morji, burke na t uho metal, tako so poroča iz pu« morsk.h krajev. — „Sabine" reka v Ttxis (Sev,Amerika) se je 20 milj na jugu od Marschaln globoko po-greznila v zemljo. G oboki vodopad ae sliši več milj dalječ. Med zadnjo vojako se je bila užgala plast premoga, ki drži pod to reko. Zdaj je plast pogorela in struga se je v zemljo vdrla. DOBht kup ure. G110 M/) Jaz pošiljam uro proti požfc nomu povzetju, iu komur ura ni všeč, clam denar nazaj. Tedaj jo kupčija brez nevarnosti. 1 cilinder Ura iz srobornga niklja z vcrižico, proj 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 ura na sidro iz Brobrnega niklja z verižico, proj 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna romontoir Washingtoti ura z verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl. i srebrna ura na sidro « patentiranim koiosjom in verižico, proj 25 gl. U gl. 25 kr, i zlata ura za gospo, proj po 40 gld., zdaj po 20 gl. z vcrižico okoli vratu. l zlata remontoir ura prej po 100 gld., zdaj po 40 gl. (2) Jamstvo za pet let. B*l». KVoillilt, urar na Dltliaji. Wien, gogouilbor dor Wollzoilo.