ist 44. i m v lecaj ILIII. i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 jjold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pusti p h za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 goid. 40 kr., za četrt leta 1 goid. 30 kr. V Ijubljani 4. novembra 1885. Obse?: Naznanilo in razglas. valcem o letini, tijskih šolah. Temeljni pogoji izrejevanja dobre govedi. Imenik gospodarjev, ki so kupili plern« nsko goved. O boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevja niča. Zemlje- in narodopisni obrazi. Poziv družbenim podružnicam in poroče-— Javna izpit* na dveh slovenskih kme- (Dalj e.) Trgovinska Naši dopisi. Novičar. in obrtna zbor Govor poslanca Kiegerja v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885 Haznanilo m Gospodarske stvari. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarija 1886. leta podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: spričevalom, da se je pri kakem kovaču za Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo dne 28. in 29. decembi t in sicer: 28. decembra 1. kovaškega pomočnika izučil . z domovinskim listom s spričevalom svojega župnika ali župana je poštenega obnašanja, in da zna brati in pisati slovensko da skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskali podkovske šole, 29. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in se hočejo podvreči tej skušnji, mesa. Ko naj se oglase cembra t katei podpisanem vodstvu do 15." dne de Eevni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne novembra 1885. Dr. Karol vitez Bleivveis. 1 ? ubožni list spričevalo poštenega obnašanj 3. potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomoč Prošnje z dotičnimi spričevali imajo po niki delali slati vsaj do Temeljni pogoji izrejevanja dobre govedi. 15 kmetjjske družbe v Ljublj decembra glavnemu odboi c. kr Sola traja do konca junija 1886. leta. Kdor pi skušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče V Živalsko telo sostavljeno je iz obstojnih delov krmil, zato pa tudi žival toliko lože izdelava meso in mast. z ne , kolikor bolj primerno živinorejec sostavi krmo rom na njeno množino in kakovost. Za dobičko- . _ vl . _ nosno živinorejo potrebno je dobro izkoristenje pola- more postati kovaški mojster, gane krme, kojo izkoristenje je pa pri živini raznih Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti dobij ucenci za to, da si za šolski čas oskrbi živež ter potrebne šolske knjige. Stanovanje za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah awjv/ i^ivuj jlou^iijv^ JO jJCfc jJ-L 1 L*L v 1111 1ČLALLIIL plemen in rodov ravno tako različno, kakor njena zu- stanovanje nanjost. Prav važno je toraj izbirati si za pleme le živali, katere združujejo s primerno unanjo obliko tudi lastnost —Jim položeno krmo dobro izkoristiti. Brez,- dvomno je, da se da ta lastnost ravno tako podedovati. kakor vnanja oblika, in ker je ta lastnost tudi Ker je l r • 7 V 1 — vciim, xv.an.ui vnailjd UUiiivčt, po slovenskih deželah še zmirom premalo velike važnosti, skrbeti moi v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih vilnim bolezin, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala na to do vanje a umen živinorejec s pra avnanjem za njeno utrjenje in sigurno pode- , , . _ . , Vspeh živinoreje odvisen je bistveno od krme in da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega ko- krmenja in ta trditev da se tudi opravičiti, ker mlada vača in ogledovalca živine in mesa Ljubljani 1. novembra 1885. Karol baron Wurzbach žival od žlahtnih starišev zgubi svoje dragocene dovinske lastnosti, ako se ji ne da vsak dan take krme 5 > v koji zamore dobiti vse potrebne predsednik c. kr. kmetijski družbi kranjski. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. 9 snovi v pravi men in obliki, kakor jih razvijanje svojih telesnih moči. Iz prvotno živali postane vsled slabega krmenja nič druz stroj ali mašina za gnoj; o plemenski vrednosti živali ne moi se niti govoriti Narobe je pa tudi mogoče prirediti si iz primerno slabe živine z umnim izbiranjem telet in primarnem krmenjem novo pleme, ki nadkriluje svoje stariše v vnanji telesni obliki, kakor tudi v lastnosti, hrano dobro izkoristiti. Prizadevanje kmetovalčevo, v tem smislu svojo goved izboljšati in požlahtniti je pa tudi zarad tega potrebno, ker dobiček s krmo obdelanih njiv raste z boljšim izkoristenjem krme dotičnih živali, za koje je ta krma namenjena. Porabi na pr. kaka goved za izdelovanje 3 kilogramov mesa 100 kilogramov sena, druga pa za ravno toliko mesa le dve tretjini te krme, potem bode ta druga goved zvišala dobiček na krmo obdelani njivi za tretjino. Ta cilj, kakor tudi krepki razvitek vsega živalskega telesa da se pa le doseči, ako uže v prvem letu dobi goved dosti dobre in primerne krme ter dobro postrežbo, kajti prvi mladostni čas je ravno tisti, v katerem žival najbolj raste in kateri je temelj po-zneji njeni vrednosti. V nobenem starostnem času ne izplača se pri govedi pravo strokovnjaško oskrbovanje tako dobro, kakor v prvem letu. Kmetovalec, ki pri izreji svoje mlade govedi pravilno postopa, ima dvojno prednost: priredi si najprej krepko in dragoceno živino, drugič pa zamore zahtevati od nje prej ono korist, zaradi katere si jo je izredil. Na sledeča poglavitna vodila je kmetovalcu gledati pri izreji telet: 1. Po rojstvu teleta je gledati na to, da tele dobi ono gosto, rumeno mleko, ki se nahaja v kravinem vimenu takoj po oteletitvi. Tele naj dobiva prvih 6 tednov edino le mleko, in sicer vsaj do 12 litrov na dan. 2. Da se tele prej ko mogoče tudi navadi na drugo krmo, ponudi naj se mu uže v drugem tednu zmes iz lanenih preš ali iz strtega ovsa z razrezanim dobrim sladkim senom, ta zmes se po potrebi pomnoži. Prve dneve treba je tele večkrat k koritu peljati ter prinesti gobec v dotiko s to zmesjo, da se tako tele na to krmo navadi. Zraven korita postavi naj se posoda pitne vode, koja se večkrat premeni. Če je mogoče, postavi se tudi k teletu kos soli. 3. Po pretečenik prvih šestih tednih nadomesti se polagoma mleko s toplo vodo, tako da dobiva tele po preteku druzih treh tednov le še trdo krmo, pitno vodo in sol. 4. Od desetega tedna naprej naj bode vsakdanja teletova krma obstoječa iz do l/<2 kilograma strtega ovsa, iz '/a do Va kilograma lanenih preš ali otrobov in iz dobrega razrezanega sena. 5. Pozneje pomnoži se mladi govedi krma obstoječa iz 1 kilogr. ovsa, 1 kilogr. otrobov, zraven se pa pridene primerne množine sena. 6. Te sostave krme ni v prvem letu več potrebno spremeniti, večji potrebi zadostuje s pridevanjem sena. 7. Krma naj se precej od začetka suha poklada, ker so poskusi pokazali, da suha krma naredi krep- kejšo in bolj zdravo živino kot pa omehčana in namočena krma. 8. Vsakako mora dobiti tele dovolj dobre pitne vode; tudi naj se mu v jasli položi solni kamen, da zamore po potrebi ta neobhodno potrebni del hrane v-se dobiti. Ker vspeh izreje ni le odvisen edino od krme, ampak tudi od oskrbovanja unanjega teletovega života, je v tem oziru to-le omenjati: 1. Ležišče teletovo naj bo suho, snažno in pri mrzlem vremenu toplo. 2. Pogosto snaženje kože, da koža zdrava ostane. 3. Teletu preskrbi naj se po možnosti mnogo pregiba, posebno pa na prostem v čistem zraku. Po mnogih izkušnjah da se po predpisanih pravilih izrediti enoletna goved, ki tehta 400 do 500 kilogramov. Kosti in meso raste pri taki izreji v takem razmerji, da ima goved dobro zunanjo obliko, a se ne more imenovati opitana. Pri tacem telesnem razvoji mogoče je porabiti bike v 15. meseci, junice pa v 18. meseci brez vsake škode za pleme. Te številke naj računajočemu kmetovalcu dokažejo, da pri pravilnem izrejevanji govedi se da doseči lep dobiček, ki zamore kmetovalca privesti do vedno veče ljubezni k živinoreji. Poziv družbenim podružnicam in poročevalcem o letini. Podpisani odbor usoja si uljudno prositi čast. podružnice in gospode poročevalce, kateri niso še poslali poročn a o letošnji letini, da naj blagovolijo ne-mudno to poročilo v zmislu dopisa iz dne 30. septembra t. 1. št. 818 podpisanemu odboru doposlati. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 2. novembra. Imenik gospodarjev, ki so kupili plemensko goved. Na javni dražbi subvencijske govedi belanskega rodu v Kranji 31. oktobra t. 1. kup1'1!' so sledeči gospodje, oziroma oskrbništva bike: Miha Jerše iz Jame, l! Adolf Gale iz Šiške, X gospodarsko oskerbništvo »usm^jenih sester" v Ljubljani, gespodarsko oskrbništvo grajščine „Bled", Aleš Molj iz Trboj, Anton Purgar iz Hraš, Pavel Debeljak iz Visokega na Poljanskem. Telico belanskega rodu kupil je pa gosp. Karol Šavnik v Kranji. Javna izpita na dveh slovenskih kmetijskih šolah. Slovenskega naroda ogromna večina peča se s kmetijstvom, a vendar stori se med nami za to vele-važno obrt borno malo. Edino dve kmetijski šoli, v Gorici in na Slapu, imate nalogo, našemu kmetu s strokovnim podukom k napredku in boljšem materi-jalnem stanji pripomoči, a še ena teh sol (na Slapu) ima biti prav za prav le specijalna šola za vinarstvo in sadjarstvo. *) Naše občinstvo, zlasti razumneje, briga se pa za te zavode še veliko premalo, in po listih brati je le malokaterikrat kako notico o kmetijskih šolah. Velika večina našega razumništva niti ne pozna upravo kake kmetijske šole, ter ima največ o njej po vsem napačne nazore. Naše prepričanje je, da nam je iskati boljšo prihodnost slovenskega naroda v zboljša-nem materijalnem stanji našega kmeta. S kmetom *) Deželna sadjarska in vinarska šola na Slapu je po prvotnem načrtu specijalna šola za vinarstvo in sadjarstvo. Ker je pa to edina kmetijska šola na Kranjskem, delalo je vodstvo šole na to, da je šola, vsaj kar se tiče teorije, splošno kmetijska. Vodstvu se je s pomočjo dobrih pristavov to tudi posrečilo. « . % stojimo, s kmetom pademo! Iz teh vzrokov naj bi se moramo, da so nevede toliko neumnosti govor j tudi na vso moč delalo za ustanovitev novih kmetij- izrekati se jim je še deloma pomagalo kojo skih šol — uže obstoječim naj bi se pa naklonilo v Kar se tiče posestva i vredno, da bi besedo t hI aii ( drugi zadevi več pozornosti in požrtovalnosti. zgub li, čeravno bi bilo dokaj interesantno videti knji Iz teh vzrokov hočemo z današnjim člankom obr- govodstvo šolskega posestva, kojega morda celo ni; knjigovod-ustimo te občinstva, kakor tudi krogov, kojrm so niti pokornost prirejene ska kmetijska zavoda. Spodbudila sta nas nase kmetijske šole, na naša edina sloven kajti tudi ono, kar so se učili učence st\ J) O groza, liili IV-llJl^V/ Y 17UOU f V IX t« X IV |/UVJI/1UIV esele razmere; naša časnikarska dolžnost je bil slovenske rodoljube na Goriškem opozoriti na pretečo sto tisučev stala in ti knjigovodstvo ni. Pa izpita, kojih prvi se je vi v torek 27. oktobi temu a na deželni kmetijski šoli v Gorici, drugi pa v četrtek 29. u^ouiub.., ^u^^ ovw, ^ ^ ^ oktobra na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu, ki je za goriško deželo tako velike važnosti; temveč V v • arnost, zgubiti šolo ki je Poročilo o izpitu na Slapu prijavimo danes med do je pa to naša dolžnost, ker imamo zastopati tudi kme >tico o izpitu na kmetijski šoli v Gorici, posneto tijske interese. Lahoni zadovoljno gledajo nav zdajšnjo vodstvo, ker vejo, da je ono grobokop šoli. Se je čas zlasti na drugi popraviti! Nemudno naj se sedanji provizorijum odpravi, ter nastavi vodjem mož, ki je popolnem v kme pisi, _______ . „ , _ po „Soči", pa med članki „Iz Ljubljane". Čast. bralce na goriško notico posebno opozarj odstavek. K vsem z se tiče slapenske šole, strinjamo se. mi po besedami g. dr. Vošnjaka, ki jih je govoril pri ...... * 1 ' - iz vipavske doline. Gosp. vodja Dolenc, kakor adjunkt g. strnki izvežban in ki ima voljo in dovolj ener- pitu in kakor je tudi čitati v našem dopisu zije s imam teli praviti zapelj voz zopet v pravi tir Vsaj edaj Slovenci dobro izvežbanih kmetijskih uči- pa usojamo prašati: Ali naj se slovenski svoji težki nalogi popolnem zadostujeta, dijaki za to prigovarja, iti se učiti umnega kmetijstva Rohr šolsko posestvo pa kaže, da je vodja ampak tudi izvrsten praktik le teoretik, (kar vse stane toliko truda in denarnih a- . tev) , češ, Vv d vsemi Ui i kmetijskimi šolami stane slapenska šola najmanj de- ko Bkiet^ svoj narod v kmetijstvu podučevali, da potem > vrnejo, ne dobijo kruha, ampak da se narja » in kolikor nanr je znano, je ta šola tudi edina da prednost nezmožnim nestrokovnjakom? v Avstriji ki izkaže dobiček pri kmetovanji Kedor vpr pozna neugodne gospodarske razmere slapenske šole nesrečne vipavske podnebne razmere zadnjih 15 let ta \ Liti. Posestvo pa sanje stavimo v imenu vseh izšolanih kmetovalcev ? > edel bode vspehe slapenske šole še posebno ce- dobičkono ejeno tudi uzorno sestvo te lastnosti imeti pa mora vsak pak po boleznih in elementarnih poškodbah kmetijske šole in napačna je trditev nekega pri šolskem gospodarstvu ni gle . - • • _ -jl j sadnega drevja i" primorskega dati na dobiček lista, da pak na Ucltl I let uuuibLA, kmetu dovolj denarja, mislim, da ga ni nost. Za Boga, dajte Spi M. R ki bi se branil A \ • • (Dalje.) svoje posestvo uzor ima pa namen, editi Km etij šol kme t a podučit > kak let* 46jg Ako se take drevesne rane iz last gostanj >či napredovati i n priti. Ne moremo kaj, da v ečeg bi vega m svežega lesa se tudi gre za premeščenje slapenske pri tej priliki, ko šole na Do- lenj pr slavni deželni odbor opozorimo, alostnih svotah ne štedi, ampak šolo precej tako poškodbe do zdra- ne izrežejo, ter se le in edino same sebi prepuste, ne more ob njih drevesni sok novih celic v podobi kambija razvijati in jih zaceliti. Nasprotno pa drevesni sok suhi (vsahneli) les v takih ah i da naj nikar yec|u0 nekako volhk (vlažen) ohrani tt'X , iz česar nastane pereči ogenj" in slednjič tak les v ranah tudi neiz- ibno trohneti prične. V tem obziru so na sadnem drevji najnevarnejši o _edi, kakor stvar zahteva, ker se bode vspeh potem toliko hitreje pokazal, kakor pa na slapenski - šoli, kojo se je deset let delalo, a še danes nima vsega one poškodbe, katere na njem nekateri mrčesi nap potrebnega iuu^a. , . v Ijajo Obrnimo se na goriško kmetijsko šolo! Castito ličinkami, a to pa zato, ker take poškodbe moremo na- na priliko: lesne ose, vrbarji in drugi s svojimi uredništvo »Soče" naj bode uverjeno da ?oootr iictj uuu^ uvoijcn\j , v*«* nas pix stic ne vodi osebna strast in ne osebni pi anji teh ker nimamo k tei nobenih okov > pak vadno še le potem opazi in osodapolne postale. drevo uže občutne « ravno A odkritosrčna želja, da pnpompi do zmage resnici, omenj kateio vsak ljubi in katera slednjič vendar tudi na Goriškem mora na dan. enkrat poglavitni vzroki mi zadosta jasno kaže, da ; katerih na sadnem drevji ereči ogenj" in ;;rak" nastaneta, na sploh zelo po b sko eno m ma boleznima Ne ostaja nam ne prostor ne čas, da bi stvarno r r podlaga je: pomanjkanje potreb o drevesnega popisavali posestvo in izpic goriške kmetijske šole, živeža, nepravilno oskrbovanj drevj ter na toliko se pa vendar upamo reči da bi se čudili ? ko bi v XIX. stoletj take razmere v Trenti, ne pa en ali drug način taistemu prizadete poši v Gorici, pred očmi tolike slovenske inteligence. žalostnem utisu, kojega napravil je na nas izpit, niti nečemo pisati, proti temu pa vendar mo- marjene rane. II Smolika ali drevesni klej 77 Pereči enj" in ? i rak , u prikazujeta se na košči amo odločno protestovati, da bi se javno pri izpitu častem sadnem drevji v popolno drugačni podobi abavljalo na dane nauke slapenske šole od ljudi, obliki, nego na peškarjih. Sok koščičarjev obstoj koj niti abecednika kmetijske vede ne znajo Ako bolj klebljivih in klejastih (gumastih) delov Ako začne s lapenske šole Dolenc vinarske nauke nemških sok na koščičarjih iztakati in pride s zrakom v dotiko kih učiteljev in praktikov za vipavske razmere se zgosti in strdi. Zatega voljo pa na podla avoslovskik ved spi kaže to da koščičastega sadnega drevja, po deblu tudi na takih inestin ejah, da tudi on ojo stroko pozna U veu S pre IIIC lil, Jva^o iu, u.«* aus^iuaotcga oauu^tv uiv.jn, ^^ , _ kar dokazujejo tudi vina sla- celo na sadji samem pogostoma opazujemo mehurčkaste penske kleti, v kojo hraniti taka vina, kot smo posku- poluprozo sili na šoli v Gorici, bi vodja gotovo protestoval. Res lika nastavke, katere po domače sploh „smo -- J--------- smola" imenujemo Ker se pa ta drevesna V je > so učenci pridno odgovarjali, a pomilovati jih vodi razveže in raztopi moremo jo z vso pravico dre- * vesni klej ali gumo imenovati. Prava smola, kakoršno dobivamo od smerek in druge jelovine, se nikdar v vodi, nego le v špiritu (alkoholu) razvezati in raztopiti da in to brez gorkote. Za smoliko med koščičarji največ črešnjevo in bre-skvino drevje trpi. Na tem drevji pogostoma nastane klejevi (gumasti) tok v taki obilici, da klej raz svojih iztokov doli kaplje in več spodnjih drevesnih delov tako rekoč na zunanjem površji njihovem popolno oblepi ali gumira. Ako mesta, na katerih ta klej izteka, izrežemo ali pa z mokrimi cunjami dobro izperemo in popolno očistimo, zapazimo na njih enake poškodbe in ravno tako mrtvo ter črno lubad z suhim lesom vred, kot je opazujemo ob slučajih bolezni „perečega ognja" in „raka" na peškarjih. Iztok kleja ali smole (gume) je v primeri Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 9. oktobra 1885. leta svojo redno sejo, kateri je predsedoval nje predsednik gosp. Josip Kušar v vladinega grofa zastopnika gosp. c. kr. dvornega Chorinskega. navzočnosti svetnika Rudolfa Seje so se udeležili sledeči gospodje zbornični svetniki: Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, Ivan Nep, Horak in praviloma na koščičarjih dosta obilnejši in večji, nego soka na peškarjih. Kakor na pe- tako so tudi na je iztok drevesnega ognju" in „raku škarjih „perečimu koščičarjih iztoku kleja ali smolike (gume) prava nepo-srednja podlaga in glavni vzrok zunanje drevesne poškodbe. Da se koščičarji smolike ozdravijo , treba je dotična mesta, kjer se ta na njih nabira in izteka, do zdravega lesa dobro in popolno izrezati in te na novo prizadete rane pošteno s premogovim katranom zama-zati Premogovi katran se za zamaz in ozdravljenje (podpredsednik), Pougrac Eichelter, Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Kari LucKinann, France Omersa, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Josip Ribič, Frau Ks. Souvan, Filip Su-pančič in Jernej Žitnik. Predsednik konstatuje, da je v sklepčnost dovoljno število zbornikov navzočnih, otvori sejo in imenuje ove-rovateljema zapisnika današnje seje gosp. Karola Luck-manna in Frana Ks. Souvana. Potem poroča zbornični predsednik, da je prejel od gospoda c. kr. deželnega predsednika barona Wmklerja sledeče pismo: „Vaša blagorodnost! Vsled brzojava vrhovnega pobočnika Nj. Veličanstva gosp. m. barona Poppa blagovolilo je najmilostneje Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo zahvaliti se Vaši blagorodnosti za čestitanje na najviši imendan, katero ste sporočili v imenu cr O takih gumastih ran na koščičarjih jako dobro obnaša ter se v ta namen kot najpripravnejše in najboljše ma kor hitro se tako očiščene in s ka ? trgovinske iu obrtne zbornice v Ljubljani. Čast mi je, da to Vaši blagorodnosti dam na znanje. Zbornica je to poročilo radostno na vedo vzela. u a žilo priporoča. tranom zamazane rane na koščičarjih obraščati in celiti prično, prične ob enem tudi gumasti tok ponehavati in slednjič popolno prestane in promine. tem pa še nikakor rečeno ni, da ravno vsaka . Zapisnika z dne 19. junija se potrdita in na znanje vzameta. in 28. avgusta 1885. II. Zbornični tajnik poroča v imenu odseka o ne katerih prenaredbah čolne tarife z dne 25. maja leta 1882. rana in poškodba na koščičarjih mora klejasti (gumasti) Odsek je radostno vsprejel namero k. vlade > » smoliko" prouzročiti. Smoliki zelo podvrženo drevo da hoče uvesti one gospodarstvene naredbe, ki bi ute tok je uže samo na sebi k iztoku soka posebno nagnjeno, nile preteče oškodovanje domačih proizvodov in rušeča kar je tudi za neposrednji vzrok tej bolezni na takem trgovinska razmerja najprej možno vspe olaj koščičastem drevji smatrati. Večje in manjše rane se ševati, polagoma pa tudi odpraviti jih. Odsek pripoznava na koščičarjih, ako se prav oskrbujejo, rade in deloma tudi, da j tudi brez vsakoršnih slabih nasledkov navadno popolno, novela in se vjema z lahko in hitro zacelijo, ako so pa take rane zanemar- vodili, da poviša colnino to svrho pred vsem najnujše sredstvo razlogi, kateri so vis. c viado jene in vsem elementom prosto prepuščene, nastane in Avstro-ogerske obrti, kakor tudi kmetijstvo goz razvije se v njih smolika. Ob letih, v katerih se tem- darstvo imajo pravico zahtevati zaščita, Ki ga potrebu peratura brzo spreminja, to je » kedar rodovitni vlagi in jejo v svoj obstanek razvoj. Carina naj bi pa tudi toplemu vremenu na mah zelo mrzli in suhi dnevi slede, zravnala neenakosti obdavčenja. Bremena, ki jih nosi trpe koščičarji navadno veliko več za smoliko, nego ob domači proizvodnik v neposrednih in posrednih davkih, časih, kedar se temperatura le polagoma spreminja, ter v občinskih in deželskih dokladah gorkota v mraz in mrzlo vreme pa v toplo počasi pre- v • J so mnogo veci nego jih ima inozemec. Poleg teh ima inozemec ceneji denar haja. Ako se koščičarjem ob nepravem času ter z obilno in nižje prevozne tarife; ne glede na to, da morajo množino hitro vpljivajočega tekočega gnoja gnoji, kakor tudi, ako je zemlja, kamor smo je posadili, za njihovo magovati, ki jih inozemec niti ne pozna, tako na primer bujno rast preveč gnojna, prično nam za smoliko bolehati, obrt za železo. » mnoge obrti v Avstro-Ogerskem še razne neprilike pre Posledica vsemu temu je, da se mora pri izgoje-vanji in oskrbovanji koščičastega sadnega drevje vse ono skrbno odstranjevati, kar bi mu utegnilo njegov na-ravno-normalni razvoj kakor si bodi motiti in zadrževati. Ako hočemo, da nam bodo koščičarji dobro vspe-vali, posaditi moramo je pred vsem v zmerno-vlažna tla, ie pred ranami in zunanjimi poškodbami, kolikor je to v naši moči, skrbno varovati in je tudi ne preveč in prehudo obrezovati. Držeč se teh načel priporočil je odsek v vsprejem visocemu c. is. trgovinskemu ministerstvu nekaj tarifuih toček ali splošne čolne tarife z ozirom na coino novelo sledeče poročilo: . Za tarif. štev. 58. „Vosek, bel, rumen in barvan (tudi rastlinski vosek) voskini obrti je izdelovanje ubeljenega čebelnega voska važen zaslužek j katerega korist sedanja carinska Pri vsem tem pa tudi smolikavi koščičarji utegnejo tarifa ne ščiti- Ubeljen čebelin vosek je vendar prav čestokrat precej visoko starost dočakati. Pri vsem tem gotovo izdelek, vkljub temu je stavljen v jedno vrsto z je pa rast takega drevja zavoljo poizgubljenega soka bolj niršava in nenormalna, sadeži so bolj maleni. ker obedvojemu (lesu in sadju) zavoljo smolike potrebnega živeža primanjkuje. (Dalje prih.) rumenim čebeiinim voskom, kajti od obeh od izdelka in surovine se pobira po tarif. štev. 58 jednaka uvoznina s 5 gold. na IGO gold. in vendar je cena surovega rumenega čebelinega voska le 130 do 160 gold. nasproti oni belega (ubeljenega) čebelinega voska s 200 do 250 gold. za 100 kg. Omenjena cariua 5 gold. pristja izdelku s 2—272 % vrednosti, kar je z ozirom na nje- govo ceno vendar le premalo. Belo ubeljeai čebelini vosek uporablja se prav mnogovrstno v obrti iu lekarstvu, kakor tudi v domačem gospodinjstvu, posebno pa mesto Dunaj ga na leto prav veliko porabi. Toda, žal! ni avstrijski voskini belivec, ki oskrbuje to potrebo, nego Nemčija je, katera s svojimi izdelki preplavuje naše domače trge. Hanoveransko, ki po luneburšsem vresji prav močno in po najnovejših skušnjah in napredku čebeiorejo goji,' ima tudi velikanska belišča za vosek, ki se izdjučno le z ubeljevanjem čebelinega voska bavijo, in ker doma ceni surov vosek dobiva, more tudi izdelek ceno dajati. Vsled tega, potem radi nizke niti uštevne avstrijske uvoznine in pa radi cene razpošiljatve v skupnih vo zovih z oficijaloimi železniškimi tarifami gospodujejo nemška voskina belisča avstrijski trgovini, posebno dunajski, tako da se avstrijski obrtnik, ki kupuje drago surovino, iinajoč večo upravnino ia plačujoč visoko pre-vožnjo, mora umakniti. (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 13. Črnogorec. Črnogorec je narodnosti srbske. Vsak imenitniši spomin srbsk je dobro znan Črnogorcu, in rad govori o njem. On ve za slavo in carstvo srbsko, za Nema-niča in za Kosovo polje, kakor sploh vsi Srbi; on prepeva ^najraje junaške pesmi. Črnogorec je uskok, uskočil je po propadu carstvt? srbskega na Kosovem polju. Preselil se je, kakor trdijo narodne pravljice, največ iz Hercegovine, o kateri veli pregovor: »Hercegovina ves svet naseli, ali sebe ne raz-seli". Gorati in pusti kraj je naučil Črnogorca, da pre- . naša vsako težavo ljudsko, in to junaško. S početka svojega doseljevanja v puste in gorate kraje bil je ur-nogorec imovitejši, ali pomnoževanje rodbine, pomnožilo je tudi siromaštvo. Vse britkosti in težave mogel je prenašati, ali robstva nikdar ne in nikakor ne. Svoboda mu je bila najmilejše načelo. Raje je popustil vso ugodnosti življenja, v katerih je popreje živel, samo da je mogel ohraniti vero Kristovo in svobodo zlato. Ti uskoki črnogorski so zvečine nekdanje staro vlastelinstvo srbsko. Ti svobodoljubni in ponositi vla-stelini niso hoteli prenašati ugnjetavanja turškega , niti priznavati koga vrhu sebe, in taki so Črnogorci še dan danes. Črnogorec je malokedaj priznaval kako oblast nad seboj. Delal je navadno to, kar mu je srce poželelo. Živel je v svojem siromaštvu, živel kot svoboden junak, in ni nikomur nič dajal razen onega, kar mu je kdo po sili vzel, obdaroval pa je nasprotnika z mečem, ali pa s svinčenkami iz puške. Črnogorec se drži vsega onega , kar se prilega srbskemu duhu in srcu, kar se spodobi jnnaku in poštenemu človeku. Redek je narod, ki je bil sposoben prenesti vse nadloge ljudske, ki so ga bile več stoletij, kakor je to narod srbski v Črni gori. On ni popustil v ničemur od starodavnih navad. Kot svobodoljuben narod živel je v duhu svojih pra- dedov, držal se starodavnih običajev, in ohranil še dan danes vse vrline, s katerimi se more ponašati pred svojimi brati in pred ostalim razumnim svetom. Črnogorec je z večine srednje, lepe in vitke postave. On ima dovelj razboritosti ali spretnosti in lo- kavosti še več. Vsako delo, vsak posel koj zapopade, in pametuje dobro. Črnogorca lahko razdraži najmanja reč, ne potrpi nobene psovke, niti zasmehovanja, on hoče, da samo njegova velja. Starejim, s katerimi se ne more in ne sme prepirati, pravi to-le: »Tvoja je bolja in stareja, ali jaz se držim v svoji pameti, da je tako in tako". Črnogorec se ponaša s tem, da je Črnogorec, ceni sebe mnogo, in hoče, da je on najbolji. Ostale narode ima za mehkužce, samo Arbanasce priznava za junake. Črnogorec je okreten in hiter, pogleda je bolj divjega, brado brije, a vsak nosi brke. Kože je temnorujave, oči svetlih in bistrih, polnih živosti in veselosti, iz katerih sije zgolj lokavost. Za malo zadevico ali žaljenje svojega poštenja gre in kliče na boj. Kot preprost človek brez nauka je še dovelj trden v morali. V vsem je razborit, v hoji in v govoru okreten in hiter, drži se v vsem kot junak. Mnogo drži do sebe in do svojega poštenja. Svojemu knezu in gospodarju se slepo pokorava; on ve, da je Bog v nebesih, a gospodar na zemlji in kar reče gospodar, tisto ima za boljo božjo. V kolikor je junaii v boju. v toliko je plašljiv pred strogo oblastjo. Stroga oblast more ga učiniti pravim robom, kakor je to bilo pod Štefanom Malim. (Konec prihodnjič.) Politične stvari. Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885. (Dalje.) Sicer moram pa opomniti, da je tudi vsaka ustava potrebna preosnove, kakor vsaka reč, ki pride iz človeških rok, da, še le tedaj sme se kaka ustava dobra in svojemu namenu popolnoma primerna imenovati, ako je taista sposobna vstrezati zahtevam razvijajočim se v teku časa. Ustava nikakor ne more biti kak koščen ne- ! _ > ■ * y gibčen stvor; človeška črepinja je sicer koščen stvor, ali celo ta se spreminja pod vplivom možganov in sčasoma drugo podobo dobi! Ustava naj bi je pa ne dobila? Recimo, da si res prizadevamo ustavo spremeniti ali jo preosnovati, toda to na podlagi ustave iu po postavnem in ustavnem potu, tedaj vendar nihče nima pravice tega očitati nam. Očitate nam, da hočemo državi dati federalistično podobo, da jo hočemo razbiti. Ne, tega mi nočemo! Pač pa je federalizem v najnovejšem času jako čudne mladike in cvet pogual. Pri nas v deželnem zboru se je uže večkrat pretresavala misel, da bi se stara kraljevina, ki je uže po svoji naravi kot nerazdeljiva celota videti in katero zope^ ustava sama kot nerazdeljiv in neločljiv državnopravni del države zagotovlja, da bi se ta stara kraljevina razdelila v dve deželi, v dve pokrajini. Nek drug program, katerega je visoka zbornica ravno te dni spoznala, zahteva ločitev Galicije, Dalmacije in Bukovine od države. Gospoda moja, saj vendar ne mislite Bukovine Rumuncem in Galicile Rusom po kloniti? (Posl. Fiegl: Posebno stališče!) Nadjam se, da ste še tolikanj Avstrijci, da tega ne želite; potem bodete pa sami priznali, da Galiciji druzega ne kaže, kakor federativna razmera (prav res! na desni). Glejte, gospoda, ki kaj takega nam vendar še ni na misel prišlo in tako daleč naš federalizem ne sega, pa tudi oni Poljakov ne. Toraj Vas vprašam, kdo je po tem takem res federalist? (Živahna pohvala in ploskanje na desni.) Očitate nam dalje, da govorimo o češkem državnem pravu: o tem sem svojo misel uže izrekel. Ali čujte gospoda! Ravno te dni dobili smo jako zanimiv recept, po Katerem naj bi Avstrija prišla v državnopravno razmerje z Nemčijo. Kaj pa je to, gospoda moja? Mi vsi, kolikor nas je, smo za to, da živimo z Nemci v narodno- 354 pravnih in prijaznih razmerah, kajti to nam je poroštvo miru. Za notranje-državno, državnopravno razmerje pa, Ako hoče zbornica poslancev po Krepeku meriti zavednost iu razumnost nemških kmetov na Češkem na podlagi katerega bi Avstrija postala del nemškega tedaj mora te milovati ne zavolj zavoljo zatiranja Nem cesarstva (Živahen ugovor in oho! na levi prav cem na Češkem » temveč zato, ker se puste zapeljati > res! na desni.) Prosim, gospoda moja, kaj pa se raz- da si izbero tako malo zavedenega zastopnika v državni ume pod državnopravno 9 akem državnoprav zbor. Drugi govornik dr. Greger z desnice govoril nem razmerji mora biti nekdo gospodar; ali si morda je tudi to pot z veliko mirnostjo, drastično pa hladno mislite tako državnopravno razmerje, naj bi se av- krvno opisujoč razmere na Češkem. obširnem, glad- kem iu ne žaljivem govoru dokazal je, da nemir na Češkem dela nemška stranka namenoma zato, da strijski cesar s pruskim kraljem vrstil. (Poslanec Fieg Zveza na državni pogodbi!) No, če tega ne, potem pa nameravate Avstrijo v tako razmerje z Nemčijo spra- spodkopala tedanjo vlado in jo prevzela sama. Konečno v katerem sta danes ž njo Saksonska in Bavarska, pa zakliče levičarjem, naj uže sprevidijo, da v Avstriji viti (Ugovor in posmehovanj na Kolikor sem jaz ju- ni „rojene" vladine stranke, za kakoršno se smatra rist (poslanec Pernerstorfer: Pa slab!) si tega pač ne Nemška in pa da je ključ za rešitev narodnega na- morem drugače razložiti 5 vi morate skovati popolnoma sprotja samo v besedah prestolnega govora in adresne nove državnopravne teorije in jih uvesti na univerze, Kj pa so tisti državni kar sem rekel, je sicer mi to ne gre v glavo, dohtarji? (Veselost na desni.) vendar državnopravni nazor, ki ima vso drugo daljavo, kakor pa so naši napori. Govorili ste, gospoda moja, o ustavoverstvu in ste nam očitali, da nismo ustavoverni. Gospoda, meni se zdi, da se je veter v novejšem času presukal, kajti tista gospoda, ki se je poprej imenovala ustavoverno, znebila se je uže zdavnej tega imena. Mislim, da je to storila večine: „Enaka pravica za vse narode!" (Dalje prihodnjič.) 'i .. Zabavne stvari. Temi pod plaščem ali iz tega vzroka, ker jim je ustava sedaj nekoliko nepri lična (radost na desni), mnogo bolj neprilična, kakor nam. Resnica je, da smo v poslednji dobi mi bili tisti ki smo morali ustavo braniti Rabljevo delo o polnoči pred Vašimi napadi (Po eeškej „Narpdnej knihovni.") (Dobro, dobro! na desni.) Mi smo morali tiste postave pred Vami braniti, katere ste Vi sami napravili in katerih bi se sedaj radi znebili 1 Vas lahko, da Vam ne pripoznamo nikake prednosti, kar se tiče Mislite si, kar Vam drago, zagotovim pa varstva države, njene mogočnosti, njene enotev in po sebno pa njene neodvisnosti in suverenitete. (Živahna pohvala na desni.) (Dalj prih.) državnega zbora. p i o Strašna noč Po ulicah v Pragi je tema, da bi z dinamitom moral trgati jo, kedor bi hotel videti nebo, ki pod njim vali se grozna oblačina, kakor sodi — napolnjeni s kolo-mazom. Strašno, kakor kak gladen pes, tuli veter po ulicah, da kar klepečejo šipe po plinovih svetilnicah kakor bodo klepetali pogubljenim zobje o poslednji sodbi. Plin sam mežkra, kakor brle svetilnice mrličem za gla- vami Kedor koli mora o tej grozni noči iti z doma marsikaterem oziru zanimiva bila je 9. seja zbor- vsakega polije gosta kurja polt . . . Deset počasnih zvukov, ki oglašajo, da je deset ura, niče poslancev 19. oktobra t. L, Ker govorili so trije le- prodira iz pražkih zvonikov po ulicah Mnogo vičarski poslanci one vrste, katera je v zadnjih letih zvukov veter deli na tri, na štiri začela vspešno spodrivati voditelje bivše ustavoverne ki jih šteje, našteje petnajst stranke. Govoril je namreč veliki Nemec Krepek glase i teh da marsikedo, vA 5 5 osemnajst udarcev, poslednjem udarci ob zvon je o divjem viharji zvuk rudečelasi kmetski kričač, kateremu je sledil od desnice podoben poslednjemu obešenčevemu vskriku dr. Greger, potem pa je dolgo in ostudno kvasil in # • • • kričal največji razsajalec Knotz, za njim knez Alfred Lichtenstein, konečno pa je hotel še Plener strahovati predsednika Smolko, ker ni hotel Taaffeja. Krepek sam naznanil je začetkom svojega z golih r e d u pozvati grofa Padla II. Neznana ženska zavesa in občinstvo g? / • ledališča. Raz fraz sostavljenega govora, da hoče govoriti kot kmet. v Pragi stopa Držal se je res tega predmeta, pa posebno z namenom, vladi očitati, cla za kmete nima druzega kot obljube. Dolgo je obiral kosti zarad obljubljene postave o haja se na vse strani. Po eni manjših ulic iz gledališča, a sama . . davim oblačilom, zvlasti pa strastno pometa z njeno vlečko (šlep), da ima jo dama več pred Grozno igra veter z neka dama. nje giz i i dednem nasledstvu pri kmetih, dalje je očital vladi, da kmetu ne zniža davka, ne zniža vožnine pri državnih železnicah, tudi pogodbo o severni železnici spravil je v govor, akoravno si je pri tej vlada pridržala prav vse pravice glede določevanja vožnine, konečno je trdil, da vlada kmetu hoče odvzeti edino, kar ima — dobro šolo. za seooj. Kedo je ta dama, to ostane zmerom zahalj neprozorni zavoj skrivnostne teme nego v Naglo se je ustavila, zaslišala je trojen žvižeg. temi potezami označen je nov Nemec Krepek popolnoma, in ako se posname ves vtis njegovega ne Dama se ti III. Prijetij e. otrpnilo jej je celo telo Klanice dolgega, po vsem praznega govora, ^^ ^ — -----, v------7 ----- kratko, tako govori kričač v kmetski krčmi, ki vso svojo Razkačeni veter maje tobakarske kolibe, kakor trstičj O _____ — . • . « m m * 1 • reče se lahko na (taschen) padajo se streh, napisi (firme) se zidov modrost zajema iz malovrednih časnikov, kateremu pa tudi samo največa nevednost ne zamore kaj verjeti in mu kaj zaupati. Tri črne, zavite osobe so se prikazale na ulici. Zopet se je oglasil trojen prosunljiv žvižeg • • « in pri kaz so se tri druge osobe 355 Vse so planile pred damo. Ena izmed teh osob je Po končanem oficijelnem delu spravili smo se ob uri se zamolklim Morate iti z nami!" v grlu zadržanim glasom opomnila: popoldan okolu mize, ter se pri njej z dobro jedjo, fino j? uže drže damo.] pijačo in napitnicami bavili do mraku. Kaj pa je dama učinila? Ničesar Ljubljane Vernih duš dan. Tudi letos ovenčal Kaki drugi ženski bi bila sreča mila — prikazal se jej kak dobrodušen mladenič, vzel bi jo v naročje je hvaležen narod slovenske grobe svojih zaslužnih veljakov počivajočih na ljubljanskem pokopališči. Vsakemu malo živo, ali morebiti omedlelo, oduesel bi jo v svojo rodoljubu vračajo se ta dan še bolj živo v spomin za- palačo . . . položil bi jo na divan itd. ... Ta dama pa je narodila se v nesrečni uri. O neki priliki jej ciganka sluge naših rajnkih veljakov, imena: Vodnik, Slomšek, Wolf, o p, ni prorokovala nič dobrega, prihiti na pomoč .... Predem, Jenko, Koseski, Ni živa duša jej ne Tornan, Costa, Blei\veis in pa dolga vrsta imen druzih naših rodoljubov, stopajo nam živo v spomin. IV. Osodni unos. Dama je le vskriknila ... da, ni učinila nič dru- dan ožje duševne zveze z našimi pokojniki zega j nego vskriknila je: Ljubi Bog!" a uže jo svoj sklep Hvaležno spominjamo se vzvišenega delovanja teh mož za naš narod; vsak izmed nas, ki smo se od teh naših prednikov učili ljubiti svoj narod, pa tudi gotovo na ta ponavlja mili zvesti Bogu delati in živeti za zahaljenci vleko v kočijo, ki je pripeljala se na zna- naš narua. menje . . . Dva tajstvenika sta sedla k njej, zastrla okni kočijaž pa je pognal. Kam? Tega ne zna dama. ? Za Gorenjce po povodnji poškodovane, daro Za- haljenca sta jej zavezala oči. izmed obeh kočijažu Čula i je ljubljanska hranilnica 1000 gold Gotovo lepa ra je le, da je eden dodarnost na pravem mestu šepetnil: „K mrtvaški glavi!" Vdala se je svoji skrivnostni osodi. Vera v Boga je jačila jo. Molila je rožni venec .... Po dolgi vožnji je ustavil se voz. Eden izmed za valeč Vpokojen pl. Zhub ljublj deželne sodnij e sveto- m povodom vpokojenja podelj haljencev je stopil iz kočije in potrkal je trikrat. Ne- mu je naslov svetovalca nadsodnije. Vreme skazilo se je popolnoma; neprenehoma dežuje, tu in tam prikaže se na hribih sueg. Vode so kova težka vrata so mrgodnila .... Zapeljali so jo v nenavadno narastie. Kmetovalci ne morejo spravljati nekov dom . . . Škripajoči ključ je preveril jo, da so za- jesenskih pridelkov in ne napravljati stelje. Vsled ved-prlo za njo . . . Ločena je bila od vsega sveta in izdana nega deževanja bilo je tudi zelo moteno obiskovanje pestem svojih mučiteljev. (Konec prihodnjič.) c Naši dopisi -v4 vipavske doline 30. okt preskušnji učencev deželne vinarske šole na Slapu slu žijo naj Vam v poročilo sledeče vrstice: Preskušnj včerajšnji javni voljno izvršilo grobov in molitve na pokopališčih. Nova dvorazredna šola na Dobrovi otvori se danes s slovesno sv. mašo iu blagoslovljenjem novih poslopij. Razun domačinov vdeleži se slovesnosti tudi gosjjod okrajni glavar Mah ko t, kateri je prav izdamo pripomogel, da se je razširjenje šole tako urno in po- Gosp. prof. Suklje odložil je državno poslanstvo ? tra Deželni odbor kakor trdi v svoji izjavi v n Ljub u zarad g z k t jala je od 9. ure zjutraj do 1. popoludne zastopan je bil pri izpitu po deželnem odborniku gosp. je bil marveč izvolj dr. Vošnjaku, kmetijsko družbo zastopal je pa vipavski pritiska, in da je dekan gosp. M.Erjavec; navzočih je bilo pri preskušnji stanje v državnem zboru lit ni bila prost ? da vsled nezakonite vladne o ta trditev omajala njego Koncem svoje imve tudi nekoliko posestnikov iz obližja, med tenn trij očetje, kojih sini so se letos tu izšolali. Izpraševali so se učenci iz trtoreje, kletarstva, sadjar fizike ogl volitvi gospod prof. Šuklje svojo kandidaturo pri novi Veliko razstavino inedaliio dobila je c kine tijska družba kranjska na mednarodni razstavi sadj v stva, splošnega kmetijstva, zelenjadoreje, kemij iz računstva, geometrije, praktičnega merstva in zemlje- Budapešti za zbirko jabelk sostavljeno iz sort, kojih na merstva. Učenci odgovarjali so na vprašanja iz nave- Kranjskem največ pridelajo denih predmetov kaj povoljno dobro. Praktično se je Izpiti na deželni kmetijski šoli, slovenskem pri preskušnji kazalo cepljenje ameriških trt in določe- oddelku v Gorici bili so pretekli torek od 9. do 12 ure dopoludne. Pri skušnji bili so navzoči vzvišeni g. vanje kisline v vinu. Gosp. dr. Vošnjak je po končani preskušnji razdelil letos izšolanim učencem spričevala Franc grof Coronini, deželni glavar in v daljšem govoru naglašal, kako dobre vspehe kaže Tonkli, njegov namestnik dr Josip itez dr Jožef Abram in v vsakem oziru slapeuska šola bodi-si na prostem v Gas vinogradih polj kakor tudi v šoli; izrazil se je, da stva in tajnik kmetijske družbe v Ljublj deželna odbornika; Gustav Pire, učitelj kmetij ini: Rihard Do se čudi tako dobremu vspehu, kakoršnega so pokazali lene 5 vodja, in Rohrman, pristav na deželni vinarski učenci pri preskušnji. Zahvalil se je potem v imenu de- šoli na Slapu, in nekateri drugi gospodje. Najprej je želnega odbora g. vodji in pristavu, učiteljema zavoda bila skušnja iz teoretičnega nauka; izpraševala sta za- ter učencem na srce polagal, da se tudi v bodočem časni vodja g. Fr. Žepič in začasni pristav g. I. Cotič. praktičnem življenji drži jo vodil, podanih jim na Slapu. Učenci so odgovarjali prav dobro. Potem je gospoda Knjigovodstvo se ni ustmeno izpraševalo, a bile so na ogledala hlev, kmetijsko posestvo, plante, gnojišče, izgled postavljene praktične pismene vaje, ki kažejo, vesnico, klet in drugo; okolu poludneva so se razšli, da učenci knjigovodstvo v resnici znajo. Ravno tako Stvarnega popisa o skušnji in kmetiji pričakujemo ii videli so se tudi lepi črteži o zemljiščih, koje so učenci nadejamo se, da se bo dotičnik v resnici stvari držal sami izrisali na podlagi praktičnih vaj, ki jih imajo v Nekateri dopisniki spravljajo v javnost poročila o go da oauii X£jl loan u.a» [juuia^i ^laati^um VMUf j* uv* ^ , , —ir ~ ~ ~ zemljemerstvu s pomočjo onih priprostih instrumentov, riški kmetijski šoli, pa govorijo o šoli le toliko ki jih je sploh mogoče manj izobraženemu kmetovalcu dejo na sedanjega začasnega voditelja. Ko so prišli do v roke dati. Posebno pohvalno omenjati nam je pa v njega, začnejo udrihati po njem, da je strah. Tudi sle- resnici lepe, od učencev izdelane risarije, ki se bavijo pec spozna namen takih poročil, katera vsled tega na z geometrijo, perspektivo, senčenjem in risanju po mo- menu bolj škodujejo nego koristijo. Poročilo naj bo delih, zadevajočih kmetijske predmete (orodje, stroje itd.), stvarno, da pomore do zmage resnici, katero vsakdo 356 ljubi. več pozornosti na stvar, ki je za goriško dežeio jako s takimi vprašanji Osebne strasti in oziri naj molčijo, da se obrne legaciji, kakov Heilsberg ali Kraus ministra nadlegoval L. • A m ' ^ A v. • -m ^ m « ft " M m M ^ velike važnosti Soča. Trdi se, da bodo delegacije do 13. t m na vsak Krajcarska podružnica »Narodnega Doma v Ljubljani. Neki rodoljub, ki nam je te dni vrnil raz način gotove s svojim poslom , potem pa se brez za preke morejo pričeti deželni zbori. Pretekli teden zbolel je nevarno stari sovražnik prodano krajcarsko knjižico, opozarja nas na to, da bi razvili agitacijo za nabiranje doneskov na korist zgradbi v,sega Slovanskega pri nas, dr. Herbst, pa je uže zopet Narodnega Doma" v Ljubljani tudi med poverjeniki , Družbe sv. Mohora". Pomislimo, pravi, če vsak pover- v ogerski delegaciji obsuli so delegati grofa Kal jenik tu stori svojo dolžnost, koliko bi se lahko nabralo. noky-az vprašanji o razmerah unajnih političnih zadev n okreval Ce bi sleherni ud dal vsak mesec bi to gotovo radovolj L/OVt IU liTcljCcir J 111 Otv/lll . • - ---- ir--- 1111" „_____ _________ znašala med udi »Družbe nistru ni bilo mogoče vstreči radovednosti delegatov sv. Mohora" nabrana "svota po preteku leta pri ogrom- onih vprašanj, katere so zadevale prihodnjo re- nem številu udov nad 3000 forintov. Ker ima nadalje šitev bolgarskega vprašanja. Kar pa je grof Kalnokv storil Se ve da pri sedajnih razmerah balkanskih dežel mi Družba sv. Mohora" svoje ude povsod, po vsem Slo govoril o položaju v obče, bilo je potrjevanje venskem po najmanjših farah, vaseh in selih, bi prodrla vanJe dotične izjave prestolnega govora ta ideja med maso našega naroda in bi se začelo za vtrje Moravska Kakor »Moravska Orlice trdijo ^Narodni Dom" zanimati na ta način skupno Slovenstvo, namerava češka stranka moravskega deželnega zboi _. Lepa ideja, zdrave misli in hvaležni smo gospodu, v predstoječem zasedanji zelo odločno postopati zoper da jih je sprožil. Reči moramo, da smo sami že mislili strankarsko ustavoverno večino zborovo Vse napake večkrat na to. Na drugej strani se nam pa vriva vpra- te večine in krivice prizadete češkemu ljudstvu bodo šanje, le li da to tudi izvršiti. Da vodstvo „Družbe sv. se brezozirno razkrile in ojstro šibale. Grof Taaffe Mohora" zanima za našo idejo, ker za kar mu bodi nameraval je baje razpustiti moravski deželni zbor naša najtoplejša zahvala, dalo natisniti naš oklic v druž- sedaj pa si je to premislil, ker mu večina ni dala za benem — i 1 ooty ---- ----- „Koledarji" (gl. „Koledar~ za in s tem oklicem opozorilo svoje ude na jako potrebno 1886 str. 175) to zadostnega povoda zgradbo »Narodnega Doma" v Ljublj Nemška mena in bo gotovo dobro vplivalo na slovensko občin stvo. Prevdarimo stvar; pri priliki kaj več o tem. Pretečeni teden je bil posebno srečen. Razprodanih je sedaj že 15 knjižic. Razun že omenjenih 11 vrnile so se nam namreč te dni razprodane sledeče krajcarske ni brez po- za deželni zbor j Ravno se na Pruskem vršijo volitve Bismark prizadeva si izid volitev znanem knjižice kot 12 G.) 7 Dunaja, kot 13. pod knjižica pod št. 47 (poverjenik g. F obračati po svojih željah, toda po do sedaj izidu prvotnih volitev soditi, ni pričakovati pomen ljivih sprememb. Trdna nada, da se bode vprašanje zarad Karolinških otokov po posredovanji papeževem povoljno iz Vrhnike, kot 14. pod št Metlike in kot 15. pod 67 (poverjenik g. J. G.) (poverjenik g. F. S.) rešilo, začela se je adnj čas nekoliko krhati Državni zbor sklican je za 19. dan novembi Ljublja zadnj 238 (poverjenik g. U. T.) kakor se sodi f a, pa knez Bismark pri odtvorjenji ne bo kupil je omenjeni gospod celo sam navzoč, ker še dalje namerava ostati na deželi že tretji slučaj te vrste. Lepa hvala vsem > Francoska Veliko vi (Dena blagajniku glasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu napravil je napad na Ko se je namreč » Narodnefe Doma" v Ljubljani.) Novičar iz domačih in tujih dežel. ministra unanjih zadev Freycinet peljal od ministerskega sveta v palačo ministerstva unanjih zadev, vstrelil je neznan človek proti njegovemu vozu. Prijet, dolgo časa ni hotel povedati svojega imena in bivališča. Še le po dolgem izpraševanji povedal je, da mu je ime Mariotti, da je s Korzike Dunaja. Cesar podal se je minuli petek v Budapešt in si je na drobno ogledal tamošnjo deželno razstavo. Ogledavanje vršilo se je v soboto dopoludne. Popoludne podal se je cesar v Godolo , kamor je uže dan prej od svojega potovanja po medzemeljskim morji vrnila se cesarica. V nedeljo pa se je cesar vrnil nazaj na Dunaj. doma in da je strelil proti vozu pa na tla samo s tega namena, da bi izbudil javno pozornost, ker ze pet let ^ brez vspeha išče pravice. Leta 1880 imel je opraviti pri delih Panamskega kanala, kjer so agenti družbe silo storili njegovi hčeri tako, da je vsled tega umrla. Obupan vrnil se je potem na Francosko, kjer je brez vspeha iskal pravice. Panamsko društvo po delegaciji ogerski vršila se je zanimiva razprava o narodnostnem prepiru v naši vojski. Ogerski delegat Boethy vprašal je vojnega mini-, kaj je na govoricah o narodnostnem prepiru v tri ui e povedbo Mariottijevo, zato pa minister Frev cmet baje tudi zahteva, da se napadnik izpusti iz zapora. stra skupni vojni. Na to mu je vojni minister grof Bylandt odgovoril, da on ni izdal onega gotovega narodnega prepira zadevajočega ukaza, ker ga v obče ni bilo treba; dalje, da se oni prepiri omeje v obče samo na nepo-menljive, posamesne spopade ali proste spore v krčmah. Vojni minister omenja slučaja v Plznu, kjer so se vo- Zitna cena v Ljubljani 31. oktobra 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold, 50 kr. banaške 7 gold. 8 kr turšice 5 gold. 40 kr soršice 6 gold - —^UJ^VVA vxxi vujtv VV*JUI ' X JKJU ti ^ 11J VI uv ou J VJ ^ jaki sprijeli zavolj ženstva, pri katerem pa ni bilo 30 23 kr- — rži 5 SoId- 20 kr- — ječmena 4 gold. 39 kr. 9 ranjenih, ampak izrekel se je zadovoljnega z odgovorom, in sklenilo se Delegat, ki je ministra vprašal, prosa 5 gold. 20 kr. ajde 4 gold. 23 kr. ovsa 2 gold je celo, vse te stvari še v zapisnik ne sprejeti. Sicer 92 kr. Krompir 2 gld. 60 kr. 100 kilogramov. pa fakcijozni listi še nimajo dosti tega vrtanja po vojnih krogih, ampak se obeta, da bode tudi v avstrijski de- Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani