gospodarskih, obertnijskih in m > » narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. Tećaj XIII. Ljubljani v saboto 7. aprila 1855. List Nekaj obđelovanja Vinogradov m pride lovama vina Da vinograd kar nar več mogoče pridelka dá. (Dalje.) 2. Ter te imajo na Ogerskem većidel vse druge memo naših, in ne terpé v vinogradu perhljivek. ki nočejo roditi. Pri nas naj bi tudi vsak gornik iz svojega vinograda take izmetal, ki imajo komaj vsako tretje, četerto leto kako ćešuljo, in naj binamestnjih nasadil rodovitne terte, namreč take, ktere dajo dobro vino in rade rodé. Je nekteri javor, nektera drobna belina, nektera tičina, tudi primorščina in mozlevina rada rodovitna, dokler ni zanemarjena, tudi česninske terte so nektere rade bogate : take naj se bolj sadé, da bo več in dobrega grojzdja, in tudi še zelenika je rada polna, ima velike in zažete grojzde, in je pred tatvino manj v nevarnosti; dozori v gorkih jesenih, če tudi od druzega grojzdja malo pozneje, pa dá močno in terpeče vino; v slabih letih pa, ko je [merzl^ je sen sadi. 9 mora dalej zoriti; naj se bolj na sončnem kraji Pa tudi iz nemških krajev se lahko dobre in rodovitne terte dobé, ki bi pri nas gotovo storile, komu mar bilo za-nje. Sej tudi pred več leti žlah nega sadja pri nas ni bilo, ki je zdaj, in dobro plenja; zakaj bi terte pri nas ne storile, ako bi se tako osker bovale, kakor hočejo imeti? 3. Kar sadeže tiče, smo vidili na Nemškem pri Dunaji terte v vinogradih tako posajene, da ni bilo jiikjer laza, pa tudi nikjer gošče ne; tudi pri Pečuhu na Ogerskem so terte nek tako nasajene, inje to ver ker tako zlo plenjajo, dokler v gošći in v ho ker jeti batji ne more ne veliko ne dobrega grojzdja biti, sonce ne more do njega; lazi pa tožijo lenega gospo darja. Pa tudi vse, kar tertju senco delà, je v vino gradu škodljivo, postavimo, visoke brajde, hrami v vinogradu, posebno pa sadno drevje, nar bolj košatí orehi, kar je vse sicer dobro, v vinogradu grojzdu pa škodljivo, in nič tacega se po Nemškem ne vidi. Iz enacega vzroka se tudi dolgi koli ne priporočajo. 4. Reže jo pa terte na Nemškem tako, da osta nejo zlo nizke, in ker so vinogradi dobro gnojeni, pusté po 3, 3 mladike s štirimi, petimi očeši, ki imajo v jeseni vse polno grojzdja, da ga komaj deržé, in ni viditi skoraj nobene stare terte. Vinoredniki okoli Badna skoraj vse ter neznano veliko grojzdja na Du naj branjevcem prodajajo. Na Ogerskem pri Pečuhu fmenda tudi drugod) režejo terte na betíce ali glavice, ki imajo okoli mladike kakor zvezda žarke, in v jeseni vse polno lepega grojzdja, ki ga dva ali trije kratki koli nakviško deržé, ali je pa terta za terto privezana dokler grojzdje ne dozori. Marsiktera taka terta dá poln kebel grojzdja in včasi še več. Naši Dolenci pa puščajo pri rezanji šparone, po enega ali dva, na i il • »*1 V « « r a • «1 • • oslabí in ne pogine. Bi bile bolj dobro in globoko gno se lahko več in še daljših mladík brez škode prav veliko grojzdja dale, in ako jene tako puščalo da bi se nov sadež dělal, bi se terte v versti sadile in potlej mladike v nizke brajdice razpenjale in po šibile, in tako posebno veliko grojzdj dale 701 j i tudi lahko bolj redke bile gnoj in od časa do časa lože dobro same terte pridno okopavale. Nemškem in Ogerskem položé pred zimo vse terte na tla in kole pod streho vzamejo, in terte se malo s parstjo zagrenej tako pozna 9 Ie 9 da se pozimi » V nograd. V takem stanu ostanej terte do pomladi, do zlo pozne rezatve, in ni nikoli slišati, da bi pri njih terta še clo v nizkih krajih kterikrat pozebla. Kako velicega priporočevanja da je to našim Dolencem vredno, vsak lahko spozná, ker jim mraz tolikrát, posebno bolj dolenske vinograde ne leza eno ampak še za več tako posmodi, da se nekteri leto JIHjl^^HI^HIHIHHIHHHI^I^^I nikoli več ne okrevajo, ampak terte razpokajo in usah , imaj v/v IIV vili V» ujv, Uiijpun lui I/V i uo|/unaju jeseni , ko začne grojzdje mecàti Nemškem povsod st 9 se • l * 1 ti lastni gospod pos tavlj 9 b po ne m v grad v ni popolnom se m ti brati lo To g< in 9 d 0kl kl svoj .groj ni, kdaj godi po Austrij vina, so posebne post 9 s kem in se mi zdí, da tudi po Ogerskem po stari hvale vredni navadi; pri Rajnu pa, na Hesenskem Nasavskem itd., kjer imajo naj bolj sloveče po kterih se to zve ter vse v velik prid posameznim m sto spolnovati gospodarjem in celi deželi, ker pridelovanje vina ne gré le v posamezno, ampak v občno oskerbovanje in gospodarstvo dežele, ki deržavi čast in veliko dobička vabi. Ondi nimajo v vinskih goricah nobenega baj tarja ali selenka, da bi hišo v gori imel in stanoval ond ne mej b 9 čez in kure in prasce redil take gorice hoditi,ne fan tin i in vlačugarji se po njih klatiti. Koliko grojzdja mine po tacih potepuhih pri nas! Tudi ondi ne hranujejo vina v g orah, da po-nj hodili, ali pa da bi tatje hrame razbijali in ga kradli, in tacih hramov bi zdaj tudi pri nas treba ne bilo, ker so desetinske pravice minule Ce se tedaj po druzih krajih dá na enakem pro storu veliko več vina pridelati memo prej 9 zakaj to pri nas ne dalo, ker je tudi pri nas dobra lega za vino in rodoviten svet, kakor po Nemškem! Sej brez umnosti in terpeža nikjer nič prida biti ne more. Pa ne le veliko več od dozdaj, ampak tudi veliko boljšega, in kar nar bolj mogoče dobrega in žlahnega vina naj si naši vinorejci pridelati prizadenejo, in jim to v sedanjih okolišinah kar zlo svetujemo. (Dalje sledí.) Od čbelarstva nekaj moćnih tertah, in jih všibé, da so prisiljeni roditi; postranskega pridobitka Ni ga po kmetih, če je kraj za to, skor nobenega ki pri malem trudu ob ali ker pri njih tudi nar boljša terta je še zmiraj slabo krajšem času in z manjšimi stroški gospodarju v do gnojena, se morajo drugo pomlad taki šparoni odre- brih letih toliko vergel, kot čbelarstvo. Ono ne zati, in ena sama kratka mladika pustiti, da terta ne potřebuje velicega zemljiša; kaka dva sežnja na dolgo 110 in široko je prostora dovelj na kakein vertu. Za male per nasprotoika Havana z Djegovimi medvedi kmete in kajžarje, pa tudi za take rokodelce večidel pri domu, kakor za kovače, kolarj 9 ki so rj rJ ljarje, tkavc 9 m , je znamnje iz zimske nerodovitne dobe res«ne zemlje; le-to oznanuje že pred imenovani eeljovski kamen s podobo boja Višnato- itd. so čbele vega z medvelom. Prememba v junaške zma posebno pripravne, ker jim lahko strežej • v Krišna je znamnje zmage spomladnih sončnih žarkov cez Kakor pa je pri vsakem kmetijskem rokodelstvu prejsnji zimski nerodovitni čas. Krišna v družbi paataric mnogo vraž in praznih vér cbelarstvu ne manjka 9 tako „Cbelar mora srećo imeti, jih tudi pri je bil Slovencom znan kot bog pastirski Vel ce ne ni nič", se pogostoma sliši. Res je to velja od vsacega delà. Kdor umno ne ravná necimern, ne bo nikjer srečen. Vreme ima od kte- rega ima vas Velesovo na Gorenskem ime; kakor zma-govavec nasprotnih moči v podobi silne kače pa jim je bil 9 al to ali je veliko h o vi te k tudi znan, kakor naznanuje toliko pripoved od b st moč čez čbele, patudiskerb nie vednost in pridna gati ktere ni vsakteri boj zamogel zma strežba je ima ravno toliko. Kdor nirna dosti nosti v čbeloreji, naj se ne sramuje posvetovati se je priča znani ptujski kamen P le eden, Ker s nik imenovan, ji je bil kos. Da je bil pa tadi v rimskem casu znan na slovenski zemlji, od te • t V é «ti« M « - s plunkarjem, krog liU P lil v \j Uvlvl V/J a } 1AWJ ^ V/ HV ^i I^m ^-J V J7VUI kj\j JV >VM* Ciuuui ^jvujoni nulilVU JL i u 11 ^ U l O piuu 1UIJ W 111 , AI z umnim čbelarjem, in srečen bo. Nikar naj ne ver- kterega so mnoge živali s plesavci in plesavkami, kteri iame praznih vraž, da se ne bo tako splačal, kakor najde nobene primere v greški ali rimski mitolo • * 1 V I i • i • 1 I • • 1 «1 _ 1 _ l^l • 9 _ 1 i. ^ _ I i • I V I . y Vf f , t . , Kar 9 seje splačal tišti zet pravi: „kadar umerje čbel*.*, ki je bil navdan babje vére, ktera m hit na beljnaku kati in jim povedat ki panj trikrat pot zlasti kace kot sovražne moci poved od izdanih gospodi i ktere so pol ženske in pol kače zadeva, je pomniti toliko pri na podertih gradovih ? da gospod meri enem tud ki panj dob 9 Indiški S > po svoji strani pokončevavec, pa ker tresti", iz smerti povsod nahaja spet življenje v prirodi, tudi To je storil vražni zet po smerti svojega tasta 9 pa je Ua > ima za te volj posebne dve obliki, dobro iu hu polne panjove tako pretresal, da so razdražene ži- luč in temo, življenje in smert, poletje vroče in zimo valice nad-nj planile in ga tako opikale, da je vse Nje znamnje je ogenj, in njegov navadni spremlj žive dní pomnil, kdaj je čbelam oklicoval smert njih vavec tur ali bik. Slovencom je znan kot Korent ali prejšnega gospodarja. Kurant, in na njegovo ime svoje pustne norce uganjajo. Starozgodovinski pomenki. Slovenščina v starem času. Spisal P. Hicinger. 6. Ali je v starem času med Donavo in jadranskim morjem bilo ktero ljudstvo slovenskega rodu ? (Dalje). Ko so Indi začeli nar višje božanstvo na več strani ločiti, so svoji trojici daii tudi boginjo na stran, to je bila Maja, mati treh višjih bogov. Pa tudi trem višjim bogo-vom so pridružili boginje, namreč: Sarasvati, Lakšmi Od tega božanstva za stari čas po g. Terstenjakovem mnenji pred ko ne pricata dva kamoa na Koroskem, eden postavljen bogu Cher ont, eden bogu Saxamus, kar je pola- j ^ Hy M I I I I J J M ^ tincen Karant ali Korent, od besede kar, cer, po latinski m, je ime Karant Korent; Šiva indiski je namreč in Bava ni. Kakor je bilo sonce prikazen visjega boga tako je luna bila prikazen višje boginje. Pri severnih Slo-vanih so bile znane boginje: Zlatababa, Krasopani, Živa, pri južnih Slovencih pa se nahaja tudi obilno sledu vc„a od tacih posebnih boginj ; zlasti je opomniti tolike sedan- rjs enak stanoval na gori polni čerov ali pecin; hrib pa, pri kterem se je uni napis nasel, se se današnji čas imenuje Choral p e Dalje je mnogo osebnih imen na starih kamnih, ktere so po častji Sivaiovem posnete, na primero zlasti na Kranj-skem: Fulginas, Broccius, oboje na blisk, Šivatovo Tora v i u s , Bui us, Voltaron, vse troje po Šivatovem bika vzeto, ker tar,buj, vol in bik je v slovenskem eno. Tadi v imenih vod že od kdaj znanih je spomin Živatov hranjen, ker besede Savus, Dravus, Murus so po korenikah sav, ter ali tur, mur vzete, ktere vse na bika Šivato- lastnost, opomiujajoce, uno sicer latinsko, to slovensko ? današnje vére v m o č mlade in stare lune. Pristaviti se smé, da na bleskem jezeru je bil po stari pripovedi tempelj Rad o gost a in Žive. * ' Ako se posebej praša za spominke teh božanstev, kteří so se iz rimskega časa v sedanji slovenski zemlji našli se kaže Brama ali Prove, začetnik vsih stvari vega opomiojajo. Z indiškim Šivatom si je egiptovski Osi kterega podobšina se je našla v Solnogradu i dalje še Serapis, to je Siva v peklu, kterega kamen je v Ptujem. (Dalje sledí.) 9 Ozir po svetu prav HSIZ(O u I a m a au r i u v c . navcium vnm dh«ii. mi « i t ^ po indiški šegi izpodobljen na Stajarskem; dalje pod ime to je na Lotu, indiškem cvetu nom Latobus, Latobius, Koliko Turki od sveta vejo. Cela vednost, ki jo turško ljudstvo ima od dežel in znamnji stvarivne in rodivne močí sedeči Brama, in zopet ljudstev po svetu, obstaja v ternie: v podobi medveda, v kterega se je bil enkrat spremenil za boj z Višnutom, na Koroškem. Na svetu je po njih mislih 25 ljudstev in pol; polovični Ijudje so cigani. Izmed uoih 25 ljudstev so Arabci Indiški Višnu, ohranjevavec stvari, se za tega voljo naj malopridniši. Judje niso veliko vredni, ker so 500 v raznih premembah domišljuje, od kterih se na starih prerokov umorili, 500 druzih prerokov pa ne poslušati. kamnih v sedanji slovenski zemlji mnogo sledů nahaja. Allah (Bog) jim je dobro hotel, al v svoji slepoti niso Višnutova sprememba v ribo nekaj opominja na vesoljni tega spoznali. Perzijan je še veliko manj vreden kot Jud 9 potop, nekaj na vsakoletne povodnji, ktere v Indii po pas- Perzijani pa tudi pridejo v jih dnéh nastopajo, in iz kterih ljudi nastop bolj suhe dobe Perzijan se manj vreden otmè IHHHHHiHHH^HHIiHHH^H^^I^^^H^^H^Hj^^HHIHI^^I pekel; ker kakor Jud, jezdari je pa vendar v peklu Jad 9 na to opominja pred ko ne toliko rib na tukajšnih Perzijana. rimskih kamnih. Prememba v merjasca ali vera je po- V Giaurluku (to je, v dezeli kristjanov) je 7 velicih doba vzdigovanja suhe zemlje iz povodnji; naznannje jo deržav: cesarstvo nemško, rusovsko, brandenburško (Tren- veckratni napis Vercombog na Koroskem. Prememba v tabolj 9 angležko, francozko, španjsko in pa genoveiko. možoleva je znamnje zmage bolj mokre dobe nad nar Vse te cesarstva so podložne padišahu (turškemu cesarju) hajo vročino o pasjih dnevih ; od tod je še znamnje leva in mu morajo obilne davke odrajtovati, da jih pusti živetL med nebeškimi znamnji; od tište pričaje po or ts Terstenja Zato tudi turško ljudstvo misli, da cesar francozki in kovem razlaganji božanstvo La bur u s ali Lavur na Iju- kraljica angležka sta primorana bila na Turško poslati bljanskem kamnu. Prememba v vitežkega vojaka Ra m a, svoje armade in ladje, zakaj tako je ukazal padišah. zato kteremu so v boji za njegovo soprugo pomagale opice zo- pa jima je tudi to leto odpustil davke.» Ill Koliko kave [kofêtasse povxije leto in dan v Europi, geljna) n imajo pri hiši! in da so mi rekli: bič (gajžla) Neki Anglež je precéj na drobno prerajtal, da se kave ekoli 220 do 230 milijonov funtov povzije cez leto v Europi ; pridela se je pa po vsem svetu blizo 600 mil. funtov. Naj več je povžijejo nemške dežele, in sicer sejesme na enega člověka šteti poltretji funt ali po 3 funte leto in dan; pripelje se je v te dežele sedaj skor 1 milijon cen-tov čez leto — tedaj šesti del vsega pridelka. Na Anglež-kem so je popili leta 1852 blizo 35 mil. funtov. Pervo je naš strigelj!" V tacih okoljšinah ni čuda, da je liša jevih kónj na kupe, ako zraven tega še pogledamo v hie ve kakorsni so pri nekterih gospodarjih. To niso hlevi, to niso slale — to so berlogi, to so gerde tamnice brez sape, brez svetlobe, zablatene, s pajčevinami prepre-žene, v ktere se tista živina zapera, ktera celi hiši kruh 1 V « i « m m. _ _ ' M mm y y kavarnico so napravili v Londonu leta 1652, 20 let pozneje pa pervo na Francozkem v Marse ill u. sluzi salato ljudjé nimaje dosti boljših stanovanj pa tam je revsina velika ■ ali saj gospodarju, ki ž njo po cesti vozari, pečenko, vino in kavo! Vém, da zraven tacih hlevov tudi vidil §em, da tam ali med revšino in uemar- j Novičar iz austrijanskih krajev. Siska 28. sušca. Cena žita pada. 3000 vaga nostjo in lenobo je vendar še velik razloček. K revšini in lenobi pa se pridružuje še neka druga nezgoda tukaj, in ta je — vraž a. Tako mi je pripeljal neki přemožen gospodar svoje dve leti staro žbé na ogled dlaka po nov valaške pš blizo 3000 vag k je bilo prodane po 4 Lze (nove) po 3 50 kr 9 in 15 kr. Ker pa vsem životu je bila naseršena, zadnji stegni oblatene, kakor se to navadno vidi po stegnih naših goved. „Kaj pa kupci mislijo, da bo žitna cena še bolj padla, je kupcija zdaj pri nas slaba. to > oce y n celem ži V Karlovcu se ga malo prodaja ponujajo k pšenico po 7 po 3 45 kr. in tudi po , zato 30 kr da je vase lepo žbé tako nečedno po ga uprasam. Mož me pogleda, da sem vidil, votu ?" da ni zapopadel, zakaj tako prašam y r> Sej rece po tem 45 kr. pa tudi po 7 9 valaško po 5 45 do 6 fl. 30 kr., soršico (napolico) po 5 fl. 20 do se zbeta ne smejo strigljati; pri nas jih nobeden ne striglja, zato da se bolje redé; tako smo na Koroškem 40 kr., oves žita vozi. po 2 vidili". 10 do 15 kr. Iz Granice se mnogo Gospodar, sicer pameten mož, pa le zapeljan po V • • m m m • U____- _ ^ neumm vrazi, je bil vesel, ko sem mu razložil, da tudi V Račah na Štajarskem so 21, dan p. m. celo ■ . v hiso nekega šivarja preiskali in sopet zasačili ponarejevavca šestic; našli so kalup (model), v kterega je vlival šestice, zbetova koza ni mertev meh, ki se ne smé zablatiti, sicer se zamašé potne luknjice in mnogo bolezen se napravljapo ki vedno le v štali stojé ali le na pašo nesnagi hodijo Da žbet ww „„„„ „„ , » nvv,v&«jv uvuiju, ni treba tako štrigljati kakor delavnih kóoj, tu v plehasto žlico za ravno ta namen in pa kositren pokrov vsakem vremenu po cesti vozijo, je očitno — al snažiti pivnega kozarca; pri nekem pomagaču pa so našli se morajo kolikor potreba nanaša vsi, da zdravi ostaneio: ê . • m «I _ - ~__ . -, » m ^ V 7 ki v nekega tri iz kositarja ponarejene šestice, ki jih je, kakor je ob- žbeta manj, konji bolj. Če na Koroškem ne štrigljajo stal, on sam naredil. Izročili so ga gosposki. žbet in jih pusté v blatu tako, kakor je Vaše živinče, naj 1% Notrajnskega 2. dan aprila. Naj vredniku „No- Vani to ne bo izgled; nemarnosti je dovelj po vsem svetu, ki je po višjem poročiiu zavolj preiskave neke kužne to se je tudi na Koroškem ne manjka. — Mož je obljubil vic « i bolezni več dni potoval po Notrajnskem (od Ljubljane do berž očediti svojega belca. Senožeč), dovolijo častiti bravci, da jim, vernivši se v Strašno gospodarstvo sem vidil tudi pri mnozih gospo- ano, kaj malega pové, kar mu je pri sercu. Ne bom darjih z gnojem. Nočem imenovati krajev, povedati pa ga gazili od Verhnike govoril od strašnega blata, ki smo noter do SeDožeč, obiskovaje mnogo vasi silne burje, ki je razsajala v Postojni in me nehoté prisilila k zdihljeju: moram y da tisuč in tisuč goldinarjev gré v zgubo po goli y tudi ne od necimernosti, kakor se tam pa tam z gnojem ravna. Veliko . . . .... ____I • 1__1 • * _ • 1 • 1 1 * v . • V f • v veliko his sem vidil y kjer ceravno imajo živino se 5? lepa si domovina naša, ma! pri tem koncu ne! « gnojnišč nimajo. Živina stoji v hlevu na hribih gnoja, tudi ne bom omenjal terpinčenja uboge živine na ti ce- ki se celo zimo ni iskidal, in ker v nekterih hlevih že ni sti, kjer tudi člověk veliko veliko terpi; — ne bom ponav- več prostora za-nj, ga mečejo iz hleva h zidu hiše. ljal mnogokrat stišanih želj, da bi se kmali kmaliporavnale Tam na zid nakidan leži, se spira po ulicah, ki so cest servitutne pravice v tukajšnih gojzdih ohranil veselje, ki y me je mnogokrat doletelo v bih znaneov in prijatlov 9 tudi bom za se nega blata in gnojuice polne, da se jih člověk bojí ze od družbi Iju- deleč. Tako gospodarstvo ne more kmetu pomagati na boljsi Taka nemarnost, taka potrata z naj boljim premo vse to ni namen teh mojih stan! verstic, ktere so določene le razodeti nektere misli o go- ženjem ne more peljati drugam kakor revšini in nadlo spodarstvu sploh. ga m ! Dokler naši k met j e tega ne bojo spoznali, da gnoj Pervo, kar svojim rojakom na Notrajnskem povedati nišče je gospodarstva zlati rudnik, ne bojo zlezli iz nad imam, je, da naj varujejo y da njih konji ne nalezejo bo log y če bi se jim tudi vsi davki odpustili. lezni smerkovih kónj, kterih sicer z d a j na ti cesti n i poduki pa tega eem zdaj prepričan pisanimi ne bomo tukaj se ravno veliko, pa jih utegne sčasoma več biti, ako se nic opravili; edino y kar pomagati utegnilo y je y da bi na ne bo ojstro pazilo na to, da se berž izzačetka čisto kakoršno koli vižo v vsaki vasi se saj enemu kmetuna-odpravi kužna živina. Za smerkovega konja ni no- redilo gnoj nišče, kakoršno mora biti. ki bi potem benega zdravila y in če je konj še tako lep y se tako izgled bilo vsi vasi. Vém 9 da je povsod nekoliko svojo mocen in sicer zdrav, ni mu več pomagati y kakor hitro je glavcov, kterih tudi izgled ne bo ganil y zapadel tej kužnini, ktera se iz začetka kakor tat prikrade da je med našimi dosti dobrovoljnih ljudi vem pa kteri 9 tudi, , če v konja, pa se od dneva do dneva bolj razširja in izperva se s prijazno besedo podučé, radi primejo za dober nauk, skrita le prepozno očitna postaja premalo zvedenim ljudém. in to toliko bolj, ker imamo mnogo pametnih županov ki Naj se tedaj v sedanjih okoljšinah ne zanemarja nob ena tudi kaj beró in bojo radi pripomogli k občnokoristnim na smolika y nob en kevžeh, da se iz spervega nedolžne iskrice ne vname nepogasljiv plamen! V tacih časih ni dosti y da gospodar pazi le na na ptujo, da ne zatrosi kužnine. pravam, na ktere bojo tudi nekteri duhovni gospodje go tovo radi svojo pozornost obraćali. V serce me je bolelo vi svojo živino, ampak ki bi. namesto paziti mora tudi diti toliko blata po cestah, zanemarjenega, Med blezo 1300 da zdaj vse pota ogerduje, mešano z gnojem (eno versto gnoja 9 ki smo jih preiskavali na svojem potovanji, sem se- eno blata) narejalo naj bolji mešani gnoj (kompost). konji, daj vidil veliko več lišajevih kakor "smerkovih kónj — Vse "to viditi, mi je vesela tolažba le v tem ostala, da al ravno to spričuje, kako nevarno je, če se z an e mar- železnica, ki bo zaterla nesrečno vozarenje po téh kra ja jo kužne bolezni, kakor se je to gouno pri usajin in jin, do resne v iz seuaujiu uamug, ▼ garjaii, kterih je sedaj na Krasu sila veliko. Čudno se mi krajih zdihuje kmetijstvo, ktero dosti tacih kmetov ima godilo pri lisajih in jib bo rešitev iz sedanjih nadlog v kterih sedaj v téh y je zdelo, da na več krajih sem vidil, da se česala (štri- ki se ae jati ne znaj o i Bravci! nikar ne mislite 9 da 112 rea je taka, se ve da ne pri um- mesce, tedaj do konca junija po dalja ne govorim resnice, nih goapodarjih, kterih se tudi tù ne manjka, ampak pri posojila, s kterim je lotrija sklenj većini tukajànih kmetov. Po ceati ae klatiti z vožnjo in za y nemarjati vae drugo : to je edino opravilo mnozih gospo aerij 660 9 9 vaaka sêrija z 1073. 1240. 2066 50 arečkami, potegnjenih 2867 y Od 1854. je bilo aledečih 12 222, 588 . 3864 y 3375, 3779 darjev, žene pa morajo kmetovati. Kam pa ae po ti poti 3938 in 3988 VIUI Jv ▼ J li v II V »'JV . - — f — ^^ JfVit IU Ut/WU ^ - K3V1 IJU U I f pride, kažejo gruntne bukve in dolgo vi v njih zapiaani. aêrija 222 Nr. 21 pa 20,000 sêrija 3779 Nr. 49 dobi 200,000 Ni davnej, kar aem govori! z nekim gospodarjem iz Koj iz menjenih eêrij pa vsaka 300 y vsih ostalih 598 številk Sliši se, da perva nic na Stajarskem. Tudi tukaj, ko je železnica odpravila srećka s 200,000 gold, je doletela nekega jada, bukvarja vse vozarenje po veliki cesti, so zdibovali gospodarji y kaj Knôpfelmacher-a na Dnnaj Velik bojo počeli % kadar p onedel jk ue bo zasluzka već po cesti. Al njih strah ima po pismih iz Dunaja imeniten dan biti; ta dan se bo ie bil prazen strah — ni ae veliko let in že je mnogo go- pokazalo: ali bojo na Dunaji zbrani poalanci ae skupaj gré namreč zdaj za določbo naj an ru- spodarjev doati na boljše m kakor poprej. Ker je ondi oatali ali se ločili dosti senožet, so se mocno poprijeii zivinoreje m ze jim ta donasa lep dobiček. Izperva je vsaka prememba huda vaznesega 3. clena, ki zadeva prihod nj i st kih in iz akale ae rea ne dá rodovitno polje uatvariti jnih ladij na • * m m o r j ktero ai da bilo doaihmal tako rekoč v edini oblaati ruaovake vlade premeni življenja ne zadenejo člověka prehudo, je treba Ta zadeva je tako važna, da francozka in turaka vlada skerbeti, da ae poćaai pripravljamo za prenaredbe y ne pošljete ae enega poalanca v poavèt na pa y ko pam že voda v gerlo tece, in da ne gledamo le miniater njih oprav Drouy d Dunaj ; franeozki F Huya, kteri nek na kamnitne tla temuc na doati druzega proatora, kijese- aeboj neae zadojo beaedo Napoleonovo o ti zadevi, je imel . . . • « V % •• 1 • i m m • v . ___ . - ^ - . . daj ali popoinoma zapušćen, ali pa premalo pridno obdělán. aj na Dunoj priti, tako tudi Ali p turški posla Razun malokterih krajev, kjer morebiti zemlja ne bo v nec. Ruaovski poslanec knez Gorsakov je pisal svojemu staDU svojih prebivavcov preživiti, bojo vsi drugi na ti caru vse, kar ae je v zboru doaihmal govorilo in kar ze- strani naše domovine gotovo v boljaem stanu čez kakih dinj vlade od rusovske zastran tretjega člena terjaj y 10 ali 15 let, in kmetijstvo se bo povzdignilo. Za in tudi on je pričakoval v petek odgovor in zadnjo besedo poljodelstvo nam ni naj manjse skerbí — kaj pa bo z iz Petrograda, kako se ima ravnati o sklepu te prevažne gojzdi v teh krajih? to je vprašanje, na ktero ne vémo zadeve. Da tedaj v tacih okoljšinah ni bilo od poslednj odgovora, ker nam vse tukajšne razmere niso znane. Zve deni možje se boje čedalje več pustega Krasa. _ _ « « M % A a -mm i fc. He eno jezikoslovno drobtinčico. Okoli Postojne in na- popasti ponedeljka nobenega zbora več, in da se je zatega voljo upanje na mirno spravo spet precej poterlo, je lahko za- Tisti boj, ko so 23. dan t. m. Rusi pri M prej proti Krasu sem slišal namesto našega u govoriti ii, kovem stolpu napadli Francoze, je bil res bud; mertvih na priliko, kiipil namesto k u pil, kruha namesto kruha in ranjenih Rusov je bilo 2000, Francozov pa 600: Rusi itd. Ker tudi v več krajih Dolenskega in Stajarskega tako so pokonćali Francozom na tem kraji vse delà, ki so jih govore, je ćudno, da naši gospodje slovničarji ne jemljejo naredili poslednjih 14 dní; po hudi bitvi pa, kakor je pri v slovensko abecedo glasa u. Tudi mi je neki prijatel pra- vsih tacih napadih navadno, so se verni li spet v terdnjavo vil y da prav razloćno od č se čuje v ondašnjih krajih mečji nazaj Franeozki vojskovodja Canrobert je naznanil ce c y kakar ga imajo vsi Jugoslaveni. Ce se pri vsem tem sarju, da 3. dán t. m. bo začel vojako zoper Ruse • • i i i_ i • i* y •________i ■.•▼v » . « ... apominjamo, da nameato da, ki ga aliaimo na Goren- ate m boj ekem, Dolenakem in Notrajnakem, ae je vrinil v na pro- Po tem takem ae mora kmali kaj več slišati Rusi ao v brambo hodnomorakih dežel med R bukve de, kterega le m a nj šina alovecakega ljudatva go- in Mitavo, in med Revalom in Varvo napravili taka dva vori y in ai pred V 9 0C1 stavimo se mnogo druzih oblik y pac moćna tabora, vaacega a 30.000 vojaki, da ae ne boje zlo lahko apoznavamo iz tega, kakoana aila ae je v alovnicah aovražne aile; tudi vhodišča do Petrograda in bregove okoli doaihmal delala jeziku našemu y ki y oklenjen v teane apone y kronstadtskega » slovniškega oktroiranja", je v pisavi zgubil svobodné pra- da je strah. morskega zaliva so s topovi nasadili tako Govori se, da je admiralu Lyons-u oka- y více, ki jih vživa v živém jeziku našega naroda. Po zano, Od eso z bombami pokončati. Deržavni zbor v deželi med ljudstvom se zvé marsikaj starega ve- Londonu, ki je z ljudstvom vred že zlo omamljen za ljavnega, kar se nam v mestno obzidje zapertim dozdeva volj velicih zgub v rusovski vojski in tudi vprihodnje ne novoskovanol v V • puscine Iz Ljubljane. Že je bilo naznanjeno, da je od za- barona Alojza Abfaltern-a pnčakuje velike sreće, praznuje velikonočne praznike in se bo še le po veliki noći spet snidil. Tudi sicer zlo zsovorni umerlega gosp Palmerston je vmolknil. Vso svojo žlahto, ki je do 4000 gold, za uboge ljubljanske mestni kasi došlo. Zraven teh je pozneje še 5400 gold, v dolžnih pismih zemljišne , tako, da ubogi sihmal v Rimu živela, je poklical cesar Napoleon v Pa riz y da naj tù stanuje. 18.000 fabrikantov, obertnikov odveze v ta namen naši kasi izročeno bilo in druzih je poslalo blaga v parižko razstavo; med temi ljubljanskega města po rajneem baronu dobijo skupej ka je Francozov 8000 y Anglezev 3000, Nemcov pital od 9400 gold. vrednega dobrotnikal Lep in nepozabljiv spominek časti 2000, Austrijanov 1800, Belgijanov 680, Svaj-carjev 460, Španjcov 340, Piemontežev 200 itd. Magistrat v Ljubljani 4. aprila 1855. Novičar iz raznih krajev Število Rusov je sedaj 5krat vecje kot je pred 130 leti bilo; leta 1722 je imelo Rusovsko le okoli 14 milijonov dus, sedaj jih ima že čez 66 mil. — Romarji v Je 9 ruzalem so po pismu patra Lorica imeli kaj slabo vreme V podporo prebivavcev okolice Velikega Vara- na morji y tako da so na otoku Karfu 2 dní sidrali. dina na Ogerskem, ktere je strašna povodinj zadela cesar 20,000 y so iz deržavnega zaklada dovolili. Celi Cvetno nedeljo je sne®- belo » več dežel zapadel prav na de y v Benetkah je bil tak vihar s ploho in točo znesek do zadnjega sušca vplačanega deržavnega po so- mislili, da je sodni dan. jila znaša že 146 mil. 205988gold. Vse govorice 9 da so r> pravi Oest. Corr.u — da se bo vprihodnje kaj drugač z vplača-njem omenjenega posojila ravnalo, so prazne govorice Ministerstvo kupčijstva je do zadnjega sušca dovoljeno ni žjo vožnino za žito, reženo in pšenično moko, koruzo v • • • m * - . .. « . . . * Pogovori vredništva 9 Gosp. D. T. v M. : Gosp. fajm. iz V. so nara pisali, da so si ondašnji gospodje na vso moé prizadevali najti gèrb V aš k e g ; .----— ----> -w—w """""? pa niso nie nasu, nie zveain; socivje in krompir na cesarskih železnicah za tri prihodnje Vače niso nikdar gèrba imele pa nič našli, nič zvedili; po tem takem bi se smelo misliti ça da Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.