LETO VIII / ST. 8 KRANJ, 19. FEBRUARJA 1955 LAS GORENJSKE Za dvig življenjske ravni Prišel je čas, ko ugotavlja-moramo na vsak način povečati mo, da je delovna storil- prejemke, predvsem visoko kva- 11 lolintr.«.*« J j nost v naših podjetjih in lificiuanim delavcem. Podjetje IBDrUnnu ]e predsednik republike lOVHriŠ Tilfl Cfflnil A « gospodarskih organizacijah do- ne more in tudi ne sme biti v Predsednik Tito se je 11 fe »*OP" HO đOmOCC liti segla določeno stopnjo in da bodoče več socialna ustanova. bruarja vrnil s svoje zgodovin sedaj na tej doseženi ravni ne- Do kakšnih naravnost smeš- ske poti po deželah nove Azije aosez,cni ...... "»»»vnosi smeš- sae poti po deželah nove Aziie kako stagnira. Tako stanje ugo- uih absurdov nas je privedel V mirni vožnji je ob 9 uri ziu' ,r že vrsto let, ven- stan način nagrajevanja, nam *raj Galeb pristal ob pomolu blem ravno v pove naslednji nrimer „»u,,, »?o ----- „ . tavljamo sicer ze — ---- —=—• nam "~j uaicu pnsiai od pomolu dar se je ta problem ravno v pove naslednji primer nekega »29. november« na Reki Pred lanskem letu postavil, spričo strokovnjaka v Železarni, ki je sednika Tita je z radostnim na-noloza- dobil, potem ko mu i* m»*+M vdušeni*™ pozdravilo nad iz Reke, okolice iu p»»»«. T v 'e,ezBrni- « je seanika Tita je z radostnim na- znanega gospodarskega poioza- aobii, potem ko mu je zaradi vdušenjem pozdravilo nad 100 ja, v najostrejši obliki; skratka svoje požrtvovalnosti in stro- tisoč ljudi iz Reke okolice in od njegove rešitve zavisi na- kovne sposobnosti uspelo pove- tudi iz Slovenije, na pomolu pa ..^ svvsvuuuih uspelo pove- VUtt iz ou njegove re*uvc '"storilno- cati proizvodnjo obrata za pri- so ga sprejeli mnogi naši ugled-daljnji porast del0^! živijenj. bližno 3.000 ton jekla, nagrado "» državni in politični vodite-sti in (s tem tudi dv/f deiov- izkazano in določeno po tarif- Irskega standarda naseg nem pravilntkn v znesku 30fl Tito je spet med nami, v svo-nega človeka. možno dinarjev! Da to ni prav nobena Ji domovini. Prispel je iz dalj-Ce se vprašamo, a11 ' ,.h ,n vzpodbuda za večjo požrtvoval- nih azijskih dežel, Indije in v sedanjih delovnih p nost fc. M pove5ala pro(juktiv- Burme. Prinesel nam je tople s predviđeno invesuc j e»ati nost ^ več kot jasno. pozdrave prijateljskih narodov, tiko v letošnjem let ^ lan Pri sestavi novih tarifnih pra- ki so nam dragi najbolj zato, obseg proizvodnje, Ki__posredni vilnikov moramo najprej oce- ker žele prav tisto, kar želimo I lahko "iti vsa delovna mest* « *- **** mir, neodvisnost in ko vpliva tudi na ner-------- -------„ *«<.jvicj oce- *cie dvig življenjske ravni, lahko niti vsa delovna mesta v pod- tudi mi - ne Jetju in nato določiti ustrezni svobodo. ------------- , m muli uoiociti ustrezni svobodo. odgovorimo le pritr 'aSanje kvalifikacijski sestav delovnih Zelo prisrčno je bilo snidenje samo da lahko, na to vPoriti ge mest ter na osnovi tega določiti predsednika s skupino pionir-celo moramo tako "t.80* đajjnj0 ustrezne prejemke. Jasno je, da Jev osnovne šole iz Zameta na si hočemo .za.s_ot? '"terialnih moramo tehničnemu vodstvu Reki. Pionirji so predsedniku rast socialističnih podjetja zagotoviti tisto mesto Titu pisali že v Indijo in ga in duhovnih sil. _ pro. v proizvodnem procesu, ki mu Prosili, naj jim prinese kokoso- Dejstvo je, da je v na^ moi^ dejansko pripada. Tudi direk- ve orehe in sadike palme. To-izvajalnih silah še dos s fca^ ^ je tista oseba v podjetju, variš Tito jim je ustregel, za katere lahko sprostimo zaželeni kateremu moramo prlpoznati kar so se mu pionirji najlepše terimi lahko dosežemo ^. jft položaj, ki mu pripada ne le zahvalili. cilj. Najosnovnejši vzro » ne zato ker je odgovoren za ne- Po slovesu s pionirji je pred-zaviral nadaljnji porast ^ moteni potek proizvodnega pro- sednik Tito odšel na častno tri- storilnosti, je prav s,s eesa v nodieH.. ----* gnjevan* v Ko^rstvu. t»vndl iiouAijiiji *'"---- storilnosti, je prav sistem _ ------,----..„„.Icga pro_ ocun,« gospodarstvu, o cesa v podjetju, temveč tudi buno, kjer ga je pozdravil katerem se v zadnjem času to- zaio, ker mora paziti in bdeti predsednik reškega mestnem , piše. še več pa nad _ delom in rastjo celotnega odbora in nato „^„m S katerem se v zadnjem ^« •« vazm in bdeti predsednik reškega mestnega Takoi no nrisfant,. „o »«• - liko govori in piše. še več pa nad delom in rastjo celotnega odbora in nato na^avU zbran* Potanku na Rek. Tito zapušča »Galeba« mriha. Kolektiva. množici nn/.ir--.,^; = . ________ .. _.. T*rr^b rs":.4: »em plačnem sistemu neka. stavljanje norm. Bilo pa bi se-tahko opazili dve teznjn' nagra- veda gospodarsko škodljivo, če ter; pojmujejo nn"' "ar urgdbaf ol hoteli vpeljati norme pov-fcvanja. ki ga nakazuj d di na t|stih delovnih Ine_ , • i yvezni izviMii » »atero je sprejel dministra- stin- kJer del° nl mogoče nor-»vet na popolnoma a najti mirati. Vendar ni prav nobene-tiven način in ne s "sae|emen. ga dvoma, da se dajo skoraj v v njej tistih bistveni ^ vsakem podjetju postaviti nor- tov, ki bodo pri p o mog _^ ^ me obenem z njihovim vpelje in sodelovanja, osnovnima načeloma naše politike, ki se tudi v bodoče ne bo spremenila. Ta dan je predsednik Tito prebil v Opatiji, zvečer pa se je s posebnim vlakom odpeljal proti Zagrebu in Beogradu. Med vožnoj ga je na vseh železniških postajah in ob železniški progi pozdravljalo na tisoče ljudi. V Beogradu se je predsednik Tito, odkar je po vrnitvi iz Indije in Burme stopil na domača tla, tretjič obrnil na ljudstvo z govorom, ki so ga Beograjčani sprejeli enako kakor ga je pred njimi sprejelo prebivalstvo Reke ter 250.000 Zagrebčanov. Predsednik Tito je v Beogradu svoj pozdravni govor zaključil takole: »Naše poslanstvo s tem še ni prenehalo, marveč bomo tudi v prihodnje storili vse, kar moremo. Zahvaljujem se našim narodom, katerih vse podpore smo bili deležni na vsakem koraku. Ta veličasten sprejem in dobrodošlice, ki so nam jih izrekli ud Reke do Beograda, dokazujejo, da naši narodi strnjeni stoje za nami v lede naše zunanje politike, da ne vidijo boljše poti od te, ki smo jo ubrali. Zato se jim zahvaljujem in jim želim mnogo kolektiva — ■ — —~" ""Ji**41 *-umni - ——»v. »», jim Sestavni del tarifnega pravil. sTdSa ^TL^T SZru J n^Z^° *■ * ^ * BUrm° ^"vTi jihovem naporne^mln0 vem Plačnem sistemu P* smo mka je tudi vpeljevanje in po- °J " g°V°rU " "JeS°V °blsk utrdl1 ,skreno ter P"speval k utrditvi miru ustvarjalnem delu za^unosTavi . --------- - - npka- stavljanje norm. Bilo na hi tev niihn™ „~ .".T?" tev njinove srečnejše In boljše bodočnosti.« Konec govora je množica sprejela z navdušenim vzklika-njem in dolgotrajnim odobravanjem, nakar se je predsednik Tito s soprogo odpeljal domov. Naša domovina je pozdravila 22.250 zavarovancev brez potrebne zdravstuene pomoči Sevanju problemov, ki jih ho- me. Obenem z njihovim vpelje- /JKJIIIKJKsl Tito s soprogo odpeljal domov, ćemo urediti. Druga prav tako vanjem bomo morali vztrajati Zbori Volivcev O zdravstveni *Iu/hi - K riti J,. \~ 7 A . . Naša domovina J« Pozdravila nepravilna in politično zgrešena tudi na njih realnosti. Neupra- «*VSIs1uzd1 IVrailJU je Zdravstveni dom svojega Tita tako, kakor je tu- skrajnost pa se zrcali v neka- vicena .bojaaen tistih delavcev, nilJDO potreben, SafflO Sredstev 111 di zaslužil. Hvaležna mu je za ♦i»riK ^n.irinJin.:ii ooimovaiijih Ki mislijo, da ne borio nroi.ii J nepravilna in politično zgre, skrajnost pa se zrcali v neka- vicena bojazen tistih delavcev, terih anarhističnih pojmovanjih ki mislijo, da ne bodo prejeli novega plačnega sistema. Tako nagrade za. preseganje norm. V nekateri mislijo, da se bodo pla- primerih, da bi norme prese-če vsem enako povečale, še več, wh več kot jih lahko povpre-Iahko predvsem višje cen delavec preseže, jih bo pač izsiljevali treba popraviti, vendar v taki da bodo kvalificirani delavci podjetja, v katerih so zaposle ni. Ker nam je jasno, kaj hoče mo doseči z novim plačnim si nujno potreben, samo sredstev ni J r 7 veliko delo, ki ga je tokrat Pretekli teden so bili v Kra- tega pa govori v prid nadalje- ker bi bilo vsako odlašanje na- opravil, za delo, ki je dvignilo nju zaključeni zbori volivcev, vanju gradnje tudi dejstvo, da daljevanja gradnje socialna in ugled naše dežele v svetu. Na-na katerih so volivci razprav- bi bilo škoda pustiti načeto de- materialna škoda. §a dežela pa DO od srca pozdra- ljali /tudi o potrebah Zdrav lo, ker bi stavba lahko propa- Na koncu pa še nekaj 0 >>bo. • „nw*Ita stvenega doma v Kranju. Prav dla. gatem<( Kranju. 2e v eni prej- Vlla k0t SVOja ^C,lKa prIjaieija meri da bo delavec še vedno v vseh volilnin enotah so ugo- Do sem je vse.v redu. Nasta- šnjih številk smo ugotovili, da tudi velika graditelja miru, nezainteresiran za doseganje in tovili- da ^e KranJu zdravstve- ne pa vprašanje kje dobiti fi- imajo vse slovenske pokrajine nistrskega predsednika Nehruja tudi preseganje norme ni dom nuJno Potreben. nančna sredstva, brez katerih svoje revije, le Gorenjska ne. jn -ministrskega predsednika U Co analiziramo dosedanje de- Objektivni ekonomski pogoji gradnje ni mogoče nadaljevati. Prav isto velja za bolnišnice. Nuja> ko bosta pri§,a med nas> lo podjetij v zvezi z novimi so onemogočili vsporedni raz- Teh LOMO nima in kot kaze, Bolnišnice imajo danes še mno- voj zdravstvene službe z nara- jih zadosti m tal™ mo aoseci z nov.... ........ „„hiofi7 „«»«-ua«je ue- «»J»««u eKonomsKi pogoji gradnje ni mogoče nadaljevati. Prav " TIix • ,n ministrskega predsednika U stemom, je tudi povsem razum- ° uodJetij v zvezi z novimi so onemogočili vsporedni raz- Teh LOMO nima in kot kaže «^ - J * bolmsnice- Nuia ko bo^t. »M» Ijivo, da moramo preiti na tak anfnimi pravilniki lahko ugo- voj zdravstvene službe z nara- jih zadosU T tako iradbo f°lnimi?f imaj° danes še mn°- „ H , P"Sla sistem nagrajevanja delavcev, lovimo, da podjetja čakajo in se ščajočo industrializacijo in po- sploh ne bo imel' zSradDO ga manjša mesta kot je »bo- Pozdravila ju bo tako, kakor so ki bo zagotovil zaslužek po de- vse preveč zanašajo, da jim bo- sledica tega je bila, da je ReDUhii5iri „„m „ , gatl<o.iu..«. „„,,„^_;t. zavarovanje je v preteklem le- ki bo zagotovil zaslužek po de lovnem učinku. Priznati mora- jlo tarifne pravilnike sestavlja- zdravstvena služba zelo zaostala *epubllskl .zavod za socialn mo, da nekaterim Se nI popol- le okrajne tarifne komisije, oz. S preselitvijo nekaterih najbolj i& T Preteklem le noma jasen način, kako bomo njene podkomisije, ki so dolo- potrebnih ambulant poliklinične z.ab*]ežl1 ^ n4ekaJ viškov fi to izvedli. ^ne, za vsako posamezno gospo- službe v zdravstveni provizorij DrSfl?in ^7 ^ *" pd' Večina delavcev je mnenja, darsko panogo. Tako stališče Pa problem zdravstvene službe Pravljen datl Zavodu za social-da se bodo prejemki z novim Podjetij je nepravilno in škod- & daleč ni rešen. Izboljšali so "ni-Zavar°'f.anje. V Kranju 30 plačnim sistemom močno pove- Jlvo tembolj, ker morajo biti se sicer delovni pogoji posa- ^J°n°V dmarj.ev za gradnjo «ali. Tako gledanje na nov tarifni pravilniki izdelani d„ 1. meznih ambulant, prav tako ^ pogoJ+enJ'. C« P™v tolike istem pa je nepravilno "Pna. Vsako podjetje mora iz- bolniki čakajo v lepših čakal- S"£P 1 ^°MO Kranj škodljivo. Ce bi to Hto- delati lasten tarifni pravilnik, nlcah, urejena jo dnevna in J PF g J6 "lej k° prej ču_ nočna dežurna služba itd Ven tlSu* nerazumlJiv te^ d^i po dar za razširitev nujnih speri?- 1Z^ljevanjU' P°]^ teSa Pa še ii^5nihTambui:jUJ;d^s^ vedno kaže na že zdavnaj za- delavci niso ničesar pridobm k ? P^c^> da je Kranj 41ad~H 5 -odstotkov. Toda u- nnsu« vsk.ajeva.e. Pri scstavl Problem zdravstvene službo je " R™ h mesto, redba tudi pravi, da se lahko tarlfneKa pravilnika se moramo vedno bolj pereč. To nam lepo Kr»n7 SSESft," tUdi LOMO U isti odstotek Plf"1 f,ad ffoo boriti proti vsakršnim Povedo tudi Mevilke. v S sr " .priskočil na pomoč s podjetja zmanjša. /■■• » ™« ^lonam. nju je 22.250 zavarovancev 7n Zttn^T^ V ^ Vm™' Morali ljudski odbori indivldu- Ome„,cne komisije pa „e Je lani od tega števila 17.455 m- v!i J P°stavl^a republiški Za-»Ino pregledati vsako gospodar- smejo bi« prepuščene same se- varovancev izgubilo 393 569 de- L, ?« socialno zavarovanje ^ko organizacijo, cc je le-ta u- bi Okrajni ijlldski ((dbor # lovnih dni. Zavod za socialno nZl l ker PrePr<>sto bravičena, da se ji odobr. po- mor. Po 8v.JIh močeh poma- zavarovanje je za te ljudi i?Z renifhH^- TcV C* * Včanje plačnega sklada Ce bo Ratl čeprav jim je treba /ago- skoraj 79 milijonov dinarjev Na ^ P°stav«a P0d.iet.ie dobilo omenjenih 5 od- toviti vso samostojnost pri delu. specialne preglede Je bilo lani S ' * m°ra LOMO KranJ tudi jlh bo moralo v Ni prav nobenega dvoma da Poslanih 7000 zavarovancev zi Sf milijonov, potem sedanja uredba o novem nje je bilo izplačanih l2 7Rnnnn 7„ Z lsto Pravico pove, da stotkov, pa iastnem interesu uporabiti pred- je sedanja uredba »večanje prejemkov plačnem sistemu še v precejš- dinarjev dnevnic. Pri tem'mo- ^,!T vsol° .ffnarJa že pri «ravlčneira rn,. nii meri ^n„„„i„, . ramn imoStpvnti ha ^ k.m„ ,_ spevala v preteklem letu. no'vem "je je bilo izplačanih 12,780.000 je isto ^ ,reooi£. dinarjev dnevnic Pri „T J 1Sto vsoto denarja že Vsem za povcc»»jv......................U.VH.U w v precejš- uu""Jev unevme. rn tem mo- tn ustvarjanje pravičnega raz- nji meri nepopolna, vendar bo ramo upoštevati, da je bila laserja v prejemkih kvalifirira- "je dejstvo ohrabrujoče, kef ni dnevnica 100 dinarjev, letos Zdravs.tvoni dom v Kranju ne »lega oziroma visoko kvalifici- Pomeni v sedanjem gospodar- Pa Je zvišana na 600 dinarjev + bil ^J"000 samo mestna ^a•nega ter nekvalificiranega de- skem položaju šele začetek re- z razvito specialistično službo US)anova- temveč bi v njegovo lavca. Sevanja tega žgočega pfoblema bi Zavod za socialno zavaro- delovno Področje spadala vsa sevanja tega žgočega problema S tem v zvezi se že pojavljajo »ašega gospodarstva. bomo dali spet več Naloge' Zveze komunistov in milijona dinarjev, z znižanjem l cerkljanska, torej od Jezer- števila oskrbnih dni v bolnici .,ega preko Gorič do Smled- vanje letno prihranil okoli 4 5 ^ranJska komuna, vključno tu-minirao Ai---i cerkljanska, torej od Jezer- števila oskrbnih dni v bolnici pa kar 30,320.000 dinarjev " T(>rej teritorij, ki je daleč Poleg vsega tega naštetega pa voatlo^m^ fina^n° Zm°glji" •i • tj' 3 t« ft pa vostjo mestne občine 7ararfi manjka v Kranju nič manj kot tega bi bilo prav, da bi fepub osem 7Hravniknv samn »r. m^c« itxi_. „ ' 1 ui »«-puo Očitki, da - tistim, ki imajo že sedaj višje .sindikalnih te od navadnih delavcev. vse^„* "»nlMflj so Iz >ako gledanje ki je še vedno De" n*v^™** zelo jasne. Ukoreninjeno v naši miselnosti, "smeriti nror,a",Zarlj b°. treba Moramo na vsak način izkore- vanjo blatv« VS°m V po,asnJC" ,Ila»J^a v rvranju nic manj siniti. Na plače moramo gledati sistema « Va noves:a Plašnega osem zdravnikov samo za mest li«? ? Prav> da bi rePub »i takega stališča, da so v vsa- mo lahko ''°r kal°re«:a bo- no prebivalstvo. v„ Zavod za socialno zavaro- Kem primeru ekonomsko uteme- spodarak« !' ,Vertn° vefjft RO," Ti bežni Podatki nam kažeio llSl! t0 Uvidel in svoJih 3« mi- Jjene in da ustrezajo opravijo- Posredno nrin ' ,kl bodo ne" r0sno Potrebo P° nadaljevanju moT.n ♦P^,g°jil S tem- da *em» delu. Ce bomo stvari U- zacijj „^1 k 'f?*111' do1 v Zdravstvenem domu na di PrisP^ati tu- Vo postavili, bomo ugotovili. da ^tr^1 in Zl3t6m P°ljU- Stevi,ke ™ ^Te vinjem' t" Z razume" fNadaljevanje na 2. strani) in dovolj povedo. Poleg našte- mora] U h- U,Vldevnosti° se bo tuai ta Problem rešiti, Nore nagrade %a naše naročnike Veliko nagradno žrebanje, ki ga je razpisalo naše uredništvo je med našimi naročniki naletelo na veliko zanimanje. Nič manjše pa ni zanimanje novih naročnikov, ki z dneva v dan prihajajo k nam, da bi naročili naš list in tako prišli v poštev pri žrebanju. Tudi gorenjska podjetja in trgovine so se odzvale in nam darovale številne zelo lepe nagrade, ki jih bo žreb razdelil najbolj srečnim. 2e v prejšnjih dveh številkah našega lista smo objavili nekaj nagrad, danes pa s tem seznamom nadaljujemo: Tovarna »Tiskanina« iz Kranja je podarila 4,20 metra modrega in prav toliko rdečega deftina za halje, 4 metre blaga ea predpasnike, 4 m vzorčastega svetlo rdečega blaga za ženske obleke, 6.20 m svetlo modre flanele za spalne srajce, 4 m ro-žastega blaga za ženske obleke, 4.30 m temno modrega delena in prav toliko temno rjavega za poletne obleke, 4.30 flanele za pidžame, 5.5 m vzorčastega blaga za halje, 4 m vzorčastega delena za spalne srajce in eno naglavno ruto. Podjetje »Plamen« v Kropi je darovalo stensko uro; predilnica v Begunjah 2 kilograma volne; tkalnica v Otočah dve flanelasti rjuhi; »Elan« v Begunjah 1 par smuči; Elektro .Žirovnica, namizno svetilko; »Okovje« Kamna gorica garnituro okovja za spalnico; KEM iz Lesc usmerjevalec za polnenje akumulatorjev; trgovsko podjetje »Sukno« Zapuže, 1- kilogram volne; »Vino Bled« dve steklenici žganja in pet steklenic vina; trgovsko podjetje Lesce mizo za šah in mi zo za radio; Splošno mizarstvo Radovljica lakiran zaboj za premog; trgovsko podjetje »2eleznina« Radovljica vodni servis in garnituro kuhinjskih doz; »Kurivo« Kranj dva prostorninska metra drv; Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj pa je darovala štiri plašče za kolesa, dve zračnici in druge kolesarske potrebščine. Toliko o nagradah za danes. V prihodnji številki pa ne pozabite ponovno pogledati in prebrati, kakšne nagrade bodo naši naročniki še lahko dobili. Nove naročnike, ki bodo naročili naš list in plačali naročnino za vse leto do konca tega meseca, bomo še vedno upoštevali pri našem velikem nagradnem žrebanju! TEDEN DIVI PO SVETU ODPOVED DOGOVORA Protifašistična zveza sovjetske mladine je obvestila Nacionalno zvezo britanskih študentov, da ne namerava . podaljšati dogovora o izmenjavi študentov med obema deželama. Akcija se je začela lani, ko so skupine angleških študentov obiskale SZ, njihovi sovjetski kolegi pa Anglijo. ZAPLENJENE POLJSKE LADJE Varšavski radio je poročal, da je poljska vlada ponovno poslala ameriški vladi protestno noto, v kateri zahteva, naj takoj izpuste dve poljski tovorni ladji in njih posadki, ki so ju kuomin-tanške oblasti zadržale na Formozi. Obe ladji sta bili zaplenjeni maja preteklega leta. LONDON ODKLANJA Angleška vlada je s posebno noto odgovorila Sovjetski zvezi, da ne soglaša s konferenco o Formozi, če bi prepovedali udeležbo predstavnikom kuomintanške Kitajske. Angleži smatrajo, da konferenca ne bi bila koristna, če 'ne bi bili pri-sotni predstavniki formoške vlade. ZUKOV ZELI OBISKATI ZDA Sovjetska agencija TASS je sporočila, da je imel no vi obrambni midnister maršal Zukov pred dnevi tiskovno konferenco z ameriškimi novinarji, kjer je izjavil, da bi rad obiskal ZDA. Dejal pa je, da sedanji odnosi med obema deželama zaenkrat niso taki, da bi obisk lahko naletel na razumevanje ameriške in sovjetske javnosti. Zukov je tudi sporočil pozdrave Ei-senhowerju in dejal, da bi rad obnovil njuno prijateljstvo za časa vojne. INCIDENT V BERNU Pretekli torek so neznanci vdrli v pisarno in stanovanje odpravnika poslov romunskega poslaništva v Švici ter ranili šoferja poslaništva. Ob intervenciji policije so izjavili, da prostorov ne bodo zapustili toliko časa, dokler ne bodo izpustili petih romunskih državljanov, ki so jih aretirali v Ramuniji. Poslaništvo varuje 100 policajev, v sosednje ulice pa so pripeljali rešilne vozove za primer, če dobi policija nalog, da uporabi orožje za izgon napadalcev. Nekako tiho in »mirno« se razvijajo dogodki na Bližnjem m Srednjem Vzhodu. V časopisnih poročilih jih zaslediš le med drobnimi vestmi in prečitaš med vrsticami. Vendar pomenijo ti dogodki za arabski svet veliko. Gre za nič več in nič manj kot za enotnost ali razkol arabskih držav. Gre za dva različna odgovora na vprašanje: ali se lahko arabska dežela veže z vojaškim paktom z nearabskim svetom, ali ne? Egipt, Saudova A-rabija in Jemen odgovarjajo na to vprašanje negativno, Irak pritrdilno — saj je prav zaradi odločitve iraške vlade, da sklene vojaški pakt s Turčijo, prišlo do tega kočljivega spora v A-rabski ligi — ostali pa nihajo med tema skrajnostima in iščejo pot kompromisa. Razdor med arabskimi državami, ki preti uničiti in razbiti vse tisto pozitivno, kar je bilo narejeno v desetih letih obstoja lige, je prišel najbolj do izraza na nedavni kairski konferenci predsednikov vlad arabskih držav. S te konference so se predsedniki razšli, ne da bi si segli v roke. Po tej konferenci pa je opaziti precej živahno diplomatsko dejavnost Iraka, ki želi prepričati svoje sosede v utemeljenost svojega koraka. — Prav te dni se mudi na obisku v Siriji in Libanonu bivši iraški ministrski predsednik Fadil Džamili. Nekateri ce1© zatrjujejo, da je Sirija priprav\jena pristopiti k iraško - turškrmu paktu, kar pa Sirijci zanikajo. K tej aktivnosti je treba pri- f Glas naših bralcev Biser« o borovničevem biseru Za Gorenjsko naj bi se ustanovila poklicna posvetovalnica Potreba po načrtnem usmerjanju mladine v določene poklice, se je pojavila v nekaterih industrijsko razvitejših državah že pred 50 leti. Takemu usmerjanju v prid so govorili predvsem ekonomski razlogi: škoda, ki je nastajala v gospodarstvu zaradi pomanjkljivih umstvenih in fizičnih sposobnosti posameznih delavcev, za delo v vedno bolj zapletenem proizvodnem procesu, fluktuacija delovne sile, zmanjšanje nezgod in vrsta drugih razlogov. V naši državi smo imeli neke zarodke poklicnih posvetovalnic že pred vojno v nekaterih večjih mestih. Vendar so bili njih uspehi razmeroma nepomembni, tako, da so malone vse posvetovalnice še pred vojno, posebno pa po njej prenehale z delom. Malokdo je pri nas skrbel za to, ali bo učenec v gospodarstvu, upoštevaje njegovo zdravstveno in fizično sposobnost, lahko opravljal neko določeno delo oziroma poklic, za katerega se je odločil. Ta skrb je bila pomanjkljiva še prav posebno takrat, ko bi morali opredeliti psihološke in ostale sposobnosti ter želje vsakega posameznega mladinca. Sedaj ponovno organiziramo poklicne posvetovalnice v širšem obsegu, ker smo spoznali, da je njih delovanje velikega pomena za naše gospodarstvo. Dokaj uspešno delujejo posvetovalnice spet v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Toda razen v teh treh mestih je ta služba drugod še zelo nerazvita. Nerazvita tembolj, če jo pri- merjamo z njeno razvitostjo v ostalih državah. Belgija, ki je razmeroma majhna, vendar industrijsko močno razvita država, ima v 70 mestih tovrstne ustanove, v katerih je čez 200 poklicnih svetovalcev; v Švici je 300 takih ustanov, na vsakih 1500 prebivalcev pa pride 1 svetovalec za usmerjanje mladine v posamezne poklice. V Franciji, kjer je 130 državnih poklicnih posvetovalnic, in ravnotako tudi v Angliji, podjetja sploh ne smejo sprejemati novih delavcev brez potrdila poklicne posvetovalnice. Največje težave, na katere bomo naleteli pri ustanavljanju poklicnih posvetovalnic izven republiških središč, bodo pomanjkanje ustreznega kvalificiranega osebja. Za posvetovalnico sta namreč potrebna naj-man en psiholog in en informator - uslužbenec, ki bi dajal obvestila in pojasnila o posameznih poklicih ter mladino seznanjal z njihovimi bistvenimi posebnostmi. Tudi v tem 02i-ru, smo pri nas še močno na začetku. Zvezni organi sicer pripravljajo razlago in opis približno BOO poklicev, ki bo služil kot priročnik informatorjem. Da bo to res šele začetek nam dokazuje dejstvo, da imamo v Ameriki opisanih in opredeljenih že 15.000 poklicev. Objektivni pogoji narekujejo, da se bodo ter da se trenutno celo morajo ustanavljati poklicne posvetovalnice predvsem v industrijsko razvitejših področjih, med katere prav gotovo sodi tudi Gorenjska. Za sedaj nameravajo ustanoviti v Sloveniji razen v Ljubljani še dve posvetovalnici in sicer: v Mariboru in v Kranju. To pa zato, ker bodo letos diplomirali na unverzi le trije psihologi — specialisti za usmerjanje v poklice. Morda ne bi bilo napak, če bi že za letošnje šolsko leto predvideli iz okrajnih sredstev vsaj eno štipendijo za človeka, ki bi imel veselje do tega poklica. Vse dosedanje delo kaže, da bo poklicna posvetovalnica v Kranju lahko že v letošnjem letu začela z delom; v okviru sedanje Posredovalnice za delo pa že deluje referent za usmerjanje mladine v posamezne poklice. Za poklicno posvetovalnico, ki še ne more takoj pokazati neposrednih rezultatov, je pa ogromnega gospodarskega pomena, se bodo morali zavzeti vsi gospodarski organi in seveda tudi proizvodna podjetja, katerim je le-ta v prvi vrsti namenjena. I. Ausec Ob lepih nedeljskih popoldnevih Ti Kranjčani želijo družinskih ali pa drugačnih sprehodov v maravo. Prav gotovo pa je za te sprehode v okolici Kranja danes maj mikavne j ša Smarjet-na gora. Po lepi novi cesti se ob nedeljah kar cele kolone ljudi pomikajo proti vrhu, kjer je že lepo urejen prostor in kjer se nekoliko utrujen izletnik lahko okrepča in odžeja. Ob takih dnevih je živ žav na Šmarjetni skoraj nepopisen. O ceni brezalkoholnih pijač je že bilo veliko govorjenega In pisanega. Tudi »Glas Gorenjske« je že pisal o tem in to ne zaman. V kranjski »Evropi« je bil včasih liter borovničevega bisera 190 dinarjev, danes pa je 50 dinarjev cenejši. Kako pa je mogoče, da je na Šmarjetni liter borovničevega soka še danes kar 300 dinarjev, menda ni nikomur razumljivo, razen u-pravnici podjetja. Ona namreč odgovori na to dejstvo takole: »Veste, mi planinci moramo nekaj procentov nabiti, drugače ne pridemo skoz.« Res zanimivo! Za njo je »nekaj« procentov celih 300 in še več odstotkov, saj nabavna cena borovničeve- Drobne iz Kamnika Nekaj prijetnih uric med jeseniškimi upokojenci Tudi letos sem dobil od Društva upokojencev na Jesenicah vabilo, naj se udeležim njihovega vsakoletnega kulturno družabnega večera. Ker sem bil pred letom dni s prav tako prireditvijo izredno zadovoljen, sem se vabilu veteranov odzval tudi letos. Ze ob vstopu v dom »Partizana« me je presenetila polna dvorana izredno zadovoljnih obrazov znanih jeseniških upokojencev, katerih lepo število presega že 80. leto starosti. Predsednik Društva upokojencev tovariš Franc Bohinc je prireditev otvoril, pozdravil pa jo je predsednik Ljudskega odbora mesta Jesenice tovariš Maks Dolinar. Sledil je program. Vrstili so se orkester, pevski oktet, razni dueti, trio. in terceti. Bilo je tudi nekaj krajših gledaliških prizorov in nekaj kupletov. Ves program, ki je bil dobro izbran in dobro pripravljen, pa so izvajali upokojenci sami. Človek ne bi mogel verjeti, da je že blizu 80-letni upokojenec še sposoben zapeti 10 minut trajajoči kuplet na pamet, da 70-letniku tromba še vedno tako poje, kot pred 50 leti, da imajo upokojenci svoj orkester in svoj pevski oktet in še marsikaj. Prijetnemu programu je sledil družabni večer. Zopet so igrali upokojenci sami in plesali, plesali da je bilo kaj. Pogled nanje, kako urno so se vrteli s svojimi družicami, je bil zame užitek. Videti človeka, ki je garal vse svoje življenje in si s trdim delom služil svoj vsakdanji kruh, kako je danes srečen, kako sproščen in nasmejan, je res prijetno. Vsega tega nekoč ni bilo, u-pokojenci so bili takrat pozabljeni. Danes pa je temu drugače, zato je prav, da sta organiziranje tega večera z denarjem podprla tudi LOMO Jesenice in Mestni sindikalni svet. Ulaga JAVNO KOPALIŠČE V spodnjih prostorih svojega doma je podjetje »Kamnik« u-redilo javno kopališče s prhami in kadmi. To soboto je bilo izročeno v uporabo kamniškemu občinstvu, ki se bo tu lahko vsako soboto popoldne in nedeljo dopoldne poslužilo te nove higienske naprave, ki ima 12 prh in 2 kadi. PLANINSKO PREDAVANJE V veliki dovrani Doma je predaval tov. Janko Blaže j o vzponu na Nanga Parbat. Predavanja, ,. kateremu je sledilo nekaj zanimivih planinskih filmov, se je udeležilo mnogo mladine. OTROK UTONIL V Kamniku je iz struge Bistrice izpeljanih več prekopov — Kamničani jim pravijo mlinščice — ki so včasih oskrbovale z vodo žebljarne na Grabnu, žage. mline in kovačije. Danes, ko je vodno silo nadomestila elektrika, so že skoro nepotrebni. Nikjer niso zavarovani in predstavljajo stalno nevarnost za otroke. V zadnjih letih je namreč v teh prekopih utonilo že pet otrok. Zadnja žrtev je bila 3 letna deklica, ki je pred nedavnim padla v vodo za novim, nedograjenim poslopjem kulturnega doma poleg gimnazije. Mati, ki je bila zaposlena s kuho, ni bila v skrbeh za deklico, ker se je ta vedno igrala pri sosedo- vih. Otrok pa je to pot odšel po svoje in zlezel na kup gramoza za domom, odkoder je zdrsnil v vodo. Voda je deklico zanesla proti Perovemu, kjer so jo našli na grahljah pred kovačnico. Vsaka pomoč je bila že zaman. Z mu biseru ni niti 100 din. Ali starši še danes ne morejo privoščiti svojim otrokom za primeren denar, njihovemu zdravju koristne brezalkoholne pijače, če so žejni? Ali naj jim kupijo z vodo razredčene sadne ekstrate, za katere človek velikokrat ne ve, kaj sploh so! Morda celo vino, ki je skoraj polovico cenejše? Prav gotovo ne in tako bi tudi ne smelo biti! To bi moralo planince bolj zanimati kot nekaj odstotkov zaslužka — če so res planinci! fb Za dvig življenjske ravni (Ndaljevanje s 1. strani) tako tudi k dvigu življenjske ravni. Da pa bomo postavljeni cilj tudi dosegli, se bomo morali v vsakem podjetju in na vsakem delovnem mestu boriti za dvig delovne storilnosti in s tem tudi potrošnih dobrin. Z iskanjem pomanjkljivosti v sedanjih predpisih, s katerimi bi skušali ustvariti boljše delovne pogoje posameznemu podjetju, pa ne bomo dosegli zaželenega cilja. Tako Tavnanje bo škodovalo vsej naši skupnosti. Zavedati se namreč moramo, da je vsa Jugoslavija enotno in nedeljivo gospodarsko področje, na katerem se uspeh ali neuspeh enega proizvodnega člena neposredno odraža na življenjskem standardu vsakega posameznega državljana naše jugoslovanske skupnosti. I. Ausec Združitev Zveze borcev obeh okrajev Kranj, 15. februarja 1955. Pod predsedstvom tovariša Ivana Bertonclja - Johana je bila danes v Kranju skupna seja obeh Okrajnih odborov ZB radovljiškega in kranjskega okraja. Na seji so prišli do zaključka, da je spričo razvoja Z Jesenic BRZ KO SO BILI na Jesenicah izvoljeni novi odbori RK, se čuti po posamenznih terenih izboljšano delo. Razen pobiranja članarine za tekoče leto in pridobivanja novih članov, so se odločili tudi za organiziranje zdravstvenih predavanj. Dne 10. t. m. je organiziral teren Sava predavanje dr. Milana Ceha o raku. Razen skioptičnih slik, ki so nazorno prikazale večja in manjša obolenja, ki so v današnji moderni medicini že ozdravljiva, je bil predvajan tudi film o rakovih obolenjih. Občinstvo je bilo predavatelju izredno hvaležno. Hvaležno pa je tudi prireditelju, t. j. odboru RK. komun, potrebno, da ise tud*! oba Okrajna odbora ZB združita v enotno organizacijo z enotnim vodstvom za vso Gorenjsko, kakor so to že storile ostale množične in politične organizacije. Združitev obeh odborov so narekovale številne potrebe, predvsem pa priprave za okrajno konferenco in za kongres NOV Jugoslavije. Razen tega pa je zaradi sedanjega položaja trpelo delo v organizaciji, odbori so bili brez iniciative. Nov odbor do konference, ki bo prihodnji mesec, sestavljata oba sedanja OO ZB, v sen-kretariat pa so izvolili 7 članov. Za predsednika novega odbora je bil izvoljen tov. Bertoncelj. za sekretarja pa tov- Stane Prezelj. Ker so osnovne organizacije ZB že imele svoje občne zbore, na katerih so izvolili tudi nove odbore in delegate za okrajno konferenco, bodo konference v komunah orgazirali do 20. marca in izvolili tudi nova vodstva. šteti tudi obisk jordanskega kralja Huseina v Iraku. Na drugi strani pa so prav tako aktivne sile, ki nasprotujejo vsakršnemu paktiranju z nearabskimi državami in vsakršnemu vključevanju v bloke in zastopajo tezo, da morajo arabske države krepiti lastne obrambne sile na osnovi pakta o kolektivni varnosti arabskih držav. Pred dnevi je pomočnik jemenskega zunanjega ministra Mohamed El Emari izjavil, da se bodo Egipt, Saudova Arabija in njegova država odcepile od Ljudje in dogodki Ogrožena solidarnost Zavodi ivaško-iutšk« ga pckia preti razpad arabtne lige Arabske lige, če bo le-ta do- in ki jih v Kairu niso mogle pustila, da Irak sklene vojaško rešiti. Seveda, če ne bo že pre-7v«»7o s Turčijo. pozno. Prepozno zato, ker se 22. marca bo nov sestanek vse bolj širijo vesti, da se na-Sveta Arabske lige. Morda bodo merava pakt Ankara — Bagdad razširiti še naprej na Teheran in Karači, tako da bi zajel kar štiri države Bližnjega in Srednjega Vzhoda: Turčijo, Irak, Iran in Pakistan. Na ta način bi se močno okrepil tzv. ameriški »sanitarni kordon«, ki je bil prav v tem delu sveta najšibkejši. Zato je razumljivo, da Amerikanci niso nezainteresirani pri razvoju dogodkov v arabskem svetu. Ce bi do tega res prišlo, potem je jasno, da kompromis v Arabski ligi ne bi bil več mogoč in liga bi razpadla. Zato je logično, da Egipt v stremljenjih, da uveljavi aktivno politiko koeksistence izven blokov, razširja svojo politično aktivnost izven Arabske lige. Predvsem teži za povezavo z miroljubnimi azijskimi državami — in prav s tega stališča je treba presojati sedanji dvodnevni o-bisk indijskega premiera Ne-hruja v Kairu. Države Arabske lige, to so države Bližnjega in Srednjega Vzhoda, ki jih veže med seboj na tem sestanku poskušale arab- islamska vera in ki so se osvo-ske dežele razčistiti ta vpraša- bodile — popolnoma ali pa del-nja, ki jih trenutno razdvajajo no šele po I. svetovni vojni, po razpadu otomanskega carstva. Popolno neodvisnost so si te države priborile po večini šele po II. svetovni vojni. Sirija in Libanon sta bili med vojnama mandata Francoske republike, Palestina, ki se je po vojni razdelila na Izrael (ki ni član A-rabske lige in je v stalnem sporu z arabskimi državami. Zato tako pogosto beremo o raznih incidentih na izraelsko-jordanski ali pa Izraelsko-egip-tovski meji) in Jordan, pa je bila mandat Velike Britanije. Gospodarsko je to področje, ki obsega nad 6 milijonov kvadratnih kilometrov, važno predvsem zaradi bogatih ležišč nafte, saj je tu 45°/o celotnih poznanih rezerv nafte na svetu, glede izkoriščanja črnega zlata pa so te države na drugem mestu na svetu, takoj za Venezuelo. Samo Saudova Arabija daje letno 867 milijonov ton nafte. Razen nafte imamo pomembna ležišča kroma, bakra in soli, od kmetijskih pridelkov pa je vredno omeniti datelje (Irak jih pridela največ na svetu), pomaranče, tobak in druge subtnopske kulture. Na tem prostranem področju se prepletajo najrazličnejši tipi proizvodnje, od najmodernejšega načina predelave in transporta nafte, do najprimitivnej-ših oblik plemenske ureditve (Irak, Saudova Arabija) in nomadskega načina živinoreje (Jemen). V vseh teh deželah so še močno ohranjeni fevdalni ostanki. Zaosta^st teh področij nam najbolje ilustrira dejstvo, da v Jemenu sploh ne ve- do koliko imajo prebivalcev in uradne statistike beležijo, da ima Jemen od 1 do 3,5 milijona prebivalcev. Arabski polotok, ki meri nič manj kot 3 milijone kvadratnih metrov, jo najbolj neraziskano področj? na svetu. Celotnih obdelovalnih površin ima le 4%>! Vse te države, ki so si po dolgih bojih priborile samostojnost, stremijo naprej Posebno Egipt se je v zadnjem času uveljavil s svojo samostojno politiko. Potem ko se je otresel parazitske kraljevine m vrgel kralja Faruka, je dokončno rešil vprašanje Sueškega kanala in na ta način postavil piko tuji vladavini v Eg.ptu ki se je začela že prejšnje stoletje in prišla najbolj do izraza v dobi, ko so bili v deželi na oblasti vsi drugi (obrambni minister je bil Avstrijec, finančni minister Anglež, guverner narodne banke Francoz itd.) samo Egipčani ne. Vsem tem državam pa je potreben mir, ker le tako bodo uspele obdržati svojo neodvisnost. , , . Srednji in Bližnji V'-hod predstavljata zaradi svoje h>g'izredno važno strateško podro, e, sni se tukai vežejo trije konh-saj s* tuKaj v Evropa), nenti (Afnka, Azija m ,morske (Sueški Tu so važno ^ kanal) in suho/< ka dadska in trans Iv." ^ ^ niča). Zato nI ' yoljl paŽAPOSLEN4>zcify delavce; 9 tem pa je tesno povezano vprašanje dnevnic in terenskih dodatkov. Ni treba posebej poudariti, da ti stroški pomenijo (le nadomestitev večjih življenjskih stroškov, ki .lih ima gradbinec ki dela na treben> Uredm ga nameravajo terenu v pogojih, ki se da ec v pov.ezavi z o^nu okoliški- mso podobm pogojem ostalih ^ vasmj> celQ skupaj z Meng_ delavcev (življenje v barakah, žem prehrana v menzi, nestalno bi vališče itd.). Uredba sedaj do voljuje ljudskim odborom pove škode, ampak je tudi iz var- trebuje tudi avtomatsko tele- nostnih in higienskih ozirov ne- fonsko centralo (ki jih imajo že vzdržno. skoraj vsa naša mesta), zato je Domžale bodo nujno morale bilo za njeno nabavo potroš?- dobiti tudi vodovod, ker je za nih mnogo milijonov. Po načr- takšno indurstrijsko mesto z tih bo nova centrala začela 9000 prebivalci res izredno po- obratovati že to leto. Med ostalimi gradnjami, ki jih je občina izvršila v preteklem letu naj omenimo še: po-šem. stavitev ograje pokopališča, V preteklem letu so dobile izdelavo pločnikov, zgraditev mnoge šole v občini sredstva za perišč v Jaršah in Ihanu, ure-popravilo svojih poslopij in ditev strelišča, popravilo Doma čati povprečni plačni sklad za okoliša, Tako osnovne šole Ihan onemoglih itd. tisti del izdatkov, ki presegajo Krtina in Dob ter gimnazija Mnogo je prispevala občina 3 odstotke obračunskega plačne- Domžale. Tudi za Dom kultu- za postavitev spomenika padlim ga sklada, vendar le z kvalifi- re je bilo izdanega precej de- borcem, ki so ga po dolgih le-cirano delovno silo. Za podjet- narja (okoli 700.000 din) za zu- tih pripravljanja konec lanske-ja na Gorenjskem, ki na svo- nanja popravila in za ureditev, ga leta vendarle odkrili. Pozab-jem področju nimajo presežne Veliko postavko v izdatkih ljeno pa ni bilo niti stanovanj-nekvalificirane delovne sile po- občine so tvorila sredstva za sko vprašanje (ki je v Domža-meni ta uredba veliko pomanj- kopališče, ki bo že letos ver- lah — čeprav je okoli 60 privat-kljivost. Jasno je, da nekvalifi- jetno dokončno zgrajen. Pri nikov zgradilo lansko leto svoje ciranega delavca zaradi mini- tem so mnogo razumevanja po- hišice — še vedno pereče), saj Skrb za neko določeno gradbišče se prične, ko investitor ništyu je nesmotrna. Dei0 se je znajo obiti, čeprav je razpoka malnega zaslužka ni lahko pri- kazali prebivalci sami, saj so je ljudski odbor zgradil dva Vsi. našteti nerešeni proble- bodisi podjetje, ustanova ali l'." ". », ljudski odbor - začne ugibati, TaSt^TT ^ ** ^kino uho.' 0 ztgor; - : t obUm%it šk0 „/1rvkiad podjetja edstva za neko določeno grad- da. Zato bi bilo zaželjeno da bi 2 d°Y°J"je Več^ zaslužka njo. Ko je to storjeno, je treba Ke v nrihnHn. . u .,. , od določene tarifna ^„ . , v— -------- Mit, podjetje, ki ta de,o spre- ^,^1?%°^' ' ^f^" Zat0 * » -tere u pocTj" fza- S P.° SV°i6 **jT«3. jelo in ga tudi opravilo. Toda d h, , . . . v ^cetku leta. posllti kar naivBf „Ji T,-' . bene stontve. Prt tem ima se- telej so največkrat začeli gra- * £M členila nih de.aveev ZJS™ T" "Iece'S"' deM tudi « že takrat, ko izvajalec z'iot"! »*SS £JL,T"*™" m^ ■ klavcem povečali za- ^1^™'™^ vabiti na Gorenjsko, ne da bi s prostovoljnim delom zmanjša- večja stanovanjska bloka, mu dali tudi terenski dodatek. Sadimo več krompirja in mani koruze Kmetijski strokovnjaki so dilnega krompiraj 300 ton in ugotovili, da je gorenjska zem- 140 ton krompirja za krmo. Vse -i imel niti dokončanih načrj viia gradbeni material, delov- siužek nad njihovo povprečje, vosti našega gradbeništva ki se Ija najbolj ustrezna za prido- količine krompirja bi dale tov, niti zagotovljenih zadostnih no silo mehanizacijo in drugo. Tako se je podjetju izplačalo kažejo v slabi organizaciji de zaposliti enega nekvalificirane- ta denarnih sredstev. Z deli pa so Največji problem, ki tare na- začenjali, ker so se bali, da ne še gradbeništvo in ob katerega klavca na"tri zidarje? Temu kontroli" delavcev itd? Le bodo zapadla razpoložljiva sred- se državljani najraje spotika- stva ki so trenutno na razpo- mo je delovna storilnost. To lago.' Ze med samo gradnjo pa Bpotikovanje je tembolj opravičljivo, ker lahko skoraj na vsa- —""™" kem gradbišču opazimo, da ne Število živine se Je povečalo Statistični urad za okraj ***D.j je zaključil s popisom ži-J.Jie. Predhodni rezultati so po~ ^ali kakšno je stanje živine 77"" — kranjskem okraju v primerja- s 1 urah Pri zasebnikih, redna e popisom 1953 leta. Razen M ovcah, katerih število je skoraj za dva tisoč manjše ter " Jn konjih, je absolutno število fc ti s svojim delom vsaj pol ter predlagal, naj na vsak na- le prav, da letos ne bo preveč ne' nnlli S+?°7?J. prav nič česar ne ^ zamolčati. Komu ^e pozneje, kot je objavljeno, čin v letošnji družbeni plan denarja in da trg ne bo letos otrokT 1. w °G 23 250 "ala je ffradila tolik°. kolikor U Seeno je, če morajo odborniki vnesejo novo koncertno dvora- urejen. Zakal? Na gradbeni veliko. je do5ila načrtov Načrti pa sq l(£ tisti, ki poznajo točnost ča- no kot prizidek Glasbene šole. inšpekciji pri" OLO Kranj le- k^. • ~Z ~~ prihajali v Komunalo tako kot 7*ti, da se ostali volivci zbere- Soglašamo, da je tudi v Kra- žijo ti načrti že lepo število športnikov tTn V°llVCi nekaj sv0Je čase Pavliha- Danes en A To njih, zamudnikov nam- nju potreba koncertna dvorana, mesecev, pa jih inšpekcija noče razp aW?ai'o w2 ^ del' P°tem nič< P<>te™ Pa *>et J>*,prav nič ne mol. Vid, se vendar dvomimo, da bi bila po- in ne more potrditi Načrti so 2525Fl. u° SP°rtu ln en deL Skupnih načrtov nihče &h, ko prepozno prihajajo v treba tako velika, da bi morali namreč na pol izdelan In 2 teT? S° ^ lG leteči ^tiči so na- orano in to Je važno V.drt dvorano zgraditi prav letos. Sa- zato neuporabni. Vprašanje na Vnražani« rt, " * ^ ""^ kazovali bodočo sliko WC Cim V je treba, da so se tud. oni mo ^ gJ Kra_ voPJvcev; f ™£ na Jpraian a pa je če ima pomen več lističev, večji zashižek j^ feVo%t~t%%ator T^Lhr::v *rrtake naMe? s et:T m^v projrant- Nih leno spokojno ,„,„ i„ i "ti ,ah' da ta dvorana ni da zaradi tega rastejo potrebe Zakaj naj bi med tem ko še n^Z „iT 2?* Sredstva' ki 80 zbudijo šele tik pred zaključ- , ^ / ' "T?™™' koliko ^ P<> novih šolah. Kakšno je sta- eno ni gotovo, pričeli z grad! ^ ^ 86 del° člm zbora. Naslednjega dno pa Tdl « r\ b"° V akUfrtiČ" "je "a kranJskih šolah Je veC ni° nefiesa novega n pr sta- - r + t6m P3 SO 86 tudi zorani? Potrebe je treba ali manj znano. Kam naj vsako diona v Kranju štiristeznega strinjali. 4206 Od petka do petka NENAVADNA REPORTAŽA 0 plačah in cenah Zgleda, da se bo treba že takoj v začetku leta, vzporedno z razpravami o novem nagrajevanju v gospodarstvu in o novih tarifnih pravilnikih, resno lotiti problema, kako ustaliti cene in na ta način preprečiti padanje realnih plač. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo treba doseči, da ne bodo vzporedno s povišanjem plač rasle tudi cene. Ker če bo tako, bodo plače še vedno rasle samo nominalno (izraženo v številkah, torej v dinarjih), njihova realna vrednost pa bo ostala ista, ali pa še padla. Učinek, ki smo ga hoteli doseči s povečanim zaslužkom se bo torej izgubil, kot voda v puščavskem pesku. O tem smo v naših notranjepolitičnih pregledih pred kratkim že govorili. Vendar bo treba še in še govoriti, kajti gibanje cen v začetku letošnjega leta opravičuje bojazen, ki smo jo izrazili. Kaže namreč, da se cene še niso ustalile. Cene posameznim proizvodom so v začetku leta narasle popolnoma neupravičeno. Tako n. pr. pri cementu, za katerega je letos prav tako povpraševanje kot je bilo lani. V takih primerih so velikokrat krivi za povišanje cen ljudski odbori, ki nagovarjajo podjetja, naj zvišajo cene samo zato, da bi odbori prišli do večjih dobičkov. To bo treba preprečiti z množično kontrolo, preko zborov volivcev in vseh ostalih oblik našega družbenega in državnega upravljanja. Z uredbo je namreč težko ločiti dobiček, ki ga ustvarja posamezno podjetje s prizadevanjem, od dobička, ki je nastal zaradi navijanja cen. Dobiček, ki je nastal z navijanjem cen, pa je treba odvzeti! Prav tako niso redki pojavi, da cene rastejo v trgovini. Statistike so pokazale, da je v začetku letošnjega leta porasla cena industrijskemu blagu v trgovini na debelo za 1%, v trgovini na drobno pa za 2°/o! Predvsem so močno narasle cene lesu in sicer v nekaterih primerih kar za 10°/o, drvem pa za 5 odstotkov. Da se izognemo sličnim pojavom tudi vnaprej, se bo treba potruditi in založiti trg z več proizvodi. Zato pa bo potrebno zvišati delovno storilnost. S povečanjem delovne storilnosti bo naš delovni človek dosegel dvojno korist. Na eni strani se mu bo povečala plača, na drugi strani bo pa — prav zato, ker je s povečano storilnostjo naredil več proizvodov — te proizvode lahko kupil po nižji ceni. Treba bo torej brez zahrbtnih misli, kako bi se dalo zaslužiti s špekulacijami, pošteno prijeti za delo. Tam pa, kjer še vedno primanjkuje proizvodov, pa bo treba malo bolj človeško in socialistično pogledati na stvari. Ne bo se smelo dopustiti, da bodo podjetja in posamezniki špekulirali s proizvodi, ki jih primanjkuje. Predvsem bo treba izriniti z našega trga posredovalce, od katerih nima proizvajalec nobene koristi, potrošnik pa samo škodo. Ta teden so prišle iz Slavonije in Baranje prve vesti o setvi jarega ječmena in ovsa. Letošnja mila zima je namreč omogočila, da setev začne pred običajnim datumom. Ta teden pa bodo zasejali že prve hektarje zgodnje pšenice. Na koncu zabeležimo še pomem-Oft |pf ben jubilej — 30-letnico izida prve W številke »Komunista« — organa CK ZK.J. Pred 30 leti je bila namreč na pobudo Centralnega komiteja KPJ organizirana prva tiskarna, v kateri se je začel tiskati »Komunist«. Tiskarno je organiziral sedanji predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, ki je tudi sam postavil prvi dve številki »Komunista«. Po 30 letih se je ideja, ki jo je začel širiti prav »Komunist«, močno razrasla in postala življenjska stvarnost. Utrinki iz življenja LJUDJE V MESTIH navadnov ozadju, a vendar zelo važna, ne mara tudi grdih, neokusnih ve, nekokodajsajoče. Scena mislijo, da je na takodmenova- celo najvažnejža oseba te zgod- štorov; naj narod uživa lepoto predigre je dovolj preprosta, nem podeželju dolgočasno, pu- be. Baje je bila precej širših narave, ki jo takle štor le ka- Znano je, da so skoki preko sto, vsakdanje, brez posebnih obzorij in zmožnosti, kakor pa zi. Zato je štor lepo pokril z tujega plota v tujo koruzo lj doživetij . .. Skratka — nič se jih je mogel skromni mož za- mahom. Toda logar — ne bodi ni ne le moškim in žensi ne zgodi. Zato se krčevito dr- dovoljiti. Ženska si je baje ra- ga treba! — je kljub temu z bi- osebam, ampak tudi kuram in žijo mest, posebno Ljubljane, da poiskala različnih dodatkov, strim in vajenim očesom od- drugim živalim. Za raziskoval-Prosvetnih delavcev ni mogoče ki so zadostili njeni razširjeni kril spremembo v tej prelepi ca živalske psihe (duševnosti) dobiti na podeželje. Za kavar- »kapaciteti«. Menda je" te, sicer pokrajinski podobi in — »seč- bi bilo nadvse važno dejstvo, niškimi mizami tožijo literati, temne posle; opravljala kar ze- no dovoljenje sem!« da tudi n. pr. kuram diši preda ni motivov iz stvarnosti, lo neženirano, celo prav v nje- In se je začelo. Ta nesrečni povedan sad. To je stična t slikarji in kiparji baje iščejo govi hiši, pred njegovimi oč- mah in sečno dovoljenje. Pa s človeškim rodom. Morda nekih novih smeri dn motivov: mi... Seveda, če je vse to res, to še ni vse. Najhuje rje, ker znanstvenik ugotovil še več sti v naših majhnih prilikah men- je razumljivo, da je to možaka trdi gospodar B, da je bil ne- nih točk. Za nas pa je važn da me najdejo ne snovi, ne na- strahovito razburilo. Kot reče- srečni, »inkriminirani« borček le, da v tej zgodbi nastopa vdiha. no, rad bi videl oba skupaj! njegov! Občinski mož pa ga je sila pomemben, celo naj' Pa vendar tudi v najmanjših Da bo stvar še bolj zanimiva celo saLamonsko razdelil na membnejši rekvizit, zelo ma kočah, v najbolj oddaljenih za- in napeta, še udarec na gong tretjine: ena tretjina sem, dve znan v svetovni kriminalistlki. Ključ: povečanje storilnosti selkih utripljejo človeška srca, se veselijo in žalosti j o, še prepirajo in prepevajo, tudi tam so ljudje — žrtve svojih nagonov in istrasti, ki delajo in ljubijo in so vsi skupaj del našega življenja. Drobno, a pestro je to življenje, samo videti 'ga je treba, spoznati. LOŠKO OKRAJNO SODIŠČE je majhna, enonad stropna, novejša, prijetna in svetla stavba, prav nič podobna starim, temnim, po naftalinu in preležanem papirju zaudarjajočim stavbam, kjer so nekdaj in morda še danes kje delili pravico. Pri nas je — (ne vem zakaj — dobilo že kar domovinsko pravico mnenje, da so sodni akti sila pusta reč. Priznati moram. t. j.: zastrupljena pšenica. S (tem je pravzaprav že vse povedano in že vse jasno. Namesto kur so na prizorišču ko-kodajsale ženske. Kokodajsale so tako glasno, da je sodnik komaj prišel do besede ter ženske pomiril — dosegel poravnavo, kakor pravimo. Sicer znesek za odškodnino za kure, če zračunamo vsa jajca (o katerih pravijo, da bodo kmalu veljala za valuto na obračunskih mestih!), piščeta teh kur in kure teh piščet in jajca teh jajc in... No, če vse to upoštevamo, je bila odškodnina za crknjene kure res majhna, lahko bi rekli neznatna, minimalna. Vse ostalo si vrli bralec lahko sam dopolni. Zlasti naj si dopolni sam, za .Komunista' da sem imel sam nekaj takega (oziroma možev nos!), kar je tja, kajti meja je šla baje na- realno doživljanje zgodbe tako priokusa v glavi, ko sem ondan potem sprožilo zadnje dejanje ravnost v tem razmerju preko pomembne dialoge. In lahko mi imel priliko prisostvovati raz- pred sodiščem. Tokrat zaradi debla! verjamete: tudi najspretnejgl pravam, ali bolje razpravicam napetosti v stilu kriminalni!* Kakorkoli že: pravda še teče stenograf ne bi mogel teh odr- na loškem okrajnem sodišču. romanov: (kakor tista o lesnem kombi- sko učinkovitih, dramatičnih. Ko pa sem odhajal, sem šele »Noč. Iz nejasnega bučanja natu na Trati). barvitih in sočnih dvogovorov spoznal, da iz teh (zaprašenih podeželske veselice se utrne 6 ZADNJA ZGODBA je enode- ujeti na papir. Skoda! Za slo- suhih aktov in pustih razprav gugajočih, temnih postav, ki se janka z (naslovom: '»Kure gor, vensko kulturo in za folkloro! klije pravo, prirodno življenje, kot (zlovešče sence pomikajo iz kure dol!« Za zvočno spremlja- —-- trdo in nežno, surovo in mehko, vasi A v vas B. Nenadoma jih vo izdatno preskrbljeno. Nasto- Nu, kavarniški levi, ali je še Ostalo mi je le nekaj bežnih obsije bleščeča luč nasproti pajoči: 75 let stara babica, pr- kdo mnenja, da je na kmetih skic. prihajajočega reflektorja bici- va soseda, druga soseda, sodnik dolgočasno? --- kla (znamke »Partizan« seve- s spremstvom, novinarjev nos Na papir vrgel in osolil^ ON JE ŠE precej simpatičen, da). Ha! Groza! Ena izmed senc - in seveda kure, žive in mrt- čeprav dela vtis malo nervoz- je Ona! Spremlja jo drugi On! nega, da celo živčnega in sla- Z blazno naglico medplanetar- botnega človeka. Oči se mu nih poletov in raketnih letal, bliskajo izpod košatih obrvi, je- frčijo skozi eter sem in tja raz- zno gleda; prepričevalno krili ni ljubeznivi izreki, izrazi in z rokami,, ko razburjeno zahte- mednarodno znane metafore, va pravico.. Zrak je nasičen s pretepaškiml Boleslav Plahim Vzgojni pomenki Fantazija in otroške laži Ona' elektroni. Nenadoma: strahoten Nekje je Cankar, veliki po- vsiljive, vznemirjajoče orr^ji. TanaTaloTnir^Sotna je le pok, še eden - sliši se udar znavalec in oblikovalec otroške tve njegove »svobode«. Te ome- Ta na žalost m prisotna, ]e le P, meta ob ge tršega _ duše in otroškega -sveta, zapi- jitve vedno bolj zahtevajo ^ (zaradi hudomušno mežikajoče sa^ **» Je na svetu Uubeznl- ločene odpovedi, ta .■ j* lune isker ni videti) — dva mo- veJ§e stvari> kot Je otroška otrok sprejel le tedaj, ce mu ža na tleh, dve roki na vratu, fantazija. Pedagogi jo ponavadi jih bodo posredovali ljubeči drugi dve v laseh; še en mož imenujejo lažnivost. Ali mi dru- starši. Le njemu na ljubo bo na tleh živ klopcič .. . (luna si, ki brez modrovanja ljubimo otrok pripravljen marsikdaj zase diskretno skrije, da pridejo v otrocih ogledalo svoje lastne tajiti svoj lastni »jaz« in se do izraza samo zvočni efekti!), mladosti, mi se veselimo svo- podrediti zahtevam skupnega Konec. Zavesa. Za zaveso: hodnega, prešernega poleta ne- družbenega kodeksa. Pasove, ovratnike, manšete in ške srajce najlažje zlikamo na vsem pokvarijo obliko prvotne- mrtvih _ nič, ranjen — eden dolžnih duš, še ne oskrunjenih Ta, lahko bi rekli prva razo- druge dvojne dele obleke lika- likalni deski. Kadar likamo kri- ga kroja. (z oteklo kumaro dn obunkanim od DUste ,aži tee» pustega živ- Čaranja nad svetom pa bi momo vedno z obeh strani. Zen- la, najprej zlikamo pas, zatem Največ spretnosti zahtevajo tilnikom), na smrt prestrašenih ljenja.« gla v otrokovi duševnosti puške obleke likamo tako, da ima- spodnji rob in nato šive. Šele bluze. Tudi pri teh najprej zli- _ ,šest pika.« Koliko modrosti, resničnosti štiti večje, da celo zdravju mo ovratnik na levi strani, ker sedaj zlikamo celotno krilo, kamo šive. Pripravimo si vedno Prvi epilog: 5000 din in po- in globine! Koliko lažja in pre- škodljive sledove: občutke ne-potem s prosto roko 1 sproti Uporabljamo seveda tudi krpo, tudi skodelico čiste vode, da vračilo stroškov. Drugi epilog: Prostejša bi bila marsikatera moči, manjvrednosti in obupa, ___ .__ - •' w a w i m*m ' _ _ _ •________________li*___ »A _ *._____________1____ _ !_• li_ .mir **\* tr% 4 Onr«(*li uravnavamo dele, likajo. Nujno potrebna priprava v Ko z likanjem Končamo, Krno Kave, in sicer na spoanjem ae- njeni izdaji, vsakem gospodinjstvu je poseb- ponovno skrtačimo in obesimo lu. Ovratnik pustimo za nazad-___ da včasih preveč pozabljamo na tim obrambnim orožjem, s čuna deska za likanje. Brez nje na obešalnik. V omaro ga de- nje. Ako ima bluza naborke ali STOLETJE JE STAL samotni SV°J° mladost, na to, da smo dovito tančico, ki ga čuva pred sodobna gospodinja izgublja vse nemo šele, ko se popolnoma po- čipke, pobem zlikamo najprej bor na majhni vzpetinici. Šu- bili sami otroci, mladi, razvi- prehitro, prezgodnjo in zato preveč časa dn truda. Otroške suši. Pri plisiranih krilih za- te, nato šele dele, na katerih mel je ,v vetru — no, kakor pač JaJoči se ljudje s tisoči proble- preveč bolečo »zrelostjo«, lo je I il M l ilr/,\ JiV DRUŽINSKI POMENKI Likalna deska - nepogrešljiv pripomoček gospodinje Drobni nasveti Perilo pozimi na podstrešju ne zmrzne, če dodamo vodi, v kateri ga izplakujemo, malo soli. Omel in metel ne postavljajmo na tla, temveč naj (vise na žeblju, da se ne kvari njih obli in široka krila likamo vedno manj umaže in jo lahko dalj no mežikal i sosedu A i sosedu da mnogokrat gledamo na otro- gnanja in izkušnje s čudovitim, smeri, v kateri tečejo niti. časa nosimo, če jo nekoliko na- B na obeh straneh meie Tako ka s svojimi, prezrelim! očmi fantastičnim svetom svojih že- Na ta način se izognemo ne- škrobimo. Seveda velja to le za je ^1 v 05eh obeh gospodar- — ne pa z otroškimi, iz otro- lja, s svetom pravljic m bajk: jev njihov in samo njihov, kar ^e duše, polne domišljije, prav- tu se more njegov notranji svet pomnijo očetje in očetov očet- l^nosti in nenavadnih sambo- razviti do brezkončnih meja, tu je lov? Morda bi tile pomenki za- živi kakor v resničnem svetu. Do tu ne bi bilo nič hudega: to bolJ za vz^° star" Preudaren in uvideven vzgoji- lepoto naj uživa čimveč držav- šev in starejših ljudi, tistih, ki telj te fantazije nikdar ne bo ljanov! otroka žele razumeti in mu po- smatral za laž — v smislu za- Pa je prišlo lepega dne na maSati v svet- vestno napačno izrečene bese- misel gospodarju A. da bi se KaJ Je toreJ z vpraš/anjem de. Te se do tretjega a" ^r- lepim podaljškom, ki nam po- pralne tkanine. MODNI KOMENTAR Kaj nam prinaša leto 1955 Letošnja moda se je z ozirom več povsem kratke. Tudi uhani na lansko dokaj izpremenila. so zadnje čase diskretnejši. ka. Umazane operemo v milni- Ustvarila je nov tip žene. Ni. S tem so glavne značilnosti da] borček tudi koristno upora- otr°ških laži in otroških pred- tega leta starosti skoraj ne P°" ci, po pranju držaje odrgnemo sicer šlo vse gladko, a nove za- letošnje mode tako rekoč izčr- biti in ga je po vseh pravijm stev ° svetu. Ko včasdh s čisto javijo. V kolikor se nam zdijo in splaknamo. misli Francoza Diorja so kljub pane. Zagotovo bomo v njenih drvarske umetnosti lepo pose- resnim in prepričevalnim obra- take, je to le posledica tega, Tehtnice se kvarijo, če pu- nerazumevanju in dolgotrajne- spremembah lahko našle dovolj kal zom otrok pripoveduje stvari, da se otrok v tej starosti se ne stimo na njih uteži. mu-odporu vendarle zmagale. možnosti za izbiro tistega, kar Ali gospodar ,A poleg tega o katerih se nam niti ne sanja more tako točno izražati. k«uw najbolj ustreza našemu tipu in Pod milo damo v skledico le- sedanja modna linija je meh- našemu osebnemu okusu. seno ploščico. Ta vpija vodo in ka jn valovita ter izrazito po-milo se ne manjša. udarja ženskost. Pas ni točno Premajhen zamašek ovijemo določen, ampak samo nakazan, nekajkrat s svilenim papirjerp, Gornji del obleke je podaljšan omočenim. v beljaku. največkrat prav do bokov. Ob- leke za šport in službo so večinoma ozke, vendar so se tudi široka krila še obdržala. Prevladujejo zlasti zvečer, le da niso več tako bogata kot v prejšnjih letih. Gornjemu delu letos krojači in šivilje ne posvečajo kdo ve kaj pozornosti. Blago svobodno pada, rokavi so nemarno všiti, pas ni poudarjen. Te vrste modeli zlasti ustrezajo zajetnejšim postavam, ker se ob tako sešitem gornjem delu diskretno izgubljajo polne linije. Dekolteji so kolikor mogoče nevpadljivi in manjši kot do LOCANI! PODRUŽNICA NAŠEGA LI GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISJC« . Kranj, Koroška cesta 6. Direktor: Šumi Nace. Urejuje: uredniški odbor. Odg. urednik: Slavko Beznik. #el. uredništva: št. 475, upra-te št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 / Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev. Posameina štev. stane 10 din in zaradi njih neverjetnosti sa- odrasel človek, mo debelo gledamo; svoje pri- Prvi začetki resnične prevare povedovanje okrepi z vsemi po- se pokažejo pri otroku navadno drobnostmi in se komaj da zme- na zelo preprost in večinoma STA V SKOFJI LOKI V PI- sti 7 določenimi vmesnimi vpra- prozoren način. Največkrat je SARNI PODJETJA »TRANS - žanji. Do katere mere ^ ^ tQ pretvarJanje in prikrivanje TURIST« URADUJE V TOR- pospešujemo dn (kako naj ga svojih resničnih občutkov, ka- KIH OD 11. DO 13. URE IN V vzgo1imo >tako da bo loču kor n. pr,: deklica, ki J* j* PETKIH OD 15.30-17,30 URE. nicoljubnost za vsako ceno od pravkar ljubeznivo pozdravila TAM LAHKO ODDASTE MALE n, pr takta m obna&mja dobro svojo teto, ji takoj, ko Ji ta po- OGLASE, OBJAVE, REKLAME. vzgojenega človeka v družbi? kaže hrbet - pomoli jezi«. Ko ČESTITKE, ZAHVALE, PRAV predvsem si moramo biti na jo mati vpraša po vzroku te TAKO PA SPREJEMA PO- iasn6m da otrok ge ne more čudne spremembe, takoj — DRUZNICA TUDI NOVE NA- in ne ?na abstraktno misliti ter vsakega sramu - prizna, j*aje ROCNIKE. da zjVj v svojem lastnem, sicer te »ne more trpeti«. Tu o MEDVOĐCANI! omejenem, pa vendar zelo pe- porednici storili očitno kr!v^ PODRUŽNICA NAŠEGA LI- strem svetu, v katerem je če bi jo že obdolžili lažnivoCT STA V MEDVODAH JE V PRO- osrednja točka, okoli katere se in hinavščine, ko je ven. _* ' ŠTORIH OBČINSKEGA LJUD- suče vse drugo — njegova last- sno, da sta prišla v njej v SKEGA ODBORA, NA MATIC- na oseba. V tem svetu se vse sprotje privzgojena obz,irn7--^. NEM URADU V MEDVODAH, dogajanje Vrši zgolj in samo prirojeni občutki otroka. V, i u aiivi tti?i.' nr»r»i*TT7M¥r,P' ;„ „ „i^rt^..« j^i___ rr. Anti moramo, da v . . m v začetku ni nagnj«y 15,30 DO 19,30 URE. — TAM otrokovo duševnost, je zato ra- laži. Pot do lažnivosti srn°1_lM URADNE URE PODRUŽNICE zanj in v njegovo aobro. Ko aati sie muramu, . ^ SO VSAK PONEDELJEK OD začne vdirati zunanji svet v samem v začetku ni nagnj w smo vzgojm™1 hoteli, nevpadljivi in manjši Kot do- Dva prikupna modela popol- LAHKO ODDATE REKLAME, zumljivo, da otrok vse te mno- pravili šele mi z noten, slej. Tričetrtinska rokava pa so . nrimernl OBJAVE. MALE OGLASE, CE- govrstne dvignjene kazalce, pre- ukrepi, s katerimi smo zamenjali dolgi in ozki. Dolžina da"Ske ^'i' , * * * pnm"nl STITKE, ZAHVALE, PODRUŽ- povedi in zapovedi, ki jih zah- naj otrok zatre in j lenjah - tudi za obisk gledališča in dru oblek je v glavnem ostala ista luul s kot lani, le nove pričeske niso gih večernih prireditev. NIČA PA SPREJEMA TUDI tevajo moderni odnosi med naravne, nagonske J^^njič) NOVE NAROČNIKE! ljudmi, smatra za nevšečne, (Nadaljevanje pri DVE USPELI RAZSTAVI imm**** M.KlInar: TRUPLI POD PEČINAMI 4 — Hudič, da bi imeli vsaj vrv, — je zaklel. Franci pa ga ni poslušal in izbral je pot, ki je zgledala najbolj pristopna. Z golimi rokami se je oprijemal ledeno mrzlih skal in se vzpenjal. Vinko, Oskar, Smrekar in Lojze »o gledali z občudovanjem, s kakšno lahkoto se je vzpenjal Franci s police na polico. Se deset metrov in bo na vrhu. Tedaj je Oskar pogledal komisarja, ki je težko hropel. — Kako bomo rešili Staneta? — Če bi imeli vrv, bi ne bilo težko. — Brez vrvi ne bo šlo. Lojze se je vzpel k Stanetu: — Cuj, komisar! Ali boš vzdržal, dokler se ne vrnemo z vrvmi. 'Pri prvih hišah jih bomo dobili. — Bom. Rana mi je nehala krvaveti. Le slab sem. Na tej polici bo dovolj prostora, da bom vzdržal do jutri. — Čakaj, — se je domislil Oskar, — morda bo šlo z odejami. Samo da pridemo do nahrbtnikov. Bledi Stanetov obraz se je nasmehnil: — Misliš, da so nam jih Nemci pustili? — Skrili smo jih! Tedaj so nad seboj zaslišali Francijev glas: .— Ne morem naprej in ne nazaj! V mraku, ki je postajal vedno gostejši, se je kake tri metre pod vrhom risala v skali stisnjena Francijeva postava. — Drži se! — je zaklical Lojze. Sedaj ni bilo več časa misliti na drugo. Franci je visel nad sivim meglenim grobom. j — Drži se! — je zaklical »tj^Č'***^ Lojze. U0*^***i> ~ DaJ mi opasač in ple- x - • zaj za mano! — je Lojze re- kel Oskarju dn že sta plezala v smeri, ki jo je Lojze prej zaman poizkušal preplezati. Vzpel se jeMo mesta, kjer je moral prej nazaj. Tipal je in tipal, a skala je bila gladka. Kake dve dlani nad njim se je ponujala polica, če se požene proti njej in je ne zgrabi, bo zdrsel v devetstometrsko globino. Zgrozilo ga je. Ko pa se je obrnil in Izagledal levo nad seboj Francija, visečega med življenjem in smrtjo, se je odločil. Zbral se je,' kolikor se je pač mogel, in se pognal. Drobec časa, manjši od desetinke sekunde, je odločal, ali se mu bo posrečilo, ali pa bo zdrsel v prepad in potegnil za seboj iše tovariše, ki so plezali za njim. Drobec časa, ki je odločal o življenju in smrti, je odločil življenje. Lojze je bil na vrhu in z opasačem pomagal še tovarišem, da so se rešili iz skalovja, ki jim je še pred uro nudilo zavetje. Franci pa je še vedno visel nad megleno dolino. Tesno se je oprijemal skale. Toda prsti so mu ledeneli. Bili so že premrli od mraza in napora. Le sla po ohranitvi življenja mu je dajaLa nečloveško moč. Njegove oči so spremljale reševalce, ki so se pravkar krili za robom pečine. Vedel je, da So srečno prispeli na vrh. Se nekaj sekund in bodo pri njem. ge nekaj t^kund. Pot, ki ga je pri plezanju ogrel in mu «iftajal zjnrzlo obleko, je znova poledenel. Hlače so mu popolnoma zmrznile in bilo mu je, kakor da bi bil oblečen v Jeklen oklep. Se nekaj sekund. Prsti so posinjeli. Ne čuti jih več. Ve le, da se še oprijemajo skale; drugače bi že zdrsnil v megleno morje pod njim. Še se drži. Možgani so napeti do bolečine in kakor od daleč je zaslišal glas: — Pazi in primi za pas! Oči so ujele senco, ozko rešilno senco pasu. Usnje se je dotaknilo njegovega čela. — Pazi! Se enkrat je zaslišal glas, a zdel se mu je neskončno daleč. Le usnje pasu ga je opominjalo, da ga rešujejo tovariši. Hotel je odmakniti roko, a bila je težka in kakor primrzla k skali. Niti čutil ni, da jo je odmaknil in položil na pas. A prsti se ga niso mogli oprijeti. — Potegnite! — je iztisnil iz sebe in hotel zgrabiti pas še z drugo roko, a tedaj ga je pogoltnila globina. Tovariši so potegnili prazen pas in obstali kakor okameneli. Sele ko je utihnilo padanje Francijevega trupla, odbijajočega se od police do police, v meglenem morju, zalivajočem dolino Krme, so se zganili. Kakor da bi s truplom mladega sinjeokega partizana utonil ves svet v strašno tišino, se jim je zdelo. — In rekel mi je, da ne bi rad spal v tem meglenem grobu, — Je Prvi spregovoril Lojze. —' Druga naša žrtev danes. Jakopiča so ubili Nemci, Francija pa skale, ki so nas rešile pred njimi. Smrt ima tisoč obrazov. Zopet smrt? Ta govorica je Lojzeta vrnila stvarnosti. Če bodo govorili o njej, ji ne bodo ušli, je mislil Lojze, zvest svoji filozofiji. __ Brez žrtev ni boja! — je dejal. V glasu se mu je poznalo, da mu je misel na smrt zoprna. Zato se je vrnil k življenju ... — V dolino moramo, da rešimo Staneta. Nahrbtnike so pobrali Nemci. Moje smuči pa so še tu. Sklonil se je nad skale. _ Stane! _ Da. — je prišel slaboten glas Iz globine. _ Nahrbtnike so nam Nemci pobrali. Zdrži, da se vrnemo z vrvmi! — J* zaklical in si nataknil smuči. Zdrsel je v večer Ko pa je privozil do Lipansfce planine. so ga pokosili streli' Nemci se Se niso umaknili. Komisar Stane Bokal, ki je ležal na polici, je čul strele Toda zdeli so se mu silno tftleč. Vedel je, da ga tova- fiii ne bodo zapustili in se rinili z vrvmi. Zato je zbr ki so j|h ^ m »prejeli v Partijo Govorili«, o minulosti, težki in sivi, še po soluciji težki saj je vojna napravila tako uničenje, da se ie bilo le z na večjim, napori mogoče izkopati iz težav Zdaj tudi te minile m ljudji- Sl, . , ... ' 'u £ Xazi, ki jih je toliko let muJ /^kV in'-,RaZJaSnili 50 ^ Petikpetdesetletni Tone Cufar f se * Tsa, -j je Tone le »d^^f^ vino. Pogledali Rokopisi Prešernovih del in Kranj v sliki V okviru letošnjih proslav ' obletnice Prešernove smrti je • — bila v pritličnih prostorih Pre- \. - šernove hiše v Kranju odprta i - razstava rokopisov Prešernovih \ del, prvih natisov njegovih pesmi, kasnejših izdaj Poezij, del o Prešernu, Prešernovih pesmi v glasbi in leposlovnih del o Prešernu. Razstavno gradivo sta prispevali Študijska knjižnica v Kranju ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Bogat obisk kaže; da je v Kranju dovolj zanimanja tudi za knjižne razstave, zato jih v bodoče ne kaže zanemarjati. Razstava bo odprta še v petek dopoldne in v nedeljo. Zanimiva lega Kranja na po- že od nekdaj mikaven predmet molu ob izlivu Kokre v Savo slikarskega upodabljanja. V in njegova lepa silhueta sta bili Mestnem muzeju v Kranju je Iz Preddvora nam pišejo Preddvor (ki so ga lansko le to nekateri hudomušno imenovali Zadvor) se je letos prebudil iz enoletnega kulturno prosvetnega spanja. Igralska družina, ki je prejšnja leta uprizarjala kvalitetna dela, je lani popolnoma zaspala in z njo tudi ostale sekcije. Na novo se je oživelo delo v društvu po občnem zboru. Tako smo že letos videli dve novi dramski predstavi, dve premieri pa se nam še obetata. Za prvo predstavo je bilo značilno, da so nastopili večina mladi igralci, s čimer je društvo dobilo noVe sveže moči, ki imajo veselje do igranja in dela v prosvetnem društvu. V Prešernovem tednu so imeli pevski zbori svoj prvi koncert. Nastopili so: gimnazijski pevski zbor, moški, ženski in mešani zbor. Spored je obsegal narodne in umetne pesmi. Imamo pa še veliko potreb in želja. Naša ljudska knjižnica še vedno gostuje v šolskem razredu — brez svojih omar in druge opreme. Radi bi dobili pro- store za čitalnico in šahovsko sobo, kjer bi se predvsem zbirala doraščajoča mladina (posebno v zimskih večerih) in bi jo tako usmerjali v boljše izživljanje kot je gostilna in alkohol. Radi bi obnovili tudi o-der in dvorano, da bi bilo gledališko delo uspešnejše. Nemogoče je, da bi te probleme rešili samo krajevni faktorji, čeprav kaže občinski ljudski odbor veliko razumevanje za naše potrebe. Za uresničitev teh načrtov bo potrebna tudi pomoč bodoče komune ali okraja, —ra- bila pred nekaj dnevi odprta razstava ohranjenih slik mesta. V originalu sta zastopani prvi upodobitvi Kranja — Merianov in Valvazorjev bakrorez iz 17. stoletja, dalje slike iz baročne dobe, Leopold Layer, Anton Hayne, litografije, perorisbe in olja iz 19. stoletja. Zastopana so tudi dela slikarjev iz novejše dobe. Saša Santelj, Ljubo Ravnikar, iNace Mihevc itd. Zal so se nekatere slike mesta med okupacijo izgubile, tako nekaj kvalitetnih litografij, Zeilerjeva upodobitev Kranja iz konca 19. stol. itd. Slika zgoraj je Merianov bakrorez mesta iz knjige Topo-graphia Provinciarum Austria-carum... ki je izšla v Frankfurtu na Maini leta 1649. ZBOROVANJE PROFESORJEV in predmetnih učiteljev okraja Ljubljana-okolica, ki je bilo preteklo soboto v Kamniku, je bilo zelo plodno. Pogovorili so se o društvenih težavah in uspehih ter o zunanje in notranje političnih problemih. V okviru strokovnih aktivov so obravnavali aktualna strokovna vprašanja, zlasti pouk jezikov v višjih razredih srednjih šol. Na zborovanju so sprejeli sklep, da bodo sklicali posebno posvetovanje predavateljev — jezikoslovcev, kjer bodo zavzeli dokončno stališče do vprašanja ali naj se v višjih razredih gimnazije poučujeta dva jezika ali samo eden. STOTIC JE NASTOPIL na odrskih deskah amaterskega gledališča član kamniške »Solidarnosti« tov. Albin Zupančič in sicer na sobotni predstavi Dickensovega »Cvrčka za pečjo«. Igralska družina »Solidarnosti« in občinstvo so mu z velikim navdušenjem izrazili zahvalo za neumorno delo. H PREŠERNOVA PROSLAVA v Kamniku je bila tudi letos v veliki dvorani Kulturnega doma. Slavnostni govor je imel prosvetni nadzornik tov. Drago Mehora, profesorji kamniške gimnazije pa so recitirali Prešernove pesmi. Ostali program so izpolnili: pevsko društvo »Lira«, godalni kvartet in solistka prof. Vetrihova. DVORANO BI RADI IMELI Koncert v Kranju V počastitev obletnice smrti pesnika dr. Franceta Prešerna je priredil ženski pevski zbor »France Prešeren« samostojni koncert v mali dvorani Sindikalnega doma v Kranju. Koncert je obsegal zborovske skladbe živečih slovenskih skladateljev in je bil zlasti v drugem delu, ko je posredoval pesmi na otroška besedila, stilno zelo e-noten. V celoti je zbor odpel 18 pesmi, od katerih so bile 3 v narodni priredbi, ostale pa so bile umetne. Zlasti so po svoji svežini, sočnosti in dinamičnosti učinkovale: Pahorjeva priredba »Pa se sliš«, Simonitijeva »Čriček na vrtu«, Liparjevi »Na Jurjevo« in »Moja punčka« ter Bučarjeva »Aja tutaja«. Tudi Pavla Kalana lirično nastrojena »Narodni motiv« ima lepe glasbene finese. Ta ženski pevski zbor poznamo že iz prejšnjih nastopov. Ima lepe glasbene odlike, je discipliniran, poje z jasno dikcijo in je zmožen poustvarjati tehnično zelo zahtevne skladbe. To pot je pel v dvorani, ki za take nastope zaradi neaku-stičnosti sploh ne ustreza in zato na splošno koncert ni dosegel tolikšnega učinka, kot bi ga v drugih pogojih. Dirigent Peter Lipar, ki ga poznamo kot izkušenega interpreta, je imel zaradi tega pač težavno nalogo. S. V Lomu smo posvetili spominu na Prešerna prvo nedeljo v februarju. Pevski zbor je nastopil predvsem s Prešernovimi pesmimi, igralska skupina pa je uprizorila veseloigro »Trije vaški svetniki«. Na deželi — posebno pri nas, se ljudje radi nasmejejo in ta igrica jih je spravila res v zelo dobro voljo. Naši ljudje radi igrajo na odru, tako da je igralska skupina že celo vrsto let nujno potrebna. Zmeraj je imela tolikšen uspeh, da je potem gostovala tudi v drugih bližnjih krajih. In ravno na teh gostovanjih nam je težko, ko vidimo, da imajo drugod lepe dvorane in odre, pri nas pa se stiskamo v šolski kleti, v kateri smo si napravili zasilen oder in sedeže. Največja želja našega KUD je, da bi zgradili dvorano za prireditve. Razgovori so se že začeli. Združiti bi morali seveda vse moči in če bi pomagalo še gasilsko društvo in kmetijska zadruga, bi prav gotovo cilj lahko dosegli. Nedavno smo imeli letni občni zbor KUD. Domenili smo se, kakšne prireditve bomo imeli v prihodn^m letu in kakšnemu deli* se bomo predvsem posvetili. Vsi se zavedamo, kako je naše delo še posebno važno za- to, ker živimo na vasi. Ob zaključenih prireditvah čutimo, kako so nam ljudje hvaležni in kakšno razgibanost prinašamo v naše življenje. Ob tem delu, ki vsakega od nas zadovoljuje, dvigamo med vaščani zavest in željo po lepem in kulturnem. Res je, da je naša umetnost skromna in v moči izraza ne more preveč tekmovati, vendar pa je ljudska, iz naše vasi in zato našdm ljudem najbližja. — Zato upamo, da bomo imeli vsako leto več sodelavcev in prijateljev. Rn. 8Q(iR)0 Jesenice Jeseniška Ljudska univerza, ki deluje v okviru DPD »Svobode«, je imela v preteklem letu 21 predavanj, ki se jih je udeležilo 2.435 poslušalcev (ali 115 poslušalcev na eno predavanje). Predavanja so zajemala strokovne, kulturne, politične, športne, poljudnoznanstvene teme. Vsekakor so bili dosežem u-spehi, vendar pa ni prav, da je slonelo delo Ljudske univerze le na eni osebi in — da bi Svobodaše, ki so obiskovali predavanja, lahko prešteli na prste ene roke. Poleg omenjenih predavanj ima Ljudska univerza na svojem programu tudi jezikovne in strokovne tečaje, in sicer: angleški, francoski, nemški in stenografski tečaj. Na zadnjem občnem zboru DPD »Svobode« se je izkazalo, da bi bilo dobro — in za to so dani vsi pogoji — osnovati marksistični krožek. »BENEŠKI TAT« Ce bi ta film gledali pred približno desetimi leti, bi bilo naše mnenje o njem nedvomno precej drugačno, kot pa je danes. Zastarela tehnika ter temna in obrabljena črno-bela kopija (danes take pustolovske filme snemajo izključno samo še v barvah) vplivata, da v dvorani ne zavlada takšno razpoloženje, kot bi bilo primerno za napet pustolovski film. Avtorji filma so spet segli po zgodovinskih dogodkih iz druge polovice 16. stol. (ko so bili v Benetkah notranji nemiri), da bi pod njihovim okriljem privlekli na dan najneverjetnejšo zgodbo o podvigih pomorskega oficirja — imenovanega beneški tat. To psevdozgodovinsko storijo so zabelili z raznimi standardnimi pripomočki tovrstnih filmov, kot so mučenje, skrivnostni umori, sabljanje in seveda nepogrešljiva ljubezen. Dvorane se polnijo, kajti vsakdo bi rad videl Benetke in njihovega proslav- ljenega tatu. Zal pa o lepih posnetkih Benetk v filmu ni niti sledu, zato pa je tem več osladnih pustolovščin .. . —c »STARI GREŠNIK« »Stari grešnik« je tipična avstrijska filmska limonada. Za nekaterimi »velikimi« avstrijskimi filmi, ki smo jih že videli, je sedaj prišel z Dunaja še »Stari grešnik«, da nam ponovno potrdi vse tisto, kar smo tolikokrat ugotovili o avstrijskem filmu: ali Avstrijci zares izdelujejo najslabše filme v Evropi ali pa mi nalašč kupujemo samo tiste, ki so tako izrazito slabi, da je zanje škoda vsake besede. Film, ki je zasnovan na r.tarib in obrabljenih avstrijskih patentih, deluje vse preveč revno, da b;. se mu mogel kdo nasmejati, vse preveč plehko, da bi utegnil koga zabavati. Izjema so seveda naši filmski tr govci, ki tako robo kupujejo! Kamniški igralci so marljivi Ob uprizoritvi Dickensovega Cvrčka za pečjo Dramska sekcija kamniške »Solidarnosti« je preteklo soboto in nedeljo uprizorila z velikim uspehom Dickensovo komedijo »Cvrček za pečjo«. Charles Dickens (1812—1870) je socialni pisec viktorijanske Anglije, poln ljubezni do majhnega človeka in hudomušnega smeha na račun slabosti človeškega rodu. Komedijo »Cvrček za pečjo« so že pred nekaj leti isti igralci uprizorili v Mekinjah, s pristopom k »Solidarnosti« pa so jo zopet obnovili. Delo je v zelo kratkem času uspešno zrežiral F. Boltauzer. Albin Zupančič (John), ki je slavil s to uprizoritvijo svoj stoti nastop na odrskih deskah, je prepričljivo pokazal, da je že rutini-ran igralec in da je sposoben kreirati najrazličnejše karakterje od humorističnih do glo- boko tragičnih. Razen njega sta dobro interpretirala svoji vlogi Franc Orehek (Caleb) in Viola Barič (Dotka). Na splošno pa moramo žal ugotoviti, da se predstava ni dvignila nad povprečje. Dramska sekcija »Solidarnosti« pa ima na programu še več uprizoritev. Stane Potokar, član SNG, pripravlja za marec ameriško konverzacijsko dramo — »Molčeča usta«, F. Boltauzer pa obnavlja Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, ki so ga uspešno igrali že v pretekli sezoni. Vodstvo društva se je dogovorilo tudi za dve gostovanji. Obiskala nas bo ljubljanska Drama s Shawovo »Candido« in pa Mestno gledališče iz Ljubljane z delom italijanskega dramatika Eduarda De Filippa: »Filumena Marturano«. S. Š. Prizor iz filma »Grof Monte Cristo«, ki ga bomo gledali 21. februarja v kinu »Storžič«. Kaj ose še rabijo kranjski Športniki RADAR, KI BO OBARVAL Kakor javljajo, so pred kratkim skonstruirali poseben tip radarja. Ta radar bo letala in ladje prijateljskih držav obarval z eno Ibarvo, a sovražna letala in ladje z drugo barvo. SOKOLI NA BRITANSKIH LETALIŠČIH Na vseh britanskih letališčih, kjer so reaktivna letala, imajo skupine posebno naučenih sokolov. Te ptice, ki so včasih pomagale vitezom pri lovu na divjačino, danes uporabljajo na letališčih za lovljenje vran in drugih ptičev, katere so zelo nevarne, ker lahko priletijo v odprtine reaktivnega motorja in povzročijo kvar na motorju, zaradi česar letalo lahko strmoglavi. ZARADI NAFTE JE 'POGINILO TISOČE PTIC IN RIB Pred kratkim se je v Severnem ledenem morju potopila velika norveška ladja. Nafta, ki jo je imela ladja natovor-jeno, se je razlila in pokrila 2000 kvadratnih kilometrov morske površine, in se z v liko hitrostjo premikala proti severni britanski obali. Galebi in nekaj tisoč drugih ptic, ki so zaužile nafto, so se zastrupile in so jih potem našli na angleški obali. Ribiči pa so s svojimi mrežami ujeli tudi veliko že mrtvih rib. NEPOTOPLJIV REŠILNI ČOLN Nemški inženir iz Hamburga je skonstruiral rešilni čoln, kateremu tudi najhujša burja ni nevarna. V njem je prostora za 32 brodolomcev in ima radio oddajno postajo, generator za proizvajanje električnega toka in toplote, rezervoar za vodo in apoteko za prvo pomoč. Življenje na tem rešilnem čolnu je tako ugodno, da brodolomci na njem prežive lahko tudi več tednov. LOV ZA UKRADENIM ORIGINALOM »MARSELJEZE« V Londonu je povzročila veliko razburjenje kraja originala »Marseljeze«, francoske narodne himne, ki je bil shranjen v britanskem muzeju. Lov za ukradeno »Marselje-zo« pa ni trajal dolgo, ker se je lopov sam javil policiji. To je bil Thomas Boleeton, ki je original zamenjal z navadno kopijo. Vrednost originalne »Marseljeze« je bila ocenjena na 2800 dolarjev. PILOT REŠIL LETALO IN POTNIKE Velikanski meteor, ki je priletel nad Južno Florido je povzročil veliko paniko med letalci, ki so bili v tem trenutku v zraku. Pilot velikega potniškega letala, ki je vozil med Florido in Kubo, je izjavil, da je moral zmanjšati hitrost letala, da me bi trčil z meteorjem, ki je bliskovito hitro švignil le 300 metrov od njega. Podobno se je zgodilo še nekaterim drugim pilotom. in nekaj o njihovih načrtih Da je Kranj s športnimi napravami še vedno med zad- NAČRTI ZA PRIHODNOST njimi mesti v Sloveniji, menda ni za nikogar novost. Kakšne „ sploh so možnosti Kranjčanov za športno udejstvovanje? Zelo Kako zdaJ rešiti vse našteto? majhne, če ne morda celo najmanjše. Ta odgovor prav gotovo Raz"™lJivo nam mora biti, Če ni nič pretiran, če pa kdo misli, da ni Jako res, se moti. Ysa ta vprašanja niso bila rešena v desetih letih, da tudi z KAJ DANES SPLOH IMAJO? vrže kroglo. Kako naj potem ustan°vitvijo novega športnega V Kranju obstojata dve dru- Pridejo na vrsto tudi tisti, ki d™s'va »Jfiglav« ne bodo kar štvi: Triglav in Mladost. 2a- »m je kegljanje samo za raz- »* P™v f^vo imajo da-lostno pa je dejstvo, da ne mo- vedrilo? Igralci namiznega te- na^1 Športni funkcionarji pred re niti eno niti drugo društvo *»sa so verjetno najskromnejši, sfbV ™og° tez'e. deJ° kot 50 nuditi svojim članom tistega, saj ti še od svojega obstoja pa f* 1.meh pred letl"jsvekar bi jim pravzaprav moralo. do danes niso bili pod svojo S^1Vopa Je deJstv°. da novi Nogometaši so, lahko rečemo, streho. Plavalci imajo vsaj ba- odborniki razumejo, kakšne po-brez igrišča. Bivše Korotanovo zen- toda drugega nič. Menda trebe narekuje športno življe-igrišče že dalj časa ni upo- no 00 nihče mislil, da je pla- nJe v Kranju in da so vzeli rabno, saj nima niti najnujnej- valcem potrebna samo voda. To vs° to stvar v delo z največjo ših sanitarnih naprav, poleg te- še dolg° ne! O ostalih športnih voljo. ga pa se lahko v najkrajšem Panogah v Kranju pa prav za- O vseh teh vprašanjih so sl-času pripeti, da še tega ne bo radi Pomanjkanja šport, igrišč cer že razpravljali pred nekaj več. Slačilnice — barake, ki so in ostalih priprav skoraj, ali leti in razpravljajo še danes, včasih bile, so že odslužile in pa sPloh ne moremo govoriti. Ze dalj časa krožijo med Kranj-se sesule, - sicer pa tudi nik- Tudi TVD »Partizan« ne more cani govorice o nekakem šport-dar niso bile nikomur v ponos, »dovoljiti številnega članstva nem centru oko]ici k lišfi Toda včasih so se nastopajoči N>majo prostorov! Zato je tudi fc. }pfninio imeli vsaj kje sleči, umiti in množičnost pri telesni vzgoji ' ™> bl 56 ze letosn.Je ^to potem spet obleči. Kako pa je skorai neizvedljiva. Kako naj "Sma1^^ S f^rnejsim de" danes? Vse to mora biti pod zdaJ sPlob Pri teh pogojih po- Iom- Vods*.™ d™stva »Triglav« vedrim nebom! Zato tudi niso samezne sekcije pomnože svoje ]e na svojih sejah sklenilo, naj redki primeri, da je že marši- vrste- saJ niti ti, k* se že danes 01 letos začeli z gradnjo tistega kateri mladih športnikov tudi baviJo in iščejo razvedrila pri igrišča, ki je trenutno najpo-težje obolel. -Na tak način in eni ali dru& šP°rtvni Panogi, ne trebnejše. To je urediti vsaj zapri takih pogojih ustvariti med Pridejo do svojih želja. silno na prostoru za kopališčem, nogometaši množičnost, je prav ———— gotovo težko. Tudi Mladost v Stražišču ni dosti na boljšem. Sicer ima trenutno boljše igrišče, vendar ne na najprimernejšem mestu in zato tudi ona nima najboljših perspektiv. Košarkarji se še sami komaj Modelarji, jedrtličarji in pa- Gorenjskem. Menimo pa da bi gibljenjo na majčkenem orne- dalci> člani kranjskega aero bilo njihovo delo vseeno ]ahko jenem prostoru kaj sele da bi kluba „stane Zagar koz di lanKo Din. bi- velikim „PcoUom cer je to do neke mere razum- »vo z velikim veseljem poma- ljivo, ker še danes nimajo pri- gal1 tudl vsl oslali- mernih prostorov. Kljub temu pa je kranjski aero klub s sredstvi, s katerimi razpolaga, med najdelavnejšimi ne samo na Modra razsodba Po vaseh in mestih Kitajske de, so tudi oni spoznali resni- dobil nazaj svoj denar, tat v se je nekoč potikal prebrisan co. Nemudoma so izvršili sod- beraški obleki pa zasluženo šte-berač Bil je zdrav ko dren, a nikov ukaz. Prodajalec olja je vilo udarcev z bambusovo šibo. za delo ni hotel prijeti. Bolj mu je ugajalo prosjačenje. Da bl vzbudil pri ljudeh več usmiljenja in radodarnosti, si je pri hoji pomagal s palicami. Ko se je tako potikal iz kraja v kraj, se je nekega dne znašel ob reki. Voda ni bila kdo ve kako globoka, a most je bil še precej daleč. Beraču ni dišalo, •da bi jo prebredel. Iskal je plitek kraj, kjer bi lahko udob-* no prišel do nasprotnega brega. Po isti poti je tedaj prišel tudi prodajalec olja. Kupčija mu je dobro uspela in nosil je s seboj mošnjo denarja. Ko je zagledal berača z berglami, je zaklical: »Te ibom. jaz prenesel čez reko. Primi mošnjo in po-vzpni se mi na hrbet!« Berač si ni dal dvakrat reči. Na nasprotnem bregu se je oljarju lepo zahvalil za uslugo in odšel svojo pot. »Počakaj, denarja mi še nisi vrnil«, je zaklical za njim prodajalec. »Kakšnega denarja? To je vendar moja mošnja!« je odgovoril prosjak in mirno nada- Sporino chušivo v Medvodah Zaradi potreb, ki jih je narekovalo športno življenje v Medvodah, je bilo pred kratkim ustanovljeno tudi športno društvo. Možnosti za pravilen razvoj društva v Medvodah je dovolj, kar se vidi tudi iz zanimanja mladine za košarko, odbojko, namizni tenis itd. Jeseničani so se vrnili Mladinska namiznoteniška e-kipa Jesenic sestavljena iz mladincev Vidmarja, Stane, Logarja in Ličofa ter okrepljena r prvakom Slovenije Jeramom, jc pod vodstvom Lojza Štrumbl gostovala pred nedavnim v Avstriji. Tokrat so mladi jeseni ški namiznoteniški igralci sice: prvič gostovali v inozemstvu, so vendar lahko že ponosni n dosežene uspehe. V celoti s odigrali 6 tekem, od katerih sc jih 5 dobili, eno pa so igral: neodločeno. Mladi športniki r Jesenic so bili povsod prisrčno sprejeti. r Pionirski leksikon 5. Res je, to so činele. Zelo staro kovinsko glasbilo, ki je skoraj take oblike, kot pokrovka, s katero vaša mama pokri- saj jih ima vsaka godba na pihala. 6. Na to vprašanje ste poslali 4. Po ledu se da drsati, ker vsi pravilne odgovore. Glavna Vprašanja: 10. Zakaj obleka greje? 11. Zakaj se umivamo z vo Ijeval pot. Prodajalec olja je do? stekel za njim in mu poskušal 12. Katera knjiga vam je bi- ^ lonec na štedilniku, da ni v odvzeti svojo mošnjo. Berač pa la do zdaj najbolj všeč? Na- kuhinji preveč sopare Verjet- je tedaj poklical na pomoč lju- pišite tudi kratko vsebino te ™> ste činele že tudi vsi videli, di, češ, da mu hoče ta neznanec knjige! odvzeti denar. Ljudem se je si- odgovori• romak ob palicah zasmilil. Navalili so na oljarja In ga tepli. . ia ™ je polzek in jako trd, tla pa ni- mesta naših ljudskih republik • w T.n0ZHCVe JL^JE so tako trda in polzka - ste mi so: v Sloveniji - Ljubljana, javil tudi .^'.?"Posvo, odgovorili. So pa Hrvatski - Zagreb, Srbiji -modrosti in pravičnosti Berač kamenita tl ki s0 Beograd, Bosni in Hercegovini je pred njim ponovno zatrjeval. polzka ^ * se na _ Sarajevo> Makedoniji - Skop-da ga je hotel trgovec z oljem njih ng da lje in y Crni gQri _ Titograd. oropati miloščine. Okradeni moz Ko se drsamo po ledu> se led Na ta tri vprašanja mi je popa je povedal resnično zgodbo. pod pritiskom drsalk tali. Med slala najboljše odgovore Stular Sodnik je nato ukazal, naj pri- drsaikami in ledom nastaja sloj Cilka ijz Strahinja št. 69 in bo neso kotel vrele vode. Vanjo je vode Ce bi te vode ne bilo, bi dobila za nagrado knjižico z vrgel denar iz mošnje in ga bjj0 drsanje po ledu ravno lepimi slikami »Pod goro, pod s palico dolgo mešal. Potem se {ako težavno kakor je po podu. to goro zeleno«. V tekmovanju, je nagnil nad kotel in dejal: voda zmanjšuje trenje med dr- kdo bo nabral največ točk po »Denar ie last prodajalca, bera- saiko in ledom kakor olje v tridesetih vprašanjih, vodi Vir-ča pa šibajte z bambusovo pa- stroju. To je tudi vzrok, da se nik Peter z 11 točkami pred lico. da si ne bo več izmišljal ledeniki pomikajo z gor. Pod Štular Cilko z 10 in Ogrin takih prevar!« težo ledu se njegovi spodnji Marjanom s sedem točkami. Ljudje so se tej razsodbi zelo sloji talijo, in ledeni tok leze Vse moje prijatelje - pionirje začudili. Ko pa so si o^eda1! po gorskem pobočju kakor va- najlepše pozdravlja oljnate madeže na površini vo- še drsalke po ledu. Vaš Kosobrin Pa$m m divje (itašice Resnična zgodba iz podbrcškega koirca za predpusine dni Do takrat, ko se je to zgodilo, ni bilo nikoli slišati, da bi se v Podbrezjah pojavili divji prašiči. Nekega dne pa je prišel Klinar v gostilno k Filipu in trdil, da je našel v Biolu nad vasjo sledove divjih prašičev. Tega mu seveda niso verjeli, ker je vsem znano, da njemu ni kar tako verjeti. Ko pa je prišel z enako vestjo še Žagar, se je lovec Blaž le zganil in šel sam pogledat. Res je tudi on našel pri Klinarjevem stogu sledove divjega prašiča in precej daleč naokrog razrito zemljo. Ko pa je potem našel neovrgljiv dokaz, odpad mrcine, so se mu oči zaiskrile v pravi lovski strasti. Kot okamenel je strmel v dokaz. Ker je vedel, da mu mnogi lovski tovariši ne bodo verjeli, da so res divji prašiči v domačem lovskem revirju, mu šine v glavo dobra misel. Iz žepa je vzel kos časopisa, ga razgrnil na tla in lepo varno pobral in položil »dokazni material« na papir. Z mahom je nato postlal v žepu in dragocen dokaz varno spravil, da bi važna najdba čimbolj ohranila prvotno obliko. Ko se je vrnil k Filipu, mu je pomolil pod tios neizpodbiten dokaz, da je Klinar to pot le govoril resnico. Lovec Blaž je hitro obvestil vse lovske tovariše od Jaka. Podržaja do Cirila v Grabnu. Vsem je prirovedoval o svežih sledovih divjih prašičev in pri vsakem je izvlekel iz žepa »dokaz resnice« in s tem tistemu, ki mu ni verjel, prepričal oči in — nos. V Podbrezjah pa je premalo lovcev, da bi ukrotili tako »zve- rino« (morda jim je manjkalo tudi poguma) in Blaž je poklical na pomoč še lovske tovarišs iz Nakla. Tekel je na pošto in zahteval nujen telefonski razgovor. Ko mu je poštar v vsej naglici preskrbel zvezo in se je oglasil iz Nakla lovec Markič, mu je hitel Blaž pripovedovati, da je v Podbrezjah večja čreda divjih prašičev in da prosi vse naklške lovce, naj pridejo na pomoč. Sprva mu Markič ni verjel. »Beži, beži, Blaž in ne brij norcev iz mene«, ga je zavrnil. Toda kakor pri drugih lovskih tovariših je Blaž v svojem navdušenju hitro potegnil iz žepa dokaz, ga pomolil k telefonski slušalki in dejal: »Le poglej,, saj imam d... od divjega prašiča tukaj . ..« Poštar se je temu zanimivemu in zabavnemu razgovoru od srca nasmejal ter želel prijatelju Blažu veliko lovske sreče pri pogonu. Lovci iz Podbrezij in Nakla so se kmalu zbrali ter napravili velik pogon na divje prašiče. Steklenica »heruša« v malhi in pesem »Mi smo lovci. . .« jim je dopolnjevala manjkajoči pogum. Prišli so do svežih sledov in ugotovili, da je bilo število div jih prašičev po lovski navadi pretirano. Naključje je hotelo, da je merjasca prvi zagledal Filip, ki se povsod drži izreka: »Ce prehitro puška poči — zdrav iz grma zajec skoči«. —• Prepozno je sprožil puško in njegov strel je bežečo žival pognal v še večji beg, ki jo je od-kurila proti Ljubnem. Ker je po zgrešenem strelu bežeČega prašiča nesmiselno zasledovati, so se lovci zbrali okrog Filipa in ga obdolžili neuspelega pogona. Posebno hud je bil vročekrvni Podržaj. Za »lovsko kazen« je moral Filip peljati vse lovce v svojo gostilno in jih pogostiti. Z »dokazom«, ki ga je Blaž še vedno nosil v žepu, pa se je za konec pripetilo 56 tole. Blaž in lovski tovariš iz Naid3 fta imela enake suknji'e. Po : ilivanju z dobro kapljico sW jih zamenjala. Zena tega icvca pa je prav tisti dan prosi1-., in •uročila možu, naj ji iz Podbrezij prinese kvas, ki ga ta" krat v Naklem slučajno ni bilo. Mož je kot ponavadi pozno pri' šel domov. Zena je že snala. Drugo jutro pa je ona. ne da moža zbudila, sama segla v možev žod po »kvas« . . • 1^ ti lo potem, ne smemo pove dan. Le to lahko dostavimo, da J bil mož, ko se je zbudil, men črn po obrazu. Iz arhivov Ljudske milice Kino Rad ovij I c« nI T PODRUŽNICA NAŠEGA LI- PODRUŽNICA SPREJEMA — »TA V RADOVLJICI JE OD- NOVE NAROČNIKE, OGLASE, Tradicionalno slovansko go- bil. Za plačilo se je prihodnje Kino »Storžič«, Kranj: 18. fe- četkom prve predstave. PRTA OD 15. FEBRUARJA NA OBJAVE, REKLAME ZAHVA- stoliubie včasih tvegana Jutro ogledal malo po hiši, ko bruarja premiera ameriškega Kino »Svoboda«, Stražišče: LINHARTOVEM TRGU ŠT. 8, Ćf«titkit vnvv va stvar- To vam lahko P°trdi je gospodar odšel s konji v filma »Venecijanski tat«. V gl. 19. ob 18. in 20. uri »Stori V LOKALU TOV FRANCETA i^amni!.. «uv*, «a- d. kmet Krmej. gtefan w R+a_ gozd. V spalnici njegovih se- vlogi Maria Montez, Paul Chri- grešnik«. 20. II. ob 10. uri »Za- iu bili zlasti všeč ne- stian. Predstave: ob 16., 18. in kaj se a perila, a 20. uri. 19. II. ob 16. uri »Zakaj II. ob ORIirA URADNF URF VSAK KOČNIKE PA SPREJEMA TU- dlxkmet Krmell Štefan iz Sta- Jozd- GRILCA. URADNE URE VSAK___ BWMIA AU niš nad Zmincem. 26. januarja ftra so mu Dlh zIasti všeč ne- stian Predstave- ob ifi i« in ira- j uarja kater. kos. žensk Ofave. ob 16., 18. in kaj se borimo« I. in II. del. 20. ----- —---- „ "J-s naa zmincem. 26 ianuaria TOREK IN PETEK OD 15. DO DI TOV. FRANC GRILC VSAK ip nrftsil _„ - t J kal je prosu za prenočišče popoten 17. URE. nAvi DAN! je prosu za prenočišče popoten <.ta m„ . . Vt d ™- uri. 19. n. ob 16. uri »Zakaj II ob 18 uri ' ~ RAZPIS ocenjena na 2,065.000.— ocenjena na 1,144.000 — ocenjena na 1,600.000.— ocenjena na 200.000.— ocenjena na 650.000.— ocenjena na 639.000.— ocenjena na 1,760.000.— ocenjena na 895.000.— V smislu določil 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17/101-53), Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 31/264-53) in Odloka o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na območju ljudskega odbora mestne občine Kranj (Uradni list LRS št. 2/86-55), razpisuje tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj javno' dražbo naslednjih hiš iz splošnega ljudskega premoženja: 1. hiša št. 105 v Cirčah, dvostanovanjska — — - 2. hiša št. 45 v Drulovki, dvostanovanjs a — - 3. hiša št. 324 v Stražišču, dvostanovanjs .a — - 4. hiša št. 191 v Stražišču, dvostanovanjs ;a — - 5. hiša št. 163 v Stražišču, dvostanovanjska — -<5. hiša št. 15 Kranj, Savski breg, dvos anovanjska 7. hiša št. 12 Kranj, Stara cesta, dvostanovanjska 8. hiša št. 47 v Struževem, dvostanova: j ka — - 9. hiša št. 39 Kranj, Tavčarjeva ul., v lasti SLP le «/*, dvostanov., ocenjena V2 na 899.000.— 10. hiša št. 17 Kranj, Partizanska c. (montažna), dvostanovanjska, ocenjena na 2,037.000.— 11. hiša št. 3 Kranj, Partizanska c, dvostanovanjska — ocenjena na 12. hiša št. 16 Kranj, Cankarjeva ul., v lasti SLP le »/t, dvostanov ocenjena V2 na 1,166.000.— 13. hisa št. 73 na Klancu, enostanovanjska — — _ ocenjena na Javna dražba bo v sejni dvorani LOMO Kranj, Titov trg št. l/II, vsakokrat ob 9. uri in sicer: 1. za hiše navedene pod točko L, 2., 3. in 4. v ponedeljek dne 21. marca 1955, 2. za hiše navedene pod točko 5., 6., 7. in 8. v torek dne 22. marca 1955, 3. za hiše navedene pod točko 9., 10., 11., 12. in 13. v sredo dne 23. marca 1955, pod naslednjimi pogoji: 1. Cenilna vrednost vsake hiše je istočasno izklicna cena in tudi najmanjši sprejemljivi ponudek. 2. Varščina znaša 10% cenilne vrednosti vsake posamezne hiše, ki jo mora položiti ponudnik najpozneje eno uro pred pričetkom javne dražbe pri Upravi za dohodke LOMO Kranj ki mu izda potrdilo. Ponudnik, ki se na javni dražbi ne izkaže s potrdilom o položeni var^ ščini, ne more dražiti. Na javni dražbi draži lahko vsak zasebnik — državljan FLRJ, posamezne, družbene organizacije in posamezna društva. 3. Varščina, ki jo je položil ponudnik, čigar ponudba je bila sprejeta, se šteje v prvi obrok kupnine, vsem drugim ponudnikom se varščina vrne takoj po končani dražbi. 4. V osmih dneh po preteku dražbenega roka mora položiti najvišji ponudnik pri Upravi za dohodke LOMO Kranj najmanj 20»/o kupnine, ostanek pa v polletnih obrokih ki so določeni v plačilnih pogojih pod točko 7. tega oglasa. 5. Udeležencem iz NOB v letih 1941, 1942 in 1943 in drugim osebam, naštetim v 6 a) v*«u Uredbe o dopolnitvi ureabe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja, lahko ljudski odbor podaljša rok 8 dni do termina, ko se mu odobri dolgoročni kredit za nakup hiše. Obročno odplačilo je v tem primeru 15 let, če znaša kupnina do 500 000- " on i*>t ča kunnina presega vsoto 500.000.- din. 11. od 18. in w. uri goslovanski film »Vesna«. 25. imel v .planu večjo in dalj ča- »Venecijanski tat«. Ob 22. url in 26. februarja italijanski film sa trajajočo »akcijo«). Ko se premiera avstrijskega filma »Grenki riž«. — Predstave ob je gospodar vrnil, je pogrešil »Stari grešnik«, v glavni vlogi petkih in sobotah ob 18.30 uri, žepno uro v vrednosti 2500 di- Pari Horbiger in Maria Ander- ob nedelj, ob 16., 18. in 20. uri. narjev, nekaj gotovine, doku- gast. 20. II. ob 9. uri »Zakaj ™~™~ mente, žepni nož. V zminški se borimo«, ob 10.30 uri »Stari PODRUŽNICA NAŠEGA LI-gostilni, kjer ga je pri iskanju grešnik«, ob 15. uri »Venecijan- STA NA JESENICAH - PRE-zalotil,'mu je po daljšem pre- ski tat«, ob 21. uri'»Stari greš- SERNOVA C. 21, JE ODPRTA rekanju in grožnjah ukradene nik«. 21. do 27. II. premiera VSAK TOREK IN PETEK OD predmete vrnil. Varnostni or- francoskega barvnega (Gevaco- 8. DO 10. URE DOPOLDNE. — gani so ugotovili, da je moža- lor) filma »Grof Monte Chri- PODRUŽNICA SPREJEMA — kar, ki je zlorabil gostoljubje, sto« I. del. Predstave ob 15., 17. NOVE NAROČNIKE, OGLASE. Hafner Anton iz vasi Papirnica 19. in 21. uri. — Predprodaja OBJAVE, REKLAME, ZAHVA-pri Škofji Loki. vstopnic dnevno 1 uro pred pri- LE IN ČESTITKE. GLEDALIŠČE objave - oglasi Lutkovno gledališče Primsko- „—-^*.v. i iiuianu' furniranih del cnrhimn t PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V° P,r!redi v nede]J° °° ^. uri Wendling st. mizarstvo 5 evivi popoldne predstavo »Dve vedeli " m8antvo KranJ- KRANJ Sobota, dne 19. februarja ob 20. uri: Izven — Saroyan, Sartre »Glejte, Amerika!«. Lisa — Ma-jola Sukljetova popoldne predstavo »Dve veseli o Pavlihi«. — Vljudno vabljeni! MALI OGLASI Prodam pritlično hišo -----— k"«"-hu niso z vr- j. , Nedelja, 20. febr. ob 16. uri: Iz- tom in 1020 m2 njive. Naslov v J? V s-bi ^ ven in za podeželje — Sarovan, "Pravi lista. žini Kranj. Tajništvo za zdravstvo in socialno politiko LOMO Kranj išče rejnike za otroke v starosti od 1 do 14 let proti primerki .?S.^ni"i- Informacije dobl-15 na Mestni ob- Sartre — »Glejte, Amerika!« Ugodno prodam avtomatsko „ Avtok'«Parja in avtoelektri- 435.000.— 298.000.— Četrtek, 24. febr. ob 13.30 uri: tehtnico (skoraj novo) »Titan«. čarja sprejme takoj v služho »Avtopromet«, Kranj. Kupim majhen zadnji sedež Zaključena predstava za šolo Naf?v v "Pravi llsta- Kri** — Oskar Wiiehner- »Pa- Priporoča se gostima Križ- / ;----- —^unji stirčeke PeterinkraT^ BrUian- nar' Preddvor. Obiščite nas in <«*ius) ™ motorno kolo. Na-shrčeke Peter in kralj Briljan zadovQljm hQgte slov v upravi lista. Sobota, 26. februarja ob 16. Išžem s°bo. Po delu poma- Prodam ročni voziček. Naslov in 19.30 uri: Gostovanje v Ze- Sam v gospodinjstvu. Naslov v v upravi lista, leznikih — Oskar Wuchner: uPravi lista. 4 nova okna, enojna za dvoj- »Pastirček Peter in kralj Bri- Prodam ali zamenjam za kr- no zasteklitev, 120x120, poceni ljantin«. milno repo 2000 kg sena. Dol- Prodam. Macarol, Kranj, Sav- Nedelja, 27. febr. ob 16. uri: žan Janko, Golnik 15. ski breg 3. Izven in za podeželje — Saro- Našla se je vodovodna cev na Kupimo dobro ohranjena pipeti proti Tržiču. Naslov v u- hala — visoko uglašena. Godba pravi lista. »Svoboda«, Kranj. Podpisani Jože Pernuš iz Pa- Zazidljivo parcelo ob križišču lovč št. 6 preklicujem in obža- na novo pokopališče v Kranju lujem vse, kar sem žaljivega Prodam. — Bitenc - Huje 1. govoril o Ceciliji Stular iz Pa-Sobota,^19. febr.ob 19.30 uri: lovč ^ ? OBJAVA Sposoben ekonom dobi mesto yan, Sartre — »Glejte, Amerl ka!«. Lisa — Jelica Siardova MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE b. ----- - - - " — —1 ^ "'«1 kupnina ao ouu.OOO.— din in 20 let, če kupnina presega vsoto 500.000.- dm. 6. Ljudski odbor bo sklenil s kupcem kupoprodajno pogodbo za nakup hiše in mu izdal odločbo o brezplačni dodelitvi zemljišča, na katerem stoji prodana hiša kupcu in njegovim pravnim naslednikom. % 7. Plačilni pogoji so naslednji: Ob pravomočnosti kupne pogodbe plača kupec takoj 20»/„ kupnine, v katero je vračunana tudi položena kavcija. Za stavbe, katerih kupnina bo znašala nad 1,000 000— din ie doba odplačevanja 20 let pri kupninah od 500.000.- din do 1 milijon din 15 let, za stavbe katerih kupnina bo znašala izpod 500.000 din pa 10 let. Plačilni obroki se plačujejo polletno.' Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj Krasna: Draga Ruth „ . .. Jf . . . „ .. ------ ——»m. umi mesto RAZPIS SEJMA Nedelja^ 20 febr. ob 18. un. y Prehodncm mladinskem do- ZA PLEMENSKO ŽIVINO Skufca: Trnuljčica. Zadnjič. PreHHvnnr Ponedeljek, 21. febr. ob 14. V ^reaavoru- Ker je veliko zanimanje za uri- Škufca: Trnuljčica. Zaklju- Ugodno prodam gozdno par- nakup plemenske živine gorenj-čena predstava za gimnazijo cel° in niive "a Podreči pri ske pinegavske pasme, prirejajo Bled Medvodah. kmetijske zadruge Gorje in Boh- Torek, 22. febr. ob 19.30 uri: Štedilnik prodam za 4000 din. Bistrica izredni sejem P Petrovič: Ploha. Vaška šola Informacije v upravi lista. dne 26. t. m. ob 8. uri v Sp. z glasbo in petjem. Izven. Re- Iščemo čevljarske mojstre — Gorjah in istega dne zija in scena Bojan Cebulj. »Svoboda« Kranj - Sind. dom *t j i- oa »v. ^ ponudbe pod Nedelja, 20^ febr. ob 16. uri: Portorož Streicher - Kosmač — »Kam iz zadreg«. Veseloigra v 3 dej. Četrtek, 24. febr. ob 20. uri: Streicher - Kosmač — »Kam iz zadreg.« Nedelja, 27. febr. ob 15. uri: Streicher - Kosmač — »Kam iz '.adreg«. Gostovanje v Podbrezjah. . Ob- Radlo LJubljana "Poročila poslušajte vsak dan igra — Branislav Nušič: ob 8.05, 7., 19. in 20. uri. Od- činsko dete. dajo »Želeli ste - poslušajte« Sreda> 23 februarja. ob nedeljah ob 13.30 in vsak de- Igrajo §tirje f]osarji • lavnik ob 16.30. »Gospodinjski Mija in stane 1Ufi golska ^ nasveti« vsak dan ob 7^0 uri. za nižjo stopnjo (ponovitev) »Kmetijski nasveti« in »Kmetij- n 45 S]ovenske narodne pesmi ska univerza« vsak delavnik ob poje baritonist Roman Petrov-12. uri. »Pregled tiska« pa vsak Cie> s harmonik() spremlja A dan ob 6.30 uri. Stanko. 13.00 Jezikovni pogovo- Nedelja, 20. februarja: 8.00 O ri- 14.00 Gledališče in filmi, feortu in športnikih: Kako so 1530 Šolska ura za višjo stop-bri nas nekoč smučali. 9.00 O- nJ° (Ponovitev). 16.10 Utrinki iz t poslušalci. 12.10 biovensice na ra v 3 dejanjih I /^^ik- Zimski večer na Za P^mrje. 12.10 Igra godba na ne Krzišnik. ZunsK h ljubljanske garnizije. <°CL obfčaji na vzhodnem t^udsko prosvetni obzor- (prustni °\lta» Radiiska igra 1530 r^ francoskega je- Stajerskem). 18.00 RacujsKa igra 2lka __ 23 lekclja 16 ,„ *;1 l Božo Milašič: Skoraj never- RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja OLO Kranj razpisuje mesto direktorje za Lkonomijo Cerklje t Cerkljah Pogoj: Srednja kmetijska šola s potrebno prakso ali nižja kmetijska šola z daljšo prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisnimi podatki je vložiti na Tajništvo OLO Kranj do 28. februarja 1955. krojilce in pomočnike za ročna ob 15. uri v Boh. Bistrici, dela. Nastop službe takoj, sta- Za oba sejma velja sejmski novanje preskrbljeno. Pismene red GZZ, zahteva pa se za pro-■ Oblačil-obutev«, dajo plemenske živine tudi pi- smena garancija prodajalca. Izgubljeno torbico z denar- Istočasno navajamo termine jem pred trgovino »Barve laki« za živinske sejme v radovlji-11. II. vrniti proti nagradi An- škem predelu: geli Bajd, Srednja vas 30, p. Spomladi: Šenčur. - 12. 3. 1955 v Lescah, Prodam 2000 kg repe in teht- 1. 4. 1955 na Bledu, nico — decimalko. Fridl, Hra- 25. 4. 1955 v Lescah, še pri Smledniku. 4. 5. 1955 v Boh. Bistrici. Zamenjam enosobno stanova- Jeseni: nje v Kranju za enakega kjer- 25. 9. 1955 v Podkorenu, koli v Kranju. Naslov v upravi lista. Mizarskega pomočnika, vojaščine prostega, veščega tudi 29. 9. 1955 v Lescah, 18. 10. 1955 v Boh. Bistrici 21. 10. 1955 v Lescah, 11. 11. 1955 na Bledu. TRGOVSKO PODJETJE ..MODA" K H A N J Vas poslreže v manufakliinicm oddelku z najboljšim blagom, hitro, solidno in poceni. Oglejte si našo bogalo izbiro v galanterijskem oddelku. Kadar kupuje!e, kupite pri „MODI" Kranj! iz literature — Miško Kranjc: ieten"dogodek. Trije v pivnici. 18.00 Okno v liek 2L februarja: svet. 18.30 Modni kotiček. 20.15 ».^"eSJia'ura za višjo stop- »Četrtkov večer«. 21.00 Literar-11.15 ix>is™ -----1 ---- ni yecer _ j w Goethe — ni° 3) »Tear Florjan vzlju- 5020 Vodušek: Iz Fausta, b) Kako je ms* Igra kvartet Petek, 25 februarja: 11.15 Ci- bil knjigo- 15 30 §olska ura cibanom dober dan! 14.00 Za Jure RobeZ"''i0. Na dolgo pot pionirje — Ludvik Starič: Kako * niŽJ° Sll ciike ob preselje- «™ postal »leteči Kranjec«, fegodovlnske d£e y)_ „ 1Q 15.15 Igra trio Edi Radič. 18.10 WV i/ literature - France Poje zbor France Prešeren iz Jltrinki n; objokane ljudi. Kranja. 18.30 Iz kolektivov za Magajna: j Kampic. kolektive: Tarifni pravilnik v J8'15 JSvstven« nasveti. 20.00 manJših Podjetjih. 20.00 Teden-18.30 Zdravf.t.Yf"; feiuon skl politični pregled. > nanie politični teijion. . Znanje v Sobota, 26. februarja: 6.35 -forek, 22. februarja: 11.13 Pred mikrofonom so Štirje fan-^icibanom - dober dan. 12.30 lje in Vaški tr-0 UQQ u Urad. 50 mi«ut z Veselimi goaci^ 15.30 nih listov 15 3Q Te^aj esperant- Vaj angleškega jezika — 119. gkega jczjka _ 21 lekdja lg 1Q CKcija. 16.10 Utrinki iz litera- VMnkl iz literature - Pesmi — Plesale lepoto iz Ljub- Ade Skerlove. 18.00 Jezikovni \j&ne so cele . . - 18 30 Športni pogovori. 18.40 Igra tamburaški lednik. 20.00 Tedenski notranje orkester. 20.00 Pisan sobotni politični pregled. 20.30 Radijska večer. »Ne jokaj, mama Knjiga nas uči ljubili ljudi in spoštovali nji-hovo delo. Najboljše knjige in najceneje jih dobite v knjigarni „Simon Jenko" Kranj Ljubitelje knjig obveščamo, da sprejemamo naročnike za knjige Prešernove družbe. V smislu odredbe Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti steklini (Ur. list LRS št. 13-70/47) in na podlagi 9. tč. 136. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS št. 19-90/52) razglašam ODREDBO O OBVEZNEM CEPLJENJU PSOV PROTI STEKLINI 1. člen Na območju ljudskega odbora mestne občine Kranj se mora izvesti zaščitno cepljenje psov proti steklini. 2. člen Cepljenj© psov bo: , 22. II. 1955 ob 14. uri v Mestni klavnici 23. II. 1955 ob 15. uri pri »Naučku« v Stražišču 28. II. 1955_pb 11. uri v Mestni klavnici za zamudnike. 3. člen Cepljeni morajo biti vsi psi stari nad 6 mesecev. 4. člen Kršitelje te odredbe se bo kaznovalo v smislu 5. člena zgoraj cit. odredbe Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (Uradni list št. 13-70/47) z denarno kaznijo 1.000 di«. 5. člen • Vsi necepljeni psi bodo pokončani. 6. člen Stroški za cepljenje psov znašajo 80.— din za psa in 30 — din za pasjo markico. Predsednik LOMO Kranj Vinko Hafner Vsem svojim cenjenim strankam se toplo pri-]>oroča s svojimi izdelki Papirnica Količevo Naši preizvocri so k vali letni! i RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorja OLO Kranj razpisuje mesto direktorja za „NIKO" tovarna kovinskih in elekromeh. izdelkov, Železniki. Pogoj: Strojna ali elektro fakulteta ali ustrezna srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse v vodenju podjetja. — Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisnimi podatki je vložiti na Tajništvo OLO Kranj do 28. februarja 1955. Miha je skušal ugovarjati: „Pravijo, da tudi carju ne prime." Ali Grega je vztrajal pri svojem: „Pri nama pa bo prijela! Rekel sem: bodi riba — in riba bo!" „Amen!" je odvrnil Miha. Takoj naslednjega dne je v počitniškem domu nastal pravi, pravcati preplah. mm v mn) BED „Jutri bom šel jaz z vama, pa bosta videla, koliko bomo nalovili!" Naslednje jutro je res našlo vse tri junake ob ribniku. V vlogi sočustvujočega tolažnika se jim je pridružil še neki starček, ki mu je sladila življenje prekrasna pedagra, putika ali protin, kakor temu pravijo, in ki je dneve in dneve prepeval po svoje prikrojeni „šlager sezone". „Prva stvar, prva stvar je juha z grahom; nu, a deklice? A deklice potem ..." Kar se mu je zdelo jako lepo in duhovito. Vsi so videli, da je Grega na drugi strani ribnika potegnil iz vode na enem izmed svojih trnkov najmanj tri kilograme težkega, mastnega krapa. Res je, če bi gledali zelo od blizu, bi videli, da . .. No, nočem razkrivati tujih skrivnosti. Tako ali drugače — ta karp je končnoveljavno povzročil v sicer mirnem počitniškem domu pravo revolucijo: Grega in Miha sta čez noč postala heroja. Skoraj vsi gostje so se nemudoma oborožili s trnki, vrvicami in črvi. Kmalu je hodilo k ribniku že okoli 25 ribičev, ali nikomur razen Gregi in Mihi ni prijemalo. To je strasti še podžgalo. „Ne, tudi mi bomo konec koncev ujeli," je šumela progasta pižama. „Le dru-j gačnih črvov nam je treba . . ." Vse na svetu se konča. Dopust je Gr gu in Mihu potekel in odpravila sta se. Pri slovesu je dal Miha ribičem tale nasvet: „Glavno je, bratci, da ne gledate okoli sebe. In vlecite odsekano. V tem je skrivnost uspeha." Prešel je dan, pa še eden. Tedaj je nekdo od gostov postal pozoren na Paško, dvanajstletnega sina kuharice, ki je začel paradirati v novih elegantnih hlačah. „Od kod pa imaš to?" so ga vprašali. In Paška je skromno odvrnil: „To sta mi podarila stric Gre^a in stric M ha, ker ~em vsako jutro tekel k ribiču Kuzmi in jima kupil sveže ribe . . ." — Konec — Vsi {pri tem so upoštevane tudi že omenjene tri pižame) so na lastne oči videli, kako sta se Grega in Miha vračala z lova, nesoč na vrvi pet krepkih ostrižev. Še večji direndaj je nastal naslednje jutro: naša dva prijatelja sta prinesla mastnega karpa. „Začel se je pravi lov! Prijemljejo kot za stavo!" je objavil Grega stremečemu poslušalstvu. „Ribe se kar ponujajo", je skromno dopolnil Miha. Še istega dne je h Gregi prišel nam že znani državljan srednje rejenosti v zeleni pižami: „Oprostite mi... Veste, prej sem se tudi jaz malo pošalil iz vašega traka . . . Ali smem jutri z vami?" „Seveda smete", je odvrnil Grega. „To-da, riba ne mara velike družbe. Ribnik je velik — dovolj je prostora za vse. Izberite si prostorček ..." „Pri brezici karp dolgo prijemlje," je nasvetoval Miha. Naslednjega dne zjutraj sta Grega in Miha že zgodaj sedela s trnki ob ribniku. Videla sta, kako sta na nasprotni strani k brezi prikorakali s čvrstim korakom dve pižami: zelena in karirasta. Sedli sta na breg, pripravili trnke in začeli spoštljivo, s pobožno zbranostjo loviti. Miha je dvignil iz vode cel šop ostrižev, privezanih na vrvico in ga od daleč pokazal pižamama. „Danes izvrstno grabijo!" je zaklical. „Posebno ostriž je zelo prizadeven." Po zajtrku sta obe pižami tožili: „Nama ni niti ena zgrabila. Očividno Grega in Miha poznata kako skrivnost. Ali ste videli, koliko sta nalovila?" »Nobenih skrivnosti ni tu!" je odsekala progasta pižama s precej obilno vsebino. Od zgodnje mladosti pa do sedaj, nisem mogel opustiti branja določenih zgodb izpod peresa slavnega pesnika in pisatelja basni, ki so mi dale dober nauk za življenje in mi nudile tudi užitek. Vedno sem jih imel pri roki. Ce so me obhajale zlobne misli na ljudi, sem vzel zgodbe v roke in pregnale so strašne občutke. Jn če sem se sam sebi zdel ego-ističen, nizkoten ali nesramen, sem jih spet vzel v roke in povedale so mi, kaj moram storiti, da dobim spet spoštovanje do samega sebe. Večkrat sem želel, da bi se te ljubke zgodbice v svojem višku ne končale srečno, temveč, da bi se simpatična usoda različnih dobrotnikov in do-brotnic še nadalje zapletala. Ta želja se mi je tako močno zapičila v možgane, da sem jo sklenil izpolniti in napisati dodatke, t. j., nadaljevanje teh zgodbic sam. Tu vam bom, dragi bralci, dal nekaj izidov, pri čemer bom vsebino vsake posamezne zgodbe napisal dobesedno in dodal zaključke, kakor sem si jih izmislil. HVALEŽNI PES Nekoč je nek dobrosrčen zdravnik našel psa-kodra, ki si je poškodoval taco. Nesel ga je domov in ga po „operaciji" — ko mu jo je uravnal in obvezal — spet spustil na svobodo, ne da bi še kaj mislil nanj. Kakšno pa je bilo njegovo presenečenje, ko je nekaj dni pozneje, zelo zgodaj zjutraj, odprl vrata in opazil kodra, ki je potrpežljivo čakajoč sedel na pragu, v družbi nekega drugega psa brez gospodarja, ki si je tudi pri neki nesreči poško- doval taco. Dobrosrčni zdravnik je rešil tudi tega psa bolečin in mislil pri tem na neskončno ljubezen in milost boga, ki mu je po skromnem malem psu pokazal, da . .. itd., itd., itd. DODATEK Naslednje jutro je našel dobri zdravnik pred svojimi vrati oba psa, ki sta sijala od hvaležnosti, v družbi dveh drugih psov »invalidov". Oba je hitro pozdravil in vsi štirje psi so veselo cvileč odskak-ljali. Zdravnik pa je bil še bolj presenečen kot prej. Minil je dan, prišlo je jutro. Pred vrati so sedeli štirje okrevanci v družbi štirih drugih, potrebnih zdravnikove pomoči. Tudi ta dan je minil in prišlo je novo jutro in — pred vrati na stopnicah je sedelo šestnajst psov, med njimi osem takih, ki so imeli polomljene tace. Ljudje so se jim morali izogibati v velikem loku. Opoldne so bili vsi „zlomi tac" uravnani, — toda v prsih dobrosrčnega zdravnika se je začela borba med čudom božjim in brezbožnostjo. Zopet je drugo jutro vzhajalo sonce in obsijalo dvaintri-deset psov, šestnajst s polomljenimi tacami, ki so zasedli vse stopnice in pol ceste, ostali prostor pa je zavzela množica gledalcev. Cvilenje bolnih psov, veselo tule-nje ozdravljenih, skupno s pripombami gledalcev, se je strnilo v mogočen vriše. Ves promet je bil ustavljen. Dobrosrčni zdravnik je najel dva asistenta in do nastanka teme so končali delo. Še prej pa je zdravnik objavil svoj izstop iz Cerkve, da bi se lahko svobodno izrazil, kakor je za tak primer potrebno. Končno ima vsaka reč svoj konec. Ko je spet nastajalo jutro in je dobrosrčni zdravnik videl pred seboj nepregledno množico tulečih in tožečih psov, je zavpit „Zgodbe v knjigah so me varale. Govore vedno samo o dobroti in se potem končajo. Hitro, dajte mi puško! Stvar že predoljjf traja!" S puško v roki je stopil iz hiše in stopil na rep prav onemu psu, katerega je prvega ozdravil, nakar mu je slednji pokazal svojo hvaležnost s tem, da ga je vgriznil v nogo. Ubogega zdravnika je dogodek spravil v tako navdušenje, da tega njegovi možgani niso prenesli in je znorel. Ko se je dobri zdravnik po štirih tednih boril s smrtjo, je zbral tožeče prijatelje okoli sebe in dejal: (Nadaljevanje prihodnjič) 8 Rad bi bil vpil pa sem se le oddahnil, da so se končno vendarle odmaknile od mene tiste temne, grozeče oči, ki so bile zadnje trenutke negibno uprte v moje skrivališče, kot da bi me bile tam videle. Ze je ležala glava na kladi, zamah z mečem in v mesečino je brizgnil curek krvi. Toda ni padel na zemljo, ni se razpršil v kaplje, temveč je ostal v zraku, kot da se je v hipu strdil. Glava pa je padla s klade in se trkljala naravnost proti meni. Množica je metala klobuke v zrak in besnela v strahotni radosti. Spoznal sem to jasno iz njihovih kretenj, čeprav nisem slišal nobenega glasu. Vsi so planili kot obsedeni na truplo, suvali vanj in bili po njem ter ga vlačili okrog, kot da njihov srd še vedno ni potolažen. Glava pa se je medtem trkljala dalje, naravnost proti meni in je končno obležala tik pred mojim skrivališčem. Temne, bliskajoče oči so me pogledale in slišal sem besede, prve v tej grozni noči, besede iz ust glave: »Zlo nuno boš pomnil!« Naenkrat pa je pred menoj vse izginilo, vrvenje množice, glava, krvnik s klado in le rdeči srp strnjenega žarka krvi je še za trenutek plaval v zeleni mesečini. Ničesar ni več, kar bi bilo še vredno omeniti, razen to, da so drugo jutro našli v grobnici truplo sestre Agate v strahotnem stanju. Bilo je od udarcev in sunkov popolnoma zna-kaženo, vsi udje polomljeni, glava pa popolnoma ločena od trupa. Sumili so, da se je dogodil primer seksualne blaznosti, vršile so se natančne preiskave in tudi jaz sem bil zaslišan. Toda vsa preiskovanja oblasti so bila zaman, kajti jaz sem pač pazil, da ne bi izdal tega, kar sem videl ponoči. Dne 17. julija 19. . zjutraj je vse mesto razburil strašen zločin. Služkinja inženirja in stavbenika G. A. je zjutraj zaman trkala na vrata spalnice svojih gospodarjev. Ko je okoli desetih dopoldne še enkrat klicala in tresla vrata je zapazila, da sploh niso zaklenjena. Stopila je v Spalnico. Mlada žena je ležala v svoji postelji sredi mlake krvi, o gospodu pa ni bilo nobenega sledu. Kričaje je dekle zbežalo iz sobe in med krčevitim jokom končno le povedalo, kaj je v sobi videla. Mlad študent iz tretjega nadstropja, ki je bil še najbolj razsoden med razburjenimi in prestrašenimi sostanovalci, je takoj poslal po reševalce in policijo. Prišla je komisija in ugotovila, da se je zgodil zločin. Mlada žena je bila mrtva že več ur; glava je bila z gladkim rezom, izvršenim s strahotno silo, popolnoma ločena od trupla. Sicer pa je bilo vse stanovanje popolnoma v redu, le ena slika v spalnici je bila sneta s stene ter razbita na drobne kose. Okvir je bil popolnoma razdrobljen, platno pa razcefrano v cunje. Nobenega znamenja ni bilo, da bi bil morilec vdrl *v stanovanje od zunaj. X>ekle je povedalo, da sta zakonca odšla spat kot običajno. Ko so jo vprašali, če ni v zadnjem času zapazila med možem in ženo kakih prepirov, je trenutek pomislila, nato pa povedala, da ni opazila nič drugega kot neko naraščajočo molčečnost pri obeh in pa pri ženi nerazumljiv nervozen trepet. Kljub tej izpovedi ni preostalo nič drugega kot »domneva, da je gospo A. iz doslej neznanih razlogov umoril njen mož, ki je nato pobegnil. Opazovanja sostanovalcev v hiši so se ujemala z izpovedjo dekleta, toda iz vseh teh podatkov se vendar Ini dalo sklepati na kak resen razkol, ki bi utegnil biti povod tako strašnemu dejanju. Sodni Zdravnik pa je dejal, da pomanjkanje vidnih znamenj o kakem sporu človeka (ne sme zavesti v zmoto, da bi verovali v popolno soglasje (zakoncev, kajti ravno pri ljudeh z visoko kulturo, ikot sta to bila zakonca A., se odigravajo take katastrofe brez hrupa. S tem je ipotrdU domnevo policijskega komisarja, ki je odredil, da je treba najti moža umorjenke. Inženirja G. A. so našli popoldne na klopi v mestnem parku gologlavega, s klobukom in palico poleg sebe v hipu, ko si je zvijal cigareto. Brez ugovora je sledil stražnikovernu pozivu in pripomnil, da je že sam nameraval iti na policijo in pojasniti dogodek. Smehljaje in dobre volje je stopil v sobo. k policijskemu komisarju in ga poprosil dovoljenja, da mu sme povedati, zakaj je ženski prerezal vrat. Prepaden je komisar strmel vanj: »Gospod, vi priznate, da ste umorili svojo ženo?« A. pa se je samo smehljal: »Svojo (ženo? — Ne!« Potem pa je pojasnjeval zadevo na tako čuden in nerazumljiv način, da nista mogla ne policijski komisar me preiskovalni sodnik, ki so mu zadevo izročili še tisti večer, prav nič razumeti. Razumela sta le to, namreč priznanje inženirja G. A., da je odrezal glavo ženski s turškim handžarjem iz svoje zbirke orožja, trdil pa je, da ta ženska ni bila njegova žena. Ko je inženir spoznal, da ga nikakor ne razumejo, se je P1"10® sklicevati na svojega znanca arhivarja doktorja Sallierija, da bo s svojo izjavo vse potrdil. n. (Dalje prihodnji*5' OKENJSKE