Leto V., ilev. «d^^sllve^ V Celju, čelrtek due 7. lutiija i923. Poštnlna plaEana o pfoiini. Stane Oglas Državna ficejska knjižica v Ljubljani rvn. .... .uvjiuin 70 p. __..« »levailc« stane 1 Din. Izhaja viak toirek, cefriek In soboto. UreclnlŠf vo : fltrosstriayerjeva ul. 5t. 1,1. p? Mis je. Teles. 65. Upravnl&lvo: Strossuiayerjevau. St. I, pritliCfe. Teles. 6S. Rafun kr. poStnega Cekovnega urada St. 10.066. Uladimir Liutih mutenihom Booor ob odprtBin yrobu Vrnili ste se ! V sijaju pomlajenja, ovenčana s prvimi rožami, odeta v bujno zelenje svojih Sum in polj, ozarjena po ble 5čanju gora, ki so bile skalne rojenice ob va5I zlbell in so vam obdarile srca 2 nezlorr.no zvestobo in duSo s trdo močjo — krasna Icakor nikoli vas pozdravlja Domovina. S skrivnostnim smehljajem na materrnskem obličju vam je odprla svoje nedri; v svojem srcu vam je postlala, da se prdijejo vaSe večne sanie v njeno &vo brst in rast.. . Rodna jugoslovanska zemlja vas pozdravlja, še neizmerno lepSa ko nekdaj: svohodna 'm samasvojal Nr objemljt* vas z žalostjo, ne pozdravJja vas s solzami; Domovina je večna in v njenem velikem J.ivljenju \e ni raü- like med rnrtvimi id med živiml slnovi. Da, vi mrtvi ste ji 5e dražji — da, vi fnrtvi ste tJsočkrat ŽivejSi od nas ! Zlasti V, Ivan Elndiicher, zlasti vi, judenburški levi, ki ste padli za njeno svobodo, za njeno cast. Zak&j naj- lepSa in najdragocenejša iz vse krasote in vsega bogatsva, kar ga more roditi zemljai je mož, ki pogine v borbi za domovino, za srečo in blagor bodočih pokolenj. Narodi ga cenijo vise od vseh svetinj. nesmrtna dela človeškega duha so posvečena njegovetnu spo- niinu, zgled njegov oplaja srca mili- jonov in njegova kri je edina dovolj dragocena, da more odkupiti veke robstva, ustanoviti veke svobode. Jas- neje od solnca živih sije slava njih, ki so umrli na polju časti; tako sije va5a slava, junaki in mučeniki, tako živKe in boste živeli vi 1. .. V tej svečani uri, ko zastajajo srca tisočev in veje preko naših glav usodni bič zgodovme, se zdi, da so vaSe tihe krste edino, kar utriplja. Va§e votle oči žare na nas iz grobov, va§a trohneča usta se gibljejo in go- vore, vpijo nam živim v strašnem je- zikti večnosti ... Narod ! Ali slišiš, razumeš li be- sedo, ki vstaja iz teh grobov ? O, kako smo gluhi, kako pozab- Ijivi smo živi ! Kako dobro pomnijo mrtvi, kako mogočen je njih glas I Ti grobovi, narod jugoslo- venski, te spominjajo tvojega rob- stva, tvoje nemoCi, in tvoje sramote tvojega gorja. Sponiinjajo te stoletij. MILOVAN MILINOVIC: KONEC REPINCLJEVE LJUBEZNI! (Dalje.) Solnce se je Že bližalo zatonu, ko so jeli sejmarji odhajati. Tudi Jaka Repincelj jo je ubiral proti domu. Preko ramen mu je visela veriga pro- danega junca, desna roka pa mu je zdaj pa zdaj mehanično segla v no- tranjo stran suknjiča, kjer je imel skrbno spravljen izkupljeni denar. Vsa- klkrat se mu je ob tern razjasnil obraz in veselil se je očetove pohvale. »Hvala Bogu, zdaj pa lahko vržemo staremu skopuhu njegovih par stotakov pred noge in Še nam ostane par desetakov za sol in tobak. Kdo mi more toraj kaj prcdbacivati, <*e sem si ga pri- voSčil polič". Sam nisem mislil. da bo Slo tako dobro s kupčijo. Imel sem pa tudi dober jeziček. ArdeguČ, §e sedaj imam v grin suSo od samega baran- tanja.« »Hihihi, danes si pa nekam gla- sen, Jakec. Kje si pa junca pustil?« ga ogovori zdajci Nanča Piskernikova, ki ga je 7. Marjano neopaženo dohitela. »Ardeguč prirnojkožuh, ti si Nanča, ikoraj bi se te bil ustraSil. VpraSaS, ki si jih preječal pod nasiljem; sto- tetij. ki si jlfi prestradal s telesom in duhom, poteč se za tuje trinoge in pndlo živeč ob njihovi müosti ; sto- ietij, ki si jih prekrvavel ?a tiafitelje, da si jim branil kleti presto! in Sir it krivično oblast. Sporninjajo te udarcev v obraz, sporninjajo te psovk in zu- sraniovanja, s katerim so biatili tujci tvoj jezik in tvojih očetov podedovano preprostost; sponiinjajo te ugrabljenih duä tvoje dece ; spominjajo te krvave sile, ki je raztrgala tvojo v vekih za- sidrano enoto na tri plemena; spo minjajo te peklenske ?,lobe, ki je ^Ču vala brata na brata in kri na k(i ; spominjajo te ječ, ve5«l in razitrelnih od/edov, ki so jih tirani postavili pred spoznanje, da smo iz v^kov na veko- maj eno od Gospc svijte do Soluna, od SočV do vardarskih bregov. Spo minjajo te habsburškega jarrua, spu* minjajo te Avr.trije I Ti gsobovi, narod jiigu.šlovanski, pripovedujejo, kako ti je büsnila pred desdimi leti prva zarja vihajajoČfga odreSenja; kako je planil izza srbskih meja ponosni plamen svobcdc in ri^z- prostrl svojo lučdo nas. Pripovedujcjo ti, kako dobro ga je raxurnela tvoja plemenita mladina, ki je vstala kakor en mož in je striila svoje vrste od Oorice do Bitolja ter proglasila osnov- ni stavek rcvolucionarne jugoslovenske nacionalistične veroizpovedi: »liočemo združitev vseh raztrganih udov jugoslovenskega narodnega telesa v močno, suvereno dižavno Lkupno vedno redkih bened, NanČa pa s pretkanmi smehlja|em na ustnih, če§, kmalu borno spet nekaj^sli^ali, hihi. In res, ni se motila. čez nekaj dni je počila na vasi vest, da vasuje Jakec Repincelj pri Marjant v Žabjftku. Baje ni imel oče Repincel nič proti temu In tudi staremu Lopjeku je r>ü snubač po volji. * *• ;i'' Tri mesece je trajala ta gorefa ljubezen. Nel-ega dne pa se oglasi pri Marjani njena prijateljica Nanča. Pri- Brčno sta se pozdravili In klepetali precej dolgo. Ko se je NanČa že hotela posloviti, jo vpra§a bodoüa Repin- cljevka; »Ti Nanča, kaj pa je vendar z Jakcem? Že nekaj dni ga ni bilo sem. Mari je bolan, kali?« »Kaj še ne veš ničesar?« vzklikne Nanča z osuplim glasom in s Skodo- željnim izrazom v očeh in s tiSjim glasom prida: »Lej, lej, jaz sem pa mislila, da ti je znano, da se je za^^l Jakec sukati okoli premožne Štohar jeve Rezike. Saj poznaš to frkljo. VeS, izrazil se je proti nekaterim v Klancu, da rabi gospodinjo, ki bi mu prinesla slovensko pot — pot borbe proti na- silju. Sovražnikov niso Steli: s pravo jugoslovensko hrabrostjo so prezrli dejstvo, da je stala proti njim vesoljna moč nemSkega in mad'arskoga oro^ja In ko so podlegli premoči in je avstrijska zver zahtevaia kri, so umrli po'jugo- slovensko, so umrli kakor možjc. Za- kaj Jugoslovenstvo je v sebi Moštvo In Borbsl . .. Dobro nam dofili, ki ste prelili kri 2a naSo svobodo, za nsše ujedinjenje ! Pozdravite v večnosti svoje tovariUe iz Muraua, Radgone, Kotara, Pulja in Goproida ! Va5i gro- bovi so na$i neporušnl dokazi, da je dejstvo jugoslovensko svobode in uje- dinjenja prirodr.o utemeljeno v samem bistvu slovenskega Ijudstva, da je za- torej nepreklieno in nodotakfjivo. Z jekleno neizbeXnostjo logike vas pro- glaSa jugoslovenska nacionalna stvar za svoje borce in jemlje vaSe svetinje v svojo zaščito, vaSo dediSčino v svojo posest 1 Narod ! Razumeft li, kaj klic'ejo grobovi ? Odpri svoja srca, da /.afuj^ glas miK*eniSke krvi f Zevajoča 2rela grobnih jarti ti kličejo z glasom groma : Umrli smo, da služimo Domovini, Mi nismo zahtevali, da jo prej otip- ljemo z rokami kakor neverni Tomaž; nisino se vpraSevali, kako veüka naj bo, niti ne, kako naj bo urejena , ni- smo se žrtvovali pogojno, ne iz neČi- murnosti, ne zaradi minljivih časti. Da ste nas vpra§ali, kak§no hočemo Do- movino — nas, ki smo bili silni, edin! in nerazdružljivi v svojem bojnem po- ietü, gotovo bi vam odgovorili, da bodi edina, nedeljiva \n močna : tak5na, da je ne razruSi noben vihar. Mi se ne bi lovili za malenkosti. Jezik mučeni- kov je vedno enak : jezik Žrtve, misel mož je zmerom enaka: misel Časti. In stvar junakov je vekomaj ista : stvar Domovine. Z vojniško preprostostjo smo storili svojo dolžnost: udarili smo in pali... Živi ti, narod, za tisto, za kar smo mi korakali v smrt! Živi za Domo- vino ! In pomni: prvo, kar spaja člo- veka z domovino, je Dolžnost ! Dolž- nost, izpolnjevana slepo, nepogojno, brez misli na povračilo; zakaj Domo- vina Ima pravico zahtevati, ne da bi dajala ; zahtevati v ime bodoc'nosti, v ime pokolen], ki pridejo za vami. ^ 'Tvoje edinstvo, narod — kličejo grobovi — jp tvoja prva dolžnost, je temeljni kamen Domovine, ki bo hra- nila v svojem naročju na§a razmesar- vetK evonka v hiSo kot ti. Toda vpraSaj trn no, soj ima5 pravico za to !« Kmalu nato se je poslovila. Naslednja no narod, da velikih zgodovinskih idej ne utajiS, ne pre~ kličeft in ne pogazil Na Cistern pra- poru svojih vernikov, v srcu svojih ; veslih, na meču svojih borcev gredo svojo posveCeno pot kakor lete^i ognji in grmeüi piazovi: kar vstane zoper nje, mora pasti' Pomni, narod, da je z naSo krvjo sapečatena tvoja usoda: tvoja Domovina, Jugoslavia naše ju- naSke in rnučeniSke smrti, je in ostane velika Jugoslavia Sue, Zvestobe in Slave, sveta Jugoslavija večnosti1 Narod 1 SliSiS !i, kaj vpraSujejo ti Ksobovi ^ Posln^aj in trepetaj! Črna usta grobov te vpraSujejo : Kako si Cuval dediSčino, ki je j;a- lita ?. na§o krvjo? S čim si poplačal naSo izpolnjeno dolžr.ost? Ali si bil eno v delu in veri, kakor smo bili mi ena Sareča dn^a, ma straSna pest, eno srce» ki je krvavelo? A!i si uniel moško SivMi, kakor smo mi umrli možje? Olej, v eneni samem naSem ve- selem vrir.ku, v enem samem drhtljaju naše Ijnbezni, v enem samem naSem očetovskem smehljaj« je btio več sreče, nego jo morejo dati vsa samoljubna uteSenja, vse nečimurne izpolnitve in vse puhle radosti, kar jih dose/.ete 2ivi do konca svojih dni. Vse to smo za- vrgli zate . svojo srčno kri smo izlili za vö3e odreSenje; jok svojih vdov, obup svojih mater, solze svojih nebog- Ijenih sirot smo zatajill, da smo mogli nmreti za vas. Kaj si ti žrtvoval, kaj si ti pozabil? Ali si nam postlal v rodni zemlji s svojo zvestobo, ali nas od:-?- ne§ s svojimi zaslngami, ali si mar storil, da bo njena gruda kleto breme na naSih kosteh ? Ali bo kameni voj- nik nad našim grobom znamenie na- 5ega večnega življenja v tvoji slavi, ali bo zrl s pretečim očesom Jeremije na tvojo radovoijno nemos, na tvoje strahopetne dvome, na tvoj zločinski razdor ? Narod ! Kako bo?, odgovarjal ? Junaki, mufeniki ( Čujtp našo iz- poved, prizanesljivo sprejmite na$ kes: »Ne, mi nismo Čtivali va§e dedl- 5čme. V pijanosti svoborf? smo si od- pusali me? in smo dali tujcn, da je uplenil materi tri dragulje : vaSe s krvjo blagoslovljene zemlje, sever, zapad in jug., . Ne, vaše dol?,nosti nismo po- p]ačali. NaSe delo je počivalo, na5a vera je bila kakor v vetru trst, na2e cluše so bile hiadne, naSa pest se je razklepala v uri vol|e, na5e srce je utripalo za svojo lastno minljivo slast Btli nismo cno. hoteli smo biti troje.. Vam, ki ste nam dali s svojo smrtjo rgled fasti, se izpoveriujemo, da nismo ümoli živetj. Stiskali smo se v kriSo izmučene Domovine, a iürtvovali ji ni- smo ni ti ene puhle radosti, ni enega samoljubnega zadoSčenja ; in kadar smo plačevaii račune svojih zUh dejanj, stno klicali njo na odgovor in smo iz klju- bovanja trgali njeno posvečeno te!o .. Nf, mi nismo vredni va§e krvi; ne- vredni smo ječanja vaših vdov, obupa vaših mater, sol/a vaSih. bodnih sirot. Da vas ne bi zeblo pod odejo naSSh zaslug, Uä vas ne bi peklo ležati na postclji naSe zvestobe ! Da ne bi bila domača gruda breme na vaftih prsih, da ne bi bil va5 sponienik Strleče zna- menja naie propa^i \ A ne, mladeniški äpostül Cdinstva -- ne, ve krvne price na pragu na§ih svobüdnih dni ! Ni Je prepoi'no .! Leiaii boste na na§i hvaieinosti, na naSi Iju- bezni : nra va5e vrnitve bodi lira na- žega prebujenja i?. more dvomov, ra;'~ dvoja, zlobe, sebičnosti in nemoSkih grehot. Va5a trohneča srca naj sa zga- nejo v tej mi, va'e vot!e oči naj se ozro na nas iz grobov in va§e hrubre duSe, ki plavajo nad numi, naj sllSijo prisego, ki vas bo grela v snn gomil: Na va5e svete kosti. na va.?.o pre- lito kri, na jok vaših vdov, na obup vaših mater, na solze vaSih sirot se zaklinjamo, da hočemo poslej preziratt svoj la.stni prid in vsakatero nizko strast v prospeh in blagor Domovine, kateri ste se darovali. Zaklitijamo se, da nam bo slajSa od vseh slasti, draZja od vseh zakladov cast in slava iugoslovenske zcmlje, fiila in volifina iiiRoslovenskejrt naroda. In Ce bi se drznil vnanji ati notranji soyraznik dvigniti kleto roko na zdravje, na mo*, nn edinstvo, na cast domovine Ivana Rndlicherja in judenburSkih ?,rtev — zaklinjamo se, da popije zemlja poslednjo srago naSih src, da leiejo na§a mrtva trupla k va- ^Sim slavnim kostem, da ra?.padejo naAi domovi v prah in pepel in da izgine naS rod in vsaka sled o naSetn imenu, preden damo rastrgati Mater, ki vas ie rodila, zemljo, ki bo hranila vaSe ostanke. Ni je ločitve za nas mimo loCitve v Jive in mrtve'. Tako bodi na vekomaj ! Počivajte mimo ' Mi čutimo, da živite i nami; vemo, da niste mrtvl. V vetru, ki ziblje gozde na rebrih do- rnačih gora, je So poslednji dih vaSih zvestih prs, je vaSa ljubezen, si!nej§a od smrtne groze, je va§a poslednja sokolja mfsel, ki je priletela z moriiiča domovini v pozdrav. V luči jngoslo- venskega solnca, ki bo sijalo na va5e grobove z jugoslovenskega neba, ie 5e poslednji sijaj vaSih drznih oJi, ki so v temi jet*e in v blisku avstrijskih strelov uzrle jugoslovensko svobodo. In v naSih duSah ?,ivi vafi nengasni spomin .. . Vemo, da niste mrtvi. Blagoslav- ljaje boste r:rli na na5e setve, na na§e ?.etve, na na§o rast in uaSo cast. Ka- dar pa zabuči bojni rog od Vardarja do Triglava in po^ovt? na5e polke Do- trovini na obratnbo, ^asu^njeriim bra- torn na pomoč, tedaj junaki, naj dvigne kameni vojnik nad vaSim grobom svojo v onemoglem gnevu sklonjeno glavo in vaše silne diiSe naj planejo z be- som viharja v trobojno svilo nagih praporov, naj hrumepred nami/strnjene s sencami borcev s Kumanova, Crne Reke, ?. Rudnika, Cera, Dobrudže in Kajmak*alana, in naj nas vodijo k zmagi, da posujemo va§e gomile s cvetjem jugoslovenskega Korotana, da jih poSkropimo z vodo iz jugoslovenske Soče, da jih ovenčamo z lovorjem novih jugoslovenskih obal I Do svidenja ! Debala o vladiiii dekluraeiji. V seji narodne skup5Cine 4. tm. se ie konstituiral odbor za proučevan- je zakona o ustrojstvu vojske in mor- narice. Predsedniic narodne skupščine Ljuba Jovanovič je izjavil, da je urad- niški zakon ie predložen zakonodaj- nemu odboru in se bo takoj vzei v delo. Na vprašanje poslanca Reisnerja glede nkinjenja generalnega izseljeniš- kega komisarijata je odgovoril mini- ster za socialno politiko, da izseljeniSki zakon ne predvideva te instituciie. Toraj vlada hoče tikiniti institucijo, ki se je ustanovila na inci- jattvo btvSega ministra dr. Žerjava in ki naj skrbi za naše jugoslovanske izseljenike. V debati o vladini dekla- raciji je dobil prvi besedo demokrat- sKi poslsnec Rafaj!ovit\ ki je povdaril da deklaracija nsti z besedo ne omen- ja vidovdanske ustave. Deklaracija tu- di ne omenja Rusije in velikega rus- kega naroda. Napram ruskemu narodu Jugoslavija ne more biti neprijazna. 7. Madžarsko se sme naša vlada poga jati 5ele7 ko bo dobila demokratsko vladavino.O približanju Bolgarijenaši v- ladaviniseSe nevidijo nikaki zanesljivi *naki. O notranjepolitičnih vpraSanjih je posl. Ratajlovič iznesel doka?e, daje radi- kalska vlada razruSiia koalicijsko vlado, nakar so pa začeli pttktirati i Radii-ern, ki skuSa obrna^iti radikale, oni pa skufiajo prevariti njega, da ne pride v Beograd, ker bi sicer radikalska vlada propala. Tudi i Nemci so detail radi- kali knpüje na račuu narodnih hitere- sov. V tern czlru je ;-načilen razpust nacionalističnih orjunaäkih organ'/arij v Sioveniji, katerim se pač ne more oiitati, da ne ljubijo te drlave- Urad- niSko vpraSanjo se tretira neresno. Spahovec posl. Kulenovič govori proti vidovdanski ustavi. Nem5kl pnsl, dr. Hans Mos^r je odgovarja! posl. Rafaj- Joviču radi dogodkov v Ptuju ter je trdil, da so bili Nemci nedolžne ovčice in da so vsega krivi Sloveuci. Na seji narodne skupščine dne 5. tm. so se nasprotstva med raJikali in blokaSi poostrila. Poslanec Svetozar Pribičevič je ostro Rrajal vladino de- klaracijo, če'1 da je brezkrvna in često tudi dvoumna, ne omenja nič nove konstelacijo v Kvropi, nejasna je o naših odnoSajih napram Mad^.arski, o na§ih odnoSajih napram Italiji se sploh nisViar ue ürnenja. Deklaracija puSča vpraSanje vidovdanske ustave popoinoma odprto, ne govori ni^ o ureditvi oblasti in o oblastnih in srer,- kih samoupravah. Značilno za sedanji režim je, da dovoljnje na Radičevih shodih klice *Žive!a republika«, dočim se je skuSalo preprefiti demokrat^ki shod v Petrinju. Čudno je mdi, da se radikali ne pogajajo z Radi^em kot predstavnikom svoje stranke, ampak kot zastopnikom hrvatskega narodne- ga zastopstva; Pribičevic: apelira, naj se vlada ne pogaja z elementi, ki n'e priznnjo parlamenta, monarhije in dr- žave. OSvrknil je tudi dr, KoroSca, ki je bil prej> za edinstvo, sedaj pa ne zahteva samo avtonomijo, temveč za- pu5ča tudi idejo narodnega edinstva, na kar je Korošec v zadregi odgovar- jal, Končno zahteva Pribičevič popol no enakost v vseh vpraSanjih in za- devah. Politične vesti, Uadlkctlska vlada In uradnlštvo. Po >vPolitiki« posnemamo, da je imel centralni akcijski cdbor 2. tm. sojo. ker PaSič ni hotel sprejeti delegatov akcijskega odbora. Prvikrat jim je re- k&l. da iih ne more sprejeti rndi deft nitivne rfdakcije vladine deklaracije, da pa jih bo telefoniJnu obvestil kdaj jih lahko sprejnie. Ko so Urugič priSli v predsedstvo vlade, jim je Pa^itx spo- ročil po tajnikn, naj se obrnejo na Marka Tritivi5-ati stalni znesek tako, da bo vsaj priiično cd- govarjal danaSnji valuti. V finančnlh zadevah poroČa predsednik odseka dr. Bolič. NajvaŽnejSa to».'ka dnevnega reda je ureditev mestnih linanc. Poro^evälec poda jasno sliko celokupnega položaja mestnega gospodjirstva, ki ni tako obupen, kakor se čuti pri realiziranju tekočih potrebSčin o danasnjih nesi- gurnih valutarnih razmerah. Vsa aktiva mestne občine v nepremicn'ni so cen- jena na devetintrideset milijonov Din, pflslva na stiri milijone, tako, da znaSn premoženjft občine okrog petintrideset milijonov ciinarjsv. Ker redno kritje izdatkov i/ davščin ni vedno pravo- časno likvidno in se mora dostikrat iskati v raznih fondih, je nujno po- trebno, da se vsa ta kritja refundirajo, dolgovi konvertirajo, da bo poslovanje knjigovotlstva kolikor m«goče enostav- no. Razven tega se je preteCena leta izvršila ce!a vrsta popravi!, adapcij in poviSanje plač mestnih usluXbencev, kar ni biio v postavkah redncga pro- rafuna. Da se vsi ti izdatki in posojila konečno unificirajo, je potrebno poso- jilo. Pri tej priliki pa je dolžnost obC. Stev. 63 »NOVA DOBÄ« Siran 8. odbornikov, da mislijo tudi na najnuj- nejSa vstvarjanja, ki jih mestno prebi- valstvo naravnost zahteva. Mestni vo- dovod j(» na gotovem mestu defekten. Da se obvaruje celjsko občinstvo pred občutno katastrofo, je treba po mnenju strokovne komisije takoj napraviti re- zervni stranski vod na daljavo 150 m v bliiini Vitanja, ki bo stopil v funk- cijo v slučaiu, da glavna cev zopet poči. Za to in za ncobhodno potrebno orodje vodovodnega podjetja rabi me- stna občina 136.000 Din. SploSna želja mestnega prebivalstva je nadalje, da se otvori drevored tudi na levi strani Savinje od brvi do kapucinskega mo- sta, kar se bo dalo izvrSiti z majhni- mi stroški. Kar vsi sloji mestnega pre- bivalstva najbolj pogreSajo in kar je dolžno postaviti Celje kot letoviSČar- sko mesto, je brez dvoma moderno zimsko in letno kopaliSče, ki se naj zgradi ob savinjskem nabrežju. Za konventiranje in refundiranje dolgov, nadalje za realiziranje navedenih naprav pit rabi celiska mestna občina posojila v znesku Sest milijonov di- narjev. Govornik omeni še prizidavo novega poslopja na dvoriSču mestriega magistrata; ki se pa naj zaenkrat od~ loci, ker je mogoče, da se okrajno sodiSče preseli v kake druge prostore, ko poteče najemninska pogodba leta 1925. Dokaže Se tudi visoko pasivnost mestne pünarne, ki narašča kljub no- vemu dvoplinskemu slstemn. Občinski zastop mora sklepati o tern, li ni bnljSe, da se plinarna zapre. Konečno priporoča s stvarnimi arguments da se predlog za najetje posojila sprejme. V debati dokazuje obč. odbornik Koren na podlagi zanesljivih podatkov knji- govodstva in v zdravi valuti, da izdatki rnestne občine niao v nikakem raz- merju / dohodki v primeri 7. občinskimi iinancami predvojne dobe. Ako bi ho- tela priti občina s svojimi sedanjimi potrebSčinami v ravnotežje z izdatki, bi morala poviSati davSčine Se najmanj za 400 procentov. Ptiporoča previdnost, ne stavi pa nobenili predlogov. Tudi obL. odbornik dr. Ogrlzek je le za naj- nujnejSe potrebSčine. Ko se dajo od strani rcferenta nekatera stvarna po- J3snila, ztasti glede prodaje vojaških objektov, preide župan dr. Hrašovec k glasovanjLi. Za konvertiranje in mestni vodovod glasujejo vsi obč. odborniki, predlog za otvoritev drevoreda se sprejme z glasovi JDS in NSS, za zgradbo novega kopaliSČa pa glasuje pretežna večina. Najme se torej gest- mjlijonsko posojilo, podrobnosti pa se prepustijo županstvu. Odkioni se predlog pukovske okr. komande, naj postavi mestna obCina na dvoriSču Kralja Petra vojaSnice novo poslopje za pukovsko kornando, dobila bi pa zato v zameno barake, ki stojijo pri Sp. Lanovžu na prostoni mestne občine. Zarnenja se kos mest- nega zeinljiSCa v btizini dr. Kalanove hiSe i zemljiSilem veleindustrijca Maj- diča tako, da inn s tern mestna obCina dä stavbeni prostor za §tiri vile. Gospodarsko p o r o Č i 1 o poda podžupun Žabkai. Za okna v prostorih mestne po licije se uabavijo zastori. lzv;Lijo se v lastni režiji najnujnt'jSa popsavila v parnem kopaliSču. Ra?pi5f|o se tttnva dela na poslopju meSčanskt» Sole. \i praznjevanje greznice v nbljudenih in prometnih ulicah se bo vrSilo od pol 5. do 7. ure, tudi se mo raj» vozovi i/o gibati teh delov mesta. DijaSki kuhinji se podari 6m3mehkih drv. Brezplačne kopeii v parnem kopališču se mr>rejo dajati le proti nakaznici okr. bolniSke blagajne ali pa trgovskega gremija. ZdravnUka odredba sama ne zadostuje. Re5i se 5e več manj važnih, mestnega gospodarstva se tikajočih zadt-.v. Mestna podjetja. Poroča obč. odbornik dr. Kalan. Z o'zirom na to, da so se mezde lislužbencev v mestnih podjetjih znatno poviäale v zadnji obč. sejl, se morajo regulirati tudi cene elektrifnega toka in puna. Kot podlago za elektramo ae vzamejo cene v Ljnbljani. Določi se: za Stevce 4 Din, javne lokale 6 Din, kino podjetja 8 Din in za pogon 3 50 od kilovatne ure. PavSalni tarif za svečo in mesec znaša 50 para. Cene pri plinu za industrijska podjetja 4 "50 Din in za zasebnike 3"50 Din. Odkioni se iz principijelnih ozirov in tudi vsled pomanjkanja toka prenos električnega toka od nekega podjetja na drugo. ObrtnotrŽniodsek. Poroče- valec obč. odbornik Bizjak. Odkioni se proSnja lesnegatrgovca za dovoljenje lesnega skladišča v Raz- lagovi ulici. Obč. odbor se izreče soglasno proti lokalni potrebi gostilničarske koncesije v dosedanji gostiini pri »Zvezdi« na Ljubljanski cesti in v Defmanovi go- stilni v Gosposki ulici, /.a katcre se potegujeta dve novi slrauki. Pri shičajnostih prečita župan dr. HraSovec povabüo naSega zastopstva v Pragi na vzorčni sejm, na katerem bodo razstavila udružena če§ko-slo- vaška mesta razne predmete, ki so vaŽna za mestno gospodarstvo. Ob 22. url zaključi župan obč. sejo. Celjska krajevna organizacija JDS prireja redne politične sestanke vsako srcdo ob K>9. uri zvečer v restavracijl Narodnega doma. Pristop imajo vsi or- ganizirani člani .IDS iz Celja in okolico. Za člane ožje.i^a in širšega odbora pa Je posečanje teh pulitičnih sestankov ob- vezno. Ker jc na dnevneni rcdu ustano- vitev podczelskih organizacij, sc prosl polnošievilne udeležbc. Na uvod^em me.iu prina- 5amo govor pisatelja gosp. Vladimirja Levstika ob grobu lvana Endlicherja in judenburSkih žrtev z vročo željo, da na5a javnost ta znarneniti govor č.ta ter v današnjih Časih razmišlja o njega globoki vsebini in resnici, ki je nobena demagogija in nobeno zavijanje dej- stev ne more izbrisati. Upravno sodišče v Celju. »S'ov Narod« po;oča, &a začne upravno so diSCe v Celju poslovati 1. julija 1023 Beležimo z zadoščetijem, ker se čuti vsestransko nujna potreba, da ta važna in5tituacija stopi v Življenje. KolesarskI podsavez za Slovenijo priredi v nedeljo 10. junija zve/.no dirko v Celje, pri kateri bodo sodelovali razni kolesarski klnbi. Dopoldne je sprejem dirkačev, ob 14. uri v hoteiu »Balkan« občni zbor podsave^a, spre- vod po mestu, nato velika ljudska ve- selica v restavraciji pri »Istrijancu« na Ljubljanski cesti z zanimivim spore- dom. Pri veselici sodeluje polnoStevilna žeiezničarska godba. Vstopnina na ve- selico 5 Din za osebo. Ljudsko vseučlliače v Celju Pre- ma § 18 društvenih pravll sklicuje se občni zbor na 20. t. m. Obdržaval Se bo v risalnici rneSčanske Sole ob 18. uri. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika blagajnika in rcvizoriev. 2. Vo- litev novega odbora. 3. Cventuelni predlogi. Odbor. Pozor gosp. trgovci in vsi tisti, ki ste kreditiraii odboru ?:a prireditev Jugoslov. Matice 3. tm. ! Lepo prosimo, da takoj pošljete tozadevne tirjatve in raciine blagajntku Jugoslov. Matice, Rosp. Iv. ZupanČiCu v Nar. domu. Čas /.a to je do 10. tek. meseca. Kar dos- pe kasneje, ne bo upoStevano! Odbor podr. Jugoslov. Matice v Celju. Prošnja. Vse časiite clame, gosp. blagajnike in kdorkoli i/.mcd odborni- kov je n:t nedeljski veselici kaj inka- siral, naj bhigovoli takoj prinesti pisan ubračnn blsgajuiku .lugoslov. Matice g. Iv. Zupapxicu v Nar. domu. To po- trebuje nujiio, da inn ho poteni tno- go(4e sestaviti Crloten vese.lični obračun, ki boJe predloüen na zborovanju, ki bo v petek, 15. tele mes. ob 8. uri zv. v čitalnici Nar. doma. Na to zboro- vanje najvljudneje vabimo eel veselični odbor, da pregleda in odobri raLune tt-r da gosp. blagajnikom absolutorij. Oithor porir. Jugoslov. Matic« v Celju. Podružnlcl Jug: Matice v Celju jf podaril gosp. Perger, gostilničar v Celju, znesek Dir« 100. SrČna hvala. P^'OS9o«roljno gaailfta d«*u» Stvo G^bev-je prlreai v nedeljo, dne 8. julija, v «lufaju slal>ega vre- mena 15. julija pred gas doinom v Gaberju vellko javno tombola z vrtno vesellco. Vsa cenj društva se na- proSajo, da se na lmeuovano prlre ditev ozirajü. Odbor. Čebelarska podružnlca za Celje In Okolico priredi v nedeljo due 10. junija ob 4 uri popoldan poučno pre- davanje na vrtu g. Jos. Kosi na Bregu pri Celju. Predaval bode g. Ljudovik Černej, äolski nadzornik v Celju. K obilni udeležbi vse Čebelarje in prija- telje čebel vabi odbor. Celjska okoilška Sola Skrivnost- no in taiinstveno vpraSanje okoli^ke sole za veliko občino Okolica Celje ne pride nikakor dalje. V občini ni razu- mevanja za to, da bi Sola sploh bila potrebna, za Solstvo odgovorne oblasti so pa napram temu Skandalu tudi ne- kam sumljivo popustljive. Ali danes ni sredstev in v tej draginji občlna ne more graditi, tako je! Pač pa bodo Šolske sestre dozidale na dvoriSCu svoje sole novo šolsko poslopjo, v kojem bo 5 novih razredov in velika telovadnica, in vse to bo še letos pod streho kljub iemu, da ni denarja. Koncert »Stankovlr«. Pevafka družtna »Stankovic« nam je poslala iz Beograda sledeče prisrČne vrstice: »Još pod najživljim utisima sa svoga puta kroz bratske zapadne krajeve na$e otačbine, kojom smo se ponovo uverili, da su tesne veze naših bratskih ple- mena za navek učvr5c"ene • neslom- Ijive. Pevačka druZina »Stankovič« i ovim putem izkazuje bratskom društvu svoiu najtopliju zahvalnost na bratskom prijemu i svima izrazima srdačnih o- sečaja prema družini. Živeu na srecu i cast naäe mile otačbine !« Predsed- stvo sprejemnega odbora in Celjskega pevskega društva si šteje v prijetno dolZnost, da izrazi na tern mestu svojo uajiskrenejSo zahvalo vsem cenj. da- mam, kakor gospodom, ki so z vso požrtvovalnostjo pripomogli k sijajne- mit sprejemu in uspeliu. Posebno za- Iwalo i/.ra2a predsedstvom posameznih odsekov, g. Zupanu za pozdravni govor, mestni oWini in someSčanom za okra- sitev, mostni občini, donarnim zavodom in vsem drugim, ki so s svojo dare- Žljivostjo pripomogli k pogostitvi bra- tov, ceiernu oficirskemu zboru, oblast- vom in uradom, Sokolu, rudarski Soli, vodstvu reaine gimnazije, profesorske- imi zboru, vodstvu dekliSke meSčanske 5ole, pevcem in pevkam, deputacijam O.la in vseh drugih dru5tev, železni- čarski godbi in vsemu zavednemu celj- skemu in okoliškemu občinstvu, ki je z res bratsko ljubeznijo sprejelo sla- vulj« Iz prestolice ter konečno vsem on'.m obiteljim, ki so dali radevolje rnilirn gostom prenočiŠCe in jih pogo- stile na svojih domovih. — Uverjeni smo, da so ponesli bratski pevci — kljub nevoSčljivim klevetam brezzna- čajneZev — najboljSi utis iz Sloventjei kakor tudi iz naSega savinjskega mes- teca, daleČ tja med brate v prestolici svoje ožje srb'jke rojakel Kino Qaberje. Petek 8., sobota 9. in nedelja 10. junija »Viharno 2iv- ljenje«, drama v 5. dejanjih. lzgubljeno. Dne 26. maja 1923 denarnica iz čniega usnja z vsebino nekaj denarja in nekimi računi. Dne 30. maja 1923 svota od 300 Din. Najdeno. Črna platnena denarnica z nekaj denarjem. Zeleno-siva suknena Sporlna čepica. Male ^5karjice. Denar- nica iz črnega usnja z vsebino nekaj denarja, 1 slika, 1 avstrijski 10-kron- ski bankovec in dva listka na ime Török. CELJSKA POROTA. Uboj. V pondcljek 4. tin. se ie zacek) zopei porotno zasedanjc, katero K1 otvoril preilsccliii'k okro/iicga sodlšC-a g. dvorni s\ cinlk dr. Kotnik. Zagovarjal, sc jc ?n If iii Kamil Zcdič, doma iz- St. Ruperta n.-ul l.iiškein, tovarniSki delavcc v Stio- rah zura-di liiKTodelstva ubojn. Obdd-že- i'^c iv Dribel 22. A. 1923 med _J0. maSn v goslilno Franca Kocma-na v St. Rupertn und I.aSivem in prisedel k mizi svojih piijateljev. Pri sosednji mizi pn so pili in prt'Pfs'ali trebejidolski rndnrjr mod njiini tudi paznilc Josip Zakitsek. N-ekai easa so se vsi -dobro zaba-vali. Zclič Je pvisedeP zdaj k tcj, zdai Jf otii mizi, do- lvler ni povabil poscslnikovcga' sin« Ja- nt;za Videca pred gostilno rckoč. naj mn proda per-o za kJabuk, -kinalu p^ »ni je začel očitati, da ga je hotel s pomoC- jo rudariev privezati k nekeniu kozol'cu. nakar ga je klofiitnil to iKlaril s pi'stjo po nosu, da $e nw jc vl'Ha kri, v gostii- ni sta se zopct poravnala. Zc4ič pa je znova za.Ce) razsaiiati. 67 letni Franc Smerc jih je skiišai mlriii. Poipoldnc sc je okoili druge ure pred večemicatui /o- pet vn bolj laliki, zadnja pa je bila težka in sinrtna. Ob- diolženi KamM Zelič priznava r>^-H'ano rnu dejanjc, vendar pa se izgovarja m\ si'iobran. Obdolženec je pri doinači ob- čiiii poznan kot pretepač prve vrste, ki sc k> surovo obnaSaJ in svoj zaslužek zapival. O'bravnava se je morala dopol- ilne prekini-ti, ker ztlravniški izvedenec ni iiTOgel zanesljho potrditi, ali je na- staprki sinrt vsled Mastnakiovega tcž- kega ii'darca ali zaradi Zeličevih snnkov z nožoni. Popoldan cb 3. nri »e je obrav- nava nadaljevaila, h kaieri je to it pokli- caii zdravjiik iz Laškega. ki ie innoijene- ga Zakuška obdwciral. Izjavil sc je, d-a ie: umrl Zakušck vskd vbndljajcv, zara-di razdvojenega imieinia obeli izvedeneev, se ;c liTorai! pokHcati še tretji. ki se Je pridružil mnenju zad'njcga. Piorotnfki so ]K)trdi'li saino eno stavljeno v.prašanje gleidic nboja z devctitni proti trem gla- sO'Voim. VsJed nvladosti, nizburjeiinsti in proütovoljne prijave sodiseu je obso- dil sodni dvor Zetlica na dve leti K'-'zke ječe, pooistrenc s postonn in trdim lezi- sceui. Poneveiba. Dne 5. tm. je sedela na zatožni klopi Ana Rath, poštarica v Štorah. Obtožena je, da si je prisvojila kot poStarlca v Štorah radi njene javne službe njej zaupano blago v vrednosti čez tisoč in 20,000 kron. Olasom če- kovneg-a računa jo vplačal Anton Na« gliC dne 2. 9. 1922 znesek 6057"20 Din in Miha Jošt pa dne 8. 10. 1922 znesek 1028 20 Din. Obdolženka priznava, da se nahaja na dotičnih prejemnicah njen pravilni podpis, trdl pa, da denarja ni prejela. Kakor se sumi je obdolženka ta denar resnično prejela, a ga ni za- računala, ampak za se porabila. Ob- dolženka je svojo krivdo priznala, ko je bila zaslišana pri posti v Subotic/ in potem pri predaji v Subotici, a pred celjskim sodiSčem je začela tajiti. Obdolženka je bila premeščena iz ŠtoT k poSti v Subotico, §e predno sta Anton Naglič in Miha Jušt dekla- mirala svoj denar. Pisala je iz Subo- tice poStnernu slugi Antonu Perušku v Štorah, naj poizve pri zgoraj irneno- vanih, koliko denarja sta izročila poSti v Štorah, Zavedala se je, da denarja ni odposlala, le na natančne zneske je pozabiia. Od poštnega ravnateljstva je prejemala za uradni pav5al za poštno osobje, sluga Marko Žibret pa zatrjuje, da tega zneska za tri mesece ni prejel. PoStni sluga Vinko Prevolnik je pla- čeval 40 K mesečno zu bolniSko bla- gajuo, a obdolcenka tega zneska ni oddala. Izgovarja se, da ni poznala dobro poslovanje z uradnim pavSalom in bolniSko blagajno. Ana Rath je po izvedbi prič živela zelo potratno. Zo- per obtoženko sla se vrSili preiskavi od požtnega ravnateljstva v Ljubljani. V obeh slnCajih je Skodo poravnala. V uradnih porofilih se slika obtoženka kot zolo malo verzirana v poštem po- lovanju, zelo povrSna in konfu.sna. Njen zagovornik g: dr. Ho2ar je zahteval, naj se zasliäijo Se nadaljne price ter da se Ana Rath praišče, če je popol- noma normalna, ker je bil eden njenih sorodnikov notoričen norec. Nato je pristal sodni zvor in obravnava se je preložila na prihodnje porotno zase- danje. Dnevna kronika« Dr. Karlln mariborski Skof. Pape2 \c imenoval bivšega tržaskega škofa dr. Karlina za ?»kofa lavantinr-ke Sko- fiji? s sedežem v Alariboru. Celo družlno je povozll vlak v Alzaciji pri postaji Riedling. Oče, mati in sin so izstopili po noči iz vlaka, ki je obstal sredi proge, misleč, da so 2e dospeli na svoje mesto. V tern trennt- ku je privozil mimo brzovlak in po- vozil nesrečneže. Lastna druiina je obeslla kočarja Pospišila v Nekoi pri Pragi, ker je v vedni pijanosti doma razgrajal. Orož- niki so ugotovili, da so bili krivci nje- gova žena in oba sina, kalere so iz- ročili sodišču. OdgovoTni nrcdiiik: Lie. Edvard Slranic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Stran A, '________'______________»NOVA DOB A« ___________________Stev. 63 TiiLf™ll!*X:JA!iLl{: ^^^gs^^^^ 9P^Od^tt2KllCSL sIS^SÄ'SsiliSi: PoStnlček. rag. 10,598 Lfstbljaitske teredttnc banfee y Cel|ia, centrsla v Ljubljsiii 142_____ 1 Delniftka giavnica Din 20,0^______ -61 P o d p u ž n i o e v Bs-eiiaah, Uo i#i, Krariju, ftl&pHiopui Mfetkovicu» Nov. S&du« Piuj**, Saivsjetiti* Späitu, Trstu» Spffejtm&a VlOfie iia Rttjlilce ill iekočl SRSR Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnlh paplrjev, račttti prost ugodnemu abte&tovaui i. 8*S3*S vaiut in dovoijuje vftakovrstne krediie. t^r gar» mr mr J*i*octajtt. Bx»ečšlte cl-it^iwne i?Ltzi?ecliie lotefc>:tjc*» -^m "W -^om ^ Ppemog* cement in stre&na öpeka 64? stalno v zalogi pri 7—7 H. PETRIČ, Ljubljana, T?i. 366. Dunajska c. 33. Tel. 366. :—: SkladiSCe: »Balkan«. :—:. iiöiHfe {ir-bdätti. iNasJov v upravi. 866 Prodajalka miada, v trgovini z meSanim blagom izufena, se takoj sprejme pri J. Schaii- perl, toplice Dobrna pri Celju. 3—3 Stanovanje v mestu Celju, lepo, /.raüno, 3 sobe z vsemi pritSklinami, se zamenja z jednakim all manjSim v ze!o niirni (najr*ij*Se enodmžinski) hiši tudi zunaj mesta. Ponuclbe na Slaven- sko banko v Celju. 2—{ due sobi s 4. posteljami, čisti, zraLu\t pri boljšl rodbini od 15. 7. do 15. 9. 1923 v Celju. Ponudbe pod »Z 33" na upravo lista. Piaiiino Si1 i$če ceü poüitnuTe za odraslo osebo. Pladia se dobro. Naslov v upravl. 2—1 BERSOKI Berson jo in ostane najboljša kvalitetna znamka Va- luje cevljo, cenejši in trpežnejši je od usnju. Oil Vaäega čovljarja zalitovajte, da Vam pritrdi Berson giuiii-poipetniko in gunii-potplate. VŠTOPNICE za raztie veselice, gledal. predstave, Koncerle in druge prirediive se dobe v vsalii množitil bloK <1OO list.) paglniran P^ po 4 Df II "Wl v Zveznl tlsfcarnt v Celju S varilo! V zadnjem ca.su so brezvestne osebe razSirjale vesti, glede moje trgo- vine, kl bi lahko Skodoval? renomeiu mo|e obrti. Zeto svarim vsakeg», da ne razSirja neresničnih vesti ter prosim, da se mi v danem slu^sju prijavljo one osebe, da lahko proti njim sodnijsko nastopim. DomenlKa ZamparutlL 6aberjeSt.3 w? Oglejte ni manufakturno trgovlno (gosttJna P!evLak) nasprotl Mestnega tnilna NA DROBHO! 55 50 22 NA DEBELOI , I PRIPORO&A I evojlm vejjftvfm odiemakem veltko mnoiino Ino- I «emskega blapa kakor tsufeno xn mofike In žen* | ske obleke, oefir, Alton, tree kroja&ke potrebä^l* j ne ter raxnovreino manufakiurno blt»go po acelo "..... ™" I nlzkih oenah. I ' Na debelo! Ha drobno! Manufahfurno blago po updiiili cenoh pri tvrdki IVAN KOS, CELJE Prešernova nltca 17. 3-2 NaznaniSo S Cast nam je naznaniti slavnemn občinstvti, da smo uredili v naSi tvornici posebni oddelek za rezkrstvo in strugarstvo Izdelujerno vse vrste tipkala /.a y.vonce. podlo?.ne device, drZala \t1efte, Oriffe) za vsako mdustdjo, kakor tudi vse fazoni- rane predmete za mizarje in indnstrije, iesene svetilke, kovane in struZene. Opremljeni smo z vsemi najmodernejSimi strojJtersmo v stanu vsako narofilo hitro in kulantno izvišiti. Obenem pri- poroCamo naSe bogato tirejeno skladiSČe električnih lestencev, noCnih svetilk in vse ostale elektrotehnične poirebščinp. Lastni proizvod elektri^nih baterii in ^epnih svetilk. IVAN PASPA IN SINOVI Posl,: BogovIC'eva u» 9. 7HRRPR Tvorn. GundulicSetra u. 41. Int. teles. 8-99 fiMUllIjD Tel. 7-25 6-6 Mi«» im. Hranff lica mestne obcine Celje ¦*">»" ¦» )J p) ¦ r"' .' ^ V laatni palači pi>i kolodvoi>u. .....x^.^.^ Si^ieje hi ct^ilMiih wloy K 42^^0.000. .....¦ Vrednoftt rezepvnega zaklada K 8,000.000. HUANILNC vloge, ki se sprejwnajö od usabo- SPREJEMA ludl u warno shrambo od slrank OSKRßOJK süojlm uloünikom prodajo In na- gar, uilüjjo nüjpopoli.L^o uarnost in u(|odno In sodiSč razne orednosinc papirje, uložne knjl- kup i?seh orst urednostnlh papirjeu fid. Izur- obrestoi)»n|e. Po^lnc po!o?.nice strankmn brez- žice U.d1. Daje u n»iem PREDALE v svotlh Sh|p ?a n|p ludl lnk.< Ul