V Ljubljani, v četrtek, 9. oktobra 1902 Uredništvo ie v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Letnik XXX, nea besede Chauteaubriandove: »Za človeštvo ni brez koristi, ako se posamezniki žrtvujejo za svoje prepričanje. Dobro je, ako se kdo daruje za svoja načela. Ti so proti-težje brutalni sili ter glasni protesti zatiranih proti krivici*. Da, navzlic vsej medeni svobodi v Franciji bujno cvete kruti deBpo-tizem. Čudno, ravno francoski katoliki so znani kot radodarni, usmiljeni in požrtvovalni, a so v politiki popolne ničle. Zakaj to ? Ker v političnem oziru na Francoskem katolikov ni, ampak so Ie priveski in primeski raznih strank. To je stara galikanska politika od Ludovika XIV. do današnjih dnij, ki loči vero od politike in duhovniku Šteje v največjo pregreho proti državi, ako hoče tudi v politiki govoriti z isto pravico, kakor drugi državljani. V francoski zbornici sta bila k večjemu po dva duhovnika kot glas vpijočega v puščavi. To je francoska politična šola, izročilo iz onega »velikega stoletja«, ko je v ime Burbonov vladal Richelieu. To pa je ravno vzrok, da katoliška stranka v Franciji, dasi ogromna po številu, nima v javnosti nobenega vpliva, da se vrste na krmilu države fronderji in šarlatani in da francoski narod v svetovni politiki nima one veljave, ki bi jo povsem zaslužil. Včasih bo francoski kralji vladali absolutno, in vendar so mogli celo nižji uradniki opozarjati svojega vladarja in njegove svetovalce na razne napake in zmote. Danea pa, ko se mora francoski mogotec na vladnem krmilu le slučaju ali zakulisni intrigi zahvaliti, da časniki imenujejo njegovo ime, mora prefekt na deželi delati kot mrtev stroj na povelje višjega mandarina. Dokaza temu sta tudi bulanžizem in dreyfusijada. Kdo pa goni ta stroj, ki mori veBt ter izpodkopa vsako avtoriteto ? To je framasonstvo v zvezi z ii-dovstvom, ki je na krmilu ter smrtno sovraži vero in cerkev. Pasivna pokorščina večine katoliškega prebivalstva pa je vzrok, da se v Franciji zopet pripravlja nova, pre-tresujoča drama. Vse vojaške, upravne in sodne oblasti delujejo proti Franciji, njeni svobodi, njeni veri, njenim pravim idejam in njenemu zgodovinskemu poklicu. V imenu domovine ti novodobni tirani zahtevajo, naj častniki in stariši svoje sestre in hčere tirajo na morišče. V imenu svobode mečejo na cesto može, ki ne prisegajo na zastavo pošti pre|eman: za «i9io leto naprej 26 K — h ?ol leta , 13 , — , Jatrt „ , 6 „50, »eiec , 2,20, »pravnlštvu prejenaa: za jiiio leto naprej 20 K — h »ol leta , 10 , — , Sotrt , » o , - „ Mesec , 1 „ 70, Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec. Naročnino in Inserat« sprejema upravniitva v Katol Tlakami, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Iihziavcak dan.izvzemSl .nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. štev, 232. GaKikanskci politika. Francoska vlada jo sklenila, da sa parlamentu končajo počitnice dne 14. oktobra. Določila je tudi gradivo, ki ga predloži zbornici, ter interpelacije, na katere hoče odgo-yarjati. Mej temi interpelacijami bodo v prvi vrsti one, ki se tičejo kulturnega boja in znanih dogodkov v armadi. Radikalei in socialisti, na katere se opira Combesova vlada, hočejo na skupnem shodu v Lyonu sklepati o svoji nadaljni taktiki. Sedanja francoska vlada se je zaletela v zagato, iz katere Be ne reši, ter v deželo vrgla novo bakljo razpora in sovraštva, ki narodu jemlje moči. Na Francoskem je za moža, ki stoji y javnem življenju, skoraj sramota, da je Bin za državo zaslužnega očeta, in pregreha proti republiki, ako z vsakim novim ministrstvom ne menja svojega prepričanja. Cambes ne razume šale ter hoče zapustiti trajne spomine v francoski zgodovini na svoje framasonstvo. Marki de Noailles, veleposlanik v Berolinu, je nekega lepega jutra dobil migljaj na svoji mizi, naj hitro naredi prostor drugemu. Marki Montebello v Peterburgu ni hotel razumeti migljaja in dobil je višnjevo polo. Combes je dandanes gospod v Franciji, in če je kravji paBtir na konju, ga tudi hrt ne vjame. Polkovnik £>aint R6my je bil prepričanja, da država plačuje armado, ki naj jo brani proti vnanjim sovražnikom in domačim pre-kucuhom, ne pa preganja domače mirne šolske sestre, ki vzgajajo mladino. Kot ka-valir se ni pokoril sramotnemu povelju. Isto bi storil marsikdo drugi. Vojno sodišče pa je jasno dokazalo, da ne gre v ogenj za vlado, ki preganja sorojake, ki niso frama-soni. Kdo pa je Combes, ki si drzne preganjati poštene ljudi, kakor svoj čas krvoločni Barras? Mož, ki so ga barantači posadili na konja. In kdo sta Pelletan in Andrd, ki kot diletanta ali fronderja sramotita francoski narod pred svetom s svojimi govori ob šampanjcu ? To so duševni otroci onih Jako-bincev, ki so koncem 18. stoletja kot Ne-roni slavili orgije na kulturnih razvalinah zapeljanega in teptanega naroda. Z ozirom na te razmere v Franciji in osobito na preganjanje slabotnih žensk, ki domovini vzgajajo zveste in verne državljane, veljajo i da- Državni zbor sklican. Včeraj popoldne, kot smo sporočili, Be je vršil na Dunaju ministerski svet, ki se je mej drugim posvetoval o pripravah za sklicanje državnega zbora. Sklenilo se je predvsem, da se vrši prva otvoritvena seja državnega zbora v četrtek, 16. oktobra. Dotični cesarjev odlok priobči jutrišnja uradna »Wiener Zeitg.« Večjih predlog vlada ne namerava predložiti v prvih dneh zasedanja. Nekaj Časa se bo porabilo za že naznanjene nujne predloge ter za rešitev manjših stvari, ki so preostale iz zadnjega zasedanja; vkljub temu se pa sme trditi, da vlada ne bo dolgo odlašala b predložitvijo državnega proračuna za bodoče leto. O predložitvi nagodbe kajpada sedaj še ne more biti nobenega govora, ker ae vladi Se sami nista sporazumeli o tem Vprašanju ter se sploh ne ve, kdaj se tozadevni dogovori nadaljujejo. Nekateri sodijo, da se porabi v to svrho čas med 10. in 15. oktobrom, v katerem času preneha z ravno pričetim delom ogrski drž. zbor. A tudi v poslanski zbornici še ni vse pripravljeno, ker se razgovori o podlagi za nagodbeno obravnavo, o češko-nemški spravi, niti niso pričeli in, kakor trdijo najnovejša poročila, dotični češki ozir. nemški zaupniki niti niso dobili potrebnih povabil. Sodi se sicer, da se prično ti dogovori koncem prihodnjega tedna, torej bržkone še le po sestanku drž. zbora. Iz tega Bledi, da se poslanska zborivca ne bo pečala v prvih dneh z nikakimi važne-jemi zadevami. Vihar v ogrski zbornici. Ogrska poslanska zbornica je imela včeraj svojo prvo sejo v drugem zasedanju. Poslanci so se že zbrali v novem parlamentarnem poslopju, ki pa kaže že sedaj na raznih mestih velike razpoke. Kot se nam je včeraj sporočilo, so povzročili Košutovci Ubogi petrolejski baroni! Poljsko časopisje ve poročati, da je ministerski predsednik Koerber povodom zadnjih pogajanj z ogrskimi miniBtri privolil, da se zniža carina na petrolej. Z ozirom na to dejstvo svetuje »Gtos Narodu« poljskemu klubu, naj tega pogubonosnega udarca na petrolejsko industrijo ne prenese mirno, marveč naj zahteva od Koerberja enakovrednih koncesij materialno narave. V nasprotnem slučaju naj pa klub glasuje proti nagodbi z Ogrsko, ker bi se z njo iztisnil iz uboge gališke dežele zadnji vinar. — No, poljski klub bo gotovo dobil od vlade, karkoli bo zahteval za svoje ljudi, pripomniti pa treba, da bi se z znižanjem carine storilo le konco brezvestnemu počenjanju židovskih in grofovBkih rafinerjev v Galiciji. Eiscnkolb potrebuje imunitete. Znani državni poslanec dr. Eisenkolb dementira torej poročilo raznih listov, da namerava odložiti svoj državnozborski mandat. Temu se pač nihče ne čudi. Nihče drugi v sedanjih razmerah ne potrebuje bolj pasla-niške imunitete, kakor ravno ta pročodri- Iiboralizma, ki je sad one revolucije, ki je gazila v krvi svojih žrtev. Zločinci sede na visokih mestih, časniki očitajo ministrom, goneralom, uradnikom in sodnikom razne sleparije, veleizdajo. Wilton, Panama, Drey-fus, Ilumbart označujejo francoske razmere v pravi luči. Povsod korupcija in propad. Kdo naj zbere moči ter Btare Ihdri glavo? To more le mož jeklene volje in plemenitega srca, ki čuje in umeje klice zatiranega ljudstva. takoj v toj prvi seji velik škandal ter napadali vse od krone do zadnjega ministra. Povod razgrajanju so bila, kot je navajal Barabas, naslednja dejstva: »Predčasno" za-ključenje prvega zasedanja, da se parlament ni mogel oflcielno udeležiti Košutovega slavlja; sklicanje druge sesije v dan 6. okt., spomineki dan KoSutovcev, ko so padli ,mu-čeniki' v Aradu; dejstvo, da se ni vršila prva seja takoj omenjeni dan, marveč šele 8. okt., popustljivost' ogrske vlade v nagod-benem vprašanju ter ,vmešavanje' krone v to zadevo. Obenem je Barabas izjavil, da bedo Košutovci z vso silo pobijali predloženo nagodbo. — Mej tem jo vladal v zbornici tolik hrup, da je ministerski predsednik Szell le z največjo težavo mogel priti do besede. Pojasnil je točko za točko, posebno odločno je zavrnil domnevanje glede vmešavanja krone v nagodbene razprave, ter glede Košutovega slavja izjavil, da sicer priznava velike zasluge Košutove, a vlada se ni hotela vdeležiti slavja, ker je Košut do zadnjega vzdiha zagovarjal nauk o nezedinjenju Ogrske s Habsburžani ter se b tem postavljal v nasprotje z ustavo in pragmatično sankcijo. — Prihodnja seja ogrske zbornice je danes. LISTEK. Oporoka. (Konec.) Par dni pred smrtjo mi je dal zopet neko knjigo. Takrat je ie Čutil bolezen in roka se mu je nekoliko tresla. Jaz sem to takoj opazil, ker sem zmirom oprezoval na taka malenkostna, zame ugodna znamenja. „Moja zadnja knjiga", je rekel, „moje zadnje delo." In če se ne motim, mu je zdrknila solza po velem obličju. Roka se mu je še bolj tresla, ko mi je podajal knjigo. -Potem se je zopet umiril. Tega se zato tako dobro spominjam, ker sem vse to doma pripovedoval materi, da bi jo nekoliko razveselil. »Vzemi knjigo in beri jo. To je moje zadnje delo. Zapisal sem ti vse svoje premoženje. Dobro je porabi", mi je rekel stric. Ko sem ga kmalu potem zopet obiskal, je že ležal bolan na smrt Bil je že zelo slab^in takoj me je vprašal, če sem že kaj bral knjigo, ki mi jo je bil zadnjič dal. »Celo noč sem jo bral, tako je lepa", mu odgovorim, da bi ga razveselil. „To je Vaše najboljše delo!" Nasmehljal se je in mi skušal podati desnico. »Najboljša knjiga izmed vseh" mu pravim še enkrat, toda on ni več odgovoril. Zunaj sem slišal postreinico, ki se je menda smejala moji pohvali, in hotel sem so tiho odstraniti od strica, da bi se razgovarjal z dekletom. Toda ko ga pogledam, vidim, da je ie mrtev. Blag smehljaj mu je igral na velem obličju. Mojega strica ni bilo več. .. Lahko si mislite, da sva z materjo oskrbela spodoben pogreb. Po pogrebu smo takoj začeli stikati za oporoko. Vprašali smo postreinico, ki je bila kot priča podpisala neko oporoko. .Na čisto navadnem papirju, na polovici pole je bila napisana in sicer jako kratko", je rekla, — »dober mesec bo tega." Druga priča je bil vrtnar in ta je ravno tako povedal. Povsod smo iskali: Po omarah, v zidu, razbili smo pisalno mizo, — a vse zastonj. Oporoke ni bilo in je ni bilo. Nazadnje prinese neki advokat nekakšno oporoko, ki jo je bil stric napravil že pred nekaj leti, ko se je bil enkrat spri z mojo materjo. .V tej oporoki je zapisal strio vse svoje premoženje sinu svojega bratranca. Druge oporoke nabilo nikjer dobiti." Mož s steklenim očesom preneha govoriti. »Jaz sem mislil" — »Takoj", odgovori mož. »Oporoka je bila razglašena, in ta nepridiprav je pograbil vse premoženje. No, saj imel ga ni dolgo. Igral in pil je toliko časa, da je zapravil ves denar. Zame so se začeli pasji dnevi. Kajti naučil se nisem druzega, kakor čakati na ded-ščino. Vse svoje načrte sem zidal nanjo. Jako slabo se mi je godilo in vse sem prodal, kar sem imel, da sem le izkupil nekaj denarja. Nedavno sem nekaj pogrešil in začel sem iskati po sobi. Pri tem sem prišel do kupa debelih knjig, ki mi jih je bil zapustil stric. Stricu sem moral obljubiti, da se ne bom nikdar ločil od njih. In to obljubo sem tudi lahko držal. Kupiti bi jih tako nikdo ne hotel, še kaka branjevka ne, da bi zavijala maslo vanje. Ko sem torej prišel do tega kupa knjig, sem se razjaril in jih raz-metal z nogo po vseh kotih. Ena je efrčala posebno visoko v zrak in iz nje je padla — oporoka. Stric mi jo je bil dal v svoji zadnji knjigi." Počasi zmaje mož z glavo in pravi: »Knjige nisem nikoli odprl. Kdo bi tu notri slutil oporoko? Stric tudi ni imel nikakega namena b tem, da je djal oporoko ▼ to knjigp. Mislil je, da bom šel jaz lepo domov in to preklicano knjigo prebral. To Vam je ravno dokaz, kako Blabo sva se razumela." No, pogled njegovega zdravega očesa je pa mogel razumeti vsak. Tudi jaz sem ga razumel. Naročil sem ie en kozarec vina zanj. movec, ki bi bil sicer vsak hip v nevarnosti, da ga radi hujskajočih nastopov pozovejo na odgovor. Njegov organ „Alld. Corr." je pa še toliko naiven, da potrjuje brez ovinkov to misel in pravi: »Jasno je vsakemu poznavalcu avstrijskih razmer, da potrebuje ravno prvoboritelj za »Los von Rom«-gibanje bolj kot vsak drugi varstva poslaniške imunitete«. Naravno! Poleg tega bo pa v dobi parlamentarnega zasedanja za svoje delo še plačan z 20 K na dan. Cesar Viljem ne sprejme burskili generalov. Prvotno na 17. okt. določenega vspre-jema burskih generalov pri nemškem cesarju ne bo Kot smo 2e omenili, je nemška vlada na pritisk angleškega zastopnika zahtevala, da se burski generali povodom bivanja na nemških tleh izogibajo vsake proti-angleške demonstracije in da se oglase pri cesarju posredovanjem angleškega poslanika. Ta dva pogoja je general Dewet izprva »sprejel v ime svojih tovarišev, potem je pa, kakor se javlja 6. t. m. iz Haaga, to svojo izjavo preklical. Generali so sedaj izjavili, da obiščejo nemškega cesarja le v tem slučaju, če jih cesar povabi k sebi. S tem je zadeva rešena v negativnem smislu. — Kakor se vidi, generali sploh niso kdove kaj pričakovali od avdience pri cesarju in torej tudi nanjo ne reflaktirajo. — Značilna je v tem oziru tudi veBt nekega lista, ki piše, da generali sami niti niso zaprosili avdience, marveč so jim jo vbili v glavo bero-linski dvorni krogi. Iz brzojavk. Ogri zvišajo železniški tarif, „Pester Lloyd" javlja, da namerava ogrska vlada zvišati postavke za prevažanje blaga izvzemši žito, moko in les za 5 odstotkov. Zvišanje se neki uveljavi že s prihodnjim letom. — Spravne konfe-r e n o e. češki listi poročajo, da se je pri včerajšnjem ministerskem svetu sklenil čas za spravna pogajanja ter se povabila ministerskega predsednika danes razpošljejo. Najprej pridejo na vrsto češki in nemški zaupniki, potem pa zastopniki drugih kronovin. — Španski parlament se snide 20 oktob. — Obsedno stanje za Barcelno odpravljeno. Ministerski svet je sklenil, da se odpravi obsedno stanje. Dotični dekret bo podpisal kralj morda že danes. — Nagodbeni dogovor. Glasom poročila nekega dunaj. lista sta se vladi sporazumeli o naslednjih določbah: 1. Badeni-BaDffyjeva nagodba ostane v ve ljavi do konca 1904. 2. Carinski tarif mora biti parlamentarno rešen do konca 1. 1903, nagodba pa do konca 1. 1904. 3. Pogodbe z zunanjimi državami se molče podaljšajo do konca 1. 1904. Odpovedati jih je šele 31. dec. 1903. Nagodba stopi v veljavo 1. jan. 1905 in se razteza do 31. dec. 1912. — Danska posestva v vzhodni Indiji kupijo severoameriške zvezne države za 20 milij. kron. Paternostov samoumor. — Nesrečna žrtva. Iz Trsta, 8. oktobra. Dragotin Paternostje končal svoje mlado življenje. Tudi njegovo življenje nam je priča tržaških razmer. Kdor je bil pred leti v Trstu, spoznal se ja gotovo s simpatičnim PaternoBtom. Poglejmo torej, kaj piše tržaški »Sole« o njem: »Mož, ki je včeraj končal svoje življenje še le v 35. letu, ima za Babo celo zgodovino trpljenja in plemenitega požrtvo-vanja: on je žrtva enih, ki bi bili morali poskrbeti, da bi bil srečen. Kari Pater-nost je bil Bkozi 8 let pri listu „11 Piccolo" kot stenograf za nemški in laški jezik, kakor tudi prelagatelj, ob enem je bil tudi re-vident pri o. kr. finančni direkciji. (Od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne je bil v uradu, od 4. ure popoldne do 4. ure zjutraj pa v uredništvu »Piccola« — taka delavnost se ne najde vedno 1 Op. poroč.) Ko je bil »Piccolo« še v slabih vodah, bil mu je Pa-ternost glavna podpora, in če se je list raz vil in če je njegov gospodar obogatel, bila je to zasluga v prvi vrsti Paternosta. b kako hvaležnostjo mu je žid to poplačal, videli bomo kmalu. Dragotin Paternost ni imel dobre matere. Vsa polna dolgov, »di katerih bi bila utegnila biti zaprta, zatekla se je k sinu, da bi jo rešil, in sin je žrtvoval svojo eksistenco, da bi i njo pokril materino sramoto. Prevzel je vse materine dolžnike, podpisoval je menjice, in prevzel si je ubogi mutenik tako delo, kakoršnega ne bi mogle opravljati tri moči. Paternost bi bil gotovo VBe poplačal vsled svojega neutrudnega delovanja, ko bi ne bil prišel v neusmiljene roke. Odvetnik Battistella mu je zaplenil plačo pri »Piooolu« in plačo v uradu. A Paternost je VBeeno vstrajal, in dasi je moral vzdržati družino z ženo in dvema otrokoma, vendar ni obupal, ker je vedno upal, da izplača z neumornim delom dolgove. A druga nesreča je prišla, radi katere si je revež končal svoje življenje. Dr. Prezioso (laški podanik in žid), glavni »Piccolov« urednik, sovražil je Paternosta, ker je bil drugačnega političnega prepričanja, nego so drugi »Piccolovi« židovski uredniki. !nid dr. Prezioso je pozabil, da je bilo Paternostovo delovanje skozi 8 let listu velikanske koristi, in storil je pri lastniku židu Mayerju vee mogoče, da bi bil sprejel laškega cenejšega stenograla. Tako grdo je delal dr. Prezioso s Paternostom, dokler se ni ta po večnem trpinčenju sam odpovedal službi pri »Piccolu«. Tako je izgubil to plačo (120 gld. na mesec) in ves materin dolg je bil prenešen na njegovo plačo pri financi. Užaljen do dna duše po nehvalež-nosti »Piccolijevega« lastnika in ravnanja dr. Preziose, postal je ubogi Paternost ves potrt. V torek ob pol 11. uri končal si je v uradu s samokresom življenje. Na pisalni mizi je pustil devet pisem. Samokres, s katerim se je usmrtil, zapustil je dr. Preziosu. Mati je bila tudi dosegla, da jej je moral Paternost plačevati 14 gld. mesečno. Nismo napisali tega, da bi hoteli opravičevati morda Paternostov samoumor. Storili smo to edino le radi tega, da pokažemo, kaki so Židi, in da pokažemo, kako laški podaniki »regniooli" jemljejo našim ljudem povsod zaslužek. Ko bi bil lastnik žid Mayer imel le najmanjše znamenje hvaležnosti do Paternosta, ko bi naSe oblasti poskrbele, da bi to vedno in vedno romanje v Trst laških podanikov vendar bilo že enkrat prenehalo, danes ne bi bilo govora o tem žalostnem dogodku, ki je napravil po Trstu veliko senzacijo. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. oktobra. »Edinost" nas prijema zaradi izraza, da »deluje v shizmatiški tendenci za pre-hodnjo obliko pravoBlavja«. Poživlja nas, naj to prekličemo. Mi odgovarjamo na to kratko. Članek v »Edinosti«, o katerem smo govorili, je spisal g. Podgornik. Ta je svojo tendenco jasno razvil v »Slavjanskem Včku« 1901. št. 13. Tam pravi: »P r o t e s t a n -tizem, s t a r o k a t o 1 i e i z e m in glagolsko bogosluženjesoza zapadne Slovane lepalijativna sredstva ob okolnostih, v katerih bi ne bilo možno doseči boljšega, tu do-kazovanega«. (Str. 13.) G. Podgornik Btavi tu glagolsko bogosluženje paralelno poleg protestantizma in starokatolicizma. Kaj pa je ono »boljše«, na kar misli g. Podgornik, je tudi povedal: »Proti pravoslavju bi postopali obe oblasti (cerkvena in politična) . . . Drugač bi utegnule postopati po-litiške in tudi cerkvene oblasti ob vprašanju eventualnega preBtopa zapadnih Slovanov k uniji z Rimom. (Str. 10.) Tu se torej označuje »unija« res le kot paliativno sredstvo. Taka tendenca je pa shizmatiška, kajti bistvo shizme obstoji ravno v tem, da se nacionalni ali politični motivi stavijo md katoliške načelo cerkvene edinosti. Mi mislimo, da je tendenca g. Podgornika v »Edinosti« ista, kakor v »Slavjanskem Včku«, ker pripisujemo g. Podgorniku enotno na-ziranje. Mi priporočamo to stvar »EdinoBti« sploh v temeljitejši študij. Spomenik ikofu Šterku. Brat pokojnega tržaškega škofa Šterka je pri kiparju Rendiču naročil nagrobni spomenik za grob škofa Šterka v jugoslovanskem slogu. Spomenik bo odkrit o Vseh svetih. Romarjem na Sv. goro naznanjamo, da morajo biti na tukajšnjem južnem kolodvoru v sobototo zvečer točno ob 10. uri. Do danes 8e ni prišel z Dunaja natančni vozni red, a romarji, ki vstopijo južno od Ljubljane, lahko približno izračunajo, kedaj pride vlak na posamezne postaje. Iz Ljubljane se odpelje v soboto zvečer točno ob 11. uri. Vozni listki se bodo v soboto zvečer prodajali zs udeležnike, ki vstopijo v Ljubljani, le do '/« na I1* uro zvečer. Vožnja velja iz Ljubljane do Gorice za tja in nazaj v III. razredu samo 6 kron 27 vinarjev, v II. razredu pa 9 kron 40 vin. Služba božja na Sv. Gori se prične v nedeljo ob 10. uri dopoludnt). Cerkveno propoved bode imel dr. Krek. Romarji naj natančno pazijo na to, da se posebni vlak odpelje iz Goric? nazaj proti Ljubljani v nedeljo ob 8. uri 45 min. zvečer, ker je po-vratek dovoljen z znižano voL.no ceno samo s posebnim vlakom. Vsem romarjem naj se to naznani! — Onim romarjem, ki bi želeli zajutrkovati v Gorici, priporočamo novo edino slovensko kavarno »Central" g. F. Pečenk o, na Travniku tik cerkve sv. Ignacija, kjer je na razpolago »Slovenec" in drugi naši listi. Osmina po umrlem č. g. dekanu Andreju Drobniču bo prihodnji torek ob 9. uri v farni cerkvi na Blokah. Imenovanji Provizornim učiteljem na ljudski šoli v Postojni je imenovan absolv. učit. kandidat g. Fran Silvester. Za učiteljico v Ptuju je imenovana gospodična J. H o s s m a n n. K proslavi jubileja sv. očeta v Radovljici dodajamo še to, da je bila iz Kranjske gore poleg imenovanega vojniško-veteranskega društva z zastavo po deputa-ciji v uniformi zastopana tudi mlade-niška Marijina družba s svojo lepo zaBtavo kakor tudi občinski zastop po odborniku Alojziju Petermanu. Zaslepljenost. Občini Crešnjevci in Vrhloga na Štajerskem ste sklenili, da bode y četrtem in petem razredu ondotaih ljudskih šol nemški učni jezik. V Črešnjevcih gospodari znani K r e b n i k , ki bo pri prihodnjih volitvah nemškutarski kandidat. Iz Št. Petra na Krasu Be nam piše : Naš. č. g. kurat je dobro znan kot unet duhovnik in delaven prijatelj našega ljudstva. Zato je seveda na potu liberalcem, ki ga obirajo v »Slov. Narodu«. Tako so raztrosili laž, da ni hotel nekega otroka krstiti. »Narodov« dopisnik je bil gotovo »ginjen", ko je to napisal iz same »ljubezni« do duhov-skega stanu. Dopisnik naj se v bodoče prepriča o stvareh, ki so mu neznane, da ne bo klatil budalostij. Na lovu se mudi na Gorenjskem Oton knez Windischgratz. »Ilirija probujena*. »SlavjanskiVčk« objavlja to Vodnikovo himno v ruskem prevodu N. Noviča. Umrl je v Gorici nenadoma kontread-miral Viljem Ulrick; v Knežaku je umrl g. Viktor Ces, bivši c. kr. davčni oficijal v Radovljici; v Ljubljani je umrla gospa Ana Hi 11 i, rojena Ko emu r. — Nagloma je umrl Josip Brega nt, posestnik v Straži-ščah na Goriškem. V Mariboru je umrl c. kr. finančni komisar gosp. Andrej Schantl. — Bralno in pevsko društvo »Maribor« priredi "v mariborskem »Narodnem Domu" dne 12. t. m. predstavo narodne igre »Brat Martin«. — Dr. Edi G 1 a n t -s c h n i g g se je menda izjavil, da ne sprejme več kandidature. — V mestnem parku v Mariboru so postavili vodnjak. Operni pevec Naval Pogačnik se je odločil, da gostuje na češkem narodnem gledališču še prihodnjo soboto in nedeljo. Gledališče bode tudi to pot razprodano. V Logatcu je dne 6. t. m. umrl, kakor smo že omenili, posestnik gosp. Franc Gerdadovnik po dolgi in mučni bolezni, previden z sv. zakramenti za umirajoče. Za pustil je 8000 gld., da se ustanovi župnija pri sv. Nikolaju v Dolenjem Logatcu. Iz hvaležnosti so se udeležili pogreba šolska mladina, občinski odbor in gasilno društvo. Bog bodi plačnik blagemu dobrotniku. K protialkoholnemu vprašanju. Prijatelj tega gibanja nam piše: V pravilih našega društva zoper pijančevanje mora biti tudi paragraf, da ima društvona-menin dolžnost, tudina vlado apelirati in jo pozivati na boj zoper alkoholizem. Nekako tako, kakor n. pr. društvo za varBtvo živali dela peticije, opozarja vladne organe na prestopke. Kar je posameznikom težavno in tudi zoperno, ložje stori društvo, ki ima v svojih pravilih ta namen izražen. Tako n. pr. bi naie društvo lahko naredilo peticijo na vlado, da prepreči take zlorabe alkohol«, ki se godijo pri dražbah. Pred kratkim je neki znani H. iz V* L. razprodajal na dražbi grajščino Z Kar gnusno je bilo, kako so ljudi nalivali s šnopsom in vinom, da so natrkani bolj z veseljem dražili. Kar ležali so nekateri po tleh. Ker je razprodal ta človek že veliko grajščin na Kranjskem, se to gotovo ni vprvič zgodilo. Ko je neki M. iz Z. razprodajal grajščino K., se je ravno tako godilo. H., oziroma njegov pomočnik, se je pa še norca delal iz neumnih kmetov, n. pr.: »Na te, oča, cigaro, tako drage cigare Se niste kadili!« Seveda ne, ker je revež, ganjen od tako velike prijaznosti gospodove, še nekaj forintov primaknil. Drugega, ki je komaj na nogah stal in njivo licitiral, je vprašal: »Saj niste pijani, oča? Veste, kaj kupujete?« »O, nisem pijan, gospod, Ie naj zapišejo njivo meni.« in ko se je streznil, je mislil, da je njivo kupil za 800 gld., pa jo je dražil čez 1200 gld. — Naše društvo naj bi imelo dolžnost in pravico, nastopiti zoper take goljufive manevre. Ravno tako naj bi društvo pazilo, se 1 i že dane postave zoper pijančevanje izpolnjujejo ali ne, in naj bi posebno kričeče ali splošne prestopke zoper že izdane take postave vladi naznanilo in zahtevalo, da se vsaj izvršujejo. — Tako naš prijatelj. Hvala mu za dober svet! Kdor ima še kako dobro misel v tem oziru, prosimo, naj jo prijavi našemu ali »Domoljuba« uredništvu, da se po možnosti oziramo nanjo pri sestavi pravil. Hvalo Bogu, razumevanje, zanimanje in simpatije za naše gibanje očividno rastejo. Saj je tudi potrebno. Od našega shoda — tri tedne tega — sta v našem listu objavljena že dva slučaja nagle nesrečne smrti pijancev. Torej na noge za v boj proti tej nesrečni strasti! V ladijetesalnici v Trstu, ali kakor jej »Sole« pravi, v »ladijetesalnici smrti«' izgotovili so dosedaj 341 ladij in sicer vojnih, trgovinskih avstrijskih, kakor tudi za tuje države, bedaj grade zopet novo vojno ladijo za našo vojno mornarico, kateri pa niso dali še imena. Ta nova vojna ladija bode nosila 10.600 tonelat, dolga bo 124 m in široka 22 m ; na ladiji bo 48 topov in motor močan 14000 konjskih moči; njena hitrost bo znašala 19 morskih milj v eni uri. Na onem prostoru, kjer so delali vojno ladijo »Babenbeg«, katero so spustiti v soboto v morje, delali bodo zopet neko drugo vojno ladijo, ki bo popolnoma enaka zgorej popisani. „Architektonlcky Obior", glasilo čeških arhitektov, prinaša v zadnji številki slike i i načrte zgradbe c. kr. založbe šolskih knjig, katere je zidal c. kr. dvorni svetnik Š u k 1 j e. Načrte je naredil arhitekt Viktor Beneš. stavba je zidana v praškem baroku. Jako zanimiva je tiskarna, zgrajena z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami. Nagla smrt. Mrtvega so našli v soboto zvečer 351etnega samskega posestnika Jan. Anclja z Dovjega. Sel je grabit listje, a ker se zvečer ni vrnil domov, sta ga šli mati in sestra iskat ter ga našli mrtvega pod neko jelšo. Nova pot na Grmado. Slovensko planinsko društvo otvori v nedeljo, dne 12. okt. svojo novo pot na Grmado in ravnokar izgotov-Ijeno zavetišče na vrhu Grmade. Odhod iz Ljubljane bode z jutranjim vlakom do postaje v Medvodah; odhod od poBtaje ob polu osmih; na Sv. Katarini bode sv. maša in zajutrek v gostilni pri Dobnikarju (»Turistu«), odhod na Grmado okolu 11. ure dopoludne, otvoritev na vrhu Grmade okoli 1. ure popoludne; povratek preko Sv. Katarine, Babjega dola do St. Vida (pot je na novo zaznamovana po »Slov. plan. društvu"). Za jedi in pijačo bode preskrbljeno. Grmada 900 m. visoka, interesantna, precej skalnata gora je najlepši vrh skupine dolomitov pri Polhovem gradou in slovi osobito radi krasnega, razsežnega razgleda ter planinske flore. Priznana je kot lahek, toda najbolj zanimiv izlet v ljubljanski okolici. K otvoritvi se vabijo vsi prijatelji planinstva in pri-r o d e. »Narodni dom« ▼ Trstu. Piše se nam: Pred par dnevi so šli zadnji najemniki iz hiše, kjer bo stal »Narodni dom«. Slavni laški magistrat je imel nastanjene v stari hiši ognjegasoe in plačeval je slovenski hranilnici stanarino. V ponedeljek so žo pričeli s podiranjem stare hiše. V dveh letih bo že stala nova palača, katere se ne veselo samo tržaški Slovenci, temveč Slovenci vseh pokrajin naše mile nam domovine. Priprav-ljajmo se vsi na slavnostno otvoritev »Narodnega doma« v Trstu. Poskrbimo vsi, da ta dan ne bo samo slovenski praznik, temveč slovanski. Ce storimo VBi vsak svojo dolžnost, praznovali bomo v Trstu slovanski dan, ki da naši junaški predstraži na Jadranski obali novo moč, da zmagonosno pribori za slovanstvo tako važno pozicijo. Služba pisarja je oddati pri sodišču na Brdu. Semenj v Črnomlju. Letošnji »ši-menski« veliki semenj bo v Črnomlji dne 4. novembra 190 2. Mestno gospodarstvo v Celju. V zadnji seji občinskega Bveta mesta Celje so mestni očetje za šulferajnsko šolo v Šoštanju dovolili 500 K podpore. Tako se zapravlja denar mestnih davkoplačevalcev; mesto je vse v dolgovih, beračija pa na vseh koncih in krajih. Zagrebiki hrvatski trgovci so pričeli Bgitacijo, katera gre za teui, da se odpovedo vsaki odškodnini, katero so zahtevali za škodo prigodom pretisrbskih demonstracij. Ljubljanske novice. Domovinsko pravico v Ljubljani bo v seji občinskega sveta dne 7. t. m. dobili: Ahčin Fran, uradnik dežel, naklade; Anžič Ivan, tesarski pomočnik; Baje Marija, hišnica; Ban Viktorija, sedlarjeva vdov*; B.;sek Mihael Franc, želez, strojevodja; Binder Karol, mizarski mojster; Blažir Miha, hišni sluga v semenišču; Bolte Gašpar, izdelovalec soda vice; Brajar Alojzij, delavec v predilnici; Brajar Marija, vžitkarica; Bratož Vid, posestnik; Bukowitz Ivan, dež. vratar; Burg-štaler Marijana, delavka v tobačni tovarni; Ceglar Bernard, posestnik; Cerar Matija, Cvar Marjeta, vdova delavca; Debeljak Neža, kuharica; Ditinger Gregor, kurjač južne železnice; Dobravec Helena, dekla; Drovenik Matevž, želez, strojevodja; Franovič Friderika, delavka v tobačni tovarni; Franc Adam, sprevodnik v pok.; Gaber Jernej, mestni delavec; Gaberšček Lovrenc, postrešček; Gjršič Ivan, delavec; Gostinčar Helena, delavka ▼ tob. tovarni; Graiser Janez, trafikant in branjevec; Gril Ivan, Šolski sluga; Guzelj Peter, hišni oskrbnik v gluhonemnici; llauptman Jožef, delavec; Hočevar Marija, šivilja; Indof Marjeta, dekla; Jager Ivana, delavka v tob. tovarni; Japelj Karol, mizarski pomočnik; Jarc Frančiška, dekla; Jerovšek Marjeta, kra marica; Kadunc Jožef, postrešček; Kalmus Frančišek, pečarski mojster in posestnik; Kastelic Jera, dekla; Kaučič Jera, kuharica; Keber Marija, starejša, postrežnica; Keber Marija, mlajša, postrežnica; Keržin Marija, hišna posestnica; Kodran Valentin, delavec; Kotar Marjeta, dekla; Kramar Marija, posestnica; Krek Anton, gostilničar, Kurnik Anton, nadsprevodnik; Kurnik Neža, dekla; Ladika Matija, krojaški mojster; Lampe Ma rija, želez, paznika vdova; Lavrič Marija, dekb; Liznik Frančiška, branjevka; Lckan Frančišek, mizar; Lekan Ivan, kavarnar; Lenčič Ana, dekla; Lipovec Jera, posestnica; Lisjak Andrej, gostilničar; Ložar Valentin, posestnik in kramar; Lukanc Jera, kuharica; Mazi Frančiška, postrežnica; Mi-količ Lucija, postrežnica; Mrak Ivan, čevljar; Mrak Marija, postreščkova vdova; Novak Stanislaj, delavec; Oblak Silvester, paznik v prisilni delavnici; Orehek Albin, pomožni uradnik pri dež. hranilnici; Omahen Marija, kuharica; Pančur Anton, krojaški pomočnik; Pavlin Jakob, postiljon; Pečar Jožef, dninar; Pečnik Marija, kramarica; Peterca Helena, dninariea; Pindur Andrej, delavec; Plankar Bernard, delavec; Pole Jakob, krojaški pomočnik ; Prek Janez, hlapec; Raunak Zofija, postrežnica; Ravnikar Matevž, mlajši, izvošček; Rebolj Ivan, hišni posest.; Reisner Anton, krojaški mojster; Rodič Ivan, vpo-kojenec; Rotter Terezija, postrežnica; Schu ster Emilija, šivilja; Sirnik Jožefa, dekla; Sollinger Jožef, stavbni risar; Spinar Gabrijela Marija Friderika, zasebnioa (majorjeva hči); Spinar Karol, c. in kr. major v pok.; Stipifi Peter, zakupnik gostilne; Svetek Anton, delavec v tob. tovarni; Santel Anton, užitninski paznik; Šilar Ivan, želez, uslužbenec v pok.; Skerjan Frančiška, vžitkarica; snedic Josip, uslužbenec juž. želez.; štrukelj Marijana, umirovljena delavka tob. tovarne; Te-nente Rudolf, trgovec, posestnik in gostilničar; Terelli Terezija, delavka v tob. tovarni ; Teršan Helena, delavka v tob. tovarni; Terškan Andrej, posestnik, mesar in gostilničar; Trost Alojzija, dekla; Urbas Jera, branjevka; Vertačnik Matija, dninar; Voje Miha, delavee na juž. kolodvoru; Vokoun Ludovik, šolski sluga; Zabukoveo Anton, gostilničar; Zabukovec Fran, gostilničar in posestnik; Zadnik Helena, šivilja; Zaje Marjeta, dekla; Zalar (Saller) Ilalena Marija, dekla; Zlatinflek Helena, zasebnica; Zor Marija, dekla; Zupan Neža, dekla; Živalič Marijana, dekla; Czermak Ana Marija, vdova, po želez, vratarju.;. Zaročil se je tukajšnji trgovec na Marijin' m trgu g. Franc Dolenc z gdč. Marijo Ilofbauer. Iskreno čestitamo ! V nedeljo na trgatev. Pevsko društvo »Ljubljana« vabi na I. narodno vinsko tr gatev, katero priredi dne IS. vinotoka 1902 v sokolovi dvorani »Narodnega doma«. — Vspored: 1 Promenadni koncert. 2. Prihod viničario. viničarjev, na čelu godba, župan in obč. odbor. 3. Kitica narodnih pesmi, poje zbor viničarjev. 4. Pozdrav župana. 5. Otvoritev trgatve in čitanje občinskih po stav. 6. Ples do jutra. Za red skrbeli bodo občinski stražniki in nočni čuvaj. — Vstopnina 30 novčičev. P. n. podporni člani so vstopnine prosti. — Predprodaja ustopnic ie pri gg. F. Gudnu na Mestnem trgu in F. Šešarku v Šelenburgovih ulicah. — Začetek ob pol 8 uri zvečer. — oodeluje slavna »Ljublj. društvena g dba«. Neprijetna kopelj. Ii Malih čolnarskih ulic na Opekarski cesti se nam poroča: Kako slavni magistrat po očetovsko skrbi za ta okraj, da pri novih stavbah zahteva vso modernost, n. pr. tratoar, kaka mora biti ograja itd., na drugi strani pa zanemarja najpotrebnejše stvari, je razvidno iz tega, da že 14 dnij ni gorela edina svetilnica v ime novani ulici, katera je v primeri dolga, kakor od Vodnika do magistrata. Šele včeraj je po dolgem času zopet služila svojemu namenu. Treba je bilo reB dolgo časa za popravljanje. Večkrat Be je že naglašalo in prosilo, da bi bila potrebna najmanj še jedna svetilnica in sicer na koncu ulic, ker se ta ulica konča pri Malem grabnu. Kako lahko bi po noči zašel kak voznik, misleč, da pelje cesta naprej, v vodo, kar bi se bilo nedavno kmalu zgodilo, da bi ne bil voznik opozorjen na to. Ta nedostatek se je po kazal zopet v torek zvečer. V tej ulici upe Ijavajo vodovod v novo hišo sloven. del. stavbenega društva. Ni se pa zdelo vredno jamo ograditi in prižgati leščerbo. Zvečer gre domov čevljarski pomočnik Andrej R e ž e k in ne vedoč, da so čc-z dan kopali in po pravljali vodovod, in ker je vladala prava egiptovska tema, se zvrne v jamo napolnjeno z vodo ter se po obrazu precej po-tolče. Seveda ni bil ravno vesel te neprostovoljne kopeli in da se ni prav laskavo izrazil o magistratu in njegovih napravah, je samo ob sebi umevno. Lahko bi se pa primerila tudi večja nesreča. Ako moramo biti davkoplačevalci magistratu točni pri plačevanju davkov, naj bo tudi magistrat točen do nas. Krošnjarjeva jeza. Jožef Erker, krošnjar v Slovenski vasi v Kočevskem okraju je prišel včeraj zvečer zelo vinjen na kolo dvor in se je začel prepirati z uradnikom, da mu ni dal voznega listka, da si ga je plačal. Upil in razgrajal je tako, da ga je slednjič policaj aretiral. Moč vina. Ivan Selan, hlapec pri Francetu Dovču na Pokopališki cesti št. 19, je včeraj v pijanosti padel z voza ter Be na desni nogi tako poškodoval, da so ga prepeljali v bolnico. Zaprli so delavko Marijo Repanšek iz Podhruške v kamniškem okraju, ker je kradla po mestu kokoši. Mlad tat. Včeraj popoludne je prišel v prodajalno Friderika Pauerja na sv. Petra cesti št. 50 šolski učenec Ignac Ot, star šele 8 let, in ker ni bilo nobenega v prodajalnici, je izmaknil iz predala 5 kron. Na to je pa priletel Šolski učenec R. Kavčič, ki je potem, ko se je tatvina konstatirala, stekel za mladim tatom in ga tudi ujel. Prijeti deček je tajil, da ni ničesar vzel, a to mu ni nič pomagalo, ker se je našel ukraden denar pri njem. Prizor 3 trga. Marija Carar, branjevka na Pogačarjevem trgu, in njen brat Matevž Cerar sta se danes zjutraj na Pogačarjevem trgu sprla in kričala drug na druzega tako glasno, da se je nabralo na trgu vse polno ljudi. Matevž Cerar je zagnal v svojo sestro prazen zabojček za pomaranče. Razdvojil ju je policaj. Tukajšnja skupina društva avstr. železničnih uradnikov sklicuje za prihod, nedeljo ob 4 uri pop. v Lorberjev hotel „južni kolodvor" shod južno-železničnih uradnikov. Na dnevnem redu so važna stanovska vprašanja in volitev delegatov za shod vseh južno-železničnih uradnikov, ki se vrši dne 19. t. m. v Bruck u. Povožen dijak. Dijak, katerega je včeraj povozila električna železnica, ni Petelin, kakor je bilo pomotoma stavljeno, ampak se piše P e t e r 1 i n in je sin gostilničarja g. Peterlina iz Ribnice. Na včerajšnji mesečni semenj je bilo prignanih 631 konj in volov, 265 krav in 64 telet. Skupaj 960 glav. Kupčija je bila posebno za govejo živino jako živahna. Kupci so prišli iz Morave, Koroškega in drugih krajev. Kolo strlo se je včeraj popoludne pri vozu Turkovega hlapca Blaža Kadivec, ko je vozil na Dunajski cesti po tiru električne železnice. Kolo je prišlo med šine. Voz je obležal na tiru in je bil vsled tega promet na železnici deloma ustavljen. Naden vajenec. Ivan Habič, vajenec pri urarju Somnitzu na sv. Petra cesti, je šel včeraj zvečer čez Marijin trg v Wolfove ulice. Pred Lassnikom skoči v njega neki Pavlič, ga sune z orožjem v levo roko in zbeži. Habič ni poznal fanta in misli, da je bil sunek namenjen kakemu drugemu, ne njemu. Suknjo ukradel je neznan tat delavcu Ivanu Deluki iz barake v Jeranovih ulicah. Izgubljen cekin. V Lattermannovem drevoredu je b i zgubljen cekin za 20 kron. lablana cvete na vrtu hiše slovenskega delavskega stavbinskega društva v Vodmatu. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. sept. do 4. okt. 1902. Novorojencev 18, mrtvorojencev 3, umrlih 16; med njimi za jetiko 4, vnetjem sopilnih organov 2, za različnimi boleznimi 10; med njimi 3 tujci in iz za vodov 7; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer; za škarlatico 1, vratico 4. Izpred sodišča. Obravnava proti Hinku Sirovatkl v Zagreba. Urednik glasila neodvisnih hrvaških delavcev, velenadarjeni g. H i n k o S i r o ■ v a t k a , je včeraj stal pred zagrebškimi sodniki, obdolžen, da je pri zagrebških demonstracijah na »sajmištu« demonstrante, predno so se navalili na DuSičevo trgovino, z nagovorom »bujskal« in da je v nagovoru povdarjal, da se Srbom ne sme brez kazni dopustiti nastop proti Hrvatom. Prodajalnice naj se nikar ne opustošijo, ampak odtrgajo naj se samo deske z napisi in razbijajo laj se okna. S tem je, pravi obtožnica, zapeljeval k zlobnemu poškodovanju tuje lastnine. Z Sirovatko so sedeli na obtožni klopi Hugo £> a r i č , msgaciner zagrebške akcijske tiskarne, Ivan Šnajdhofer, elektrotehnični vajenec, in ključavničar Josip S t i -p o 1 š e k. Zagovorniki so bili dr. Marijan D e -r e n č i n , dr. H a r a m b a š i c in dr. H i n k o v i c Obtoženi Hinko Sirovatka pravi, da ni kriv. Na »sajmištu« je zadržal z batinami oboroženo množico, ki je št".la do 600 oseb. Nagovoril jo je, da prepreči nasilnosti. V svojem nagovoru je dejal, da je za Hrvate Bramotno, z nasilnostmi reagirsti na »Srbo-brana« razžaljenja, ker se za to dobi druga častnejša pot. Ko je razburjena množica kljub temu se navalila v Vlaško ulico pred prodajalnico Dušičevo in pričela lomiti vrata, dočim je napisno desko že prej razbila, postavil se je pred prodajalnična vrata in je prosil demonstrante, naj opuste nadaljna opustošenja. Da bi pozval množico, naj po bija okna, ni res, ampak nekdo je za njim zavpil: »Tako je i pravo — da Be samo skidaju napisi in razbiju prozori.« V izvoščku se je vozil, ker ni hotel, da bi kot urednik in poznana oseba bil prigodom izgredov na lici meBta, vendar je pa hotel, da kot novinar dobi živo sliko teh izgredov. Dokazuje tudi, kje je bil na svojih uredniških opravilih tekom dneva. Obtoženi Šnajdhofer na predsednikovo vprašanje izjavi, da se ne ve več natanko spominjati, kaj je Sirovatka govoril, a spominja se sedaj, da on res ni dejal, naj se razbijajo okna, in da je celo množico nagovarjal, naj ne dela nasilnosti. Predsednik na to zasliši policijska urad nika Vaso plem. Bološeviči in Sporčica, ki pravita, da je Šnajdhofer pri zaslišanju o Sirovatki izjavil tako, kakor je v obtožnici. Šnajdhofer pravi, da Sirovatka onega ni rekel. Pri zaslišanju je bil raztresen in je potrdil, kar se mu je reklo. Tudi obtoženi Stipolšek pravi, da nje gove izjave v predpreiskavi niso bile take, kot so zapisane. Tudi priča Fink isto pravi. Naposled Fink izjavi, da je v predpreiskavi kot Booi-jalni demokrat proti Sirovatki, ki je krščanski socijalist, pričal iz strankarske mržnje. Priča Fink ostane pri tem. da je krivo iz povedal, na kar ga da predsednik zapreti. Zagovor Hinka birovatke, da je radi tega rekel, naj množica samo napisne deske snema, da bi jo odvrnil od drugih opustošenj, potrdi priča Crnkovič, ki pravi, da je Sirovatka to še le dejal, ko je videl, da hoče množica na vsak način opustošiti trgovine. Razprava proti obtožencem se je nadaljevala pozno v večer, danes v četrtek opoldne je bila izrečena sodba. O razsodbi smo dobili naslednjo brzojavko : Zagreb, 9. oktobra. Hinko Sirovatka je obsojen na iest meseoev «a-pora. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Velika premogarska stavka v Ameriki. Stavka premogarjev zavzema po poročilih iz Novega Jorka toliko razsežnost, da bo morala vlada pomnoževati vo- jaško sile. Stavkujoči napadajo Železn. vlake u kamenjem, razdirajo progo ter odganjajo ljudi od dela. V Washingtonu se vrše neprestano ministerske konference. — Zadnji ekspresni vlak je odpeljal včeraj na progi Bjrolin - Budimpešta - Carigrad. Uveden je bil ta vlak pred dvema letoma, a ni imel prometa, zato so ga odpravili. — Grozen čin blaznega. Bazni mizar Mikulecz v Kisz Szent Petru na Ogrskem je včeraj na ulici streljal s samokresom na vsakogar, ki je nanj naletel. Usmrtil je trgovca Kleina, dva kmeta pa smrtno nevarno ranil. Z velikim trudom bo ga ukrotili. — Spomenik G a r i b a 1 d i j u hočejo postaviti v Parizu. — skladišče za smodnik se je razletelo v Pani-caglici blizu Specije. Pet oseb je ubit h, dve ranjeni. — železniški most zažgali so neznani zločinci blizu Tifl sa. Na delavce, ki so prišli gasit, so streljali, potem pa pobegoili. Ogenj bo pogasili. Na mestu so našli nekaj posod petroleja. — 2 8 oseb zbolelo radi užitja slabega mesa je v Melniku. Devet izmej njih jih je dosedaj že umrlo. — i, a rožo — smrt. V Carskem selu je ruski car te dni na poti do nekega paviljona poklical na vrtu starega vrtnarja, naj mu odtrga rožo, da jo ponese carici. Vrtnar je hitel proti carju z rožo v roki. Nakrat poči strel in vrtnar se zgrudi — mrtev. Od vseh strani prihite redarji. Načelnik redarjev stopi pred carja ter izjavi, da je moral streljati, ker je odredba, da se vsako redarstvu nepoznano osebo, ki se na 10 korakov približa carju, ustreli. S solzami v očeh je odšel car. — — Aretirali so hotelirja W o 1 f a v Judendorfu. Svoj čas je imel v najem »In-dustriehalle« v Gradcu. Da Bi zboljša gmotni položaj, je umrlemu zasebniku biegmundu ukradel 50 000 kron. Perzijski šah — pesnik. Sedanji šah rad pesnikuje. Ko je nastopil vlado, skušal je objaviti plodove svojega pesniškega duha. Predno se je to zgodilo, hotel se je prepričati, kako drugi o njem sodijo. Pokliče prvega pesnika, čita mu svoje pesmi in praša: »Ali ti je to všeč ?« »Skoda črnila za to delo!« odgovori pesnik. »Odpeljite tega moža v oslovski hlev I« zaupil je razdraženi šah. Čez nekaj časa se potolaži in ga zopet pokliče iz hleva nazaj in mu zopot bere evoje pesmi. Pesnik se pomika proti vratom. »Kam pa greš?«, vpraša šah. »Med osle«, odgovori pesnik. Kralj se je Bam zasmejal in o i tega časa je živel s tem pesnikom v posebnem prijateljstvu 1 Društva. (Russkij Kružok). Redni občni zbor se bode vršil v petek, dne 10 t. m. v mali dvorani »Mestnega doma« z nastopnim vsporedom: 1. pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja in revizorjev ; 3. volitev novega odbora ; 4. slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Ker se bodo na shodu razpravljale važne društvene zadeve, zlasti glede delovanja v bodočem letu, vabi odbor vse društvenike, da Be občnega zbora udeleže Čim številneje, in tam izrazijo svoje mnenje o predlogih, ki jih namerava staviti odbor. Nadaljevalni kurs ruskega jezika se začne v ponedeljek, dne 13. t. m. in Be bode vršil v istem lokalu in ob istem času kakor lansko leto, t. j. ob poned ljkih in čttrtkih, odnosno petkih ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. Lanski udeležniki naj pridejo polno-številno t ar naj prineso seboj Blossfelda. Za začetnike se otvori poseben kurs v 2. semestru. Konverzacija in čitanje izbranih del ruke književnosti bode vsako sredo. Ta kurz je namenjen za tiste, ki so se udeleževali pouka v »Kružku« že prejšnja leta, dobrodošli so pa tudi tisti, ki so se drugod ali pa sami učili ruščine in slovnico predelali toliko, da bodo mogli s pridom čitati ruske pisatelje ter so vaditi v konverzaciji. Vse natančneje se določi pri prvi uri, t. j. v sredo dne 15. t. m. Odbor. (Družba sv. Cirila in Metoda) je imela Bvojo 140. vodstveno sejo dne 25. sept. 1902 v družbinih prostorih »Narodnega doma«. Navzoči: Tomo Zupan (prvomestnik), Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetle (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Dragotin £agsr. V smislu § 18 družbinih pravil se je kot Bvetovalec udeležil seje dr. Frančišek Štor. Prvomestnik Tomo Zupan je sejo otvoril ob 3. uri popoludne z običajnim pozdravom. Blagajnik je izkazal dohodkov 27 379 53 K. stroškov 24.061 21 K; torej prebitka 3318 32 K za dobo od 1. jan. do 25. sept. t. 1. Ko so se rešile došlo vloge in sprejeli razni nasveti o družbinih šolskih zavodih, zaključil je prvomestnik sejo ob pol 6. uri popoludne. Darovi. Poslani našemu uredništvu. Za pogoreloe v Martinjaku: Fr. Htfnigman, župnik v Kropi, zbirko 18 K. — z,upni urad v Javorju pod Ljubljano 5 kron. Bog plačaj! SHHT" Da re bode, ako kolodar kmalu poide, prepozno, prosim gospode naročnike, da se čim preje oglase, ker 80 b0 p i razpošiljatvi na take v prvi vrsti ozirao. Moderni stro j i ! Brez konkiirenee! Ceniki zastonj in franko. :Jc jfc jf: Poprave točno in po ceni Zahvala. 1167 1-1 Za mnogobrojne dokaze frfnega sožalia ob smrti ljubljenega strica iu svaka, gospoda Josipa Zupančič-a c. kr. davkarja v pok in imajitelja zlatega zaslužnega križca s krono, izrekajo vsem Borodnikom in prijateljem, darovalcem prelepih vuncev, g. Pavčiču iu pevcem za njih ganljivo potje in vsem onim, ki so gaj blagega ranjkejia spremili do groba, ponebno c. Kr uradbiSUu in tukajšnjemu gas lnemu društvu najtoplejšo zahvalo žalujoči ostali. Velike Lašče, duč C. oktobra 11102. Krasen slovenski skladni koledar Grozdje na prodaj, za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posamnike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu trdko IVANA BONAČA v Ljubljani. Csna jo vzlie okuuni izdelavi zelo nizka, s»mo 70 vin, s pr.što 20 vin. več. JPrekupcl dobe velik rabat ln se na zahtevo pošlje cenik. Trgovol porabijo Istega lahko kot lepo novoletno darilo ln ao brezplačno vtisne njih firma. Vinotoč Jeglič Pred škofijo št. \ nove vinski mošt proseški Cifer 40 kr. dalmatinski „ 36 „ 153 3-2 Ravnokar je ijjfla " ^DružinsRa pratifia za leto igo j /Zaročila na družinsko prati^o Sprejemajo in točno razpošiljajo tvrdfe: s[. s^uer-tforenčan, ). Jfordi/^, /fičmart in V. Petričič, vsi v Zjubljani. ^ViluV^ za sJ,karJe, pleskarje, zidarje in l^U^ttC za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. FrančiSkanskulice. 524 16 11—6 Vnanja naročila proti povzetju. Dve lepi sobi s kabinetom, kuhinjo, shrambo in kuhinjo za pranje je s 1. novembrom oddafi. Več se poizve na Dunajski cesti St. 60. 1162 4-1 W Na prodaj sta 2 križeva pota jeden drugi 95 cm viiok velja gld. 65.— 150 250.— pri 1073 12—4 FR. TOMAN-ii, fodobarju In pozlatarju t LJubljani, Valvazorje? trg it. i- Kdor potuje v Gorloo, priporoča se mu nova ,.kavarna Central" na Travniku tik cerkve svetega Ignacija. Lastnik FILIP PEČENKO, prej hotelier v Pulju Na razpolago je nad ICO časnikov, kava in likerji najboljši, postrežba točna, čistoba uzgledna, opremba po najnovejših zahtevali, cene kakor v drugih kavarnah. 1166 Največji In najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na _Avstrijskem._ Ant. Kunz, . In kr. dvorni zulrigutclj v Hranfcfcll (Moravsko) izdeluje vodovode za mesta, vasi, pristave, zavode, gradove, toplice, bolnišnice itd. Ta tvrdka je izdelala kar more dokazali s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in iudustrijelnih zavodih. Samodelnl vodotežnl stroji, — Najlzvrstnejšo vodne se-salke za kakoršnokoll daljavo. — Veternl motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali. Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih Ceniki zastonj in franko. 849 (28-23) oooooooooooooooooooooooooo Feliks Tomem l^arr)905®5Ri mojster v Ljubljani, He^eljeua ce^ta pomlad......6-44 » 6-46 Na budimpeitanski borsi: Plenica ta oktober........7-19 „ 7 20 PSenica za april........7 30 a 7 31 Ri za oktober........6 40 n 6 41 RJ za april.........6 48 , 6 49 Ove* za oktober.........6 85 „ 6-86 ,» w april .......„ 6-10 „ 611 Konus za maj (1903) . . . , 6 60 , 5 61 (Kfektiv.) Dunajski trg. Plenica banalka....... K 7 65 „ 7 90 , južno žel.........7-36 , 7 75 EU .........6-60 , 6-80 Ječmen .........6-80 , 7 75 „ ob Tisi................5 76 „ 7 75 Koruza ogerska.......6-86 B 6 40 Cinkvant , ........6-60 » 675 Oves srednji..........6 H5 » 6.66 .................7-76 ,11-60 Novo urejena prva hrvatska tovarna za šaluzije, rolete, lesene in železne zastore na valjoih in kartonaže ■ a 1 E «SE> BK JBB B B S e» 40=4» priporoča svojo na glasu solidne, točne in ene H8 12—9 domaČe proizvode, odlikovano z največjim odlikovanjem. V Plešivici nad Jaškom na Hrvatskem )e gri z.ljo zdravo in dobro, ker ni biio no »o>dija« niti »peronospore«. Stjepan Mrakužič, župnik, ima v Plešivici 150 hI grozdja na prodaj. Podaja samo na debelo najmanje 20 hektolitrov. Kdor kupi vseh 150 hektolitrov, dt bi popust. Trgalo se bo 15 oktobra. H59 i-i Naslov: Ruda pri Samoboru.