„Gorica" izlinja vsaki toiek in soboto. Ako pade n;i la dneva praznik, dan poprej. llrt'dnistvo se naliaja v „Narodni Tiskarni", ulka Vettiiriiii St. 9, kamor je naslavljati pisrna. Nefrankirana pisina se lie sprejeinajo, cnako se ne uvažujejo pisma brez poclpisa. Itokopisi dopisov se ne vračajo. „Gorica" stane na leto 10 K, za pol lcta i> K, za četrt lcta 250. I'pravuistvo so naliaja v „Narodni Tiskarni', ulica Vetiurini St. 9. Za oKlasi; se plačuje od čvetcrostopno petit vrste po 14 vin.. za veikratni natis primeren pupust. Pusaniezne Stevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v ra/nih ^oriških trafikah. St. 30. V Gorici, v torek dnc 13. aprila 1(JO9. Lieto XI. Move „Sq^haE V tcku nekaj mesecev jc nagro- madila „Soea" celo kopo debelih la/i o dr. (iregorčiču z ozirom na „Solski Dom". Mi sino vsc tc laži zavrnili in pobili, a „Soča" sc vcndar ni poboljšala. Prcd kratkim je prinesla o tej zadcvi zopct dvc laži. Prva se glasi: „ldeja o Sloginih solan se ni rodila v (iregorči- čevi glavi". Mi smo se o tern informi- rali in izvedeli naslcdnje: Že tekom 1. 1879., ko je dr. (ircgorčič dokončal svojc študije na Dunajii in vstopil takoj v kroi^ slovenskih rodoljubov, ki so takrat delovali na politicncm prosvctneni polju v Oorici, je uvidcl, da brez šol sloven- ski element v (iorici ne more napredo- vati. Üb Soči se sprehajaje je razmis- ljal o tern vprasanju in delal načrte Andrej (iabršček jc takrat trgal hlačicc menda v kaki pripravnici - , po katcrih bi Slovenci v Gorici s časom prišli do sole. 0 tern predmctu se je razgovarjal tudi z drugimi rodoljubi, ki so bili, ka- kor on, člani in odborniki političnega društva „Sloga". V „Soči" se jc o tern vprasanju razpravljalo in na obcnem zboru 2. januarja 1883. se je sklenilo, da se ustanove v (iorici slov. otroški vrti, zacetkoma eden, pozneje v razmeri s sredstvi drugi. Poročevalec o tern pred- metu je bil drustveni predsednik dr. Jos. Tüiikli. I\vi ü:..\:.v±: vrt-ir-ejc otvo.ril 2.2. novembra 1883 s 45 otroci in to je bilo seme, iz katerega jc izrastlo mogočno drevo „Solskt Dom" z vscmi svojimi učninii zavodi. Prva lcta, dokler je dru- štvo „Sloga" imclo sanio otroški vrt in le 2 razreda ljudskc sole, delovala sta pri tern plemenitcm podjetju dr. ,J. Ton- kli in dr. (jregorčič skupno. Dr. Tonkli je spisoval dotičnc prošnjc in sc je kot državni in dcželni poslanec tcr član dez. sol. sveia potegoval na pristojnih inestih za vresničenje „Sloginih" sklepov. Dr. (iregorčič pa je dcluval doma v (iorici ter oskrbcl vsc podrobno delo, ki je bilo takrät z velikimi zaprekami zvezano. Kasneja lcta prevzel 'ije dr. (jregorčič sam vso skrb za Slogino solo. Ny\govo delo je. da se jc ljndska sola razSirila tako kakor je dandancs; njegovo delo je, da se je ustanovila dcska pripravljal- nica za srcdnje sole; njegovo delo je. da se je ustanovila dekliška pripravljal- nica v/d učiteljišča; njegovo delo je. da se je ustanovila dekliška obrtno-nada- ljcvalna sola; njegovo delo je, da se je ustanovilo društvo „Šolski Dom". Sama „Soča" je pisala 1897: „Izumitclj in ustanovitelj društva „Šolski Dom" je dr. (iregorčič". In kak blagoslov je „S. D." Sloveneem v (iorici, ve vsak domačin, komur nista vest in poštenje popolnoma zakrknili v oscbni strasti ali podli zlobi. (ilede na ta pojasnila lahko čita- telji uvidijo, k a k o v e 1 i k a n sk o k r i- v i c o d c 1 a „S o č a" d r. 0 r ego r č i č n. Drugalaž. katero je prinesla „Soča", se glasi: „Mnogo, če ne največ zaslug za Slogine sole ima A. (iabršček", Po- znavalec razmer prečitavši to trditev. res ne ve, ali bi se tej budalosti sme- jal, ali bi se jezil nad nesramnostjo, s katero je bila napisana; vsekakor um pride na miscl basen o sraki. ki si je bila nadela pavje perje. Mi konstatiramo naslednje: A. (iabršček je prisel v (io- rico šele 1. 1889. in do tedaj si pač ni pridobil za Slogine sole nikakih zaslug. Od leta 1890. do 1899. je vladala v üo- rici in na (ioriškem prccejsnja edinost in sioga in v tej dob ije vsak pravi ro- doljub podpiral po svojih močeh pleme- nito strcinljcnjc dr. (ircgorčiča za po- vzdigo slovenskega nar. šolstva in slovenstva v (iorici. Da je bil in cd temi pomočniki tudi A. (iabršček, jc samo ob sebi umevno, ker je bil urednik sloven- skega lista; pač pa inoramo odločno zanikati, da bi imel on največ zaslug za slov. solstvo v (iorici. Kar pa je pi- sala „Soča" o „Š. D." in dr. (iregorčiču od 1. 1899 naprej, ostane zapisano z najtemnejšimi črkami v kroniki sloven- skega šolstva v Oorici. Tako herostrat- sko in tako pogubonosno menda še nikdo ni nastopal proti ..Š. [)." in s tern proti slov. šolstva v (iorici kakor ravno (iabrščck in njegova „Soca". In potem boče imeti ta razdirač ^c največ zashig v tern pogledu! Da, ima jili. ali v ne- gativnem, razdirajočcni delovanju. Trgouinska poliiika med avstro - ogrsko dr- žavo in Srbijo. „Neue I:reie Presse" je prinesla o tern vprasanju iako aktualen in umesten čianek, iz katerega smo povzeli sledeče misli: Avstro-ogrska vlada je v svoji noti (dopisu) velevlastim od 14. now li-i()8 obljubila. da dovoli Srbiji trgo- vinsko-gospodarskc (carinske) ugodnosti. ako se vprašanje o priklopljcnju Hosne i.i Hercegovine k Avstriji mirnini potoin rcsi, t. j., ako velevlasti ancksijo pri- znajo. Tak dopis je bila doposlala av- ^rijsko-ogrska vlada velevlastim me- seca novembra. Pa tudi v dopisu grota i:orgacha na srbsko vlado z dne 6. narca 1909 se naliaja slicna omeniba. Ta avstrijski poslanec v Bclgradu je bi' za slučaj, da poda srbska vlada take i/.jave, kakor jih na Dunaju žele. sle- d.'ce obljubil: „Ko hitro bode avstrijskc- ('grska vlada o tein obveščena. bode pripravljena započcti s Srbijo pogajanja ¦ I trgovinskih in promeinib vprašanjih". i'u teh uradnih izjavah jc narav- nost nuično, ako se avstrijsko-ogrska monarhija vsaj na videz postavi v po- ložaj, kakor da bi ne hotela izpolniti dane obljube. Velevlasti so aneksijo po- trdile, Srbija je dala izjave. ki so naso vlado zadovoljile. Če tudi avstro-ogrska vlada ni sprejela tchnicno - juridične dolžnosti. dovoliti zato Srbiji gospo- darskv' koristi, vetidar ni nikakega dvo- ma. da je v moraličnem, družabnem in trgovinskem smislu zadala svojo be- sedo v tcm pogledu. Po nazorib o zvc- stobl in veri. ki vladajo v občevanju med ljudini in narodi. bi pri takih od- nošajili in pogojih ne sinela nastati ca- rinska vojska neposredno potem, ko je srbska vlada izrocila na Dunaju svojo mirovno noto. Zatrjevanje. da je vlada vezana na sklcpe parlamenta, je sicer za visoki razvitek naše ustavnosti zcluJff* častno, a žal kar nič prepričevalno. Če je bilo mogoče spraviti ustavnost z za- kladnimi listki in z velikimi stroski za bojno opravo. katere delegacije šc niso dovolile. v juridično zelo prisiljeno so- glasje. tako bi se bila tudi prav laly^o našla pot, po kateri bi se bilo nekaj tisoč prašičev prav parlamcntarično spravilo čez inejo. (Jbcma vladama je bilo vcndar inozno dobaviti si ustavne zivinske liste za srbsko meso. a iz strähn prcd ag- rarci tega nista storili. Javno ninenje. ki se mu ni treba bati za poslaniške mandate, niti se poteguje za visoka mesta. ne bode nikdar pritrdilo temu. da je želja agrarcev važnejša nego ugled avstrijsko-ogrske vlade. Ravno ta ugled bi se moral z denarjem in krvjo bra- niti, a sedaj se je žrtvoval volji agrar- cev. ki pravzaprav pri carinski vojski niso dejansko zainteresovani. ker uvoz srbskega mesa in srbskih prašičev je bil v jeseni in pozimi itak prav pičel. Zaupanja, katero uživamo v livropi. ne smemo zapraviti. N'asi besedi se mora povsod vcrovati. Mi smo s Srbijo po- litično obraatniii in bilo bi krivieno. ko bi ta dežela vsled carinske vojske go- spodarsko trpcla. Avstro-Ogrska je go- spodarske koristi obljubila in mora i'h dati. Ta carinska vojska, ki dajo na>im nenialostevilnim sovraznikom v Hvropi cel arzenal orožja v roke, mora takoj nehati. Vsak dan podaljšanja pomnožuje izgubo na zaupanju. Tako pise nemški list in ždeti bi bilo. da bi merodajni krogi te pamctne besedc uvažcvali. Dopisi. Kajro. Lepa slovesnost. ki bo gotovo zanimala bralce, se je obh.ajala o prazniku sv. Jožefa v Kajri. Že 1. 1S71 je postavila sv. Dežela v pred- LISTEK. Kako ]e sfara Matev- zerca uerno dušo re- ševaia. Dobro se je so spominjam pokojnc stare Matevzcrce. Bila jc suha, tenka in vsled starosti člslo sključena ženica; vedno jc le s palico v roki. na katero se je naslanjala, stopicala okoli. Kot najstarcjša žena v občini ostala je zvesta marsikatcii šegi, za kojo mlajsi svet ni več maral. Ona edina je še no- sila obleko po starem kroju; zgornji del obleke do pasu se je imenoval menda „ošpetel". ki je imel zadej na krizti celo kepo nckih cudnih gub. Ob nedeljah in praznikih se je po celo uro prcd drugimi ljudini podajala na pot v pol ure oddaljeno I'arno ccrkev, dobro vcdoč, da potrcbujc za cnako daljavo najmanj dvakrat toliko časa nego drugi sovaščani. Mi otročaji, ki smo za svojc igrc in zabave med potjo potrebovali tudi mnogo časa in smo zato prej od doma odhajali, smo jo rcdno dohitcvali in nrr»hifs>\/;ili \/f/lnn iük ii> L-rr-irriln ht\ da ne znanio hoditi kakor poštcni ljudje, da Drezpotrebno trgamo obutev itd. Najbolj pa se je hudovala ob zimskem času, ko smo inorda polovico poti spre- menili v drsališče, ter jo vsled vglaje- ncga, zdrsanega ledu napravili res opa- sno. posebno za stare ljudi, kakor jc bila ona in njena spremljevalka, neka stara teta Ursa. Seveda mi nismo bili nič boljši, nego so scdanji otroci ter se nismo nič zmenili za njeno hudovanje. Pobožna pa je bila ranjka Matev- zerca; večkrat sta s staro Uršo rožni vencc inolili, ko sta tako počasi stopi- cali po poti. Sveta nebesa pa si je hotela Se na drugi način zagotoviti, ali predno to pripovedujem, treba jc. da poznaino lego kraja, kjer sc je dogodek vršil. Ta kraj lezi na ju/.no - zapadnem poboqu visokega hriba; pobocje tvori tu nckako malo razdrto planotico. Pred vasjo stoji par homiccv ali gričev. ki zapirajo po- glcd v prccej Siroko dolino, ki serazpro- stira niže zdolaj. Nasprotno. južno-za- padno stran dolinc zapira zopet dolg hrib, ki se pa naravnost iz vasi vidi. posebno dobro iz tiste sobe, kjer je spala stara Matcvzerca. Spala sicer ni rlncii L-pr zira na novodobne prostomislece. katerim bolj ugaja trohnoba groba nego cast in veselost vstajenja od smrti! ..Kaj pa je tebe treba bilo?- (Dalje.) - Izborni uspeh zadnjega kon- certa pevskega zbora čitalničnega (23. novembra 1907), katerega g. Č. priznava, pa pobija mnenje g. Č., vidi vzlic temu neMko „propadanje" Čitalnice in. pravi, da je to povzročila konkurenca pev- skega društva. Če bi bilo to res, bi bilo moralo tudi čitalnično petje propadati, kar pa ni. ampak ravno nasprotno, kar spričuje baš zadnji koncert. Če imajo Slovenci v Trstu, da ne govorimo o Ljubljani, mnogo pevskih zborov, ne da bi si delali konkurence, če imajo celo majhne vasice po dva pevska zbora, bi jih tnogli imeti tudi Slovenci v Gorici. In zakaj ne dela pevsko društvo kon- kurence pev. zboru „Bral. in podpor- nega društva" ? Kar govoriči g. Č., so le gole sugestije njegovega sedanjega mentorja. Res pa je, da je „Soča" ljuto napadala čitalniško petje, ker je je nad 20 let brezplačno vodil mož, kateri ni hotel ostati pristaš poliberalnjenega Ga- kakor ga je g. Č., in kateri g a t u d i n i k d a r n e u k 1 o n i.*) Ravno tako žalostno ulogo gra- mofona igra g. C. ko taji liberalnost iiberalne „Zveze narodnih drustev na Goriškem". Ali mož res ne zna misliti s svojo glavo, da ponavlja le to, kar mu tnbijo v ušesa njegovi sedanji in- spiratorji! Iz paragrafov te „Zveze" hoče dokazati, da ni liberalna. Kako naivno! Ali ima morda „Šolski dom", „Centralna posojilnica", „Goriška zveza" kaj političuega v svojih pravilih, in vendar jih napada „Soča" kot „kleri- kalne" zavode. in Čitalnico je nazivala tudi „c. kr. klerikalno čitalnico", če tudi se je skrbno izogibala vsakemu povodu za tožbe o političnem strankarstvu; saj se je celo bala pristopiti k zvezi kršč. soc. društev. Pri liberalni „Zvezi" je pa še nekaj drugega. Ali ni slišal g. Č. ni- česa o neki „Zvezini" okrožnici, na ka- teri se je zvezanim društvom priporo- čala agitacija t svrho širjenja libera- lizma in kateri okrožnici so se uprli socijalno-demokratični člani „Adrije" na nje občnem zboru. „Zvezin" predsednik dr. P. je vihar potolažil. da je proglasil okrožnico za svojo osebno (ne društ- veno) delo. Faktum se pa s tern ni spravil s sveta: v „Zvezi" stoječa dru- štva dobivajo vzlic pravilom, libe- ralna napredna navodila. So pač ljudje, ki tvorijo društva, in ne pravila. V zadevi preselitve Čitalnice po „Trg. dom.,, se postavlja g. Č. na krivo primero in izvaja iz rje tudi krive za- ključke. On meče citan'icarje glede po- litičnega mišljenja vse v en koš in ignoruje dejstvo. da so se tudi čital- ničarji od razkola sem delili v liberalce in „klerikalce". kateri zadnji so bili v prejšnjih prostorih vedno v veliki ve- čini in kateri n i s o zahtevali pieselitve v „Trg. dom", kakor piše napačno g. Č. To preselitev so zahtevali le liberalci. Naši somišljeniki so se naveličali tega liberalnega „vrtnarja" in so mu pre- pustili roko. (Bilo je menda ored 4 leti.) Zato so naši bivši odborniki svojim somišljenikom izjaviii. da se hcčejo umakniti liberalnim malkotentom. To je storil posebno g. M., ker so nekteri liberalci njega najbolj dolžili, da se ne preseli Citalnica v „Trgovski dom/' Liberalci so to priliko uporabili ter spravili na občni zbor, kar je bilo libe- ralnega. Prišel je tudi g. Gab., a kot vo- ditelj teh lib. „šturmarjev" ni nastopil on. ampak ----- čujte! - nikdo drugi ka- kor g. Č.; takrat je bil namreč g. Č. za izpremembo zopet na liberalni strani. NaŠi deloma niso prišli k občn. ,boru, deloma niso volili, deloma so volili. de- loma so volili stare odbornike, deloma celo Č.-jevo lib. „gaido" saj so slu- tili. da se ¦— recimo taČ.-jev „juks" gotovo blamira; kajti „Sočinega" gro- movnika ura ni „še prišla". Blamaža tudi ni izostala. O. Č. jo prikriva v „Edi- nostr" z ižgovorom, da je bilo v dotič- nih prostorih pevsko društvo, kakor da ni bilo že prej ob začetku uprizorjenja te akcije in kakor dabi liberalni prvaki ne mogli poslati pevskega društva iz onih prostorov! Da so ga liberalci tako nelepo pustili na cedilu, je g.-a C.-a tako užalilo, da je v teku leta zopet preskj- čil v naš tabor. Z liberalnimi odborniki je imel tak križ. da je bil skoro celo leto odbor on sam. In iz te blamaže si kuje g. Č. v „Edinosti" še slavo, se baha, da je dobil pri volitvi odbora 21 gla- sov. svet. Š. pa le 9 (dobri Bog, en Č. proti kremen značaju Š.!), piše, da je „propadel" g. M., ki je izjavil, da ne sprejme izvolitve, itd. Pa kaj se hose? Le g. Č. je tolik junak, da o d p i r a o d- prta vrata!! (Konec prihodnjiČ.) Smrtna kosa. V Gorici je umii na Velikonoč g. Peter I) r a š C e k. trgo- vec v Stolni uiici po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se je vršil včeraj po- poludne. V Sovodnjah je unirla danes zjutraj Katarina Tomsič v najlepših letih njenega življenja zapustivsi soproga in več nedorastlih otrok. Bila je splošno priljubljena in spoštovana ter uzorna hišna gospodinja. N. p. v in.! Laški učitelji in uitoljico so zbo- rovali pred par dnevi v GradiSču ob Soči. Na tern zborovanju so nastopile učiteljice z zahtevo, dasemorajo place učiteljic zjednačiti z onimi učiteljev. kar je pri učiteljih vzbudilo precejšno nevo- 1 jo. Ucitelji so precej rezko nastopili proti svojim koleginjam in jim skoraj direktno dali razumeti, da imajo dru- žine, stariše pri sebi itd., torej da tudi več rabijo. Učiteljicam pa tako modro- vanje možkih kolegov ni kaj nič iinpo- niralo ter so izjavile, da one učijo v šoli kakor možke učne moči, in da zah- tevajo tudi enake place, ko opravljajo tako službo, kakor ucitelji. Zraven so rekle, da morajo tudi one vzdržavati svojee n. pr. očeta, mater itd. Ta odloč- ni nastop učiteljic ni nič kaj ugajal učiteljem. Učiteljice so tudi zagrozile, da izstopijo iz učiteljskega društva, ako se ne bo njih predlog upošteval. Uci- telji pa so le ostali pri svojem mnenju, da njim gredo višje place kakor uči- teljicam. da oni so voditelji. oni morajo skrbeti za vse itd. in so konečno izja- viii, da sprejmejo na znanje izjavo uči- teljic, v kateri so rekle, da izstopijo iz učiteljskega društva, ako ne bodo uci- telji njih zahtev pospeševali in zahte- vali, da se vresničijo. — Učiteljice so izstopile iz učiteljskega društva in tako je sedaj prišlo do razpora med furlan- skimi učitelji in učiteljicami. --- Kakor se vidi, hočejo učiteljice enake place kakor učitelji. Ako bi se to zgodilo, bi se stroški za ljudsko šolstvo znatno zvi- šali, ako pomislimo, da se ?r /ilo uči- ljic skoraj meri s stevilom i jteljev. O vsem tern bo imel seveda končno skle- pati deželni zbor kot odločujoč faktor v tej zadevi. Res pa je, da dobra uči- teljica in takih je večina — upliva boljše na vzgojo mladine kot malopri- den učitelj, katerernu evangelij je „Svo- bodna misel". Velikočni praznik smo imeli krasno vreme. Solnce jegrelo kakor po- leti. MeŠčani so se posebno drugi praz- nik podali v našo okolico na razve- drilo. Tramvajski promet po mestu je bil velik. Vlaki, ki so prihajali v so- boto v Gorico, so bili prenapolnjeni z ljudmi. Naše posojilnice. — Hranilnica in posojilnica v Sovodnjah je imela do konca 1. 1908 (ustanovljena je bila 4. junija 1908) 12.872-29 K sprejemkov, 12.510-84 kron zdatkov, prometa torej 25.383-13 K. Članov je imela koncem 1. 1908 45. Sedanji predsednik posojilnice je g. Fr. Rojec, kovaški mojster hi. posestnik v Sovodnjah. Vojaški nabori se bodo letos vršili po redu, kakor smo ga obja- vili v zadnji številki našega lista. Mla- deniči. ki se morajo predstaviti v to določeni vojaški komisiji, se morajo držati strogo' določil, ki so za to pred- pisana. Gospod župan mora točno v tern času stavljence privesti na naborni prostor. Sleherni stavljenec kakor tudi sorodniki njihovi moškega spola, ka- teri imajo priti v pregled pred naborno komisjio in bi bili tudi le nekoliko pijani, bi se na lici mesta kaznovali in tudi ne bodo komisijsko pregledani, temveč bi se jih pozneje na njihove stroške pred naknadno naborno komi- sijo privedlo. Enako bi se postopalo tudi z istimi, kateri bi ne bili po ce- lem životu čisto umiti. Potrjeni novinci ostanejo do prisege brez izj erne pod oblastnim nadzorstvom. Dokazila za dosego morebitnega olajšila naj pri- neso stavljenci seboj, ako bi j.h že ne bili prej vložili. Kdor bi svoji naborni dolžnosti ne zadostil ali pa sploh katero iz vojnih predpisov izvirjočo dolžnost opustil, kaznoval bi se ne glede na :™^irrn- i\a mu rinfi^ni 7jiknn ni hil slalo se bode pravočasno, ako hi za k a t e r c g a s 1 u č a j n o p o z i v n c d o- S e 1. n a j s c o turn tako j p o r o Č a. V nabornili prostorih inora vladati po- polcn mir in jc govorjenje v istih lc komisijskim članoin in javnim organom dovoljeuo. Ncpoklicanim pa sleherno vtikanjc v naborni posel je prepovedano. Vabilo k vcselici, ki jo pri- rcdi „Kat. slov. izobraževalno društvo" v Avčah dne 18. t. in. ob 5. uri pop. na uvoriščti posestnika gosp. Matija Kovačič št. 17. s sledečim vsporedom : 1. „P rašaš čniu da s em sloven ¦¦ ska", češki napcv, poje meSan zbor. 2. „K r č m a r p r i z v i t e m r o g u", bur- ka v eneni dejanjn. 3. „Zaostali ptič", Jakob Aljaž, poje mesan zbor. 4. „Za- klcta s o b a v gostilni pri z 1 ati goski", burka v enem dejanjn. 5. I)e- klamacija „Kmetski hiši". Simon (iregorčič. 6. „Fan tu", Emil Adamič, poje meša.n zbor. 7. „Vaški skopuh", igrokaz v treh dejanjih. 7. „Žnenin kos", Ivan Laharnar. poje mešan zbor. 9. „Šal ji vo srečk an j e. Vstopnina: sedeži prve vrste K 2. - II. vrste K 1. . stojšča .49 vin. K mnogobrojni udeležbi vabi. Odbor. -- Huda nevihta je razsajala sinoei v naši okolici, posebno pa v mestu. Bliskalo in grmelo je venomer. Nevihta se je pripodila od morja. Mnogo izlet- nikov, ki so se vračali v mesto, je ne- vihta zalotila na cestah. Ljudje so pri- hajali v mesto premočeni skozi in skozi. Kasneje se je nebo spet zjasnilo. Iz Solkana nam poročajo, da so imeli za velikonočne praznike v sol- kanski cerkvi krasno petje. Pel je me- šani zbor pod vodstvom č. g. kaplana C. Zamarja. ki ima tudi največ za- slug, da se je zbor sestavil in izučil. Orgljal je g. naduč. v p. T. Jug. V Cerovem sc je včeraj lepo izvršila veselica tamošnjega „Kat. slov. izobraž. društva" ob obilni udeležbi ljudstva. To pa liberalcem ni bilo po volji. in zato so skušali veselico motiti. Prišli so namreč z zastavo do veselič- nega prostora in s kričanjem pokazali svojo izobraženost, katero širijo libe- ralna društva. Svojega namena pa niso dosegli in na njih veliko jezo je vspela veselica iepo. Eolesarsko društvo „Danica" v Gcrici je imelo 12. t. m. pri ustanov- ni občni zbor. Izvoljeni so oili v odbor sledeči gospodje: predsednik F. Bat j el; namestnik V. Valič; tajnik I. Nan ut; namestnik K. Kulot; blagajnik A. Schi- witz; namestnik F. Bitežnik; rednik A. SI a m i č; namestnik F. L i p u §. Sklenilo se je, da napravi kolesarko društvo „Danica" v soboto dne 17. t. in. ob 20 žensk. ^tevilo zaposlenih moških ni niti trikrat toliko. ()d 1OUO zaposlenih oseb je 202 žensk. 738 ino- .^kih. Poleg tch podatkov so uposlene ženske najvcč v tekstilni industriji. in sicer 270.427. v trgovinah 203.05". v industriji obleke 184.580. v gostilnicah in pivovarnah 145.1°1. Mrtvaški bankek. Neki F. Ra- vanez v Alontecarlu je povabil odlično družbo v svojo vilo na banket. Na va- bilu je bilo pisano. da čaka udeležnike na koncu veliko presenečenje. Proti ju- tru je končal banket. Ravanez je vstal. govoril gostom. nato pa potegnil revol- ver iz žepa ter se ustrelil v sence. Bil je takoj mrtev. Bil je se mlad. pa holan na ?ivcih. Gospodarske vesH. Letosnja pomlad in kmetijsko delo. Vsled skrajno neugodnega vreme- na). ki ga imamo letos. bodo vsa dela zaostala. Spomladno delo se je že itak pozno pričclo. Napake pri setvi trav in de- teljišč za travnike. Ce treba kak pro- stor obsejati s travo in deteljo, da se napravi travnik, potern so naši gospo- darji hitro na cistern. Vzamejo nekaj semen a domače detelje. nekaj pa trav- nega semena. kakorsno se dobi v pro- dajalni in kakorSno jc že. Navadnc se vzamete dve k večjem tri vrste trav. Da iz take setve ne moremo dobiti do- bre travniškc ruše. je več kot jasno. Detelja nam že po drugem letu izgine, tako da ostane sama trava. Trava sa- ma pa daje redko ruso in slabo koSnjo. Ce hocerno dobiti dobre kosnje. skrbeti je za to. da se seje tudi večletna detelja in da se sejejo razne trave, nizke in visoke. Nizko rastoče trave zgostijo ru- so, ker se bolj obrastejo, visoke trave pa pomnože košnje s svojimi visoko rastočimi bilkami. I'oleg domače detelje naj se seje tudi nokota. v vlažnih le- gah in na težkih tleh tudi nekaj šved- ske detelje. Izmed trav je pa sejati pasjo travo. francosko pahovko.mačji rep, travni^ko bilnico. Za 1 oralo je treba po- prek 30 kg semena in sicer 3 kg detelj- nega in 27 travnega semena. Katere trave je sejati in v koliki množini. to se ravna po lastnostih zemlje in lege. Loterijske Ätevilky 10 apnla, Trst.......64 8 16 39 24 Line ......84 20 4Q 34 64 POZOE! Edini specijalisf - oplik Goriea na Kornu 5t. 13, priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrsma oča la bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah. (Bergkristal), leče itd. vse le po zdrav- niških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo toe no in po zmernih cenali, - Cena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna n a r o č i 1 a, se toplo priporoča J. Primožie, optik. Došlo je spomladno letno blago v velikanski izberi. .--------------Zbirke vzorcev so vedno na razpolago zastouj in poštnine prosto. —.— ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI. CENE SO STALNE. Postrežba slrogo poštena. „Krojaška zadruga" Gorica. ^^ Gosposka ulica štev. 6 in 7. TVcprvmnQ go rmTncnQ -\t -nrwrih rwr\oi:r\viln Kinematograf Salon Central. PROGRAM : Za videti saino od 11. do 17. aprila. Sloveče mesto Brodnica. — Hči Viklinga. — Moten rodbinski pra- znik. — Srebrno obmorsko obrežje v času burje. — Drama iz življenja v cirkuzu. — Kaj en partlikovec vse zamore. — Izlet z zaprekami. Navadne cene! Predstave ob delavnikih ob 5, 6, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob ;211 uri predp.,. popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta oaj se obrne na privilegirano lekarno Schwanen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Ivan Bednafik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica riella Croce štev. 6. pristni kranjski lanenoljnafi firnež Oljnate barve v posodicah po J/, 1 kg- kakor tudi v večjih posodah. Fasadne barve za hiše, po viorcu. Slikarski vzorci = in papir za vzoree. = Iiaki pristni auglcški ^a vozove, za pohištva in za pode. SteBarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najbo'jsi. Karbolinej JJi MflVEC (gips) za pudobavje in za stay be. V Copici domačega izdelka za zidarje -----in za vsako obrt ===== priporoca Ail Baijitii v Ljubljani Prva krajska tovarna oljnatih barv, f rnežev, la- sh kov in steklarskega klej a. y — #K Zahtevajte cenike! Rojahi! hupujte narodni holeh ,,5oishEga Doma". Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica. Stolna uiica hiš. št. 2. Proda a stroje tudi na teden- ske aii mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn tei najboljše kakovosti. Priporoca se siav. občinstvn Towna lisa oJHovaia Da itatni x razstavi v Gorici 1.19001L FRANC KRAU Gorica, Kapucinska ulica St. 9 priporoca cenj. gg. trgovcem razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po-. strežba točna in poštena. Rojaki! Sporninjajte se ob vsaki priliki „Šolskega doma,, Anton Kusirin, trgovec v Gorici Gosposka ulica St. 25 priporoca častiti duhovščini in s!av- nerru občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- !cn. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angc-lo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Fetrolej v ;.aboju. Sladkor razne vts'e .Voko 5t. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrsi riža. Miljsveče prve in druge vrsttr, namreč ob Vs k''a 'n °ß enega funta. 'k'stenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv Cirila in Mctoda. Moka iz Majdiče- ve^a m'ina iz Kranja in iz Joch- ^ann-ove^; v Ajdovščini. Vse blago prvc vrste JVa^uauilo. „CentTAliiA posoj llnica regiatrovana zadruga x omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričensi s 1. januarjem 190(J hranilne vloge po 4li2°o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5l4°!0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. IVAN SCHINDLER, Dunpj lll.|i., Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro zr\ar\Q Stroje V5akL vrste za poljedelstvo. Mlino za sailje in grozdje. stiskalnico za sadjo in grozdj«, škropilnicc. poljska orodja, stiskalnice za sono. nilatilnict'. vitlo, trijcrje. čistilnico za žito, luščilnico za koruzo. slamoroznicc, stvoj za rozanjo rcpo, niline za golanje, kotlo za kuhanje klajf, scsalke za vodnjake in gnojnico. vodovodc, železnc cevi, svinčene covi. Od seiiaij po /opet zdatno zni/.anih cc.nali! Ravnn tuko vsi' pripravo za klotarst. vo: niuUno pip«», sesalko za vino, jruinijeve in konopljeno cevi. gumijovo pločo, strc.j za točonjo piva, škrinje za led, stojo za sladoled, pripravo za izdolovanje sodovke in penečih vin, nilinu za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanjp. klobas, telitnice za živino, tehtnico na drog, stobersko tchtnico. namiziiu lehnico. decimalnc tohnico; zelezno pohištvo, želoziif blagnjno, šivalne stroje vseh sestav, orodja in siroje vsaki1 vi>tc za ključavničarjc, kovafie, kleparjo, scdlarjc pleskarje itd. Vse s večietnim jamsivoml Po uajupipjl placiWli popjih, tnfli n el)*! Ccniki z vet? kot 400 slikami brozpiacno, prekupci in agcntjc /ažcljeni. = &^ Dopisujc se tudi v slovenskem je^iku. Piše naj se naravnost Dun as III\i Erdhergstrasse št 12. Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in fino se dobi pri flnfon Cernigoi ¦ Gorica. ¦—-—~s Tržaška ulica 18. CENJ. DAME IN Ö0SPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stioj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Qriginal-Uictoria stroji deiajo š, po 10 letni uporabi brezšumno. Originsl-Uir.tcria stroi so neprekosijivi za dorraco rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroi so najPriPravnejSi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Cictoria stroi so najboijs, izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih sivalnih strojev, rtvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, i#—y--------: o rv..u n^^S^o C4nlwi inn fPiaiyra fliinmn) gf D Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič.)