MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XVII • oktober 2011 • Številka: 7 s itr. 8 Naj bodo naše ceste varne st r. 20 8. Ižanski sejem str. 22, 35 Najlepši balkoni 2011 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 v sklopu praznovanj ob 300-letnici župnijske cerkve vas vljudno vabimo na predstavitev velike monografije # >l>4l 1Љ i -, . v џ ? r ki bo v torek, 8. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi na Igu. Predstavitev najobsežnejšega knjižnega projekta na Ižanskem bo pospremil krajši kulturni program. Župnija Ig Spoštovani bralci in bralke! Letošnji september nas je razveselil s prijetnim vremenom, kar je pozitivno vplivalo tudi na izvedbo in obisk vseh prireditev na prostem. Teh ni bilo malo, če izpostavimo le Ižanski sejem s pokalom Šefla, ki je letos odlično uspel, in pohod do Vrbice. Na drugi strani pa smo bili v občini zaradi suše prisiljeni v stroge varčevalne ukrepe z vodo, ki v času pisanja uvodnika še vedno veljajo v kar nekaj naseljih. Iz Režijskega obrata pa pišejo še o gradnji kanalizacije in vodovoda v Iški Loki in Mateni ter o novih lokacijah ekoloških otokov. Rubrika Aktualno je po začetku novega šolskega leta posvečena prometni varnosti, zlasti pešcev kot najranljivejše skupine udeležencev v prometu. Da je jesen res tu, smo se prepričali na tradicionalni razstavi kmetijskih pridelkov v Iški vasi, kjer so hkrati razglasili najlepše balkone v naših krajih. Pri tolikšni množici buč, kot so jih razstavili v Iški vasi, ne preseneča, da se že pripravljajo tudi na noč čarovnic. Pod Krimom pa ponovno pripravljajo martinovanje. Med kulturnimi dogodki v oktobru in novembru izpostavljamo premi-ero prvega ižanskega igranega filma Čefur čez noč, ki ga je posnel mladi Jure Dostal. V župniji Ig se pripravljajo na veliko praznovanje ob 300-letnici župnijske cerkve, ki ga bodo poleg misijona pospremili številni spremljevalni dogodki. Med njimi tudi predstavitev obsežne monografije, v kateri so zajeti prispevki o zgodovini, umetnosti in duhovnem življenju župnije. Zelo uspešni so bili ponovno ižanski šahisti, ki so v mladinski kategoriji postali najboljši v državi in na turnirju Alpe-Adria dosegli številne odlične uvrstitve. Vse o njihovih uspehih poiščite v rubriki Šport. Jesen ni samo začetek šolskega leta za mlade, ampak tudi priložnost za izobraževanje odraslih. Kakšna je ponudba v naši občini? Prelistajte Mostiščarja in preverite sami ter ne pozabite - učimo se vse življenje. Nova znanja čakajo, da jih osvojite! Prijetno branje, uredništvo Mostiščarja Koledar prireditev sobota, 15. oktober, ob 11. uri, Draga Rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi Društvo POT, CUDV Draga sobota, 15. oktober, ob 19. 30, Kulturna dvorana Golo Letni koncert ŽPZ Ig Društvo Fran Govekar Ig ponedeljek, 17. oktober, ob 19. uri, Knjižnica Ig 23. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 19. oktober, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English - The Three Little Piglets (Trije prašički) MKL - Knjižnica Ig petek, 21. oktober, ob 20. uri, Center Ig, 3. nadstropje Premiera filma Čefur čez noč Ustvarjalci filma sobota, 22. oktober, ob 8. uri, Osnovna šola Ig Odprti dan Osnovne šole Ig OŠ Ig petek, 28. oktober, ob 18. uri, Dom krajanov Iška vas Otroška delavnica Noč čarovnic TD Iška vas sobota, 29. oktober, ob 9. 30, Mladinski dom Ig Otroška delavnica Društvo Fran Govekar Ig petek, 5. november, ob 19. uri, Gostilna Gerbec, Ig 9. koncert Na zdravje Društvo Fran Govekar Ig torek, 8. november, ob 19. uri, Župnijska cerkev na Igu Predstavitev knjige Župnija sv. Martina na Igu Župnija Ig petek, 11. november, ob 18. uri, Hipodrom Vrbljene Martinovanje in degustacija vin TD Krim sobota, 19. november, ob 19. uri, Športna dvorana Ig Koncert Prifarskih muzikantov Občina Ig MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV. Naslov uredništva: Telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni 2.400 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: Tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. www.obcina-ig.si 2 Dragi občani in občanke! Dolgo vroče poletje, ki se bo nadaljevalo v vročo politično jesen z izrednimi državnozborskimi volitvami, bo pustilo kar nekaj posledic, tako pozitivnih kot negativnih. Tiste negativne so prav gotovo na področju vodooskrbe v poletnem sušnem obdobju, ki je povzročalo velike okvare na vodovodnih sistemih. Zaradi nizkega vodostaja podtalnice in zaradi izsušenih tal je skoraj na vseh vodovodih prihajalo do poškodb na črpalnih sistemih in ceveh in posledično do veliko popravil z velikimi stroški. Kljub nenehnemu obveščanju porabnikov, da je treba porabo omejiti (pranje avtomobilov, zalivanje vrtov in polnjenje bazenov), nekateri posamezniki niso hoteli upoštevati zahtev upravljavca in so s takimi dejanji povzročali velike težave pri zagotavljanju zadostnih količin vode. Odlok o pitni vodi jasno opredeljuje tudi kaznovanje za neupoštevanja oziroma kršitev izdanih navodil s strani upravljavca. V letošnjem letu so pristojne občinske službe samo opozarjale, v prihodnje pa se bodo izvajala določila, ki jih opredeljuje odlok. Vroče poletje pa je prineslo težave tudi prebivalcem doline Iške. Zaradi suhe struge od Mazijevega jezu do Strahomera so se osvežitve željni obiskovalci iz vseh koncev Slovenije in tujine vsak vikend nagnetli v zgornji del doline ter s tem povzročali velike težave stanovalcem in lastnikom parcel. Njihovi jekleni konjički so bili parkirani povsod (res povsod) razen na strehah in dimnikih. Slaba volja lastnikov parcel in stanovalcev je bila povsem upravičena in tudi zahteva, da se v naslednji turistični sezoni nekaj postori v njihovo zaščito. Na občini že pripravljamo projekt, ki bo v prihodnje urejal prometno in drugo politiko v Iškem vintgarju v dobro tako stanovalcev kot narave. Nekajvroče krvi je povzročala tudi linija 19I predvsem pri tistih, ki so jim spremembe a priori nesimpa-tične - pa ne zaradi vsebine, ampak bolj zaradi oseb, ki smo peljale in izpeljale projekt. Pisma in sporočila po elektronski pošti, ki sem jih prejemal v zvezi z linijo 19I, so bila nekatera povsem politične narave, žaljiva in brez vsake argumentirane podlage. Večina sporočil pa se je nanašala na konkretne predloge, kako izboljšati, da bodo vsi porabniki javnega prevoza zadovoljni. Vsako pripombo in predlog smo s pristojnimi iz LPP-ja proučili in velika večina pripomb ter predlogov je bila upoštevanih. Zavedati se je treba, da vsaka sprememba v sistemu prinese težavo, in nič drugače ni z uvedbo mestnega avtobusa v občino Ig. Zavedali smo se, da bodo porodni krči kar nekaj časa prisotni in da bo treba sproti reševati težave, ki se bodo pojavljale. In to tudi počnemo! Še več. Z vodstvom LPP-ja se dogovarjamo o možnosti podaljšanja 19I do Iške vasi in spremembo relacije primestnega avtobusa na liniji Ig-Zapotok-Ig do Centra Dolfke Boštjančič Draga in Kremenice. Prepričan sem, da se bomo s pristojnimi dogovorili o tej spremembi. Naš cilj je čim bolj približati javni prevoz vsem starostnim kategorijam in vsem območjem v občini. Menim, da je bila to prava odločitev! Odločitev v korist dijakov, študentov, starejših občanov in vseh tistih, ki komaj shajajo s svojo plačo skozi mesec. Tudi oni so naši občani, in ne samo tisti, ki jim za ceno avtobusa ni mar. Kljub gospodarski in finančni krizi, ki je dodobra načela temelje slovenskega gospodarstva, in s tem posledičnemu zmanjšanju javnih financ bomo v letošnjem letu dokaj uspešno speljali zastavljene projekte brez večjih pretresov. To pa seveda omogoča realno postavljen proračun za leto 2011. Komu bi koristilo napihovanje številk v proračunu? Marsikatera občina to počne, za zgled pa jim je bila Vlada RS. Kam to pripelje, ni treba razlagati! Če komentiram v slogu vreme-narjev, je bilo letošnje leto za občino Ig dokaj sončno. Vozimo se po obnovljeni Ižanki, v centru Iga smo pridobili nekaj pločnikov in urejeno cestišče. Sanira se od poplav poškodovano strugo reke Iške. Prišlo je do podaljšanja mestne proge v občino Ig. Zaselek Ledine v vasi Škrilje je dobil vodovod. Izvaja se projekt gradnje kanalizacije Matena-Iška Loka in hkrati se izvajata projekta obnova vodovoda in plinifikacije na tem območju. V drugi polovici oktobra se bodo začele vgrajevati cestne ovire na odseku Golo-Škrilje-Podgozd in začela se bo sanacija ceste pri novem vodohranu v vasi Zapotok. Eden večjih projektov, ki smo ga tudi že začeli, je gradnja novega centralnega vrtca, ki naj bi bil zgrajen do septembra 2013. Trenutno je v izdelavi študija, ki bo določila obseg gradnje oziroma to, koliko oddelčni vrtec naj se gradi. Gradnja vrtca je nujno potrebna glede na vsakoletno povečanje rojstev in priseljevanja v naš prostor. Ne glede na to, kakšne bodo gospodarske in finančne razmere, je treba projekt speljati - tudi za ceno preložitve nekaterih drugih projektov na poznejši čas. V občinski upravi smo začeli pripravljati proračun za leto 2012. Upam, da bo na razpolago vsaj toliko denarja kot v letu, ki se počasi poslavlja. Kaj bo prineslo leto 2012, je velika neznanka, kljub temu pa sem optimističen glede nadaljnjega razvoja občine. Dolžan sem še odgovor na zastavljena vprašanja predstavnika SVS Ig Marka Hvaleta v junijskem Mostiščarju. Draščica: Prebivalce Rastuk moti zaraščena in blata polna struga potoka Draščice. Vsi vodotoki so v lasti države in država (Ministrstvo za okolje in prostor) je dolžna poskrbeti za nemoten pretok. Žal pa svojih obveznosti kljub nujnosti še do danes ni izpolnila. Občina je pripravila in financirala sanacijski načrt, ki bo preprečil poplavljanje tega potoka. Po zadnjih pogovorih in ogledu na vodotoku je bilo zagotovljeno, da se bodo dela izvajala v letu 2012. Ali bo to res, pa je vprašanje glede na razpoložljive finance. Treba je opozoriti, da nekateri stanovalci Rastuk odmetavajo različne odpadke (travo, veje, zemljo, gradbene odpadke itd.) v strugo in s tem zmanjšujejo pretok. Tako sem obveščen s strani komunalne službe, kar pa je nedopustno. Cona: Strinjam se, da je območje industrijske cone nevarno. Kar nekajkrat sem opozoril investitorje, da naj to uredijo, kaj več od obljub pa se ni zgodilo. Po zadnjem pogovoru smo se dogovorili, da občina zaščiti vstop z napeljavo zemljine na obe dovozni poti in s tem prepreči vhod na območje cone. Škurhova ulica: Ni asfaltirana zaradi lastništva, kdaj bo to rešeno, pa je vprašanje, na katerega ne znam odgovoriti. Pasji iztrebki: Trditev, da se pasji iztrebki ne pobirajo, ker ni smetnjakov zanje, je kratko malo smešna in neresna. Vsak lastnik psa je po zakonu dolžan skrbeti za odstranitev iztrebkov, za to, da je pes na vrvici, in spoštovati privatno lastnino. In vsak lastnik ima doma smetnjak, kamor lahko odvrže pasje iztrebke. Varna pot v šolo: Veliko pozornosti namenjamo varni poti, žal pa se srečujemo s težko rešljivimi problemi na trasi od Rastuke do šole. Trenutno urejamo vse potrebno za odkup zemljišča na nasprotni strani gostilne Ulčar, kar je potrebno za razširitev pločnika, da dobimo od Direkcije za ceste soglasje za prehod in postavitev signalizacije. V prihodnjem letu načrtujemo dograditev pločnika do mostu pri Silva produktu in izgradnjo javne razsvetljave, ki je pomanjkljiva. Kar pa se tiče omejitve hitrosti na manj kot 50 km na uro, se lastnik ceste s tem ne strinja. Spoštovani gospod Hvale, hvala za vprašanja in obenem opravičilo, ker nekoliko pozno odgovarjam nanje. Čudi pa me, da me SVS Ig ne povabi na noben sestanek. Imate tudi možnost biti prisotni na sejah občinskega sveta občine Ig in tam postavljati vprašanja. Drage občanke, spoštovani občani, naj ne bo politična jesen preveč razgreta. Ne odločajte se po sim-patičnosti strank in njihovih politikov, ampak po ... Saj me razumete, kajne. Želim vam prijetno toplo jesen. Janez Cimperman, župan V imenu Občine Ig se ob upokojitvi zahvaljujem mag. Stanki Rebolj za dolgoletno uspešno in predano ravnateljevanje in delo na OŠ Ig. Janez Cimperman, župan 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 Slovesni prevzem certifikata o vpisu kolišč v Unesco V petek, 9. septembra 2011, je v švicarskem mestecu Neuchatel ob istoimenskem jezeru Slovenija uradno prejela certifikata o vpisu prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov Seznam svetovne kulturne dediščine. V skupni nominaciji je sodelovalo šest držav - ob pobudnici Švici še Avstrija, Francija, Italija, Nemčija in Slovenija. Prazgodovinska kolišča okoli Alp so del Svetovne dediščine od junija letos, iz Slovenije sta vključeni dve skupini kolišč, ki ležita na Ljubljanskem barju na območju Občine Ig. Uradna slovesnost je bila v muzeju Latenium - največjem arheološkem muzeju v Švici, ki je ob tej priložnosti praznoval tudi svojo 10-letnico obstoja. Certifikate je podelil direktor Unescovega Centra za svetovno dediščino Kishore Rao. Podelitve so se udeležili župan občine Ig Janez Cimperman in Marica Zupan, Damjana Pečnik, direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, Špela Španzel, nacionalna koordinatorka za Svetovno dediščino Unesco, dr. Špela Karo iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in veleposlanik RS v Švici mag. Bojan Grobovšek. Župan, veleposlanik in drugi iz slovenske delegacije so se po uradnem delu še sproščeno ob klepetu sprehodili z direktorjem Unesca Kishorejem Raom, ki so ga naša kolišča zelo zanimala. Sodelovanje držav predvsem pa aktivnosti na tem področju se z vpisom ni končalo, veliko dela nas še čaka predvsem na področju upravljanja s spomeniškim območjem, ki bodo potekale tudi v okviru mednarodne koordinacijske skupine, katere vodstvo je zdaj od Švicarjev prevzela Avstrija. Pri nas bosta sodelovanje in koordinacija potekala predvsem prek Ministrstva za kulturo, Krajinskega parka Ljubljansko barje in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem področjem. Občino Ig pa čaka še en velik projekt -Koliščarski muzej na prostem. Marica Zupan, občinska uprava Javni poziv - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi Občine Ig nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, v roku 30 dni po nastanku: sprememba zavezanca, sprememba vrste dejavnosti ali namembnosti prostora, objekta, sprememba poslovne ali stanovanjske površine, sprememba stalnega prebivališča oz. naslova zavezanca, nov zavezanec. Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik ...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali v drugo predpisano evidenco. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena. Kršitve pri sporočanju podatkov ali sporočanju nepravilnih podatkov so v odloku opredeljene kot prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo. Morebitne spremembe podatkov, ki bi vplivali na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, lahko pisno sporočite na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig do 1. 12. 2011, da bomo lahko podatke vnesli v evidenco, na podlagi katere se odmerja nadomestilo. Obrazci se dobijo v spre- jemni pisarni Občine in na spletni strani www.obcina-ig.si. Marica Zupan, občinska uprava Skladno z 20. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (UL RS, št. 107/99, popravek UL RS 85/2002, Mostiščar Uradne Objave št. 6/2001, UL. RS 123/03) so na zahtevo Občine Ig zavezanci dolžni posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč oz. sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina Ig, pri čemer za njihovo pravilnost odgovarjajo. Skladno s Statutom Občine Ig (UL RS, št. 2/2000, 68/2001, 3/2003) in Pravilnikom o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Ig (UL RS, št. 77/2001) objavlja Občina Ig JAVNI RAZPIS za dodeljevanje socialnih pomoči v letu 2011 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ig za socialne pomoči v letu 2011. 2. Občinska socialna pomoč je denarna pomoč oz. pomoč v funkcionalni obliki. 3. Do socialne pomoči so upravičeni občani s stalnim bivališčem v občini Ig. 4. V letu 2011 bo Občina sofinancirala: denarno pomoč, namenjeno nakupu ozimnice in kurjave (denarna pomoč na posameznega prosilca v višini 167,00 eur). 5. Občani vlagajo zahtevke za dodelitev socialne pomoči na Centru za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik, Tržaška 40, Ljubljana. 6. Vlogi je potrebno priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev v skladu z zakonom o socialnem varstvu in s Pravilnikom o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Ig. 7. Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2011 oz. do porabe sredstev predvidenih v proračunu Občine Ig za leto 2011. Datum: 3. 10. 2011 Župan Občine Ig Številka: 122/033/2011 Janez Cimperman l. r. 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 MOSTIŠČAR Kanalizacija in vodovod Matena-Iška Loka Občina Ig oz. izvajalec, izbran na javnem razpisu, KPL, d. d., Ljubljana, je v septembru začel gradnjo kanalizacijskega in obnovo vodovodnega omrežja na območju vasi Matena-Iška Loka. Gradnja bo potekala v več fazah v obdobju 2011-2014. Hkrati se na omenjenem območju polaga tudi plinovod, katerega investitor je JP Energetika, d. o. o., Ljubljana. Po izgradnji kanalizacije bo možen priklop stanovanjskih objektov na kanalizacijsko omrežje. Za priklop na kanalizacijo je treba pridobiti soglasje Režijskega obrata Občine Ig, ki izvaja javno gospodarsko službo odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ig ter je upravljavec javne kanalizacije. Za pridobitev soglasja skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ig (UL RS; št. 41/2009) potrebujete: - projekt hišnega priključka (izdela vam ga usposobljeno in registrirano projektantsko podjetje), - kopijo gradbenega dovoljenja (če je bil objekt zgrajen pred letom 1967 in nimate gradbenega dovoljenja, potrebujete zgodovinski zemljiškoknjižni izpis) - soglasje lastnikov parcel ali pogodbo o služnosti, po katerih bo potekal priključek. Pogojza priključitev je tudi plačilo komunalnega prispevka za kanalizacijo oz. sofinanciranje izgradnje kanalizacijskega omrežja. Izbira projektanta za izdelavo hišnega priključka je vaša odločitev. Občina Ig je preverila in pridobila okvirne cene izdelave pro- jektov nekaterih projektantskih podjetij. Informacijo lahko dobite na občini. Po obnovi vodovodnega sistema bo izveden preklop na nov vodovod. Lastniki objektov, ki imajo vodomerne jaške znotraj objekta, jih bodo morali prestaviti zunaj objekta. Jaški so lahko tipski ali pa betonski. Strošek prestavitve vodomernega jaška in vodomerni jašek nosi lastnik objekta. Strošek preklopa iz starega na novi vodovod je strošek občine. Obveščamo vas tudi, da bodo v času gradnje delne in popolne zapore ter s tem občasno oviran dostop do objektov. Prosimo za razumevanje. Za dodatne informacije lahko pokličite na telefon 01/2802-314. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata Ločeno zbiranje v zabojnikih - eko otoki Občina Ig si prizadeva k čim večji ozaveščenosti občanov za čisto okolje. V ta namen skupaj z JP Snaga, d. o. o., zagotavlja čim več zabojnikov za ločeno zbiranje po celotnem območju občine. Občani so vzeli prizadevanja občine skrajno resno ter skrbno ločujejo odpadke in s tem skrbijo za čisto okolje, v katerem živimo. V eko otoke lahko vsi občani brezplačno odlagajo odpadke, in to v katerikoli eko otok. Da bi se izognili nesnagi okoli zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, je JP Snaga poveča- la interval praznjenja zabojnikov (embalaža - rumeni zabojnik) na dvakrat tedensko (sreda, sobota). Vendar se kljub prizadevanju občanov, Občine in Snage za čistejše okolje nekateri ljudje ne držijo namena zabojnika - odpadke odložijo poleg zabojnika in s tem povzročajo neurejeno okolico, kar nam gotovo ni v ponos. Hkrati vas obveščamo, da se lahko za pridobitev novega eko otoka obrnete na Občino Ig. Uroš Čuden, občinska uprava www.obcina-ig.si 5 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 Režijski obrat sporoča Omejitev uporabe pitne vode Omejitev uporabe pitne vode oz. prepoved uporabe vode iz javnega vodovodnega omrežja za zalivanje vrtov, polnjenje bazenov ter pranje avtomobilov in zunanjih površin še vedno velja na območju vodovodnega sistema Golo-Zapotok in na območju, ki se oskrbuje iz vodarne Brest (naselja Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Podkraj, Brest, Matena, Iška Loka, Ig, Kot, Staje). Za območje vodovodnega sistema Iška vas je bil ukrep preklican 26. septembra 2011. Obvestilo lastnikom zemljišč v bližini vodnih ■ t I •■ • V I • v v zbiralnikov in črpališč Lastnikom kmetijsko obdelovalnih površin, tudi gozdnih, in na robu varstvenih območij vodnih virov odsvetujemo kakršnokoli gnojenje površin oziroma drugo tretiranje, ki ima za pitno vodo negativne posledice ter je lahko biološko in kemično tvegano za zdravje uporabnikov. napeljave in stanje števca in se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Kako opravite reklamacijo računa? Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok reklamacije. Reklamacijo lahko oddate: • po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, • po faksu: 01/280-23-22, • po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si • osebno na občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. Priklopi na kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna (Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ig, UL RS, št. 41/2009). Po pregledu evidenc je bilo ugotovljeno, da nekateri objekti, čeprav imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, še niso priključeni. Lastnikom objektom bodo poslani dopisi s pozivom na priključitev skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (UL RS, št. 41/2009) oziroma se lahko sami oglasijo na občini, kjer bodo dobili dodatne informacije. Popis vodomerov Režijski obrat Občine Ig je v mesecu septembru izvedel redni letni popis vodomerov po celotni Občini. Če popisovalec ni mogel odčitati stanja na vodomeru, vam je pustil sporočilo, na katerem so bile napisane telefonske številke, na katere ste sami uporabniki lahko javili stanje oziroma odčitek na vašem vodomeru. Ker pa je še vedno ostalo nekaj nepopisanih vodomerov, apeliramo na uporabnike, naj nam čim prej sporočijo stanje na vodomeru, ki se bo upoštevalo pri naslednjih obračunih, na tel. št.: 01/28-02-314 (Režijski obrat Občine Ig) ali po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Za vse, ki bi imeli kakršnokoli reklamacijo na popis oziroma izdano položnico, naj se oglasijo na Režijski obrat Občine Ig takoj, da lahko čim hitreje uredimo morebitne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni. Hkrati vas obveščamo, da se bo umerjanje in menjava vodomerov nadaljevalo v mesecu novembru. Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/280-23-14, - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem visok znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Kako uredite spremembo plačnika storitve? Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01/280-23-22, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si ali osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Sprememba mora vsebovati: - verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev), - stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje. Katja Ivanuš m j* j '® ■ Občina Ig, Govekarjeva cesta 6,1292 Ig Župan 01 280 23 02 Direktor občinske uprave 01 280 23 04 Sprejemna pisarna 01 280 23 00 Družbene dejavnosti 01 280 23 10 Komunalne dejavnosti 01 280 23 12 Gospodarske dejavnosti 01 280 23 08 Kmetijstvo 01 280 23 24 Požarna varnost in zaščita 01 280 23 24 Turizem 01 280 23 18 Finančno-računovodska služba 01 280 23 06 Urbanizem 01 280 23 16 Režijski obrat 01 280 23 14 Medobčinski inšpektorat 01 360 16 24 6 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 MOSTIŠČAR Mednarodna konferenca Oživimo krajine V Ljubljani je sredi septembra potekala konferenca mednarodnega projekta Vital Landscapes - Vitalne krajine, ki je bila namenjena razpravi o razvojnih priložnostih, ki izvirajo iz krajine, in o tem, kako je možno te priložnosti izkoriščati in hkrati razvijati kulturno vrednost krajine z mednarodnim sodelovanjem, evropskih programov in projektov. Pri projektu, ki se je začel aprila 2010 in bo trajal do aprila 2013, sodeluje osem partnerjev iz sedmih držav, in sicer Nemčije, Avstrije, Slovaške Češke, Madžarske, Poljske in Slovenije. Zanimivost konference je bila, da je bil predstavljen pilotni projekt za Slovenijo, ki obdeluje Ljubljansko barje z naslovom Ljubljansko barje mojnavdih. Ljubljansko barje spada v območje Natura 2000, status krajinskega parka pa je pridobilo leta 2008. Ljubljansko barje so izbrali za pilotno študijo, ker menijo, da splošen načrt ohranjanja narave ne bi bil sprejemljiv. Območje parka je gosto poseljeno in v bližini glavnega mesta ter pokriva ozemlje sedmih občin, med katerimi je tudi Občina Ig. Zaradi bogate naravne, kulturne in historične dediščine ter bližine glavnega mesta menijo, da je območje primerno za promocijo parka kot blagovna znamka. Nosilci projekta so v poletnem času že izvajali delavnice z otroki in prebivalci, ki živijo in ustvarjajo na Barju. Projekt se bo ukvarjal tudi s povezovanjem lokalnih prebivalcev in njihovimi proizvodi, ki naj bi se sčasoma povezali in nastopali pod enotno blagovno znamko. Cilj projekta je zasnovati predloge za enotna izhodišča, na katerih sloni turistična, rekreacijska, izobraževalna, kulturna, kmetijska ponudba, ter obrtnih in drugih izdelkov iz lokalnega okolja. Enotna misel udeležencev na konferenci je bila, da je moč krajine v ljudeh, ki tam živijo, in njihovih idejah. Oživimo krajino Ljubljansko barje tudi z vašimi idejami, željami in potrebami! Natalija Skok, Občinska uprava Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. AKTUALNO Varovanje otrok ob začetku šole Ob začetku novega šolskega leta vsako leto znova posvečamo izdatno skrb za varnost naših otrok, še posebej pa tistih, ki prvič vstopajo skozi šolska vrata. Po brezskrbnih počitnicah otroci veselo iščejo svoje prijatelje, starši pa v obilici skrbi hitijo v šolo, vrtec in službo. Nevarnost za nezgode v cestnem prometu se takrat poveča. Naloga nas vseh je, da so otroci na poti čim bolj varni in seznanjeni s prometom. V ta namen je potekalo v šoli in kraju veliko aktivnosti v zvezi z varnostjo otrok. Starši imate pri tem zelo pomembno primarno vzgojno vlogo, saj ste prvi, ki otroka uvajate v svet prometa kot sopotnika, pešca in kolesarja. Mnogo vas spoštuje in upošteva priporočila ter otroke učite pravilnega ravnanja in opozarjate na številne pasti v prometu. Hvala vsem, ki odgovorno opravljate to nalogo. Da bi na začetku šolskega leta zagotovili boljšo prometno varnost vseh otrok, ki obiskujejo našo šolo, so nam poleg policistov priskočili na pomoč tudi člani društva upokojencev. Svoje delo so opravljali zelo vestno. Na različnih točkah, kjer poteka povečan in otrokom nevaren promet, so budno pazili na dogajanje in pomagali. Z njihovo predano prostovoljno vlogo smo uspešno poskrbeli za varen začetek novega šolskega leta. Pri pouku smo se z učenci pogovarjali o prometni varnosti ter varni poti v šolo in iz nje. V pogovoru z učenci sem slišala številne zgodbice in pohvale. Ana: »Bil je prvi šolski dan. Z mamico sva šli v šolo. Bil je zelo gost promet. Želeli sva prečkati cesto in pomagal nama je gospod v pisanem telovniku. Ustavil je avtomobil, da sva lahko varno prečkali cesto.« Mirta: »Zjutraj sem sama odšla v šolo. Bilo je veliko avtomobilov. Opazila sem neke prijazne gospode, ki so stali ob cesti. Eden od njih me je pospremil čez cesto, da sem varno prišla v šolo.« Lepo je bilo poslušati njihove izkušnje. Vem, da je delo, ki so ga opravljali, odgovorno, naporno, včasih tudi dolgočasno ali neprijetno. Zavedamo se, da je bila njihova vloga pri opravljenem varovanju otrok neprecenljiva. Učenke in učenci ter vsi zaposleni v osnovni šoli se članom društva upokojencev iskreno zahvaljujemo za pomoč pri varovanju otrok v prvih dneh novega šolskega leta. Vida Hrovat, mentorica prometne vzgoje v OŠ Ig www.obcina-ig.si 7 Naj bodo naše ceste varne V septembrski številki našega glasila vas je več kot lepo pospremil na naše ceste Miroslav Kumin in vas opozoril na vse možne nevarnosti, ki vas čakajo. Veseli smo njegovega nagovora, saj je stroka prva in edina, ki o tem lahko tako na glas razpravlja. Tako smo veseli tudi v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da nam s svojimi nasveti in dejanji pomaga tudi policist. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je na svoji prvi seji odločil, da vas bomo vsak mesec obveščali o novostih v prometu, da vam bomo odgovorili na vprašanja in tako ali drugače pomagali reševati prometno problematiko v naši občini. Lahko se obrnete na nas in z veseljem bomo pomagali, če je le v naši moči, oz. poiskali strokovno pomoč, ko bo ta potrebna, kajti Svet želi aktivno sodelovati v problematiki prometne varnosti v naši občini. Eno od naših prvih dejanj je bila postavitev premičnih oznak, ki nas 1. septembra opozorijo, da se v šolske klopi spet vračajo otroci, ki so razigrani in polni energije, njihove glavice pa poleg vsega znanja, ki ga sprejemajo v šolah, ne zmorejo vedno na prvo mesto postaviti varne hoje po poteh, ki postanejo počasi rutinske poti. Na teh poteh jih ničkolikokrat čakajo velike nevarnosti. Sami se jih ne zavedajo, zavedati pa se jih moramo mi, ki smo z vozniškim izpitom nekako tudi podpisali, da bomo pazili na vse 'najšibkejše člene' v prometu. To nam pravi tudi Zakona o varnosti cestnega prometa v 91. členu v prvi točki: Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Da bi bilo voznikom in otrokom res prijetno na cestah, smo se tako kot leta do zdaj odločili v prvih tednih za posebno varnost. Pri tem so nam več kot velikodušno priskočili na pomoč šola s svojimi delavci, ki so že pred 1. septembrom postavili dodatne opozorilne table, in Društvo upokojencev Ig, ki je s svojimi člani pomagalo pri prehodih za pešce, nevarnih odsekih in drugih nepreglednih krajih, še posebej pred šolami, pri prehodu čez cesto in pri umirjanju dnevnega prometa z opozorili in apeli na voznike. Veseli smo take pomoči in tega, da je vse skupaj nadzorovala tudi policija. Tako so se iztekli prvi septembrski dnevi mirno in brez večjih zapletov. Upamo, da tudi brez vroče krvi, saj se tako občina kot vsi udeleženci v prometu zavedamo, da je pred vrtci in šolami včasih težko parkirati, vendar se vsi trudimo izogniti večjim zapletom. Za to je bilo poskrbljeno več kot zgledno pred šolo na Igu, sajste starši lahko svoja vozila puščali tudi na zunanjem igrišču, ki ga je šola tisti dan odprla prav v ta namen. Nekoliko slabše je pred drugimi objekti, za kar pa verjamemo, da se bo v kratkem uredilo, saj smo o tem že razpravljali z županom Janezom Cimpermanom. Kot sem že omenila, smo na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravljeni na to, da nas boste obvestili o problemih in težavah, ki nastajajo v vaših krajih, vaseh, ulicah ... Za to vam je na voljo moj e-poštni naslov (lily.mavec@gmail.com) ali pa gsm-številka 041/445-224, kjer lahko govorite z menojali pa se pisno obrnete na občino na Polono Skledar in pripišete za Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsake pobude, opozorila, graje ali pohvale bomo veseli, na vprašanja in težave pa bomo poskušali odgovoriti ali pa jih odpraviti. Opozorili bi vas še na dva dogodka, ki bosta v kratkem v naši občini. Prvi je dan odprtih vrat 22. 10. 2011, ki ga pripravlja osnovna šola, kjer bodo otroci s svojimi starši zvedeli več o nevarnostih v prometu, drugi pa 19. 11. 2011, ko bomo obeležili Dan žrtev prometnih nesreč s krajšim kulturnim programom in prižiganjem svečk na avtobusni postaji na Igu. Na koncu bi se rada v imenu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zahvalila za izvedeno nesebično pomoč v prvih dneh v septembru, Društvu upokojencev Ig in njihovim članom, delavcem šole Ig ter vsem vam voznikom, ki strpno vozite po naših, ulicah in cestah ter s tem prispevate k večji varnosti na naših cestah, kajti tako kot pravi Adi Smolar v svoji pesmici: Na cesti nikdar nisi sam. S strpnostjo in zgledom prispevajmo, da bodo naše ceste postale bolj varne. Lilijana Mavec, predsednica SPV 8 www.obcina-ig.si ■ Odpeti ^OSNOVNI ŠOL£ 1 Sobota, 22. oktober 2011, ob 8. uri _ v prostorih Osnovne šole Ig. Vabljeni na odprti dan šole na temo varnost v prometu. Izvedli bomo različne delavnice za učence in starše, se preizkusili v znanju iz prometa (kviz), sledil bo bogat in glasbeno obarvan srečelov. Šolski sklad bo v tem šolskem letu zbrana sredstva od prodanih srečk namenil obogatitvi programov za učence na naših podružničnih šolah. Vabilo s podrobnejšim programom bodo prejeli učenci nekaj dni prej. Prispevajmo k temu, da bo čas, ki ga naši otroci preživijo v šoli, še prijetnejši. рсл/abilo NA DOBRODELNO PRIREDITEV rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi na Igu v soboto, 15. oktobra 2011 ob 11. uri. Prog je več in si lahko vsakdo izbere primerno dolžino: - tek: 4 in 8 km - hoja: 4 km Startnina: prostovoljni prispevki. Prireditev ni tekmovalnega značaja in bo v vsakršnem vremenu. Prireditev bo sklenjena s kratkim kulturnim programom, pogostitvijo in srečelovom. Vabimo vas, da se nam pridružite ter tako naredite nekaj dobrega zase in za druge! Organizira: Društvo POT Ig v sodelovanju s Centrom Dolfke Boštjančič Ig in Občino Ig. Dodatne informacije: 031/792-131, Lidija IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV Matena se predstavlja na spletu Vaški svet Matena sporoča, da je na spletu dostopna spletna stran naše vaške skupnosti na naslovu: http://matena.webs.com/. Do strani lahko dostopate tudi prek iskalnika http://www.najdi. si/, tako da preprosto vtipkate besedo Matena, iskalnik pa vas preusmeri na našo stran, kjer nas lahko še bolje spoznate. Vabljeni v našo družbo tudi prek svetovnega spleta. Renata Prašnički Nova spletna stran vasi Matena Šport na vasi V nedeljo, 25. septembra 2011, smo imeli v vaški skupnosti Visoko-Rogatec ponovno šport na vasi. Junija nam je zagodlo vreme in je odpadlo srečanje, zdaj pa je dolgo indijansko poletje sicer marsikoga zvabilo na izlete, a kljub temu se nas je zbrala lepa skupina športnih navdušencev. Za tekmovalce smo pripravili medalje; še posebej so jih bili veseli otroci za svoje dosežke. Tudi tu je veljalo načelo važno je sodelovati, in ne zmagati. Zahvaljujemo se neutrudnemu športnemu navdušencu in organizatorju športa na vasi Vitu Čehovinu. Jožica A. Demšar, SVS Visoko-Rogatec Športni navdušenci z Visokega www.obcina-ig.si 9 »o iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 SVS Golo-Selnik Spodbujamo mlade in njihov razvoj Tokrat predstavljamo odlično učenko, ki rada potuje, in skupino mladih tabornikov, ki veščine taborniškega življenja urijo pod vodstvom Mojce Poredoš. Taborniški vod Divji medved Druženje mladih in hkrati boljše razumevanje narave je odlična pro-stočasna aktivnost. Nekaj besed o taborniškem vodu smo spregovorili z njihovo vodnico Mojco Poredoš. Odpravili smo se v četrtek popoldne z Brnika pri Ljubljani. Vse skupaj je bilo zelo napeto, kajti ko so pred letom pregledovali našo prtljago, je vsakemu tretjemu nekaj zapiskalo, vendar še preden sem pomislila, sem že sedela na letalu. Razgled na Slovenijo je bil viden le sprva, kajti potem smo se dvignili nad oblake in imela sem občutek, kot bi bili nad severnim tečajem. Let je trajal približno dve uri. Po pristanku smo imeli panoramsko vožnjo z avtobusom po centru Londona, vmes pa kar nekaj časa, da smo lahko vse fotografirali. S tem se je končal prvi dan in odšli smo v hotel. Koliko članov ima vod trenutno? V vodu je trenutno 15 članov: Klara, Jakob, Zala, Ema, Larisa, Katja, Lana, Matic, Nejc, Bernard, Bor, Martin, Isa, Aljaž in Domen. Starostni razpon je od 6 do 12 let. Vod Divjega medveda spada pa pod rašiški rod. (Na sliki je manj članov zaradi bolezni in drugih obveznosti.) Kje se srečujejo? Sestanke imajo ali v gozdu ali v gasilskem domu. O čem vse se učijo na srečanjih? Učijo se o naravi, kurijo ogenj in si na njem kaj skuhajo, učijo se uporabe orodja, se igrajo in zabavajo, pozimi so imeli ročne spretnosti (pionirski objekti v malem, čestitke, šivanje gumbov). Še pred koncem leta se bodo odpravili na izlet, taborniško leto pa se konča z vsakoletnim taborom, ki bo letos v Idrijskem pri Kobaridu. Vabljeni tudi novi člani, če bi se skupini prihodnje šolsko leto želel pridružiti še kdo. Ema Ciber - London v petih dneh Ema se je predstavila s svojo novo strastjo - popotovanji. Tudi ona je po svoji besedah zapisala ključne trenutke svojega obiska v prestolnici Velike Britanije. 2. dan zjutraj se je začel tako, kot se mora, z angleškim zajtrkom, kjer niso smeli manjkati pečena slanina, jajca na različne načine, pečen fižol, posebne hrenovke, opečenec in obvezno čaj. Seveda pa ni manjkalo tudi česa drugega. Ta dan smo se, da bi se izognili gneči zaradi kraljeve poroke, odpravili zunaj Londona, v študentsko mesto Oxford in Stratford upon Avon, rojstni kraj Williama Shakespearja. V Oxfordu smo se sprehodili mimo kolidžev ter se seznanili z načinom življenja tamkajšnjih študentov, v Stratfordu pa smo si ogledali Shakespearovo rojstno hišo ter pomembnejše stavbe. 3. dan smo odšli do Greenwicha, kjer smo se sprehodili do ničelnega poldnevnika, ki določa čas po vsem svetu ter razdeli zemljo na vzhodno in zahodno poloblo. Z istega griča se nam je ponudil lep razgled na Queen's house, Naval College in celotni London. Pozneje smo se z ladjico odpeljali mimo pomembnejših znamenitosti, kot so Tower Bridge, St. Paul's, Globe Theatre, London Eye in Big Bena. Naslednji postanek je bil v British Museum, nato pa še v Muzeju voščenih lutk Madame Tussauds, kjer smo se spoznali s slavnimi igralci, športniki, pevci in politiki. S tem se je končal naš dan. 4. dan smo šli na Trafalgar Square - ta je bil še vedno poln šotorov, ki so jih postavili tamkajšnji turisti. Teh ni manjkalo po vsem Londonu, sploh zdaj, ko so vsi navdušeni praznovali poroko. Za tem smo si ogledali še konjeniško stražo, park St. James in Buckinghamsko palačo. Pri tej smo spremljali menjavo kraljeve straže, ki vsak dan poteka po določenem protokolu. Vse skupaj je videti zelo zanimivo, še posebno stražarji z medvedovkami na glavah. Na vrsti je bil še zadnji dan, ki je bil namenjen ogledu znamenitih londonskih ulic, kot sta Leicester Square, Oxford Street in še druge. Tam smo imeli veliko prostega časa, ki smo ga namenili nakupovanju. Let domov smo imeli ob 17.00 v smeri Trsta, iz katerega smo se nato v Ljubljano odpravili z avtobusom. Potovanje mi je bilo zelo všeč, navdušena sem bila nad zanimivimi dvonadstropnimi avtobusi z odprto streho in značilnimi telefonskimi govorilnicami. Zanimivo je, kako so se vsi ljudje veselili in oglaševali poroko, na že vnaprej pripravljeni poti, kjer se je peljala kraljeva družina, so taborili, že ko smo prišli tja. Na oknih hiš ni manjkalo plakatov Williama in Kate niti njunih zastavic. Kljub vsemu pa mi je bilo najbolj všeč tipično angleško podeželje, ki smo si ga ogledali na poti v Oxford. To je bil moj prvi obisk Londona, vsekakor pa ne zadnji. Med prvomajskimi počitnicami sem se udeležila ekskurzije v London. Potovanje je trajalo 5 dni, od 28. 4. do 2. 5., in resnično smo bili tam ravno ob času kraljeve poroke. To ni bil ravno razlog, da sem se potovanja udeležila, predvsem sem se zanj odločila, ker rada potujem in me zanimajo tuja mesta. Želela sem se preizkusiti v angleščini, si ogledati slavni London bridge, Big Ben, Oxford, predvsem pa me je vse skupaj še bolj zamikalo, ko sem izvedela, da bom tja in nazaj potovala z letalom. To je bil moj prvi let. Pa še za konec ... Gotovo je še veliko zanimivih zgodb in težko bi vse spravili v en prispevek. Svoje zgodbe ali želje nam po novem lahko posredujete po e-pošti: svsgoloselnik@gmail.com. Tudi v prihodnje bomo predstavljali uspehe in zanimive dejavnosti naših mladih (in mladih po srcu) vaščanov ter izkušnje, ki bi jih radi delili naprej. SVS Golo-Selnik 10 www.obcina-ig.si Je to sploh mogoče? Rad bi vam predstavil zgodbo, ki je odličen primer, kako se v naši novi 'pravni' državi izkorišča navadnega državljana, ki nima pomembnega priimka ali pravne izobrazbe. Vse skupaj se je začelo pred približno 7 leti, ko so občinski veljaki z županom Janezom Cimpermanom na čelu hoteli kupiti del zemljišča, ki ga imam v lasti skupaj s sestro. Doma imamo namreč manjšo kmetijo z nekaj zemlje, ki je raztresena po celi Občini Ig. Tako so nekega dne pristopili k nama s sestro župan ter drugi občinski ljudje s ponudbo, da želijo odkupiti del zemljišča na Barjanski ulici na Igu. Poudarili so, da želijo kupiti samo minimalni del, ravno toliko, kolikor potrebujejo za izgradnjo ceste. Že takrat sva jima s sestro hotela ponuditi malce več zemljišča, da bi lažje izpeljali cesto bolj naravnost, vendar so se na vso moč upirali in vztrajali pri tem, da potrebujejo samo 721 m2. Tako sva pristala na prodajo dela zemljišča, kot so želeli. Podpisala sva kupo-prodaj-no pogodbo in dobila kupnino za prodano zemljišče. Do sem se sliši vse tako, kot je treba. Težave pa so se pokazale šele zdaj. Ko bi s sestro morala podpisati razdružitev parcel, sva ugotovila, da naju želijo ogoljufati oziroma so naju že ogoljufali. Upravna enota Ljubljana je že namreč dva meseca pred prodajo dela zemljišča na Barjanski ulici izdala gradbeno dovoljenje Občini Ig za izgradnjo kanalizacijske infrastrukture brez najinega pisnega ali ustnega soglasja. Povrhu vsega pa v gradbenem dovoljenju za izgradnjo kanalizacije piše, da vsi lastniki parcel soglašajo z izgradnjo kanalizacije in to potrjujejo s podpisom. Najinega podpisa ni nikjer. Kako je to možno, da občina, preden kupi parcelo, dobi gradbeno dovoljenje za dela? In če s sestro ne bi prodala zemljišča? Vendar to je le vrh ledene gore. Ker nisva hotela podpisati razdružitve, je občina postala tretjinski lastnik celotne parcele. Tako so tudi brez najinih soglasijnape-ljali plinovod. To sem pravočasno opazil in se pritožil na UE Ljubljana. Po dveh letih pisanja in dokazovanja so končno priznali napako in razveljavili gradbeno dovoljenje za plinovod. Vendar je to tudi vse, kar je bilo storjeno. Niso naložili Energetiki, da zaustavi dobavo plina čez najino parcelo, niso niti umaknili nelegalno zgrajene infrastrukture v najini parceli. Stvar sem predstavil tudi pristojnim inšpekcijskim službam. Tako mi je tudi skoraj po letu dni pisanja in klicanja končno uspelo priklicati inšpektorja na parcelo, da si ogleda stanje v naravi. Vendar je bila to prava burleska. Ker na parceli ni bilo vidnih mejnikov (eni mejniki so pod cesto, druge pa redno mečejo ven ali ljudje ali pa pozimi plug), je inšpektor rekel, da ne more narediti nič, ker ni mejnikov in ne vidi točno, kje poteka plin, da to sploh ni cesta, ampak makadamska pot, itd. Bili so ga sami izgovori, zato je brez kakršnegakoli ukrepa sedel v avto in se odpeljal. Nekaj časa sva čakala, če bo vendarle ukrepal, vendar še danes ni nikakršnega glasu od njega, čeprav sem zadevo posredoval višjemu inšpektorju. V času, ko sem iskal pravico, tako kot so mi svetovali, da je to prava in poštena pravna pot, mi je občina še enkrat zarila nož v hrbet. Po pošti sem dobil poziv na sodišče. Tega res ne razumem. S sestro se boriva za pravico, da se odpravi krivica, ki nama je bila storjena. To krivico nama je naredila občina in prav ta občina in ta župan zdaj tožita naju, da nočeva podpisati razdružitve. Tako je sodišče določilo sodnega izvedenca, naj še enkrat opravi vse meritve, da se točno vidi, na čigavi zemlji kaj poteka, in ugotovil je, da sva imela vsa ta leta prav. Še več. Ne samo da sva imela prav za tistih 721 m2, ugotovil je, da je občina posegala v najino zemljišče še za dodatnih 189 m2. Tudi sodni izvedenec je imel z občino oz. njihovim sodelovanjem pri pridobivanju dokumentacije zelo veliko problemov. Kljub obljubam, da mu bodo dokumentacijo dostavili, jo je moral na koncu sam pridobiti. Tu se lepo vidi odnos občine do tega problema. Ko je sodni cenilec poslal elaborat po pošti, smo imeli na sodišču ponovno obravnavo, pred začetkom obravnave pa je odvetnik občine stopil do mene in mi pre- dlagal, da bi se pred obravnavo zmenili, kako bi rešili ta problem. Priznal je, da ima sodni cenilec prav in da je občina neupravičeno posegla v 189 m2 najinega zemljišča. Zato je bila obravnava preložena za 14 dni. Tako sem šel na občino v upanju, da se bo končno ta zadeva končala in da bomo končno dosegli dogovor. Bil sem pripravljen na dogovore. Pričakoval sem vsaj opravičilo župana za storjeno krivico in napako, ki so jo storili. Vendar sem bil še enkrat izigran in ponižan. Pogovarjali smo se o prodaji tistih 189 m2, vendar sta župan Cimperman in direktor občine tudi povedala, da bi oni zdaj radi kupili večji del parcele, ne samo tistih 189 m2, ker imajo v načrtu izgraditi cesto boljnaravnost. Takrat mi je skoraj zavrelo. Ko smo prvič prodajali, sva jima s sestro ponujala večji del parcele, vendar so se z vsemi štirimi branili, češ da ne potrebujejo in da hočejo izključno samo 721 m2, zdajpa bi radi imeli še pribl. 400 m2. Pa kaj mislijo, da sem zemljo zadel na lotu in da jo imam za okras? Zemljo obdelujem in jo potrebujem v kmetijske namene, oni pa se lahko izmišljujejo, kdaj bi koliko potrebovali. Ponudili so tudi zamenjavo parcel. Najina parcela je namreč zazidljiva za skupinsko gradnjo in občina ima v načrtu skupinsko zidanje na tem področju. Rekel sem jim, da prodam ali celo parcelo, nič več po delih, ali pa pristanem na menjavo za drugo zazidljivo parcelo. Doma sva se s sestro pogovorila in odločila, da sprejmeva menjavo, ker bi res rada rešila ta problem. To sem jim tudi sporočil. Rekli so, da se slišimo, vendar od njih ni bilo več nobenega glasu. Zadnjo razpisano obravnavo na sodišču sem zamudil in se je žal nisem udeležil. Ko sem dobil zapisnik, sem bil zelo presenečen. Pričakoval sem, da bodo od tožbe odstopili, glede na to, da sva sprejela njihovo ponudbo o menjavi parcel. Odvetnik občine pa je na sodišču rekel, da med nami ni prišlo do dogovora in da predlaga odkup za tistih 189 m2. Res ne vem, kaj hočejo doseči s takim načinom. Ali res želijo, da se mi zmeša? Zakaj se tako igrajo z ljudmi ter njihovo psiho in čustvi? Rad bi samo pravico in tisto, kar je moje! Jože Bolha Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Oglas - cela stran čb Oglas - cela stran barvni Oglas - pol strani čb Oglas - pol strani barvni Oglas - tretjina strani čb Oglas - četrtina strani čb Oglas - osmina strani čb Mali oglas Zahvala/čestitka Cena številke Velikost 19 cm x 27 cm 19 cm x 13,5 cm 19 cm x 9 cm 9 cm x 13 cm 9 cm x 6,5 cm Cena z DDV 240 € 360 € 130 € 200 € 90 € 75 € 40 € brezplačno 15 € 1,80 € Ustanovna konferenca občinskega odbora Slovenske demokratske mladine SDS Po sklepu IO SDS Ig ustanavljamo občinski odbor Slovenske demokratske mladine, ki je pred leti že aktivno deloval. V okviru SDM so organizirali rolanje, tekmovanje v odbojki, izlete in celo koncert skupine Big Foot Mama. Vse mlade, ki bi želeli s svojimi idejami in predlogi vplivati na družbeno življenje ter ustvarjati politične odločitve, vabimo na USTANOVNO KONFERENCO OO SDM Ig, ki bo v četrtek, 20. oktobra 2011, ob 18.00 v dvorani Centra Ig, Banija 4. Slovenska demokratska mladina, podmladek SDS, je bila ustanovljena 31. oktobra 1989 kot prva demokratična politična organizacija mladih v Sloveniji. Marca 1990 je SDM kot prva politična organizacija v Sloveniji dala pobudo 'Svoboda za Slovenijo', s katero so zahtevali referendum Po ustanovnem sestanku pa vas vabimo na JAVNO TRIBUNO z naslovom MLADI VČERAJ, DANES IN JUTRI v četrtek, 20. oktobra 2011, ob 19.00 v dvorani Centra Ig, Banija 4. Gosta: Andrej ČUŠ, Predsednik SDM in nekdanji predsednik Dijaške organizacije Slovenije Tema: Izobraževanje in zaposlovanje mladih, kje smo in kako naprej? in Žan MAHNIČ, član IO SDM Tema: Stanovanjska problematika mladih. Tribuno bo moderirala Simona Pavlič. Vabljeni na klepet o problemih in možnostih za mlade v Sloveniji. Tone Krnc Predsednik OO SDS Ig za samostojno Slovenijo. V SDM se lahko vključijo mladi med 15. in 30. letom starosti. Od ustanovitve do leta 1994 je SDM uspešno vodil Matej Makarovič, nato pa med drugimi tudi naša občanka in že drugi mandat poslanka Alenka Jeraj. Danes SDM vodi Andrej Čuš. 20 LET Letos Slovenija praznuje 20 let od prelomnega dne, ko smo zaživeli v samostojni in svobodni državi. Skozi vse leto potekajo različne aktivnosti, v Ženskem odboru SDS pa v okviru projekta 20 let naše Slovenije, organiziramo večere in pogovore z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so bili udeleženi v dogodke v času osamosvajanja. Ženski odbor SDS Ig v okviru projekta 20 let naše Slovenije vabi na večer z dr. Rosvito Pesek v četrtek, 27. oktobra 2011, ob 19.00 v dvorani Centra Ig, Banija 4. Rosvita Pesek je diplomirala iz novinarstva, magistrirala iz mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in doktorirala iz novejše zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na nacionalni televiziji že četrto leto vodi Odmeve. Pred tem je bila urednica aktualno-dokumentarnega programa, po razrešitvi s te funkcije pa je vodila in urejala Polnočni klub ter občasno Omizje. Na začetku svoje novinarske poti je poročala tudi z bojišč na Hrvaškem. Je avtorica knjig Osamosvojitev Slovenije in Skupščinski koraki k samostojni državi. Lahko boste kupili knjigo Osamosvojitev Slovenije. Vabljeni! Veronika Trdan, predsednica ŽO SDS Ig IZPIT ZA TRAKTOR -F-kategorija Organiziramo tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Tečaj bo potekal v gasilskem domu Ig od 24. do 28. oktobra 2011 ob 16. uri. Vsi, ki želite pridobiti izpit za F-kategorijo, vabljeni! Za več informacij pokličite: 041/353-572 (Roman). POSLANSKI KOTIČEK Predčasne volitve Prvič v zgodovini naše Slovenije bomo imeli predčasne volitve. V septembru 2011 je Vlada RS, ki jo je vodil Borut Pahor, doživela nezaupnico. Premier je po odstopu oz. odhodu petih ministric in ministrov predlagal nove ministre, ki pa niso dobili podpore v parlamentu. Tako smo poleg gospodarske in moralne krize doživeli tudi krizo vladanja. V nadaljevanju je predsednik republike dr. Danilo Türk, ker v sedmih dneh ni prejel predloga za novega mandatarja, odločil, da državni zbor razpusti po 21. oktobru in razpiše predčasne volitve za nedeljo, 4. decembra 2011. V oktobru je predvidena redna seja DZ od 17. do 21. oktobra. V tem času bodo potekale seje delovnih teles, tisti, ki smo vodili preiskovalne komisije, opravljamo zadnja zaslišanja in pripravljamo končna poročila. V tem času tudi vlada opravlja le tekoče posle. Za Slovenijo so predčasne volitve zagotovo najboljše ta trenutek, saj je nujno, da dobimo vlado, ki bo imela podporo in bo ustavila enormno zadolževanje, ki smo mu priča v zadnjih letih. Javni dolg namreč ni več problem le nas, ampak tudi prihodnjih generacij. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali z mano, in vesela sem, da smo skupaj rešili nekatere probleme. Lahko me obiščete v poslanski pisarni v Mladinskem domu na Igu (Troštova ulica 15, Ig) ali pokličete na tel.: 01/478-99-82 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije _MALI OGLASI_ V Brestu pri Igu nudim varstvo otrok. Prosto imam še eno mesto! Za dodatne informacije me lahko pokličete na 041/660-136 ali mi pišete na petra.voncina@gmail.com Kakovostne inštrukcije nemščine in angleščine nudi izkušena profesorica. Tel: 051/31-2001 Nudim pomoč in delo na domu ali kmetiji. Tudi varovanje starejših ali invalidov. Sem vitalen 62-letnik, pošten in dobrih delovnih navad. Tel. 08/160-79-61 in 041 339 132 (Lojze) 12 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 MOSTIŠČAR Peto jubilejno srečanje LSV Ig Tudi med počitnicami smo bili ljubitelji starih vozil iz Občine Ig zelo pridni. Organizirali smo že 5. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil iz naše občine. Priprave so potekale vse poletje, saj smo povabili tudi zanimive goste. Zbrali smo se v soboto, 3. septembra, ob 8. uri na naši znani lokaciji pred gostilno Ulčar. Ob veselem razpoloženju in predstavitvi naših vozil smo se ob 10. uri podali na pot po vaseh naše občine. Pot nas je vodila skozi Ig, Staje in Iško vas na hipodrom Vrbljene, kjer smo imeli krajši postanek, da so si naši ljubljenčki malo oddahnili. Po predahu smo se nato skozi Strahomer, Tomišelj, Mateno in Iško loko počasi vrnili pred gostil- no Ulčar. Sledil je zares odličen golaž izpod kuhalnice mojstrov Draga Gabrijelčiča in Lenarta Ornika. Vmes smo si žejo gasili z domačim Veletovim pivom. Na srečanju se je zbralo več kot 30 vozil. Med gosti smo imeli gasilsko vozilo Magirus iz časa pred drugo svetovno vojno, ki je v lasti Gasilske brigade iz Ljubljane. Miha Omerza iz Ljubljane nas je obiskal s čisto pravim parnim traktorjem, ki je na začudenje vseh čihapuhal skozi Ig. Imeli smo razstavo parnih vozil, ki so v lasti predsednika LSV. Stane Zdravje je pripeljal motor tomos colibri letnik 61, ki ga je vse poletje obnavljal za našo peto obletnico, naš najmlajši član Rok Trtnik pa se je pripeljal z originalnim miniorom (traktor s tomo-sovim motorjem, ki je bil izdelan v omejenih serijah). Bilo je obilo dobre volje, imeli smo lepo vreme in kar nekaj radovednežev - vse, kar smo potrebovali. Na koncu so sledili še podelitev priznanj povabljenim gostom, ki so se odzvali na naše srečanje, čestitke naši tajnici Nini Rupert za rojstni dan in zares počasno Ljubitelji starodobnih vozil IG pospravljanje eksponatov pred odhodom domov. Zahvalil bi se vsem članom LSV za odlično organizacijo srečanja, vsem povabljenim gostom, ki so se udeležili naše prireditve, turističnemu društvu Vrbljene za postrežbo na poti, konjeniškemu društvu Krim za postanek na hipodromu in vsem drugim, ki ste popestrili naše srečanje z občudovanjem vozil. Posebna zahvala pa gre tudi tokrat gostilni Ulčar za naš klubski prostor, dovoljenje za prireditev na parkirišču gostilne, odlično postrežbo in prijaznost. Marko Hvale Foto: Marko Hvale Magirus Gasilske brigade iz Ljubljane 3. Poletni karneval na Kolpi V prečudovitem osrčju Bele krajine ob reki Kolpi v kraju Podzemelj je letos že tretjič potekal karneval na reki Kolpi. Prečudovito vreme je v avtokamp Podzemelj privabilo veliko število gledalcev in še večje število mask, ki so se, kot že prejšnja leta, spustile s splavi, kanuji, kajaki in še drugimi nenavadnimi plovili po prelepi reki Kolpi. pajso spremljali TV Koupa in nekaj posameznih mask. KD Mokrc se je s številčno ekipo enajstih baletk predstavilo s pravim Labodjim jezerom na reki Kolpi. Naše baletke so se občinstvu opravičile, saj je obnova Ljubljanske opere, ki traja že šest let, botrovala njihovemu stasu in kondiciji. Ker si želijo končati to agonijo nedela, so se odločile za samastojno turnejo po Sloveniji, ki so jo začele na skrajnem koncu Slovenije v Beli krajini in jo bodo končale v osrčju naše države na pustno soboto v svojem domačem kraju na karnevalu na Igu. Poleg skupine KD Mokrc so sodelovale tudi skupine iz domačih krajev, Vira, Ormoža ... Tako se je po reki Kolpi spustilo 11 skupin, ki so predstavili Lenuhe, Virsađije s prelestno učiteljico Rebeko, indijansko pleme, Prekmurce, pravo Cigansko povor-ko, Labodjo družino, Kremenčko-ve in Mariborsko nadškofijo z vsemi svojimi težavami. Vse sku- Za dobri dve uri so maske in obiskovalci pozabili na težave in skrbi ter se od srca nasmejali vra-golijam in norčijam, ki so jih uprizorile skupine na vodi. Vse skupaj so obiskovalci premleli in popla-knili še na odlično pripravljeni vrtni veselici, kjer se je druženje in rajanje nadaljevalo ob dobri kapljici metliške črnine ter pečenki, ki jo znajo pripraviti domačini. Druženje je bilo popolno in je več kot popestrilo dopustniške dni. Pa najkdo reče, da kulturniki poleti spimo! Lilijana Mavec, KD Mokrc Mala balerina MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 21. september, svetovni dan miru tudi v Zapotoku Svetovni dan miru se obeležuje že dobra tri desetletja. Generalna skupščina Združenih narodov je pobudo zanj dala že leta 1981, od leta 2001 pa ga obeležujemo 21. septembra. To je dan tolerance in kulturne raznovrstnosti. Je dan harmonije med ljudmi in državami, dan reševanja vseh sporov, dan sodelovanja med šolami po vsem svetu. Opominja nas na naravo in pomembnost varovanja okolja. Na ta dan točno ob 12. uri generalni sekretar Združenih narodov pozvoni na Zvon miru in pozove k prekinitvi ognja. Na ta dan po vseh državah sveta prižgejo milijone svečk in posadijo več tisoč dreves, ki simbolizirajo upanje in nadaljevanje življenja. Počastitev dneva miru pred RTC Zapotok Za krajane Zapotoka in bližnje okoliške krajane smo počastitev dneva miru letos pripravili prvič. 21. septembra ob 19. uri smo na večerni dogodek povabili prav vse z željo, da s prižigom svečke v znak miru vsaj nekaj trenutkov namenimo miru. Zbralo se nas je več kot 50 otrok, mladine in starejših. Na travniku pred našim centrom smo posadili rdeči javor kot simbol miru, upanja in pomembnosti varovanja okolja. Predstavnica Društva joga v vsakdanjem življenju Ribnica, ki smo jo povabili na ta dogodek, nam je povedala nekaj besed o pomembnosti miru in kako ga obeležujejo v drugih krajih po Sloveniji ter širše po svetu. Ponekod se srečajo šole, imajo različne skupne delavnice, otroci z risbicami olepšajo kraj, drugod preprosto prižgejo samo svečke. Karmen nam je pripravila kratko kulturno točko z recitacijo pesmi o miru. V večernem soju lučk, ki so gorele v spokojni tišini, je lahko vsakdo našel trenutek miru in usklajenosti v svojem srcu. Lepe misli in želje za mir jih je mnogo izrazilo in zapisalo v knjigo miru, nekateri so se vanjo le podpisali. Zapisane misli izražajo iskrene želje po harmoniji, ljubezni, spoštovanju, prijateljstvu med sosedi in v svetu. Zapisali so, naj bo naše življenjsko vodilo le mir, in ne prepir. Zapisali so tudi zahvale za čudovit večer in želje, da se počastitev dneva miru ponovi vsako leto. Mir naj se piše z veliko začetnico Želja večine človeštva je, da bi vsaj na ta dan v svetu utihnilo orožje. Človek zato ne sme nikoli odnehati v prizadevanju za širjenje zavesti med ljudmi, da obstaja tudi svet brez nasilja, v katerem vlada Mir. Mir ne sme biti le beseda na listu papirja. Zanj je odgovoren vsak posameznik in resničnega Miru je vreden vsak izmed nas. Mir je harmonija, osre-diščenost, sočutje in ljubezen, a pot do njega ni lahka. Vodi skozi samospoznavanje, kajti Mir je globoko v nas in treba ga je najprej najti. Moramo se pomiriti in biti usklajeni sami s seboj, šele nato je pot do našega srca in drugih src odprta. Mir je vrednota, ki jo vsak človek nosi v sebi in jo spreminja v pozitivno energijo za okolico in ljudi v njej. Naredimo ta svet lepši za vse. Ob tej priložnosti si dovoljujemo zapisati misli in želje dr. Danila Türka, predsednika Republike Slovenije, ki jih je izrekel ob dnevu miru: »Mir je vrednota in želja vseh in vsakogar. Naj bi bil večen. Da se končajo konflikti in zmaga razum. Je tudi priložnost za posameznika, skupine, narode in države, da se posvetijo prihodnosti, lepšemu življenju za svoje otroke, zase in za vse, ki spoštujejo sebe in druge.« Pesem Miru Mir vsem ljudem na zemlji! Mir poljem, ki žito rode! Naj polja rode le za tiste, ki se na njih pote. Mir naj bi bil v naši deželi! Našemu mestu mir! Najv njem prebivajo v miru tisti, ki so v srcu čisti. Mir najbo gost v našem domu in v hiši, ki zraven stoji. Mir našim mirnim sosedom! Najse jim dobro godi. Mir nad Rdečim trgom! Mir čez Lincolnov gaj! Mir Brandenburškim vratom! Mir zidu, ki oklepa Kitaj! Mir za otroke Koreje, Mir za newyorške šoferje, za ljudi mir v Singapurju! Mir tudi nemškim kmetom! Mir nad prostrano Arktiko! Mir SLOVENCEM, katerih simbol je lipov list, da ne prevzame jih zavist! Mir vsem možem in vsem ženam! Otrokom in starcem mir! Mir vsem deželam in morjem! Vsej naši zemlji mir! Predsednik Društva Zapotok se je zahvalil vsem za udeležbo in sodelovanje ter hkrati pozval, da sporočilo o miru ponesemo med prijatelje ter da se prihodnje leto v počastitev dneva miru spet srečamo. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Foto: Tone Mlakar Deseto kresovanje za 20 let samostojnosti Letos je bilo kresovanje na Golem še posebej slovesno. KD Mokrc je bilo ob tej priložnosti v sodelovanju z našo občino gostitelj občinske proslave ob 20-letnici samostojnosti Slovenije. 23. junija smo na Golem svečano obudili spomin na »dan, ko so bile dovoljene sanje«. Kot se priložnosti spodobi in v duhu slovenske kulturne tradicije, smo praznik obeležili s primernim nagovorom našega župana in slavnostnim koncertom ženskega pevskega zbora Žene in dekleta dveh vasi z gosti. Zato smo program oblikovali tako, kot je zapisala nekje Svetlana Makarovič: »Včasih je srce prepolno, da bi usta govorila, kaj če bi namesto tega se pesem oglasila.« Rdeča nit koncerta so bile pesmi, namenjene domovini. Prav tako je bil pevski program in sam scenarijprireditve zasnovan večplastno. Ob bok tradiciji in tradicionalnim napevom smo skupaj z gosti predstavile še sodobnejše ustvarjanje. Kot gosta sta sem nam na koncertu pridružila odlična glasbenika, vokalist Blaž Vrbič in naša pianistka Polona Černe. Glasbenika sta navdušila z nekaj odlično izvedenimi, nepozabnimi zimzelenimi melodijami, tokrat v džezovski preobleki. V drugem delu koncerta se nam je na odru pridružila še Tatjana Avsec iz JSKD Ljubljana, ki je pevkam z najdaljšim stažem podelila Gallusove značke. Večer smo sklenili z dvema slovenskima, lahko bi rekli ponaro-delima vižama Zvezde na nebu gore in Slovenija, kjer so se nam na odru pridružili domači instru-mentalisti, ki se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo: Evi, Romanu, Tristanu, Danilu in Jožetu. Kot sklepno dejanje večera so trije predsedniki društev in župan pred Gasilskim centrom v čast domovini posadili simbol slovenstva - lipo. Drugo lipo pa so v ta namen posadili v Škriljah. Na koncu smo pozdravili domovino, poletje in počitnice še s tradicionalnim kresom ter druženjem pozno v noč. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo še PGD Golo, trgovini Bertal, vsem tistim ženam in dekletom, ki so spekle pecivo, ter vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi kresa in prireditve. Lilijana Mavec, KD Mokrc KULTURA Kmalu na platnih Čefur čez noč! Ura je osem zjutraj in skupina ljudi nestrpno čaka na prvo 'klapo'. Tu so seveda režiser, igralci ter preostala ekipa, ki se je letos spet zbrala in posnela nov film. Mladi perspektivni režiser Jure Dostal še zadnjič preveri scenarij ter z igralci opravi zadnje vaje. POK! Klapa poči in ... akcija! Tako se je začelo snemanje prvega ižanskega NO-BUDGET filma. Režiser je k sodelovanju v svojo ekipo povabil številne izkušene igralce, estradnike, stand-up komike, glasbenike in ljubiteljske igralce. Vsi so svoje delo odlično opravili. Film so posneli na 25 različnih lokacijah na Igu. Zgodba se dogaja na Igu in na Ižanskem ter načenja tematiko priseljencev in mladine, ki ne ve, kam bi s svojim časom. Scenarij je plod režiserja Dostala ter Nevena Jevtiča. Spisan in končan je bil že leto pred projektom. Enourni film Čefur čez noč prihaja na ižanska platna konec oktobra! Mateja Šteblaj Snemalna ekipa v središču Iga to VJdruSTVO v FRAN GOVEKAR IG DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG VABI NA Letni koncert ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA IG zborovodja Iztok Petrič Gostji: Iva Vnučec, mandolina Polona Černe, klavir v soboto, 15. oktobra 2011, ob 19.30 v kulturni dvorani na Golem. Vabljeni! www.obcina-ig.si 15 Mladinska gledališka skupina pod odrom Im Л I FRAN GOVEKAR Gledališka skupina Pod odrom je začela svoje delovanje v sezoni 1991/92, ko se je predstavila s komedijo Picko in Packo. Od takrat so zaigrali še komedijo Nevesta iz Amerike, komedijo Toneta Partljiča Gospa poslančeva, pozneje pa je skupina za nekajlet prenehala delovati predvsem zaradi pomanjkanja prostora, sajna Igu še danes ni primerne gledališke dvorane. Nekoliko osvežena ekipa je v sezoni 2007/08 pod režisersko taktirko Alenke Jeraj uprizorila fantastično mladinsko komedijo Noč, ko je posijalo sonce, s katero so gostovali po bližnji in daljni okolici ter se udeležili območnega srečanja otroških lutkovnih in gledaliških skupin. V sezoni 2008/09 so pripravili komedijo Alenke Goljevšček Čudežni kamen, s katero so gostovali po slovenskih osnovnih šolah in ljubiteljskih odrih. Društvo Fran Govekar Ig lade igralke in igralci! Ste že razmišljali, kako fino bi se bilo predstaviti na odru? Se spremeniti v nekoga drugega? Zaigrati kakšno zanimivo osebo? Pridružite se Mladinski gledališki skupini Pod odrom, ki deluje v okviru društva Fran Govekar Ig pod vodstvom režiserke Alenke Jeraj. Vaje bodo vsako nedeljo ob 18.00 oz. po dogovoru. Prva vaja bo v nedeljo, 25. septembra 2011, ob 18.00 v Medgeneracijskem centru na Igu. Prijave na GSM: 051/374-475 ali po e-pošti: info@dfg.si. Še najbolje pa je, da pridete na prvo vajo! Vabljeni! n m«tnj knjižnica ljubi Jan* Vabimo vas na lutkovno-gledališko delavnico za odrasle BODIMO GLEDALIŠČE. Delavnico organiziramo v petih nadaljevanjih, ki bodo vsako sredo od 17. do 19. ure, med 12. oktobrom in 9. novembrom 2011 v Knjižnici Ig. Delavnice bo vodil lutkar in pravljičar Boris Kononenko. Prijave sprejemamo po e-pošti ig@mklj.si ali na telefonsko številko 01/286-33-88 Vljudno vabljeni, delavnica je brezplačna! PROGRAM DELAVNICE: Prvi dan (12. 10.) - uvod v delavnico: predstavitev različnih profesionalnih lutk in scen, poskus animacije lutk pod vodstvom Borisa Kononenka, poskus improvizacije situacij z lutkami in brez njih. Drugi dan (19. 10.) - etnološka delavnica: izdelava punčke iz cunj brez šivanja, izdelava žoge, folklorna igra, spoznavanje ljudskih inštrumentov. Tretji dan (26. 10.) - izdelava kulis: izdelava velikih kulis iz lepenke, izdelava namiznih kulis iz lepenke, poslikava kulis. Četrti dan (2. 11.) - uporaba polstene volne izdelava preprostih figuric iz polstene volne - suhi način. Peti dan (9. 11.) - konec in prikaz lastne zgodbe Udeleženci prikažejo lastno zgodbo, ki jo skozi pogovor ustvarjajo na delavnici. Prikažejo jo lahko sami ali skupaj z drugimi udeleženci, z lastnimi in skupnimi rekviziti. Zgodbe nato skupaj analiziramo in pokomentiramo. Na koncu delavnic dobite potrdilo o udeležbi. Knjižnica Ig Folkora v Tomišlju Folklorna skupina, ki deluje v okviru društva Izviri Tomišelj, ima za sabo dve leti delovanja in plesnih vaj. Za nami je nekaj uspešnih nastopov, ki so med občinstvom naleteli na zelo pozitiven odziv. S folkloro želimo obujati stare plese in običaje, ki so potekali na našem področju. Po krajšem počitniškem premoru spet mislimo na prihodnje leto in ponovno začenjamo ponovno redne vaje. Z naslednjim folklornim letom, ki bo pod strokovnim vodstvom dveh priznanih mentorjev iz folklorne skupine Tine Rožanc, želimo skupino še dodatno izpopolniti v znanju in poznavanju folklore. Folklorne vaje bodo potekale predvidoma vsako sredo ob 20.00 uri v dvorani PGD Vrbljene. V svojo sredo vabimo dekleta in fante, ki imajo veselje do plesa, da se nam pridružijo. Vse dodatne informacije dobite na gsm: 040/462-316 (Joži). Svet vaške skupnosti Matena organizira plesne urice za otroke v dvorani gasilskega doma v Mateni. Dejavnost poteka pod okriljem izkušene in priznane Šole plesa Aleksandra iz Litije. Kontakt: 031/373-216 ali solaplesa.aleksandra@gmail.com. Možna je tudi organizacija vadbe plesa in telesne vadbe za odrasle. Več informacij lahko poiščete tudi na spletni strani: http://matena.webs.com/. Vabljeni v našo družbo! SVS Matena VOč CRRC^^i Vabi na otroško delavnico v petek, 28. oktobra 2011, ob 18. uri v Dom krajanov v Iški vasi. Informacije: 041/790-656 - Špela Rupert (ne&lnj knjllnlu Ij ubijanju DREAM IN ENGLISH The Three Little Piglets 19. oktobra, ob 17. uri v knjižnici Ig V zgodbici o dogodivščinah treh prašičkov in njihovi iznajdljivosti bomo spoznali, kako jim je uspelo ukaniti volka. Pravljično likovno-ust-varjalno dogodivščino v angleščini za otroke od 3 do 8 let vodi Špela Podkoritnik Mokorel. ti www.obcina-ig.si 17 Naši ravnateljici, Stanki Rebolj V torek, 30. septembra 2011, smo se zaposleni na Osnovni šoli Ig s kulturnim programom poslovili od dolgoletne ravnateljice, Stanke Rebolj. Ob tej priložnosti je nastala tudi prigodnica, pesem, v kateri se zrcali ravnateljičina osebnost in njeno delo skozi »dolgokratkih« 22 let ravna- teljevanja na naši šoli, ki smo jo, kot pravi sama, skupaj ustvarili in smo nanjo upravičeno ponosni. Janja Fric Cimerman NASI RAVNATELJICI STANKI Prišla je na OŠ Ig, vsa drobna in živahna, plaha, učit zahtevni predmet MATEMAT'KO - MAT. In rasla z nami do popolnosti, dejavna brez predaha zorela v ravnateljico vzornih delovnih navad. Na robu Barja čaka vas - čebelji panj - trdnjava, ki svoj utrip po letnih časih in značaju si ravna, župan in šola, cerkev in oblast učenje uravnava, da premosti razdalje in seže prav na zadnji rob sveta. Srce trdnjave ižanske je zavzela v letu 1989/90, nešteto bistrih glav v tem času je vzgojila, usmerila, na več področjih vednost brez preStanka bogatila, samo na videz nežna, krhka sila. Kako težko je šolske vajeti v roke v atomskem času vzeti, saj vate so uprte oči ministrov, »zakonorejcev« in krajanov, in matematično načrtovati pot, za 570 duš živeti, med SMEŠ - NE SMEŠ zakoni, sodbami Barjanov. Zemljane ižanske Stanka davno kmečkost je učila: kako vzgojiti rast, pridelek, dober barjanski krompir, do rodne grude četi majhnih kmetičev ljubezen privzgojila, saj ta gomolj je general, pa naj bo vojna ali mir. Smo JUGOzvezo v zgodovino 27.11.1989 odslovili, ko zadnjič s pionirji prejšnjo skupnost smo slavili. Nato je vrenje za državo svojo, samostojno zakipelo, učenje o Evropi v domovini novi se z zanosom je pričelo. Tisočletna radost! Biti neodvisen, mlad in svoj! A mladost v premajhni šoli beži iz utesnjene ječe, saj doba tehnike in računalništva požene vse nas v boj za prizidek k šoli, zdravje, znanje, za prostore širše, večje. »Razmajan temelj in načete stene!« so svarili. »Naj zruši se na glave učencev spokan strop?!« Protesti! Starši so nas v šotor na dvorišču šole povabili, lahko že rahel bi potres povzročil pravi nam pokop. Ižanci so posegli za novo gradnjo v svoje žepe, prispevali denar, še les, cement, prevoz, opeke, da so s prizidkom dogradili učilnice prelepe... Kako naj podrtija znanju drži streho »na vekov veke«? Še pomnite Ižanci leto 2002, naš svetel dan, ko šola je dobila novo telovadnico in bila je kot nevesta? Iz telovadne mišolovke bil je temen dan pregnan, da danes vodi vse krajane k prireditvam skupna cesta. V okrilju Občine, ki sedež je obeh naklonjenih županov, ki gledata v šoli svoj in vseh Ižancev star ponos, da Stanka je lahko s pomočjo staršev in faranov prispevala vrednote trdne in poštenja doprinos. O, Stanka! Namesto vajeti pedagoške bi kočije imeti morala izpit za vožnjo neusmiljenega tanka, ko skoz zidove starih običajev je prodrla prva stranka, in DEMOS ljudstvo zavrtel v vrtincu demokracije. O, modreci in strokovnjaki, šušmarji, pedagogi, ki v vsakokratni STRANKI izzumljate metode, da v zmešnjavi navodil trpe - ne levi in ne desni - učitelji ubogi, prisluhnimo nasvetu naše Stanke: »Učite jih po svoji preudarni glavi!« Premislimo, izberemo si svojo učno pot v metodični puščavi. Ravnateljica je odmevni šolski, prav čuječi radar, ki ob poplavah, katastrofah srčni čut vseh nas izmeri, vsem prizadetim matematično natančno, ne kot padar, pomoč zbiralne akcije oblek, obutve in prispevkov usmeri. Pozorno v skupne pedagoške mreže veže še ostale šole: Iško vas, Tomišelj, Golo, kjer se učenčki doma, staršev še drže, in teže kričave stavbe na Igu se zboje, in dolge poti v šolo. Septembra 91 je bil svečan praznik kmečkih opravil in konjskih vpreg, kočij in noš, Ižancev, veselja in folklore, in čas, ko prvič zbor učiteljev in staršev skupni jezik je lovil in družno plezal na vrh skupne Vseproblemske gore. Kultura ni za nas le fraza nična, leporečna, učenci z značko Cankarja svoj jezik proslave, s Prešernom, živimi pisatelji je materna beseda večna, za vse Slovence, ki tu doma ali na tujem še žive. Učitelji - Ižanci nismo odmaknjeni »močvirniki«, zazrti vase, DIDACTA veže nas in znanje z Združeno Evropo, ko skupno vednost širimo učencem v nove čase, čeprav država nam odmerja škrta sredstva skopo. Kako učenci bi rešili svet, slovensko polomijo, se v svojem šolskem parlamentu naučijo; kako se gospodari, poveljuje, ljudstvu dobro vlada, pošteno za vrednote se bori, preverja, če obljube niso le TeVe parada. V ižanski šoli slišiš lep glas in spevne, blagozvočne melodije, naš šolski radio poetično zapoje med vestmi, ujame utrip sveta in Iga, seže v srčne lepotije, v vseh čuječih in mislečih jezik naš budi, krepi. Ižanski vneti naravoslovci, ekologi, skrbijo, da bi svet ponovno lep postal, smetišča nadomeščajo kolišča in gozdovi, logi, od zibke že Ižanec naj bi rasel čist, za skupnost ves svetal. O Zemlja, Žemljica, nekoč bila si čista, brez strahu pred atomi, onesnaženjem ljudi! Kako doseči, da bila bi danes vsaj približno ista, kako vzgojiti skrb, da »ekološko« se narava spet zbistri? Telesa mlada, ki v šoli in doma pri TV, računalnikih sedijo, se zgrbijo, čeprav jim pamet, glava poveljuje, zato na naši šoli športniki z žogo daleč že slovijo, odbojka, rokomet ekipno že ponosno nam zmaguje. »Turizmu vlada prava glava!« se po Sloveniji razlega glas. Slavi lepote domovine, zamisli o prebujanju vseh naših krajev, da že sloves čez meje, brez meja med narodi, presega čas, od Triglava do Prekmurja, v Istro do Obale, skritih gajev. Ob fiziki in MATematiki je naša ravnateljica Stanka spodbujala na šoli vse nadarjene šahiste, da v igri novih kombinacij so zmagovali brez preStanka. Sah MAT dobe zaspanci, poti v življenje niso nikdar iste. A naša ustvarjalna matematičarka Stanka spodbujala je »tehnično osebje«, kuharice, hišnike, snažilke in tihe, neimenovane in predane pomočnike, da ob množičnih dogodkih ni bilo nikdar poStanka ... Na prsi lahko vsem pripne medalje in jim prizna odlike. Generacijam, ki so odšle z ižanske šole v svet, po domovini, krajem, do katerih se je širil glas o Tvojem znanju in toplini, zagnanosti in optimizmu, o blagi avtoriteti in milini, pustila si pečat v srcih, ki bo ostal v šolski zgodovini. Na poti, ki je pred Teboj, gotovo boš izkušnje posredovala, rodovom in učiteljem za vzgojo in znanje nasvete tehtne dala. In vpeta boš v svoj Ig, kot struna si postala, ki z nami še vedno zazveni, in ni vseh not razdala. Zdravica A zdaj boš z nami kot učiteljica MAT, ki za seboj nikdar ne boš zaprla šolskih vrat, saj šola ni bila ti le življenjska igra, SAH, povzdignila kozarec in dejala: »Naj bo omama neopazna, mala! Tiho šola, pamet in modrosti, disciplina! Nazdravimo si vsi s čašami rujnega, lesketajočega se vina!« Prigodnico napisala Ivan Cimerman in Janja Fric Cimerman ob slovesu Stanke Rebolj, ravnateljice Osnovne šole Ig, od 1. septembra 1989 do 31. avgusta 2011. 18 www.obcina-ig.si Otroške delavnice v Mladinskem domu Ig fo FRAN GOVEKAR IG Na Igu v Mladinskem domu bodo v okviru Društva Fran Govekar Ig enkrat mesečno potekale otroške delavnice z različno tematiko. Prvo srečanje oziroma prva delavnica bo v soboto, 29. oktobra 2011, ob 9.30. 31. oktobra Slovenija praznuje državni praznik Dan reformacije, zato se bo prva delavnica vezala na tematiko knjige. Za te naše najljubše knjige (in za vse tiste, ki jih še bomo prebrali) bomo izdelali knjižno kazalko. Poleg tega bomo na folije ustvarjali različne slike (Trubarja, knjige ...) za na steklo, ki jih boste doma lahko prilepili na okenska stekla ali na druge steklene površine. Delavnica bo trajala približno uro in pol do dve uri in je brez- plačna. Na pomoč vam lahko priskočijo tudi starši. Zaradi lažje organizacije in oskrbe z materialom je zaželena predhodna najava po e-pošti: info@dfg.si ali osebno v TIP-u (od ponedeljka do petka med 16.00 in 19.00, sobote in nedelje pa od 9.00 do 12.00). Delavnice bo vodila Simona Pavlič iz Vrbljen. Kontakt: Simona Pavlič (051/430-402) ali Alenka Jeraj (051/374-475). Naslednja delavnica bo predvidoma 26. novembra 2011 in bo vsebinsko zajemala adventni čas, tj. čas priprave na božič: izdelovanje voščilnic, okraševanje doma, sajenje okrasne božične travice (pšenice) in kuhanje božičnega čaja. Simona Pavlič MLADI USTVARJALCI Prvi šolski dan Bilo je 1. 9. 2011, prvi šolski dan, stopila sem skozi šolska vrata, kjer sem zagledala svoji najboljši prijateljici Niko in Monico ter preostale prijatelje. Vsi so se drli, pogovarjali so se, kaj so počeli med počitnicami, a ko je prišla učiteljica, da nam razdeli ključe za omarice, smo dojeli, da gre zares, in takrat je Nika rekla: »Ma šit no, spet ta šola, lej, tm je prfoxa, ajd, gremo po kluče, morm ti neki puvedat.« Odšli sva po ključe in skupaj do omaric, tam sva se preobuli in nato počakali pred učilnico za SLJ. Med potjo mi je Nika pripovedovala, kako se je imela na morju. Z Niko sva bili med počitnicami tudi skupajv kinu, kjer sva se zelo zabavali. A na žalost ni bilo dovoljčasa, da bi mi Nika vse povedala, saj je prišla učiteljica takoj za nama, odklenila razred in nam rekla, naj vstopimo. »Use po starm, spet ta šolski vonj, ta bedna tabla in ta okna, zaradi katerih nm ni dougčs med poukom,« je rekla Nika, ko je vstopila v razred. Nato je še Jaka pripomnil: »Sam res, ej, jst sploh ne vem, zakva morm jst hodt u šolo, sejlohka duma tut čez okn gledam.« Vsi smo se smejali. Usedli smo se in učiteljica je uvodno uro začela s pozdravom, tako kot vedno, razlagala nam je nekatere stvari za vnaprej, razdelila nam je nekaj listov in tako se je skoraj končala naša prva letošnja šolska ura. Imeli smo še tri ure, eno uro še pri razredničarki in nato dalje po urniku, ki smo ga dobili prvo uro. Ta dan je tako hitro minil, da sem se kar začudila, ko je zvonec odzvonil četrto uro. Bilo je kar zanimivo poslušati, kje vse so bili sošolci, kaj vse so počeli in kako so se imeli. Tudi jaz sem se imela med počitnicami zelo lepo, spoznala sem veliko novih prijateljev in prijateljic, veliko novih krajev itd. Vendar sem raje v šoli med svojimi starimi prijatelji, z njimi se najbolje razumem in pomenijo mi vse. Ajla M., 8. a TURIZEM Regionalna destinacijska organizacija Ljubljana - Osrednja Slovenija Občina Ig bo skupaj s preostalimi občinami v LUR sodelovala pri projektu Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Ljubljana -Osrednja Slovenija. Pogodba bo podpisana z Zavodom za turizem Ljubljana, ki je izvajalec funkcij regionalne destinacijske organizacije na področju Osrednjeslovenske regije. Soglasje mu je izdal Svet LUR v začetku leta 2011. ZTL je pridobil sredstva za izvajanje tega projekta v višini 300.000 evrov na osnovi razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESSR za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij in vloge za sofinanciranje projekta regionalna destinacijska organizacija Ljubljana - Osrednja Slovenija. Na osnovi Osnutka modela vzpostavitve in delovanja RDO Ljubljana - Osrednja Slovenija že nastaja Strategija razvoja in trženja turizma Osrednjeslovenske regije za obdobje 2012-2016, ki ga je oblikoval Strokovni svet, ki vključuje predstavnike javne, gospodarske in nevladne sfere iz celotnega območja. Za člane Foruma RDO pa je ZTL pripravil konec septembra strokovno ekskurzijo oz. izpopolnjevanje po eni izmed bodočih destinacij. Vožnja je potekala z nadstropnim panoramskim avtobusom Veseli Janez, ki bo vse do oktobra 2013 »oblečen« v fotografije znamenitosti vseh občin v Ljubljanski urbani regiji. Iz naše občine so izbrali sliko z detajli iz cerkve Sv. Mihaela v Iški vasi. Marica Zupan, občinska uprava www.obcina-ig.si 19 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 8. Ižanski sejem Na Igu je v soboto, 17. septembra, v organizaciji Občine Ig in prečudovitem vremenu potekal Ižanski sejem. Namen sedanjih ižanskih sejmov je oživiti tovrstna druženja ljudi, ponuditi možnost društvom in posameznikom, da se predstavijo in prikažejo svoje delo, ter seveda ohranjati vez s preteklostjo, nekdanjim življenjem na vasi in ohraniti tovrstno izročilo prihodnjim rodovom. Na sejemsko dogajanje poskušamo poleg domačih društev vključiti predvsem rokodelce in razstavljavce z izdelki domače obrti. Do neke mere nam je letos to tudi uspelo. Ker je bilo napovedano lepo vreme, smo se iz običajnega prostora pod šotorom na igrišču s stojnicami preselili na parkirišča, kar se je izkazalo kot zelo pohvalno in je vse skupaj delovalo kot ena velika tržnica. Začetek letošnjega sejma je napovedal župan Janez Cimperman in prihod članov Čebelarskega društva Ig s praporom ter čebelarsko himno v ozadju. Letos se je našemu vabilu na sejem odzvalo več kot 50 razstavljavcev, pohvalno pa je, da je vedno več razstavljavcev tudi z naše občine. Poleg Čebelarskega društva Ig so imele svoje stojnice članice Društva žena in deklet na podeželju Ig, svojo dejavnost in programe so na sejmu predstavili: Društvo Fran Govekar Ig, TD Iška vas, TD Krim, TD Kurešček, Društvo Zapotok, sekcija za zdravo življenje, Planinsko društvo Krim. Iz OŠ Ig so učiteljice in otroci predsta- vili koliščarsko kulturo, čudovite izdelke gojencev CUDV Draga so predstavile njihove mentorice, Gašper Ciber z Dobravice je predstavil svoje rezbarske umetnine, zobotrebce ste lahko kupili pri Vidi Zupančič iz Matene. Strojno vezenje ste si lahko ogledali pri stojnici Mizarstvo in šiviljstvo Modic iz Podkraja, različne gravirane izdelke pa ste lahko občudovali na stojnici Graverko, umetnostno ustvarjanje Rajko Trentelj, s. p. z Iga, iz Zapotoka se je predstavil Zavod Rodna Zemlja, iz Iške pa Mule - društvo za celostno bivanje. Drugi razstavljavci na sejmu so ponujali še keramične in lončarske izdelke domače obrti, lahko ste kupili kovaško orodje priznane delavnice Krmelj, ročno ornamen-tirane steklene izdelke, različne druge unikatne ročno izdelane predmete iz lesa, papirja, volne, svile ... knjige in obutev, ni pa manjkal tudi kombi s suho robo. V sklopu sejma je bila otroška delavnica, kjer so otroci plesali Lumpijev ples, risali v pobarvanke s Smrkci ter si izmenjavali kartice s Smrkci. Za prijetno vzdušje je s svojim šov-programom že na začetku sejemskega dne poskrbel Orkester harmonikarjev Pustotnik. Popoldne pa so razveseljevali ude- Osnovna šole je predstavljala koliščarje. ležence in obiskovalce Podkrimski falotje. Za gostinsko ponudbo so na sejmu skrbeli Catering Zelko, Kavarna Studenec Ig, pražen krompir pa ste lahko poskušali na stojnici Društva za priznanje pra-ženega krompirja kot samostojne jedi. Pripravljala sta ga člana Društva Leopoldina in Tomaž Jeraj. Upamo, da ni nihče ostal lačen. Seveda je bil tu tudi slado-ledar, otroci pa so si lahko privoščili še kokice ali sladkorno peno. V imenu občine se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri sejmu, ČD Ig za lepo okrasitev odra pod šotorom, Darinki Šteblaj za material, ki smo ga uporabili pri okraševanju (koruza, sončnice ...), fantom iz GZ Ig, ki so pomagali pri postavitvi šotora, Jožku Kraljiču za prevoze miz in klopi. Vsem, ki ste se ali se niste udeležili letošnjega sejma, pa kličemo na snidenje prihodnje leto. Marica Zupan, občinska uprava 20 www.obcina-ig.si Pokal Šefla 2011 Iz loncev se je kadilo in dišalo ... Težaško delo 11 dvočlanskih ekip se je začelo že veliko ur pred ocenjevanjem. Tisoč skrbi in vprašanj se je tekmovalcem pletlo po glavi, nekateri so bili malce bledi od skrbi, drugi so skrbi skrivali za zgovornostjo, tretji so si pomagali s kakšno rahlo opojno substanco. Bo ogenj zagorel? Je kotliček dovolj velik? Imamo vse začimbe? Bo meso mehko? In tako dalje - začelo se je rezanje mesa, čebule, zelenjave, razmišljanje o pravih razmerjih sestavin, količinah začimb. Kotlički so postali vroči, vonj pražene čebule, česna in drugih sestavin se je širil po zraku okoli tekmovalcev. Radovedneži so komentirali in solili pamet tekmovalcem, tekmovalci pa so solili svoje čarobne zvarke v kotličkih - golaž, vampe, obaro, bograč ... Vsak je imel svojskrivni recept, kakšno meso dodati in kdaj, kakšna mora biti temperatura v kotličku, dodali so male skrivnosti svoje tašče ali lovskih tovarišev. Nekateri so poškilili k sosedom, da bi ugotovili kakšno skrivnost, drugi so samozavestno mešali svoje zvarke. Ko so prišli naokoli člani komisije, se jim je srčni utrip dvignil - kaj če bodo našli kaj, kar jim ne bo všeč? Nekateri so poskušali komisijo podkupiti s kakšnim kozarčkom, a ni jim uspelo ... Končno se je malo po poldnevu začelo zbiranje vzorcev za ocenjevanje. Eni so bili dodatno okrašeni, drugi so stavili samo na svojo kakovost. In štiričlanska strokovna komisija je začela naporno delo. Najprejpo ena žlička vsake jedi - vsak član je nekaj momljal sam sebi, razčlenjeval pookus, slanost, razmerje začimb, trdoto mesa, iskal neustrezne okuse, če je bil v dvomih, vzel še enkrat. En vzorec je bil skoraj brez okusa, drugi preslan, tretji je imel preveč slad-kobe od čebule, v naslednjem je bilo meso žilavo, drugod sestavine niso ustrezale imenu in tako dalje. V drugi fazi ocenjevanja je komisija začela izmenjevati mnenja o posameznih jedeh in postopoma izločala tiste manjdobre. Najprej jih je ostalo osem, nato pet, pa štirje in končno trije finalisti. Sledilo je še eno pokušanje ter končna odločitev o tretjem, drugem in prvem mestu. Pri tem je bila komisija zelo soglasna, razhajanj mnenj skoraj ni bilo! Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev pokalov prvim trem s strani našega župana Janeza Cimpermana ter dodatna nagrada za zmagovalca. In kakšna je bila skupna ocena vseh jedi iz kotličkov? Podatek, da so bili že ob razglasitvi vsi kotlički prazni in pomazani s kruhom, pove vse! Sodelujoče ekipe: Polo (Franc in Marta Pucihar) - Prekmurski bograč Moto klub Ižanc (Robi Skubic in Slavko Zalar) - Moto golaž Toro (Rok in Tomaž Trtnik) - Vampi v omaki iz Rastuke Iškovarska plavarja (Roman Zdravje, Zdravko Vidic) - Iškarska plavarska abara Hram pri Pepiju (Mitja Bricelj in Rajko Pečavar) - Golež Iglo (Alojz Štamcar in Igor Golič) - Golaž Dolenjčka (Kaja in Bojan Železnik) - Goveji golaž Midva (Bojan Kogojin Drago Gabrijelčič) - Najin čudež Dobitniki pokalov: 3. mesto: Tahuda (Robi Rotar in Olga Bezljaj) - Taščin golaž 2. mesto: TD Krim (Hermina Oblak in Darja Modic) - Obara 'Krneki' 1. mesto: Markioli (Andrej in Tanja Markioli) - Goveji golaž s polento Člani strokovne komisije: Andrej Logar, Matjaž Zupan, Tanja Logar in Spomenka Perklec. Sponzorji: Društvo 21. marec, Kavarna Studenec Ig. Za pomoč se organizatorji zahvaljujejo Meliti Švigelj, Bojanu Primcu, Dragu Gabrijelčiču. Pokrovitelj: Občina Ig. Nasvidenje prihodnje leto! Matjaž Zupan Koliščarski muzeji v Evropi in odprtje slikarske razstave to FRAN GOVEKAR IG Ob svetovnem dnevu turizma, v torek, 27. septembra 2011, je potekala predstavitev koliščarskih muzejev v Nemčiji in Švici ter odprtje slikarske razstave Koliščarji. Na letošnjem koliščarskem dnevu, ste lahko zasledili tudi slikarsko kolonijo, kjer se je ustvarjalo na temo koliščarjev. Slikali so in svoje slike razstavljajo: Dani Baznik, Ivanka Demšar, Zvonko Dobovšek, Cica Kolar, Julijana Peršič, Jožica Serafin ter Minka Žagar. Razstavo pa si lahko ogledate vsak delovnik od 16.00 do 19.00 ure ter med vikendi med 9.00 in 12.00 uro. Letos maja se je štiričlanska ekipa Društva Fran Govekar Ig (Anita Indihar Dimic, Alenka Jeraj, Meta Petrič in Dejan Veranič) odpravila na potovanje v Nemčijo in Švico z razlogom, da si ogledajo in spoznajo, kako poteka predstavitev in promocija naših prednikov koliščarjev. Društvo Fran Govekar se že vrsto let ukvarja s promocijo koliščarjev in prav gotovo se boste v današnjih časih še toliko bolj zanimali zanje (tako prebivalci kot turistični ponudniki in še kdo se bo našel), saj so bila ižanska kolišča letos poleti uvrščena na Unescov seznam. Drugod po Evropi se s promocijo koliščarjev ukvarjajo že 80 let, tako da pri njih že stojijo makete kolišč v naravni velikosti, kjer se lahko sprehodite med majhno vasico le-teh in se bolje poglobite v njihovo življenje. Obstaja tudi vrsta sodobnih muzejev, ki pritegnejo vsakogar, sajso narejeni zelo interaktivno. Slovenijo ali bolje rečeno Ig čaka še vrsto let, da bomo dosegli podoben razvojsvoje kulturne dediščine, kot jo imajo drugod, in potrebno bo precejšnje sodelovanje tako državnih kot nevladnih organizacij. Seveda pa se je treba odločiti tako za primerno lokacijo, spremljajočo ponudbo in predvsem, kaj in kako bomo predstavljali. Da se pripravi kakovostna strategija, ki bo prinesla tudi rezultate, pa je pomembno, da se vključi vse, ki že delajo na tem področju ter imajo ideje in predloge. V Društvu Fran Govekar Ig smo pripravljeni pri tem aktivno sodelovati. Vesna Mielitz www.obcina-ig.si 21 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 Najlepši balkoni 2011 Podelitev pohval in priznanj za leto 2011 Urejeno okolje je porok za dobro počutje, večjo delovno vnemo in uspehe, zato ni naključje, da se je vseslovenski projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna dobro prijel tudi na ižanskem. Da je ižansko področje lepo in obiskano, ne skrbi samo občina, temveč tudi prebivalci sami. Nemalo je družin, ki jim skrb za urejeno okolje s cvetjem na balkonih in v okolici hiše postaja vedno bolj del vsakdana. To potrjujejo tudi obiski komisije, ki vse od leta 2004 obiskuje in ogleduje hiše in vasi ter na koncu izbere najlepše. Občina jim v sodelovanju z Odborom za gospodarstvo, turizem in gostinstvo vsako leto na posebni prireditvi podeli pohvale in priznanje za najlepši balkon, hišo z okolico, kmetijo in vas v Občini Ig. Prireditev, ob kateri je bilo tudi odprtje razstave, ki ga je pripravilo TD Iška vas, je bila v četrtek 29. septembra v Domu krajanov Iška vas. Že na začetku je za prijetno vzdušje pred polno dvorano poskrbel Jošt Selan na bobnih, za njim pa otroci POŠ Iška vas s prisrčno pesmico, v kateri je nastopala tudi sončnica. Po kratkem uvodnem delu je imel kratko predavanje o živalskem svetu naših vrtov Ivan Esenko. Po predavanju so se na odru predstavile sestre Tomc - vse glasbenice: od Maše, diplomantke na akademiji za glasbo, gimnazijke Tjaše, ki se uči solo petja, in Nataše, ki obiskuje srednjo glasbeno šolo, smer džez. Zapele so dve pesmi in navdušile občinstvo v dvorani. In prišel je trenutek, zaradi katerega se je zbrala večina udeležencev - podelitev pohval in priznanj. Podelil jih je župan Janez Cimperman. Pa poglejmo, kdo so letošnji dobitniki pohval in priznanj za lepo cvetje, ki so ga lastniki prizadevno vzgajali, gnojili, zalivali, obtrgovali, obrezovali in še kako drugače po svojih skrivnih receptih negovali v poletnih mesecih. Komisija se je odločila, da v letošnjem letu nagradi devet hiš oz. njihovih lastnikov. Podelili smo šest enakovrednih pohval: Začeli smo s cvetličnimi nasadi iz hribov, kjer so nas lepo presenetili temno rdeči nageljni, ki jih pri nas že redko opaziš. Kristjani verjamejo, da je prvi nagelj zrasel iz tal, kamor je kanila Marijina solza, ko je objokovala svojega sina, ki je padal pod križem. Očitno mu že od nekdaj pripisujejo mnogo simbolnih pomenov. Najpogostejši so ljubezen, priznanje in prevzetost, odvisno od barve pa z njimi povezujemo še čast in občudova- nje (živo rdeči), ljubezen in naklonjenost (temnejši rdeči), čistost in srečo (beli) ter hvaležnost (rožnati). Verjamemo, da jim je dobitnica priznanja namenila ljubezen in naklonjenost. Pohvalo je prejela Helena Ilc. Naslednja pohvala za lepo zasaditev je odšla na Ig. Pred leti je nagrajenka že stala na odru, potem smo jo nekaj let bolj opazovali od daleč in na koncu ugotovili, da se gospa res vsako leto potrudi za lep videz hiše. Prejela jo je Ivica Kogoj. Že leta opazujemo vzorno urejen balkon na Sarskem. Tudi okolica hiše je lepo urejena, čeprav je bilo letos opaziti, da preurejajo hišo, vendar vseeno ni motilo videza. Barva cvetja je lepo usklajena z balkonom in se vklaplja v celoten videz hiše. Pohvalo je prejela Marija Krnc s Sarskega. V Mateni je komisija opazila zasaditev, za katero se je odločila, da ji podeli pohvalo. Tako »bogatih« rož, združenih na enem pročelju hiše, ne vidiš prav pogosto. Pri obisku smo opazili, da naša nagrajenka z veliko ljubeznijo ravna z njimi. Pohvalo je prejela Majda Tegelj. Na Kremenici sta komisiji padli v oči dve zasaditvi, ki sta zaslužili pohvalo. Prva od nagrajenk s Kremence, ki si jo je letos za svojo ocvetličeno hišo ponovno zaslužila, je bila Marija Zgonc. Ob cesti, ki pelje z Iga proti Dragi, ravno tako na Kremenici, je hiša, pri kateri nas je ureditev in zasaditev cvetja prepričala, da so v njej skrbni prebivalci, ki imajo radi lepo cvetje. Pohvalo je prejela Martina Zgonc. Nagrajevanje najlepših balkonov in cvetličnih zasaditev poteka v naši občini že vrsto let. Skoraj vsa ta leta, če seštejemo, jih je bilo 15, so se med nagrajenkami zna- šle tri ljubiteljice cvetja, ki so svoje hiše vedno okrasile s čudovitim cvetjem, vsako leto so presenetile s kakšno novo, originalno zasaditvijo in vedno smo lahko čutili, da je za njih cvetje nekaj več kot le okras hiše, da je neločljivi del njihovega življenja in bivanja. Komisija se je odločila, da nagrad za prva tri mesta, tako kot je bilo v navadi do zdaj, ne razdeli po mestih, ampak vsem trem nagrajenkam podeli enakovredno posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje, predvsem pa za dolgoletno skrbno urejanje balkonov, oken ter sploh celoten videz hiše in njene okolice. Lahko rečemo, da so s svojim zgledom navduševale in opogumljale tudi sosede, sokrajane, prijatelje in vse mimoidoče, zagotovo pa k ocvetličenju spodbudile tudi marsikoga od njih. Prepričani smo, da so vložile veliko truda, dobre volje in srčne ljubezni v vse zasaditve, ki so jih imele v teh letih. Da bodo še naprej s srcem in veseljem skrbele za svoje rožice, so prejele Posebno priznanje z klekljanim srcem, delo članice Društva žena in deklet na podeželju Ig. Posebne nagrajenke so bile: Ivanka Lesica iz Tomišlja, Viktorija Susman iz Strahomerja in Ani Tehovnik iz Podkraja. Kratek komentar njihovih cvetličnih nasadov skozi vsa leta sodelovanja je pri posebnih nagrajenkah podal Matjaž Zupan. Pri letošnjih ogledih je komisija soglasno ugotovila, da bomo morali v občini še malo počakati, kar se tiče pohval oz priznanj za lepo urejeno kmetijo in vas. Komisija se je soglasno odločila, da letos ne podeli priznanja za najbolj urejeno kmetijo in najlepšo vas, lahko pa bi podelili kakšno »koprivo«, vendar bomo tudi s tem še malo počakali. Ne glede na podeljeno pa moramo biti tudi malo kritični, namreč pogled na nekatere vasi in naselja še zdaleč ni tak, da bi lahko rekli, da so lepa ali urejena. Velikokrat se pogled ustavi na podrtiji, napol popravljenem prizidku in na malenkostih, ki dajejo kraju lep ali slab videz. Kljub temu pa je treba poudariti, da je vsako leto več hiš, ki jih človek z veseljem pogleda. Naj bodo te pohvale in priznanja spodbuda za naprej za vse, da bodo vasi in naselja urejena. Namesto nas jih ne bo uredil nihče. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo, vsem nagrajenim pa čestitamo. Hvala cvetličarni Ana za letošnje ocvetličenje krožišča in podjetju Terri-RB za praktična darila. Hvala nastopajočim, razstavljavcem na razstavi buč in članom TD Iška vas, vaškemu svetu Iška vas. Ne nazadnje pa zahvala komisiji, ki je ocenjevala na terenu, poleg spodaj podpisane so bile še Marija Župec in Ana Tomc. Prav vsem ljubiteljem cvetja želimo še veliko lepega, bujnega in zdravega cvetja, ki doda piko na i k urejenosti in prijaznosti naših krajev, hkrati pa upamo, da bo število ocvetličenih hiš v prihodnjem letu veliko večje. Marica Zupan, Andreja Zdravje Foto: Maruša Švigelj Razstava buč in kmetijskih pridelkov Turistično društvo Iška vas je letos pripravilo že 12. razstavo buč in kmetijskih pridelkov. Razstavljavci so prinesli na razstavo buče različnih velikosti, oblik in barv. Bile so buče, ki so se približale velikosti velikanke, tehtnica je pokazala celo 53 kg. Ustvarjalnost članic TD Iška vas je bilo opaziti že pred gasilskim domom, kjer je bil razstavljen velik pajek, ki je zapre-del mrežo, da je lahko ujel še kakšno zapoznelo muho. Iz buč so bili sestavljeni možiclji v različnih velikostih, morda so iskali pobeglo ovčko, ki nas je pozdravljala z odra, nastala je po idejni predlogi podmladka TD Iška vas. Obiskovalci so med razstavo lahko spoznavali etnološke posebnosti, kot so staro orodje, stara kmečka opravila - priprava na koline -, kot je brušenje nožev na starem brusu, pripravo špin za koline, smukanje plevic za v koline. Razstavljena je bila posoda in gospodinjski pripomočki, kot so likalnik in lonci za kuhanje v kmečki peči, šivalni stroj, radio, ki še vedno ujame radijske frekvence. Razstavljeni so bili tudi izdelki učencev POŠ Iška vas, ki so se zelo potrudili skupaj z učiteljicama in nasproti šole postavili strašilo iz buč. Odprtje razstave je bilo kulturno obarvano z nastopom učencev POŠ Iška vas, bobnarjem Joštom in pevskim nastopom sester Tomc. Na prireditvi je Občina Ig podelila tudi priznanja za urejene in z rožami zasajene balkone ter vrtove. Po koncu prireditve je bila manjša pogostitev za vse udeležence, in sicer so člani TD prikazali stiskanje jabolčnega soka, ki je na pokušini s slastjo tekel po grlih, članice društva pa so spekle sladke dobrote. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo učiteljicam POŠ Iška vas, ker se vedno z veseljem odzovejo povabilu našega društva in pripravijo otroke na nastop ter tako obogatijo vsako našo prireditev. Hvala vsem razstavljavcem, ki so z bučami in pridelki iz domačega vrta obogatili razstavo, to so bili: Pavle Maček (Gornji Ig), Angelca Grmek (Iška vas), Mihaela Janežič (Staje), Marija Završnik (Staje), Anica Šivc (Iška vas), Vera Žagar (Iška vas), Marija Zdravje (Iška vas), Matjaž Zupan (Ig), Lojzka Gindiciozi (Iška vas), Stanka Stražišar (Iška vas), Milena Hvalič Arhar (Iška vas), Marija Rupert (Iška vas), Angela Žagar (Iška vas), Jeraj Dina (Pijava Gorica), Danica Škulj (Iška vas), Mojca Škulj (Iška vas), Janez Štembal (Iška vas), Jože Plut (Ljubljana), Marija Škulj (Iška vas), Janko Tavželj (Iška vas), Tilka Janežič (Iška), Vika Susman (Strahomer), Sonja Žagar (Iška vas), Katja Ivanuš (Kremenca), Špela Žagar (Iška vas), Zala Janželj (Iška vas), Karmen Kavčič (Iška vas) in Podružnična OŠ Iška vas. Se vidimo prihodnje leto! Milena Hvalič Arhar, TD Iška vas Kolesarski izlet v Bistro Člani Turističnega društva Krim smo se dogovorili, da bomo letos odšli na nedeljski izlet s kolesom. Po razgovoru in na predlog predsednika je odločitev padla za Bistro pri Vrhniki in ogled Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Ker je pot precej dolga, skoraj 25 km in traja skoraj uro in pol zmerne vožnje, se nas je za izlet odločilo in obrti, ki so pripeljale do današnje industrijske dobe in razvoja motornih vozil. Ob koncu smo si ogledali tudi vozila, ki jih je v dar dobil in nekatere tudi sam upo- na pot podalo 11 kolesarjev, še trije člani pa so se nam pridružili pri rabljal jugoslovanski predsednik Dve uri ogleda sta hitro minili, zato smo se odpravili proti domu, saj sta nas čakali še dve uri vožnje s kolesom do doma. Janez Modic, predsednik TD Krim ogledu muzeja. Josip Broz Tito. Tako smo se v nedeljo, 11. septembra, ob 11.30 uri podali proti našemu cilju. Pot nas je vodila skozi podkrimske vasi Tomišelj, Podkraj, Jezero, Podpeč in naprej skozi Borovnico do TMS v Bistri, kjer nas je po predhodnem dogovoru ob 13. uri čakal vodnik muzeja. Najprej nam je razložil zgodovino objekta - da muzej domuje v nekdanjem samostanskem oziroma grajskem kompleksu. Grad in naselje samo nosita ime po bistri vodi iz okoliških kraških izvirov. Grajski kompleks je svojo kulturno, politično, gospodarsko in družbeno vlogo v minulih stoletjih zamenjal kar trikrat. Od ustanovitve leta 1260 do razpustitve v letu 1782 je bila kartuzija, po prenovi leta 1826 pa je služila kot graščina. Tehniški muzej Slovenije uporablja objekt od leta 1951 dalje. Po kratki predstavitvi zgodovine objekta smo se podali na ogled muzeja. Najprej smo si ogledali razvojno pot strojev, orodja in pripomočkov, od preprostega lesenega kolesa prek parnih strojev, ki so se uporabljali tako za poganjanje delovnih strojev kot za transport, do sedanjih bencinskih strojev in vozil. Ogledali smo si tudi razvoj lesnih in kovinarskih Kolesarji na poti v Bistro. www.obcina-ig.si 23 Vrbica 2011 V soboto, 24. septembra, je Občina Ig organizirala lani odpovedan pohod po mejah štirih občin - Brezovica, Cerknica, Velike Lašče in Ig. Tokrat je srečanje potekalo že enajstič. Iz Občine Ig je pohodnike odpeljal avtobus v Krvavo peč, kjer so se pridružili pohodnikom iz Velikih Lašč in skupaj odšli do Vrbice, kjer se je zbralo več kot 160 pohodnikov, ki so se po sre- čanju skupaj odpravili do Iškega vintgarja in nato v Iško vas 'na prod', kjer je bila zaključna prireditev s kratkim kulturnim programom, v katerem so nastopali otroci podružnične šole iz Iške vasi, harmonikarji Matej, Blaž in Jan ter humorist Samo Tuš. Pohodnike je ob prihodu pozdravil župan Janez Cimperman, pozdravom pa se je pridružila tudi Alenka Jerajkot predstavnica društva Claustra Alpium Iuliarum. Člani TD Iška vas so poskrbeli za okusen gozdarski golaž in sladke dobrote. Pri organizaciji so poleg članov TD Iška vas sodelovali še Vaški svet Iška vas, PGD Iška vas, člani PD Krim ter društvo Claustra Alpium Iuliarum. Nasvidenje prihodnje leto, ko bo organizator Občina Cerknica! Marica Zupan, občinska uprava Foto: Matjaž Zupan DOBRO JE VEDETI Kmetovanje in ohranjanje pestrosti narave v Krajinskem parku Ljubljansko barje možno le z roko v roki Območje Krajinskega parka Ljubljansko barje je z nekaj manjšimi osamelci del ravninskega reliefa zaledja Ljubljane in z njim se že stoletja povezuje kmetijska dejavnost. Zato podatek, da je kar 83 odstotkov vseh zemljišč na območju parka v kmetijski rabi, ne preseneča. Kmetijstvo je temu območju pod Krimom vdihnilo svoj poseben pečat in najboljse lahko zahvalimo prav tejdejavnosti v preteklosti, da je to območje zibelka biotske pestrosti. Na območju Ljubljanskega barja je bilo odkritih in popisanih 100 vrst ptic, 89 vrst metuljev, 48 vrst kačjih pastirjev in 40 odstotkov vseh vrst dvoživk v Sloveniji. S svojim trajnostnim načinom pridelave hrane in obdelave zemlje je kmetijstvo v prete- klosti oblikovalo izjemno pester in bogat rastlinski in živalski svet ter ustvarilo številne življenjske prostore za številne vrste. Posledično se je oblikovala izjemna krajina, ki je že sama po sebi vrednost ter je živ artefakt specifične kulturne in naravne dediščine območja. Območje Ljubljanskega barja je znano kot eno večjih mokrišč v Sloveniji. Način kmetijske rabe tal se je temu skozi stoletja prilagajal s prilagojenim načinom obdelave tal. Ravno zaradi tega sonaravnega delovanja kmeta velja Ljubljansko barje za izredno pomembno območje biotske pestrosti v Sloveniji. Tako kot na vseh področjih se je tudi na področju kmetijstva v Sloveniji v zadnjih 15 letih zgodil velik preskok iz tradicionalne obli- ke kmetovanja v sodobne načine, ki slonijo na uporabi sodobnih tehnik in strojev. Zaradi krhkih sistemov, ki veljajo za mokrišča, so večji tehnološki posegi in spremenjeni načini obdelave na območju Ljubljanskega barja vplivali, da se je biotska pestrost začela slabšati. Predvsem se to vidi v zadnjih letih na področju ptic kmetijske krajine, kjer je znatno upadel delež ptic specialistov, torej tistih, ki so vezani na specifične življenjske prostore ali načine kmetijske rabe zemljišč. Nič bolje ni s preostalimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami in njihovimi življenjskimi prostori. Vzroke za upadanje vrst in njihovih življenjskih prostorov na Ljubljanskem barju lahko pripišemo intenziviranju pridelave in povečanju površin z njivami © Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-- na račun ekstenzivnih travnikov, predvsem s koruzno monokultu-ro, ki potrebuje za svojo rast precejšnje količine gnojila in fitofar-macevtskih sredstev. Drugi vzrok pa je v kombinaciji prezgodnje košnje travnikov z načinom tehnike košenja, ki zaradi racionalizacije stroškov porabe goriva uporablja tehniko krožne vožnje od zunanjega roba proti notranjosti, da na koncu, ko se živali umaknejo v zadnjo zaplato nepokošene trave, tam kruto končajo pod rezili kosilnice. Nikakor ni pričakovati, da bi se način pridelave pridelkov ali 24 www.obcina-ig.si košnje in spravila vrnil v obdobje tradicionalnih oblik kmetovanja. To ne bi bilo niti upravičeno niti smiselno pričakovati ali zahtevati od kmeta. Včasih je na kmetiji živelo in delalo več ljudi kot danes. In kjer ni bilo vsaj določene stopnje napredka v smislu uporabe kmetijskih strojev, se danes z zmanjšanjem ljudi na kmetijah dogaja, da se travniki zaraščajo in se počasi opušča obdelava zemlje. To pa je enako slabo za izgubo pestrosti vrst kot pretirano intenziviranje. Z drugimi besedami, človek na Ljubljanskem barju je nujno potreben in tudi ključen za ohranitev pestrosti narave. Brez kmetijstva bi se Ljubljansko barje v nekaj letih zaraslo in škoda bi bila enaka, kot če se celotno območje spremeni v njive. Ključno vprašanje, ki se verjetno postavlja bralcu, je, ali je ohranitev narave in njene pestrosti res tako pomembna. Ali ni na prvem mestu človek ter njegovo udobje in preživetje? Tako je. Človek je pomemben in ohranitev človeške rase - to je tisto, kar bi morali imeti pred očmi, ko govorimo o zmernosti posegov v naravo. Narava ima čas in prej ko slej bo našla načine preživetja ali prilagoditve. Na žalost pa bo ta doba prilagoditve vedno daljša, kot je dolžina naših življenj ali morda - pri nekaterih prilagoditvah - celo dolžina obstoja človeške rase. Zavedati se moramo, da je vse v naravi povezano, vsako živo bitje ima svoj smisel in tvori mozaik. Bolj ko izgubljamo vrste, slabše je prepoznaven ta mozaik in kmalu ne bomo več vedeli, kaj predstavlja. Če izgubimo v nekem trenutku vse opraševalce, vse čebele in metulje, ali ne bomo pri tem utrpeli ogromne izgube prav ljudje? Tako majcena bitja, kdo jih pa potrebuje, bi pomislili, če ne bi poznali njihovega pomena. Polja bi ostala neopra-šena, pridelka ne bi bilo, nastopila bi lakota. Na žalost se premalo zavedamo možnosti takih scenarijev zaradi globalne trgovine, ki hrano pripelje z drugega konca sveta. Kajpa če izbruhne vojna in se zaprejo meje - ali res lahko trdimo, da samo z intenziviranjem pridelave hrane lahko ustavimo lakoto? Verjetno bi nekaj časa še šlo, a ko bi porušili ravnotežje, bi narava potrebovala več časa za prilagoditev, kot traja več generacij človeških življenj. Naši pradedje so se tega zavedali. Vedeli so, da so del narave in izkoriščali so jo ravno toliko in tako, da se je ravnotežje še ohranjalo. Tudi s sodobno tehniko in sodobnimi načini kmetovanja se to da, le zavedati se je treba, da smo del narave, od nje odvisni, in zato, če ne zaradi številnih drugih vzrokov, je prav, da jo tudi spoštujemo. Tega bi se verjetno morali najbolj zavedati tisti, ki kreirajo kmetijsko politiko. Kmet se bo vedno odločal na podlagi tistega, kar se mu v dani situaciji najbolj splača, in prav je tako. Zato pa bi morala biti kmetijska politika s kmetijskimi spodbudami boljnaklonjena upoštevanju specifike določenih območij. Pri razdeljevanju sredstev bi morala upoštevati kriterij samoohranitvenih sposobnosti takih območij in oblikovati ukrepe s finančnimi nadomestili, ki bi bili vezani na raznovrstnost podnebnih, talnih in drugih naravnih zahtev območij. Tina Mikuš, Krajinski park Ljubljansko barje TOČKA VSEZIVLJENJSKEGA UČENJA v Medgeneracijskem centru, Troštova ulica 5, Ig SVETOVANJE: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu (5. in 19. oktober ter 2. in 16. november 2011) od 10.00 do 16.00 Špela Jurak, mentorica na točki vseživljenjskega učenja društva Fran Govekar Ig Izven uradnih ur: spela.jurak@cdi-univerzum.si Telefon: 01/583-92-75 Naslov: CDI Univezum, Grošljeva 4, 1000 Ljubljana Več o brezplačnih možnostih izobraževanja v Ljubljanski urbani regiji: www.cvzu-lur.si Pozitivni učinki Delavnica oblikovanja gline , ki vas morda zanima ali navdušuje oblikovanje z glino, se lahko priključite organiziranim delavnicam, ki jih vodim na Igu v Medgeneracijskem centru. Srečamo se trikrat po tri ure, četrič pa pridete po izdelke. Delavnica se začne 26. oktobra ob 18. uri. Za vse informacije sem vam na razpolago na spodnjem naslovu: ANITA INDIHAR DIMIC Tel.: 040/584-771 E-pošta: indihar.dimic@siol.net Stvar deluje. Pozitivni učinki in utrinki s sejma so ostali v lepem spominu. Vreme nam je šlo na roko, čas je hitro minil. Izmenjali smo marsikatero idejo, in kot ste povedali, prav radi berete članke in upoštevate navodila, kar me je še bolj razveselilo. Nekaj malenkosti še o sami energijski vadbi in seveda sproščanju. Tako obliko vadbe moramo preizkusiti na sebi in se opreti na svoja občutenja. Vse stare bolečine v obliki zlomov, zvinov, izpahov, prav tako novodobne bolezni - protin, holesterol, sladkorno bolezen, astmo in tudi kapi ter težave z limfnim sistemom, k tem dodajmo še vse revmatične oziroma vnetne bolečine preobrazimo v vprašanje: zakaj se nam vse to dogaja in čemu tonemo vedno globlje? Zakaj se vrtimo v miselnem začaranem krogu? Ob tem se dandanes lahko že kar na glas vprašamo, kaj vse nas sili v tako zatekanje in uničevanje samih sebe. Znotraj sebe moramo torej najti nove poti, nove vibracije. S tem ko bomo umirili svoje notranje zavedanje, svoje notranje jezero, si bomo prihranili marsikatero pot in odprli možnost, da pridejo do nas nova razmišljanja, nove vibracije, druga energija, drugi cilji, drugačno in bolj sproščeno ozračje, v katerem bivamo in delujemo. Bolj ko prebiramo strokovno literaturo, različne raziskave, bolj se zavedamo, da smo se začeli zanašati tudi na to, kar nam sporoča naša notranja zavest ali naš višji jaz. Preizkusimo vse to v vsakdanjem življenju in sobivanju. Z vsemi se o vsem tem pogovarjajmo v sproščenem in pozitivnem tonu. Le tako bomo drugim sporočili, da se le sami lahko odločijo za novo življenjsko pot. Mogoče pa je naša oblika energijske vadbe in sproščanja oziroma meditacije tista, ki vam bo pomagala na tej poti. Smo na starem mestu v OŠ Ig vsak torek od 18.30 do 20. ure. Vabljeni! Ker pa ste me prosili, se po novem lahko obrnete tudi na moj e-poštni naslov sesek.tina@gmail.com z vprašanji s področja zdravja, ravnovesja in ustvarjalnosti ali pa pošljete svoje ideje in spoznanja. Čas je za prijazne prijeme. Samo trenutek v življenju je pomemben. Bodimo pozorni in spremljajmo, kako se stvari spreminjajo, ter naj nas pozitivnost vodi k zadanemu cilju. Tina Sešek, terapevtka in vaditeljica www.obcina-ig.si 25 300-letnica župnijske cerkve sv. Martina na Igu Župnija Ig bo letos praznovala 300-letnico župnijske cerkve sv. Martina, 40-letnico prihoda sale-zijancev v župnijo in 720-letnico prve omembe vikariata (predhodnika župnije) na Igu. Na praznovanje se želimo pripraviti tudi duhovno, in sicer s svetim misijonom, ki ga bodo vodili trije salezijanski misijonarji: dr. Franc Maršič, dr. Alojzij Slavko Snoj in Peter Pučnik. Ob tej obletnici župnije bo potekalo še več dogodkov, ki se bodo končali s slovesno mašo in praznovanjem Dneva župnije v nedeljo, 13. novembra. Prisrčno vabljeni na praznovanje! Jožef Pozderec, SDB, župnik Knjiga o župniji Ig Župnija Ig se je ob častitljivi obletnici župnijske cerkve in drugih okroglih obletnicah, ki jih praznuje v letošnjem letu, odločila za izdajo knjige - monografije, posvečene župniji Ig. Knjiga je razdeljena na tri poglavja, v katerih je na več kot 500 straneh zbranih 16 znanstve-no-strokovnih in 18 poljudnih prispevkov izpod rok 29 avtorjev. Uvodne besede so prispevali ljubljanski nadškof Anton Stres, salezijanski predstojnik Alojzij Slavko Snoj in domači župnik Jože Pozderec. V prvem delu je predstavljena zgodovina župnije od začetkov do vključno prihoda salezijancev na Ig. Prvič so zbrani in z življenjepisi predstavljeni vsi duhovniki, ki so delovali v župniji od dav- nega leta 1291 do danes. Drugi del knjige je posvečen umetnosti župnije, v njem so zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji pisali o cerkvah in kapelicah ter drugih umetnostnozgodovinskih temah. Če so prispevki v prvih dveh sklopih knjige prišli izpod rok znanstvenikov, pa so zadnji del napisali župljani, njim je tudi posvečen. Spoznali boste pevske zbore, organiste, pritrkovalce in številne druge skupine, ki delujejo v okviru župnije. Knjigo zaokroža-ta etnološka prispevka, s katerima so narejeni prvi koraki k znanstveni obdelavi področja. Knjiga, ki je nastajala leto dni in pol, bo javnosti predstavljena v torek, 8. novembra, ob 19. uri, v župnijski cerkvi na Igu. Vabljeni! Maja Zupančič Program dogodkov ob 300-letnici župnijske cerkve na Igu: SVETI MISIJON, 4.-13. november 2011 Začetek misijona bo v petek, 4. novembra, ob 18.00 s sv. mašo in nagovorom, ob 19.00 bo sledilo srečanje za mladino in koncert skupine Svetnik. V času misijona bodo maše vsak dan ob 8.00 in 18.00, v nedeljo pa ob 8.00 in 10.00. Nedelja, 6. november redne nedeljske maše in nagovor za vse ob 9.00 - srečanje za starše ob 14.00 - žegnanje pri sv. Lenartu na Gornjem Igu Ponedeljek, 7. november ob 9.00 - srečanje za ovdovele in samske srečanje z veroučenci pri rednem verouku ob 19.00 - srečanje za ključarje, člane ŽPS in pevce Torek, 8. november Ob 19.00 - predstavitev knjige o ižanski župniji, Župnija sv. Martina na Igu Sreda, 9. november Dopoldne obisk bolnikov na domu ob 19.00 - srečanje za bralce in molitvene skupine Četrtek, 10. november ob 16.00 - srečanje za bolnike in ostarele ob 18.00 - sv. maša in spoved ob 19.00 - srečanje za zakonce (vodita Vilma in Danilo Sitar) Petek, 11. november - god sv. Martina, škofa ob 8.00 - maša in celodnevno češčenje ob 18.00 - maša za mladino ob 19.00 - ogled filma Gasilec; vabljeni gasilci in vsi drugi! Sobota, 12. november od 9.00 do 12.00 - oratorij za otroke ob 14.00 - srečanje za ministrante ob 15.00 - srečanje za mladino ob 17.00 - sv. maša za zakonske jubilante Priložnost za spoved bo vsak dan pred sv. mašo, med njo in po njej. Nedelja, 13. november - Slovesno praznovanje 300-letnice župnijske cerkve in Dneva župnije na Igu ob 8.00 sv. maša - vodi msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof ob 10.00 sv. maša - slovesno somaševanje vodi msgr. dr. Anton Stres, nadškof metropolit ob 12.00 - program in pogostitev v šotoru na župnijskem dvorišču. 26 www.obcina-ig.si kmetijstvo GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 MOSTIŠČAR Obvestila Kmetijsko svetovalne službe Ig GOV 2001 - 2. obdobje 1. oktobra 2011 se začne rok za vlaganje drugega zahtevka za govedo za leto 2011. Redni rok traja do vključno 30. oktobra 2011, pozneje pa bo možno oddati vlogo v zamudnem roku do vključno 25. novembra 2011, kjer se višina subvencijskega plačila zniža glede na število delovnih dni zamude. Zahtevki za posebno premijo za 2. obdobje Vlaga se zahtevke za moške živali, ki so bile zaklane v Republiki Sloveniji ali izvožene zunaj držav članic Evropske unije v obdobju od 1. 6. 2011 do vključno 30. 9. 2011. Posebnost so živali, ki so bile odpremljene v države članice Evropske unije, saj se zahtevek zanje vloži še vedno na ročno izpolnjenem obrazcu, ki se ga dobi na spletni strani AKTRP v rubriki Obrazci in navodila. Zahtevke za take živali je treba skupajz originalnim potnim listom poslati na AKTRP, še preden žival zapusti območje Republike Slovenije. Ker je bil za take živali zahtevek že vložen na ročno izpolnjenem obrazcu, vloge prek aplikativnega sistema Vnos vlog za GOVEDO ni treba oddati. Zahtevki za ekstenzivno rejo ženskih govedi za 2. obdobje Vlaga se jih za krave, ki so telile v obdobju od 1. 4. 2011 do vključno 31. 8. 2011 Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec a (TlClt ПЈ knjitnica l| ubijat» Ciklus predavanj Vrt - od načrta do izvedbe 18. oktober, 25. oktober, 8. november, 15. november ob 19. uri v Knjižnici Ig Izvedeli boste, kako izmeriti vrt in narisati tloris, kateri so primerni materiali za zunanjo rabo, katere sorte rastlin lahko izberete glede na vaš vrt, ter se odločili, kateri slog vrta vam je najbolj všeč. Prepustite se strokovnjakinji Petji Pirnat, ki nas bo v ciklusu štirih predavanj naučila vse, kar moramo vedeti o osnovah oblikovanja vrta. IŽANSKA PAZARNA Reševalni psi na Ižanskem Ob vsakem potresu, pri iskanju zasutih pod snežnim plazom in pri iskanju pogrešanih oseb v težko prehodnih gozdovih je reševalni pes zaradi svoje izredne učinkovitosti neprecenljiv človekov sodelavec. Dober reševalni par sestavljata izkušen vodnik in izkušen pes. V ta namen je v času od 23. do 25. septembra oddelek za reševalne pse CZ zveze Ig organiziral mednarodni seminar, ki so se ga poleg članov tega oddelka udeležili tudi gostje s Hrvaške, Avstrije, Švice in tudi Slovenije. Seminar je vodil Martin Gut, mednarodni inštruktor in sodnik za delo reševalnih psov iz Švice. Pobudnik in organizator Dušan Weber je zasnoval seminar tako, da so bile izpostavljene problematike, s katerimi se lahko vodnik in pes pri iskanju ponesrečenca srečata v realni situaciji. Iskanje otežujejo različni dejavniki, med drugim tudi težka in nevarna dostopnost do pogrešane osebe. Pes mora biti sposoben premagati vse ovire in vodnika z laje-žem natančno opozoriti na kraj najdbe. V simulaciji resničnega primera zasutega oz. nedostopnega ponesrečenca smo reševali težave vsakega posameznega psa. V sklopu tečaja smo si imeli možnost ogledati delo policijske- ga psa, šolanega za iskanje prepovedanih drog. Seminar smo končali z željo, da se v naslednjem letu ponovno srečamo na Igu. Za pomoč pri izvedbi seminarja se iskreno zahvaljujemo PGD Ig za gostoljubje pri uporabi prostorov gasilskega doma, Andreju Auberju (PGD Ig) za vso pomoč ter podjetju Terra RB, d. o. o., za pripravo skrivališč, ki so služila za uspešen trening. Saša Fister Uspešna iskalna akcija Vsem sodelujočim v iskalni akciji bi se rad v imenu cele družine zahvalil za nesebično pomoč pri iskanju očeta Vinka, ki je 13. septembra proti večeru zašel v gozd na Visokem in se izgubil. Ker je oče že zakorakal v osemdeseto leto in ima napredujočo starostno neopredeljeno demenco, je bil gotovo v hudi stiski, zaradi česar smo bili zanj močno v skrbeh. Kljub celonočnemu iskanju 13. septembra in obsežni pomoči viške policije (tudi s posredovanjem policijskih psov, helikopterja in termalnih kamer) ga žal nismo uspeli najti. Zjutraj, 14. septembra, je bila sprožena razširjena iskalna akcija, v kateri so sodelovali policisti s Policijske postaje Vič, PGD Golo, Jože Virant, Civilna zaščita Golo, člani Društva vodnikov reševalnih psov, vodniki psov iz Kinološkega društva Ljubljana, člani Lovskega društva Škofljica ter sokrajani Janez Poznik, Zvone Poznik in Jože Germek. David Železnikar, ki je očeta opazil na gozdni poti na večer izginotja, pa je odigral bistveno vlogo pri določanju začetne smeri iskanja. Ob tako velikem številu udeležencev akcije sem gotovo koga pozabil omeniti, za kar prosim razumevanje. Zavzetost in požrtvovalnost vseh sodelujočih v iskalni akciji je bila izjemna, ravno tako tudi njihova moralna opora naši družini. Posebna zahvala gre domačinu Janezu Pozniku, ki je uspešno identificiral možno lokacijo, kjer so pogrešanega očeta tudi našli okrog 10. ure dopoldne. Janez Poznik mi je pozneje tudi v naravi razkazal celotno najbolj verjetno pot, ki jo je oče ubral. Sodelovanje posameznikov in institucij je bilo torejveč kot očitno ključnega pomena, kar je vodilo v srečen epilog celotne akcije. Kljub občutni negotovosti v takih trenutkih je bilo spoznanje, da ljudje še vedno znajo stopiti skupaj, izjemno tolažilno in spodbudno. Skratka, sistem je deloval! V upanju, da bo v tovrstnem slogu začel delovati tudi širši sistem v naši državici (predvsem politični in gospodarski), vas prav vse lepo pozdravljam. Robert Blaževič Kordin Seznam bolničarjev Občine Ig 42 Maja Jerančič - Čuden Vrtec Ig 28 www.obcina-ig.si ižanska pažarna GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 MOSTIŠČAR PGD Iška vas se prebuja V letošnjem letu smo se člani, članice, mladinke, pionirke in pionirji PGD Iška vas udeležili praktič- no vseh tekmovanj, ki jih je razpisala GZ Ig. Tako so se pionirke in pionirji udeležili tekmovanja v orientaciji, kviza gasilske mladine in tekmovanja v gasilskih disciplinah. Na prvih dveh tekmovanjih so dosegli prvo mesto, na tekmovanju v gasilskih disciplinah pa drugo. Občinskega tekmovanja so se udeležile tudi mladinke in se domov seveda vrnile s pokalom za osvojeno prvo mesto, kar jim je omogočilo odhod na regijsko tekmovanje skupaj s pionirji, ki je bilo v Polju pri Vodicah. Enako uspešne smo bile tudi članice ženske B-ekipe. Uvrstitev nam je omogočila udeležbo na regijskem tekmovanju Ljubljana ZELENA BRATOVŠČINA regija I, ki je bilo v nedeljo, 2. oktobra, v Tacnu. S tekmovanja smo se vrnile zelo razočarane, pa ne zaradi našega dela, temveč zaradi nekorektnih sodnikov. Glede njihovega dela smo se odločile podati pritožbo in upamo, da bo upoštevana za dobro vseh sodelujočih na prihodnjih tekmovanjih. Uporabila bom stavek, ki smo ga članice navedle v pritožbi: Naj zmaga gasilski duh poštenosti, solidarnosti in humanosti. NA POMOČ! Mojca Kučič, PGD Iška vas V Dragi pri Igu že 21. državna tekma lovskih psov v vodnem delu - CACT V nedeljo, 25. septembra, smo člani LD Ig, Lovsko kinološko društvo (LKD) Ljubljana in Društvo ljubiteljev ptičarjev (DLP) v Dragi organizirali tradicionalno, tokrat že 21. Državno tekmo lovskih psov vseh pasem v vodnem delu - CACT. Vodenje celotne prireditve smo tudi tokrat (že sedemnajstič) zaupali našemu Ludoviku Sterletu, ki ima na tem področju prav gotovo največ izkušenj, strokovni vodja tekmovanja je bil kinološki sodnik Franc Svetec, delegat Kinološke zveze Slovenije pa Ivan Traven. V nasprotju z lani, ko nas je neusmiljeno »pralo«, saj je divjala prava ujma, je letos tekmovalko in tekmovalce pričakalo naravnost čudovito vreme. Jutranja meglica se je hitro razkadila in večino dneva so bili kape in klobuki najboljša zaščita pred soncem. Nastopilo je 17 vrhunskih psov in vodnikov iz Slovenije. Zaradi večje popularizacije in enakopravnejšega tekmovanja smo se odločili, da ločimo nastope psov ptičarjev od preostalih pasem lovskih psov. Tako smo pripravili pokale za najboljše v konkurenci ptičarjev, za pse preostalih pasem in za ekipne nastope. Prehodni pokal Občine Ig in plaketa pa tudi v prihodnje ostajata za najboljšega v absolutni konkurenci. Na svojega štirinožnega prijatelja je bil letos upravičeno najbolj ponosen vodnik Anton Jurgec z Vidma pri Ptuju. Njegov BOSS ERKA OD VELEČIČA (Nkp - nemški kratkodlaki ptičar) je delal vrhunsko in za leto dni sta osvojila zmago ter prehodni pokal, ki ga je ob sklepni slovesnosti podelil župan občine Ig Janez Cimperman. V absolutni konkurenci je bil drugi Vilko Turk z nemško kratkodlako ptičarko ISO LOVRENŠKO, tretji pa lanskoletni zmagovalec Janez Horvat z INGOM ADIN DOM (Nkp). Člani LD Ig smo bili zelo ponosni na našega kinologa in vodnika Matjaža Gerbca. S svojo JANDO ADIN DOM (Nkp) je za 'pasjo dlako' zgrešil tretje mesto in osvojil odlično četrto, čeprav je bil obema to debitantski nastop. V konkurenci preostalih pasem lovskih psov je suvereno zmagal vodnik špringer špa-njela Alojz Markelc z Gornjega Rudnika. Tekmoval je s šestletnim CEZARJEM Z JESENICKEHO UDOLI. Ekipno prvo mesto je s 242 točkami osvojila ekipa LKD Ptuj 1 v sestavi Janez Horvat, Franc Turnšek in Anton Jurgec. Le s točko zaostanka je bila druga ekipa LKD Ptuj 2 v sestavi Ivan Šincek, Vilko Turk in Silvo Kralj. Tretje uvrščena pa je bila naša domača ekipa LD Ig, ki so jo sestavljali Matjaž Gerbec, Milena Ocvirk in Drago Janičar. Najboljši posamezniki in ekipe so prejeli pokale, vsak tekmovalec pa je na koncu prejel še spominsko plaketo in praktična darila. Starešina Marko Vilfan je ob koncu podelil še dragoceno in lepo darilo pokrovitelja KIG z Iga tekmovalcu, ki smo ga naključno izžrebali med vsemi sodelujočimi. Ekipa odličnih kuharjev (članov LD Ig) je poskrbela za blagostanje v želodcih in dobro kapljico, vsi drugi pa za nemoten potek tekme na terenu. Pohvala gre vsem, ki ste v soboto na delovni akciji in v nedeljo na tekmovanju po svo- jih najboljših močeh pomagali, da je prireditev resnično uspela. Zahvaljujemo se celotnemu sodniškemu zboru, vsem delegatom, Marku Petretiču za natančno in ažurno obdelavo podatkov, tekmovalcem pa za dosledno upoštevanje organizatorjevih navodil in pošteno tekmovanje. Cenjene bralke in bralci revije Mostiščar! To je le nekaj dejstev in strnjenih misli. Prihodnje leto se bomo članice in člani LD Ig ponovno potrudili in pripravili že 22. Državno tekmo vseh vrst lovskih psov v vodnem delu CACT. Jani Šivc, Lovska družina Ig Foto: Zlatko Podržaj planinski kotiček MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 Tura na Grintovec V najbolj pasjih avgustovskih dneh smo se Mojca, Simona, Tončka, Dušan, Jure, Živo in vodnik Boštjan, vsi člani PD Krim, podali na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, 2.558 metrov visoki Grintovec. Peta zjutraj, ko smo odrinili z Iga, je bila morda celo prepozna, a vročini, ki nas je do Cojzove koče kurila celo bolj kot pozneje prek Strehe na vrh, tako ne bi mogli ubežati. Glavno, da smo bili na vrhu in popoldne v dolini zadovoljni, ne pa dehidrirani. Še kdaj! Barbara S. Podlesnik, PD Krim Na vrhu Grintovca Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. ŠPORT SK Ig že drugič mladinski prvak Slovenije « Na Pohorju je v najbolj vročem času letošnjega poletja potekala Državna mladinska liga Slovenije 2011 v ekipnem šahu. Zaradi višje nadmorske višine je bila temperatura nekoliko nižja, so jo pa vsekakor dvignili napeti dvoboji. Nastopilo je osem najboljših ekip Slovenije. ŠK Ig je po lani osvojenem naslovu državnih ekipnih mladinskih prvakov letos potrdil svojo moč in obranil naslov prvaka na letošnjem Državnem prvenstvu. Prvenstvo je potekalo kot mrtvi tek med ŠK Ig in ŠK Komenda, ki sta vzporedno vodila do zadnjega kroga z enakim številom točk. Zadnji krog, ki je odločil o prvaku, je bil še posebej napet, saj sta se tekmeca ŠK Ig in ŠK Komenda pomerila v neposrednem dvoboju. Prvo zmago za ŠK Ig je dosegel Jan Župec in sodnik Poglajen, ki je tudi predsednik ŠK Komenda, je zahteval, da se kot spremljevalec ekipe odstranim iz igralnih prostorov, češ da sem preglasen. Tako sem nadaljevanje dvoboja spremljal prek računalnika v hotelu in po naši naslednji zmagi, ki jo je dosegel Domen Hiti, smo povedli 2 : 0, kar je pomenilo tudi končno zmago. Slavje se je lahko začelo! V spomin na lanski uspeh osvojitve naslova ekipnega prvaka Slovenije 2010 bi navedel SMS, ki mi ga je lani poslal Marjan Hiti iz Rogaške Slatine in ga je letošnja zmaga le še potrdila: »Končno smo na vrhu - prvi, kamor tudi spadamo! Sprejemamo čestitke!« Ista ekipa ŠK Ig ni igrala vseh kol, ker je moral Samo Rožič na zaključni maturantski izlet, Tim Janželjpa je ob začetku tekmovanja ravno zaključeval nastop na turnirju v Luciji. Ekipi se je pridružil Jan Župec, ki je z odlično igro na zadnji deski dosegel vse možne točke. Ekipa je skupaj dosegla 16 točk: 1. deska Samo Rožič 1,5 točke iz 4 kol, 2. deska Tim Janželj 4 točke iz 5 kol, 3. deska Domen Hiti 5,5 točke iz 7 kol, 4. deska Jan Župec 5 točk iz 5 kol. Vsekakor smo ponovili velik lanski uspeh in lahko rečemo, da imamo zlato generacijo, ki bo še več let zgled mnogo mladim šahi-stom Iga. Adrijan Rožič, predsednik ŠK Ig Državna mladinska liga 2011, Pohorje, 20.-24. 8. 2011 Naša ekipa na Pohorju: Tim, Domen in Jan MT T MTB 1. ŠK Ig 13 16 68.0 2. ŠK Komenda 10 14 70.0 3. ŠD Krka Novo mesto 8 10.5 73.5 4. ŽŠK Maribor 7 10.5 73.5 5. ŠD Radenska Pomgrad 7 10.5 73.5 6. ŠK Nova Gorica 5 9 75.0 7. ŠK M. Majcen Sevnica 3 7 77.0 8. ŠD Domžale 3 6.5 77.5 30 www.obcina-ig.si Alpe Adria 2011 ŠK Ig tretji na ekipnem turnirju, velik uspeh naših posameznikov v posamičnih konkurencah V nedeljo, 18. septembra 2011, je v Avstriji (Feistritz Paternion) potekal turnir v hitropoteznem šahu, dopoldne moštveno, popoldne posamično tekmovanje. Dopoldne se je v hitropoteznem šahu (vsak igralec ima na voljo pet minut) pomerilo 15 ekip (večina iz Avstrije). Z dobro igro je ekipa ŠK Ig 1: Vesna Rožič, Jan Župec, Domen Hiti in Adrijan Rožič osvojila tretje mesto. Poznalo se nam je, da sta nam manjkala dva odlična igralca Samo Rožič in Tim Janželj, saj smo z njima lani osvojili prvo mesto. Naša druga ekipa ŠK Ig 2 je osvojila odlično osmo mesto. V tej ekipi so igrali predvsem zelo mladi igralci. Ekipa je igrala v postavi: Igor Jelen, Jaka Čop, Miha Jelen in Maruša Čop. Popoldne se je igralo v posameznih kategorijah in člani ŠK Ig so v vseh konkurenčnih razredih prejeli mnogo pokalov ter nagrad: 1. Miha Jelen: 2. mesto do 12 let 2. Jaka Čop: 1. mesto do 16 let 3. Maruša Čop: 1. mesto do 12 let 4. Domen Hiti: 2. mesto do 16 let 5. Vesna Rožič: 3. mesto v članski konkurenci in 1. mesto med ženskami 6. Igor Jelen: 1. mesto v članski konkurenci 7. Jan Župec: 6. mesto v članski konkurenci Adrijan Rožič, ŠK Ig Ko so barjanske steze prekratke Maraton je ena najzahtevnejših tekaških preizkušenj, kjer ni pomembna samo fizična, ampak tudi dobra psihološka pripravljenost. Zadnjo septembrsko nedeljo je v Nemčiji potekal eden najbolj znanih maratonov na svetu, 38. Berlinski maraton, ki se ga je letos udeležilo več kot 40 tisoč tekačev z vsega sveta, med njimi tudi naš občan Aleš Hostnik. Zanj je bil to prvi 'pravi' maraton, saj je prej tekel le na krajše razdalje. Ker se Aleš s tekom ukvarja rekreativno, in še to manj kot eno leto, je bil njegov prvi cilj sploh premagati razdaljo 42,195 km. To mu je kljub težavam s poškodbo na 38. kilometru tudi uspelo. Cilj maratona je takoj za Brandenburškimi vrati, kjer navdušeni gledalci vsakega tekmovalca posebej spodbujajo pri zadnjih metrih teka. Letošnji zmagovalec Kenijec Patrick Makau je progo pretekel v času novega svetovnega rekorda, ki se vedno bolj bliža magični meji dveh ur. Kaj pa Alešev čas? Kot je zapisal na svojem spletnem profilu: "Pretečeš maraton, nekdo te gleda ''kot Boga", spet drugi si misli "Ja in?". V bistvu pa sploh ne gre za dosežek. Gre za odločitev in pot do cilja." O željah za prihodnost nam je zaupal, da že razmišlja o novem maratonu, še prej pa namerava že konec oktobra preteči polovični ljubljanski maraton. Maja Zupančič Športno društvo SLAVKO DUŠČAK - šola košarke vabi k vpisu osnovnošolce in osnovnošolke, ki bi radi spoznavali košarkarske spretnosti in uživali v igranju košarke. Treningi so ob torkih (16.30-17.30) in petkih (14.20-15.30). Dodatne informacije in prijave na telefonu: 041/677-007 - Slavko Duščak ali po e-pošti: slavkoduscak.solakosarke@gmail.com. Najdete nas tudi na Facebooku. obvestila MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 to —'DRUŠTVO v FRAN GOVEKAR IG Vabimo na It 23. Govekarjev večer v ponedeljek, 17. oktobra 2011, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Svojo knjigo Poklici v resnici nam bo predstavil učitelj MOHOR DEMŠAR. Ker je oktober mesec, v katerem praznujemo svetovni dan otroka in teden otroka, bomo na ogled postavili OTROŠKE RISBE na temo POKLICI. Razstava bo na ogled do 14. novembra 2011. Vabljeni! to ^JdruJTVO »DRUJTVO»- • /-Ч 1 /-i 1 Fran govekar ig in Gostilna Gerbec vabita ob prazniku sv. Martina na 9. koncert N A Z D R A V J E, v petek, 5. novembra 2011, ob 19. uri v Gostilni Gerbec Z glasbo in poezijo bodo praznik trte in vina počastili članice in člani Društva Fran Govekar z gosti. V drugem delu programa nam bodo prijatelji Veseli Jožeki s Štajerske prikazali krst mošta po starem ljudskem običaju. Pridite, zabavno bo. Ob zvokih harmonike se boste lahko tudi zavrteli. Gostilna Gerbec vam ob tej priložnosti ponuja dobrote, ki sodijo k martinovanju. Informacije v Gostilni Gerbec, kjer lahko naročite martinovo večerjo. Vabljeni! Turistično društvo KRIM vabi na KRIM TURISTIČNO DRUŠTVO martinovanje in degustacijo vin Ansambel GAMSI Hipodrom Vrbljene 11. 11. 2011 ob 18. uri Vsa pijača po 1,50 EUR! PRIHAJA CAS KOLIN Goveja okrogla čreva 40/43, 43/46 Svinjska tanka čreva 30/32, 32/34, 34/36, +40 Mrežica 18 okenc Čreva za tlačenko 0 90, 0110 Čreva za salame 0 50, 0 55 (kolagen celuloza različnih proizvajalcev) Po predhodni najavi organiziramo tudi meso mladic za koline; tel.: 041 512 974 TEL.: 01/286 46 52 GSM: 041 656 100 Zabrv 16, 1292 Ig Prisotni smo vsak dan od 9. do 13. ure, od 01. 11. 2011 - 01. 02. 2012 tudi torek, sreda, četrtek od 16. - 18. ure sobota 8.30 - 9.30 KNJIŽNI IZRAZ ZA TLAČILKO OZIROMA ČRPALKO REKA V ŠVICI MAJHEN SVEDER IZDELOVANJE OBLAČIL IZ ŽIVAL. KOŽUHOV PREBIVALEC BLANCE MAJHEN IN PLEČAT EKSPERT ZA GLEDALIŠČE NORVEŠKI DRAMATIK (HENRIK) TRIGLAV. DOLINA MED KRMO IN VRATI ANNA OXA OČKA, OČI KOREJSKA VALUTA VELIKA PAPIGA VELIKA MORSKA ŽIVAL ODMEVU PODOBEN Т7ВП1 I POJAV VDJ RESNIK PIJAČA OB KLEPETU POLOVICA POLOVICE UMESTITEV ČESA V ODPRTINO ZAČASNA ODSTA- KRAJ VITEV V PREK-KOGAS MURJU FUNKCIJE VRSTA UMETNEGA SLADILA NASELJE NA GRENLANDIJI POKOJNI AM. PEVEC (ROY) HRVAŠKI OTOK OLIVER (LJUBKOVALNO) PRIPRAVA ZA ŠHJENJE SVINČNIKOV PRIPADNIK SKUPNOSTI ZVOK OB PRELOMU 'ZAČETEK" IN -KONEC1 ČOLNA OGABA PEVEC JOHN ELEKTROMAGNETNO STIKALO STARI OČE ODMIK OD NORMALNEGA, DEV1AC1JA RIBJA KOŠČICA DVOJICA AMERIŠKA OBVEŠČEV. SLUŽBA NEKDANJA JUGOSLOVANSKA VALUTA PORTUG. KNJIŽEVNIK (JOSE) KOZJI GLAS TANGENS ALFRED NOBEL ZMANJŠANJE OTEKLINE PESNIK VIPOTNIK VIDA PETROVČIČ OBVODNA ZVER DUET NEKDANJA SMUČARKA (MATEJA) VINO (PESNIŠKO) MESTO V SEVERNI FRANCIII ? BEACH, ? ISLAND, ? PLAY MESTO V LITVI (PREDIEK-MOVANJE NAŠIH KOŠ.) POSVETILO IZ ZAČETNIH ČRK VERZOV PETRA NAREKS PEVEC SMOLAR MESTO SREDI ISTRE NENADEN, SILOVIT NASTOP ČESA PRIPIS Informacije o nar Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@salomon.si Že v prodaji! Salomon d. o. o., Ljubljana, Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje J AMIENS - mesto ob reki Somme v severni Franciji, središče Pikardije, GODHAVN - naselje z radijsko in meteorološko postajo na Grenlandiji, REGIO, Jose - portugalski pesnik,dramatik in romanopisec (1901-69) Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 33 V SPOMIN V torek 25. 10. 2011, mineva prvo leto žalosti, odkar si odšla od nas, draga MILENA PROSEN iz Matene 57, Ig. V našem skupnem domu je velika praznina, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo in ji prižgete svečko! Njeni najdražji Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 18. novembra 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 26. oktober 2011. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. SLIKOVNO GRADIVO -navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej, v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja Pogrebne storitue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Coetličazna Košmerl-Mandeljc, s. p. • CVETJE • VENCI Trgovski center RAKOVNIK ^ |KErANE Dolenjska 43, 1000 Ljubljana * A Tel.: (01) 427 33 60 * LOnCn|CE GSM: (041) 33 20 53 • DARILA Cvetličarna Grdadolnik, GASILSKA UL. 10, IG V cvetličarni vam nudimo: veliko izbiro mačeh rese lončne krizanteme zemljo in pesek za grobove rezano cvetje in šopke vseh vrst lončnice balkonsko cvetje aranžiranje daril žalno floristiko: ikebane, vence, žarne venčke, sveče poročni program: šopke, cvetlične aranžmaje. gsm cvetličarne: 031/790-655 gsm vrtnarije: 041/694-244 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! m 34 www.obcina-ig.si fotoreportaža e GLASILO OBČINE IG • oktober 2011 MOSTIŠČAR Balkon Ani Tehovnik iz Podkraja Balkon Ivanke Lesice iz Tomišlja Balkon Viktorije Susman iz Strahomera Pestro sejemsko dogajanje Degustacija praženega krompirja Naprodaj je bila tudi suha roba. Lepo vreme je pritegnilo obiskovalce. Pajek ob razpeti mreži Prijazna gospa čuva svoj podmladek. PC SOS računalniški inženiring Anže Pratnemer s.p. Staje 1B 1292 Ig 041 902 702 Imate probleme z računalnikom? Se Vaš računalnik utaplja v virusih? • Bi želeli postati vidni tudi na spletu? Vas muči, kaj kupiti sinu ali hčerki za odličen uspeh v šoli? • Potrebujete računalnik za predstavite diplomske naloge? Potrebuje Vaš računalnik časa, da naredi zahtevano? • Se Vam zdi, da Vam drugi ne znajo nakupu ali popravilu računalnika? Računalniški servis tudi v Vaši pisarni ali na domu! Brezplačna p akcija od 21.9. do 31.10. 2011 >rva diagnostika Vašega računalnika! Znižanih več kot 100 izdelkov! Izbrani materiali za vse vrste gradenj л! iV OBIŠČITE NAS V TRGOVINAH: Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Ig, POC Ig, T: 01 / 2800 776 • Škofljica, Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 • Železokrivnica, T: 01 / 3603 845 • Sežana, Partizanska 71, T: 05 / 7313 480 • Ajdovščina, Goriška c. 72, T: 05 /3671 420, • Kozina, IOC Hrpelje,T: 05 /6892 490 • Pesnica pri MB, Pesnica 37,T: 02 / 7295 430 • Anhovo, Vojkova 1,T: 05 /3350 470 Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400 • www.terra-rb.si