Številka 109 TRST, v soboto. 20. aprila 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan udi eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj r^umlčne številke se prodajajo po 3 nv6. (t> stctink) » mnogih tobafcarnah v Irstu in okolici, Ljubljani. Gorici. Kranju, £t. Po:ru, Sežani. Ntbrežini. Sv. Lnciji, Toiminn. Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. TE^TE OGLASOT se račnnajo po vrsiab Sirote 73 mm. visoke i t mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; t» osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pa 50 stot. Za oglase v tekatn liata do 5 vrst 5 K, vsaka na-daljca vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stol. beseda, najmanj pa fo 40 stot. — Oglase Bprejema In&eratni oddelek uprave Šdinostr-. — Plačuje ne izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč' Naročnina zn&ia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, »» naročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma bo ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Oiorglo Galatti 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordj« lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t 18. ssssss Poštno-hranilnični račun St. 841*652. -ccc^r - TEJ^EFOM it« v. 1167. ... i . ■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a polit, društvo „Čdinost" sklicuje za jutri 21. aprila t. I. ob 10Vs. uri predpoludne Volilni shod v prostorih .,Koiisuiiiii. društva*" v Hojami. BRZOJAVNE VESTI. Cesar v Pragi. PRAGA 19. (,'esar se je ob 1. in pol uri ob viharnih ovacijah prebivalstva peljal v češko-slovanski etnografični muzej, kjer ga le pričakovalo občinsko in okrajno zastopstvo Smihova. Cesarja sta nagovorila župan in načelnik okrajnega zastopstva. Cesar se je potem podal v muzej, kjer je cesarja pozdravil predsednik Matiegka. Ko si je cesar ogledal muzej, se je odpeljal k dekliškemu vzgojeva-lišču redovnih sester Srca Jezusovega. Cesar si je ogledal zavod ter se potem odpeljal k Smihovekemu cesar Fran Josipovem pristanišču ter se je ob 4. uri povrnil v kraljevo palačo. Ministerski predsednik baron Beck v Pragi. PRAHA 19. Ministerski predsednik bar. Beek je imel tekom današnjega dne daljša posvetovanja z grofom Erwinom Nosticom. PRAGA 19. Pri ministerskem predsedniku baronu Becku je bilo danes posvetovanje ▼ stvari imenovauja sodnikov, na katerem je bil minister Pacak in več poslancev. PRAGA 19. Pri ministerskem predsedniku baronu Becku je bila danes deputacija kluba čeških državnih uradnikov, ki se je zahvalila, da se je uredilo uradniške plače ter je predložila več želj državnih uradnikov. Ministerski predsednik je deputaciji izjavil, da ni vlada ugodila uradnikom samo z ureditvijo plač, ampak, da prične tudi akcijo glede razdolžitve aradnikov in radi osnove službene pragmatike. Vlada se pak nadeja, da bo uradništvo ne glede na narodnost vršilo tudi svoje javne in uradne dolžnosti. Ogrski gospodarski odsek. BUDIMPEŠTA 19. Gospodarski odsek je imel danes popoludne sejo. na kateri je razpravljal o avtonomnem carinskem tarifu. Od strani vlade so bih navzoči ministerski predsednik dr. Wekerle, trgovinski minister Košut, poljedelski minister Daranyi ter državni tajnik Szterenyi. Pričela se je takoj specijelna razprava in po izvajanjih trgovinskega ministra je bil na predlog poročevalca ■»sprejet carinski tarit en bloc. BUDIMPFŠTA 19. Gospodarski odsek poslanske zbornice je en bloc vsprejel ogrski avtsnomni tarif. Trg. minister Košut j? izjavil, da so pogajanja z avstrijsko vlado dovedla do zbližanja glede več točk ter dokazala, da avstrijska vlada nikakor ne namerava zavlačati pogajanj, marveč da ima namen skleniti na- godbo. Verojetnost, da pride do tega, je danes veča, kakor na zadnji seji odseka. Ako priporoča vlada vzlic temu, da je nade, da pride do sporazuma, vsprejetje carinskega tarifa. stori to radi tega, ker mora isti na vsak način zadobiti moč zakona, tako v slučaju da pride do sporazuma kakor v slučaju, da se pogajanja izjalove. Pred letom 1915 oziroma 1917 pa ne bo možno pobirati carine in uvesti carinskih pregraj, ker so temu na potu sklenjene trgovinske pogodbe. Po tem času se morajo uvesti carinske pregraje. Avstrijska vlada ni temu nasprotna, toda glede podrobnosti je treba še mnogo odrediti. Pride li do nagodbe ali ne, se bo moralo pri sklepanju pogodb z inozemskimi državami priti do izraza samostojnosti obeh držav. Izvajanja trgovinskega ministra so bila vsprejeta z živahnimi eljen-klici. Stanje KoSutovo. BUDIMPEŠTA 19. Stanje ministra za trgovino se je sinoči poslabšalo. BUDIMPEŠTA 19. (Ogr. biro) Stanje ministra za trgovino Frana Košuta se je nekoliko zbojšalo. Minister se vdeleži seje gospodarskega odseka, ki se vrši danes popoludne. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 19. Poslanska zbornica je nadaljevala specijalno debato o ureditvi plač in pravnih razmer nedržavnih ljudskih učiteljev. Nadvojvoda v Opatiji. OPATIJA 19. Danes je dospel semkaj nadvojvoda Fran Salvator, ki se je nastanil v hotelu „Štefanija". Praski minister v Karlovih vari h. KARLOVI VARI 19. Pruski minister kraljeve hiše Wedel je prišel semkaj na lečenje. Švicarske banke. BAZEL 19. Švicarske emisijske banke so znižale diskont od 5% na 47»°/o• i Nemški državni zbor. BEROLIN 19. Državni zbor je nadalje-jval razpravo o proračunu državnega urada za notranje stvari. Taifun. BEROLIN 19. Kolonijalni ravnatelj Dern-burg je v proračunski komisiji državnega zbora poročal: Okrajni urad v Japu je brzojavil, ' da je bilo na Veliki petek na otokih Uluti v Južnem morju vsled silnega taifuna od 800 urojencev ubitih 230. Gozdovi kokosovih palm 'so uničeni. Bati se je, da bo primanjkovalo : živil. — Biilov na poletnih počitnicah. BEROLIN 19. Državni kancelar knez Biilov se tudi letos poda v Nordeney, potem ko bo zaključen državni zbor. Poljski urednik obsojen. POZNANJ 19. Tukajšnje kazensko sodišče je danes obsodilo na 490 mark globe i urednika lista „Kurier Poznansky" Ziolkova škega v pet slučajih radi pregreška proti § 110. in v enem slučaju radi obrekovanja in razžaljenja kraljeve vlade (oddelek za i Šolstvo). Bruhanje vulkanov. NEW-YORK 19. List wSun" poroča iz Lime, da silno bruha vulkan Puyehue v pokrajini Valdivija (Čile). Odprlo se je devet žrel. Škoda, ki jo je vulkan v bližnji okolici provzročil, je velikanska. Neprestano pada pepelnat dež, a istočasno je čuti potresne sunke, ki prihajajo od eksplozij pod zemeljsko površino. Mnogo potokov, ki so imeli pitno vodo, se je posušilo. SIDNEY 19. Vulkan Ruapehu na severnem delu Nove Zelandije je pričel silno bruhati. Potrez. MANILA 19. Danes zjutraj je bilo tukaj čuti dva močna potresna sunka. Glasom poročil ni potres provzročil nikake škode. Napad na republikance v Barceloni. BARCELONA 19. Več oseb je z revolverjem streljalo na voz, v katerem so se vozila voditelj republikanske stranke Salmeron ter Cambo in druge osebe. Cambo je £bil ranjen. Japonski odposlanci za haažko konferenco. TOKIO 19. Cesar je imenoval prvim japonskim odposlancem na haažki konferenci Tsusuki-ja, ki je prvi tajnik tajnega sveta in 'člen gospodske zbornice. Tsusuki se dne 27. t. m. z drugimi členi japonske komisije poda preko Sibirije v Evropo. Raisuli. TANGER 19. (Agence Havas) Raisuli i je zapustil včeraj E1 Kmes ter se z mnogo-j številnimi pristaši podal proti vztoku. Kakor izjavljajo urojenci, se namerava Raisuli zdru-j žiti s pretendantom ter napasti Mehalo, ki je všotorjena ob reki Mulja. Drugi urojenci 1 hočejo celo vedeti, da hoče napasti Ugido. Shod fijakerjev v Kairu LONDON 19. „Daily Telegraphu* poročajo iz Kaire o štrajku tamošnjih tijakerjev i nastopno : Do takih spopadov med štrajkovci ; in onimi, ki hočejo delati, kakor včeraj zjutraj, je prišlo tudi sinoči, ko je okolu 100U Arabcev bučaje hodilo po ulicah ter ustavljalo omnibuse. Poškodovali pa niso mnogo. Red je vzdrževala policija na konjih. Bilo je tudi i več oseb aretovanih. PODLISTEK. VOHUN 43 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Ljubko je pokimala vsem v pozdrav in odnla : njena glavica pa je bila polna mislij o tem črnookem dekletu, ki jo je bil slučaj privel v hišo. Singelton ji je sledil z očmi, kako je z otroško gracijoznostjo zibnila iz sobe. in potem je dejal z lahkim vzdihom : ..Prijatelj, take tete in take nečakinje ne najdeš vsaki dan ; zadnja je kakor vila, prva ;ingel." -Vidim, da Vam gre dobro : Vaše navdušenje za lepi spol izpričuje to." -Bil bi nehvaležen in človek brez občutka. ako bi bil slep za ljubkost gospodične Petnove." „Hm. je dobra dama, z nežno materinsko naturo, a kar se tiče njene ljubkosti, je to stvar okusa : nekoliko let manje bi mi bolj prijalo." „O, ona mora biti pod dvajset !* ga je hitro prekinil Singelton. „To je odvisno od tega, kje začenjate šteti. Ce začenjate pri zadnjem klinu življe- nja, potem bo nemara prav. Jaz bi rekel, da jih ima štirideset." „Zamenjal si starejšo sestro s teto !" je {rekla Izabela in položila svojo lepo roko ranjencu na ustnice. „A ti ne smeš toliko govoriti, to te napenja, posebno ko se tako razburjaš." Prišel je dr. Pipec, nakar se je Lavton odstranil in šel obiskat svojega vranca, ki se je bil znatno pobil pri sinočnjem padcu. V hlevu je zvedel v svoje veliko veselje, da se je žival že docela zopet popravila. Lahko je torej odrinil k svoji četi — kakor hitro bo pri kraju predstojeća slavnostna gostija. Med tem je obiskal Henrik Hvarton polkovnika Velmerja v njegovi sobi in s svojo ljubeznivostjo in sočutno iskrenostjo ga spravil toliko v dobro voljo, da se je polkovnik čutil konečno duševno dovolj močnega, da i vstane in se pokaže tekmecu, o katerem je govoril tako zaničljivo. Hvarton je vedel, da sta se imela zahvaliti za svojo nesrečo — kakor sta oba imenovala svoj poraz — zgolj polkovnikovi predrznosti, a opustil je vsa premišljevanja o • tej stvari. .,Recite kar hočete, Hvarton," je dejal polkovnik in iztegnil nogo iz postelje, „jaz imenujem to smolo. Vaš svojeglavni konj je bil kriv, da moja povelja majorju niso pra- Rusija. Duma. PETROGRAD 19. Na današnji seji je ■ zbornica razpravljala o različnih interpelacijah. Zaloga orožja in patron odkrita. PETROGRAD 19. Danes so v Sebasto-polu odkrili veliko zalogo orožja in patron. Trinajst oseb je bilo aretovanih. Iz Odese. ODESA 19. V pristanišču so danes pričeli delavci zopet delati. ODESA 19. Delavci so zahtevali, da se člene „Zveze pravih ruskih ljudi" razoroži. Ako se tej zahtevi ne ugodi, prično štrajkati. Pristanišče je podobno vojaškemu šotorišču. Mestno prebivalstvo je potrto. Predsednik dume pri carju. PETROGRAD 19. „Birš. Vjedoni." poročajo, da vsprejme te dni car predsednika dume Golo vina v avdijenci. „Nov. Vremja" zatrjuje, da je ta avdijenca v zvezi z odredbo Stolipina, ki zabranjuje tujim osebam vstop v dumo. Hišne preiskave v Peterhofu. PETROGRAD 19. V Peterhofu je policija v zadnjih dneh izvršila več hišnih preiskav ter izdaja vsakovrstne odredbe. Tako vočasno prišla v roke, da bi bil prijel rebele od strani." „Res je," je odvrnil stotnik. Ako bi se nam bilo posrečilo, da smo jim vrgli krepkega ognja v rebra, bi bili kmalu poslali domov te Viržince. „Tako je!" je vzkliknil polkovnik in pustil slediti prvi nogi drugo. „Zakaj bilo je potrebno, da smo pregnali prostovoljce, in ta naš gibljaj je dal kavaleriji priliko za napad." „Mislim, ako bi imeli napraviti še enkrat vso stvar," je nadaljeval polkovnik, stopivši s postelje, „bi jo začeli vse drugače... dasi je glavna stvar, s katero se morejo ponašati puntaiji, to, da se vjeli mene — kajti poizkus, da bi nas pognali v gozd. ta se jim je izjalovil." „To se pravi, bil bi se jim izjalovil, da so se ga podstopili," je opomnil stotnik. „Ali ni to isto ?u je dejal Velmer in se j oblačil. „Zavzeti pozicijo, ki mora ustrašiti sovražnika, je prva zahteva vojne umetnosti!" ..Gotovo. Spominjate se, da smo jih v enem njihovih napadov popolnoma pobili."* „Res je, res je !a je vzkliknil polkovnik i v velikem razburjenju, -in da sem bil jaz tam, da bi bil izkoristil to ugodnost, bi se ( bil obrnil list !~ Kmalu nato je bil gotov s svojo toaleto in se odpravil v družbo, potem ko se je bil nadzoruje najstrožje vse osebe, ki prihajajo v Peterhof. Kakor se govori, se dvor namerava za velikonočne praznike preseliti v Peterhof. Agitacija med vojaštvom. PETROGRAD 19. Listi poročajo, da so hišne preiskave, ki so bile izvršene v zadnjem času, dokazale, da je v Petrogradu razsežna organizacija v svrho agitacije med vojaštvom. Ta organizacija se imenuje „Vojaška zveza" in ima več tiskarn, v katerih se tiskajo njihovi spisi. Povodom |hišnih preiskav je bilo aretovanih 30 oseb, med temi več žensk. Nemiri v jetnišnici. PETROGRAD 19. V neki petrograjski jetnišnici so včeraj kaznjenci v dvanajstih delavnicah ustavili delo ter izjavili, da se odpovedo jedi in pijači. Ker so tudi razbili okna, se obrnili na ljudstvo, ki se je zbralo pred jetnišnico, sta bili poklicani na pomoč dve stotniji vojakov, nakar je nastal mir. Pokazalo se je, da so kaznjenci ustavili delo, ker so hoteli s tem izkazati svoje simpatije političnim kaznjencem, ki so v tej kaznilnici, ki že tri dni ne vživajo nikake hrane in tudi nočejo na izprehod. Tekom noči se ni položaj v kaznilnici še spremenil. Ali ie naša narodna stranka res Kapitalistična? Stara in zuana stvar je v javnih političnih bojih, v pisanih in govorjenih polemikah: kjer zmanjkuje stvarnega argumenta, zakriva praznino — prazna fraza ! Taka le fraza, ki jo moramo poslušati ob vsaki priliki in povsodi, kjer nastopajo in prihajajo do besede naši socijalni demokratje, je trditev, da je naša narodna stranka kapitalistična! Nu, kdor zna korajžno postavljati sebi ljubo trditev, ta tudi igraje izvaja sebi ljube zaključke, ne da bi se menil za to, da se na tem izvajanju trdo za-devlje ob — resnico ! Zaključek iz trditve, da je naša narodna stranka kapitalistična, je dan po sebi, tako, da ni treba posebne govorniške spretnosti za izvedenje zaključka : stranka, ki je kapitalistična, je že po naravi sovražnica delavskega stanu, torej nedemokratična. Razsoden človek, ki ima oči, da gleda, in pamet, da misli s svojo glavo, ve, kje je resnica in se smeje prazni frazi. Ali je tudi ljudij. ki nočejo ali tudi ne znajo sami misliti. Taki ljudje gledajo na stvari okolo sebe le s'iozi naočnike, ki jih jim drže drugi. Taki ljudje verujejo tudi prazni frazi, vsaki trditvi, pak naj je še tako v navskrižju z resnico. Kakor že mnogokrat, smo čuli tudi na shodu v Barkovljah minole nedelje iz ust socialističnih govornikov trditev, da je slovenska narodna stranka kapitalistična, torej sovražnica delavcev. To je bil večni ritor-nello v vseh izvajanjih socijalističnih govornikov. Kadar-koli je zmanjkalo stvarnega argumenta proti izvajanjem drugomišljenikov, vselej je zahreščalo v dvorano : vi ste kapitalisti, vi ste kapitalistična stranka! In vsakokrat je navzoče številce socijalnih demokratov veselo ploskalo. Ta pretvezni kapitalistični značaj slovenske narodne stranke je hrupno zakrival praznino, ki se je v izvajanjih socijalističnih govornikov vsaki hip odpirala, ker je zmaDj-kavalo stvarnih argumentov. Ko je dr. Rybar kazal na vrsto gospodarskih ustanov in zadrug v mestu in po okolici, ki so delo naše narodne stranke, rehabilitiral v lastnem dobrem mnenju in bil popolnoma prepričan, da je pal sovražniku v roke vsled slučajnostij, ki bi jih noben človek ne bil mogel obrniti drugače. Sporočilo, da se udeleži velikega obeda tuili polkovnik Velmer, je seveda le podžgalo Saro, da je še z večjo vnemo pripravljala in skrbela .. . DVANAJSTO POGLAVJE. Dobra kuhinja, o kateri je govoril stotnik Lavton, se je izdajala zdaj po liiši z najprijetnejšimi, najljubkejiimi vonji. Lavton. do čigar sobe so tudi prodirali, se vendar ni dal izvabiti ven, predno se ni od glave do pet najskrbnejše in najvestnejše opravil. Ko je bila ura dve, je pričela slovesna procesija od kuhinje do jedilnice. Cezar, ki je stopal na čelu sprevoda, je nosil z največjo skrbnostjo in očitno spošt-ljivostjo korenjaškega purana. Za njim je prihajal sluga stotnika Lavtona s šunko pristno viržinskega vonja — darilo brata tete Ivanke v Akomaku. Nosilec te sočnate jedi ni obrnil očesa od zaupane mu dragocenosti in ko je dosegel kraj svojega namena, jedilnico, se ni moglo vedeti, kje je bilo tačas več soka, ali v njegovih ustih ali v krači ako-maski. (Pride še.) ^tiali II »EDINOSTc štev. 109. V Trstu, 20. aprila 1907 vine in kmetijska družba so le za kapitaliste ! Da. celo tedaj, ko se je omenjalo obeh r^iiii delavskih podpornili društev, kjer iz- dn bival je od mize, kjer so sedeli socijalisti, j lažilno trditev, da je po sestanku v Gaeti še odziv : To vse je za kapitaliste! bolj utrjen mir v Evropi. — Kraj vsega tega Jadranska bank., je za kapitaliste; tržaška pa ne morejo prikrivati, da jih vendarle po)ilnica je za kapitaliste ; konsumna društva malce vznemirja dejstvo, da napetost med in druge gospodarske zadruge po okolici so j Anglijo in Nemčijo obstoji in da je predlog za kapitaliste l Tudi zavarovalnice goveje ži- , Anglije za delno razoroženje naletel na odločen odpor Nemčije in vsled tega — to se umeje — tudi Avstrije. Nemški listi izražajo nado, da se italijanski diplomaciji posreči ključno le delavci dobivajo materijalne pod-; ublažiti napetost med Nemčijo in Anglijo. Ali pore, duševne hrane in socijalne vzgoje — ravno tu nas puščajo poročila o sestanku v da, tudi tedaj so vsklikali sodrtigi: „Vi ste nejasnem. Nič ne vemo n. pr,, ali se je poza kapitaliste! Yi ste kapitalistična stranka!!" srečilo Anglijo dovesti do tega da odstopi od Sploh vse, vse. knr je ustvarila naša stranka svojega predloga, ali pa da Nemčija odneha od na socijalnem in gospodarskem polju, vse je1 svojega odpora. Sicer pa bi bilo zelo najivno, ako izključno le za kapitaliste ! Po zatrdilu soci-i bi se mislilo, da je rečeni angležki predlog, ki ■ ;aih demokratov namreč. „Po mnenju" ali i kali razmerje med Nemčijo in Anglijo. To je „uverjenju" namenoma nismo rekli, ker se le epizoda v velikem sporu, le šahovna po-nam zdi izključeno, da bi socijalisti sami teza. Vzroki so globlji. Vzrok v je dveh dejst-verjeli v to, kar očitajo. Je pač tako: kjer vih, ki si stojita sovražno nasproti: Anglija stvarni argumenti odpovedujejo službo, nado- ima prvenstvo v kolonijalni politiki in sve-mestovati jih mora fraza ! In redko kedaj se tovni trgovini, Nemčija pa zastavlja vse svoje kaka iraza meće v svet tako tja v en dan, tako br< z vsacega premisleka, tako — lahko-miiljeno. kakor ravno fraza o pretveznem kapitalističnem značaju naše narodne stranke v Trstu in vsega, kar je ta stranka ustvarila, j ga konkurenta, na to deluje angležka diplo-Niti o „Jadranski banki", v kateri jelinacija, temu cilju so ^namenjeni obiski an-res nameščen velik kapital, ne bo človek, ki gležkega kralja — in tudi oni v Gaeti. kaj misli in umtva medsebojne odnošaje v ————— gospodarskem življenju, hotel trditi, daje le Potovanje srbskega kralja, za kapitaliste. Namen ..Jadranske banke" je Vzlic temu. da se je vest o sestanku ita-v ::dar, da s kreditom oploja, oziroma oživlja lijanskega in srbskega kralja dementirala, se industrijo in vtčo trgovino in gre na roko vendar v merodajnih krogih govori, da se d;ihu podjetnosti, da povzdiga gospodarsko oba vladarja sestaneta še tekom tega leta. življenje naroda. Industrija in trgovina sta Govori se tudi o tem, da prične kralj Peter v lik mehanizem, ki potrebuje najrazličnejih ge to leto s potovanji v inozemstvo. Prvi organov in sodelovalcev. Čim bolj se razvi- j njegov pot bi bil v Italijo, jata trgovina in industrija, tem več sodelu- j o čili organov potrebujeta, tem ve če mu Drobile politično Vesti, številu ljudij dajata zaslužka. In med temi so ravno delavci mnogoštevilen sile, da to prvenstvo potegne nase! A to bi bi pomenjalo smrtni udarec za svetovno in velevlastno pozicijo Anglije. Da ta udarec odvrne, oziroma, da oslabi svojega agresivne- in velevažen faktor. Nesmisel je torej, ako se govori, da je n. pr. „Jadranska banka" samo za kapitaliste ! Se veci nesmisel je, ako se kaj tacega govori o naši mogočno vspeii posojilnici in h:.ini!niti. Socijalisti, ki toliko govore o kapitalizmu. naj bi si le malce ogledali ljudij, ki prihajajo v našo hranilnico. Ogromna večina klijentele tega zavoda so srednji in niži kmetje in niži trgovci. Še v veliko veči meri velja to glede naše , v ti tan osi dr Fran v r- toli nadebudno razvijajoče se „Trgorsko-obrtne Pos e pa p . r. r n r i _ ni. • j - -__i__j______. ___i____! oanic. Pravica Hrvatske do lastnih pisemskih znamk in kolekov. Pod-1 tajnik zagrebške trgovinske zbornice Peroslav J Paskiević-Čikara je izdal brošuro, v kateri dokazuje, da ima Hrvatska pravico do izdajanja lastnih pisemskih znamk in kolekov. Spremembe pri Hrvatski vladi. „Hrvatska" zabeleži govorico, da bo na-, čelnik za pravosodje dr. Aleksander Badaj imenovan predsednikom stola sedmorice, na j njegovo mesto da stopi sedanji načelnik oddelka za uk in bogočastje. Načelnik za uk in - - - v P r o s 1 a v 1 j e n j e 1. maja v Bu-j zadruge". Tu vidiš malega trgovca, malega obrtnika in delavca, ki prihajajo, ali ker' , . . , . t> j- i :* i j , , j j i ■ • -i - - dimpesti. Budimpeštanska socijalna de- potrebujejo, ali pa, aa aevijep svoj_prisiuze.il mokn;tska stranka se pripravlja da impo-, novcic na stran za slabe čase, ki bi mogli , , - , i * rp____i n iti* Da ravno s tem vrši ta naš zavod zantn0 Proslavi dan mala> Tem P<>™dom ■ji 1U . rdtuu a telil >iai Id Uda 6dvuu i . , , - .- j i • -»t • : 1 .. , .. , j ... lioce protestirati proti odredbam, ki lih ie vzvišeno in plemenito nalogo, da m izdaa vlada Pstrokovnim organizacijam, i navaja ravno široke in nize sloje škofijska konferenca. V Bu-k fitedenju. To vzgajanje bo prinašalo ljudstvu ;d ti ge Jyrši £edaj pod predsedstvom ogr-! vec koristi nego najlepši govon njih, ki ka-; ^ imasa konfereJnca odrskih škofov. i žejo kapitalističnega moloha tudi tam, kjer, 5c^sar v Budimpešti. Iz Budim-' - ga mM Ako bi pa hoteli še-le dokazovati, - - da v tamošnjih dobro obda nasi dve delavski prfporm drortn, ki J krQ^h smat 0 za da idc štejeta skupno kakih 3000 udov - delavcev, s svoji^ dvoromJ sredi meseca maja v! ne služita kapitalizmu, bi pomenjalo to tohko Budi QJ ^ da ostane tamk j dlje časa< kolikor nositi vodo v našo sinjo Adrijo. Dolgo, | Koliko stane Kuba Združene i države. Glasom računa vojniškega oddelka 1 dolgo bodo morali še naši socijalni demokratje delovati — in resnično delovati — za koristi našeca delavstva, predno naberejo tisto svoto koristi in dobrote za te naše široke sloje, kolikor sta jih že razdeliti rečeni društvi! Ali naj govorimo še o — kapitalistih v naši okolici, o tistih okoličanih, ki so udje in zadružniki v naših raznih gospodarskih stane ekspedicija vojske in vzpostavljenje mira na otoku Kuba Združene države 2,500.000 j šterl. lir. Črnogorsko poslaništvo v A-t e n a h. Iz Cetinja javljajo, da namerava Čr-nagora osnovati v Atenah svoje poslaništvo. Jugoslovanska akademija v krik, da je le ..za kapitaliste", kar je ustvarila naša narodna stranka na gospodarskem polju v mestu tržaškem in njega okolici! Kričanje o ,. kapitalizmu* v naši okolici je uprav krvava ironija ! tu možno ustanovah m zadrugah po okolici ?! To so; z b Predseduikoin jug03i0vanske aka- bedm kapitahsh«, ki komaj dis^o na svojih d J* znaaosti Q z bu'ie bil zopet izvo- gospodarstvih! In se tega ne bi mogli, ako, jjen umirovljeni vseučiliščni profesor Tadej ne bi si z delom svo,ih pridnih rok preskr- ^,^ kjJter0 izvolitev je clesar potrdil. i bljah kaj postranskega zaslužka. Ti "kapi- Se n za c i j o n e 1 n o aretovanje. ta listi tvorijo ogromno večino prebivalstva , Bukarešta nnrorain da ip vzbudilo tamkai po naši okolici — najmanje 90%!! Takim " Bukarešta poročajo, daje n zbudilo tamkaj - kapitalistom so namenjena naša gospo- vfk? senzaciJ° Rovanje sina bivšega mim- darska društva in zadruge po okolici!! I stenskega predsednika Cogahteanua, ki je ob- Mirnim srcem prepuščamo razsodnemu! dolžen, da ,e bil kdov^zadnjih nemirom j čitatelju v razsodbo, v koliko je opravičen ^^ ^^ ^^ Po dovršenem reklamacijskem postopanju. Prejeli smo: Doba reklamacij je zaključena. Sedaj pa je potrebno, da izpre-govorimo par besed. Kakor razvidno iz šte-Dvojno je tu možno : ali oni, ki tako j yila uloženih reklamacij, se je naše ljudstvo kriče, nimajo niti pojma o sestavi in namenih to pot nenavadno zanimalo za predstoječe vo-naše gospodarske organizacije, ah pa vedoma i litve, a vsa čast in priznanje gre našemu pogovore neresnico. Mesto da kriče tja v en litičnemu društvu „Edinost" za nenavadno de-dan o ..požrešnem kapitalizmu" med Slovenci, Javnost in žilavost, ki jo je izkazalo v tej rekla-naj prej malo prouče zakone gospodarskega j macijski dobi. Tudi mladim gospodom, ki so življenja, njega sestav in ustroj. Razlikujejo! pomagali na sestavljanju in vlaganju rekla-naj med produktivnim in neproduktivnim ka- j macij smo dolžni izreči toplo zahvalo. Na pitalizmom ! Produktivni kapitalizem, ki snuje,! polju reklamiranja se je res storilo, kar seje ustvarja in oživlja gospodarsko življenje, ki moglo ob danih okolnostih. ustvarja priliko za zaslužek in ki pošteno! Redarstveni uradi so bili ob priliki re-plačuje svoje sotrudnike, je le v blagoslov; klamiranja postrežljivi vsem strankam brez za splošnost in ne v zadnji vrsti za delavske j izjeme. Storili so vse, kar so mogli ob danih sloje. Krik proti kapitalizmu kakor takemu sredstvih, ki jih imajo na razpolago. Povedati pomenja torej le zavajanje neukega delavca. pa moramo, da je redarstveni arhiv, tičoč se Kjer pa se socijalna demokracija bori za matrik v velikem neredu. To mora redarstve-pravično razmerje med k a p i t al o m na uprava čimprej jurediti. Tudi ni prav, da in delom — tam najde gotovo tudi nas i je uradnik, ki ima posla v imenovanim re- darstvenem oddelku — nevešč slovenskega je-j zika in da je pridodeljena uradnica, kar se na svoji strani ! Sestanek v Gaeti. tiče poznanja našega jezika — slična urad- Komentarjev — izlasti v nemških in an-jniku. Nočemo trditi, da ti uradniki, oziroma gležkih novinah — o sestanku med kraljem uradnice, ne vrše svoje dolžnosti. Storili so Viktorjem Emanuelom in kraljem Edvardom pač vse možno, ali to nam ne zadostuje. je neštevilo. Neštevilo je mnenj o namenu in pomenu tega sestanka in le redki so oni, ki ta sestanek označajo kakor navaden čin kur-tuazije, torej brez politične važnosti. Večina nemških Usto v se trudi, da dela kar najprijaz Mi zahtevamo, da bodi sleherni urad, osobito pa c. kr., preskrbljen z uradništvom, ki pozna in tudi govori deželni jezik slovenski. Pozabiti ne smemo tudi onih organov, ki nejši obraz, ko grize kislo jabolko sestanka v so v svojih svobodnih urah hiteli od hiše do Gaeti in njihovi komentarji izzvenevajo v to- hiše preiskovat, so-li napovedbe strank res- nične ?! Tudi tem možem treba izreči zahvalo čeprav so plačani, kakor besedici marsikdo. Plačani so, a ne zato, da delajo sluge ampak za vse druge službe. Ker je pa, kakor rečeno, redarstveni arhiv v neredu, so morali tudi redarji letati po dežju okolo strank preiskovat redarstvene — negotovosti! Tudi tem možem, ki so šli strankam na roko, gre priznanje. Tudi eden, ki lovi. Nekateri naši delavci so nam sporočili, da neki Ivan Kukanja, posestnik v ulici Pozzo, že začel loviti naše delavce, da bi glasovali za kamoro. Opozarjamo naše volilce, naj se varujejo pred takimi — lovci. Ob enem pa prosimo, da nam somišljeniki nemudoma sporoče o vsakem takem slučaju nedovoljene agitacije da storimo even-tuvelno potrebne korake, da za tvsak slučaj nedovoljene agitacije uporabimo sredstva novega zakona. Začetek konca. Tako označa „Lavo-ratore" vspeh volilnega shoda minole nedelje j v Barkovljah! Misli namreč na začetek končaj slovenske „narodne hegemonije''. To je tako; razumeti, kakor da je na shodu v Barkovljah socijalistična stranka dosegla Bog ve kak vspeh Mi se ne bomo prepirali z »Lavora-, torom«, marveč se sklicujemo na pričevanje vseh navzočih, ki so polnili dvorano. Le i ta-le vprašanje bi stavili „Lavoratoru" : Kako to, da so socijalistični govorniki j naletali na takov odločen odpor pri najmanje 95% zborovalcev? Kako, to da je ta ogromna večina tako burno pritrjevala izvajanjem dr.a Rvbara ? Kako to, da so pristaši socijalistične stranke odhiteli i/, dvorane, ko se j je imelo vršiti glasovanje? Zakaj niso ostali v dvorani, da bi se bilo videlo, koliko jih jej za in koliko proti kandidaturi dr.a Rvbara ?! Ako je bilo razpoloženje res tako ugodno za socijalistično stranko, zakaj niso ostali, da bi se bilo to manifestiralo na glasovanju in bi se bilo pokazalo, da je prišel „Lavorator-jevil »začetek,« konca slovenske hegemonije ?! Na vse te „ zakaj * bi želeli odgovora. Će je ..Lavoratore*' zadovoljen s shodom v . Barkovljnh, bodi mu povedamo, da smo tudi mi celo zelo zadovoljni, posebno še zato. ker J je za kandidaturo Rybarevo glasovalo tudi j precej takih, ki jih „Lavoratore" v svojem; — da ne rabimo druzega izraza — opti-; mizmu prišteva k svojim ! ! Tako bo še marsikje drugje. Mi pričakujemo dneva 14., maja z najboljšimi nadami. Depangher na delu za kamoro.! Kakor smo že javih, je bilo uloženih mnogo — nad 1000 = reklamacij za izbris iz volilnih list. Kakor smo doznali danes, so bile reklamacije uložene večim delom od dra. Depangherja, tega hudega nasprotnika ka-more, ki je kar na slepo ulagal take reklamacije, sklicevaje se na to, da dotičniki ali niso avstrijski državljani, ali da ne bivajo še; eno leto v Trstu. Reklamant je kar jemal j imena iz volilnega imenika, ne da bi dotičnike poznal. Če bi bil reklamiral samo take, o katerih bi se moglo po priimku soditi, da so italijanski podaniki, naj bi že bilo. Ali, kakor smo se danes prepričali, je dr. Depangher uložil mnogo reklamacij za izbris takih vo-lilcev, katerih imena pričajo nedvomno, da so Slovenci. Tako je samo sinoči prišlo k nam sedem slovenskih volilcev IV. volilnega okraja, ki so prejeli poziv, da v 24. urah dokažejo svoje enoletno bivanje, in so nas vprašali za svet. Potolažili smo jih. poučivši jih, naj gredo s svojimi dokumenti na name-stništvo ali magistrat. Sicer pa smo se informirali na namestništvu ter doznali, da reklamacije za izbris iz volilnega imenika ne bodo imele vspeha ako reklamant ni na verjeten način dokazal opravičenost svoje trditve. Splošna, nedokazana trditev, da ta ali oni, ki je vpisan, nima volilne pravice iz tega ali J druzega vzroka, se ne bo uvaževala. Kakor se vidi, je imel dr. Depangher! najboljšo voljo dati izbrisati iz volilnih imenikov naše slovenske volilce in to na očitno korist kamore. Na tak način se pač ne vodi boja proti kamori. Dnevna vesti. Vprašanje nagrad učiteljem vero-; nauka na Goriškem. V našem listu se je' vodila precej ojstra polemika radi tega vprašanja. Mi moremo naglašati golo resnico, da! smo bili v tem sporu povsem objektivni. Pri-! občevali smo lojalno glasove od obeh strani.1 Nikdo nam torej ne more očitati pristra-i nos ti. Ker pa menimo, da je stvar dovolj po-1 jasnena od obeh strani, da si razsoden čita-J telj more ustvariti sodbo, želimo, da bodi vsaj za sedaj konec tej polemiki. Naše gledališče. Na vsesplošno zahte-vanje se ponovi v nedeljo zvečer dne 7. t. m. tako izborno uspela Blumenthal & Kadelbur-gova šaloigra „Pri belem konjičku" in sicer z zopetnim gostovanjem g. Verovška v vlogi trgovca z narodno žajfo, Bučka. Imeli bomo torej še enkrat prisrčne zabave s tem originalnim stricem z Dolenjskega. Ensemble igre ostane tudi drugače neizpremenjen in nastopajo isti igralci v istih vlogah kakor na premijeri. Sodeluje zopet popoln vojaški orkester pod vodstvom kapelnika Vogriča. Repriza utegne prekositi premijero v toliko, da se je moglo igro zdaj še bolje naštudirati in izpopolniti v marsičem tudi režijo. Torej bo zopet imeniten večer v našem gledališču. Pričakovati je posebno zunanjih gostov, in da bo istim omogočeno poslužiti se nočnih vlakov za vrnitev, se je Doskrbelo, da konča predstava znatno preje nega zadnjič in sicer že ob pol 11 uri ; zaradi tega prične predstava tudi točno ob osmih. Tamburaški zbor. V gostilni „Aurora* v ul. G. Carducci igra in poje skupina hrvatskih tamburašic in temburašev. Zbor ni velik 5 ženskih in 2 možka, a udarjanje in petje zaslužuje priznanja. Obžalovati je le, da nastopajo na mednarodni podlagi, ali krasni hrvatski in slovenski komadi, kakor : rNaprej zastava slave", „Liepa naša domovina" itd., ki jih proizvajajo s precejšnjo preciznostjo in jih pevajo širom sveta — delajo vso čast slovanskemu imenu. Simptomatično je to, da Italijani, Trža-čani, ploskajo slovanskim komadom, a Slovani ploskajo italijanskim komadom! Vidite, kako se lahko živi v lepi slogi med sosed? — ako je blage volje na obeh straneh ! TRŽAŠKA MALA 'ON/KA. Tatica. 18-letna Ivanka B., stanujoča v ulici Battaglia. je bila včeraj aretovana, ker je dne 7. t. m. nekemu Antonu Vuga ukradla srebrno uro in srebrno verižico. Ivanka je na policiji trdila, da ona ne ve nič sar ne o uri ne o verižici. Naočnike sta dva neznana tatova okradla predsinočnjim v starem mestu ltt-let-nemu trgovskemu agentu Alcide Sega, ki stanuje v ulici deli" Ac<|nedotto št. 27. Naočniki so bili vredni le 4 krone. Sega je šel takoj na redarstveno stražnico v ulici dei Rettori ter tam prijavil dogodek. Pobegnil je bil, a bil je zopet prijet. Včeraj popoludne, malo po 5. uri, sta dva policijska agenta v ulici sv. Sebastijana aretovala 30 letnega Alojzija U., ki je doma iz Sežane in je izgnan iz Trsta. Aretovani R. je nato začel psovati agenta, a ta dva sta se ga rešila s tem, da sta ga izročila redarju. Temu poslednjemu je pa R. pobegnil, a za malo časa : dva občinska redarja sta ga vjrla in ga zopet izročila redarju. Radi tihotapstva je bil aretovan 21 letni Edrnund Schwarz, ki je sobar na Llovdo-vem parniku „Espero". Edmund je namreč nasilnim načinom odprl neko škatljo, v kateri je imel smodke in cigarete in ki je bila zapečatena od finančne oblasti, ter vzel iz nje 82 omotov cigaret „memphis*' in 22 omotov smodk „viržinija" in šel v neko krčmo na trgu Tomaseo ter jih tam ponudil na prodaj. Neki redar, ki je to slučajno videl, ga je pa. aretoval in ga odvedel na policijo. No, tu je Schwarz dokazal, da so smodke in cigareta njegova last, le da on ni smel v Trstu odpreti zapečateno škatljo. Za trgovinsko mor narico je namreč tobak nekoliko cene ji. On je torej nakupil smodke in cigarete za porabo na parniku mej potovanjem. Finančna oblast je zapečatila škatljo. a on je isto, pustivši pečate nedotaknjene odprl in vzel re čene cigarete in smodke ter jih skušal prodati, da bi napravil dobiček. Na policiji so ga vzeli na zapisnik ter ga djali v zapor na razpolago finančne oblasti, ki bo postopala proti njemu radi tihotapstva. Nevarnega tovariša je imel 19-letni tesar Ivan Livio, ki stanuje v ulici Cavazzeni št. 1. Tovariš na stanovanju mu je bil 22-letni kotlar Anastazij R. Predvčerajšnjim predpo-ludne mej 10. in 12. uro je pa Ivanu Livio zmanjkala iz kovčeka listnica, v kateri je imel 50 kron denarja. Pozneje je pa zvedel, da si je bil dal Anastazij opraviti okolu njegovega kovčeka in vsled tega je Livio ovadil Anastazija policiji kakor tatu. Anastazij je bil aretovan, a na policiji je dejal, da se je morda res sklonil nad rečenim kovčekom, a da ni on ukral denarja. Pridržali so ga v zaporu. Neznani tatovi. Vrtnarju javnega vrta pred kolodvorom južne železnice Mihaelu Kante, ki stanuje v Rocolu, so neznani uz-moviči predsinočnjim ukradli več vrtnarskega orodja v skupni vrednosti 12 kron. — 18-letni pomorščak Peter Zurič je šel predsinočnjim po tobak v tobakarno v ulici di Riborgo št. 20. Odhajaje je pa tam pozabil svojo novčarko, v kateri je imel 20 kron denarja. Ko je malo pozneje zapazil, da nima več novčarke pri sebi, se je takoj spomnil, da jo je pozabil v tobakarni in se je torej vrnil v tobakarno vprašat po njej. Tobakar-narica je pa izjavila, da ni niti videla njegove novčarke, ker je imela preveč posla z ljudmi. — Gospa Ana Sandrini je prijavila sinoči na policiji, da so neznani tatovi včeraj popoludne vlomili v njeno stanovanje ter ukradli njenemu bratu Josipu Bozzaro železni nabiralnik, v katerem je imel kron denarja. — Kočijažu Josipu Blažon je neznan vzmovič iz hleva v ulici Fabio Sever o vkral par hlač, vrednih 14 kron. V žepu klač je pa bila tudi Blažonova novčarka, v kateri je imel kakih 10 kron denarja. SmeSnlca. Raztrešenost. Profesorju Zaborav ljiču je tat ukral iz žepa novčarko. Prišedii domov, je to povedal svoji soprogi. „Pa nisi čutil, -- je dejala ona — ko je tat segel z roko v tvoj žep — nDa! — je odgovoril on — čutil sem roko v žepu, a mislil sem, daje moja!" Zlogovnica Za prvo del voza sem vzel. a drugo je telesa del. Oboj e hitro se vrti. ko marsikdo že trdno spi. (Rešitev prejšnje: FOSEL.OSEL.l Koledar in vreme. Danes: Sulpicij. mare-nec: Dragislav,'; Gospava. — Jutri: Varstvo sv. Jožefa; Ljuboslav : Dragomila. — Temperatura včeraj: nb 2. uri popoludne -j- Celzius. — Vreme včeraj : oblačno._ Društvene vesti in zabave. Tamburaški odsek pevskega društva „Kolo" naznanja vsem gg, tamburaše«, iu V Trstu, dne 2<>. aprila 1907 »EDINOST« štv. 109. Stran II f tamburašicam, da se bodo odslej naprej vršile tamburaške vaje vsaki ponedeljek in petek v prostorih „Trgovskega izobraževalnega društva", ulica S. Francesco številka 2. I. nadstr. Sprejemajo se novi tamburaši vsaki ponedeljek in petek ob 8. uri zvečer. Dramatično društvo v Trstu naznanja svojim cenj. gg. igralcem in gospicam igralkam, da se bo vršila nocoj ob 8. uri skupna vaja na odru v „Narodnem domu". ,Kmetijska družba za Trst in oko sednikom domačega župnika č. Mateja S k r b c a. Prvi je govoril g. dr. F. Č e r n e, ki je v temeljitem poljudnem govoru raztol-mačil važnost volitev, in posebej važnost, da glasujemo v I. volilnem okraju slovenskega kandidata, „ki je tu navzoči dekan in Vaš dež. poslanec g. K o m p a r e. Na to je poprijel besedo g. K o m p a r e, ki je v zelo poljudnem govoru, — ki je provzročeval veselosti — pojasnjeval kandidature štirih italijanskih poslancev v tem okraju. — Zopet je govoril g. "dr. Č e r n e o tem, kak vtis lic o" naznanja svojim udom in naročnikom znajo napravit^ naši glasovi^ na Dunaju. cepljenih trt sledeče. C. k. namestništveno nadzorstvo za vinogradništvo je naročilo naj se obvestijo vsi tisti vinogradniki, ki so se upisali za nakup cepljenih trt, da je večji del naročenih trt -r'daj pripravljen in se dobiva v zalogi tvrdke Risigari-Fischer v ulici Geppa št. 4., kamor Potem je zopet g. Kompare poročal o svojem deželnozborskem delovanju. Shod je napravil najboljši vtis na zbo rovalce. Vesti iz Kranjske. Občinske volitve v Ljubljani. Tudi na; naročniki pridejo po nje takoj, ali naj- ■ v prvem volilnem razredu so zmagali včeraj da:;e v teku tega meseca. pri dopolnilnih volitvah za občinski svet Ijub- Veselični odsek „Trgovskega izo- ljanski kandidatje narodno-napredne stranke braževalnega društva" v Trstu, vabi na in sicer sta dobila Josip L e n č e in Ubald plesni venček ki ga priredi v nedeljo, dne pl. Trnkoczv po 217 glasov, dr. Karel 21. aprila 1907. o priliki zaključka plesne Triller 211. Ilija Predovič pa 207 gla-se^one v svojih prostorih (ulica S. Francesco sov. Vseh volilcev v tem razredu je 751, na >+v. 2, I. nadstr.) Začetek ob 7*/, uri zve- volišče pa jih je prišlo le 223. — Občinski č r. traja do 2. ure zjutraj. svet je ostal nespremenjeno domena narodno- „ Čitalnica pri sv. Jakobu" opozarja napredne stranke. Opozicijo bo reprezentoval L'^. odbornike na važno sejo, ki se bo vršila} le obč. svet. Prosenc, ki je vsled znane afere I "cs zvečer ob 8. in pol uri zvečer v društve- z županom Hribarjem moral izstopiti iz na-nih prostorih. rodno-naprednega kluba. r- - »i Občni zbor „Dramatičnega društva". V- S-isca EZ uOPISkGi Dramatično društvo v Ljubljani, ki — kakor ZAHVALA. ročali, marveč ta Videm je še na Dolenjskem pri Dobrem Polju. Tjakaj je hodila med tem času na „sprehod" iz Ljubljane k njeni pri-: jatejjici Za sedaj enkrat pa nekaj časa ne Podpisani se zahvaljujem delniškemu bo hodila ne na Videm ne v Ameriko, ampak društvu za zavarovanje na življenje „Vi k t o-lepo „sedela bo ter čakala, da se dokaže, rija- v Berolinu, ker je isto izplačalo potom '20 KrJCna rGS PraVa svoieSa generalnega zastopstva za Primorsko o ivron. v Trg^ Borzni trg št. 9. svoto zavarovanja od 379 K po smrti mojega sina Lud., kateri je bil samo 3 leta in 5 mesecev zavarovan, za kar se je plačevalo 60 stot. na teden. To Gospodarstvo. Za gospodarsko povzdigo Dalmacije. ________ __________ Z Dunaja javljajo : Kakor doznajemo, pogodbo sem narediFpri g.° FerdinanduStolfa so vse odredbe v programu za gospodarsko v Nabrežini, kateri zastopa gori omenjeno povzdigo Dalmacije na polju Šolstva že uve- društvo kot glavni zastopnik za Kras in Fur- dene, a po velikem delu tudi že izvedene. ianijo i. t. d. več let. Pri tej priliki pripo- Gradba realke v Splitu je že dovoljena in je ročam starišem naj svoje otroke zavarujejo istočasno namestništvo v Zadru pozvano, naj pri j8tem, kar so ugodni in različni pogoji za predloži načrte m predloge za gradnjo novega otroke in odrasle, ženski in moški sool, pri gimnazija v Dubrovniku. Dalje so uvedena kateri priliki si ohrani sebi in v slučaju smrti potrebna pogajanja, da se trgovska šola v svojcem gotovo svoto. Splitu podržavi in so zahtevani predlogi radi ustanovitve še drugega takega zavoda v deželi. Za povzdigo ljudskega šolstva v Dalmaciji je že za leto 1907 nakazanih 150.000 kron. Od leta 1908. dalje se ta znesek poviša na 200.000 K. Referent za obrtni pouk je bil poslan v Dalmacijo, da na licu mesta povspeši spopolnjenje že ustanovljene državne strokovne šole za obrtno risarstvo v Splitu, da povspeši otvoritev jednakega zavoda v Zadru, da organizuje nadaljevalni šolski in potovalni pouk ter da poskrbi za povzdigo domače industrije čipkarstva. Odredjeno je spopolnjenje vadnic, združenih z učiteljiščima v Zadru in Dubrovniku. Na zavodu sv. De-metrija v Zadru je ustanovljenih 6 državnih Sv. Križ pri Trstu dne 12. aprila 1907. Ivan Košuta št. 177. Po odhodu orožnikov šel je fant hoteč potegniti puško iz grma : pri tem pa je držal o-v proti sebi. Puška se mu je sprožila ter ga leia naravnost v prsi, da je na mestu izdihnil. Proti novemu volilnemu redu na soriškem. Iz Lokve na Krasu nam pišejo: Županstvo v Lokvi na Krasu je v svoji seji 17. aprila t. 1. sklenilo soglasno protest proti sklepu goriškega deželnega zbora od 14. marca t. I. glede nov^a deželnozborskega volilnega reda ter se je izreklo za splošno in enako volilno pravico. •lako značilno za ta novi deželnozborski J;rikat je dejstvo, da so se priprosti kmetje, katerih skrb in opravilo je vse prej nego lahanje političnega vranca. v starešinstveni s< i čudom čudili najnovejšemu monstrumu, ki je izšel pred kratkim iz goriške deželne oornice pod imenom „novi deželnozborski »• ilni red" (besedice „za Slovence krivičen" so »ospodje slučajno izpustih pri tem na-sio?u) ter obogatil knjigo slovenske politike z novo, z zlatimi črkami popisano stran. Njihovi priprosti, a zdravi slovenski možgani niso mogli umeti postopanja svojih poslancev. ki so šli tako lepo na limanice svojim italijanskim kolegom. Protest je bil odposlan takoj na pristopno mesto. Dalje nam javljajo, da je tudi zastop Vrlike n a k e 1 s k e županije protestiral proti novemu deželnozborskemu redu. d. Volilno gibanje. Agitacija je v ; oinem teku. Vse tri stranke, napredna, kle-kalna in socijalno-demokratična delajo z rvozno pridnostjo. Zlasti dr. Gregorčič agi-tira v hribih noč in dan. Dan za dnem so iaodi, sestanki itd. A tudi z napredne strani s deluje na vsej črti. Samo na Krasu je agitacija ponehala nekoliko — morda zato, ia se proti koncu volitev zaženo z nova vse stranke v konečni boj z vso silo. Za jutri projektiranih je po ceh deželi nebroj shodov. d. Vojaški nabori za okolico vrše se te dni v Gorici. Star običaj je. da se vozijo pri takih prilikah fantje v okrašenih vozovih po mestu, vriskajo, pojejo in seveda ponagajajo :udi včasih malo kakemu nadutemu Italijanu. Poskušali so vsled tega že večkrat odpraviti to navado, ali odpraviti je ni. Svoiih „pravic" fantje ne dajo vzeti. d. Prememba posesti. Trgovsko-obrtna .iruga v Gorici kupila je hišo št. 7 v ulici Ivana, v kateri se doslej nahaja še znani Kuglmayerjev zavod. d. Goriški tramvaj se še vedno ni začel graditi, dasi se je zagotavljalo, da se prične z delom že koncem meseca marca. Kaj je vzrok, se ne ve. Pač pa se govori, -da se nikakor ni moglo oddati vseh akcij, ker izkazuje proračun za prva desetletja prevelik deficit. No. če Slovenci res ostanejo pri nameri, bojkotirati podjetje, utegne biti današnji večer. Za razvoj kulture je gledališče prevažna potreba in vsakega rodoljuba dolžnost je torej, delati složno na to, da se slovenski Taliji zagotovi obstanek in razvoj. Upati je, da bodo za občni zbor pri sestavi novega odbora merodajne edino le umetniške tendence. Družba kranjskih opekaren. Pod imenom „Delniška družba kranjskih opekaren" se snuje novo slovensko podjetje, čegar glavnica znaša 400.000 kron. V Kosezah pri Ilirski Bistrici se je nakupil svet, na katerem se nahaja izvrsten materijal za opeko. Domačini sami so že nakupili za 300.000 kron delnic. Umirajoči na cesti. — V sredo je šel stari mesar Jože Vrček vulgo Salomon iz Potočarske vasi pri Novem mestu iz bolnišnice, kjer so ga kakor ozdravljenega odslovili. Namesto pa, da bi si bil vzel voz in se odpeljal domov, šel je se svojo ženico peš domov. Nekaj vsled prestane bolezni, nekaj vsled starosti, mu je postalo spotoma tako slabo, da se je v mestu nezavesten zgrudil na tla. Po odredbi časnikarja Fr. Pirca in opori ljudomilih ljudi se je preskrbela prva pomoč in poklicalo zdravnika in duhovnika. Mož je prišel sicer zopet k zavesti, toda upanja je malo, da okreva, na izrecno željo, da hoče doma umreti, so ga prepeljali z vozom domov. Značilno za ondotne razmere je žalostno dejstvo, da se od strani magistrata ni nihče brigal za ponesrečenca, ter se ga je pustilo poldrugo uro v oskrbi mnogoštevilno zbranega občinstva. V poldrugi uri tudi v vsem mestu ni bilo dobiti ni enega voza. Slednjič je prišel nek njegov prijatelj z vozom ponj. Izmed obeh bosta obe pravi! Mlajša Marija Lukšič je že sedaj prava ptica. S karto, podarjeno od njenega strica in z denarjem mačeha je hotela sfrčati v Ameriko. Pa jej je v Ljubljani preveč dopadlo in ostala je kar v Ljubljani. Živela je dobro in brezskrbno, kakor žive tudi svetopisemske ptičice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo ... In vendar..... No, in vendar so jo te dni v Ljubljani prijeli in s „častno stražo~ eskortirali nazaj v Novo Mesto. Našli so nekaj pri njej kakih 105 kron denarja, drugo je vse šlo po dolini tihi. Tiho je tudi tam, kjer sedaj premišljuje, da je prav za prav neumno, ne iti v Ameriko, če ima človek tako srečo. Sreče pa ni imela glede nazdevnega pisma, katerega naj bi jej bil oče iz Amerike pisal in sporočil, da dobi za pot 520 Kr. denarja. Pismo je izmišljeno. Pač pa je res, da je oče iz Amerike pifal svoji ženi. ozir. njeni mačehi Mariji Lukšič, da jej pošlje 520 Kr. denarja za pokritje raznih stroškov. In res je dalje, da je punčika nekoč obiskala svojo v Jurni Vasi bivajočo mačeho, kjer je izvedela, da mačeha pričakuje denar iz Amerike. Na to opozorjena in najbrže v svesti si, da z ozirom njič se vrše pogajanja, da se zagotovi gradnja ladije v poučne svrhe. Za brezplačna mesta na tej ladiii bo stavljen v proračun za leto 19o8. primeren znesek. Osnovanje borze v Zagrebu. V Zagrebu so pričeli akcijo za ustanovitev borze, ki se bo bavila z vrednostmi, prometnimi papirji in odpravljanjem blaga. (Dalje na 4. strani.) ZHlog* ts- in možnim vin, špirita in ižen^ in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST v i a d e i r a c q u e štv. 6. (laspioti Kaffe Cenirais). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertuib italijanskih in avatro-ogrskili vin. Bordeaus, Bur gunder, renskih vin, Moselia in Chianti. — Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, alivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Tovarna pohištva ulica della Cesa St. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. St : 4336. F. 4 Oglas dražbe. Dne 24. aprilu t. 1. oddado se potom javne dražbe na podpisanem c. k. okrajnem glavarstvu lovi tu doli imenovanih občin za osemletno dobo v zakup. Vzklicna cena v kronah je označena za vsako občino kraj imena dotične občine. Dražba začne ob 10 uri predpol. oziroma ob 3. uri popoludne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne oziroma do 3. ure popoludne. Natančneja pojasnila daje podpisano c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. Ob 10. uri dopoludne: Skopo..........220 kron Krajnavas . . . 200 „ Mavhinja .... 160 „ Gabrovica .... 50 „ Ob 3. uri popoludne: Kobilaglava ... 71 kron Avber.....130 „ Ces. kr. okrajno glavarsfvo Sežana, 16. aprila 1907. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. ]. Čermak « (j. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. . kakor smo uuj^at, puujcvjc, —5- • pristoječo jej dedščino prav ravna, pnmaokliai se znatno višji, kot le prelimi-, „ J , r r j J • 1 i i 1 -r J - J' J 1 ce ona dngne ta denar, ga je. — kakor smo --že sporočili res dvignila na novomeški pošti. ^gSf{ |2 Istre ^ Sreča jej je bila mila. Nakaznica je bila na- Naš kandidat za drugi istrski okraj, f}0^"11 !e na ime ^riJe. Luk^f t.,. . .. »i ■ i „j vasi. Dasiravno ze dlje časa m stanovala Predvcera]njim se je vršil v Paanu shod se . y slu5Jaja štela še kakor do. zaupnikov II. volilnega okraja (Motovun, I • ^ J_ denar je moj , Poreč, ^Rovinj ; potem krajni občim \odnjan r ge tičeJ razgledŽc iz Vidma, ni bil ta Sanjinoenti sodnega okraja Vodnjan). Videm že na Laškem, k; daljši razpravi so zaupniki proglasili za ta; okraj dra. Matka Laginjo kakor protikandidata glasovitemu Bartoliju. Pevsko in bralno društvo „Venec" na Kozini priredi jutri dne 21. t. m. v hotelu „Kozina" veselico s petjem, igro in plesom. Začetek ob 4. uri popoludne. Volilni shod v Kortah. Dne 14. t. m. j sklical je g. dekan Kompare volilni shod v Ivorte blizo Pirana. Vzlic slabemu vremenu je došlo nad 400 volilcev na sliod. Sklicatelj je pozdravil vrle možake ter predlagal pred-i Le v prodajalnici Giorgio Jess —= TRST :___ ulica Barriera vecchia štev. 15 se nahaja ——— velika izbera ženskih oblek. Krila, jopiči, paletot, mantilje, bluze vse po nizkih cenah. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 7 KATALOGI BREZPLAČNO. Najvspe&neje sredstvo proti i* evmatizmu in protmi: tci/'AriLin rnniun p^i6811 v Tista Rafaela $t*aa, lekarna „flla Jtadonaa kila SaMf prti 1 Ll\ULln/l uUUirin od lekarnarja = $». 1*0* in Josipa Ukana lj«a«, FamW4.l demt proti poŠt poneha ali proti antieipatni pogiljatri ngto 7 K ftaokoj poitnine in Steklenica stene K 1*40. Is Tmte m m* odpofclja manje od 4 Stran IV »EDINOST« štev. 109 V Trstu, dne 2<>. aprila l'»07 Razne vesti. Po tridesetih letih. Med osebami, ki so bile povodom potresa v San Frančišku rešene, je bil tudi Italijan Riccomini iz Lucche, ki je bil dne 27. marca 1877. od italijanske porote obsojen na dosmrtno prisilno delo radi umorstva dveh karabinijerjev. Tedaj je Jiiccomini pobegnil, a italijanske oblastnije niso mogle vse do potresa izvedeti, kje da se nahaja. Potres v San Frančišku ga je izdal, m italijanske oblastnije so zahtevale, da se jim ga izroči. Toda Amerikanci so izročitev odbili, in to pod uplivom Riccominija samega, ki je v Ameriki postal milijonar. Dne 27. marca 1907. potekel je rok kazni in sedaj se Kiccouiini povrne v Italijo. Koliko požrejo velikanske kače O kvantiteti hrane, ki jo zamorejo požreti velikanske kače, je napravil Karol Hagenbeek T minolem poletju v svojem novem živalskem parku v Stellingenu pri Hamburgu več poskusov. o katerih poroča v nekem nemškem strokovnem listu dr. A. Sokolovski. V zoolo-gičnih vrtih se vidi velike kače, kako večinoma povsem mirno leže, in mnogo teh kač ne vživa skozi pol in tudi skozi vse leto sploh nobene hrane. Večinoma si tolažijo lakoto že z enim domačim zajcem ah kokošjo. Dočim se je prej mislilo, da požirajo velikanske kače le take živali, ki so jih prej same usmrtile, je z mnogimi poskusi Hagen-beekovimi dokazano, da se kače naučijo kmalo tudi na uživanje mrtvih živali. Kadar potrebuje kača hrane, tedaj lazi nemirno okolu. Ako se jej vrže prej usmrteno ali mrtvo žival v kletko, tedaj se naglo spusti na žival, ubode v njo svoje zobe, ter jo bliskavo zavije s svojim telesom in zagrabi žival vedno za glavo. Pri požiranju se jej gobec razširja; mnogokrat tudi na meter široko. Velikanska kača z otoka Borneo, dolga 25 čevljev, je požrla v pol uri prešiča, težkega 45 funtov. Neka druga, tudi 25 čevljev dolga kača, je nekdaj požrla labuda, težkega 17 funtov in tri dni potem je pojela srnjaka, težkega 67 funtov, kateremu so prej odžagali rogove. Kača je torej v malo dneh pojela 84 funtov hrane. Neka druga velikanska kača je požrla dve kozi, težki 28 in 39 funtov ter se je malo dni potem vrgla na neko kozo, težko 71 funtov. Kača se je najprej v dveh potem v treh zavojih ovila okolu koze ter jo je tako stisnila, da se je vsled tega koza podaljšala, ter jo je na to požrla. Požiranje je pa trajalo 2 in pol uri. Neka druga kača je požrla celo naenkrat žival, ki je tehtala 84 funtov. Prebavljenje se je vršilo precej naglo. 47 funtov težkega prešiča je kača prebavila v 19 dneh. Ko kača požre žival, gre k vodi ter leži več dni nepremično v vodi in moli le glavo iz vode. Romolo Murri suspendiran. Iz Kima poročajo, da je papež suspendiral a „divinis" voditelja krščanskih demokratov v Italiji don Romola Murri. Obisk angleških časnikarjev v Nemčiji. Več angležkih časnikaijev namerava v kratkem obiskati Berolin, kjer jih vsprejmejo z velikimi častmi. Državni kancelar knez Bidow jim priredi posebno vrtno veselico. Cesar Viljem je pa odredil, da se bodo časnikarji udeležili spomladne parade v Potsdam, in da bodo po paradi pogoščeni v eni potsdamskih palač. Čudak-profesor umrl. Te dni je v 72. letu starosti umrl bivši profesor na Ko-lošvarskem vseučilišču dr. Rudolf pl. Werner. isti je živel že nekoliko let na poseben način. Razun njegovega domačega zdravnika ni smel nihče v njegovo krasno opremljeno stanovanje, kjer si je sam kuhal in čistil stanovanje. Ker ga niso sosedje videli nekoliko dni, so s silo udrli v stanovanje, ter so ga našli oblečenega mrtvega v postelji. Zapustil je znaten imetek. Dežela postopače v. Štetja francoskega ministerstva za notranje stvari so dokazala, da je sedaj na Francoskem nad 200.000 postopačev. Proti temu krdelu pošilja vlada 32.000 orožnikov, ki imajo dolžnost, da nadzorujejo te postopače ter da branijo lastnino in življenje prebivalstva. Poleg tega se je pokazalo, da je v minolem letu prosilo za prenočišče 466.000 oseb brez strehe, dočim je v 38.000 francoskih občinah le 3000 prenočišč. Mnogokrat ni možno ujetih postopačev niti utakniti v zapor, ker se takih v mnogih občinah niti ne nahaja. Od 32.000 postopačev, ki so jih v minolem letu ujeli, so jih 20.000 zopet izpustili na svobodo, ker jim niso mogli dokazati nikakega določenega zločina. Vesela vdova. Znamenit vspeh je dosegla opereta: ..Vesela vdova". Skladatelju Leharju je opereta prinesla doslej baje že okolu 2 milijona kron. In predstav še nikakor ni konec, kajti neprestano igrajo to opereto po raznih mestih. Popolnoma nerazumljivo je, katerim posebnostim da je pripisati vspeh, kajti opereta ni bolja nego mn 1(0 b<>de braniika dolina ■ »■©MMl^UMI ■ v bujnem cvetju sadnega drevja, je najlepši čas ogledati si spomenik Ć e h o v i n a „Slov. plan. drnštvo" je zaznamovalo najkiajšo pot z rudečo barvo in se dospe tja v tričetrt ure. (442 Ičrom clll7hn na deželi, vt kakem ..Kon-IbUCIll blUlUU sumnem dru5 vu". Položim malo kavcijo in dobra spričevala. Naslov pove rTn-seratni oddelek Edinosti-. 441 Išče gg mladi trgovski pomočnik 7. dobrim spričevalom in z vsaj triletno prak?o. Ystop lahko takoj. Naslov: Fran" Meden, Sv. Križ pri Nabrežini- 436 C Qp|||f9 prodaja kuhinjsko opravo: omare, I • WtUlia mize itd. iz prve roke Trst, ulica Ferriera £t. 25. Restavracija „Aurora" Trst 11I. Giusep Caraucci 15 in nI S. Grani 13 Hrvatsko tamburaške društvo „Sriemac" v narodnih nošah — Svira vs?-ki dan od 7. do ll1/, vre zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 5. uro pop. do lizvečer. Slovenci in Slouani f KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, -_ KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU, BODETE DOBRO POSTREŽENI IN S TEM BODETE PODPIRALI [□][□] . TUDI „EDINOST' R. OSMO izdeluje kape vsake vrate in oblike, nadalje higijenične klobuke iz platna, ki se jih more prati. Prodaja klobuke - iz klobučevine in slame —— Vse po cenah, de se ni bati konkurence. TOVARNA ulica Malcanton št. 7,1. nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST. Telefon Ste v. 615 Pozor gospe ! Čast mi je javiti moji cenjeni klijenteli, da prodajam pr«ve izvirna vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah. I dana ELISA PERTOT Modni salon JSarriera veecbia St. 29, 1. nudst. *000 0đ0 # 0000000000a00000* iPf: jf Južne žeieznice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červ-njana In Benetk. S*5° B preko Cervmjana v Benetke, Rim, Miijn, Yj dem, Pontcbo, Čedad in B do Kormina (Car-mOD!.; fjreko Nabrežinc. 1150 0 preko Čeninjana v Benetke—Milan (se -vena Videm in Čedad). ''ml B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim 1 zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma 3 =5 B preko Nabreiine v Konnin, Videm, Milan. Rim Č-D5 0 v Koimin (se zvezo na Červinjan in Aidov-žčino) Videm, Penke. 0 v Kormin (se zvezo v AjdovMino) Videm Milan itd. Do Gorice— Kormina— Červinjana. O-25 o do Gorice, preko Nabrekne (se zvezo v A . dovščino) I 22 0 do Kormina preko Bivia. 9'2Š B do Kormina (se zvezo na Červinjan,. Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. 7 55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb,Budim 9"55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6-oo o v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Keko. 8 ™ B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSt., II-JO 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno IC VELIKA IZBERA H glavnikov, torbic, rožnih torbic, raznih lišpov, predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov In izbrana zaloga krasnih razglednic « Via Farneto štev. 3 FILIP IVANIŠEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo it. 17 (Telefon 1405) r kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,ALPAdria* ulica Nuova št. 11 in „Al fratell dalmati,, uliei-Zudecche 5t. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste Ako hočete imeti pdd iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi Josip Visnoiritz TRST, ulica Dante Alighieri št 3 RazpoSilja se tudi na deželo. Prihod v Trst. Iz I alije preko Červinjana in Kormina. 7'40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 9*— B Iz Kormina preko Nabreiine. 10-38 B iz Kormina (zveza z AjdovStino} iz ("-: vinjana. i točno in popolno. — V nadi, da bom po-časten z mnogobrojnim obiskom, se toplo priporočam A. BOŽU. Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veHko zaloga narejene obleke Trst, ulica Arcata štev. i Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVASTIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga sa oblake. Uzorci zastonj. VITTORIO PIŠKUR. J Umetni |otogra|ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotograiično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostjlokalov,porcelanaste, plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsaiatere fotografe. Radi udobnosti P. N. narečni kov spre-jema naročbe In jih Izvriuje na dona ali zonaj mesta.