Političen list za slovenski narod.
Po poŠt) prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 In-. V administraciji prejeman vel j d: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) iu ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., 6e se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

lO.
V Ljubljani, v ponedeljek 25. januvarija 1886.
Letnili XIV.
Deželni zbor kranjski.
(XX. (zadnja) seja, 23. januvarija.)
Deželni glavar ob xji na 11 odpre sejo in zbornico naprosi, da bi zapisnike zadnjih sej verificirala samo verifikatorja. Potem poslanec De tel a poroča o vino- insadjerejski šoli na Dolenjskem ter v imenu združenega in gospodarskega odseka predlaga:
„SIavni deželni zbor naj sklene:
1.	Deželni odbor se pooblastuje, za deželno vino- in sadjerejsko šolo na Dolenjskem nakupiti posestvo „Grm" (Staudeu) poleg Novega mesta z graj-ščinskimi in gospodarskimi poslopji, z zemljišči vred v skupni meri 66 oralov 513Q°, kakor je ponujeno v dopisu posestnika g. Antona Smola z dne 9. okt. 1885, deželnega odbora štev. 6742, za ceno 30.892 gold. 50 kr. proti temu, da se prevzame vžitek kupljenega posestva s sklepom kupne pogodbe in da se s prepisom vred izbrišejo vsi književni dolgovi, kterih dežela ne prevzame.
2.	Ako bi pri nakupovanji posestva „Grm" nastale take zapreke, da bi bil nakup pod pogoji v prvi točki navedenimi nemogoč, je deželni odbor pooblaščen, na mesto onega posestva kupiti v isti namen in z jeduakimi pogoji g. Franc vitez Langerjevo posestvo „Bršlin" poleg Novega mesta s poslopji, zemljišči in pravicami vred v skupni meri 69 oralov 371 kakor je ponujano v dopisu zgoraj imenovanega posestnika deželnemu odboru z dne 22. sept. 1885, pod dež. odbora št. 5725, za ceno 20.000 gl.
3.	Deželnemu odboru se naroča, pri c. kr. vladi prositi za kolikor moč izdatno ustanovno podporo, za nakup posestva, prezidavanja poslopij, notranjo upravo in preselitev šole, kakor tudi za stalno letno podpore za vzdrževanje šole.
4.	Deželnemu odboru dovoljuje se za nakup, prezidovanje in druge nujne potrebščine pri nakupu posestva Grm kredit do 38.000 gld. (osemintrideset tisoč gold.), oziroma pri nakupu posestva „Bršlin" kredit samo do 34.000 gld. (štiriintrideset tisoč gld.)
iz deželnega zaklada, od kterih je odšteti svota državne ustanovne podpore.
5. Deželnemu odboru je nalog, nakup za šolo namenjenega posestva v pravem času in z redno previdnostjo skleniti, potrebno prezidavanje z najmanjšimi stroški kar pred preskrbeti, vrh tega pa tudi za to skrbeti, da se dohodki posestva od nakupa do preselitve šole kar najboljše zagotove deželi na korist; končno pa skrbeti, da se po dogotovljenih pripravah vino- in sadjerejska šola v primernem času preseli s Slapa na Dolenjsko."
Pri splošnji obravnavi se oglasi poslanec Lav-renčič in omenja, da bi na Slapu šola še lahko obstala 18 let, da sta se toraj združena odseka morda prenaglila sklenivši, da naj se šola ravno zdaj preloži s Slapa na Dolenjsko, kjer se razširja trtna uš in peronospera. Marljivi Dolenjci so že dozdaj zajemali iz Slapske šole in bi to lahko tudi odslej. Nova šola bo stala, kakor stoji v poročilu, 38.000 gold., morda pa še 60.000 gold. ne bo zadostovalo. Kadar je bilo treba dovoljevati kake podpore, se je zmerom reklo, da je deželni zaklad ubog in zdaj se precej tako velik znesek proč vrže in se opušča šola na Slapu, ko je ravno začela najlepše cveteti. Ve, da govori zastonj, toda obžalovanje mora vendar le izreči, da se je to zgodilo. (Dežman in tovariši njegovi: dobro!)
Za njim priporočal je poslanec Pfeifer od-sekove nasvete tako-le:
Slavni deželni zbor!
Žalostnega srca vidimo, da naša dolenjska stran v gmotnem (materijalnem) obziru vedno bolj hira in propada: slabo gospodarsko znanje, prezadolženje zemljišč, pomanjkanje modernega občila — železnice, pomanjkanje pripravne komunikacije so glavni vzroki, da se o intenzivnem gospodarstvu sploh še govoriti no more.
Vsi ti vzroki so tesno vezani med seboj — brez znanja, brez naprednega gospodarstvu, brez cenenega občila, brez živahnega prometa ni mogoča ekonomična samostalnost, hiranje, zadolževanje je neizogibno.
Glavni vir pridobivanja za dolenjskega gospo-
darja kmetijstvo, — zlasti vino- in sadjerejstvo — še ni na tisti stopnji, da bi lahko tekmovalo (konkuriralo) s sosednimi deželami, zato smo dolžni rabiti vsa dostojna sredstva, s kterimi bi se zboljšalo kmetijstvo: vir vsega pridobivanja za dolenjskega kmeta.
Jako važno tako sredstvo med drugimi pa bi bila sadje- in vinorejska šola na Dolenjskem, zlasti če bo kolikor mogoče v primernem kraji lahko dostojna v enaki meri mnogim, prav mnogim kmet-skim mladeničem pa tudi gospodarjem, ki se težko ločijo starih navad in se ne lotijo novih naprav prej, ko z lastnimi očmi vidijo, z lastnimi rokami primejo, da je nova naredba dejansko koristna.
Gospoda moja, povabim Vas, pridite na brod Krški, potrudite se v prijazno dolenjsko stran, kjer se izliva temna Krka v bistro Savo; tesno Vam bode pri srcu, videti suhe, vele trte, umirajoče mladice, ki so še pred malo časom ponosno kinčale krasue vinske bregove ob Savi, sloveče gorice ob desnem bregu Krke.
Kdor ne vidi z lastnimi očmi, skoraj verjeti ne more, da majhna živalica — trtna uš — v sebi nosi toliko pogubne moči požiraje nekdanje blagostanje prostranih pokrajin; zahtevaje še vedno novih žrtev — iu ni videti, kje in kedaj bode poslednja.
Zalibog zamujen je zlati čas, ko je še mogočo bilo po mojem mnenji s primernimi stroški omejiti grozno nesrečo ali vsaj zabraniti dalno razširjevanje.
Zal, da naše domačo trte niso protistavne trtni uši, le nekaj amerikanskih trt poznamo, kterih se nič ne loti požrešni mrčes — ali kaj se hoče, ker še ne znamo, če so prikladne naši zemlji, našemu podnebju; tukaj je treba mnogih dolgoletnih trudapolnih dragih skušenj, kterih pa posamezni nikakor ne zmaga, ta naloga pripadla bode kmetijski šoli, ona bode delala potrebne skušnje, ktere amerikanske trte dajo dobro vinsko kapljico, ktere treba pocepiti itd.
Potrebujemo toraj šolo osnovano na praktični podlagi tako, da dolenjske kmetovalce spodbuja kot vzgledno gospodarstvo — da jim daje skušena sredstva, s kterimi si zboljšajo vse stroke kmetijstva — ne potrebujemo pa take šole, v kteri se šopiri visoka učenost, v kteri bi se odgojevali kmetski fantje za
LISTEK.
Otrinjki in tema.
Dragi prijatelj!
V	spomin Ti kličem oni znameniti večer, ko so se neprenehoma o tr i n j a le svitle zvezde. Prekrasna podnebna prikazen je bila to, in vsakemu jo lahko žal, kdor je zamudil priliko jo občudovati. Morda bo spet 13 let preteklo, predno jo bo mogoče tako in v toliki meri opazovati. Kakor si mi oni dan omenil, napravili so ti zvezdni pojavi velikansk vtis na-Te. Tudi priprosto ljudstvo ni prezrlo omenjenih prikazni. Uganili so ljudje pri tisti priliki marsiktero.
Nekteri so menili, da to pomenja vojsko, drugi, da bodo začeli v kratkem ljudje tako uaglo mreti, kakor se sedaj zvezde urno otrinjajo; spet tretji so si mislili, da bo vsled tega silno huda zima.
V	neki gorenjski vasi, ktere ime Te spominja kraja, kjer se voda „razteka", proti jugo-vzhodu namreč in proti severo-zahodu, drlo je kakor se pripoveduje, tisti večer vse, kar je bilo urnih nog
in brzili krač, pred znamenje zunaj vasi. Ne misli, predragi, da imajo tam vaščanje svojo zvezdarno, ampak pri prižganih svečah hotli so tam počakati sodnega dne. Neka stara ženica pa, ki ni mogla dosti urno izza kolovrata, vlegla se je kar na klop pri peči, češ, malo se moram na zadnjo uro še pogreti, da ne pridem premrzla na oni svet; kajti utegnila bi se sicer v slučaji kake posebne nesreče na onem svetu še prehladiti, in to že prvi dan! Občuduj, prijatelj, previdno ženico! No, za sedaj je že še prestala. Čakala jo je pa spet nova nadloga in nesreča. Kajti o Božiču bi bila imela biti menda 6 dni taka tema, da bi se še ogenj ne imel videti. No, prestala je ženica tudi to nevarnost brez veče nesreče.
Kaj ne, dragi moj, to je strašno? Ali se ne spominjaš pri tem onega starega domobranca, ki nama je zadnjič pravil, da je na Ruskem večinoma tako mrzlo, da ondi še ogenj ni gorak iu da v enem in istem piskru pri eni strani vre krop, pri drugi se pa napravlja istodobno kar ledena skorja? Kakor pa se piskru s tem pomaga, da se zasuče za 180 stopinj, našli so pomoček tudi proti napovedani temi. Blagoslovljene sveče in črne „vošče" ogenj se bo
menda vendar-le videl. V prej omenjeni vasi hite ženice toliko bolj črne vošče sekati, kolikor bolj se približujejo svečnici. Pazi prijatelj, da se tudi Ti preskrbiš s potrebnimi sredstvi zoper nenavadno temo! Zakaj ker lansko leto ni bilo take teme, zna letos biti o svečnici; kaj bi ne, saj letos bo že tako vsekako izjemno leto. Jaz sem bližej oni vasi, kakor Ti, zato mene ni treba posebno skrbeti; upam da bodo ondotne ženice že toliko kurile, da se bom pri tistem svitu samega sebe vsaj čutil, če se že ravno videl ne bom. Zato pa Te, prijatelj, naprej in gotovo zadosti zgodaj opomnim da časa ne£?ratiš zastonj in Te svečnica ne prehiti; Jaz sem brez skrbi.
Sicer je pa zelo prav, da se je našel pomoček zoper pretečo nadlogo, podobno eni izmod egiptovskih najhujših božjih šib. Ljudi je pri nas že silno skrbelo, kaj bo iz tega. Mojega soseda je to najbolj trlo, kako bo tiste dni pokladal živini; za-se in sploh z,a ljudi mu ni bilo mari. Rekel sem mu, da bi se kmalo privadil. Tolažil sem ga pač s tem, kakor je svoje dni neka brezverska mati tolažila svojega roparskega sina na smrtni postelji. Sinu je namreč vedno hujše prihajalo in pekel je stal odprt pred njegovimi dušnimi očmi. „0, mati, kaj bo v peklu" ?
gospode, kterih bi potem ne maral niti kmetski, »iti bolj omikani gospodar.
V gospodarski šoli ne bi se smele pretrgati žive vezi z domaČo zemljo, z domačim ognjiščem: v šoli pridobljeno znanje moralo bi mari te žive vezi že bolj vtrditi, ljubezen za domače ognjišče osvetiti, očistiti in povzdigniti jo tako, da bi ravno ona dajala mnogo moči v težki borbi za obstanek.
Znanje, oživljeno in oplodnjeno s tako ljubeznijo, povzdigovalo bi produktivnost dela, slabilo bi premoč tuje koukurencije, dajalo bi sredstvo, da se priden delavec počasi reši dolgov.
Le iutevzivno z naprednim gospodarskim znanjem podprto gospodarstvo bode dajalo sredstvo, da more prebivalstvo boriti se vspešno proti vedno rastoči revščini, pri kteri — če se je ne ubranimo — ne bode pravega kmeta več, mari se bo kmet preobrnil v dninarja, ki živi v potu svojega lica od dne do dne — dokler ima dela — pri tujem gospodarju.
Zato hvaležno pozdravljam današnji korak deželnega zbora, ki Dolenjcem nakloni kmetijsko šolo ter si s tem prizadeva ohraniti kmetski stan podajoč mu sredstvo, da se laglje nekaj tudi sam izkoplje iz premnogih težav, ki tišČe njega, pa bolj ali manj tudi nas vse, da si zboljša sedanje slabe gospodarske razmere, ter prispe do boljšega blagostanja. (Dobro, dobro')
Za šolo dolenjsko jo govoril še poslanec Suklje, pripozuavši, da poslanec L a vre nč i č pač ni mogel drugače govoriti, da je pa sam priznal, da je reč principijelno že rešena. Danes se le vpraša, je li deželni odbor nalogo, ki se mu je bila lani izročila, prav rešil ali ne? Njemu se zdi, da je to nalogo dobro rešil; grajščina Germ je kaj pripravna za tako šolo, poslopja obširna, zemljišče iz-gledno arondirano, lega njegova tik Novega mesta na holmcu, kjer se strinja več cest. Pridelki se bodo lahke prodajali v Novem mestu, cena grajščine ni velika, pred nekterimi leti je posestnik ravno za ta svet tirjal 62.000 gld., in celo opoziciji se ta cena ni zdela previsoka. Odlašati se reč ne da, ker je bilo že 1. 1872 sklenjeno na Dolenjskem napraviti gospodarsko šolo. Ako se reč zdaj zopet odloži, se bode pokazalo, da za Dolenjsko res ni druge hrane, kakor brana, ki se je oni dan omenjala, hrana po stenografičnih zapisnikih. Zato prosi, da naj se odsekovi nasveti sprejmo.
Baron Schvvegel je rekel, da stoji na ravno istem stališču, kakor predgovornik, potem pojas-nuje ugovore, ki so se delali v odseku. Res je treba gledati, kakor se je zahtevalo v razpisu. Tirjalo se je 20 oralov njiv in vrtov, pa 8 oral vinogradov; to posestvo ima pa več njiv in le 4 orale vinogradov, toraj so bili pomisliki opravičeni. Dalje je vprašanje, ali se namerava tam napraviti tudi kmetijska šola, in ne samo tje preseliti Slapsko vino-rejsko šolo, ker je že ministerstvo izreklo pomislike, ali je res tako silna potreba Slapsko šolo prenesti na Dolenjsko.
Poročevalec De tel a odgovarja g. Lavren-ciču, da se 38.000 gld. ne zavrže, ako se grajščina kupi, ki se je prej cenila 62.000 gld., pa se je zdaj cena tako znižala; dežela marveč naredi dobro kupčijo. Ta šola ni darilo za Dolenjce, Vi-
obrne se nepokojni sin k njej. „E, sinko, nekaj časa ti bo hudo, potem se boš pa že privadil", odvrne trdosrčna mati ter gre iz hiše.
Do sem, ljubi prijatelj, sega prvi del mojih »otrinjkov in teme". Sedaj sledi drugi del; vtem pa moram začeti s temo in sicer z Dunajsko.
Znano Ti je pismo Dunajskega nadškofa in kardinala, ktero je izdal povodom tistih nihilističnih slik. V tem pismu pravi nadškof, da je storil potrebne korake, predno je pismo objavil. Kakšne korake pa je storil?
Najpred se je obrnil do pokrovitelja umeteljni-škega društva, ter ga prosil, naj d/t odstraniti poli njšl ji ve podobe. Pokrovitelj je bil zelo nejevoljen nad sramotnimi podobami, vendar se je izjavil, da ne more ničesar storiti, ker je umeteljniško društvo oddalo le prostore Veščaginu, z izložbo samo pa nima društvo ničesar opraviti.
Nato pošlje višji pastir nekega kanonika k raznim dostojanstvenikom in oblastnijam, a vsi so rekli , da ne morejo tii nič storiti. Iz tega sicer ne srne nikdo sklepati, da so dostojanstveniki sovražni katoliški cerkvi, gotovo ne; a vsekako pa je na Dunaju tema, gosta tema, ker so tam take okoliščine,
pavci so imeli že doreJj dolgo iolo, da so s® izurili, sicer pa se bodo gotovo 4®di za Vipavce napravile vstanove in se jim na t» način dajala prilika obiskovati dolenjsko šolo. Posestva, kakosšiio se je zahteva)® v razpisu, deželni odbor ni mogel dobiti; menda pa ne bo škoda, ako se ima več zemljišča, se ga lahko oddtl v najem, ali pa prodii, kar je preveč, toraj so ti pomisliki neopravičeni. Tudi to se mu ne zdi prav, kar je nasprotna stranka zahtevala v odseku, da deželni zbor privoli nakup le s tem pogojem, ako ministerstvo dovoli 20.000 gl., ker se ministerstvu pač ne more sila delati in mu naročati, koliko naj d& podpore. Priporoča toraj, da naj se prične posebna obravnava.
Pri prvem nasvetu govori poslanec Dežman in meni, da bi bilo morda primernejši za šolo pri Kostanjevici najeti pripravno posestvo, kakor pa kupiti grajščino Germ. Ugovarjalo se je sicer, da je tam trtna uš, pa ravno zarad tega naj šola pokaže, kako bi se dal ta mrčes odpraviti. Konečno stavi predlog, da naj se grajščina Germ kupi za 30.892 gld. 50 kr. le s tem pogojem, ako ministerstvo poljedelstva podari v ta namen najmanj 20.000 gld. in se ob enem zaveže, šolo redno podpirati s tako svoto, s kakoršno je podpiralo šolo na Slapu.
Odgovarja mu dr. Pokiukar, da bi tudi on pritrdil predgovorniku, ako bi imeli med seboj zastopnika ministerstva, ki bi nam mogel povedati, pri čem smo. Tako bi se pa reč gotovo spridila in bi se od vlade morda ne doseglo nič. Ko je neki cestni odbor sklenil za neko cesto dati 2000 gld. s tem pogojem, ako tudi deželni zbor dovoli toliko in toliko, se je reklo: To pa že ne; cestni odbori nam ne bodo zaukazovali, koliko podpore naj tej ali oni cesti dajemo. Ravno tako bi menda ministerstvo odgovorilo, ko bi mi od njega tirjali 20.000 gold., kakor predlaga g. Dežman. Konečno še pobija očitanje, kakor da bi se Dolenjski dajala edino le hrana stenografičnih zapisnikov; v dokaz, da se je tudi za Dolenjsko skrbelo, opozorja na Grosupeljsko cesto, ki je že zdaj deželna cesta, in na Turjaško cesto. Toraj se ne more zboru očitati, da bi za Dolenjsko ne skrbel, ker prepričan je, da bo tudi šola sprejeta z veliko večino glasov.
V enakem smislu govori še poslanec Šuklje, ki tudi ugovarja, da bi se reč zavlekla in kupčija podrla, ker sta prodajalca na ponudbo vezana le še 14 dni po končanem zboru. Zoper ustanovo šole v Kostanjeviškem okraji je več pomislikov, poskušnja bi bila predraga in trtno uš zatirati je naloga vlade ne pa dežele.
Poročevalec Detel a v konečni besedi omenja, kaj je namen šole, in da bi dežela pač ne bila v Smolenji vasi iskala vinogradov, ko bi biia hotla kupiti izgledne vinograde. Šola bo kazala, kako se zbolj-šujejo; reč bi pa gotovo čisto zaspala, ko bi se sprejel predlog Dežmanov. Pri glasovanji se Dežmanov predlog zavrže in se sprejme prvi nasvet odsekov. Drugi nasveti odsekovi se sprejmo brez ugovora.
(Konec prih.)
da se tudi z dobro voljo ne dil nič storiti v — po-hujšljivih slučajih. Kronika nam pripoveduje, da vkljub opominovanju kardinalovem, da, ravno zarad svarjenja so hodile gledat trume Dunačanov pohujš-Ijive podobe. Sveta nebesa, mar li to ni tema, da, prav egiptovska tema v glavah Dunajskih gledalcev 1
Pa, kaj hočemo preganjati temo v Dunajskih glavah, mar li jo nimamo bližej? Da, da, pa še kolikošnjo! „Najstareji dnevnik" v stolici slovenski graja Dunajskega nadškofa zarad prepovedi, da, celo graja svojega škofa, da opominja verne k molitvi za zmotene!
Enako dela edini slovenski Jlustrovan časnik". „Kdor ne poznd duha „Slovana", naj bere zadnjo številko preteklega leta", rekel mi je nedavno prijatelj in žalibože, prav ima prijatelj. Molitvorenje in farizejstvo imenuje po nadškofu Dunajskem in višjem pastirju Ljubljanskem priporočene molitve in obhajila. Oj kaka temu v „ilustrovanih glavah" !
Pa glej, žareče otrinjke! Na poziv kardinalov pristopilo je 8. decembra le v cerkvi sv. Štefana k spravnemu sv. obhajilu okoli 5000 oseb
Politimi pregled.
V Ljubljani, 25. januvarija. JSotr»*ye dežele.
Po Češkem je še vedno mnogo burje zarad učenja druzega deželnega jezika, kterega se mora vsak poprijeti, kdor hoče državni uradnik postati in v domači deželi služiti. Nemški listi se nad to določbo silno togote in se povprašujejo čemu to ? Ob enem izražajo pa tudi željo, da, ker Nemci od Cehov že tako druzega ne zahtevajo, kakor to, da jih v bodočnosti ne bi silili k učenju češčine, naj jim toraj s tem prizanašajo, čehi prav za prav nikogar ne silijo, da bi se moral učiti nemščine, temveč se dotični sam sili, ako hoče »radovati po celi deželi in ne vedno na nemške okraje privezan biti. Cehi naj se le vedno krepko drže, da bode veljavna ostala določba o ravnopravnozti obeh jezikov in za vse drugo bodo morali potem Nemci sami skrbeti, vče si bodo hoteli med Slovani svoj kruh služiti. Ce se mora Slovan učiti druzega in tretjega, ali še eelo četrtega jezika, da si odpre in pogladi pot do boljšega kruha, kakor ga je jedel njegov oče, zakaj pa bi imel Nemec v tem posebno pred-pravico, da bi se moralo vse le njemu vgodno goditi. Pri enakih bremenih spodobijo se nam vsem Avstrijcem tudi enake predpravice, sicer Avstrija neha biti kar je, in se bo kaj druzega pričelo. Smešna pa je trditev, da bi Slovani Nemce silili, da se morajo učiti druzega deželnega jezika. Ne, tega ne delajo; če pa tirjajo, da morajo češki znati, če hočejo med njimi uradovati, jim mora gotovo nepristranski človek prav dati.
Minister Gautseh je obiskal v Pragi nemško in češko gimnazijo v Starem mestu, sprera-ljevala sta ga deželna nazornika Wolf in Kozina. Minister je bil po vseh razredih navzoč pr( nauku. Potem je šel v občno bolnišnico; vzvišeni gospod je obiskal tudi kliniko na obeh učiliščih in se je lahko sam prepričal, kako je tam s prostorom, Obiskal je potem deželske in vojaške dostojanstvenike, Praškega nadškofa in župana. C. kr, deželni namestnik je napravil potem slavnostni obed na Čast slavnem« gospodu, in zvečer je šel gospod minister v nemško gledališče. 22. t. m. je pa obiskal_česko višo realko, nemško državno gimnazijo v Štefanovih ulicah. Le-ta gimnazija je v zasebni hiši in prostor za to ni pripraven, g. minister je obljubil, da se bode to zboljšalo. Od tod je šel v Klementinam — vseučilišče, tam so se mu predstavili rektorja in profesorji; ogledal je potem vseučiliščno knjižnico, kjer ga je posebno zanimivala velika dvorana, ktero so jezuiti postavili. Iz Klementinuma je šel g. minister v Karolinum in je ogledal vse učne sobe, potem je obiskal češko juridično fakulteto, dalje je obiskal posamezne učne zavode in vstanove, povsod so ga sprejemali predniki in odkazavali prostore. Od 2. do 4. ure poklanjale so se razne deputacije šol in zavodov.
V tirolskem deželnem »boru je bila živahna debata zastran hišnega davka. Govorniki so dokazovali, kako ta postava hudo zadene mesto Iriomost, da bodo s časoma hiše manj vredne, in poslancem so očitali, da so v državnem zboru glasovali za ta davek. C. kr. namestnik je rekel, da Tirolska ne more tukaj izjeme imeti, da so novi davki neogibljivo potrebni. Sklenila se je resolucija do vlade, kakor je to nasvetoval poročevalec občinskega odseka.
Fakcijozni opoziciji vsaka reč prav pride, samo če se da ž njo državni zbor zgrabiti. Sedaj čvekajo nekaj, kar jim seveda noben pameten ne verjame, o razpušČenji poslaniške zbornice sedanjega državnega zbora in zakaj? Razprava o državni pogodbi daia jim .je povod. Trdijo namreč, da pogodba v državnem zboru nebo imela večine, ker se ji bodo Cehi uprli.
(kakih 2000 možkih in 3000 žensk). Med njimi so bili nadvojvode Franc Salvator, Albrecht Salvator iu nadvojvodinja Karolina Marija Immaculata itd. Višji krogi bili so vsi močno zastopani. V vsem Beču menda je bilo kakih 20.000 takih prelepih otrinjkov.
Otakrinški župan pa je sklenil skrbeti za to, da se tam sezida nova cerkev v čast Edinoroje-nemu.
Tudi v Ljubljanski škofiji je bilo na tisoče svitlih otrinjkov — spravnih obhajil; temo nevednosti in liberalnega farizejstva pa vračajmo »staremu dnevniku" in »ilustrovanemu časniku" nazaj s postavnimi obrestmi. Naj njima tekne oboje.
To-Ie, predragi, imel sem Ti danes povedati. Ko dobiš pismo v roke, čitaj je urno, da Te ne pribiti prerokovana tema. Kajti Časa, kedaj se ravno prične, ne vem ti naznaniti. Dotični preroki ali prerokinje niso določili niti dneva, niti ure, da, še minute ne marajo ali no morejo natančno zaznamovati. Posebno srečo Ti želi v tistih dnčh Tvoj skrbni prijatelj	Nekdo.
Če bi toraj padla, bi bil to velik Škandal za vlado. Da se temu v pravem času v okom pride, bode vlada rajši že poprej državnega zbora poslaniško zbornico razpustila. Ali ni tako čvekanje brez mere neumno? Predlogi o pogodbi še niti zdelani niso, toraj tudi njihova vsebina ne more biti že znana, da bi se že kar zanaprej trdilo: vCehi se ji bodo uprli. Nepristransko soditi, bodo čehi med vsemi narodnostmi še najmanj vzroka imeli upirati se jim, ker bodo s ponovljenjem pogodbe razširili področje narodnega gospodarstva in odpravili nedostatnost, ktera jih je do sedaj najhuje ovirala. Ustanovili si bodo namreč več podružnic nacijonalne banke, pri kterih se bode denar, potreben za narodno gospodarstvo, dobival. Od te strani se pač ni nadjati, da bi se ji Čehi upirali. Od Poljakov, ki so osobni prijatelji Madjarov, se kakega upora tudi ni nadjati.
Jtusinom so se letos vgališkemdeželnem zboru prvokrat obnesli njihovi napori, kakor že sploh zdavnej ne. Prvi tak vspeh sme se imenovati izvolitev poslanca Bereznickega v deželni odbor. Poljaki so, kakor znano, v gališkem deželnem zboru po vseh treh kurijah v zdatni večini in bi jih živ krst ne bil mogel siliti, da morajo jednega Rusina izvoliti med deželne odbornike, če bi ne bili hotli tega iz lastnega nagiba storiti. Kedaj so še Nemci kaj takega prostovoljno storili, bodi-si pri nas, na Štajarskem, Koroškem ali pa kjer koli si bodi? Poljaki so Rusinom priznali pravico in s tem dokazali vsaj dobro voljo, če že več ne, da jim jeza ravnopravnost v resnici kaj mar. Drugi vspeh Rusinov je znana šolska zahteva za ustanovo rusinskih šol po Galiciji, ktere so jim Poljaki, če tudi so po Galiciji, zlasti kar se plemstva tiče, v veliki večini, vendar-le dovolili. Rusini bodo povsod dobili svoje šole, kjer jih je le četrtina vsega prebivalstva. Po mestih pa, kjer jih je vsaj 3000. Ali niso to jako opravičene in zmerne zahteve? Kako je pa pri nas? Ne bomo tega razpravljali, saj so razmere naše z nemško šolo le predobro znane. Dalje se bo po celi Galiciji tudi drugi deželni jezik po šolah obligatno vpeljal za vse učence, izvzemši tiste, pri kterih se bodo stariši odločno izjavili, da ne žele, da bi se ga njihovi sinovi učili. Takih zagrizencev pa menda ne bo! To je za Rusine velika pridobitev če pomislimo, da so bile do sedaj srednje šole ondi vseskozi poljaške. Kako je pa vtem oziru pri nas Slovencih, ki nas je 95% v deželi? Kje toraj je veče strankar-stvo pri Nemcih, ali pri Slovanih?
Zanimive črtice iz življenja sedanjega bosanskega pravoslavnega raetropolita Jurija Nikolajevima so sledeče: Muž je že star. Rodil se je leta 1807 v Jašku na Sremu. Gimnazij in bogoslovje dovršil je v Karlovcih, potem pa se je podal v Budapešto na velike šole. Leta 1830 postal je profesor v Dubrovniku, kjer so ga leta 1833 v mašnika posvetili. Od slej nadalje služboval je na gimnaziji v Dubrovniku za kateheta celi 28 let, od koder so ga poklicali v Zadar na pravoslavno se-minišče. Leta 1852 odlikoval ga je presvitli cesar z zlatim križcem za zasluge, ob enem podelil mu je pa ruski car red sv. Ane druge vrste. Leta 1873 imenovan je bil za člana deželnega šolskega sveta dalmatinskega. V književniškem oziru je bil mož jako marljiv. Bil je sodelovalec skoraj pri vseh srbskih listih v Avstriji izhajajočih. Tudi je mnogo spisov za mladost iz tujih jezikov na srbščino preložil. Preden so so stare listine o srbskih čarih in knezih prepeljale iz Dubrovnika na Dunaj, dali so njemu nalog, da jih je prepisal, kteri prepisi so potem v Dubrovniku ostali. Ko je bil pred nekaj leti imenovan Sava Kosanovič za pravoslavnega raetropolita v Bosni, priredili so mu Nikolajeviča, ki je sedaj mož pri 80 letih, za arhimandrita. Sedaj je pa čast metropolita njega samega doletela.
Vnanj« držav«1.
Grki in Srbi so se res pomenili, da se hočejo združeni upreti vsakemu preobraževanju balkanskega lica, če bi se enim kakor drugim ne dala primerna in zadostna odškodnina. Zato pa Srbi zopet svoje vojake skupaj zbirajo in jih na mejo pošiljajo, Grki pa zahtevajo, da naj se za sedaj Epirus izroči grškemu kralju v začasno opravništvo, kterega naj bi sultan za nekaj let imenoval za general-guvernerja čezenj. No, neumni ravno današnji Grki niso, to jim mora vsak pripoznati, ker si mislijo na tako lep in nekrvav način prisvojiti lep kos dežele Epirske, po kteri se že več let željno ozirajo. Med tem ko se po oni strani Grk in Srb silno repenčita iu o kakem miru nič slišati nečeta, zginjova tudi Aleksandru bolgarskemu veselje do razprav, ktere je bil s Turčijo pričel zarad zedinenja Rumelije in Bolgarije. Turčija mu je v to svrho določila dva diplomata Madjid pašo in Gadbana eftendija. Iz začetka sta se oba še zadosti pohvalno izrekla o napredovanji razprav, sedaj pa oba tožita, da z Aleksandrom ni več kaj začeti. „Od konca je še nekako bil, kakor se spodobi, tako tožita moža, sedaj niti ne posluša več, kar mu svetujeva." Tudi sta si omenjena državnika mnogo prizadevala, da bi se sklepanje miru med Srbi in Bolgari pospešilo, toda tudi v tem oziru je zastonj ves njihov trud, ker se nihče za nje ne briga.
Avstrija bo imela na Balkanu jako pomenljivo nalogo in silno veliko dela, če bi Srb in Grk res skupno postopati mislila. Za ta slučaj dobila jo naša vojna eskadra v helenskem morji povelje za sedaj še ondi ostati, kteri pojde, če bo treba šo nekaj vojnih parnikov na pomoč. Na suhem bodo
pa nekaj naših peš;polkov preko Donave in Save v Srbijo pomaknili. Škoda, da ta nameravaui korak ni brez napake, če je res, kar se o njem govori. Zvedenci namreč trdijo, da se je grof Khevenhilller v Belemgradu zagrozil, da če ne bo miru, bodo imeli z Avstrijo opraviti, ktera pa ne bo sama nad nje prišla, temveč v zvezi in na povelje Evrope. V tisti zvezi bo menda Nemčija, ki bo tudi nekaj svojih polkov na suhem pred Beligrad postavila, parnikov pa ne misli nič na Grško poslati. Avstrija se je letal864 z Nemčijo v enaki španoviji že nahajala v Šlezvik-Holstajnu; dve leti pozneje 1. 1866 je pa plačilo dobila svojega truda, ran in postrež-nosti. Naj le Prusijo kot zaveznico pri miru pusti. Ali ji ne zadostuje, da se je že enkrat z njo spekla. Rajši naj dela s porazumljenjem Rusov, ker potem se ji Nemčije ni bati. Avstrija mora se pred Bismarkom čuvati, dokler Italija po laških Tirolih in Trstu škili.
Pruskemu deželnemu zboru predložila se bota letos dva jako zanimiva načrta. Prvi dotikal se bode odprave tistega sodnega dvora, ki so ga vstanovili na podlagi majevskih postav za cerkvene zadeve, drugi pa izobražbe duhovščine na Pruskem. Da bi se sodni dvor za cerkvene zadeve odpravil, napeli so katoliki na Nemškem že večkrat vse svoje sile, toda kakor znano do sedaj vedno brez vspeha. Predlog se bode pa ob enem tudi pečal z novo napravo seminarjev, kteri če bodo hotli sploh kaj prave koristi imeti, se bodo morali izročiti duhovščini v oskrbovanje in nadzorovanje. Slikarja zamore le slikar za delo sposobnega storiti in juristale jurist; zakaj bi se za duhovščino druga pravica zahtevala. Kljubu temu pa menda mislijo pridržati še dosedanje tri leta velikih šol, ktere bo moral vsak dovršen gimna-zijalec spolniti, preden ga bodo sprejeli v bogoslovje. No, če bodo potem seminarji izključljivo v duhoven-skih rokah, tiste tri leta univerze ne bodo nikoga ubila; dasiravno bi se brez njih lahko prebilo.
Polagoma bodo na Nemškem vendar-le odložili orožje, s kterim so mnogo dolgih let preganjali katoliško cerkev in njene služabnike. Da smemo na to sklepati, daje nam povod najnovejša slovesnost na cesarskem dvoru na Nemškem, kjer sta bila med drugimi državnimi dostojanstveniki odlikovana tudi dva katoliška škofa, izPulde in Hildesheima. Poleg teh doletela je pa cesarska milost tudi še dolgo vrsto katoliških duhovnikov, da so bili namreč k slovesnosti povabljeni, kar se že petnajst let ni zgodilo. Iz tega je razvidno, da bi na Nemškem že prav radi puško v koruzo vrgli, če bi se le ne bali, da se osmešijo, ker so poprej svet hotli iz tečajev dvigniti s svojim železnim kanclerjem, sedaj morali bi pa svojo slabost javno priznati. A ne bo drugače prej ali poznej. Sicer je pa tudi lahko mogoče, da vsa ta znamenja goljufajo in da Bismark z navidezno prijaznostjo do katoličanov druzega ne namerava, kakor tolikanj pri-stujeni mu centrura v državnem zboru razrušiti in oslabeti. No tolikanj previdni bodo vendar vodje nemških katolikov, da mu ne pojdejo na take slabe limanice, kar jim tudi treba ni. Čvrsto se morajo držati glavne točke majevskih postav: „izgoje duhovščine" ; dokler vlada tiste ne izroči zopet v du-hovske roke, tako dolgo ne smejo zaupati Berolin-skim mogotcem če bi jih prav z redovi in križci obsipali! če je Nemškemu vladarju res kaj na spravi ležeče, dovolil bode tudi to, kar mu ne bode v ne-čast. Eno pa vendar-le lahko še rečemo in ta je: dokler bode luteranska Prusija katoliške Poljake izganjala, tako dolgo ji ne gre vera, da bi res želela slabe razmere katoliški cerkvi zboljšati.
Angleški prestolni govor vendar enkrat razjasni, kake strune če Anglija napeti do Bolgarije; naravnost namreč pove, da hoče Augleška pospešiti zedinjenje Bolgarov, a ozirati se je treba vendar-le na Turčijo. O Berolinski pogodbi je le toliko govorjenja, da jo je treba prenarediti po željah prebivalstva. Anglija bode toraj pospeševala gibanje na poluotoku balkanskem, ali pa opazovala, kako se bode štrena motala, dokler se to ne tiče posebnih korist Turčije, oziroma Angleške. — Anglija bi toraj na balkanskem poluotoku vmes segla, ko bi se kaka druga država hotela vmes vtikati, sicer naj se pa ljudje dol pretepavajo, kolikor jim drago, da le Anglija ne bode pri tem škode imela. Politika je brezsrčna in samopridna.
Kaj je v Sudanu? Vstaja se je v Sudanu začela zarad slabega gospodarstva. Mahdi je bil srečen, zato so mislili, da je čarovnik, in bili so vsi navdušeni zanj. To je pa sedaj zginilo, in gibanje ostane, ker je sila. Sudan je prišel v najhujšo revščino. Bogati in revni dobivaje iz državnega zaklada po dva dolarja na mesec, da ne umerjo za lakoto. — Prodirajo na sever, kjer jim gre za plen. Sedaj ni mogoče pogajati so ž njimi, kakor z mečem. Angleži so jih sicer zapodili in razkropili, vendar to ne pomaga dosti, kmalo jih bode prišlo več in začeli bod z nova. Saj nimajo kaj zgubiti. Za njimi lakota, pred njim obilost. — Veliko bo zdalo, ko bi jih podpirali, a prej ne, da bodo popolnoma zmagani in še potem bode treba vojne, ki bode zmirom pripravljena na boj. Pri Ginis-u jih je bilo kakih 5000. Ko bi bili vsi poginili, vendar jih pride še lahko desetkrat toliko. Najskrajnejša točka, od koder je mogoče kaj doseči, je Dongola. Od tam je lahko v zvezo stopiti z raznimi rodovi. Ko bi bil lord Wolseley ostal še 20 dni v Dongoli, bi bilo vse gibanje že davno popolnoma zginilo. To ni nič pretiranega. Mahdi je poslal zoper Stevvarfa
24.000 mož, od teh jih je prišlo nazaj le 6000. Ko so to Mahdiju sporočili, pokril si je oči, ter je rekel: Kako morem zahtevati od ljudi, da bi se bojevali zoper te možč, ker je od 24.000 jih ostalo le 6000. Tako je pripovedoval jeden poglavarjev egiptovskemu poročevalcu, ki piše v „Times". Dalje se tam piše: „V Dongolo morate iti, tam bote vstajnikom prav na glavi. Ako se umaknete, nam bodo Sudanci za petami. Ako se Angleži umaknejo iz Sudana, bodo Sudanci proplavili vso deželo. Boje se dvojega: angleških vojakov in Abdul-Kader-paše, prejšnjega gubernatorja v Sudanu in sedaj ministra notranjih zadev. Ko bi prišli namesto Angležev turški vojaki, bi stvar ne bila ne ložje, ne težje, ko bi jih bilo ravno toliko, kolikor Angležev. Ko se je začela vstaja, prištevali so Turke in kristjane nevernikom, sedaj bi jih pp. zopet sovražili, ker bi jim bili na poti, da ne pridejo v Egipt, kjer je vsega v obilo. Potrebuje se bojna moč, ki se podu Dongolo; dobra vlada, Ktero pa podpira vojna moč, in pa denar, da se s časom stvar mirno vredi. Potrebuje se zato 5000 Angležev, isto toliko Turkov in Egipčanov za dve do tri leta. Vlada naj bode vojaška, ali krščanska ali mabomedanska, samo da bode pravična. O denarju govoriti, je še sedaj prezgodaj; a manj ga bode treba, kakor bi ga sicer potrebovali." Poročevalec pravi, da to mnenje sploh pri spoznavalcih raznih ver preoblada. Mogoče! Dongola v Nubiji je nekako na pol pota iz Egipta v Kartura. Wolseley se je svoje dni umaknil iz teh krajev, ker so se bali, da bi vsa vojna ne poginila v teh strašnih puščavah. No, sedaj bi jih pa morali zopet poiskati. Glad-stonova politika je bila omahljiva, hotel je z majhnimi reči veliko doseči, a to ne gre vselej. Odločno politiko bodo Angleži na zunaj kazali, ko se doma stalno vrede.
Trgovinska in obrtnijska zbornica.
(Dalje.)
Združenje zavarovanja v bolezni z zavarovanjem za slučaj nezgod in nezmožnosti vsled ostarelosti priporočati je iz sledečih nagibov:
Največ sedanjih bolničnih blagajnic vsake vrste zahteva od letnega zaslužka 2% vplačevanje zavarovalnine, proti kteremu vplačilu menda še nikdar uiti jeden vdeleženec ni ugovarjal. Strokovnjaki pa so potrdili, da je zadostoval le 1% zavarovane mezde, da so ostale živetne take podporne blagaj-nice za obolele, ako so se primerno razširile. Da po avstrijskem zavarovalnem zakonu za slučaj nezgod v izplačevanje odškodnin zadostuje zavarovalnina po največ 17s°/o zavarovane letne mezde, dokazali so v zavarovanstvu veljavni možje — med drugimi c. kr. vladni svetnik in vodja zavarovalno-tehničnega oddelka v ministerstvu za notranje zadeve, Julij Kaan, v svoji knjižici o presoji načrta za avstrijski zakon o zavarovanji delavcev za slučaj nezgod, stran 6.
Denimo k temu2I/2°/o še drugi 27s% za sta" rostnino, znašal bi za vse zavarovalne dolžnosti skupni zavarovalninski postavek 5°/0 letnega zaslužka zavarovancev iz obrti pravilnega nevarnostnega razreda, ako bi bila vdeležba v meri predloge avstrijskega zavarovalnega zakona proti nezgodam.
Statistični podatki nemške države pa očitno dokazujejo, kako se postopicema manjšajo odstotni postavki bremen, kolikor se zavarovanje širi. More se toraj izvestno trditi, da bi se dosegla najcenejša vplačila o najviši vzmožnosti izplačevanj zavarovalnih svot, ako bi se zavarovali delavci vseh začetkoma omenjenih stanov celega cesarstva. Vsled tega bi tudi zadostoval še nižji postavek od prej imenovanega s 5% kot skupna zavarovalnina za pravilne nevarnostne razrede 2. nevarnostne vrste. Ta de-narstveni prid sam že dostaja, da bi se pritrdilo združenju vseh zavarovanj — za slučaj bolezni, nezgod, onemoglosti in nevzmožnosti za prislužek vsled ostarelosti. V mali dokaz, kako se po velikosti vdeležbe množi vzmožnost vplačevanja, oziroma cena zavarovalninskih postavkov, navaja najudanejše podpisana trgovinska iu obrtna zbornica sledeče statistične podatke in preračunjene primere:
Avstrijska rudarska obrt izkazuje v svoji spomenici nezgod: izmed 110.674 članov na leto 48 ponesrečenih, t. j. 0'004°/0. Onemoglost vsled druzih vzrokov je postala v 699 članih, kar z ozirom na gorenje število članov 0'6% di\.
Avstrijsko društvo v zavarovanje proti nezgodam izkazuje v svojem letnem poročilu za leto 1884 izmed 126.939 zavarovancev za mezdino zavarovanje s svoto 67,482.510 gld. za slučaj smrti in onemoglosti, in s svoto 23.675 gld. dnevne odškodnine za slučaj začasne nevzmožnosti za prislužek, sledeče statistične škode:
Leta 1884 imelo je izplačati 1590 škod, izmed
teh:
98 (0-076%) za smrtne slučaje z odškodnino .........gl. 61.256.—
268 (0-264%) za onemoglost z odškodnino .........• 47.106.—
1224 (0-966%) za začasne nevzmož-
nosti z odškodnino v znesku . ■ „ 33.154.—
skupaj gl. 131.616.— Občna podporna blagajnica za delavce in onemogle na Dunaji izkazuje za dobo od leta 1870 do 1884, tedaj za 15 let, o povprečnem številu zavarovancev 17.740, sledeče povprečne škode:
Izplačanje za [104.965 obolelih z 2,047 051 dnevi bolehanja in za 3760 smrtne slučaje. Te številke, prevedene za jedno leto in 1000 delavcev, dajo 7693 dni bolehanja in 14.13 smrtnih slučajev. Statistika nemške države daje te-le podatke: V štirimesečni poizvedi za leto računjeno bilo je izmed dveh milijonov zavarovancev blizo 88.722 nezgod, in sicer 85.056 začasne nevzmožnosti za prislužek z 1,649.577 dnevi bolehanja, 1680 onemoglosti in 1986 smrtnih slučajev. Poleg te poizvedbe se smč tedaj šteti na 10.000 delavcev in na jedno leto: 13 osmrtnih nezgod, 12 nezgod trajne onemoglosti, 575 nezgod začasne nevzmožnosti za prislužek in 8248 dni bolehanja; toraj blizo jeden dan bolezni za delavca. Napoveduje pa se v stati stiki nemške države iz leta 1882, zvezek LIH. v dodatku, da se bode v bodoče računilo na 100.000 delavcev le 105, k večemu 137 osmrtnih nezgod, blizu ll/a°/oo > 87> k večemu 113, onemoglosti, blizu 1'/ o/
1 '4 100-
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Sub auspiciis iinperatoris") promoviran bode Slovenec g. Matija Murko na Dunajski modro-slovski fakulteti za doktorja filozofije zarad odličnih izpitov, ki jih je napravil.
(Prvomestnik prvim letošnjim porotnim obravnavam v Ljubljani) bo predsednik deželne sodnije g. Franc Kočevar, namestovala ga bodeta pa deželne nadsodnije sovetnik g. Jožef Gerdešič in dež. sodnije sovetnik g. Lud. Raunicher.
(Slovensko gledališče) včeraj zvečer je bilo še dosti dobro obiskano, posebno v pritličji. Igra „Po-žigalčeva hči" je jedna tisteh iger, kjer se človeška strast bori s krepkostjo, kteri pa konečno vendar le podleže in si poslednja zmage venec pribori. Predstavljali so prevzete uloge izvrstno: Vrabec, kmečk godec, (g. Kocelj), kterega so strasti ob družino in premoženje pripravile, kar nam je g. Kocelj tudi z mojsterskim pokretom slikal. Popolnoma vredni družici bili ste gg. Vrtnikova in Matilda Nigri-nova, predstavljajoči prva godčevo hčer, druga pa kmetiško dekle Urško, sestro Martina Sekača, mladega mesarja, ki je imel v g. Slobodinu jako spretnega zastopnika. Vsi so želi obilno in živahnega ploska in dobroklicev. Neža Leskovčeva (g. Z v o n a r j e v a) je pa včeraj posebno v prvih dveh dejanjih budo pretiravala, pepolnoma na svojem mestu bila pa je v poslednjem dejanji. Prav vgoden vtis napravil je tudi Verne, naselnik iz Amerike, (g. čutni k) s svojim mladim indijanom (g. Bonačem), ki je imel pač dobro maske, toda vse premalo komike. Tukaj je ravno globoka rana pri naši Taliji, ki se ne d.4 zaceliti, odkar se je g. Kajzel odru odpovedal. Stari Primož, grobokop, (g. Slavko), imel je jako mladenišk glas, ki se nikakor ni vjemal z oslabelim starčekom sedemdesetletnim. Tonetu, konjaškemu pomagaču, je gosp. Danilo pravi glas zadel, vse preveč pa je bil nocoj zopet v šepetalca zaljubljen. Manjše vloge predstavljajoči gg. Burjan, Perdau, K. Sraj, Volk in gospici G. Nigrinova in Gostičeva so si tudi po svoje prizadevali k občnemu vspehu, ki ga je igra imela, kar je pričalo viharno ploskanje ob koncu vsakega dejanja in konec igre.
(Povozil se je) v soboto zvečer na Ljubljanskem kolodvoru sprevodnik Anton Beden k. Kakor ču-jemo spodletelo mu je na stopnjicah in je z obleko na kaveljnu obvisel. Vlak, ki je ravno odhajal, vlekel ga je kakih 200 korakov za saboj. Med tem se mu je vsled telesne teže obleka popolnoma pretrgala, revež je prišel pod kolesa, ki so ga na mestu v smrt strla.
(Današnji letni somenj o sv. Pavla) je bil jako živahen, če tudi so ceste neizrečeno slabe. Živine se je prignalo mnogo in čedne, tako goveje, kakor tudi konjske. Kupca pa ni bilo kaj prida.
(O volitvah volilnih mož na Koroškem) se nam poroča: Podklošter in v Medborovnicah so letos zmagali nemški liberalci; toraj je izvolitev liberalca Ghona skoraj gotovo. Vzrok je najbrž slaba vdeležba, ker imajo naši po 2—3 ure do pasa gaziti po ravnokar padlem snegu, liberalci sedijo pa na kupcih v trgih in večih vaseh, kjer so tudi volišča.
(V Trstu) so pri volitvah v prvem razredu v soboto zmagali konservativci. „Irredentevcevu sta bila le dva voljena.	___
(Predsednik književnega društva sv. Jeronima v Zagrebu) na mestu umrlega kan. Tom. Gajdeka postal je preč. kanonik g. Franjo Budicki, ki ga je upravljajoči odbor po pravilih v seji 19. t. m. si izvolil in ga je nadškof vsled tistih pravil precej blagovolil potrditi.
(Služba državnega pravdnika v Novem mestu) je razpisana. Prošnje do 8. februvarija c. k. državnemu nadpravdništvu v Gradci.
(Razpisana) je služba diurnista pri c. kr. okajni sodniji v Radovljici. Nese na dan po goldinarji. Prošnje v 8 dneh.
(Glede enoletnih prostovoljcev) je c. kr. vojno ministerstvo določilo, da jih od slej nadalje topniški in vozarski polki ne smejo po več kakor 20 na leto jemati; ravno to veljd o zdravstveni četi. Pri druge vrste vojakih je sprejem enoletnih še vedno neomejen. Na državne stroške se pa enoletniki nič več ne sprejemajo pri konjiči in vozarjih, ker so predragi zarad konj in konjske oprave.
(Poštne pošiljatve v Bosno in Hercegovino.) Od 1. februvarja 1886 se bo na tem polji marsikaj spremenilo in sicer: 1. Vpeljala se bodo eks-presna pisma, toda le v tiste kraje, kjer imajo pošto. 2. Denar se bo lahko pošiljal po nakaznicah po vseh zasedenih deželah, po telegra-fičnem potu pa zopet le tjekaj, kjer so pošte. 3. Iz Bosne venkaj se lahko pošiljajo poštni pozivi za vplačo. 4. Prenehalo bode frankovanje do meje in se bodo od slej nadalje pošiljatve lahko franko ali nefranko v Bosno pošiljale. 5. Zavite morajo pošiljatve tako biti, kakor to postava za notranje dežele zahteva. 6. Pošiljatve na povzetje so dovoljene tudi iz Bosne v Avstrijo ali na Ogersko. S tem smo že zopet za jeden korak bliže lastništvu zasedenih deželd.
Telegrami.
Beligrad, 24. jan. Kralj je sprejel predlog vlade, da bi se hitro mir sklenil. Ministerski predsednik, vojni minister in finančni minister odšli so v N i š, da bodo določili instruk-cije za mirovne razprave. Okrožno načelništvo Vranjsko javlja, da so pri Vlasini Bolgari mejo zasedli.
Atene, 25. jan. Tukaj se boje, cla bi angleško brodovje ne obkolilo Salamiške orož-nice. Sploh je tukaj vse teh misli, da bo angleško brodovje v balkanskih dogodkih veliko zmešnjavo napravilo. Včeraj zbralo se je silno veliko naroda pred kraljevo palačo, kjer so napravili veliko vojno demonstracijo. Kralja ni doma. Manifestantji izročili so Delyannisu napisano spomenico narodno volje, ktera se odločno vsakemu angleškemu vtikanju vpira. Rekli so, da če bo treba, bodo vse žrtvovali, za obrambo helenizma. Dalje se hočejo v tem boji za ohranitev svoje narodnosti pri ptujili narodih pomoči iskati. Delyannis je rekel, da bo vlada narodni program izvršila.
London, 25. jan. Reuterju so piše iz Aten 24. jan.: »Angleški poslanec je včeraj grškemu ministru zunanjih zadev objavil, cla bo Angleška svojo vojno brodovje v helensko morje poslala, če bi se Grki branili orožje odložiti. Angleži bodo vsak pomorski napad na Turčijo Grkom zabranili. Delyannis mu jo na to odklonljivo odgovoril in so je grško brodovje danes zjutraj z zapečatenimi ukazi, kje da so mu je vstaviti, po morji odpeljalo.
Umrli ho:
22. jan. Friderik Lindtncr, pleteničar jerbasov, 40 let, Poljanski nasip št. 50, Morbns Brigthii. — Lndmila Juvan, gostija, 56 let, Rožno ulico št. 11, otrpnjonjc možgan. — Reza Kump, uradnega sluge hči, 19 let, Rožne ulico št. 33, jetika.
V bolnišnici:
20. jan. Franc Haas, kolurski pomočnik, 23 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
S o	čas	S t a n j o		Veter	Vreme	i Mokrine pa 24 ur v | mm
opazovanja		zrukomeru v mm	toplomora po Celziju			
23.	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.	726 62 726-12 728'18	— 00 -	3-4 —	10	si. zap. si. szp. si. szp.	sneg oblačno oblačno	1310 sneg in dež
24.	7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvoc.	73194 732.88 734.65	—	0-4 -- 1-8 -	3.6	brezv. si. zap. si. zap.	megla del. jasno del. jasno	00.0
V soboto jo šel sneg in dež, zvečer so jngozapadu. Srednja temperatura + 0.2° C. normalom. V nedeljo zjutraj stala je megla, pa deloma zjasnilo. Srednja temperatura 3.7° C. nad normalom.
, za 2.8° C. nad popoludno se je + 1-8° O., toraj
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 25. januvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl.	10 1
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16 % davka)	84	„	25
4% avstr. zlata renta, davka prosta	112	„	25
Papirna renta, davka prosta .	101	„	40
Akcije avstr.-ogerske banke .	869	,	—
Kreditne akcije............297	„	60
London.......126	„	35
Srebro.......—	„	—
Francoski napoleond......10	„	011/,
Ces. cekini ....	5	„	94
Nemške marke ...	61	„	95
Obseg V. zvezka je sledeči:
Text: Giolgeda padishaniin. Reise-Erinnorung aus dem Turkenreiche von Kari May. — Der letzte Ritt (Fortsetzung.) — Die St. Elizabeth-Kirehe in Eisenaeh. — Ein Meistenverk Murillo's. — Die versunkene Orgel. Gedicht von Ulrich von der Uhlenhorst. — Um's Gliick betrogen. Frei dem Englischen nacherziihlt von Natalie von VVolf. — Erinnerung an Heinrich Barth. — Von Franc Paur. — Die erste Lektion. Humoristi-sclie Skizze von Theodor Plovvitz. — Die dreifache Geburt des Solines Gottes. Gedicht von A. vom Spiekerhof. — Philippus Krementz, Erzbiachof von Kiiln. — Das bulgarischo National-lied ,,Solnimi Maritza". — Die Konlgin-Re^entin von Spanien.
—	\Veihnacht. (Aus P ran 7. T rab o rt'8 „Sterne und Bluraen".) Gedicht. — Das blinde Kind an der Krippe. Gedicht von Natalie von Wolfl. — Die Londoner Miirkte. Von Dr. Adolf Heine.
—	Ein Weihnachtsabend unter der Erde. Von Waska Welikoff.
—	Allerlei.
Illnstrationon: Entwurf zu der St. Elisabeth-Kirohe in Eisenaeh. — Die Vision des heil. Franziskns. Geinalt von Murillo. — Der Apfeldieb in Nothen. Gemalt von M. Lebling.
—	Weihnachtsmarkt auf der Plaza Mayor zu Madrid. Nacli dem Oolgemiilde von J. Araujo, — Dr. Philippus Krementz, Erzbischof von Kiiln. Nacli der neuestcn fotograflsehen Auf-nahine. — Der Dom in Koln. Aufgenommen und gezeichnet von Franz Schmitz. — Maria de las Mercedes, Prinzessin von Austurien. Jetzige Thronerbin von Spanien. Nach einer Pho-tographie. — Konigin Maria Christina, Regentin von Spanien. Nach der neusten photographischen Aufnahme. — Juleneg — der WeihnachtsbUschel in Norwegen. Nach ener Skizze gezeichnet von Emil Sehmidt. — Weihnacht. — Heimgang aus der Spinnstube. Gemalt von O. Schulz.
^	Na novo vstanovljena
|menjevalnica
Kordin & Schmitt,
Stolni trg št. 4,
jj priporoča se p. i. občinstvu za nakup in T razprodajo vsake vrste vrednostnih pa-T pirjov, denarja, menjic in za borzne opera-T cije z naj ugodnejimi in poštenimi pogoji. T Menjevalnica posojuje tudi na vrednostna pisma in sprejema v izvršitev vsa opravila, ki spadajo v področje bank. Ob enem sprejema tudi dragocenosti proti zmerni odškodnini v shrambo.
Ravno tii so naprodaj	(1)
vsake vrste promese, kedarkoli se žrebajo srečke, ^