85*54 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER 60100200 f?^n,na pl.ičana v gotovini ('ot3- postale J grupo«. wk5KI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 108 (9716) TRST, petek, 13. maja 1977 v Govcu pri Gorenjii Trebuši od 18 ^ seDtentorn pr®dI?odnil£ PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdoba ------------P uorenJ1> TrebuSl’ od 18- septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni , bp„ "'epreči izbruh nasilja. , ! k Ug°lovitcv pa je, da tudi *V. da ogromna večina J? Hi k!?(‘.V sl|0 VM,anifRstacijo v tako nape-w tHjpt “Ju in kljub prepovedi no-NNvar finistra, pač pa je na-n! 'H a. "Jani testirati demokratlč-JNti^Piiroljubno. Kljub teinu jc h Pičli;, nasdPcžev laliko zopet u- ► J «P ;jo svoje naklepe in zloglas- ' Je zapela svojo mrtvaško 4vic.( kjaizira’..iti se ne spoznava v or-CNladelavskih silah, bi se il *P«| ;ave*lali. da bodo, dokler ne h, P»čiti a, osteUmi strarika- dejal, da je «vlade z vzdržanimi '11’; karv“ dopkaZ°vah N»davm Morov. glasovi* konec, čeprav je imela po- f.ovou .vendar ni bil« sposobna «poV*e-j ti vse zaključke*. KPI vztraja zato pri program,skopolitičnem sporazumu, zitivne in negativne plati. Negativno je bilo, da je vlada bila šibka in izpostavljena zaviralnim vplivom zmernih sil, pozitivno pa to, da je ta izkušnja ustvarila nove kakovost- iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiimitntMiiiiiiiiimiiHimimiiiiiiiiiiiMHiiiiiHMiiimimiiiimiiiiiiiiiiuifiiitfiiiiii ZGOU OKVARA ALI GVERILSKI ATENTAT? HUD POŽAR ZAJEL NAJVEČJE NAFTNO POLJE V AR ADIJI Saudska Arabija bo morala za nekaj časa zmanjšati izvoz nafte DAHRAN (Saudska Arabija), 12. — Požar, ki od včeraj razsaja v največjem arabskem petrolejskem polju v Abkaiku je povzročil po zadnjih vesteh šest do sedem smrtnih žrtev in več desetin ranjenih. Do požara je baje prišlo po eksploziji, ki je poškodovala tamkajšnji naftovod, po katerem se pretakata dve tretjini vse petrolejske proizvodnje Saudske Arabije. Po zadnjih vesteh je požar pod nadzorstvom, čeprav arabske oblasti niso dale nobenega uradnega sporočila o dogodku. Po drugi verziji naj bi se požar vnel v razplinjevalni postaji in so ga trenutno omejili, vendar ga ne bodo mogli pogasiti še nekaj dni. Saudska Arabija največja izvoznica surovega petroleja-, saj dobavlja dnevno 1,5 milijona sodov Združenim državam, 2 milijona sodov Japonski in 5 milijonov sodov zahodni Evropi. V svoji današnji številki omenja ameriški dnevnik «Washing-ton Post* možnost, da so eksplozijo povzročili gverile'. Tudi James Knight, podpredsednik petrolejske družbe Aramco, ki ima v zakupu vsa petrolejska poljr v Saudski A-rabiji je izjavil, da ne izključuje možnosti sabotaže. To je sicer v svoji kasnejši tiskovni konferenci o-dločno demantiral predvsem predsednik iste družbe Frank Jungers. Naftovod povezuje petrolejska polja na območju Gavarja s terminalom v pristanišču Ras Tanura ob Perzijskem zalivu. Skozi ta naftovod se pretaka ponavadi 6 milijonov sodov nafte dnevno, se pravi dve tretjini saudske proizvodnje. Približno milijon sodov gre skozi drdgi pomožni naftovod. Predsednik družbe Aramco Jungers je skušal ves dogodek minimi- zirati ter dejal, da je sicer šlo ža hud incident, da pa škoda ni tako huda, kot so mislili v začetku. Predsednik petrolejske družbe, ki je odgovoren za vso petrolejsko proizvodnjo Saudske Arabije je dejal, da bodo najbrž vseeno dosegli normo, ki je bila predvidena za ta mesec. Ni pa povedal, kdaj bodo spet začeli črpati iz petrolejskega polja, na katerem je izbruhnil požar. To petrolejsko polje proizvaja ponavadi 800.000 sodov dnevno. Izvoz bemo za nekaj časa najbrž skrčili, je dejal Jungers. Tudi vest, da bi bil naftovod, ki prevaža 5 milijonov sodov petroleja dnevno poškodovan, baje ni točna, vsaj kar zadeva posledice. Na tistem področju je baje mnogo drugih manjših naftovodov, ki naj bi z lahkoto nadomestili ongga, ki je poškodovan. * (if) v katerem naj pride do izraza moč zavezništva in enotnih naslonov KPI in PSI Zavrnil pa je perspektivo de-ve alternative*, kajti «danes ni mogoče v Italiji vladati proti KPI. ena-lo pa ni mogoče vladati proti KD*. Glodo pogajanj zahteva KPI od demokristjanov, da se spoprijazne z ugotovitvijo, da je odnos med KD in levičarskima stranicama «odnos med enakimi*, brez «predvidevanj o bodočnosti* .vendar ob upoštevanju stvarnih potreb družbe. Na prvo ni p-, to vladnega programa in morebitnega sporazuma postavljajo komunisti gospodarstvo in zaposlitev novih delovnih moči, ženskih in mladinskih. Sleoijo vprašanja šolstva, krajevnih uprav, javnega reda in «načina vladanja*. O tem KD noče slišati, vendar KPI zahteva, da se v programski sporazum vključijo tudi točke o «načinu vodenja javnih in gospodarskih ustanov* ter o «izbirah voditeljev*. Natta je pri tem poudaril, da ne gre za «skomine KPI po podvlad-ju», pač pa za spoznanje, da se javne ustanove in gospodarske strukture «sredstva, preko katerih izvaja vlada svojo politiko*. Natta je na zaključku potrdil geslo o KPI, Ui JE «štranka, ki mora vladati in obenem organizirati boje ljudstva*, pri tem pa dodal še spoznanje, da kaže KPI tudi «velik čut državniške odgovornosti*. Poročilo Natte so pozno zvečer soglasno odobrili po daljši diskusiji. Zaključno sporočilo daje mandat vodstva KPI za »nagel zaključek pogajanj*, ki naj «nudijo politična jamstva* naprednim silam. Vsekakor so komunisti mnenja, da bodo pozitivni rezultati možni samo, če bo «z baze prišel močan in strnjen pritisk «na vrhove*. CANDIDA CURZI «NOČEMO BITI SEDMA STRANKA VEČINE* Strankam ustavnega loka orisane zahteve sindikatov Sindikalisti pozvali predstavnike strank na novo srečanje, ko bo morebitni skupni program vladne večine že oblikovan RIM, 12. — »Nočemo biti sedma stranka morebitne nove vladne večine, vendar pa hočemo s svojimi stališči pogojevati izbire demokratičnih strank,* je izjavil na srečanju med zastopniki sindikalne federacije (La-rtia, Macario, Benvenuto) in vseh strank ustavnega loka glasnik sindikalistov Pierre Carniti, ki je nato orisal temeljne predloge sindikatov, kako:- so bili definirani na nedavnih sejah sindikalnega vodstva in skupščine sindikalnih kadrov in delavskih delegatov v Riminiju. Srečanja, ki ne bo prvo, čeprav tokrat ni obrodilo takojšnjih konkretnih rezultatov, so se udeležili Ferrari Aggradi in Bassetti za KD, Di Giulio in Napolitano za KPI, Cic-chitto, S'gn o rile in Balzamo za PSI Longo za PSDI, Giorgio La Malfa in Trezza za PRI ter Altissimo, Caf-farena in Donzelli za PLI. Ko so sindikalisti orisali svoje predloge ter izročili predstavnikom strank u-stavnega loka tudi podrobnejšo napisano dokumentacijo se ni razvila prava razprava. Predstavniki strank so namreč sindikalne zahteve sprejeli na znanje in v različni meri obljubili, da jih bodo upoštevali med pogajanji za sestavo novega vladnega programa. Pri tem so komunisti in socialisti izrecno podprli sindikalne zahteve, drugi pa so izjavili, da so «zani|iiive». Sindikalisti so predlagali tudi, naj bi temu prvemu sestanku sledil drugi skupni sestanek in to tedaj, ko bi novi vladni program bil okvirno že jzdelan. Tedaj naj bi preverili, v kolikšni meri so sindikati zadovoljni z doseženimi programskimi sporazumi in povedali svoje morebitne pripombe. Na ta predlog baje nrlso pristali vsi, kajti Benvenuto (UIL) je po seji izjavil, da bodo sindikati, v primeru, da ne bo sklican nov skupen sestanek, verjetno sprožili pobudo za vrsto «dvostran skih srečanj* s strankami. Poglejmo še točke, ki jih je predstavnikom štrank morebitne «nove večine* orisal Pierre Carniti (CISL) in jih je pred poldnevom odobrilo tajništvo sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. Razdelil je sindikalne zahteve na dva dela. Na prvo mesto je postavil obrambo demokracije in javnega reda ter z jasnim namigom na represivne pobude vlade poudaril, da je »samomorilska politika tistega, ki bi rad zamenjal nekaj reda za nekaj svobode*. Strnil jih je v sledečih 11 točk: 1. Odobritev sistema gospodarskega načrtovanja v posameznih sektorjih s posebno pozornostjo za Jug, kmetijstvo in industrijo, kjer naj se ustvarijo nova delovna mesta za mladino. 2. Reforma sistema državnih soudeležb v okviru gospodarskega načrtovanja. 3. Takojšnja uresničitev posebnih načrtov za razvoj južne Italije, predvidenih za letošnje in prihodnje leto. 4. Potrditev sporazuma o ceni delovne sile in odobritev davčne reforme, ki naj zajema sredstva predvsem pri višjih dohodkih. 5. Sprememba zakona o «pravični stanarini*. 6. Nadzorstvo dinamike cen. 7. Varčevanje z energetskimi viri, omejitev luksuzne potrošnje in blaga, ki ga po nepotrebnem u-važamo. 8. Uresničitev zdravstvene reforme. 9. Odprava vojaške discipline za policijo, ustanovitev sindikata agentov. 10. Šolska reforma, ki naj bo por vezana s tržiščem delovne sile in proizvodnjo ob vzporedni demokratizaciji šolskih struktur. 11. Program šolskih gradenj. Kot rečeno so predstavniki strank prejeli o vsakem posameznem problemu izčrpno dokumentacijo, (st.s.) PONOVNA PROVOKACIJA NA KOROŠKEM V AVSTRIJI ODKRILI SPOMENIK USTAŠEM , Na demonstraciji so se zbrali usta-ški predstavniki iz vse Evrope DUNAJ, 12. — Spet je avstrijska vlada odkrila svojo pravo podobo. V tem, ko sodne pblasti na Koroškem sodelujejo pri stopnjevanju protimanjšinske gonje, ko napovedujejo množične procese proti za vednim Slovencem, katerih edini »zločin* je boj za narodnostne m;a-vice, zapisane v sedmem členu dr žavne pogodbe, kar pomeni hkrati boj za ohranitev demokratičnega reda v Avstriji, pa oblasti omogočajo in dovoljujejo neprikrito fašistično provokacijo neposredni, ob avstrijsko-jugoslovanski meji. V va si Libuše pri Pliberku so te dni s posebno slovesnostjo «posvetili» spomenik, ne morda borcem za neodvisno Avstrijo, pač pa naihuj srn fašističnim zločincem, ubeglim ustašem. Spomenik stoji na kraju, kjer so tekli ob koncu vojne boji enot jugoslovanske ljudske armade z ostanki ustaških kiavcev, ki so zbežali čez mejo pred zmagovito osvobodilno vojsko Jugoslavije. Ir. zdaj Avstrija, kljub večkratnim o-pozonlom Jugoslavije in kljub u-radnim zagotovilom vlade, da ne llluaillMUlMMMIMMIHIIHIIIHIIIIIIMNIIMIIIIfllllllllllllllllimillllinilUtflllllllllllMIMIIIIMIMIIMMIMIIItlllim MEDNARODNO SREČANJE PISATEUEVNA BLEDU Pisateljev prispevek k spreminjanju sveta Srečanje prireja ie deseto leto Društvo slovenskih pisateljev PEN center ■ Prisotnih je več kot 70 pisateljev iz 18 držav vsega sveta m (Po telefonu) BLED. 12. t- Na današnjem na videz skoraj že do kraja razumsko raziskanem idejno dognanem in tehnološko spopoinjenem svetu, prihajamo kljub vsemu vse pogosteje do zagat in nesmislov. K razvo zlavaniu številnih uroblemov naj bi vsaj malo prispevali mednarodni simpoziji vseh vrst. Tem se -pridni žujejo tudi književniki raznih dežel. jezikov in pogledov s svojimi srečanji, čeprav je pisateljevo delo pradvsirm pisanje ustvarjanje in ne razpravljanje v razširjenih krogih, kjer mnogi drugi potoičm ali družbmi delavci in razni strokovnjaki nedvomno lažje in uspešnejše izmenjavajo in primerjajo NAMESTO DOSEDANJEGA PODPREDSEDNIKA ŽARK0VIČA (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Danes je bila pod vodstvom predsednika Tita 78. seja predsedstva SFRJ, ki so se je poleg članov udeležili tudi drugi najvišji funkcionarji federacije. Kot so sporočili, so na tej seji izvolili novega podpredsednika predsedstva SFRJ. To je Stevan Doronjski, član predsedstva iz 1 pokrajine Vojvodi-he, ki bo dolžnost prevzel 16. maja. Tedaj bo namreč prenehal mandat sedanjemu podpredsedniku Vidoju Žarkoviču iz Črne gore. Po določilih jugoslovanske ustave traja mandat podpredsednika eno leto. Ob tej priložnosti je na današnji seji predsedstva SFRJ spregovoril tudi predsednik Tito in opozdril na zelo intenzivno dejavnost predsedstva na področju notranje in zunanje politike. Predsedstvo je pri uresničevanju svojih ustavnih funkcij po Titovih besedah obravnavalo vsa pomembnejša vprašanja družbenih odnosov v državi, zlasti na tistih področjih, kjer ima neposredno odgovornost za razmere in razvoj, tako na primer pri uresničevanju liMiiiiitiiilliitiiiiiiiiiiiuiiiiilHiliiiiiitinHitiiiiiiiiiiiHtiiMitiMiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHitiiiiHHiiHiitiimiiitMiiiiMiiHmitiiiiiiiii CARTER O SVOJI NOTRANJI POLITIKI DORONJSKI IZVOLJEN ZA NOVEGA PODPREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ Novoizvoljeni je predstavnik Vojvodine v predsedstvu Jugoslavije WASHINGTON, 12. - Današnja tiskovna konferenca ameriškega predsednika Carterja je bila posvečena v glavnem vprašanjem notranje politike in zadnjemu sestanku državnih in vladnih poglavarjev sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda. Londonski sestanek na vrhu je omogočil »poglobljeno proučitev naših zmožnosti konfrontacije s Sovjetsko zvezo na miroljubnem področju*, je dejal Carter, ki je med drugim dodal, da je sedaj prvič, od kar obstaja Atlantsko zavezništvo, dg imajo vse države članice demokratično vlado. Vprašanja časnikarjev so zavedla predvsem, kot rečeno, notranjo politiko, če izvzamemo Bližnji vzhod, grško-turško krizo in Kitajsko. Preseneča, da Carterju niso postavili nobenega vprašanja v zvezi z e-nergetskim problemom, saj je njegov načrt za varčevanje z energijo povzročil v Združenih državah dokajšnje negodovanje. Obravnaval je spor med njim ter naj večjo sindikalno organizacijo glede zaposlenosti, plač in družbene varnosti. Carter je še enkrat poudaril, čeprav je vso zadevo skušal omiliti, svoj spor s starim sindikalnim voditeljem Mea- nyjem. V zvezi z možnostjo skorajšnje mirne rešitve bližnje vzhodnega vprašanja je Carter opozoril, da so možnosti za sedaj minimalne in da bo treba prehoditi še dolgo pot. Na vprašanje, ali Palestinci nameravajo priznati obstoj Izraela, je Carter dejal, da te možnosti ne izključuje. Po končani tiskovni konferenci, ki so jo oddajale vse radijske in televizijske postaje, se je Carter zadržal v neuradnem pogovoru s časnikarji, s katerimi je govoril predvsem o odstopu predsednika Ni-xona ter o škandalu VVatergate. (if) enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, usklajevanju skupnih interesov republik in pokrajin, pri mednarodnih odnosih, ljudski obrambi in varstvu ustavne ureditve. «Tudi tokrat bi rad poudaril — je izjavil Tito — da je predsedstvo delovalo enotno, kar je odsev e-notnosti, ki vlada med našimi narodi in narodnostmi, med našimi delovnimi ljudmi in v vsej naši skupnosti. Predsedstvo je s svojimi stališči, odločitvami in sklepi prispe valo h krepitvi stabilnosti Jugoslavije, njene notranje in zunanje varnosti, neodvisnosti in neuvrščene politike.* Tito se je ob koncu zahvalil dosedanjemu podpredsedniku Žarkoviču za uspešno delo, novemu podpredsedniku Doronjskemu pa je zaželel veliko uspeha pri opravljanju dolžnosti. V. BARABAŠ svoje dosežke in izkušnje. Mnenje pisateljev tudi sicer nikoli in nikjer ni bilo posebno zaželeno, ko bo več ščitila ustaških organizacij, na svojem ozemlju dovoljuje odkrivanje takih spomenikov. Dovoljuje, da se na tej odkrit: protijugoslovanski demonstraciji zbero ustaški predstavnih' iz skoraj vse Evroue, saj so prišli iz švedske, Zahodne Nemčije, Švice in Belgije. Da bo sramoten po-.: to pek avstrijskih oblasti še bolj očiten, je treba dodati, da ie ustaška provokacija potekala prav v času. ko so se na drugem mestu, v Mauthausnu, zbrali na spominsko slovesnost preživel' protifašistični borci iz tega zloglasnega nacističnega taborišča. Dogodek v Libušah je torej pomenil tudi sramotno provokacijo proti vsem številnim žrtvam nacizma, katerega najtesnejši za vezniki so bili ustaši. Nedvomno nosi Avstrija vso odgovornost ne le za to očitno protijugoslovansko, pač pa hkrati tudi protiderm kra-tično in protimiroljubno akcijo u-staških klavcev, (dk) Vlada SFRJ o ustaškem shodu v Avstriji Prihodnji teden obišče Jugoslavijo podpredsednik ZDA Motidale (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 12. - Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na današnji redni tiskovni konferenci potrdil, da bo v drugi polovici tega meseca prispel na obisk v Jugoslavijo ameriški podpredsednik Walter Mondale. Kalezič je preciziral, da bo Mondale na obisku 20. in 21. maja in da so predvideni njegovi pogovori s Titom in drugimi visokimi jugoslovanskimi predstavniki o «najvažnejšili mednarodnih in dvostranskih temah.* V zvezi z izjavo ameriškega predsednika Carterja, da «ZDA poudar-j jajo pomen jugoslovanske neodvis- na se ie k)inK vsemu rniširiln ie I J J" J(igu»iovansKe ueoovis- vselej pomagato obračati koto čio j ''Čf' enotn"sti in oz-emelj- veštva naprej. Pisateljeva vloga je $*, "? da «P™nava.,o bila in bo da iz svoje intimne iz- " f ° U gOS povedi zavestno orad ra v vse druž- i 'j f !l° .v.neuvrsc^' — “ » « «* SSi.5 izjavo šteje za logičen izraz prijateljskih odnosov med državama. Časnikarji so glasniku jugoslovanskega zunanjega ministrstva zastavili tudi nekaj vprašanj v zvezi z jugoslovansko avstrijskimi odnosi. Kar zadeva dovoljenja avstrijskih oblasti, da so se blizu jugoslovanske meje zbrali ustaši iz Avstrije, švedske, Belgije, Švice in ZR Nemčije in posvetili ustaški spomenik, je Kalezič izjavil: «Tud: ta primer, kakor vrsta dru-je isuanje novm alternativ, razoe- | 3ifl> na katere smo ^ j javno kli pa so ,o na tr. podteme: Piša- , opozori«, kaže. da uradni avstrijski v spreminjanju sveta. To so bile v kratkem uvodne misij referata Bogdana Pogačnika, s katerim se je začelo letošnje mednarodno srečanje pisateljev, ki ga že deseto leto prirejata Društvo slovenskih pisateljev PEN center Srečanje, ki je bilo vsa ta leta v Piranu in Portorožu, so to pot prenesli na Bled, kjer turistična sezona še ni tako živahna, kot ob o-bali. Glavna tema letošnjega srečanja j je iskanje novih alternativ, razde telj v svetu, ki se ruši: pisatelj * : organi dopuščajo dejavnost in pre-JH, mišljene provokacije fašističnih in «Pasionaria» pršela španski polni list MOSKVA, 12. - Agencija TASS sporoča, da so španske konzularne oblasti izročile predsednici KPŠ Dolores Ibarruri «Pasionarii» potni list, s katerim se lahko v vsakem trenutku vrne v domovino po 40 letih izgnanstva v ZSSR. Pasionaria je s tem y zvezi, dejala, da jo prevzemajo «protislovni občutki*, ker se veseli povratka v domovino, obenem pa ji je bndk«. ko zapušča Sovjetsko zvezo, kjei je preživela polovico ■ svojega živ Ijenja. Glede položaja v Španiji pa je dejala, da se španski narod noče vrniti k mračni preteklosti. V krogih CK KPŠ v Madridu so sporočili, da bodo datum po- vezal med svetovi. Teme se prav zaprav dopolnjujejo in nudijo do voli možnosti za razmišljanje in ploden razgovor. Tak razgovor je tudi stekel po drugem referatu, ki ga je pripravil bunitrii Rupel. V njem so sodelovali številni oisg-telji in posvetili posebno pozornost vlog’ književnosti in njenih ustvarjalcev v tako imenovanem tretjem svetu, še posebno v Afriki Blejskega srečanja se je udele žilo več kot sedemdeset pisateljev iz 18 držav iz vsega sveta, od Alžirije do Finske in Sovjetske zve ze, od Tajske do Peruja. Na njem je tudi prvič nastopil v javnosti novi predsedii k mednarodnega PEN Mario Vargas Llosa, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da je bil PEN ustanovljen kot most med različnimi jeziki, narodi in svetovnimi nazori in da služi vzajemnemu spoznavanju, pri čemer se tudi razKke obravnavajo na pri.jatel.jski in civiliziran način. provokacije neonacističnih elementov na svojem ozemlju. Ta provokacija toliko bolj bode v oči. ker je bila organizirana in sovpada z dnevom zmage zaveznikov nad hitlerjevsko Nemčijo. Povampirjenje teh sil prav v trenutku tega jubileja, in to še ob sami jugoslovanski meji in na območju, kjer živi slovenska narodnostna manjšina, potrjuje, da Avstrija ignorira obveznosti, prevzete z državno pogodbo, ko gre za dejavnost takšnih elementov, in da hkrati tako zastruplja vzdušje v odnosih z Jugoslavijo. Pred provokacijo pri Pliberku je bila fašistična proslava v Salzburgu, ki jo je pripravila skupina skrajnežev z udeležbo ustašev iz drugih krajev Avstrije. To je prvič po nekaj letih, da so avstrijske oblasti vnovič dovolile takšno provokacijo, skoraj e-dinstveno v sedanjem času v Evropi.* V nadaljevanju tiskovne" konference .ie Mirko Kalezič odgovoril sc na vpra- Ob predsedniku daje poudarek | sanje, kaj misli o stališčih avstrijske-temu srečanju tudi prisotnost dveh ! ga zunanjega ministra Willibalda Pah-podpredsednikov. Miro Miheličeve ! ra v njegovi zadnji izjavi avstrijskemu in Stiphana Hermlina iz Nemške demokratične republike, ter generalnega sekretarja, angleškega pisatelja Petra Elstoba. Obenem z uglednimi tujimi gosti velja od domačih književnikov omeniti Božidarja Borka, soustanovitelja slo venskega centra PEN v daljnem letu 1926: v njegovem okviru torej deluje več kot pol stoletja. Popoldne so bili pisatelji gostje predsednika skupščne občine Radovljica na blejskem gradu. Razšli se bodo v nedeljo. Dotlej sta predvideni še dve zasedanji in izlet. Nocoj pa jim bo podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Rudi Čačinovič priredil sprejem v vili Bled. MIROSLAV KOŠUTA Razplet škandala o izgubah EGAM RIM, 12. — Parlamentarna komisija za proračun je prekinila razpravo o vladnem dekretu, po katc-rem naj bi država krila z 840 mi-lijardami izgube in dolgove, ki jih vratka Dolores Ibarruri določili v je nakopičila v zadnjih letih razpu-torek. | ščena ustanova EGAM, radiu v zvezi z avstrijsko manjšinsko politiko — Kalezič je delaj: »Osnovni problem je v tem, da av-strija ne samo da ni uresničila mednarodne obveznosti iz državne (»godbe do slovenske in hrvatske narodnostne manjšine, temveč je z zakonom o narodnih skupinah iz leta 1976 in z zadnjimi uredbami začela revizijo teh obveznosti in s tem bistveno ogrozila, gledamo dolgoročno, temeljne pravice obeh manjšin. Zato je naravno, da se manjšini postavljata po robu izvajanju teh ukrepoV saj v njih vidita resno nevarnost za svoj neoviran nacionalni in kulturni razvoj. Ki i mi n 11111 a 11 n 11111 n n n m 11111111 if 11 >rt 11 n m 11 n 11 m m ii i miiif m 1111 m 11 n 11 ■ i in iiiii n i iiii m i n iiiii ii ■ 111111111 m 1111 n 111 n n 1111 m i m m m 11 ■■ i n i milili iiiu4 Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNE SKUPŠČINE Začetek razprave o novem zakonu za popravilo poškodovanih stavb Obnovili bedo odbor za gospodarska in socialna vprašanja - Tržiški ladjedelnici primanjkuje naročil Dežela bo posredovala pri tovarni «GasIini» Skupina 40 delavcev družbe Ga-glini se je včeraj sestala s predstavniki deželnega odborništva za industrijo in trgovino. Sestanku so prisostvovali tudi sindikalni zastop niki delavstva. Delavci so opozorili na težave, v katere je v zadnjem času zašla tovarna in zaprosili za posredovanje deželne uprave glede podaljšanja veljavnosti dopolnil- DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Almirante spet pr.haja v Trst. Jutri ob 19. uri bo govoril na Trgu sv. Antona tržaškim fašistom Iz izkušenj zadnjih let vemo, da predstavlja vsak njegov pojav ’ nevarnost za mir in red v našem mestu. Tako bo tudi tokrat. Po dolgi spi rali podlih napadov na sedeže demokratičnih strank in organizacij ter drugih izzivaških dejanjih, so tržaške fašistične tolpe tudi v teh dneh poskrbele za podobne izgrede, da bi na najbolj zgovoren način izrekle svojemu voditelju dobrodošlico. Molotovke, ki so jlih predsinoč-njim vrgli proti sedežu organizacije «Lotta Continua*. so viden dokaz njihovih namenov. Nasilje in iz njega izvirajoča rast napetosti so najboljša dobrodošlica za fašistič nega prvaka. Kaj je tokrat privedlo Almirante ja v Trst? Po eni strani so hoteli dati tržaški fašistični krogi s tem vidnejši pečat svojemu «pro tikomunističnemu tednu*, do drugi strani pa o namenih jutrišnjega izz' vaškega zborovanja pri Poete rošu govori že naslov zborovanja samega: »Organizirat: protest oroti osimskemu sporazumu*. V trenutku, ko se ie demokratični Trsi končno nekoliko oddahnil po tridesetletni napetosti, ki jo ie pogoje valo odprto vprašanje meje, in ko si z velikim' napori ustvarja boljše pogoje za svojo prihodnost, se temačne sile na vse pretege trudijo, da bi ta razvojni proces zaustavile in onemogočile. Prav v tem ie smisel Almlrantejevega obiska in ne nehnega rovarjenja iri nasilja šistlčnh škvader. Demokratični Trst je zato odloč no obsodil ta novi primer izziva nja. Enotni odbor, za uveljavitev vrednot ustave in odporništva, je včeraj posegel pr' vladnem komisarju prefektu Molinariju ter izrazil zaskrbljenost. Predstavniki strank ustavnega loka, ki odbor sestavljajo, so nrefektu izrazili potrebo, da pristojne, varnostne oblasti poskrbijo za mir in red ter preprečijo vsakršno izzivaško dejanje. Prefek je s svoje strani zagotovil, da bo odločno posredoval na kvesturi. Vodstvo enotne federacije PDUP je v svojem tiskovnem poročilu ostro obsodilo Almirantejev prihod ter zahtevalo, da se jutrišnje zborovanje prepove. Podobno zahteve je izreklo tudi vodstvo «Lotta Con tinua*, ki je obenem pozvalo vse demokrate in antifašiste nai jutri, od 18. ure dalje, zasedejo predel v mestnem središču ter preprečijo moreb tna izzivanja in nerede. Dal Mas odgovoril, da je ustrezni deželni zakon o ustanovitvi odbora stopil v veljavo 27. novembra - lani in da je trajalo več mesecev, pre ' den so posamezne izseljenske orga nizaciie predlagale ljudi, ki nai bi jih vključil; v odbor. Sele 23. februarja letos je deželna vloga razpolagala z vsemi potrebnimi imen; in umestila odbor. Ta se je prvič sestal 7. aprila letos. Odbornik za industrijo in trgovi no Stopper pa je odgovoril na vprašanje komunističnih svetovalcev, ki se je nanašalo na stanje v deželnem ladjed.el.stvu. Stopper ie de jal, da je tukajšnje ladiedelstvo zašlo v krizo zaradi splošnega zastoja, ki je zajelo to področje po vsem svetu. Samo Japoncem se ie oosreolo. da so adaptirali svoje ladjedelnice sedanjemu svetovnemu povpraševanju po novem ladjevju in znižali stroške do take mere, da so si v letu 1976 žago tovili 90 odst. vseh naročil iz 24 držav članic Organizacije za raz voi in gospodarsko sodelovanie (OECD). V Italiii pe položaj še slabši, ker manjka kakršna koh pomorska politka. Na nedavni konferenci o državnih udeležbah — je nadaljeval Stopper — smo za tr-žiško ladjedelnico «Italcantieri» zahtevali naročilo posebne ladje za prevažanje helikopterjev za vojno mornarico in drugo naročilo za gradnjo štirih tankerjev za milansko družbo SNAM. To zahtevo smo ponovili na nedavnem sestanku stalnega meddeželnega odbora v Anconi in med zadnjim obiskom poslanske komisi ie za promet v Trstu. Pričakovati ie torei, da bodo osrednje oblasti prevzele vse ukrepe, ki sp potrebni za to, da bo tržiškemu obratu zagotovljena na daljnja zaposlenost vsaj na srednji rok. V drugem delu seje je deželna skupščina vzela v pretres novi zakon o popravljanju stavb ki iih je poškodoval potres iz lanskega leta. Na vrsto so prišli šte,vilni popravki o katerih ie predvčerajšnjim razpravljala pristojna komisija. tako da Se je diskusija o posameznih členih novega zakona precej zavlekla. Doslej je skupščina — z večino glasov — odobrila le prve štiri člene zakona, razpra POMEMBNA KULTURNA DOGODKA Simpozij o Cankarju za boi j še poznavanje pisateljevega dela Predstavitev Hlapca Jerneja v italijanskem prevodu priložnost za številne posege je v referatu »Cankar in Dostojevski (nastavek nekaterih problemov)» primerjal nekatere tekstovne strukture, ki so opazne tako v delih Dostojevskega kot tudi Canlcarja. Prof. Jože Pirjevec je končno analiziral Cankarjev odnos do D’Annunzia in razčlenil Cankarjevo odklonilno stališče do italijanskega pesnika. Simpoziju je sledilo številno občinstvo, kar je seveda pomembno. Med prisotnimi so bili tudi generalni konzul SFRJ v. Trstu Ivan Renko, predstavnik SKGZ Ace Mermolja in predsednik Stalnega slovenskega gledališča Josip Tavčar. Zvečer je bila v konferenčni dvorani v Ul. S. Nicolo 5 predstavitev Cankarjevega Hlapca Jerneja v italijanskem prevodu. Predstavitev je priredila italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture. Med najavljenimi diškutanti na žalost ni bilo prevajalca knjige Arnolda Bressana. Založbo Feltri-nelli, ki je izdala Hlapca Jerneja (JI servo Jernej e il suo diritto) je predstavljal direktor žepnih izdaj dr. Carlo Mainoldi. Med drugim je dr. Mainoldi dejal, da so bralci in strokovnjaki Cdnkarjevo knjigo sprejeli z velikim odobravanjem. O nastanku Hlapca Jerneja in o italijanskem prevodu je spregovoril prof. Josip Tavčar. Claudio Magris je zastavil vprašanje o narodnem elementu v Hlapcu Jerneju in o Cankarjevem odnosu do mitelevropske kulture, Ace Mermolja pa je spregovoril o narodnem momentu pri Cankarju in postavil v dvom veljavnost oziroma resničnost «vojma» mitelevropske kulture. Medtem ko je Jolka Milič govorila o italijanskih prevodih slovenskih del in pohvalila Bressanov prevod Jerneja, je Marko Kravos opozoril na inti-mistično Cankarjevo prozo. Tudi na predstavitvi je bilo veliko ljudi: med drugimi so bili prisotni konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovačič, vicekonzul Lojze Kante in predsednik SKGZ Boris Race. Ob zaključku poročila naj zapišemo, da pomenita uspeha prireditev ponovni korak za širšo uveljavitev slovenske kulture. Ciril Zlobec in Marija Pirjevec na simpoziju o Cankarju Včeraj sta bila v Trstu važna kulturna dogodka posvečena knjižnemu delu Ivana Cankarja. V avli Ferrero tržaške filozofske fakultete je bil v popoldanskih urah simpozij o velikem slovenskem pisatelju. ki sta ga priredila Inštitut za slovansko filologijo in Slavistič va pa se bo nadaljevala na pri hodnjih sejah, ki bodo danes, jutri in po vsej. verjetnosti tudi v ponedeljek. no društvo v Trstu. Uvodno predavanje je' imel pesnik Ciril Zlobec, z referati pa so sodelovali Murija Pirjevec, Jože Pirjevec, Ljudmila Russi, Karel šiškovič in Ivan Verč Predavatelje in prisotne je pozdravila prof. Marija Pirjevec, ki je podčrtala pomen simpozija, v imenu 'Slavističnega društva je v o zdravil simpozij predsednik Marko Kravos. Kravos je med drugim izrazil željo, da naj bi bila tržaška univerza v sodelovanju z ljubljanska prostor, kjer se uresničuje izmenjava kulturnih dobrin dveh narodov. Uvodnim pozdravom je najprej sledilo predavanje pesnika Cirila Zlobca z naslovom «Cankar - slo venska mitična realnost». Zlobec ! je v svojem posegu osvetlil pomen, ki ga ima Cankar za slovenski narod. V velikem pisatelju orepozna varno Slovenci svojo preteklost in usodo, hkrati pa nas Cankarjeva zapuščina še danes plemeniti, izziva in nam pomeni bistvena izkušnjo v prizadevanjih za boljšo oruž-bo in globljo kulturno osveščenost Zlobčevemu oosegu je sledil refe vat prof. Marije »Pirjevec «Ivan Cankgr in slovenska kultura». Prof. Pirjevec je orisala Cankarjevo delo v takratni družbi, govorila je o njegovih bojih in neizprosnosti, s kptero je naoadal politično mračnjaštvo narodno'' mlačnost iv kul turno poprečnost. Dr. Karel šiškovič je uokviril v predhvanju «Cankarjeva volitično-nacionalna misel* pisateljev pogled na narodno in socialno vprašanje. Dr. šiškovič je poudaril Cankarjevo misel, da je narodni boj tudi socialni in politični boj. Brez narodne enakopravnosti ni socialne enakopravnosti, saj sta oba elementa povezana v dialektično e-noto. Prof. Ljudmila Russi je v referatu »Jezikoslovno-stilistične značilnosti v Cankarjevi prozi» analizirala jezikovne in stilistične elemente, ki določajo enkratnbst Cankarjeve umetniške govorice. Dr. Ivan Verč IIIHIHHIIHIIIIIIIIIIIH>1IHHHHHIIIHHHHHIHItll(IHHHHIIIHHIIHinHHHHHHHHIIinHIHHIIIHIIIIIIHHHf'fHII V TRŽAŠKI IN GORIŠKI POKRAJINI Stavkovno gibanje proti odpravi olajšav INAM Sindikati zahtevajo razgovor z ministrom za delo e Deželna uprava bo uvedla elektronski siptenTšfsdravstvene kontrole, vseh šolarjev in 'dijakov v naši deželi, to je za okrog 182 tisoč primerov, kolikor je študirajoče mladine pri nas. Za. vsakega dijaka bodo izdelali poseben zdravstveni kartotečni listič. To |PO-budo bodo izvedli postopno. Ta sistem bodo uvedli tudi za predšolske otroke. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Otroška in mladinska zborovska revija NAŠA POMLAD v nedeljo, 15. maja. ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Pokrajinski sindikalni zvezi CGIL-CISL-UIL iz Trsta in Gorice sta sklenili sprožit; enotedensko stavkovno gibanje vsega delavstva v znak protesta proti sklepu ministrstva za delo, ki je na Tržaškem in Goriškem pred časom odpravilo nekatere olajšave v okviru zdravstvene oskrbe INAM, ki so jih doslej redno uživali upravičenci iz obeh pokrajin. Sklep so sprejeli na včerajšnjem skupnem sestanku v Tržiču, Rjer so med drugim naglasili, da ministrska odredba prizadeva na našem področju okrog 200.000 delavcev. Posamezne kategorije delavcev bodo stopile v stavko v določenih ■aiiiiniiHiiHiiiiiiiiiiimiiiiiHiHiiHiiiimiiiiiiniiiiiiHmitiiiiiifiitnfmiiiiiiiiiiiiiiififiniiiiHHiHmiiiiiiiHiHimHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiHiiiiiiiiiiHHiHi Odbornik Mizzau na Černigojevi razstavi Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Mizzau si je včeraj ogledal razstavo Černigojevih del v palači Costanzi. Mizzau, ki ga je spremljal podžupan in občinski odbornik za kulturo G. Cesare, si je podrobno ogledal razstavljena dela osemdesetletnega umetnika in mn ob konca toplo čestital Časovnih presledkih: prvj se bodo vzdržali dela delavci zaposleni na trgovskem področju. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL bo zahtevala poseben razgovor z ministrom za de-lq in bo na to vprašanje opozorila tudi parlamentarne skupine. SINOČI V KULTURNEM DOMU Zanimivo predavanje prof. Mirka Šoštariča Sinoči je bilo v mah dvorani Kulturnega doma uspelo predavanje znanega mariborskega planin ca in botanika prof. Mirka Šoštariča, ki je predaval na temo: »Haloze: vegetacija, etnografska po doba in zgodovinski razvoj». Morda ie bilo to predavanje nekoliko različno od tradicionalnih, saj je predavatelj namerno ustvaril določeno vzdušje neizrečenega. Vtis, ki smo ga imeli ob prikazovanju diapozitivov prelepih štajerskih pokrajin je bil ta. da je predava telj hotel prikazati minljivost vsega tistega, kar vzbuja pri človeku pozitivna čustva. Haloze so gričevnata vinogradniška pokrajina, ki pa sedaj umira zaradi nastopajoče civilizacije. Kaj je res bilo treba plačati tak naravni davek v prid nekega ne točno določenega napredka in razvoja? Pri vsem lem prikazovanju pa je prof. Šoštarič hotel poudariti kohezijsko moč narave kot silo, ki tako telesno kot duševno odreši človeka. Po predavanju so člani SPDT počastili 70-letnico zaslužnega člana Jožeta Cesarja.’ • Drevi bo na Goldonijevem trgu od 16. do 20. ure zborovanje, ki ga priredijo radikalna stranka, gibanje za osvoboditev žensk in združenje nasprotnikov vojaške službe zaradi moralnih razlogov. Slavili bodo obletnico laične zmage v referendumu za razporoko. obenem bodo pobirali pod piše za osem referendumov radikalne stranke in za ljudski zakonski pre dlog o zaposlitvi žensk (.zakon 50%), SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN POMORSKO - TEHNIČNA ŠOLA PIRAN priredita ob 30. obletnici ustanovitve in edine pomorske šole KULTURNI NASTOP gojencev pomorske Jsole danes, 13. maja, ob -20. uri v Kulturnem domu v Trstu, VABLJENI! Včeraj-danes Danes, PETEK, 13. maja"" SERVACIJ Sonce vzide ob 4.36 in zatone ob 19.26. — Dolžina dneva 14.40. — Luna vzide ob 2.22 in zatone ob 14.58. Jutri, SOBOTA, 14 maja BONIFACIJ Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 23,2 stopinje, najnižja 14., ob 19. uri 20. stopinj, zračni pritisk 1008.7 mb pada, vlada 67-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morje nolo razbigano, temperatura morja 17.7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 12. maja 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb, UMRLI SO: 45-letna Nora Biagi por. Zasnutti, 47-letni Dario Iellusig 73-let-ni Josip Zhepek, 63-letni Domenico Maraffa, 61-lctna Noemi Fillini por. Kobal, 61-letni Pericle Facchin, 57-let-m Liseo Bulian, 87-letna Anna Kukanja, 60-letni Giovanni Franzolini, 40-letni Kurt Speierle Vldali, 54-letna A-lojzija Kržišnik por. Hrovatin, 77-letni Andrea Ramani, 78-letna Fran-cesca Kersevan vd. Poggi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1 in P. Giotti (Ul. sv, Frančiška 1). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1 in P. Giotti (Ul. sv. Frančiška 1). Gledališča Kino SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na «BENEČANKA» danes, 13. t.m., ob 16. uri in 20. uri v Kamniku. VERDI Danes, 13. maja, bo ob 21. uri koncert del Beethovna, Liszta in Stravrinskega. Dirigent je Hubert Soudant. Koncert spada v pomladno simfonični sezoni. Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za koncerta danes ob 21. uri in jutri ob 18. uri. ' ROSSETTI Gostuje v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega - «PRAGOZD». Delo je režiral Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino 19., 24, in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. »e HANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F fMLZMO • ’ '55? GI-kI-AS TEČAJI VALUT V MILANU ' DNE, 12. 5. 1977 Ameriški dolar: debeli 884,50 drobni 855.- Funt šterling 1520.— švicarski frank 347.— Francoski frank 177.— Belgijski frank 24.- Nemška marka 371.— Avstrijski šiling 52,- Kanadski dolar 820.— Holandski florint 356,- Danska krona 144.- Švedska krona 197.— Norveška krona 162.— Drahma: debeli 22.- drobni 22,- Dinar: debeli 44,50 drobni 44,50 MENJALNICA vseh tujih valut Prosvetno društvo •IVAN CANKAR* pri Sv. Jakobu, Ul. Montecchi 6 priredi danes, 13. t.m.. ob 20.30 v društveni dvorani gostovanje dramske skupine SPD »TABOR* z Opčin z dramo A. Strindberga «OČE» Slovenci pri Sv. Jakobu vljudno vabljeni! PD »FRANCE PREŠEREN* BOLJUNEC priredi jutri, 14. maja, ob 20.30 v občinskem gledališču •France Prešeren* v Boljuncu dramo A. Strindberga «OČE» ki jo bo uprizorilo PD «TABOR» z Opčin. Prevod iz italijanščine Elza Antonac Glasbena oprema Igor Simonič Luči \Vaiter Poljšak Scena in režija MARKO SOSIČ SPD »TABOR* ’ — OPČINE priredi gostovanje Prosvetnega društva «FRANCE PREŠEREN* iz Boljunca s komedijo Oscar Wulten 1 X 2 Režija: STANE STAREŠINIČ Predstava bo v nedeljo, 15. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. La Cappella Underground 10.00 211 •Film folk in pop glasbe* z ansanj blom Area in Emerson Lake & ”** mer. Barvni film. Ariston 16.00—20.00 «La recita* Todo-rosa Angelopolusa. Migncn 16.00 «Cari mostri del inarc’ Bruna Vailatija. Barvni film. Nazionale 16.00 «Tempi brutti P*: Seotland Yard». John Mills. Barv« film. Grattaciclo 16.30 «11 mio primo iioffl0*: Oinella Muti. Prepovedan mladi11 pod 18. letom Barvrii film. Fenice 16.00 «21 ore a Monaco*. Er*8 co Nero. Barvni film. Excelsior 16.00 «Dedicato ad 888 stella*. Pamela Villoresi in Richaf Johnson, Barvni film. Eden 16.30 «Enianuelle in America* Emanuelle. Barvni film. Prepoved8 mladini pod 18. letom. Ritz «Casanova and Company». To8' Curtis in Marisa Berenson. BarvJ film. Prepovedan mladini pod letotp. Almira 16.30 «Carti arrabbiati*. Pf*P" vedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30-18.15-20.00-22.00 «HP18 cere di rivederla*. Ugo Togna®|' Prepovedan mladni pod 18. lc*° Barvni film. ,, Cristallo 16.30 «Cielo di piombo. isP*j tore Callaghan*. Clint EastoooA Pre|X)vedan mladini pod 14. le*01’1' Barvni film. Moderno 16.00 «Panico riello sta*8*! Barvni film. Prepovedan ml8®1 pod 14. letom. Filodrammatico 16.15 «Vanessa». ni film. Prepovedan mladini P00 18. letom. . ,j, Ideale 16.00 «Le tentazioni di na*. Prepovedan mladini pod 1®' tom. Barvni film. Impero 16.30 «Basta che non si saP in giro* Nino Manfredi in J°*Tl Dorelli. Barvni film. Prepoved8" mladini pod 14. letom. a Radio 16.00 «11 padrino* parte B-Pacino. Barvni film. . Vittorio Vcneto 16.30 «Trio inferna8 Michel Piccoli in Romy Schneid8' Prepovedan mladini pod 18. le*° Barvni film. Abbazia 16.00 «Club prive. . per pie raffinate*. Philippe Gaste. »L povedano mladini pod 18. lete Astra 16.30 «Bug — insetto di Prepovedan mladini pod 14. ,pw Barvni film. ,, Volta (Milje) 17.00 «11 punto cald", Helda Koening. Prepovedan ni pod 18. letom. Barvni film. niladl’ Šolske vesti Izleti Učenke in ucenci osnovne šole •Dragotin Kette*, osnovnih šol pri Sv. Ani, Sv. Jakobu, v škednju in v Ulici Dona-doni vas vljudno vabimo na zaključno šolsko prireditev jutri, 14. maja ob 18. uri, v Kulturnem domu v Trstu. Nastopili bomo s'petjem, recitacijami, gledališkimi igricami in folklornimi plesi. Deželno šolsko skrbništvo sporoča, da so na oglasni deski urada na Trgu sv. Antona Novega 6 razobesili seznam šolnikov, ki so dosegli razširitev habilitacije za poučevanje tudi na italijanskih šolah. Mešani pevski zbor «MARIJ KOGOJ*, ki ga sestavljajo večinoma cerkveni pevci od Sv. Ivana pri Trstu priredi jutri, 14. t.m., ob 20.30 v domači župni cerkvi koncert cerkvenih zborovskih skladb. Na sporedu bodo dela znanih tujih in domačih skladateljev. Zbor vodi NADA ŽERJAL -ZAGHET. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet, št. 732-627. Mali oglasi IŠČEMO hišno pomočnico za Veliki Repen, šest ur dnevno, 200.000 lir mesečno. Telefonirati ob urah kosila na 227139. SPDT priredi v nedeljo, 15. t.m-- , tobusni izlet na RATITOVEC (16® nad Selško dolino. Hoda bo okoli 3 _ Vpisovanje na sedežu ZSšDI (Ul. pa 9 - tel. 31119). , £ Odhod avtobusa ob 7. uri 1»* sodišča (Foro Ulpiano). Dopolavoro lerroviario iz Trs** železniško gospodarstvo Ljubija88 ^ ganizirata 18. in 19. junija 1977' 120-letnici Južne železnice, J*pjjjp parno vožnjo Trst - Ljubljana. V ,, ve sprejema Dopolavoro ferroviaP * Trg Vittorio Veneto- 3 — tel. 36841 621 od 8,30 do 12.30. PD Rdeča zvezda iz Saleža žira 22. maja izlet v Istro z og1^ Grožnjana, Pazina. Motovuna in, $ skega kanala. Cena izleta 9.000 otroke popust. Vpisovanje pri v8 odbornikih. ^ Sekcija SSk v občini Dolina Pfj ju v nedeljo, 15. maja, izlet v Cerkno. V teku je vpisovanje * [m lir za vožnjo in kosilo): tel*1®,|j) številke poverjenikov za vpis: 3 ali 228481. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica1 >. 226-165: Opčine: tel. 211-001: tel. 225-114; Božje polje • Zgori*; y 225-596; Nabrežina: tel. 200-121. sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 2’ Milje: tel. 271-124. tmms^ Namesto cvetja na grob Vink8 ^ giča iz Padrič in Alberte Križ1*^) iz Bazovice darujeta Milka in jjit 4.000 lir za Skupnost Družine ~!? jt V .spomin na Štefanijo Milko'8 pr ruje Pija Raubar 5.000 lir za moreč. ■ (f V spomin na Štefanijo Milkov' ^ ruje Bruno Kralj (Trebče lir za poimenovanje šole v Ob prvomajskem slavju so f ni od Banov zbrali 51.850 lir ^ novljeno godbo na pihala iz Tfe Moški pevski zbor «Tabor» 'j J izreka najgloblje sožalje svojc^j/ cu Ivanu Hrovatinu in hčerki ob bridki izgubi žeiie in maine S Dne 12. maja je preminila naša draga FRANČIŠKA KERSEVAN vd. POGGI Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne *** nišnice. \ • ' m Žalostno vest sporočajo: hči Bs ’ vnuki Emo in Ann (odsotna), Gin® Marina, Roby in Silvana, pravnuki drugi sorodniki * od’ Toplo se zahvaljujemo zdravnikom in osebju L internega delka. Trst. 13. maja 1977 Občinsko pedjetje. Ul. Zonta 7/C Dne 11. maja je spokojno preminila naša draga ALOJZIJA KRŽIŠNIK por. HROVATIN ujl* Pogreb bo jutri, 14 t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne nisnice naravnost v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: mož Iva»> -Janja, nečaki, Ondina in Emil drugi sorodniki. Opčine, 13. maja 1977 Občinsko pedjetje. UL Zonta 7/C ZARADI TRMASTEGA VZTRAJANJA PRISTOJNIH ORGANOV Dvojezični formularji KZ za vpis v seznam kmetijskih podjetnikov Zmečka zveza vabi naše kmete, da z vpisom še nekoliko počakajo Kot načeluje ki n«-5!110 že poročali, je komisar, ,vedbo posebni komisiji za u- seznama kmetijskih podjetni-. v ponedeljek odredil objavo le-a. ki poziva upravičence k vpi-v seznam. S tem sfe je tudi za-kmf- ?rva ^aza postopka, ki se bo np' a z volitvami komisije ali toč-ije njenega dela (od dvajsetih čla-Bpm koo^sije le devet izvoljenih Vj5rs^avnikov kmetov). Volilno pra-kmLi/°do • vsi aktivni člani S|u^Kih družin, vpisani v sezname Siv. t0 za ooenotene kmetijske pri-1 vke (SCAU), k; so dopolnili 18. 'n ki bodo do 8. julija predlo-Prošnjo za vpis. Pjl *ePaku, ki uradno odpira posto-Bai Za v°Lilve, komisar priporoča, tj,[Se. za prošnje poslužijo posebnih S|j 0'(in. ki jih je oskrbela trgovin-o»n . n™03- Žal moramo še enkrat Vi z°riti domače kmete, da so tisko-le 6 5arno italijanske in da jim je Priložen ciklostiliran slovenski jj Taka oblika vpisnice izhaja j, “Klepa komisije, proti kateremu ^Predstavnika Kmečke zveze na-Kni'-t vsega začetka, saj je j^eka zveza zahtevala, da mora ta.jCeloten postopek dosledno dvo-v^ren, kot je bilo ob volitvah za • ° bolniško blagajno, saj bi lial ien Postopek, ki bi zapostav-^j sl°venščino, bil velik korak na-teni t 0 ie Posebno zaskrbljujoče v -trenutku, ko bi po podpisu osim-5tjj sporazumov pričakovali vse-H0 nako večjo odprtost do proble-zahtev slovenske manjšine. l^radi tega je v zadnjih dneh Vji, a zveza še posebej posredo-lom ?r' komisarju zahteve in želje ». acih kmetov, vendar je bil od r,5rn°r na to izmikajoč. Komisar je p^reč povedal, da je te zahteve t^doval deželnim oblastem, ka-lojU1. se je P0 zdelo, da je s pri-c3rn I(Tl slovenskim prevodom praviti slovenskih kmetov zadoščeno. deven'' j« tudi, da zakon ne predvi-dvojezičnega postopka, zaradi ^ brez privoljenja višjih orga- všm, i?k> de more ustreči našim zahte- zveza tako ravnanje o- 3e"v*°- ■ °bs°.: i toliko bolj zato, ker j— eeina kmetov v tržaški pokra-p^^lovenske narodnosti. Ker , a je t—j5Pek za pripravo volitev že v d4u ln je za naše kmete pomembno, it /pravijo v redu vse formalnosti ti0 s,e udeležijo volitev (saj bo edi-H0 n 0 omogočeno njihovo resnič-»Jstavništvo v komisiji), se je l»J**a zveza odločila, da 1» v pri-hitjLj1, d0 ne bi trgovinska zbornica Poskrbela za dvojezične vpisni-1^’ Ugodila zahtevan svoj:h članov 8š0i 1 naš'h kmetov tako, da bo Dje a Poskrbela za dvojezične proš- Vpjri'' Vabimo naše kmete, naj z te še nekoliko počakajo, dokler lifdrašanje dvojezičnih prošenj ne ko ’’ o čemer bodo obveščeni ta-|ir^|?reko našega dnevnika, kot tudi 0 svoje strokovne organizacije. zajela kriza in se je razšla. Njen molk so v vasi zelo občutili in se z njim niso mogli sprijazniti. Zato je vselej tlela želja, da bi jo obnovili, kar se je pred kratkim tudi uresničilo. Bivši člani godbe so pred kakim mesecem spet sprožil pobudo, ki je tokrat naletela na plodna tla. Bivši godbeniki so spet strnili svoje vrste in pridružilo se jim je še nekaj mlajših sil, tako da je trenutno poprijelo za glasbene inštrumente sedemnajst ljudi. Upajo, da se bo tem pridružil še kdo iz sosednjih krajev. Obnovljena godba vadi redno v Ljudskem domu in imela je že svoj prvi javni nastop. Bilo je to ob priložnosti prvomajskega slavja. Od nekdaj so po kraških vaseh v navadi prvomajske budnice in to navado je godba izkoristila za svoj prvi nastop. Za vaščane je bilo nedvomno prijetno presenečenje, ravno tako pa je bilo presenečenje za bližnje Bane, kjer je trebenska godba tudi priredila budnico_, kot je bilo včasih v navadi. Bazovci so godbenike spre- jeli z velikim navdušenjem ter takoj izvedli nabiralno akcijo za godbeni sklad. Največji problem, s katerim se obnovljena trebenska godba sooča, je zaenkrat kapelnik, kaže pa, da bodo tudi to vprašanje v kratkem ugodno rešili. PARKIRNI PROSTOR PRED RIŽARNO Urbanistični odsek tržaške občine obvešča, da bodo zaradi velikega obiska Rižarne in njenega muzeja, pred bivšim taboriščem ure dili večji parkirni prostor za avtobuse ter prehod za pešce. ZADRUGA «NAŠ KRAS. vabi na otvoritev razstave kiparja STANETA JARMA ki bo jutri, 14. t.m., ob 20.30 v Kraški galeriji v Velikem Repnu. V Oglejte si razstavo o Španiji V kapeli Rižarne, kot smo že poročali, je te dni odprta zelo zanimiva, bogata in poučna razstava na temo «španija 1936-1939», kj je bila lani v Benetkah in so jo zdaj prenesli v Trst, v Rižarno, ker je tu najbolj primeren kraj. Fotografska dokumentarna razstava, ki si jo je vredno ogledati, priča o fašističnem terorju v Španiji, • o trpljenju španskega naroda in o junaškem boju španskih demokratov ter prostovoljcev, ki so pohitel; skoraj iz vseh delov Evrope v oborožen boj proti fašizmu. Ta boj je postal simbol, spodbuda v nadaljnjih težnjah in gibanjih, do zaključnega spopada in zmage nad naci fašizmom. Razstavljene fotografije, dokumenti in posnetki časopisov prikazujejo špansko državljansko vojno od za-- GALERIJA TORKLA DOLINA vabi na odprtje razstave jutri, 14. t.m., ob 18. uri. Razstavlja GIANFRANCO FORZATO ^ Trebčah obnovili Mbo na pihala imajo bogato godbeno tra-bi|4J0' Njihova godba na pihala je ►ajd Znar>a daleč naokrog in sko-Vici n' kilo večje prireditve v o-»ilj ' da bi trebenski godbeniki ne Pfisotni. Pred trem; leti jo je rtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiifiiuiiiiiiiiiiiiitiMMimtiiiimiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiitiiit OSMICA PRI PIŠČANCIH bobra kapljica privabi številne goste iz mesta Ka j Pravi Anton Bole - Fazani, srne in kosi delajo največ škode 80 od sto refoška in jžft10 ? ra,,:, °d sto merlota, barbere J1 «Solikih dokaj starih trt; to ,i?lna», ki vsako leto privabi JiC pod vasjo Piščanci Slači , ljubiteljev res pristne °ole ,e kapljice. «Nino» (Anton) > brju,c>rav tako kot njegova žena Kila DrePričan, da mu prav-3 {ut ne. bi bilo treba na koncu ®ite f v Ro.ianu izobesiti znašle” praske*, saj se v njegovo P* z ze tako stekajo prave tru-t ,Vseh starosti ter iz sledit t™. kotička Tržaškega. Toda 0^. Pač običaj. & *Pri Boletovih* so odprli 5?,iaio'nr!P' tednom dni. Vanjo za , adi i^ifjani in Slovenci, stari in ,|®» (’ jdoški in ženske, ki «Ninoto-n° s°filasno označujejo kot LZt,s Na seji teritorialnega odbora so pozdravili ustanovitev deželne komisije za izvajanje osimskih sporazumov, prav tako pa so izrazili zadovoljstvo, da se tudi na go-riškem področju snujejo telesa, ki ge bodo srečavala z obsežno obmejno gospodarsko problematiko. Pri tem pa je bila izrečena pripomba. da slovenska narodnostna skupnost na Goriškem in še posebej njeni gospodarski potenciali doslej v teh pobudah niso navzoči. Člani teritorialnega odbora SKGZ za Goriško zato pričakujejo, da bodo ustrezni dejavniki odslej dalje povabili k sodelovanju tudi predstavnike manjšine, obenem pa se obvezujejo, da bodo navezali potrebne stike, da svoje zahteve spo- iliillltliiliuiiiimiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiiiMiuiiiiimtHAimimiMMiifiiliitmuiiiiimmiiMmiiiiiimiiiiiiiiiiitiii DELEGACIJA API PRI STOPPERJU vzame za ponovno odprtje slovenskega otroškega vrtca v tej četrti. PROSVETNI) DRUŠTVO «KRAS» prireja TRADICIONALNO &AGRO ki bo na POLJANAH Danes, 13. maja: ob 20. uri tekmovanja v briškoli, ples z ansamblom «1 RAGAZZI DEL LJ-SCIO» iz Ronk. Jutri, 14. maja: ob 20. uri tekmovanje v briškoli, zvečer ples. V nedeljo, 15. maja: ob 17, uri kulturni program (nastopita folklorna skupina DOM iz Gorice in domači pevski zbor «KRAS). SVEČANOST BO 29. MAJA Priprave za poimenovanje šole v Doberdobu po Prežihovem Vorancu Zastopniki koordinacijskega odbora za proslavo so si ogledali Prežihov dom na Ravnah V nedeljo, 29. maja, ob 11. uri bo v Doberdobu prijetna slovesnost. Domačo šolo bodo poimenovali oo slovenskem pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu. Za poimenovanje šole po tem sloveti skem koroškem pisatelju so se do-mačinii in osnovnošolsko Učiteljstvo odločili že pred leti in takrat so imel; v mislih Voranca, ki je napisal znameniti roman iz prve sve tovne vojne »Doberdob*. Sklep je že pred leti potrdil 'tudi občinski svet, lani ga je potrdilo tudi pro svetno ministrstvo v Rimu. sedaj t>o na vrsti uradno poimenovanje šole. S 'em, v zvezi so v Doberdobu ustanovil! koordinacijski odloot za proslavo in v njem so predstavniki domačega učiteljstva in združenja staršev, duaktični ravnatelj, občin ska uprava in prosvetna društva v Doberdobu. Na prireditvi, katere podrobnejši program bomo ob javili kasneje, bodo sodelovali vsi učena slovenske osnovne šole v Doberdobu in tudi ucenci tamkajšnje italijanske šole,x ki bodo bra- iiiiiiiiiiiiimiimiiitiiiiiiimiiimiiifmmiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmaMriimiimiiiiniiMiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiHimtiiiiiiMiiiiiiiiifmiHtiiiiiiiiiiiiiiiimitiifiiiiimiiiiiiiiiiiaiu Z odkupom stavb družin Turn in Dornberg bi pridobili nov prostor za pokrajinski muzej r* ^ ~ ***** Mali industrijci zahtevajo olajšave; pri kreditih Vračanje subvencij podaljšali na 36 mesecev FRIE ponuja sredstva tudi za nakup strojev DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Vas vabi na VESELICO s kulturno zabavnim sporedom jutri, 14. maja, ob 20.30 v kinodvorani VERDI Nastopajo: - OTROCI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL MILJSKE OBČINE - SLOVENSKA SEKCIJA OTROŠKEGA VRTCA V ČAMPORAH - PESNIK ATILIJ KRALJ - ZBOR IN DRAMSKA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA «SLOVENEC» IZ BORŠTA - ANSAMBEL »LOJZE HLEDE* IZ ŠTEVERJANA - MLADINSKA FOLKLORNA SKUPINA IZ KOPRA Delegacija zveze malih in srednje velikih industrij v Gorici (API), ki sta jo sestavljala predsednik Italo Attonj in tajnik Giorgia Grat-ton, se je na deželi pogovarjala z odbornikom Nereom Smpperjem ter mu sporočila nekatere zahteve svoje kategorije. Od deželnega od bom ka API pričakuje, da bo s svojim posegom zagotovil boljše delovanje konzorcij za jamstva, zlasti za najem posojil pri rotacijskem skladu. S tem v zvezi .je odbornik Stopper spreje predlog, (la bi vračanje subvencij podaljšali od sedanjih 18 na 36 mesecev. Taista delegacija jt pozneje od šla še k predsedniku FRIE Gal-lopinu ter mu izrazila svojo, za skrbi jenost žara rt' nekaterih slabosti, ki ustvarjajo nevarnost, da bodo s tem gospodarskim inštru mentom začel podpirati podietja, ki so v nevarnosti, da bodo bankrotirala, piedtem ko bi moral prvenstveno služiti tistim podjetjem, ki so sposobne proizvajati in so zato potrebna pomoči. Delegacija malih industrijcev je nadalje zah tevala, naj predsednik Gallopin po sreduje pri kreditnih zavodih, da bodo pospešili izplačevanje finan čnih sredstev, ki jih je FRIE že odobril. Gallopin je obljubi svoje posredovanje, hkrati pa je povabil zvezo malih industrijcev. naj svoje člane navaja k temu. da se bodo obračali na FRIE tudi v ti stih primerih, ko potrebujejo sred stva za nakup strojev. Predsednik FRIE je poudaril, da ima ta ka tegorija pravico zahtevat' največjo možno pomoč pri rotacijskem skladu in s tem pomagati pri uresničevanju politike tega sklada, da v nol>enem podjetju ne pade število zaposlenih. Zveza malih in srednjih idustrij-cev v Gorici nam je med drugim sporočila tudi to, da je lansko le to konfederacija malih industrij sprejela sklep o decentralizaciji, na podlagi katerega se je goriška zveza ločila od videmske in pordenon-ske, s katerima je bila poprej po vezana, ter se pridružila deželni zvezi malin industrij. V juniju bo imela zveza svojo prvo pokrajinsko konferenco. Na njej bodo o-predelili vlogo malih in srednjih industrij ori reševanju sedanje gospodarske krzie v Posočju in v naši dežel, obenem na bodo izvolili delegate za vsedržavno skupščino. ro del Friuli*. Boškin je bil s kolesom na cesti in vanj je zadel avto spremstva kolesarske dirke. Dečka so z rešilcem prepeljali v goriško bolnišnico, kjer ostane k sreči le tri dni. Ima razn.: praske in udarce po raznih delih telesa. Njegovo kolo pa. je precej poškodovano. Komisarka v Tržiču zaključila delo Izredna komisarka, ki jo je imenoval pokrajinski nadzorni odbor, dr. Vianello-Hren, je zaključila pregled letošnjega proračuna tržiške občinske uprave. ‘Proračun bodo sedaj-pregledali v pokrajinskem nadzornem odboru in ga odobrili. Delo b.redne komisarke je torej zaključeno, sedaj pričakujejo imenovanje komisarja prefekture, ki bo vodil občino do prihodnjih volitev. Že pred več leti so v pokrajinski upravi pričeli resno misliti na odkup dveh starinskih hiš na goriškem grajskem griču, ki sta v neposredni bližin; sedanjega muzeja. Gre za hiši, ki sta nekoč bili last plemiških družin Tum in Domberg ln v katerih je bil do pred približno desetimi leti ženski varstveni zavod Contavalle. Odkar se je ta zavod preselil v nove prostore v južni del mesta si# stavbi prazni. ' Pokrajinska uprava, ki je pred sedmimi leti dala temeljito restavrirati nctrarrost. stavbe, v kateri je muzej, je z nakupom obeh stavb nameravala razširiti muzejske prostore. Takrat so namreč nameravali tam urediti prazgodovinski odsek in prenesti na grad tudi muzej prve svetovne vojne, ki je sedaj v palači na Komu. Namera pa se je zaustavila ker ni bilo na razpolago finančnih sredstev za nakup obeh stavb. Pred kratkim je odbor goriške pokrajinske uprave spet zainteresiral za stvar deželne oblasti in iz obljub nekaterih odbornikov je upati, da bo dežela še letos dala na razpolago denar za odkup obeh stavb. Na naši sliki je kompleks teh starih stavb na grajskem griču. VPIS V KOLONIJE SKGZ Še nekaj mest je na razpolago v počitniških kolonijah, ki jih priredi letos poleti Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Kolonije bodo v Savudriji, Gorjah pri Bledu in na Vranskem. Vpisujejo na sedežu SK GZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95, še danes in jUtri. Danes predstavitev revije Primorska srečanja Občinska konferenca SZDL Idrija, obalna konferenca SZDL Koper in občinska konferenca SZDL Nova Gorica bodo predstavile danes ob 19. uri v hotelu Argonavti v Novi Gorici prvo številko skupne primorske revije, ki se imenuje Primorska srečhnja. Ta revija je nastala iz potrebe primorskega prostora, da strne svoje napore na področju re-vialnega tiska ter namesto dosedanjih treh revij, ki so izhajale občasno. in z okrnjeno vsebino, začenja izdajati eno samo revijo. Razna obvestila Na področju SOVODENJSKE občine, z izjemo Vrha. ne bo v nedeljo, 15. maja, od- 6.30 do 8. ure. električnega toka. V teku bodo popravila na električnem omrežju ENEL. li nekaj obvodov Prežihovih del. Delegacija koordinacijskega odbora, ki so ga ustanovili 5 .naja, je bila v sredo, 11. maja, na Ravnah ra Koroškem in v Ljubljani, da bi medla zadnje priprave v zvezi s proslavo. Obisk na Ravnah je organiziralo ravnateljstvo tamkajšnje osnovne šole. Doberdoba so si ogledali to šolo. ki je prav tako poimenovana po Prežihovem Vorancu. V sodelovanju s tamkajšnjo študijsko knjižnico so tudi pripravli knjige in drugi material, ki bo razstavljan 29. maja v Doberdobu. Doberdobci sa obiskali tudi pisateljev dom, se tam zadržali v pogovoru s pisateljevo vdovo Marijo Kuhar in hčerko Vido Slavi-čevo ter z njegovim prijateljem in političnim sodelovalcem Ivanom Ko-kalom. Ogledali so si tudi Voran-čevo spominsko sobo Kasneje so se člani koordinacijskega odbora oglasili tudi na republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani, kjer so se sešli s tov. Markičevo, ki si je zelo prizadevala, da bo proslava v Doberdobu potekala na kar najboljši način. Tu so dob li tudi lep doprsni kip Prežihovega Voranca, ki ga bodo sedaj začasno postavili v veži šolskega poslopja, kasneje, ko bodo dobili ustrezno dovoljenje sovraintendence za spomeniško varstvo, pa na ustrezni podstavek na šolskem dvorišču. Na proslavo 29. maja pridejo v Doberdob sorodniki Prežihovega Voranca, ugledni predstavniki iz Slovenije in predstavniki šestih šol, ki so poimenovane po tem našem pisatelju: z Raven, iz Ljubljane, Maribora, z Jesenic, iz Srednje Bistrice in Doline pri Trstu. Na pobudo ženskega iniciativnega odbora Prijave za izlet -' v Landarsko jamo Ženski iniciativni 'odbor za Goriško prireja v nedeljo. 29. maja, enodnevni avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Izlet bodo združili z izročitvijo- sredstev koordinacijskemu odboru za odpravo posledic potresa, ki so jih ženske zbrale med proslavami osmega n arca, mednarodnega ženskega praznika, po goriških vaseh. Prijave za izlet sprejemajo, do vključno 22. maja, naslednje po-verjenice:. GORICA: Elijana Bensa, Ul. Malta 2; gostilna Primožič, Drevored 20. septembra; gostilna AlTUniversi-ta na Travniku. PODGORA: Ameli-ja Bemardis, Ul. Attimis 32; Wanda Okroglič, Ul. Attimis. PEVMA: trgovina Nanut (tudi za Štmaver). O-SLAVJE: Čepca Pintar. ŠTEVER-JAN: Loreta Maraž (ščedno) in Cvetka Štekar (Valerišče). ŠTAN-DREŽ: v Domu Andreja Budala. SO-VODNJE: pekama Cotič; gostilna Tomšič. VRH: trgovina Frandolič. DOL: Gen ja Peric pri Devetakih. POLJANE: Vilma Juren. DOBERDOB: Mila v drogeriji. JAMLJE: trgovina jestvin. Iniciativni odbor posebej želi, da bi se izleta udeležile družine. Na sporedu je obisk Landarske jame in nastop folklorne skupine Dom iz Gorice. Razstave Izleti Slovensko planinsko društvo vabi 22. maja na izlet na IVANAC- (1167 m) v Beneški Sloveniji. Prevoz z lastnimi sredstvi. Uro in kraj odhoda bomo sporočili naknadno. MILICA KOGOJ, rojena v Cerknem, ki že dolgo vrsto let živi v Gorici, slika že od nekdaj, rada ima pokrajine naše prelepe dežele. Svojo prvo razstavo bo imela v galeriji in Tor-chio* v Gorici. Odprli jo bodo v ponedeljek, 16. maia, ob 18.30. Gledališča PL)G Velika dvorana PDG v Novi Gorici ob 20.15 — Brendan Behan — TALEC — abonmajska predstava za red GV (Gimnazija Nova Gorica). Deskle ob 20. uri — Večer pantomime — Izvaja Andres Valdes Abonmajska predstava. ................... Dohodki Goričanov v i. 1974 Koncerti Nesreča dečka v Gdbrijah Slaba je predla včeraj popoldne 13-letnemu Klavdiju -Baškinu iz Gabri j štev. 21, ki je v svoji vasi gle dal kolesarje, udeležence tekme «Gi- Olga Longhini 4.810 000 lir, Oča-zio Longo 6.279.000, Vincenzo Lon-go 4.226.000, Antonio Lo Presti 5 mil. 44.000, Petro Lo Re 6.369.000, Franco Lorefice 4.900.000, Renato Lorefice 5.887.000, Bruno Lorenzon 4.145.000, Giovanni Lorenzoni 5 mil. 749.000, Maria Luisa Loricchio 3 mil. 444.000, Franco Loru 7.802.000 Alvise Losca 5.669.000, Rosa Lotti 5.260.000, Germano Louvier 4 mil. 108.000, .Maria Louvier 4.833.000, Sergio Louver 4.173.000, Gualtieru Loversi 7.694.000. Peter Loviscek 9.115.000, Tereza Loviscek 4.838.000, Lelio Lovati 9.080.000, Darip Lovi-soni, 7.205:000. Mario Lovisoni 4 mil.' 964.000. Mario Lovrocich 9 mil. 650.000, Ettnre Lualdi 18.180 000. Gianltiig' Lucarella 5.473.000, Vladimir Lukežič 7.178.000. Giorgio Lucciolo. 4.323.000, Aiidrea Luciani 4.134.000, Anna Luciani 4.264.00(1, Luciano Luciani 10.095.000, Niean dro Luciano 5,821.000, Renato Lu-cigrai 8.604.000. Arniando Lugnani 4.362.000, Romeo Luis 6.694.000, Antonio Luisa 5.111.000, Giovanni Luggli 17.239.000, Giordano Lugnani 5.523.000. Giulio Lunardi 4.771.000, Giorgio Lupi 4 mil. j)86.009, Vittorio Lupi 4.514.000. Delio Luč eri 9.881.000, Venceslav Lupin 5.459.000.. Carlo L^ssini 6 mil. 471.000, Ugo Luterotti 6.952,(Kri. Au rplio Lutman 4.674.000.'Carlo Lut man 5.594.000, Enzo Lutman 4 mil. 916.000, Franco Lutman 4.508.000, Giuseppe Lutman 5,832.000, Gualtie ro Lutman 5.314.000, Mario Lutman 4.644.000, tMilovan Lutrpan 4 mil, 434.000, Olga Lutman 18.131.000 Paola Lutman 10.250.000, Pavel Lut man 7.224.000. Peter Lutman (r. 1939) 4.329.0Q0, Sergio Lutman 5 mil. 923.(Kri, Sergio Lutman'-(1943) 5.166.000. Stefano Lutman 24.284.000 Vladimir Lutman 5.529.000. Olga Lutta 4.634.000, Luigi Guernni Luzzatto 8.286.000. , Gino Maccaro 4.496.000 Riccardo Maccecchini 4.074.000 Francesco Macedonio 4.749.000. Celso Macor 8.519.000, Oliviero Macoratti 5 mil 539.000 Anton Macus 8.086 000 Srečk'i Masuc 5.195.000. Ivan Macuz (r. 1941) 5.103.000. Ghaziano Ma cuz 4.308.000. Mario Macuz (1930). 11.643.000, Bogdan Macuzzi 8 mil 903.000 Metod Makuc 15 564.000, Ro berto Macuzzi 5.043.000, Igino Ma dama 4.853 000, Giuseppe Madon 5 mil. 165.000. Luciano Madotto 4 mil. 94.(Kri. Luigi Madriz 7.098.000, Pie-tro Maestripieri 7.421 000, Carminu Maggore 6.329.000. Lucio Magnnrin 4.529.000. Sergio Magnarin 5.137.000, Alceo Magris 6.303.000, Eligio Ma eris 6.455.000. Mariano Maini 4 mil 008.(Kri, Brupo Majorani 6.419.000, Andrej Makuc 4.383.000. Kamilo Makuc 6.420.000, Erneste Makuc 5 mil. 246.000, Giordano Makuc 11 mil. 361.000 Jožef Makuc 4.021.000, Ladislav Makuc 4.376.000. Ettore Malasagna 8.313.(Kri, Albano Mala roda 5.184 000, Claudio Malavenda 5.704.(Kri, Renzti Malfatti 5.071 (Kri, Ugo Malfatti 4.900.000. Edvard Ma- kigoj 5.297.000, Leandro Malizia 7 mil. 861.000, Giordani Maini 8 mil. 816.000, Virgilio Maini 9.683.000. Salvatore Mammara 9 593.000, Giu seppe Mammone 5.909.000. Raffae le Mancuso 10.119.000. Sergio Man delcich 5.254.000, Claudio Manera 6.149.000, Vasco Manetti 4.924.000, Albino Manfrin 5.336.000 Giovanru Manganaro 7.721.(Kri. Mauro M^nga nelli 5.312.000, Bruno Maniaceo 4 mil. 665.000. Eligio Maniaceo 4 mil. 406.000, Giulio Maniaceo 9.252.000, Mario Maniaceo 4.738.000, Natalina Maniaceo 4.507.000, Virgilio Maniac co 4.535.000, Ferdinando Maniac 4 m l. 116.000, Ernesto Maniero 6 mil 331.000, Francesco Maniscalco 11 mil. 548.000. Luigi Meltesso 7 mil. 668.000, Giovanni Mantovani 5 mil. 17.000, Ranieri Manzin 8.398.(Kri, Bernardino Manzini 4.387.000, Gui-do Manzini 8.124.000. Ines Manzini 4.945.000, Giovanni Mapelli 4.169 000, Romano Marangon 5.153 000. Bruno Marassi 5.397.000, Miloš Maraž 4 mil. 153.000. Rihard Maraž 14 mil. 223.000, Silvano Marassi 5.959.000, Aleksander Marc 4.038.000, Pavel Marc 9.604.000, Fulvio Mancantonio 4.608.000, Angelo Marehesan 5 mil 630.000, Giuseppe Marehesani' 6 mil. 571.000, Lugi Marchts-an 4.967.(Kri, Giovanni Marchettj 4.487.000. Yvon Marchettj 4.164.000, Mario Marchet, ti 4.177,000. Pietro Marchetto 11 mil. 763.000, Bruno Marclr 5.282 000 E-milio Marchi 4.135 000, ‘Giordarto Marchi 4.709.000. V kinoa bomo v našem skoraj■ že rednem sprehodu opozorili le ha nekatere razstave. V palačj Coštan-zi se nadaljuje z uspehom razstava, ki jo je tam pripravil prof. Avgust Černigoj in ki bo trajala še skoraj dvajset dni. Za Černigojevo razstavo smo že rekli, da zasluži obisk in bomo o njej še pisali. V galeriji cCartesius» tako rekoč zaključuje svojo razstavo furlanski likovnik Virgilio Tra-montin, o katerem smo prav tako že pisali in ki tudi zasluži pozornost. Njegova razstava se bo končala v ponedeljek. V galeriji , kjer bo do 20. t.m. razstavljal znani tržaški slikar Edoardo Devetta. k j tokrat razstavlja izključno tempere, akvarele in nekaj slik v mešani teh niki-. V galeriji «Planetario» v Ul. Armando Diaz I pa imajo v gosteh znanega pariškega slikarja italijanskega porekla Paola Boni ja, ki že 25 let živi v glavnem mestu Francije in ki se je mučno uveljavil v mednarodnih merilih. Boni razstavlja nekaj večjih in manjših platen, pa tudi nekaj grg-fik, za katere menimo, da so boljše od platen. Galerija »Planetarno* je ob priložnosti Bonijeve razstave v Trstu razmnožila zelo lepo grafiko, ki je na voljo iržaškim ljubiteljem umetnosti po dokaj dostopni ceni. Iz Ul. Diaz nas bo sprehod pripeljal v začetek Ul. Coroneo v galerijo -»Forum-*, kjer razstavlja beneški slikar Santomaso. Je to umetnik v najbolj zrelih letih in nekateri menijo na vrhuncu svoje ustvarjalne veljavnosti. Gre za umetnika širših okvirov in meril. V Trstu, kamor se Santomaso drugič vrača, je razstavil tri velika olja in več večjih in manjših grafičnih listov. Santomasova umetnost je čista abstraktnost. Tudi v njegovem primeru bi mogli reči. da nas bolj prepričujejo grafike kot olja. V galeriji «Torbandena» v isto imenski ulici bo še nekaj dni. vse do 20. t.m., razstavljal Dante Pisani. Znani tržaški likovnik, ki ga že dolgo nismo videli v tako popolnem prikazu, zasluži vso pozornost. V občinski galeriji "sta zaključila razstavo Renata Sirotich in (lian ni Bacchetti. jutri pa bosta tam odprla svojo razstavo tržaška slikarja Duren in Anton Mihelič, ki bosta razstavljala do 22. maja. V galeriji rSant’Elena* pa bo do 20. t.m, razstavljal Ot-tone Greselli. Iz mesta stripimo v okolico. V Repnu je v »Kraški galeriji» zaključil svojo razstavo prof, Rudolf Saksida. Namesto njega bo jutri odnrl tam svojo razstavo post iz Kočevja akademski kipar Stane Jarm, ki je doslej razstavljal c veži gledališča »France Prešeren» v Boljuncu. V sosedni Dolini pa bo namesto skupine breških slikarjev - samoukov, ki raz stavljajo v Torkli sedaj razobesil na panoje svoja dela italijanski ■ slikar G. Forzato. ga osebja zbrani tudi krajov-*ni predstavniki družbeno-političnih organizacij in večje število domačinov. Čeprav je bil sprejem organiziran, ni bilo v njem nrav nič formalnega, narejenega. Pozdravili smo se po domače, z obveznim domačim žganjem — pa-linko'in ob ploskanju šolskih otrok vstopili v razred. Krajev«' sekretar ZKS in predsednik SZDL sta nas v obeh jezikih, prvi nainrej v madžarščini in potim v slovenščini. drugi obratno seznanila z narodnostnim stanjem vasi in no-vo.jnim razvojem narodnostne e-nakopravnos*]', z dejavnostjo druž-beno-poiitičnih organizacij v kraju pd ZKS do zveze borcev, gasilcev, prosvetnih in športnih društev. Seznanila sta nas z mnogovrstnimi pridobitvam' od vodovoda do asfaltiranih cest, ki jfh v stari Jugoslaviji v Prekmurju sploh ni bilo. od nove šole in drugih zgradb, predvsem pa sta nam v kar najbolj preprostih besedah hotela povedati, kako živijo v medsebojni slogi in spoštovanju ljudje dveh narodnosti toda istih skrbi in problemov, istih žalja in enakih prizadevanj za še lepši jutri v socialistični domovini. Otroci so zapeli 'in recitirali v obeh jezikih, potem so nam v eni od večjih učilnic postregli z domačimi dobrotami od nepogrešljive palinke do pšeničnega kruha v ktastih zvitkih, kakršne pečejo samo v tej vasi. v sosedni ■ imajo že drugo obliko, pa z zaseko in domačo svinjino, s pridelki njihove dobre zemlje in svojih pridnih rok. In ko smo se za radi časovne stiske morali vse prehitro posloviti od prijaznih gostiteljev, smo morali s krajevnim predsednikom še v. avtobusu popiti Šilce palinke in tako na tradicionalen način potrditi v mko kratkem času, pa vendar tako simpatično sklenjeno prijateljstvo. Še našim slovenskim in madžarskim rojakom iz Madžarske sicer ves čas nekam zaprtim in težko dostopnim za daljši pogovor, se je odprlo ob tako iskrenem stiku s temi preprostimi in dobrimi ljudmi. Eden od njih je odprl svoj regjstrator, s katerim je posnel petje otrok v šoli. m njihova pesem nas je spremljala vse do Moravcev, kjer smo na zadnjem skupnem kosilu nred razidom še enkrat lahko soglasno ocenili, kako koristno je bilo to srečanje narodnosti sosednih dežel in soglašali. da tudi taka srečanja in izmenjava izkušenj odpira meje in -zbližuje ljudi, ki v sožitju z večinskimi narodi in v različnih pogojih soustvarjajo novo, srečnejšo družbo. Prav zato so bile z aplavzom sprejete tudi besede vodje delegacije hrvatske naiodnosi' iz županije Zala na Madžarskem, da bi kmalu tudi nri njih bila priložnost za ponovno snidenje. Ob zaključku uradnega dela srečanja (po prvem dnevu) so nam gostitelji priredili slavnostno večerjo v hotelu Radin v Radencih, kjer smo sicer tudi prenočevali 'Z nami so b'li predstavniki SZDL Slovenije s predsednikom Mitjo Ribičičem na čelu. ki je izkoristil priložnost za daljši tehten poseg. Žal ga lahko obnovim le v fragmentih in boiim se, da mi jo pri hitrem zapisovanj i marsikatera izrečena m;sel ušla. Mitja Ribičič je, povzemajoč vtise s soočenja z dvojezično stvarnostjo v Pomurju in pomen srečanja samega, poudaril njegovo važnost za udeležence same, kot tudi za nadaljnji proces noja za enakopravnost ljudi neglede na narodnostno pripadnost jn za njihovo enakopravno afirmacijo v družbi. Izkušnja Lendave in njenega območja — je dejal — ni samo izkušnja Pomurja, je pridobitev v širšem merilu. V Jugoslaviji smo -- ie nadaljeval — od leta 195.9 dalje dosegli na tem področju s politika našega samoupravnega socializma pomembne uspehe in pridobitve, toda načefa medsebojnega sožitja se lahko uveljavljajo samo v konkretni praksi. Pri tem nam ni vedno uspelo doseči toliko, kot. je proklamirann v naših načelih. Dvojezičnost, za kakršno smo se odločili, predstavlja nov. moderen način uveljavljanja narodnostnih pravic manjšinskega naroda, da postaja iz objekta subjekt svoje usode, da skupno z večinskim narodom ustvarja pogoje za svoj razvoj. Manjšina ni samo kultur na kategorija, folklora, pesem. Tudi tg je zelo važno, toda v socializmu ie treba manjšini zagotoviti predvsem njen popoln in enakopraven družbeni razvoj z vsemi pravicami, ki jih r ima večinski narod. Milja Ribičič ie na tg misel navezal drugi aspekt politike socialistične Jugoslavije ki je najtesneje povezan s položajem in vlogo narodnih manjšin. Poleg dvojezičnosti — ie dejal — smo skušali najti rešitev, ki bi najbolje odgovarjala interesom narodnih manjšin, da so ob enakopravnem sožitju z večinskim narodom s tisoči nitmi povezani tudi s svojo matico. To rešitev smo našli v inštitutu odprte meje, to je v premagovanju meja. ki sekajo zemlio in ljudi, ideje kulturno, gospodarstvo. Tako imamo poleg dvojezičnosti na lendavskem mešanem območju, že 20 let odprto mejo z Italijo, ki dobiva z osim- skim sporazumom Se večji pomen. Z dvojezičnostjo in odprto mejo gre Jugoslavija na verifikacijo helsinške konference v Beogradu, kajti smisel Helsinkov in Beograda je v tem da iščemo nove rešitve, nove korake naprej v premagovanju blokovsko razdeljene Evrope. Nikomur nočemu vsiljevati svojih rešitev — je nadaljeval Mitja Ribičič. Vsaka manjšina se bori za svoje Pravice v svojih pogojih in razmerju sil v svojih državah na tisti stopnji razvoja, na kateri se nahaja. Ti pogoji so zelo različni tako v Italiji kot Avstriji in Madžarskem za Slovence in Hrvate, vendar so v tem noju nekateri skupni imenovalci. Dvojezičnost lahko uspeva le v boju proti lastnemu nacionalizmu, ki je prisoten tudi pri malem narodu, če ie v večini, če tega boja ni, če ni večinski narod v stalnem spopadu z lastnim nacionalizmom, potem je tudi inštitut dvojezičnosti vprašljiv. Del rezultatov dvojezičnosti pri nas smo videli v šoli. Toda — je poudaril M tja Ribičič — idealnega stanja ni in ni idealne družbe. Stanje je treba stalno analizirati, gre za elementarno zavest kulturne demokracije. Nočemo dajati lekcij, prej bi nam jih lahko dali tisti, ki se v težkih pogoj'h borijo za svoje pravice. Govoreč o inštitutu iMprte meje je Ribičič dejal, da je v Evropi dozorel čas za odpiranje me-). Zaprte meje so anahronizem. Zapiranje meja ne brani ideologi je. Ideja socializma se mora preizkušati v konfrontacij, in konfliktih.. lo pa se da uresničevat* le z odprto mejo. Odprta meja ni kaka specifičnost odnosov med Jugoslavijo in Itali jo, to je \princip, ki ga Jugoslavija ponuja vsem sosedom. Mi ne moremo živeti v svojem zaprtem prostoru, niti velike sile ne morejo. Zato skušajte povsod popularizirati odprtost meja. kajti to rešuje tudi vaše probleme manjšinskega varstva, odpira demokratično sodelovanje m utrjuje mir. Na koncu svojega nagovora je Mitja Ribičič še enkrat Douriaril velik pomen srečanja narodnosti kot korak naprej v politiki sožitja pomen konfrontacije brez prikrivanje problemov in težav ter ponovno opozoril na absurdnost avstrijske politike, ki je zašla v slepo ulico, in na strpen ter pra-vičen boj narodrVh organizacij koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, za katerim stojijo demokratične sile sveta, matični narod in vsa 'njegova država. JOŽE KOREN (Konec) Birokracija na Kitajskem PEKING. 12. — Na Kitajskem imajo preveč sestankov, s katerimi «izgubljajo čas* in tudi preveč birokracije, bolje povedano preveč uradnikov. V pekinškem časopisu »Ljudski dnevnik* objavljajo pisma bralcev. In v enem teh pisem neki čitatelj pravi, da zaradi prepogostih in predolgih sestankov ne more opraviti obveznih dni ročnega dela, kaj šele da bi se posvetil celotnemu svojemu delu. Pisec pravi med drugim takole: «Razmere se morajo spremeniti. V prvih treh mesecih letošnjega leta sem 32 dni izgubil s sestanki, ki so jih sklicali funkcionarji višjih forumov, 15 dni sem posvetil študiju, ki so ga prav tako določili višji partijki kadri. Če k temu dodamo še 12 prazničnih dni, mi je preostalo le 31 dni za moje normalno delo in pa za to, da bi opravil minimalno število dni ročnega dela. če naj člani partije opravijo vsaj po 10 dn na mesec ročnega dela, sem jaz v zaostanki in ne morem opraviti rednega dela. Ali pa narobe.* Da bi se razmere spremenile. pisec predlaga, naj bi bili sestanki krajši in nai bi ne sklicevali po več sestankov zapored, V istem listu ie bilo objavljeno tudi pismo nekega drugega člana KP, ki kritizira tendenco, da se neprestano jemljejo v službo nove in nove administrativne delovne moči. »Upravni organi, ki so bil' skrčeni in v času kulturne revolucije združeni z ostalim oseb jem podjetja, se ponovno porajajo in celo množijo. V naši tovar ni so bili štirje oddelki in en urad, ki so bili v času kulturne revolucije združenj v tri oddelke. Danes pa 'mamo pet oddelkov in še urad. To se pravi, da je še, slabše kot prej.* V zvezi z naraščanjem birokracije so pred nedavnim izdali ' v Pekingu odlok, da število upravnega osebja ne sme prekoračiti 18 odstotkov vseh nameščencev. iiiinmiiiiiiiiiiMiii iiiiiii im iii iiiiMiiiiiiiiiiiiuiin m iiiiiiiiinmiiiniiiiiMiiiniiiiiMiiiii ii iMiitmifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiuiiiii|iiHt GRE ZA »ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE*, TRDIJO Superletalo Concorde je dobilo prvo bitko Newyorški okrajni sodnik meni, da nimajo prav tisti, ki letalu ne dovolijo, da bi pristajalo v New Yorku - Kaj bo 20. junija? NEW YORK, 12. - Nadzvočno letalo »Concorde* je končno, kljub fjjšUl£Q£& njtpaki, dobilo Pfvp^jjj zčlo pomembno bitke »Hkrati, pa se ie začel nov odpor % strani Kennedy so danes začeji š pripravami za vsestranske prvenstveno pa legalno bitko proti temu, da bi letalo «cohcorde» smelo pristajati , na ,newvorškem letališču. Pristaniška ustanova v New Yorku in v New Yerseju. ki pravzaprav ureja ih vodi letališče Kennedv, je najavila svoj' prtziv proti sklepu’ netv.vorškega okrajnega 'sodnika Miltona Pollacka, da bo dovolil šuperjetu, (la pristaja v New Yorku. Okrajni s odrt k je včeraj sporočil svoi sklep, po katerem pristaniška ustanova za Ncw York in Ncw Ver,sev- nima pravice prepovedati pristajanja francosko angleškega potniškega letala v New Yorku, ko pa je wash,ingtonska zvezna vlada pristala na to. da sme isto letalo poskusno pristajati v ZDA 16 mesecev. Kakor |e znano, je letalo »Concorde* plod strokovnega in finančnega sodelovanja Francije in Velike Britanije. To letalo ie stalo cel kup milijard in v določe-. nem trenutku so se Angleži hoteli celo umakniti iz tega «posla», ker da je letalo predrag,. sai da je spravilo v nevarnost same britanske finance. In ko je letalo vendarle bilo nared, so mu zaprli vrata na najbolj bogato ‘tržišče, v ZDA. V AnaerilRSO jisla-PoviK razni odbori proti letalu, ki z dvakratno zvočno bržino povzroča velikanski ropot in tudi škodo, sai ie znano.’ da znani »bang* more razbiti stekla, poškodovati strehe, škodovati pa more tudi živini. Pri družbi «British Airways» ter pri »Air France* 'rdijo, da je »zadeva letališča Kennedv* za n.i hovo letalo življenjskega pomena. Sporočili so tudi. da bo njihovo letalo «concorde» prvič pristalo v New Yorku v kratkem — 20. junija. Ker te datum že najavljen, sb se v krogih pristaniške ustanove, pa tudi v političnih krogih v New Yorku in še posebej na področjih okoli letališča Kennedy' «vsi zganili, in se obvezali, da bodo storili, kar bo v njihovih močeh, da »ne bi -dovolili pristanka evropskemu letalu*. In vendar letalo »Concorde* že dalj časa povezuje Evropo z ZDA in sicer pristaja na lptališču Dulles v neposredni bli žini ameriškega glavnega mesta. S sklepom okrajnega sodnika Miltona Pollacka ne soglašajo številni ncw,vOrški javni in politični delavci. Demokratični predstavnik okrožja Queens Joseph Addabbo je v tem smislu brzojavi predsedniku Carterju, newyorškemu guvernerju Hughu Carreyu in tudi predsedniku pristaniške ustanove lllllllllMlinilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMItlllllllll|IIIM|nilHllimi«IIIIIIIIHIIIIMIIIIIMIIIIIII'l«lllltHIIIIII Openci nocoj pri «Cankarju» jutri zvečer pa v Boljuncu Od Carterja zahteva, naj uveljavi svojo »predsedniško prerbgkti-vo» in izda odlpk s ' katerim se prepoveduje pristajanje anglo-franeoskega reakcijskega potniškega letala v New Yorku «vsaj do tedaj, ko dobo' proučene vse iiiaiiisKi odsek openskega PD «Tal»ui'», ki sodeluje te dni na srci-linjih primorskih amaterskih gledaliških skupin, bo nocoj gostoval s Strindbergovim «Očetom» v Ul. Mnntecchi pri «Cankarju», jutri zvečer pa v Boljuncu v gledališču «F. Prešeren* , posledice ropota in 'banga' na letališču in v okolici letališča v Washingtonu». Predstavnik Long Islanda v Kongresu republikanec Norman Lent je mani odločen, morda celo manj zahteven. Kljub temu meni. da je sklep sodnika Pollacka «v nasprotju z javnim interesom*, kajti letalo »Concorde, je »nevarno strašilo*. Bilka »concnrda* ie torei deloma dobljena. Vsaj na sodfšču Ta zmaga oa je pomembna kot uvod v nadaljnje boje. Toda v Ameriki ima javno mnenje še nekaj veljave, posebno če je dirigirano in če ga vodijo drugi, prav rako močni ekonomski interesi Ne smemo si utvarjati, da so določeni krogi, ki se bor'jo proti posledi eam «banga», zainteresirani le za mir oziroma vsaj relativen mir okoli letališča. Če se odprejo letalu »concorde* vrata na Ameriški trg. bedo veliko izgubila razna ameriška podjetja in zato b’ za sedanjimi nasprotniki letbla »concorde* prav gotovo našli predstavnike velikih ameriških družb, ki bi rade prodale svoja letala, pa čeprav trenutno ameriška industrija nima tako naglega Jeta-la, k' bi se moglo kosati « »eoh-cordom*. Toda tudi :u bi nas razglabljanje o zadevi pripeljalo predaleč Da je za britansko francosko družbo, ki je gradila letalo, ta bitka pomembna, dokazuje dejstvo, da so tako Francozi kol Angleži porabili doslej veliko dena rja, da bi prodrli na ameriški trg. Francozi so potrošili »več milijonov dolarjev za to, da bi v določenih forumih prepričali odgovorne faktorje*. Publikacija «Congressiona) Quarterly* govori v zvezi s tem o tujem «hbbbyju», ki da »zasluži posebno študijo*. Pariz je porabil 2,7 milijona do larjev samo v boju proti najbolj vnetim nasprotnikom letala »con corde*. Angleži pravijo, da je Francija pravzaprav s tem po grešila, ker da je zahtevala pre več in tudi dajala preveč. Angleži so potrošili le 1(H) tisoč dolarjev, ki pa so jih vse drugače in bolj smotrno razdelili na ustreznih za res učinkovitih mestih, Ko je go vor o sklepu okrajnega sodnika Miltona Pollacka, se šušlja, da je tudi tu imela kaj besede angleška skromna «darežljivost». ' PETEK, 13. MAJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA, Prvi kanal 12.30 13.00 13.30 H.10 15.00 17.00 17.25 18.00 13.30 19.00 19.20 19.45 20.00 20.40 Argumenti Komični filmi Dnevnik in Danes v parlamentu Tečaj francoščine Odbojka: Italija — Ali Starš Brodolomci z Mary Jane, 2. epizoda Razni kraji, razne navade Argumenti Umetniki danes: Carmelo Cappello Dnevnik I — Kronike Aiutante tuttofare: Ponarejen kovanec — TV . film Igrajo Dirk Dautzemberg, Eekart Dux in Slella Mooney. ,| Gre za nov ciklus TV filmov, ki imajo za vsebino najrazličrrt še prigode. V današnjem filmu bo govor o ponarejenem kovane Almanah in Vremenska slika DNEVNIK ' , • • Pepper Anderson — Posebni agent: «UNA MOGLIE PEK JOEY* Gangster Joey, ki živi skrivaj v Mehiki, sprejme ponudbo, d naj bi se vrnil v domovino, kjer bi moral nastopiti kot ‘ ' toliciia ščiti prfltl Toda pred tem sklepom zahteva, da naj ga policija -------------- — nekomu, ki mu je na poti in ki mu streže po življenju. AgeiA*1 Pepper bo njegova — žena. 21.35 TAM ,TAM — oziroma aktualnosti Dnevnika 1 22.20 Mali Siam — glasbena prireditev Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu 12.30 13.00 13.30 17.00 17.20 Drugi kanal Vidim, slišim, govorim Dnevnik 2 — OB 13. URI Besede in njihov čas Program za otroke — Pri odkrivanju prirode: OBALA Barbapapa, risani film 17.30, Srečanje z mladino 18.(K) Namenjeno staršem: MLADINA IN DRUŽINA 18.25 Oddaja iz parlamenta in šport 18.45 Dogodki in igre v neposrednem prenosu Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO Gledališče DARIA FOJA: ISABELLA, TRE CARAVELLE E UN CACCIABALLE Nocoj bo ponovno nastopil Dario Fo s svojim ansamblo®: Pravzaprav se bo nadaljevala njegova predstava iz .sred^^J išel 19.45 20.40 govori o Krištofu Kolumbu in španski kraljici Izabeli 22.05 vsem ambientu, ki je bil odločilnega pomena, da je Prl do treh jadrnic. Samo ob sebi se razume, da je vse to 1 Foja le pretveza, da lahko obravnava današnje motive. ■ VIENTOS DEL PUEBLO - Glasbeni program s Inti - Illm'anl Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00 in 14.10 TV ŠOLA: Matematika, Gozd in človek, Hribi na Hrvaškem, itd. 17.05 Križem kražem 17.20 Morda vas zanima: TITO, DRŽAVNIK MIRU Ob velikih obletnicah predsednika Tita. ob njegovem 85. roj® nem dnevu , ob 40-letnici njegovega prihoda na čelo KofflUnn slične partije Jugoslavije se vsi, še posebno najmlajši, ki nP doživljali niti vojnih niti prvih povojnih let, zanimamo vse, kar je spremljalo dolgo in naporno revolucionarno P° predsednika Tita. Takoj po vojni je postal Tito velik in Pr*ZI1!jj pobudnik za mir, za sodelovanje in prijateljstvo med naro® vsega sveta. In prav o tem obdobju njegovega življenja 1 dela. o Titovi borbi za mir, o gibanju neuvrščenih, se bod® _ današnji oddaji Morda vas zanima pogovarjali učenci OŠ F. čevje z znanim novinarjem in publicistom Božidarjem * -nV*‘ rjem, ki je maršala Tita tudi spremljal na mnogih njeg®1 popotovanjih po svetu. 17.55 Obzornik 18.10 Slovenski ljudski plesi: VZHODNA ŠTAJERSKA, I. del 18.45 Izbira študija in poklica: FIZIKA , četrta oddaja serije Izbira študija in poklica bo skušala Pre staviti študij in poklic fizika. 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.55 .Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 21.00 21.35 22.25 J2.40 G. Prosperi: Michelangelovo življenje, TV nadaljevanka. Razgledi: Volja in pot Ulice San Francisca, serijski film DNEVNIK e Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske, posnetek iz Pra" 19.55 22.05 22.20 Koper — barvna Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 NOŽ NA VRATU Glasbeni nokturno: C. Debussp: Preludij k favnovemu popoldnevu Telovadba: Praga — evropsko žensko prvenstvo Zagreb Odrske luči — zabavno glasbena oddaja Prizori iz zakonskega življenja Švicarska barvna TV Program za otroke Romanska umetnost v Španiji, dokumentarec La serva, film 20.00 20.50 J i ki % Jodu S, % K M *io !H ()fal fr S <*i<; % V J91 * „ m S i a * s Odi S F s d« S Sati » ft S v No' »r S' 5 :v H Pia S- s * ) Pf 18.00 18.55 21.00 TRST A in pogovori; 9.00, 10.35 Vi in J g. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, U-00 Film in njegov zvočni VK 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 Taxi driver; 11.30 Kdor reče■ $ Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, ska...; 12.10 Drugi zvok; Ui 9.05 Glasba in kramljanje; 9.40 Ženske revije; 14.30 Jazz; .^0 Koncert; 11.00 Šolske 'oddaje; Obtoženi pisatelji; 15.45 11.35 Predpoldanski omnibus. NIP; 19.50 Dve kolesj in k .^j 12.00 Glasba po željah; 13.15 Gla 20.30 Piemont; 21.05 Sinif®® sbeni almanah; 14.05 Koncert večer. 1'olk; 14.30 Mladina v zrcalu ča- SLOVENIJA . go, sa; 15.35 Klasični album; 16.05 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,JV Od melodije do melodije; 16.30 12.00, 14.00. 15.00, 18.00, 19.0” Za najmlajše; 17.05 Deželnj skla- ročila; 6.20 Rekreacija; 6-51’ dateljf; 17.20 Glasbena panora bro jutro, otroci!; 7.20 Na ma; 18.05 Kulturni dogodki; 18.25 nji dan;' 7.30 Iz naših sp°ITB» Domači zvoki. 8.08 Glasbena matineja; 9.°“ ji KOPER dijsku šola; 9.30 Glasbena 6.30, 7.30, 12.30. 13.30. 14.30, cija jugoslovanskih narodov; p 16.30 ' 18.3«/ 20.30 Poročila; TOo! ^!^tič^ "aP°«V„ pf Ha ^ 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Baročna glasba; 10.15 Poje Barry White; 10.45 Glasba in nasveti: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kul- tura in družba; 14.10 Plošče; li.jinih poteh; 12.10 Revija v'\j\ slrčv; 12.30 Kmetijski 12.40 Pihalne godbe; 13.30 ' ji' ročgjo vam...; 13.50 člov^jjr nrav*! zdravje; 14.05 Glasbena ca; 14.19 Naši umetniki 1,111 i* 14.40 Ital. zbori; 15.45 Folk gla 1 tki 2 sba; 16.45 Iz opusa velikih moj '5.30 Napotki | strov; 17.00 Tribuna mladih; 17.’M ■' ^e-rl 11 * .»< Š Si Hi Š »v? Morje miru; 17,30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mia di izvajalci; 19.30 Pop glasba; 21.35 Simfonični koncert; 22.45 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranja glasba zo; 15.45 Naš gost; 16.00 ljak»; 18.(15' «Mesta 19.36 Lahko noč, otroci j: fd Minute s Henčkom in njelS&j.jJ fanti; 20,00 stop pops 20;; J® Oddaja o morju; 22.20 in zvoki iz logov domačih; Literarni nokturno; 23.19 pred polnočjo; 00.05 Ples ni h; 1.03 Iz baletne glasbe ► Nočni znanci. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odločno branite svojo zamisel. Sprejmite čimprej odločitev, kj jo ljub Ijena oseba želi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Lotili, se boste nove dejavnosti. Ne nasedajte škodoželjnim ljudem. Prijeten večer. DVOJČKA' (od 21.5. do 22.6.) Ne sprejemajte nalog, ki bi vam odvzele preveč časa. Pojdite kaj več v naravo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zadovoljite se s lem. da boste dosegli le majhen napredek. Dobro razumevanje z drago osebo. LEV' (od 23.7. do 22.8.) Ne za- Horoskop na svojo intuicijo. STRELEC (od" 23.11. do f nčmarjajte svojih ■ dejavnosti na račun tega, da boste dobili pomoč. Ljubosumnost je odveč. DEVICA (od 23.8.'do 22.9.) U-speh vam je zagotovljen, če ne boste v zadnjem trenutku popustili. Premagajte utrujenost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Načrt, ki se je o njem razpravljalo, ni najboljši. Rešite neka pekoča vprašanja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Določeno stanje zahteva največjo previdnost. Ne zanašajte se Neko sj-ečanje bo špremeoi'1ribolovni program. Z ljubil'' sobo dobro razumevanje-^ 2U2-,>i KOZOROG (od Priporočljiva je večja Prl'vl‘,J-cil£’ Ne ukvarjajte se z deli. k' " | ga jo vaše moči. , 19, >; VODNAR (od 21.1. do.iiribfllJ. Osebne zadeve uredite 1 diskretno. Postavile se P° pesimizmu. n/ RIBI (od 29.2. do 20.3.) ” jf bo za vas dober dan. tako ® ,# lu kakor tudi doma. Ne ‘ ^ računati na razumevanje 5? čnej- ancu da riča: proti ■ntka jlom: o, K ter jrišel o *a rojst' nuo1' niso o z* pot i**£ aro® ja ido ; P ’aho- tei' 'tfte p# že", 14? 5.? 'tUf. ta*fj u-f F ,po; at®5. d<*: pa \Kc lO-*1 V orK $ i & ’Sfp5 *»{ fr (1.3® tJlji1 Romo. To” _____________________ t»a ,. obveznosti torinskega moš-bo moralo prihodnji teden oj, , Povratno finalno tekmo po-V jniffRA z Atleticom Bilbao. lJJ~»njem srečanju so seveda rejo an> favoriti, sa.j si ne mo-M (jA^bU, da bi gostom prepu-«• Udi ono samo tojeko. Roma pa prvenstvu precej razo- i)raitpn I j|^jtvodstvo kluba ni gotovo pred (.i mr\ nrvpnstva nrioaknitaln ^morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT [13. maja 1977 1 .1—lllwi I ^PUOMET V1. ITALIJANSKI LIGI JUTRI V TURINU JUVENTUS-ROMA V tem srečanju so seveda favoriti domačini ir;a[[re^zadn.iem kolu italijanskega *“ , Ba. prvenstva bodo že ju- in»^ tekmo med Juventu-ijjiilj ”°too. To pa zaradi medna n# teniška -zveza je namreč od organizatorjev zahtevala, da se mora igralka zopet podvreči kliničnemu testiranju. Temu seveda se bivši zdravnik noče podvreči, ker je že vse preglede opravil v New Yorku. V primeru, da ne bi igralka ugodila zahtevam'organizatorjev, ne bo mogla nastopiti na mednarodnem teniškem turnirju Italije, ki bo v Ri mu, od 22. do 29. maja. prvenstva pričakovalo uvrstitve moštva. Lah-«tlo\tu<*i pripeti, da bo Roma H w?adla' vendar je to boli lej J^vjetno. Juventus pa je v C zoni zelo dobro zaigral, o h ]L bnčata trenutno 1. mesto , , ci in pa uvrstitev v fi- * mrTaia UEFA. Turinčani ima-tftnjj n°sL da osvojijo obe tekmo-n nLjai imajo v prvenstvu toč-llfUfSjjesti pred Torinom, v po-ItL. uEFA pa so v prvi finalni JJ »»Kali. V,a° .b° gostoval na zelo ne-to v ^ 'Srišču Foggie. Domačini S -iib tekmah dobro igrali, 'se ,jr bodo morali gostje napeti ši“e. če še hočejo upati na ju. Pv državnega naslova. Sbi»^!ne važnosti bo to pred-idfjjj' *olo tudi za ekipe, ki se M obstoj v ligi. Tekmi Bo-• Sampdoria in Milan - Ca-ttifj sta zelo pomembni za vsa itju jbestva. Na najboljšem polo-t DfJ6 trenutno Bologna, kii bi si <0j 'npru zmage že zagotovila ob- C hgi/ N nf?0ria P® bi morala položiti “o ni jnia na zadnje kolo, ko se C **načih tieh srečala z Ju-Viv^' Usoda Milana bo po ki t pitnosti že znana po nedelj-z zmago bi Milančani hj J1 odločilen korak naprej, ||t,C y zadnjem kolu čaka še iy anie z že obsojeno Ceseno. h f^^labših vodah .je Catanzaro, , dve točki manj od Milana, riSa pa imajo predstavniki ITO tudi najslabšo razliko v fe)' ** bo, v primeru, da bi več S jptd.iučilo prvenstvo z ena-i vJ^vilom točk, odločalo o kon-azvTstitvj na lestvici. LE$ARSTVO dirka po f-jk Trcvelin cslavil v 1. etapi f^PQLONGO AL TORRE, 12. etapi kolesarske dirke po *fje ;' Julijski krajini za ama-1 J?, plavil Luigi Trevelin, ki je ^.lmtrejši v končnem sprintu. !*C etaPa (startalb je 95 kole-S ri ,fe bil ^v£3?arji S, .3® bila zelo napeta in hi-namreč dosegli 'V \t‘ VJ' il, °^° b°Predno hitrost (44'km' Sinj • Nekaj km pred ciljem je v H* 0sm'h kolesarjev le uspe-Sjji^tti in na cilju je bil naj- iRjgj,- ^rstni red 1. etape Vi* ' Campolongo, 150 km) . to,, 'n (Ariese Treviso), ki je j Cf1 150 km, v 3.24’ JcijSi e-^ti torti ~~ vsi z zmagovalčevim Vnj.^HUga etapa Campolongo -11 (140 km). Na f turnirju v rimu Jto* Jaušovec ^silNa 1. skupine S,tkepfisbi odbor mednarodnega L**lcas? turnirja Italije določil kot J' fe ki) .skupine. Guillermo Vilas i?e. k. 'zbran kot nosilec 2. sku- Adriana Panatto je k° ie D'e Nastase no- skupine. Guillermo Vilas f®dtef. _ f ^skuPine. j , konkurenci pa so organi izlito j *°čili Mimo Jaušovec kol 1 mniHJ učiusuvcv; kot ■ skupine kvalifikacijskega Ml, T Vse kaže, da bo prišlo i f>v* ZaP'eta o zadevi teniške Richards, ki je bila m°skega spola. Mednarod- HAMBURG, 12. — Italijanska teniška igralca Zugarelli in Bertoluc-ci sta se uvrstila v tretje kolo mednarodnega teniškega turnirja ZRN. To pa ni uspelo Nikoli Piliču, katerega je premagal Čilenec Fillol s 7:5 in 6:3. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM V zaključnem delu prvenstva je Juventina zelo popustila Vsekakor pa se je uvrstila mnogo bolje, kot je kazalo v začetku lige Brez dvoma je Juventina v zaključnem delu prvenstva razočarala svoje navijače, ki so računali na prvo mesto lestvice in s tem na prestop v višjo ligo. Trije zaporedni remiji (dva pred domačim občinstvo) in dva požara (eden doma) so Štandrežcem odvzeli vsako upanje ne samo na prvo mesto, • marveč tudj za drugo, saj je Juventina obtičala na končnem tretjem mestu in je s tem zapravila možnost uvrstitve v dodatni del prvenstva za vstop v 1. amatersko ligo. Če ob koncu prvenstva damo globalno oceno štandreški ekipi, moramo priznati', da so nas Štandrežci presenetili, kajti v začetku ni nihče pričakoval takega vzpona. Zato negodovanje zaradi izidov zadnjih te- kem ni povsem utemeljeno, saj je Juventina startala s ciljem obstanka v ligi, skoraj do zadnjega pa se je borila za napredovanje: Številke na končni lestvici nam povedo da so štandrežci razpolagali z dobro obrambo (pri tem ne prideta v poštev zadnji tekmi, ko so prejeli kar 8 golov), slabše pa je bilo v napadu, kjer se je vedno kaj zataknilo. Precejšnjo smolo so imeli, ko so se prav ob izteku prvenstva morali odreči svojemo najmočnejšemu napadalcu Urasu. Slabo je bilo, da je tuc)i Čevdek, ki se je poškodoval v predprvenstvenem srečanju, zaigral le v zadnjih treh tekmah. Z obema igralcema stalno na igrišču bi Juventina gotovo zasedla prvo ali drugo mesto. IZIDI ZADNJEGA KOLA Isonzo - Mariano 1:1 Sagrado - Lucinico 0:0 Juventina - Moraro 0:3 Zuglianese - Dolegnano 2:1 Aiello - Torriana 1:0 Villanova . Villesse 1:3 Itala - Natisone 2:0 Audax - Mar-Ter 0:2 KONČNA LESTVICA Torriana 30 12 12 5 28:15 38 Itala 30 12 12 6 33:26 36 Juventina 30 12 10 8 26:24 34 Sagrado 30 10 13 7 35:25 33 Mariano 30 11 11 8 25:21 33 Villesse 30 11 11 8 29:23 33 Moraro 30 10 13 7 23:16 33 Isonzo 30 10 11 9 31:28 31 Mar-Ter 30 8 15 7 25:22 31 Lucinico 30 8 14 8 36:35 30 Dolegnano 30 10 9 11 36:31 29 Natisone 30 9 11 10 24:26 29 Aiello 30 8 12 10 27:32 28 Audax 30 8 10 12 30:36 26 Villanova 30 7 7 16 29:35 21 Zuglianese 30 5 5 20 27:54 15 Torriana je napredovala v 1. a matersko ligo; nazadovali so Audax, Villanova in Zuglianese. P.R. carski Romandiji, obenem pa se je prebil na vrh skupne lestvice. VARŠAVA, 12. - Kolesar iz ČSSR Galik je zmagal na 4. etapi «Dirke miru». Na skupni lestvici še vedno vodi Pikkus (SZ), ki je na današnji etapi osvojil 2. mesto. DUNKERQUE, 12. — Belgijec Jos Jacobs je zmagal na L etapi mednarodne kolesarske dirke «šLrje dnevi Dunkerqua». V zaključnem šprintu je prehitel Knetemanna (Nizozemska) in Parecchinija (Italija). BONN, 12. - V prijateljski nogometni tekmi izpod 21 let, je reprezentanca ZRN premagala Galles z 2:0. Borova ekipa v minibasketu, ,ki se je na nedeljskem Kontovelovem turnirju uvrstila na drugo mesto iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimi KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK Jutri v Dolini Jadran ■ Ser volana za L mesto Veliko zanimanje za to srečanje -VI. diviziji je druga Jadranova peterka ostala na zadnjem mestu - Poletovci imajo še možnosti za osvojitev končne zmage BOKS V NEVV YORKU Kcn Norton premagal Bobicka Borova odbojkarja Guido Neubauer in Iztok Kodrič j NEW YORK, 12. — V komaj 58 sekundah je ameriški boksar Ken ; Norton zaslužil kar pol milijona do-| larjev. V tako kratkem času je nam-i reč premagal belopoltega Duaneja | Bobicka, ki je tako zabeležil svoj prvi poraz v 39 dvobojih. KOLESARSTVO Baronchelli zmagal LE LOCLE, 12. — Italijanski kolesar Giambattista Baronchelli je zmagal na dingi etapi dirke po švi- PROMOCIJSKO PRVENSTVO V soboto in nrcleljo bodo odigrali zadnje kolo tega* prvenstva. Da se bo prvenstvo uradno zaključilo bodo seveda morali odigrati še ne-broj zaostalih tekem. Za sam vrh in za končnega zmagovalca bo nedvomno odločalo jutrišnje srečanje v Dolini med Jadranom in Servolano. Jadran ima trenutno štiri točke prednosti pred Škedenjci, le-ti pa bodo morali odigrati še dve zaostali tekmi (proti l Interju 1904 in proti Arteju), tako da bi lahko, ne glede na jutrišnji izid, prišlo še do drugačnih razpletov. Za Jadran pa bo tekma nedvomno odločilne važnosti. Nesmiselno bi bilo namreč, da bi naši fantje lahko računali na možne spodrsljaje Servolane v zaostalih tekmah. Skratka, treba bo, jurišati na zrna go. Tega se zavedajo prav vsi, od trenerja Petra Brumna pa do vseh Jadranovih igralcev. r Naši košarkarji seveda upajo tu- IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIUUUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllliiHiiliH ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR NASIN SESTERK Goriška 01ympia še nepremagana Sloga tudi drugič odpravila Julio - Tesen poraz Kontovela v Vidmu Naši trije zastopniki, ki igrajo v 1. moški in ženski diviziji, so bili v 7. prvenstvenem nastopu sorazmerno uspešni. Goriška 01ympia je še vedno nepremagana, Sloga je pospravila četrti par točk in samo Kontovel je moral prepustiti izkupiček nasprotnicam. 1. ZENSKA DIVIZIJA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE - Odbojkarice Sloge so tudi v drugem letošnjem prvenstvenem obračunu premagale žilave nasprotnice Julie. Po pravici povedano sta se ti dve ekipi letos srečali že štirikrat. V kvalifikacijskem delu prvenstva je dvakrat prepričljivo slavila Julia s 3:0. To pomeni, da se je slovenskim zastopnicam uspelo maščevati za ta dva poraza. Tako doma kot tudi v gosteh pa st) morale odigrati pet nizov, preden je bjl znan končni zmagovalec. Po tem u-spešnem nastopu je trenutno Sloga na odličnem tretjem mestu in ima enako število točk kot Torriana, ki mora odigrati še zaostalo tekmo z vodečim Libertašom iz Fiume Veneta. V ostalih dveh tekmah je Torriana premagala Corridoni. Vodeči Libertas pa ni imel z Virtu-som nobenih težav, pa čeprav je i gral v gosteh. fl-Sf v* ,r® 'Si ■a J4|^ -------------- ’ ie"D*-a,'a igra v 7B(h,jem delu prvenstva 3. AL dokaj uspeš-J Primorce zašel v hudo krizo. Na sliki: posnetek s tekme Primorec • Gaja (2:3) IZIDI 7. KOLA Torriana - Corridoni 3:1 Julia - Sloga '2:3 Virtus - Libertas F. Veneto 0:3 PRIHODNJE KOLO Virtus - Julia, Sloga - Torriana, Libertas Fiume Veneto - Corridoni. LESTVICA Libertas Fiume Veneto 12, Torriana Gradišče in Sloga 8, Corridoni 6, Julia 4 in Virtus 2. SKUPINA ZA NAZADOVANJE Po dveh zaporednih uspešnih nastopih je bil Kontovel, žal, poražen sredi Vidma. Vsekakor je bilo pričakovati, da bodo slovenske odbojkarice naletele pri PAV Despar na trd oreh. To pa zato, ker so bile Videmčan-ke kar trikrat zaporedoma poražene. Kontovel je moral položiti orožje po petih izredno izenačenih setih igre. Goriška Azzurra je premagala Maianese, Libertas iz Krmina pa ACLI v gosteh. Tako imamo na vrhu lestvice Azzurro in Libertas iz Krmina z 10 točkami, tretji je PAV Despar z osmimi in četrti Kontovel, ki jih je zbral šest. Glede na dejstvo, da izpadeta dve ekipi, j; Kontovel z dvema točkama prednosti pred ACLI in Maianesejem na boljšem, toda ne še povsem na varnem pred najhujšim. IZIDI 7. KOLA ACLI - Libertas Krmin 2:3 PAV Despar - Kontovel 3:2 Azzurra - Maianese 3:1 PRIHODNJE KOLO Azzurra - PAV Despar, Kontovel - ACLI Sv. Jakob, Maianese -Libertas Krmin. LESTVICA Azzurra Gorica in Libertas Krmin 10, PAV Despar Videm 8, Kontovel 6, ACLI Sv. Jakob in Maianese 4. 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA ZA NAZADOVANJE Zmagovita pot goriške 01ympie se nadaljuje. Slovenski odbojkarji so v Pordenonu igrali z Ginnastico samo v šestih, toda so, ne glede na to, slavili prepričljivo zmago. Že tri kola pred koncem lahko rečemo, da bo Olympia premočen zmagovalec v tej skupini. IZIDI 7. KOLA AGI Gorica - Lib. Sacile 3:2 Rozzol - Redarji Videm 3:0 Ginnastica PN - 01ympia 0:3 PRIHODNJE KOLO Ginnastica Pordenon - Rozzol, Redarji Videm - AGI, 01ympia - Libertas Sacile. LESTVICA 01ympia Gorica 14, Rozzol 8, Libertas Sacile in Ginnastica Pordenon 6, Redarji Videm 4, AGI Gorica 2. G. F. Dom - Libertas V ponedeljek bo goriška ženska šesterka Doma pričela povratni del prvenstva v 3. ženski diviziji. V tem kolu se bo spoprijela z močno šesterko Libertas iz Gorice, ki je glavni favorit za končno zmago te lige in za napredovanje v višjo ligo. Varovanke trenerja P.. Pelicona zasedajo po prvem delu prvenstva drugo mesto na skupni lestvici z dvema točkama; vodeči Libertas pa jih ima šest in eno tekmo več od domovk. «Belo-rdeče» bi morale gladko zmagati, če želijo še upati na prvo mesto. Toda (o se nam zdi, da je zares prezahtevna naloga za naša dekleta, saj je Libertas ekipa, ki je za razred ali tudi dva močnejša od vseh ostalih ekip tega prvenstva. Tekma Dom (Gorica) - Libertas bo v ponedeljek, 16.5., v telovadnici ITI «G. Galilei* (Ul. Puccini, Gorica), s pričetkom ob 19. uri. I.K. LESTVICA Jadran 38; Servolana in Itala Gradišče 34; CUS Trst 26; Inter 1904 22; POM Tržič 20; Barcolana in CGI Milje 18; Edera Gorica 14; Arte Gorica in Scoglietto 6; Vil-lesse 2 PRIHODNJE KOLO (14.5.) Jadran - Servolana (18.30 v Dolini); POM Tržič - Inter 1904; Itala-Barcolana; CUS Trst - CGI Milje; Arte Gorica - Villesse; Edera Gorica - Scoglietto. 1. DIVIZIJA Tudi v zadnjem kolu prvega dela prvenstva je druga Jadranova pe terka ostala praznih rok in je tako obtičala na zadnjem mestu skupno s San Sergiom. Naši zastopniki so v tem prvem delu zbrali le bori 1 dve točki (v prvem kolu, doma, proti Ederi iz Milj). Za sam vrh pa se bo baje bil še ogorčen boj. Tri ekipe so namreč na vrhu razpledelnice z istim številom točk. IZIDI 7. KOLA Jadran B — Juventus 63:77 Edera — Ferroviario 51:83 Grandi Motori - S. Sergio 72:43 Počitek: Scoglietto. LESTVICA Grandi Motori, Ferroviario in Juventus 10; Scoglietto in Edera Mi- lje 4; Jadran B in San Sergio 2. PRIHODNJE KOLO (15.5.) Edera - Jadran B (9-30 v Miljah); Scoglietto - San Sergio; Ferrovia rio - Grandi Motori. Počitek; Juventus. «POMLAD» SKUPINA C V zadnjem kolu prvega dela tega prvenstva je Bor izgubil v Skednju. «Plavi» pa niso zaslužili tega poraza in tako so zdrknili na pred zadnje mesto na lestvice. Sploh pa borovci niso imeli sreče pri samem žrebu tega prvenstva, saj igrajo v odločno boljši skupini. IZIDI 5. KOLA Servolana — Bor 69:62 Libertas — Ferroviario A 48:120 Počitek: Flaminio. LESTVICA Ferroviario A 8; Servolana 6; Flaminio 4: Bor 2; Libertas 0. PRIHODNJE KOLO (21.5.) Bor - Flaminio (18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio); Servolana - Libertas. Počitek: Ferroviario A. SKUPINA D Zadnji, odločilni spopad prvega dela prvenstva se je zaključil v korist Interja 1904, ki je doma za nestjivo premagal poletovce. Inter 1904 je tako, po prvih petih tek iiiiiiMtamimiiiHiiiiimimiiiiitiiuMiiiMiiiiiiiiHHiimmMmmiiiiiiHiiiiiiiiimtiiiitiiiiiiiiMitiiiHiMiimmii «INTERLIGA PRIJATELJSTVA » Peter Žerjal, eden najmlajših Jadranovih košarkarjev di na pomoč svojega občinstva. Zanimanje za to tekmo je namreč izredno in predvideva se, da bo jutri dolinska telovadnica «pretesna». V predzadnjem kolu tega prven stva niso, zaradi slabega vremena, odigrali kar treh tekem, tako da jo lestvica zelo nepopolna. Jadran pa je igral v gosteh proti ekipi CUS in je tudi po predvidevanju zmagal. Naši fantje niso igrali najbolje. Sicer pa je bilo to tudi razumljivo, saj so bili «z mi-slijo» že na jutrišnjem odločilnem spopadu s Servolano. IZIDI 21. KOLA CUS Trst — Jadran 69:85 Servolana — Arte no. Inter 1904 ~ Edera Gorica 87:58 Villesse Barcolana n.o. CGI Milje ~ Itala 79:86 Scoglietto --- POM Tržič n.o. V nedeljo v Piranu odločilni dvoboji Videmčani praktično že zmagovalci tega turnirja Šahovsko društvo Piran bo v nedeljo organiziralo v novem turističnem naselju Bernardin pri Portorožu nadaljevanje 3. kroga šahovske Interlige prijateljstva 1977, v kateri nastope deset šestčlanskih ekip iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Slovenskega Primorja in avstrijske Koroške. V nedeljo dopoldne bo na sporedu 7. kolo, v katerem se bodo srečali: Tolmin - Trst Portorož - Čedad Pordenon - Videm Idrija - Nova Gorica Celovec - Gorica Popoldne pa bo na sporedu 8. kolo z naslednjimi pari: Trst - Idrija Čedad - Tolmin Videm - Portorož Gorica - Pordenon Nova Gorica - Celovec Šahisti Vidma imajo 8,5 točke prednosti pred drugouvrščenim Tol-minonj in so si praktično že zagotovili prvo mesto. Zato pa je toliko bolj zanimiva borba za vrh turnirske razpredelnice, ki se vodi kar med petimi ekipami. Tolmin. Idrija, SPDT je na nižji srednji šoU »Srečko Kosovel« na Opčinah priredilo zanimivo predavanje, ki ga je vodil Borut Kodrič Gorica, Portorož in Trst bodo prav v srečanj'h sedmega in osmega kola ukrojili vrh turnirske tabele. Nova Gorica in Čedad sta na drugi polovici razpredelnice in ne moreta resno ogroziti vodečih. Na zadnjem mestu je ,ekipa slovenske fizkultur-ne zveze iz Celovca in njihova prva deska, mojstrski kandidat Deisinger, je od skupili 7,5 točke celotne ekipe, sam zbral 4 točke! Vrstni red po šestem kolu: Videm 30,5, Tolmin 22, Idrija 20,5, Gorica 20, Portorož 19,5, Trst 18, Nova Gorica 14,5, Čedad 14, Pordenon 12,5 in Celovec 7.5 tqčk. PIONIRSKO PRVENSTVO PRIMORSKE V osnovni šoli v Sežani je bilo odigrano letošnje pionirsko prvenstvo Primorske za posameznice in posameznike. Tekmovanja se je u-deležilo 86 mladih šahistov iz osmih primorskih občin. Največ uspeha so imeli pionirji iz Kopra, Postojne, Sežane in Tolmina, to je iz šahovskih centrov, ker mladim šahistom posvečajo veliko pozornost. REZULTATI Mlašji pionirji (29 tekmovalcev) 1. Žerjal Rado OŠ Semedela 2. Mevlja Boris OŠ Sežana 3. Razpet Miloš OŠ Sežana Starejši pionirji (32 tekmovalcev) 1. Kraševec Martin OŠ Postojna 2. Bizjak Radovan OŠ Tolmin 3. Kecič Stevo OŠ Postojna Mlajše pionirke (12 tekmovalk) 1. Škrbec Danica OŠ Koper 2. Lenarčič Helena OŠ Ilirska Bistrica 3. Koluža Nataša OŠ Košana Starejše pionirke (13 tekmovalk) 1. Vukšič Ksenija OŠ Koper ■ 2. Kraševec Vlasta OŠ Postojna 3. Kogoj Nadja OŠ Tolmin Najboljše posameznike sta prireditelj šahovsko društvo Sežana in Primorska šahovska zveza nagradila s pokali, plaketami in -diplomami. Zmagovalci v posameznih skupinah so si pridobili pravico do nastopa na republiškem prvenstvu S. KOVAČ NOGOMET MILAN, 12. — 43 športnih novinarjev je podelilo igralcu Juventu-sa Robertu Bettegi, naslov »Nogometaš leta 1976/77». Skupno je zbral 159 glasov in je prehitel Pruzza za 20 in Graziamja za 40 točk. mah, še neporažen na vrhu lestvice. Doslej pa so openski košarkarji povsem zadovoljili in so še vedno v borbi za končno zmago. V drugem delu lige bo namreč Polet sprejel v gosteh Inter 1904 in tedaj bodo imeli naši fantje možnost, da premagajo neposrednega nasprotnika za prvo mesto: Slovenski derbi v Dolini, ki je odločal za predzadnje mesto na lestvici, se je končal z nepričakovano zmago Brežanov. Le-ti so namreč premagali Kontovelce. ki pa sta jih sodnika krepko oškodovala. IZIDI 5. KOLA Breg — Kontovel 77:71 Inter 1904 - Polet 83:55 Don Bosco — Ferroviario 78:80 LESTVICA Inter 1904 10; Polet 8; Ferroviario B 6; Don Bosco 4; Breg 2; Kontovel 0. PRIHODNJE KOLO (22.5.) Breg - Inter 1904 (11.00 v liolini); Polet - Don Bosco (11.00 na Opčinah); Kontovel - Ferroviario B (21.5., 16.30, rfa Kontovelu). edko Mby lischcr proti Karpovu? CARACAS, 12. — Bivši svetovni šahovski prvak, Američan Bobby Fischer je izjavil, da je pripravljen spoprijeti se s Sovjetom Anatolijem Karpovom, sedanjim svetovnim prvakom. Srečanje naj bi bilo v Caracasu. Fischer naj bi baje tudi izjavil, da je pripravljen igrati tudi z ostalimi svetovnimi šahisti. Vse kaže torej, da se je ameriški šahovski as le odločil, da ponovno sede za šahovnico, kajti predolga odsotnost od tekmovanj škodi tudi še tako dobremu šahistu, kot je Bobby Fischer. V Domu pristaniških delavcev Kupeni osvojil prvo mesto Pred dnevi je bil v Domu pristaniških delavcev v Trstu šahoviki brzeturnir, katerega so priredili AR CI - Portuale, Tržaška šahovska a-kademija (TSA - AŠT), ter ARCCS (rekreativn* društvo tržaškega študentskega doma). Prvo mesto je v najmočnejši jakostni skupini osvojil m. k. Rupeni, ki je osvojil vse razpoložljive točke (7). Na drugem mestu mu sledi s petimi točkami Bortolin, nato pa še Caraeci, Vechiett, Carboni, Bitežnik, Koren ter Fabjan. Prvo mesto v drugi jakostni skupini je osvojil Bertocchi, v tretji pa si prvo mesto delita Miloro in D. Jelinčič. Naslednji tak turnir bo v ponedeljek, 16. maja, ob 20.30 v Domu pristaniških delavcev. D. J. Srednješolsko prvenstvo Primorske V organizaciji šahovskega kluba Rudar (Idrija) je bilo odigrano moštveno srednješolsko prvenstvo Primorske v šahu, katerega se je udeležilo pet štiričlanskih ekip iz Postojne, Pirana, Tolmina in Idrije. Po zelo izenačenih borbah je prvo mesto osvojila ekipa Tehniške pomorske, strojne in elektro šole Piran, ki je zbrala 10,5 točke, slede: Gozdarsko tehniška Postojna 8. gimnazija Postojna 7,5. šolski center Tolmin in gimnazija Idrija 7 točk. Silvo Kovač AVTOMOBILIZEM RIM, 12. — V nedeljo bo na dirkalni stezi v Vallelungi peta vožnja evropskega prvenstva formule 2. Prijavilo se je že 40 dirkačev, vendar pa jih bo startalo le 22. OBVESTILO TPK SIRENA prireja v sode-lovanju s SPK ČUPA JADRALNI TEČAJ za starejše začetnike. Pričetek tečaja v ponedeljek. 16. maja, ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje. Ul. Cerreto 12. Vpisovanje po telefonu (412087) od 19. do 20. ure. Število tečajnikov je omejeno. Uredništvo, uprave, ogleen) oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tef. 79 38 08 79 48 38 79 58 23 7814 70 Podružnic« Gorice, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din< za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Stran 6 13, maja 1977 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubli»r* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 ^ Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) obv lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drrG pokrajin Italije pri SPL Član italijansk« zveze časopisnih založnikov Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trat. Na dnevnem redu bodo med drugim ukrepi za pospešitev sodnih postopkov SODSTVO IN KAZNILNICE GLAVNI PREDMET DANAŠNJE SEJE VLADE Predviden je preustroj sodnih zborov • V primeru lažjih prekrškov bodo zaporne kazni spremenjene v denarne - Jetniki ne bodo smeli prosto uporabljati telefona RIM, 12. r- Na jutrišnji seji ministrskega sveta bo vlada sprejela vrsto ukrepov, ki zadevajo problematiko j'avnega reda v najširšem smislu in reda v kaznilnicah v ožjem smislu. Dejansko gre za zakonski osnutek o pospešitvi sodnih postopkov in za odlok predsednika republike o uresničevanju reforme kaznilniškega sistema. Med ukrepi, ki jih navaja zakonski osnutek, gre omeniti v prvi vrsti skrčenje članov sodnih zborov, ki naj bi omogočilo večjo razpoložljivost sodnikov in s tem sestavo novih kolegijev. Na prizivnem sodišču se bo število sodnikov predvidoma skrčilo od 5 na 3 in na ka-sacijskem od 7 na 5, medtem ko naj bi se število članov združenega kasacijsko-prizivnega zbora zmanjšalo od 15 na 9. Na ta način naj bj se sodni postopki tudi poenostavili. Z drugim zakonskim osnutkom pa bo vlada določila posebne denarne nagrade kaznilniškim paznikom. ki so bili znova poklicani v službo iz nujnostnih razlogov. Odlok predsednika republike zadeva med drugim vprašanje, do kakšnega merila smejo jetniki upo rahljati telefon. Doslej so ga smeli svobodno, torej brez omejitev, po novem pa bo uporaba telefonskega aparata podvržena -izrecnemu dovoljenju ravnateljstva kaznilnice. Ravnatelj bo smel telefonske pogovore tudi poslušati ter celo snemati. Odlok urejuje tudi premeščanje zapornikov iz ene jetnišnice v drugo. Ko bo šlo za prave zapornike, bo premestitev pod nadzorstvom karabinjerjev, a v primeru »interniranih* bodo nalogo opravili agenti javne varnosti. Podtajnik na pravosodnem ministrstvu DelTAndro je v zvezi z novimi vladnimi ukrepi naglasil, da bo niegov resor še ta mesec predložil zakonski osnutek o nadomestitvi kazenskega pregona (zapornih nalogov) 'z drugačnimi ukrepi, tako npr. z denarnimi kaznimi oziroma z nadzorstvom nad kršitelji zakonov, ki naj bi ostali izven kaznilniškega zidovlja. Tovrstne, »alternativne* kazni naj bi veljale seveda le v primeru lažjih prekrškov, sicer tistih, za katere so predvidene zaporne kazni do največ 5 mesecev. Podtajnik je izrecno poudaril razliko med prekinitvijo kazenskega pregona (depenalizzazione) ter amnestijo; slednja se uveljavlja pač v zelo redkih primerih in je zato diskriminacijske narave, medtem ko gre v prvem primeru le za spremembo kazni. Prvi korak na tej poti je bil že storjen: odslej ne bodo več romali v zapor kršilci prometnih prepisov, ravno sedaj pa pristojni dejavniki proučujejo možnost raztegnitve tega instrumenta tudi na kršilce zakonskih predpisov na gospodarskem področju. Trenutno je npr. zaprtih veliko ljudi zaradi meničnih protestov, in to za zneske, ki ne presegajo 120-150.000 lir. Z druge strani je današnji Uradni vestnik (št. 128) priobčil medministrski odlok o urejanju varnostne službe okoli kaznilnic. Najnevarnejše zapornike bodo spravili v 4 ali 5 večjih jetnišnic, te pa bodo strogo stražili karabinjerji, (dg) Delegacija ZKS v Piemontu TURIN, 12. — Na vab:1o deželnega vodstva KPI sta na obisku v Piemontu predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in p. edsednik CK ZKS za mednarodne odnose Radko Močivnik. Kot poroča Tanjug sta že imela pogovore «. najvišjimi deželnimi predstavniki KPI. sodelovali pa so tudi poveljniki partizanskih enot, ki so v zadnji vojni delovale v severni Italiji. ’ pogovorih so gostitelji pokazali veliko zanimanje za neodvisno in neuvrščeno politiko Jugoslavije in za njen samoupravni razvoj. Predstavnika ZK Slovenije je sprejel tudi komunistični župan Turina Diego Novelli, obiskala pa sta tudi že pokrajine Cuneo, kjer sta se pogovarjala s krajevnimi voditelji in se udeležila sestanka partijske sekcije, (vb) Nixon: Sadat predlagal skupen vojaški poseg ZDA-SZ na Bližnjem vzhodu alarmnim stanjem med ameriškimi vojaškimi silami, ki je dvignilo mnogo prahu. Trije pakistanski generali odstopili ISLAMABAD, 12. - Trije generali pakistanske vojske so odstopili s svojih položajev iz protesta proti uporabi čet; pri zatiranju javnih demonstracij. Te so, kakor znano, vperjene proti diktatorski politiki predsednika vlade Zulfikarja Ali Buta. Omenjene generale sp iz glavnega mesta pokrajine Pundžab, l.ahoreja, takoj po odstopu premo stili- v glavni štab vojske v Raval-pindiju, kjer jih bodo postavili pred vojaško sodišče. Pogumni korak generalov, katerih imena niso znana, očitno pomeni, da je Ali Buto začel presedati tudi vojski. Predsednik vlade se je medtem sestal z vodstvom opozicijske stranke «pakistansko narodno zavezništvo*. O čem je tekla beseda, se še ne ve, vsekakor pa naj bi dogodek kazal, da se politični položaj v, državi polagoma izboljšuje. LJUBLJANA, 12. - Danes se je začelo na Bledu pisateljsko srečanje kot nadaljevanje pisateljskih pogovorov, ki jih organiziiv slovenski Pen klub. N« srečanju bo tekla razprava o vlogi pisateljev v sodobnem svetu. Navzočih je 40 tujih in 33 domačih pisateljev. Med mnogimi znanimi imeni kaže omeniti Fulvia To-mizzo, ki si je priboril sloves tudi med slovensko javnostjo z dramatizacijo Cankarjevega Martina Kačurja. (dk) Ljubljana bo dobila kulturni center LJUBLJANA, 12. — Ljubljana naj bi že sredi leta 1979, torej čez dve leti, dobila svoj prepotrebni kulturni center, ki bo nosil ime enega naj-večjih slovenskih kulturnih velikanov, Ivana Cankarja. O tem je tekla beseda na včerajšnji skupni seji izvršnih odborov republiške in mestne konference socialistične zveze. Pravzaprav je zamisel o gradnji takega centra že dalj časa predmet razprav, zlasti od časa priprav na proslavo stoletnice rojstva Ivana Cankarja. Odbor za proslavo je lani prišel hkrati tudi z načrtom, da bi ob kulturnem centru zgradili tudi delavski izobraževalni center. Zdaj je padla odločitev za obe gradnji s tem, da se najprej postavi zgradba kulturnega centra, ki bo nosila Cankarjevo ime. Minuli mesec je prav o potrebi, da Ljubljana čimprej dobi tak center, govoril tudi predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher, na nedavnem zasedanju slovenske skupščine. Na skupni seji izvršnih odborov republiške in mestne konference SZ so imenovali tudi že pripravljalni odbor za izgradnjo centra. Dogovorjeno je tudi, da bo kulturni center zrastel na Trgu Revolucije ob Erjavčevi cesti. Glavni del poslopja bo osrednja dvorana, kjer bo mesta za 1700 obiskovalcev, (dk) iimiiiiiiiMiiiiiiiiiMMiMiiiiiiMMiiiiMiiiiiMiiiimiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiniHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiA.uiiiiiiiiiitiiiiiiiiii PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA Sodni zbor strpno prenašal grobo izzivanje Franca Frede Povod zo obtožencev izbruh je bilo nepričakovano prisotnost bivšega misov-skega občinskega svetovalca v Padovi M. Facchinija - Poraz za pravico CATANZARO, 12. - Vse je kazalo, da bo tudi današnja obravnava na procesu zaradi pokola na Trgu Fontana le dolgovezno in nezanimivo branje zapisnikov, pa ni bilo tako. Res je sicer, da s sodnega vidika razprava ni pomenila veliko, je pa zopet dokazala, da kdor odloča o poteku procesa nista ne predsednik ne javni tožilec, pač pa obtoženci in še zlasti Franco Freda. Vodja fašistične prevratniške celice iz Veneta se najbrž cd začetka sodnega postopka do danes še ni vedel tako osorno in tako nespoštljivo do sodnega zbora in do odvetnikov, ne dr Scuteri, ne dr. Lombardi pa nista storila ničesar, da bi mu to preprečila. Freda je lahko nemoteno opsoval nekega branilca, sprožil prepir, ne da bi nihče od pristojnih posegel. Resnično se zato postavlja vprašanje, če je catanzarski proces resen sodni postopek) ali pa bedna farša, krinka, ki naj le na videz zadosti pravici, \VASH1NGT0N, 12. - V intervjuju, ki ga je pripravil britanski časnikar David Prost z Richardom Nixonom, je bivši ameriški pred sodnik poskrbel za nekakšno sen zecijo. Pravi namreč, da mu ie i. 1973 egiptovski državni ooglavar Sadat predlaga! skupen ameriško-sovjetski vojaški nastop na Bliž njem vzhodu, da se napravi konec arabsko-izraelski vojni ZDA naj bi poslale dve pehot nj diviziji v Izrael. SZ pa prav ta ko dve diviziji v Egipt in Sirijo. Tovrstni poseg naj bi po Sadatov ili željah odločilno vplival na konec sovražnosti. Toda Nixon je Sadatov predlog ogorčeno zavrnil Ne samo Sovjete je požgal, naj nikakor ne ugodijo zahtevi egiptovskega pred sednika in »opozorilo* podkrepil z DUNAJSKI MATURANTI IN SODOBNA ZGODOVINA «Hitler nam je zgradil avto-ceste.* «Ko je bil še Hitler na oblasti, nismo imeli opravka s tolikšnim številom tujih delavcev.* ' nezakonite pdsesti orožja. ^ Aretirane bodo predvidoma j šali prihodnji teden, medtem P* i bi- izvršil: še vrsto novih ato ^ kakor so napovedali v krog'11 lanskega tožilstva. Vest o prijetju Cappellija ^ zalija je napravila globok vtis * v skrajnolevičarskih krogih. rih številni predstavniki so taH| biskali sodno palačo, da bi 1 ^ kaj več o zadevi. Med temi t tudi Franca Rame. , uf Pozneje so se pojavili tudi ^ niki Moro, Visconti, Bonzano. ^ le in Zezza, ki bodo branili nega kolega ter še Spazzali je*, a Sergio, ki je ravno tako 0C*veS1fi njegova kolega Piscopo in lemente, na katerih sloni obt® j so označili kot krhke in sumlJLi izvora. Cappellija dolžijo, da^ prevzemom obrambe «politlZL(i jetnikov* dejansko podpri ^ delovanje, ki naj bi imelo P^j niške namene, Spazzalija P4’V zastopal interese obtožencev nf i da z namenom dokazati P)1" I dolžnost temveč predvsem za , ? bi podprl njihovo dejavnost ^ je tako postavil na njihovo ' * JC l/CUVU [AJStaVU im » Branilski kolegij pa zatrjuje, “j*, ni obtožnica zgolj na izjavah. je dal v zvezi z domnevno P%j| koniito povezavo med političn1?^ pomiki in obtoženima odveth1*^ neki Giovanni Picariello; Sye ‘ veka, ki je bil tedaj v zsf01 je naenkrat izginil... . ^ Aretacijo dveh jetnikov j® . obsodil tudi »mednarodni °d”; j obrambo političnih jetnikov , hodni Evropi*, katerega čla? di sam Cappelli. Odbor oznae?JIJe^ godek kot provokacijo in r“Tj,j nje procesa, s katerim na] žava skušala prikazati revoN ^ no levico kpt zgolj krimina^l0 nje, kot, se to dogaja v ”jV\ čiji, pa tudi marsikje drugP°’ : I "f-4 ‘ Ustanovitev komisij6 za dograditev katinarske bolnišnic V Trstu so na pobudo dežeh^o'’ borništva za zdravstvo študijsko komisijo, ki naj h'.^ie la znanstveno-tehnične Pr?.„jcc . zvezi z dograditvijo hol?1^; pj Katinari. Komisija naj bi jr< lirnln rvtvVhlnm štveno in univerzitetno st7j)V'fJi našega mesta. Poleg Predsl!ve: deželne in zdravstvene v komisiji še dva člana vi-žavnega sveta za zdravstva Kmalu zadnje mi«c v kamnolomu Fac«al Kamnolom Faccanoni h° ustaviti obratovanje, kakor do v njem utrdili skalnato ptfL čil z avtomobilom 56-Jetnj ^ jj cesio Casarsa iz Ul. SdhttojLj L. 14.15 se je s fiatom Opčinam, ko ga je na °s‘v)ev'<’^ pred Obeliskom zaneslo n nS|d vso silo je treščil v bc električne napeljave. p0l;lical ie nO*' Z bližnjega hotela so v sevalce Rdečega križa. so id prsni'koš, si jc zlomil4C™[, „j(i 11 pogled je bilo očitno, da ^ gliri zelo hude. Poleg udarcev tar U rinH v^ V-^ vesti so ga sprejeli oživljanje š pridržano