136. štev.
V Ljubljani, v torek 4. decembra 1877.
Letnik V
Inseratl ■« sprejemajo in velji triatopna vratu:
8 kr., če se tiakn lfcrnt
^ ii ii ii ii " m ii ii ii >1	m
Pri večkratnem tiskanji a« aeua primerno bihhii) hh.
Roko p i s i
■e ne vračajo, netrankovann pisma ne ne nprejemajo
Naročnino prejema opravniatvo administracija. in »-kNoediena ra 8tarem tryu n. »t. 16
Polititei lisi za slovenski larotf.
Po pošti	prejeman velia
Z« eeio leto	. 10 gl. —	»r
i* poi lei« 6 .. —	.,
i« četrt leta	. . 'i ,, 60	,,
V administraciji velia
An ceio ieto . . i g\. 4(1 ur. ca poi letu	4 ,, 30 „
ih četrt let* .	., 10 „
V Ljnbiiani oh dom po»iii»q valju 60 kr. več n« ieto.
Vredništvo je na 15rf£U nišim štev, 190.
Izhaja po trikrat na teden in nje. r v toreK. četrtek in .-torioto,
V „Slovenčevi" pravdi,
ki se je vrnila it-eruj pri deželni sodni|i pred porotno sodnijo so porotniki odgovornega vrednik a gospodu F e r d. I* e v e a e n o k I » n n o z a n e k r i v e g a spoznali. Po tej razsodbi sta oproščena list iu gospod I"evee , a č I a n e k oslane ven-dar-le zapečaten, ker velja prva razsodba sodnije, po kteri je liil na objektivnem polu obsojen. Obširneje poročilo prihodnjič
Vzhodno vprašanje in Hrvatska.
Mržeoje med Srbi in Hrvati ima svojo realno podlago. Niti Srbija niti Hrvatska nimate v svoji sedanji velikosti zadosti moči, toraj tudi ne potrebnih pogojev za varno bodočnost. Malo drevesce mora se vspeti kviško, da njegov vrh obsiva solnce, mora pa tudi s svojimi korenikami pod zemljo riti na široko in tako rasti svoji dovažati potrebnega soka. Ako se mu to oboje ne posreči, mora vsaliniti in umreti. Tako je tudi z državami. Potrebno solnce je za državo ideja, ktera države obstanek opravičuje, zemljišče, iz kterega sok uživa, pa je prebivalstvo in razširjenost njenih mej. Solnčna luč, to je ideja, na ktere
podlagi imate Srbija in Hrvatska svojo svetovno opravičenost in potrebo , to je za obe državici narodnostna ideja Jugoslovanstva. Srbija in Hrvatska hočete biti središča in no-siteljici jugoslovanske ideje, in tako uživate dosedaj še obe idejalno solučno luč. Vprašanje je le, ali imate obe tudi zadosti zemljišča, da bi zamogli obe druga poleg druge živeti in rasti , ali pa bo morala ena od obeh vsahniti in zamreti. Zdi se, da ne, zdi se, da bo vsaka za sebe preslaba, da se obdrži, da jugoslovanska zemlja nima prostora za Hrvatsko poleg Srbije ali za Srbijo poleg Hrvatske. Da se razumemo, povedauo naj bode, da imamo pred očmi samostalne države. Kot provincija kake druge velike države zamore biti Srbija poleg Ur vatske kakor obstoji Kranjska poleg Štajerske; kot samostalne države pa bi te male deželice ue mogle prav dolgo obstati, kakor tudi resnično niso obstale. Svoje dni so bile Breze (Friesach) na Koroškem tako imenitno mesto, kakor Dunaj, kovale so svoj denar kakor Dunaj, sedaj pa so le neznatno mestice brez vsake veljave. Tako je tudi s Hrvatsko in Srbijo. Hrvatska, kakoršna je sedaj, ne more nič; ona uživa sicer samoupravo, pa ona nima dosti moči, da bi zamogla to svojo samoupravo proti kakemu resnemu napadu braniti. Saj vidimo, kako se morajo hrvatski poslanci ogerski vladi ukla-njati, samo da svojo samouprave v nevarnost ne, spravijo. Za to je pač lahko umljivo , zakaj Hrvatje vedno kličejo po spojitbi vojne
Granice in Dalmacije. Pa naj dobijo Hrvatje tudi Granico in Dalmacijo, vedno jih je še komaj nekaj čez dva milijona prebivalcev, in to je še. vedno premalo za zavarovano sainostaluo prihodnost. Imamo sicer še druge samostalne državice v Evropi, ki niso večje od tako povečane Hrvatske, pa pri teh najdemo tudi ugodnejšo geografično lego. Švica se je osvobodila v dolgih, krvavih bojih, in le svoji legi v strmih planinah, v sredi med tremi narodi, se ima zahvaliti, da navzlic svojim hrabrim bojem ni prišla kaki veliki državi v last. Belgija Holandija iu Danska se imajo zahvaliti za samostalnost legi svoji poleg morja, zahvaliti pa še posebej Angležki državi. Angležka ne bi videla rada, da zadobi Nemčija preveč morskih obalov v svojo oblast, ktere veliko raje vidi v rokah malih držav, nego velike Nemčije, ktera bi jej utegnila presneti kupčijo. Dansko kraljestvo zamore zapreti vsakej ladji vhod v severo - izhodno morje (Ostsee) in da je to kraljestvo v nemških rokahj, potem je tudi kupčija v tem morji od nemške milosti odvisna, Angleži bi ne mogli notri, ltusi pa ne ven, iu ko bi Bismark hotel svojo roko stegniti po Danski, takoj bi mu Rusi in Angleži vojsko napovedali. Da je to istina vidimo tudi pri Carigradu. Slabemu Turku pustijo Carigrad, ko bi si ga pa Rusija hotela osvojiti, protestirale bi vse evropejske vlasti, ker bi potem Rusija lahko vsem ladijam uhod v črno morje zabranila. Če vidimo tedaj kako malo državo,
Majhna podoba iz velikega okvirja.
(Prigodba iz južno-bosenske vstaje) Popisala Milica Vatrenova.
IV.
Štiri dni potem je prišel mladi beg Osman Kuleuovič na svoj begluk, ki je navadno vSe-rajevu bival, ker se je imela ravno žetev pričeti, in morebiti tudi iz političnih vzrokov, saj ga do sedaj ni bilo še nikoli v Cvietnič, ker ni bival rad na deželi.
Jovo Skundrič in njegovi sosedje so dobili povelje žetev pričeti; mladi beg se je. pa po vabil k Skundriču v gostje, nekaj zato, ker je bil on izmed premožnejših njegovih zakupnikov, nekaj pa zato, ker je bi:a njegova hiša najudanejša grajščini. Bilo je namreč obče znano, da je stari Ilasan Kulenovič, oče mladega Osmana, ko je bil veleizdaje obdolžim, pribežališča iskal pri starem Skundriču in ga tudi našel. Ko so namreč turški zaptje (žan-darji) za begom sledili, skril sc je bil ta pri očetu našega takrat še le pet let starega Jova v prazen sod s slamo pokrit,in ko so po njem popraševali, jim je Skundrič odgovoril in zatrdil , da že več mesecev ni videl bega Ila-sana, in da bi mu nikoli na misel ne prišlo skrivati koga, ki je zapadel ojstri pravici mogočnega piuliša.
Zasledovalci so se odpravili preč in Hasan beg je bil rešen. Zatoraj jc prisegel pri pre-rokovi bradi, da hoče s Skundričem po bra-tovsko ravnati in da prekolne vsacega svojih potomcev, kteri bi z njegovo družino lepo ne ravnal, je ne varoval iu ne podpiral.
To je bil začetek premožnosti Skundričeve hiše; pa stari beg iu stari Skundrič sta umrla. Poslednji je zapustil štiri sinove, izmed kterih je živel le še Jovo, ki ni še nikoli videl mladega bega, sina Hasanovega, zakaj Osman je bil do smrti svojega očeta vedno od doma in vedeli so povedati, da somu bile ulice pariške in dunajske ravno tako znane, kakor štambulske.
Zatoraj so pričakovali vaščani Cvietniški mladega bega eni z upanjem, eni s strahom, le Jovo je bil popolnoma miren, zanašajo se na hvaležnost mladega grajščaka.
Dan pred žetvijo je, imela Gjuja, mlada žena Jovova, dela čez glavo, ker treba je bilo peči povitice, klati kuretino, sekati bravino in pripravljati šerbet in medico za visocega gosta.
Kakor je bila Gjuja najlepše dekle v bogati vasi Unuc, tako je bila tudi zdaj naj lepša mlada žena v Cvietniču. Bila je nekoliko podolgastega in črnkastega pa pravilnega obraza, izpod temnih obrvi so se jej bliskale črne oči, iz ust pa ste se jej svetile dve vrsti
bisrnih zob in njeno primerno glavo so pokrivali gosti in črni lasje. Poleg tega je bila Gjuja čudno lepe postave, kakor ,lunona, njen zlatotekan pas iu tamkaj navadni zebun (jopič brez rokav) sta jo krila, kakor najlepšo damo njen žametni jopič.
Gjuja je bila zala, pa tudi bogaboječa. Ze dve leti je bila z Jovom poročena in imela je kmalo mati postati.
V jutro 10. septembra je bilo v Skundri-čevi hiši že vse pripravljeno za begov sprejem. Po dolgem čakanji je vendar prišel, pred njim njegov čodar, t. j. predhodec , ki je imel vse napotke s poti spravljati. V prekrasni jutrovi obleki je prijahal beg na predragem konjiči, velik rumeno-pisan hrt je skakal okoli njega, za njim sta pa hlačala dva služabnika — orožje-in lulonosca.
Beg je moral kakih 25 do 28 let šteti, glavo mu je pokrival svilnat in srebrno vezan turban, mlado in lepo obličje pa je obdajala mala še le razvijajoča se brada in dragoceu palampor t. j. rožast šal se je vil okoli njega.
Jovo je šel svojemu gospodu ponižno naproti in priklonivši se mu po jutrovi Šegi trikrat, ga je tako ogovoril:
„Salem alej kom (mir ti bodi) mogočni gospod in zapovedovalec 1 Blešči se mi spričo*) *) Spričo—zarad, zavolj ; na Vipavskem v navadi.	Pis.
kr se vzdržuje v samostojnosti, smemo biti prepričani, da je ne puste živeti velike države iz usmiljenja ali pravicoljubnosti, ampak samo zarad tega, ker tega koščka zemlje velike države druga drugi prepustiti nečejo, ki vsled tega ostane neutralen ter se vredi kot samostalna državica. Hrvatska pa nima kake neutralne, mednarodne lege, tudi je ne branijo velikanske gore, niti množno število prebivalcev. Cr-nogoro branijo gore, in njen obstanek tudi za nobeno drugo državo nobene nevarnosti nima, dokler je izolirana med svojimi gorami, — pa videli smo, kako so začeli kričati Lahi in Nemci, ko so Črnogorci zahtevali malo pomorsko luko!
Da se vrnemo k Hrvatski, ponoviti moramo tedaj trditev, da ona nima dovolj snage, da se ohrani samostalno. Nekteri hočejo Hrvat sko rabiti kot trdnjavo proti panslavizmu, to je na jugu proti panjugoslavizmu, proti združenji Jugoslovanov. Ako se hoče pa to doseči, treba je Hrvatsko okrepiti ne samo z Granico in Dalmacijo, ampak še s Slovenijo in Bosno. Še le kot taka bi se zamogla s Srbstvom vspešno boriti; in potem bi morala Srbija zginiti, Hrvatska pa bi potegnila k sebi tudi srb sko kneževino. Kavno tu se srečamo zopet z našo trditvijo, da Srbija iu Hrvatska ne morete druga poleg druge obstajati. Kar smo rekli o Hrvatski, velja tudi za Srbijo. Da se je Srbija, kakoršna je sedaj, ustrojila in do danes obdržala, zahvaliti se ima edino le Rusiji. Da ni Rusije, morala bi Srbija ali turška ostati, ali avstrijska postati, ker je ne branijo gore, kakor Črnogoro; Srbija se mora povečati, tako da si osvoji vse Jugoslovanstvo, ali vsaj vse Jugoslovane unkraj Save. Če pa tej zadači ni kos, mora poginiti, in ista naloga pripade potem Hrvatom. Od todi izvira sovraštvo med Srbi in Hrvati. Sedaj gre v prvi vrsti za Bosno. Vzame li Avstrija Bosno, dobila je tudi Srbijo, ker se potem Srbija dolgo obdržati ne more; ako pa Avstrija Bosno prepusti Srbom, v nevarnosti je zgubiti tudi Dalmacijo , Hrvatsko, vojno granico in srbsko vojvodino na Ogerskem. Nemci in Madjari toraj , ki nečejo Bosne, hočejo propad Avstrije. Kdor je pa za združenje Bosne iu Hercegovine on je za to, da vsi Ilirski Slovani (Slovenci,
Hrvatje in Srbi) pripadajo k Avstriji, kar bi jej dalo novo, veliko moč.
Mi smo v boji med Zagrebom in Belem-gradu popolnoma nevtralni, in smo hoteli s tem člankom samo objektivno konstatirati, kako razmere stojč. Tisti pa, ki države vladajo, naj delajo po svojem razumu, in kakor njihova velika odgovornost zahteva.
Z bojišča.
Na ob krajeh so posamesni boji. Iz Pe-trograda poroča telegram, da so Turki po vze-tji Praven popustili Novačiu, Skriven in Orha-nje ter umaknil se na sotesko Vrateš. Iz Etropola so pobegnili Turki na sotesko Šan-dornik ob Arabkoui. Isto tako so popustili zemljo med rekama Isker in Ogost, Rusi pa so zasedli Belogrado in Levačevo ob Ogosti.
Iz Karsa naznanja rusk telegram , da je 27. p. m., ko je Derviš-paša iz Kazubanja odšel — pustivši ondi le malo posadko , obrist Kasbeck prijel ta kraj ter prisilil sovražnika popolnoma popustiti ga, bežali so vsi zmedeno Rusi pa so dobili tam tabor za 10.000 inož, veliko streljiva in živeža. Če ravno se je boja vdeležilo tudi pet oklepnih ladij, je bilazguba Rusov le 1 častnik, 2 vojaka ubita 7 pa ranjenih.
Ahmed Ejub paša je prevzel poveljuištvo v Sipki soteski, general Djemil paša pa je postal governer v Drenopolji na mestu Ahmeda Vefik paše, ki bo imenovan za predsednika zbornice. Haidar Efendi postane governer v Angori.
Da bi se po propadu Plevne sklenilo premirje , temu se na Ruskem zelo ustavljajo. Ruski narod, pravijo in ruska armada zahtevata za obilne žrtve zadostenja, zato se ue sme nikakor odnehati, predno ni dosežen cilj popolnoma.
Angleški pooblaščenec si prizadeva pripraviti Turčijo, da bi privolila k temn. da zasede angleška vojna Carigrad. Turčiju pa se tega brani, dokler je Angleška le neutralna moč, ne pa očitna zaveznica.
Črnogorci so s kanoni odpodili turške la-dije, ki so prišle pred Bar.
Iz Solije se poroča, da že 4 dni odbijajo
napade ruske, na vojno Mehmcd-Alijevo. — Iz Berlina se piše listu „TimeB", da Nemčija in Avstrija boste brez dvombe pritrdile miru sklenjenemu med Rusijo in Turčijo. — Italija le poslala več vojnih ladij v albansko pomorje.
Zavi-Kiiiki Turčije.
„Praviteljskij Včitnik" poroča naslednji zanimivi razgovor med znanim Rusom Makje-jevim in med vjetim egiptskim pašo Ahmet-Hevzi-jem :
Povej mi paša — je rekel Makjejev — koliko Egipčanov se je vojskovalo proti Srbskej ?
Ne Bpod deset tisuč — se je glasil odgovor.
Koliko jih je pa sedaj pri priucu Hassanu v Dobrudži ?
Od osemnajst do dvadeset tisuč, a pričakuje se jih še več.
No razun tega vemo mi iz svojih virov in tudi iz tujih časnikov, da je egiptska vojska pri Šibki, v Sofiji, v Solunu, v Carigradu____
Da, da — potrdi paša.
Pa kediv mora imeti oprezen oddelek tudi proti Abesiniji?
Se ve da, to je neobhodno potrebno.
A razun tega mora imeti vojništvo tudi po trdnjavah in drugod za domače zadeve ?
Da, tudi to je neogibno.
Odkod pa vendar dobiva kediv take znatne, iu še več kakor znatne moči?
Paša je pomigal z ramami iu izogibaje, se odgovoril, da nam mora biti vsaj znan egiptovski kontinent.
Prav zato tudi sprašujem, reče Makjejev.
To se pravi, ti me hočeš po mojem mnenji vprašati, ali ne prihajajo one moči iz Indije? reče. Ahmet-Hevzi se nasmehljaje.
Ne, jaz bi samo rad vedel, od kod se jemljo one — odgovori Makjejev, dasi priznavam, da se je že tudi po časnikih govorilo o podpornih oddelkih iz Indije.
Paša se je nasmehnil in pomigal z ramami.
Odkod so oni podporniki, ne vem — pravi na to paša — jaz vem samo toliko, da jih privažavajo od nekod na brodovih v Port-Said in v druge kraje ; v Egiptu dobe oni orožje, munduro in rudeči fez, in potem jih prepeljejo v Evropo. Oni ne govore po naše in mi ne razumemo njihovega jezika, zato ti tudi ne
tvojega svita, moja duša pa strmi, da mojo revno hišo s svojo visokostjo počastiš. Balbul (slavec) se je že dvakrat s svojim petjem oglasil, odkar jcAzzael (angel smrti) tvojemu blagemu očetu zatisnil oči — njemu, našemu očetu in prijatelju — in mi njegovi otroci pozdravimo v tebi, visoki gospod, duha nepozabljivega Hasana."
Potem se je bližal mlademu begu, da bi mu stremena prijel in mu pomagal s konja stopiti, pa on ga je nagrbančenih obrvi in temnega pogleda odvrnil od sebe rekši :
„Jaz občudujem sam svojo potrpežljivost zarad tvojega hinavskega govorjenja, vi vsi ste dvojezični kačji zarod, kterega smo si v svojo škodo izredili, —- tudi ti nisi nič boljši od drugih, pa povem vam, da bom vedel vašo oholast brzdati; ti pes garjeve psice poberi se spred mene po svojem delu, in gorje ti, ako ne bo žetev ob določenem času končana ali pa, ako bi me skušal goljufati, kakor si mojega preslepljenega očeta goljufal."
Kaj tacega še Jovo ni slišal, in akoravno se mu je krčilo v prsih srce, vendar poskuša pomirljivo vkreniti.
„Gospod! gotovo so nas pri tebi tožili
in obrekovali naši sovražniki.....
„MoIči, ti krščansko prasč; kako moreš
ti od sovražnikov govoriti, ker le prosti človek zamore sovražnike imeti, suženj pa, kakor bi ti in drugi, le gospodovalce; toraj poberi se iu ne nadleguj me s svojim strupenim je-zikanjem, pa pride naj tvoja baba, da izpolni povelja mojih služabnikov."
S poparjeno glavo in togotnim srcem je odšel Jovo v svojo hišo, da bi želje ojstrega gospoda svoji ženi povedal; potem pa se je podal na polje, ker so ga delalci že težko pričakovali.
Kulenovič je stopil s konja, ukazal pod košato lipo pogrniti pogrinjala, kamor se je leno zavalil in pridno svoj nepozabljivi čibuk žalil.
Kaj dela ta krščanska ps..., kako dolgo bom moral še čakati ?•' se zadere potem nad svojimi služabniki.
Brž je zginil eden izmed njih v Jovovo hišo, ter suval Gjujo pod rebra rekši , da jo gospod hoče imeti.
Gjuja je stopila z globoko povešeno glavo in z rokama čez prsi prekrižanima jired bega in trikrat priklonivši se mu rekla ponižno:
„Gospod 1 tvoja služabnica čaka na tvoje povelje."
Akoravno se jc Gjuja globoko priklonjeno držala in bega ni pogledala, je ta vendar spo-
znal na prvi pogled njeno žensko lepoto, njegove oči so se inu razžarile v meseni pože-Ijivosti, ter je trepetajočo tako ogovoril: „Kako ti je ime ?" „Gjuja, žlahtni gospod." ,,0d kod si doma?"
„Moja rojstna h>ša je na Uncu in moj oče je stari Peko Radjenovič."
,.Sem si precej mislil, da take cvetlice ne rastejo v Cvictniču,1, pravi na pol tiho sam sebi in pristavi glasno : „Koliko časa se pečaš že s tim sleparskim Jovom in ali si že imela mlade?"*)
„Gospod , že dve leti sem z Jovom postavno poročena in še nimam otrok "
„Prav," odgovori beg vidno zadovoljen, .,tebe čaka še sreča; ta bajta je preubožna za tako zalo žeuo , in ta pasji Jovo tebe nevreden — neustraši se, ti brezumna žival, amjiak zahvali se Allahu , da ti je dal tako lepo postavo, zdaj pa pojdi in prinesi šerbeta.'
(Dalje sledi.)
*) S tacimi in hc z veliko griimi besedami in izrazi, kterih pa zarad dostojnosti izvirno ponavljati ne smem, ogovarjajo begi zaničcvajc kristjane.	Pis.
morem povedati, od kod da so. Muhamedanski svet je velik, je pristavil Ahmet Ilivzi: in ne najde se v njena za ime prorokovo malo prostovoljcev , tudi se lahko kadar in kjerkoli je treba, znebimo nekoliko ubozih tisučev obupanih za vstauje zmerom pripravljenih glav.'
Ta razgovor je zelo važen, če Makjejeva ni goljufalo znanje arabskega jezika, potem se vdeležuje množica izhodno-indiških podložnikov proti Ruskej vkljub temu, da je angleška vlada slovesno obljubila nevtralnost v sedanjej vojski.
Taka prikazen, pravi ,,Novoje Vremja", bi potrebovala stroge preiskave, katera bi se lahko vršila pri vjetih Egipčanih, ker Arabec in Nubijec se ločita precej na prvi pogled od izhodnega Indijca.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 3. decembra.
avtonomni čolni tarif so
se začeli Madjari vnemati. Vendar pa se bode v mnogih rečeh premenil iu vsled tega tudi za Madjare zgubil tisto veljavo , zarad ktere ga hočejo sedaj sprejeti. Odsek je namreč zavrgel zvišanje eolnine od kave in ga utegne zavreči tudi še pri marsikteri drugi reči.
Poreski deželni zbor je sklican na 27. t. m. Kakor poroča „N. fr. Presse", se je to zgodilo zarad brodarjev malega Lošinja, ki žele na posodo vzeti nekaj denarjev, za ktere bi deželna blagajnica dobra stala.
IjalioiiNko domoljubje se je te dni zopet pokazalo v svojem pravem svitu. V Men ta ni na Italijanskem se je namreč razkril spominek na boj med Garibaldovci in papeževimi vojaki. Okoli 5000 ljudi se je bilo pri tej slovesnosti zbralo. Rimski župau Ven-turi je hotel govoriti , pa množica je začela silno sikati, ker je 1. 1867 bil nazoč, ko se je pela zahvalna pesem zarad zmage vojne papeževe nad Garibaldovci. Preden se je prava slovesnost pričela, je neki garibaldovec izročil v imenu južnih Tirolov in Trsta in francoske Nizze tri črno ovite veuce ter je zahteval v imenu omenjenih pokrajin , da naj se zedinijo z Italijo. Sicilijanec Greco, vrednik lista „Do-vere", je oporekal zoper predrznost predsed nika Crispia, da se je v imenu Italije odpovedal pravici do Trsta, Tridenta in Nizze; Italija pozna svoje pravice in jih bode varovala. Geslo njegove stranke je ,,edinost in svoboda" in ona ne potrebuje načelu nobenih »neodgovornih" , ampak hoče oboje doseči z monarhijo, ali če bi bilo treba, tudi brez nje. Euako so govorili tudi drugi govorniki. Francoski radikalec Viktor Ilugo je bil poslal pismo. Papeža so zasmehovali. Več rudečih zastav so žandarji množici vzeli, ktero je Cairoli komaj komaj potolažil , da ni napadla kosarne in z žandarji pričela krvavega boja. Nihče ni zaklical na zdravje kralju Viktorju Emanuelu, in ko je na kolodvoru neka godba zagodla kraljevo himno, začeli so sikat in so jo pripravili, da je zagodla Garibaldovo himno. V Rimu so bili celi dan zbrani vojaki da bi se bili nemudoma odpeljali v Mentano, če bi bilo treba. Telegrami, ki so o tej slovesnosti hoteli poročati v vnanje dežele, so bil od vlade prepovedani, po Italijanskem pa se je smelo o njej telegrafirati, kamor koli se jc hotelo. Italijanska vlada čedalje jasnejše vidi kam da bode dosedanja politika spravila kraljestvo italijansko.
V nanje države.
O papežu piše francoski „Univers* da se mu je 17. novembra poklonil neki ime
niten gospod, kteremu je Pij IX. rekel: „Vi greste na Francosko. Vpraševali Vas bodo o papežu; povejte tedaj vsem, da papež nima sicer več svojih nog, da pa še ima svojo glavo." rudi druga poročila iz Rima naznanjajo, da papežu noge več ne služijo, da se pa sicer prav dobro počuti, in da utegne zarad tega po mnenju zdravnika še več let živeti.
Ifleil Kalijo in Turčijo nastal je hud prepir, ker jc turška vlada vzela dve ladiji, ki ste prestopile blokado. Italijanski poslanec grof Corti je zahteval, da naj se Indiji daste nazaj ker bi bila Italija s>cer pri-moraiia odločno na noge stopiti.
Angleška ministra zadnji govor je na Ruskem vzbudil prepričanje, da se Turčiji ne bode posrečilo Angleške, v vojsko zaplesti.
Francosko ministerstvo je neki sklenilo generalne svete sklicati na 10. ti m. Na-rodua skupščina bode o direktnih davkih storila tak sklep, da jih bodo zamogli generalni sveti razdeliti, dasi ne, bodo dobili dovoljenja jih pobirati. Maršal Mac Mahon je 1. t. m. sprejel predsednika kupčijske zbornice in kup-čijske soduije iz Pariza. „Moniteur" piše, da bode prezident senatu danes izročil posebno poročilo.
Izvirni dopisi.
Iz IBeguuj, 30. novembra. (Usmilite se ubogih Bulgarov!) Ravno danes sem prejel o katol. misionarjih bolgarskega obreda v Drinopelju kratke pa važne črtice. Že me seca julija mi je pisal od tam brat Hieronim, da še nikdar toliko bolnikov ni k njim zahajalo zdravil ter vseh potrebščin iskat, toraj je prosil en kilo kuglic za homeopatiČne leke, ktere mu je tudi poslal p. n. g. lekar iz Kranja K. Šavnik. Danes zvem , da so se vsaki dan bolniki množili, ter so jih morali in še morajo misiouarji neprenehoma podpirati ter jim vse oskrbovati, kar bolnik potrebuje. To jim dela neznane stroške. Dalje se zopet k njim zatekajo vdove in zapuščene sirote, kterih možje in očetje so vojaki in so po raznih boleznih ter okolšiuah življenje zgubili. Turek teh sirot ne podpira, raje bi vse pokončal, tudi Grk se ne meni za-nje, Bolgari so vsi oguljeni iu oropani, sami nič nimajo; zatekajo se toraj siromaci tje, kjer človeške čute ter usmiljenje iu pomoč nahajajo.
Dalje je došlo od severa mnogo mladih Bolgarov , ki vsi žele študirati v katoliškem ustavil; o teh piše o. Pavel, ravnatelj tega katoliškega ustava, da so mnogo bolje glavice od poprejšnjih ondi bivajočih južnih Bolgarov.
Izvanredni stroški za bolnike, za podporo vdov in sirot ter neznano povekšani stroški za ustav so izpraznili vse kase, in boje se č. očetje, ako Bog ne pomaga po dobrih ljudeh, da bodo zarad pomanjkanja denara morali vsa dobra dela opustiti, in morda še ustav zapreti. l'o bi bilo pa po mojih mislih strašna škoda za katol. stvar. Bolgar jc namreč čisto praktičen človek brez vseh utopij, delaven in priden, ter posebno gleda in prevdarja, od ktere strani mu kaže bolja sreča. Dobrot, storjenih od č. očetov inisiouarjev ne bodo pozabili, vedno se jih bodo spominjali ter svojim blizo in da leko pravili. In taka vest o katoliških misionarjih bode tudi katoliškej veri gladko pot delala.
Toraj v imeuu č. inisiouarjev, v imenu bolgarskih bolnikov ter sirot in učeče se mla dosti lepo prosim, Slovenci, pomagajte po moči z darovi.
Ako je mogoče kaj dobiti za te sirote,
gotovo bo Ježušku v jaslicah posebno ljubo. Prosim, da bi tudi drugi slov. katol. časniki o tem kaj jusali, ker sem prepričan, da gotovo ne bo brez vspeha.
P r i s t a v e k v r e d n i š t v a. Če želi kdo v ta namen kaj podariti, naj to blagovoljuo pošlje č. g. Valentinu Lahu, duhovniku v Begnjah na Gorenjskem, kteremu bode tudi vredništvo oddajalo njemu v ta namen poslane darove.
Domače novice
V Ljubljani 4. decembra.
(Gospa Orlova) vdova ranjega dr. Orla je v noči od 2. do 3. t. m. umrla. Včeraj popo-ludne pa so pokopali gospo Pillerjevo, veliko dobrotnico revnih. R. I. P.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaji) je bilo 3. t. m. napravilo prav mično besedo, ktere program pa nam je došel prepozno , da bi ga bili mogli ob pravem času objaviti.
(V fotoijraHSni razstavi) v Mahrovi hiši so od 2. do 5. t. m. videti razne podobe iz pariškega mesta, ki so enako izvrstne kakor vse dosedanje. Človek, ki jih gleda, misli, da ima res mesto pariško samo pred seboj.
(Koncert). Danes zvečer bode v redutni dvorani koncert, kterega napravita pianistinja gospodičina Gabriela Joel in koncertni pevec g. Rihard Schmidtler. Program mu bode: 1. Boehtoven : Sonate in C-dur. op. 2 Nr. 3Joi'l. 2. Schubert: a) Nachtstiick, b) Morgenstiiudcheu Schmidtler. 3. a) Bach: Gavotte , b) Chopin: Bereeuse , c) Mendelsohn: Spiunlied Joel. 4. a) J. Fischer: Kouun, ruh mir am Busen (ueu. Manuscript), b) A. Jensen: Am Ufer des Flus-ses, c) A. Jensen: Stiindchen, aus op. 39 Schmidtler. 5. a) Scarlatti: Pastorale e capri-cioso, b) Volkmann: Am Salomonsthurm c) Diihler: Le trille Joel. G. a) Rubinstein: Es blinkt, der Thau , b) II. Briickler; Lied aus: Der Troinpeter von Siikkingen. c) Suppe: Ver-gissmeinnicbt, Schmidtler. 7. Liszt: Rhapsodie hongioise Joel. Koncert se prične ob 7. uri zvečer Vstopnina zuaša 60 kr., za sedež v dvorani 1 gld. 50 kr., na galeriji pa 1 gld. Gospodičina Joiil slovi kot ena najbolj izvrstnih igralk ua glasovirju , in se je nedavno iz Nemčije vrnila na Dunaj. Kjerkoli je igrala, bila je z veliko pohvalo iu priznanjeu sprejeta, in v Mnihovein se je skazovala pred kraljevim dvorom. Gospica Joi;l ni le spretna igralka, ampak ve tudi zadeti pravega duha iu najtežji kompozicije Lisztove ji enako gladko teko spod rok, kakor najnavadnejše reči. Kakor se gospodičina Joel odlikuje na klavirju, tako se odlikuje g. Schmidtler s svojim petjem. Škoda, da je ravno nocoj tudi slovensko gledališče sicer bi se koncerta občinstvo gotovo prav obilno vdeležilo.
(Kako veljavo ima slovenščina pri vojacili.) Od tu se nam piše: V neki tukajšnji kosami je one dui na dvorišči učil nek podčastnik v ekserciranji rekrute. Med drugim nemškim komandam veli jim tudi nekaj slovenski ter pravi: ,,Urno v red." To slišavši zavrne vrlega podčastnika poleg njega stoječ g. lajtenant: Bos sol I den dos ajgcntlih hajsen: ,,urno v red1'V 1'odčastnik mu razjasni to po nemški ter mu pove, da to razume vsak Slovan, Rus, Čeh, Hrvat iid. Na to se zadere nad njim lajtenant: ,,So sprechen sie mit den Leuten kra-neriseh, wir brauchen in der Kasern kanen Slovenismus. „Urno 1 versteht ka Kraner net, sondern man sagt „brž" und ,,red" heisst ,,ord-uenga'*, also sagen sie „brž v odrnenga", das wird daun jeder Krainer, jeder Bolim und s w verstehn." To rekši pokliče nekega vojaka ter
ga praša: al zastopiš kaj je „red" in ponižno mu ta odgovori, pritrjevajoč g. lejtnantovej volji, „ne"! In ko potem na: „al zastopiš, kaj je „ordnenga"? vojačič odgovori svoj službeni „da", je služilo to g. lajtenantu v dokaz, daje slovenščina pri vojaških vajah nepotrebna, pač pak kranjščina.
Razne reči.
—	f Velikova radinski grško katoliški škof Olteanu je nenadoma umrl. R. I. P.
—	Slovanska bibliografija. Slav-janstvo in Evropa. Statji in reči prof. s.-p.-b. univerz. Oresta Fed. Millera. 1805—1877. Cena 1 rub. 50 k. ,,Graždanin" sodi o tem delu tako-le: Ta knjiga sicer ni nič druezga nego zbirka sostavkov in govorov o slovanskem vprašanji za poslednjih deset let, ali prišla nam je vendar dobro, ker pri nas že dve leti ni prišlo na svitlo ne dobrih knjig in ne sostavkov o tem tako živo trepetajočem vprašanji. Ta knjiga ima za nas isto prijetnost kakor za potnika v puščavi oaza in to tem bolj, kjer je pisatelj vnet in energičen ljubitelj Slovanstva in ker ee najde v tem zbirniku odziv ca vsa v poslednjem času javjljajoča se vprašanja o slovanskem svetu.
—	Slovanska bibliogafija. Ilu-6trovana kronika. Izdaje jo v novem Sadu Zmaj Jovan Jovanovič. Sedaj je izšel tretji zvezek z mnogimi podobami. Kdor se zanima s sedanjimi dogodki na izhodu ter želi imeti v celoti razpravljeno vso vojsko in vse oseb nosti, katere pri njej sodelujejo, naj si naroči to kroniko; gotovo bo žnjo zadovoljen. Vsacih 20 dni izide jeden zvezek in stane štirdeset novčičev.
Ruskaja biblioteka. I. zvezek A. S. Puškin II. zv. M. J. Lermontov III. zv. N. V. Gogolj IV. zv. Žukovskij V. zv. A. Gri-bojedov VI. zv. J. S. Furgenjev VII. zv. N. A. Nekrasov. V sakem zvezku je pisateljeva podoba in životopis. Cena vsakega zvezka 75 kop. Naročiti se more pri vredništvu „Graž-danina" v Peterburgu.
—	O hrvaškem časopisu. ,,Pučki (t. j. ljudski) prijatelj" naznanja v broju 43.,
da neha izhajati zarad slabega denarstvenega stanja. Dosta žalostna prikazen, da tak list, namenjen ljudstvu, ne nahaja toliko naročnikov, da bi se mogel vzdrževati. Iz istega razloga javlja tudi vredništvo lista „sv. Cecilije", namenjenega cerkveni glasbi, da prejenja, dokler dolžniki ne plačajo svojih prineskov. Tudi pri nas se nekterim listom godi, da imajo preveč, da bi zamrli, a vendar premalo, da bi živeli. Na to naj bi rodoljubi misliti ter stanovitno in v dejanji podpirali dobro stvar, da se hrani.
—	OšOlarski maši piše od protestanta Schuselka vredovana ,,Reform": Ker v sedanjem času šolska mladež pogostoma boleha za vratnimi boleznimi, je deželni šolski svet spodnje-avstrijski sklenil šolarsko mašo ob nedeljah in praznikih do konca meseca januarja odpraviti. Čuden sklep! Mladež sme pri najgršem vremenu včasih daleč v šolo hoditi, iz zakurjene in natlačene šolske sobe pride precej na hladni zrak in čuti vsled dolgega sedenja naravno potrebo, domu grede se okoli poditi in degati, kar nič ne škoduje; v cerkvi pa utegne mladež med sv. mašo dobiti vratno bolezen!
—	Človek pod posteljo. Gospodi-čina Bridget Johnson v Evanstonu je samostojna. Njene starosti ni moč natanko določiti, pa vsaj tudi ni treba, naj bo, stara je okoli
43 let. Kakor večina neomoženih devic, ima tudi ona navado, da vsak večer, prej nego ide spat, pogleda pod posteljo, če se ni kak potepin pod-njo skril. Ako vzamemo, da je to začela od 15. leta, tak je sedaj najmanj 10.000 krat nagnila svojo nježno deviško glavo pod posteljo, da pregleda celi prostor, ki je med postelnjakom in podom. Dozdaj ni zasledila nikdar uič sumljivega. Miss Johnson stanuje sama v eelej hiši, koja ima 4 sobe. Ona sovraži pse in ne trpi mačke. Može smatra za siromašne stvari, ki so samo za to dobri, da nosijo vodo in cepijo drva, sicer pa napravljajo več sitnosti, kakor -so vredni. Radi teh nazorov in radi pogumnosti, kojo kaže pri vsakej priliki, jo cenijo plašljivice njenega spola. Pred nekoliko dnevi, kakor navadno, pogleda pod posteljo in — oj strahota — plešastega, razkuštranega človeka zapazi pod njo. Mirno si razplete kite in zapoje svoje, „hold the fort" s tako sigurnim glasom, kakor more sama naj bolja pevka. Potem odpre okno, privije malo lampo in gre na posteljo. Dobro ve, da je pod posteljo človek, razbojnik. Tisoč bi jih padlo v nezavest in klicalo na pomoč. Gospica ne stvori ničesar. Kakor levinja, ki streže na plen, leži oua, ter gleda, kedaj se bo ganil oni pod posteljo, ki jo meni oropati ali ubiti. Celo uro leži in se ne gane, diha praviluo, kakor bi spala. Slednjič se dvigne človek pod posteljo, misleč, da oua trdno spi. Kakor kača se priplazi polagoma iz-pod postelje, neznanjoč, da ga čakate dve neusmiljeni roki, ki ga pograbite za ušesa. A na mah ga popade ona za ušesa, ga trese iu buta z njegovo glavo ob posteljo. Gospica Johnson ima popolno razbojnika v svojih rokah; ou se ne more ne iztrgati ne braniti, ker roke iu noge ima sključene pod posteljo. Johnson pa, stre-saje ga, mu pridiguje zraven o zlobi sveta. Zastonj prosi on, da je zašel pod posteljo, da je mislil, da je njegova hiša, pa da ga ne nadlegujejo bolhe in muhe, je legel pod posteljo. Da, to še bolj razsrdi gospodičino. in ona ga še bolj nateza, dokler ne začne on klicati na pomoč. Naenkrat je hiša obkoljena od ljudi, Johnson pa, priloživši svojemu gostu še nekoliko zaušnic na pot, ga spusti m ou pobegne. Ta gospodičina pravi, da je vsakega človeka pod posteljo pripravljena počakati.
— Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je dne 26. nov. t. 1. obhajala v svoji svečani letni skupščini prvo desetletje svojega obstanka, svojega delovanja. O tej priliki govoril je predsednik kanonik dr. Fr. Rački, slavnostno besedo, in tajnik dr. P. Matkovič poročal o dosedanji delavnosti akademije same. Kakor je naša Matica o isti priložnosti, tako izdade i akademija poseben akademiški Letopis, v ko-jem bode popisano njeno desetletno dejanje. Glasilo njeno se imenuje Rad (t. j. delo). Vsega skupaj je doslej spravila na svetlo do 80 knjig. Polovica jih spada na Rad, v kojem se nahaja 238 razprav in drugih člankov. Po obsegu je 105 filologiških in historijskih, 22 modroslovnih in pravoznanskih, in 00 matematičnih iu prirodoslovnih, 9 nekrologov in 42 oznanil raznih znanstvenih del. Razun 8 knjig historijskih Spomenikov, 9 knjig „Starin", 9 knjig „Starih Piscev" izdala je na svtlo še 13 knjig, nektere o svojih stroških, nektere le s podporo. Družnikov ali članov je imela doslej 12 častnih, 28 pravih in 33 dopisujočih. Umrlo jih je dosedaj G Častnih, 4 pravi in 7 dopisujočih. Zaklada akademijska prirastla je v ta čas za 145.513 gld., prihod za 9.167, a razhod za 8.142 gld. V občevanji ali v zvezi
je zdaj akademija s 75 raznimi društvi in učenimi zavodi. Vidi se, da delovanje njeno z ozirom na sredstva raste po notranje in vna nje, iu pridobiva si res med učenim svetom čim dalje več priznavanja. Posebej je k de-setoletnici čestital jej v adresi prvi učeni zavod slovenski t. j. Petrogradska akademija naukovska, k lepim vspehom dosedanjega delovanja. Kar na8 Slovence zadene, sme se reči, da se je premalo ozirala na slovstveno napredovanje naše, in da se odtod po vse raz-laguje premalo vdeleževanje od strani Slovencev. Kdor opazuje slovensko in hrvaško vzajemnost na znanstvenem in umetniškem polji, vidi, da so v tem obziru Slovenci mnogo več storili nego Hrvatje. Vzlasti po slovenskih rojakih, med Hrvati znanstveno delajočih, naj bi se pristojno obračali leti tudi na Slovčnce.
— Slava Slovencem sta veleučena gospoda dr. Fr. S t a u o n i k pa dr. Gr. K r e k, oba krajnska rojaka, letos dekana Gradaškemu vseučilišču, in sicer prvi na učilišču bogoslovnem, drugi pa na modroslovnem.
Poslanica.
Pri svojem odhodu v Železnike mi zavoljo pomanjkanja časa in še bolj zavoljo nestanovitnega jesenskega vremena ni mogoče se od svojih P. I. znancev in prijateljev osebno posloviti. Spolnim torej s tem [prijetno dolžnost, ter se toplo zahvalujem častitemu občinstvu za vsestransko mi skazano zaupanje, in še posebej prečastiti duhovščini Kočevske, Novomeške in Trebanske dekanije, ktera me je s svojimi vplivnimi priporočili v moji službi blagovolila vljudno in zdatno podpirati. Z odličnim spoštovanjem
Adalbert Linhart,
zdravnik.
Fužine pri Žuženbergu 1. grudna 1877.
Eksekutivne dražbe.
4.	decembra: 3. Drahsler, 3. Zevnik, 2. Cva-jer, 2. Pšibil, vsi v LJubljani. 3. Kostele v Litiji. 3. Luzer in 3. Kovačič iz Dolenjega Maharovca, 3. Hribar it Borganskega sela, 3. Kapler z Vrli-polja, vsi v Kostanjevici. 3. Majhen z Nove gore, v Novem mestu. 1. Bole v Mokronogu.
5.	decembra. 3. Burja iz Snovika v Kamniku. 3. 8kitfca iz Visejca, v Žuženberku. 3. Steziuski iz Vidošič, 1. Grdežič iz Dobravca, 3. Koscc iz Vidošič, vsi v Metliki. 2. Kavuihar v Litiji. Občinsko zemljišče s Kala in Volčega, v Postojni. 3. Antončič iz Dolenjevasi, 3 Debevoc iz Sajovč 2. Oeč iz Slavine , vsi v Senožečah. 2. Alešove tirjatvo v Kranji. 1- Železnik iz Gorenju lokvice v Mokronogu.
Umrli so:
Od 29. do 30. novembra: Katarina Mihelič, krtač. o. 7 m. , Frančiška Jerže, ključ. o. 3. 1., oba za davico. Ana Piller, roj. Lašan, dež. sodnika ž. 67 1., za vtriplj. možganov. Franc Pečan, hlapec 35 1., vsled telesnega poškodovanja. — Vseh umrlih meseca novembra je bilo <32 , in sicer 29 moškega in 33 ženskega spola.
Loterijske številke 2. decembra.
V	Trstu: 47, 82, 21, 1«, <18.
V	Lincu: 75, 42, 57, S, 4S.
Telefcrallčiic denarni- ren* S. decembra. Papirna renta 63.lil) — ftreberna r-inta 156.80 — Zlata renta 74 50. — 18601atno državno posojilo 112 50 liankin« akcije 815— Kraditne akcije 205.30 — London 118.70 — Srebro 105.55. — Ces. kr. cekini 5 64.— 20 frankov 9 53
Naznanilo.
Dne 5. decembra t. 1. zjutraj ob 9. uri se bode v Debevč-evi hiši v Gradišči štev. 19 vefc oitiitr, mii/, stolov in druzih reči, poprej lastnina banke ,,Slovenije", po očitni dražbi za gotovo plačilo prodalo, kamor se kupci vljudno vabijo.	(2)
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ferd Pev
ec.
Blaznikevi dediči v Ljubljani.