Ameriška Domovina
/Ir m/* e ■»■€/% IH—H O d* E
AMCfUCAN IN SPIRIT FORCiGN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 10, 1964
SLOV6NIAN
MORNING N6WSPAPCR
ŠTEV. LXII
m
VOL. LXH
tsslro bi rad poslal toljsT v očeh Amerike
Nekdanja borbenost ga mi-neva in sedaj išče poti k Nekaki pomiritvi z Ameriko.
Havana, Kuba. — Castro abrc ve, da nima dobrega slo-Vesa v naši deželi ne kot poli-ne kot človek. Zato se zad-case trudi, da bi dal boljšo skko o sebi vsaj naši politični javnosti. Ker med nami in Ku-0 ne obstojajo redni diplomat-stiki, se v ta namen poslu-Xuie raznih časnikarjev in jim aaie dolge izjave. Zadnjič je na Winer sprejel znanega ameri-S^6§a časnikarja Sulzberger j a 11 z njim razgovarjal nad yr- Časnikar trdi, da je dobil W razgovoru vtis, da Castro ni r^ival ali zavijal svojih misli.
tako dolgem razgovoru je se-Ve4a Castro ponavljal mnogo ^e§ovih znanih izjav, dodal jim je par novih in zanimivih.
Castro gospodar raket
^rdil je, da je sedaj že nje-^°Va administracija gospodari Ca had raketami SAM, ki jih je jSVt>je dni poslal Hruščev in ki a™ko‘ preganjajo naša špijonska etala U-2, ki še zmeraj letajo
?d Kubo-
° rabil proti našim letalom, er še zmeraj upa, da bo dose-^ 2 našo administracijo spo-o njih. Predolgo pa ne
0	rciogel čakati, je dejal. Izja-
1	le tudi. da je bilo ruskih čet J13 Kubi več kot 22,000, kot so ’’dili v naši deželi. Jih je pa še ^Peraj nekaj na Kubi, ki jih pa
1 treba smatrati kot “vojaške juriste”. So vojaki, ki lahko ne-Pomenijo, ako jih združiš v ^jno edinico.
t'ki z Rusijo nespremenjeni
Novi grobovi
Albin Praprotnik
Albin Praprotnik, o katerega smrti - smo poročali včeraj, je bil rojen v Gorenjem Logu pri Litiji, od koder je prišel sem leta 1914. Preje je bil zaposlen Lake Shore Machine Shop, zadnja leta pa je bolehal. Zapustil je ženo Frances, roj. Mar-var, hčere Ireno, Doris Pokopac Eleanor Zukec, pet vnukov vnukinj ter sestro Johephine Birdič. Bil je član pevskega zbora Slovan, ustanovni član pevskega zbora Jadran in član Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato pa na Ali Souls pokopališče.
Anton Blatnik
V Cleveland Metropolitan General Hospital je umrl 73 let stari Anton Blatnik z 19611 Mohican Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St.
Stiki
z Rusijo se niso “v bi-
spremenili radi spremem
Stvu’>
rožima v Kremlju, vendar je astro govoril zelo previdno, dar je pogovor nanesel na se-^dji politični položaj v Moskvi t a®tr° je pokazal Sulzbergerju i rusko vojaško luko v Ha-j,. ki ima nedolžno ime: opo-Sce za rusko ribiško brodovje , aj bi Castro rabil SAM ra-Gotovo takrat, ako bi bila u'ba napadena od Amerike ali j, . br2ave, ki bi storila tak ko-da ameriško pobudo; seveda tudi v slučaju svetovne voj dr" Kuba bi takrat morala ?‘ab s komunisti.
Pomiritev s Cerkvijo
trp»SOda Hruščeva je zanj
Indija noče v tekmo v atomskem orožju
Kongi'esna stranka je na sestanku izvršnega sveta na predlog predsednika vlade šastrija sklenila, da ne bo sledila kitajskemu zgledu in se lotila izdelovanja tomskih bomb.
GUNTUR, Ind. — Izvršni odbor Kongresne stranke, ki ima
Kongoški uporniki bš radi napravili “posel” z belimi ujetniki
LEOPOLDVILLE, Kongo. — V uporniški prestolici Stanleyville je okoli 800 Belgijcev, 60 Amerikancev in nekaj sto ostalih Evropejcev, ki so jih upor-a- niki smatrali do sedaj kot talce. Sedaj so jih pa proglasili za “vojne ujetnike”. To izjavo so dali kenijskemu predsedniku
ogromno večino v indijskem par- Kenyatti, ki je obenem predsednik Organizacije afriških držav. Uporniki trdijo, da z izdajalcem Čombejem nočejo imeti stika, dočim evropskim kolonijalistom in imperijalistom ne verjamejo. Zato jim preko Kenyatte povedo, kar mislijo.
To, kar so Kenyatti povedali o belih priseljencih, ki jih imajo v rokah, je seveda namenje-Evropi in Ameriki in ne
Japonska dobila novega predsednika vlade Sata
TOKIO, Jap. — Japonski parlament je včeraj izvolil za novega predsednika vlade Eisaku Sata. Nasledil je Hayato Ikedo, ki je odstopil zaradi bolezni.
Ikeda ima raka v grlu in je takoj ob koncu olimpijskih iger napovedal svoj odstop, pa čakal do včeraj, da se je liberalno Demokratska stranka, ki ima večino v parlamentu in zato tudi vlado, odločila za njegovega naslednika. Za predsedniško mesto sta se poleg Sata potegovala tudi državni minister Ičiro Kono in zunanji minister Aiiro Fujiyama.
Ko le ni prišlo do odločitve, je predsednik Ikeda sam predložil stranki, naj izvoli za predsednika vlade Sata. To se je včeraj zgodilo in Ikeda se je lahko umaknil.
Novega predsed. vlade smatrajo za prijatelja Zahoda in za odločnega nasprotnika komunizma. V parlamentu je od leta 1949 in je bil v vladi svojega starejšega brata 1957-60 finančni minister. Je veliko potoval in je razgledan po svetu. Govori dobro angleško in nemško.
lamentu in kateri pripada tudi celotna zvezna vlada, je v nedeljo na svojem posvetovanju sklenil, da se Indija ne bo lotila izdelovanja atomskih bomb, dasi je znano, da bi ta cilj lahko v nekaj letih dosegla.
Predsednik vlade, Nehrujev naslednik Sastri je na posvetovanju odločno zastopal načelo mirnega reševanja mednarodnih vprašanj in zavrnil vsako nasilje. Indija je kljub takemu načelnemu stališču močno povečala svoje oborožene sile po kitajskem napadu v Himalaji in jih z ameriško in rusko pomočjo krepi še dalje. Atomsko orožje je za njo predrago in Indija se v slučaju kitajske grožnje z atomskim orožjem vedno lahko zanese na podporo Združenih držav.
Indija dejansko razpolaga z atomskim reaktorjem, ki bi ji lahko dal potrebno količino plutonija in urana za izdelavo a-tomske bombe, prav tako ima dovolj svojih strokovnjakov, ki so sposobni tako bombd izdelati. Načelnik indijske atomske komisije je to povedal javno in tudi objavil, koliko bi prva a-tomska bomba Indijo stala. Za nekaj ducatov doma izdelanih atomskih bomb bi morala Indija žrtvovati bilijon dolarjev. To je ogromna vsota za gospodarsko šibko Indijo, ki ji tako manjka kapitala za izgradnjo industrije in modernizacijo poljedelstva.
Nadškof v New Orleansu Rummel umrl
NEW ORLEANS, La. — Nad škof Joseph Francis Rummel je umrl v nedeljo v starosti 88 let zaradi pljučnice. Znan je bil deželi zlasti zaradi svojega odločnega stališča proti zapostavljanju črncev. To je označil za “moralno napačno in grešno.”
no
morda Čombeju, ki nima denarja. Kongoški uporniki vedo, da je Castro že enkrat kar dobro “prodal” vojne ujetnike. Morda bi jih radi tudi oni, ako bodo še imeli dosti časa za tak posel Kenyatta se ne prepira z Evropo in Ameriko, gotovo bo skušal posredovati, saj bo s tem napravil veliko uslugo nekaterim bogatim vladam in to mu bo zmeraj hodilo prav. Pogajanja o usodi “ujetnikov” se vršijo uradno med uporniškim zunanjim ministrom Kanzo in kenijsko vlado.
Med tem Čombejeve čete hitro napredujejo. V mestu Kin-du bi kmalu ujele uporniškega generala Olengo. Moral je zbežati v civilni obleki, da ne pade v roke belim Čombejevim najemnikom. Uporniki se nikjer ne spuščajo v boje.
------o-------
Pravosodni tajnik je napovedal razrešitev umora v Mississappiju
NOVA BRITANSKA VLADA PRESTALA PRVO SKUŠNJO
Delavska vlada H. Wilsona je včeraj v parlamentu srečno prestala prvi napad združene opozicije. Parlament je s 307:300 glasovom zavrnil nezaupnico vladi v zvezi z njenim predlogom o ponovni nacionalizaciji jeklarn in železarn.
LONDON, Vel. Brit. — Nova britanska vlada je utrdila svoj položaj, ko je sinoči v parlamentu dobila boj z opozicijo. Imela je pri tem tudi nekaj sreče, kajti vreme v Glasgowu na Škotskem se je popravilo toliko v zadnjem trenutku, da je bilo mogoče 9 članom delavske stranke v parlamentu priti še pravočasno v London in glasovati v parlamentu za vlado. Enega od delavskih poslancev so pripeljali v parlament na vozičku, drugi je prišel z bergljami. Vlada bi kljub temu bila lahko poražena, če pomislimo, da ima parlament 630 poslancev in je torej absolutna večina 316. Poslanci male liberalne stranke so glasovali z opozicijo, ker so v vprašanju jeklarn in železarn odločno proti nameri vlade o njihovi ponovni nacionalizaciji.
Delavska stranka ima v parlamentu dejansko le pet glasov večine, pa je vendar v parlamentu zmagala s 7 glasovi. Prvi napad je bil uspešno zavrnjen, toda na obzorju je že nov. MacLeod, ki je vodil opozicijo v boju proti vladi v vprašanju nacionalizacije jeklarn in železarn,
,e napovedal, da bo opozicija uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da prepreči sprejem vladnega načrta in da bo izkoristila vsako priložnost za izglasovanje nezaupnice vladi, dokler bo ta vztrajala na tem svojem načrtu.
Vladin načrt je imenoval “uporabo rešitve 19. stoletja za vprašanje 20. stoletja.”
Zastopnik vlade je poudarjal, da se je cena jekla v Veliki Britaniji zvišala v zadnjih 10 letih za eno tretjino, med tem ko so te cene na Holandskem in v Zahodni Nemčiji porasle le za eno šestino, v Franciji za eno dvajsetino, v Italiji pa so celo padle.
WASHINGTON, D.C. — Umor dveh mladih belcev in enega črnca, ki so v zgodnjem poletju izginili v bližini Philadelphie, Miss., kamor so prišli pomagat črncem do civilnih pravic, je za javnost še vedno nerešen in morilci so še vedno na svobodi William B. Huie, pisatelj z juga dežele, je pretekli teden izjavil da on ve za morilce, da ve za nje tudi FBI, da pa ne bodo ni
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan SDZ—
Danes je poteklo 54 let, od kar je bila ustanovljena Slovenska dobrodelna zveza. Ob njenem rojstnem dnevu želimo, da bi še dolgo uspešno delovala in rastla v korist svojega članstva in vse slovenske skupnosti v Združenih državah.
Načelnik odbora—
R. M. Mottl, predsed. mestnega sveta v Parmi, je bil imenovan za načelnika immigracijske-ga odbora Cosmopolitan League okraja Cuyahoga. Mottl je so-načelnik imigracijskega odbora tudi v odvetniški zbornici okraja Cuyahoga.
Lepa starost—
G. Martin Sorn od Šornove restavracije na 6036 St. Clair Ave. je včeraj dopolnil 83 let. — Če-
Belci v J. Rodeziji se izjavili za neodvisnost
SALISBURY, J. Rod. — Ljud-' stitamo in mu želimo še mnogo sko glasovanje pretekli četrtek let zdravja! v Južni Rodeziji, ki so se ga Seja udeležili le tam živeči belci, je pokazalo, da je devet desetin vseh za neodvisnost Rodezije pod belo nadvlado. Predsednik vlade te samo-upravne britanske kolonije Smith obljublja, da bo to dosegel s soglasjem Velike Britanije ali pa tudi brez njega.
Velika Britanija se je odločno izjavila proti temu in zahteva, da da bela manjšina črnemu prebivalstvu Rodezije vse politične pravice, potem ji bo šele ona priznala neodvisnost.
Južna Rodezija ima 210,000 belcev in blizu 4 milijone črncev. Vsa oblast je v rokah belcev.
------o-----
koli obsojeni za svoj zločin, ker ni mogoče najti proti njim prič in ker ni verjetno, da bi tamkajšnja porota te ljudi spoznala za krive.
Posle vodeči pravosodni tajnik N. Katzenbach je nato izjavil, da bo ta umor s časom razrešen, kot so bili razrešeni drugi, da bodo ljudje, ki jim je o njem kaj znano, nekega dne le stopili naprej in povedali, kar vedo.
Tt '-»milicv s
ira SOda ^ruščeva „. -	_,
rusba zadeva, vendar pa q a Kruščeva še sedaj zelo rad. k0 r° ie zanikal, da bi njegovi u rnunish igrali važne vlogo v
p ^"^bah na otoku Zanzibarju.
zimVadil Se •*e’ se 0dnosi re*
a do katoliške Cerkve stal-
jo. Ni pa porabil te
Obletnico oktobrske revolucije so srečno odpraznovali
j.},v, <e> da bi rohnel proti ame-Ir.®0111 “imperijalizmu in ko-^Jalizmu”.
da]2^aVe (-'astra 50 dobro ogle-hist n^.e®ov^b želja. Naši admi-(Jil rac9i se najbrže ne bo mu-’ da bi jih uresničila.
hen JaVa najg°stejše nase-tu	k°Pnega na vsem sve-
Vremenski
prerok
pravi:
nJuf*00 hlačno in malo hlad-
neJše- Najvišj
ja temperatura 60.
CLEVELAND, O. — Komunistični svet je slovesno odpraz-noval v Moskvi tridnevnico v čast oktobrski revoluciji. Letos je imela slučajno nekaj posebnega na sebi. Manjkalo je na proslavi diktatorja Hruščeva, zato se je pa tam pokazal po nekaj letih kitajski komunist št. 2 Chou. Ti dve okolnosti sta dali praznovanju svoj pečat. Opazil ga je pa lahko samo tisti, ki zna brati iz obrazov, kaj se godi v ljudeh.
Ruski tovariši so bili vsi nasmejani, toda pod očmi se je nabralo tudi nekaj zaskrbljenosti. Morali so vsemu svetu in vsem komunistom pokazati svoje novo kolektivno vodstvo, kar ni bilo lahko. Kdo med njegovimi člani lahko da dokončne odgovore ravno na tista vprašanja, ki komunistične voditelje po svetu najbolj zanimajo? Ali ko lektivno vodstvo res obstoji samo iz 11 članov prezidija? Kako pa je vendar to, da je marša Malinovski imel tako odlično mesto na Leninovem mavzole ju? Zakaj je tako bojevito gO' voril, ko vendarle kolektivno vodstvo še zmeraj prisega na
“mirno sožitje”. Svoje dni jelsebno pa: ali bi hotela Rusija Hruščev odločal, kaj bo na tej čim preje dobavljati rezervne vsakoletni slovesnosti govoril | dele za kitajske tovarne, ki jih
vojni minister. Kdo je letos odločal, ali je sploh kdo?
Kitajski tovariš Ču-Enlaj je ail seveda tudi ves nasmejan. Je vsaj vedel, po kaj je prišel. Na pogajanja z ruskimi komunisti najbrže ni niti mislil. Saj je kitajsko časopisje povdarjalo ravno te dni take nauke, ki jih Moskva obsoja, na primer:	vojna
med komunizmom in kapitalizmom je neizogibna, mirno sožitje samo zapeljuje komuniste, itd. Ču-Enlaja so zanimale čisto druge stvari. Na primer, koliko je sploh vredno sedanje kolektivno vodstvo? Kdo ima nanj poseben vpliv? Morda vojaški krogi? Kdo se bo preje ali pozneje dokopal do take veljave, kot so jo imeli Lenin, Stalin in Hruščev? Koliko ima Peiping še starih prijateljev, ki so se morali zadnja leta potuhniti? Kje bi se dali dobiti še novi? Ali bi se dalo iz Moskve iztisniti kaj podpore, ali bi se dali dobiti novi krediti, ali bi mogla Kitajska zopet računati na rusko industrijsko opremo? Po-
tako hudo manjka? Ali bi Moskva hotela zopet dobavljati ne samo gorivo z bencinom vred, ampak tudi vojaški materijal? Koliko strokovnjakov bi sedaj lahko šlo iz Rusije nazaj na Kitajsko, kjer so že delali?
Kot se vidi, se je kitajskemu komunistu nabrala dolga vrsta vprašanj, eno bolj važno zanj kot drugo. Da dobi ugodne odgovore, se ne bo prepiral z ruskimi komunisti o ideoloških vprašanjih.
Ču-Enlaj si bo pa ogledal tudi ostale “bele” komuniste in skušal dognati, kaj je treba storiti, da si pridobi njihovo zaupanje. Česar ne bo rekel, ampak povsod pokazal, bo pa njegovo prepričanje, da Kitajski pripada vodstvo komunističnega sveta.
Podobna vprašanja, ne vsa, ampak mnoga med njimi, so si postavljali tudi ruski komunisti. Skušali so izvrtati iz Kitajca, v čem je pripravljen, da popušča.
Na slabšem so bili tuji komunisti drugega in tretjega razreda. Živo jih je zanimalo, o čem se Kremlj in Peiping pogovarjata, zvedeli so pa le bolj malo. Le Gomulka in Kadar sta verjetno imela srečo, da sta malo pokukala za kulise v zadnji sobi v Kremlju.
V najbolj nerodnem položaju je bil Titov delegat Vlahovič. Ima sloves, da je glavni jugoslovanski poznavalec komunizma. Ta sloves mu ni odprl vrat prav nikamor. Na to so bili v Beogradu že pripravljeni. Zato so pa tudi pisali o praznovanju z velikimi težavami. Ni kazalo, da ne bi slovesnosti pozdravljali, na drugi strani jih pa niso mogli povzdigovati v nebo kot nekaj izredno važnega za komu nistični svet. Tito se pač zaveda, da vlogo nevtralca lahko igra med Moskvo in Washing-tonom, ker nanjo pri nas nekaj dajo, da je pa nemogoče, da bi Jugoslavija mogla biti nevtralna med Moskvo in Peipingom. Za Peiping je sovražnica, za Moskvo pa nekaj, kar se da v sili politično tudi prodati. Tu Tita žuli čevelj. ,	(	^ Ll
DVE JAVNI SLUŽBI ISTOČASNO
Cleveland, Ohio. — Okrajni avditor Ralph Perk je dognal, da je mestni sodnik Bed-forda J. A. Zingales istočasno tudi pomožni okrajni inženir, vrši torej dve javni službi istočasno. Per k trdi, da je to proti smislu zakona, če že ne proti črki in hoče najprej uradno odločitev državnega pravosodnega tajnika, predno bo Zingalesu izdal nov ček. Ta prejema kot sodnik letno $12,000, kot pomožni okrajni inženir pa še $5,256. Okrajni inženir B. Porter trdi da je Zingalesova dvojna javna služba čisto v redu in v skladu z zakoni.
Zadnje vesti
SAJGON, J. Viet. — Mina iz metalca južnovietnamskih čet je padla na patrolo teh čet v akciji proti rdečim gverilcem. Pri tem je bil ubit ameriški kapetan H. A. Garcia iz Teksasa in dva južnovietnamska oficirja, šest drugih pa je bilo ranjenih.
COLUMBUS, O. — Tu je sinoči umrl zadet od srčne kapi državni avditor Roger W. Tracy, star komaj 61 let.
JOHNSON CITY, Tex. — Predsednik Johnson se je včeraj tu posvetoval z obrambnim tajnikom McNamaro in njegovim pomočnikom C. Vancem, danes pa prideta sem državni tajnik Rusk in glavni predsednikov svetovalec v vprašanjih narodne varnosti McGeorge Bundy. Predsednik in njegovi ožji sodelavci proučujejo pereča vprašanja mednarodne in domače politike.
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih.
Zdravje se ji vrača—
Mrs. Mary Ivančič s 15416 Saranac Rd. se zahvaljuje sorodnikom, prijateljem in znancem za darila, obiske in pozdrave v času bolezni. Zdravje se ji počasi vrača.
Rojenice—
Mr. in Mrs. William Mannion z 10012 Anderson Ave. se je rodil sinko, 8. otrok v družini. S tem sta postala Mr. in Mrs. Anton Pelko 13-krat stari oče in stara mati. — Čestitamo!
Mr. in Mrs. Joseph Snyder z Marymore Dr. in Sagamore Rd. se veselita novorojenega sinčka,
5. otroka. Mr. in Mrs. Frank Snyder sta postala s tem 16-ič stari oče in stara mati. Čestitamo!
Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Josepha Verčka ob prvi obletnici smrti.
Rojenice—
Pretekli torek, 3. novembra, se je Mr. in Mrs. Ronald Supon-cic z 1097 E. 71 St. rodil fantek.
S tem sta postala Mr. in Mrs. Mike Suponcic s 6402 St. Clair Avenue tretjič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Tony Zak pa prvič.
Koledarji na razpolago—
The Zak (Zakrajšek) pogrebni zavod ima na razpolago koledarje za 1. 1965. Kdor bi ga želel, ga lahko dobi brezplačno v pisarni zavoda.
Brez vstopnine—
K spominski prireditvi za pokojnega škofa dr. G. Rožmana v nedeljo ob 3.30 popoldne v šolski dvorani pri Sv. Vidu ne bodo pobirali nobene vstopnine, ampak le prostovoljne prispevke za kritje stroškov. Morebitni preostanek pojde v namene rajnkega škofa.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Lužar s 17814 Har-land Ave. je v Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 503. Obiski so dovoljeni.
-------o-------
Središče niklja
OTTAWA, Can. — Na področju Sudbury j a v Kanadi pridobe okoli 85% vsega niklja na svetu.
My Ameriška Domovikia



dll7 St. Clair Ave. — HZnderson 1-0628 — Cleveland, Oblo 44103
National and International Circulation
V iiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Ca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece ^ Kanado in dežele izven Združenih držav;
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months U-nada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for o months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 218 Tues., Nov. 10, 1964
majo gverilsko vojskovanje na Malajskem polotoku. Naš general Westmoreland je šel s svojimi sodelavci na posvet k Angležem in z njimi vred napravil načrt, kako tekom let pregnati vietnamske rdeče gverilce na sever.
Načrt obstoji v sledečih obrisih; ni se treba toliko boriti proti gverilskim četam samim, treba jih je blokirati v džunglah, kamor se redno zatekajo, dokler jih lakota ne bo prisilila na predajo. Treba je dalje uničiti vso gverilsko obveščevalno službo, vse lokalne rdeče aktiviste in terence poloviti in zapreti v taborišča, onemogočiti je treba vse komunistične podtalne politične organizacije in spodrezati vietnamski osvobodilni fronti vsako možnost za politično udejstvovanje.
Akcija proti gverilcem naj bi torej bila ne samo vojaškega, ampak še bolj policijskega značaja. To So samo osnovne misli za novo akcijo proti vietnamskim komunistom. Prilagoditi jih bo treba dejanskim razmeram na samem mestu. Ali so nasprotniki vietnamskih gverilcev ta načrt že začeli izvajati, ne vemo. Verjetno ga niso in čakajo, kakšne rezultate bodo dale politične spremembe v sajgonski vladi. Upajmo, da jim nanje ne bo treba predolgo čakati.
I
I
i'
BESEDA IZ NARODA
I
lijo. Sklepali so, da je bila u-grabljena in odvedena in s tem izginila. Tako je. Izpostavila se je s kritiko v korist javnosti, resnici in pravici, pa je morala izginiti... Čudno, čudno res, kje so čuvarji reda in pravice v takih slučajih!
Potem smo govorili tisti večer gori v našem Narodnem hramu tudi o poročilu o umoru predsednika J. F. Kennedyja, katerega je pred (kratkim objavil znani odbor “Warren Commission”. Poročilo sicer nekaj pove in lahko je, da se je dobil tak blazni in sovražni zločinec kot je bil Oswald, da je to izvršil čisto po lastnem nagibu in zamisli. A mnogim ljudem je pa to težko verjeti in mnogi so še danes v nejasnosti glede tega, je nam pravil mladi Tom. Mnogi zmajujejo z glavo in menijo, da denar marsikaj pokrije in ku-
Waukegan, 111. — Kakor kažejo poročila v našem lokalnem listu “North Chicago Tribune”, imajo mestne oblasti North Chicaga precej sitnosti z mladino in pa s tistimi gostilniškimi prostori, v katerih niso dovolj previdni, komu prodajajo kake o-pojne pijače. Taki slučaji pridejo pred oči javnosti in ne dajejo nobenega priznanja mestu ne občinam, kjer se kaj takega dogodi. Postava je postava in dokler je v veljavi, se jo mora vpoštevati in spoštovati. Kdor je proti njej, mu je odprta pot, da začne akcijo, da se jo odpra- pi... tu in tam tudi naročila za vi. To, če bo tak nasprotnik ta- umore takih, ki so- temnim ele-kih postav v pravem in če bo^mentom v napotje pri svojih se-mogel prepričati javnost, da je bičnih načrtih.
Državljanska vojna v Vietnamu
Že spomladi se je dvom, ali bi mogla biti državljanska vojna v Vietnamu končana pred novembrskimi volitvami, spremenil v prepričanje, da se to ne bo zgodilo. Naša administracija je zato že takrat skušala tako taktizirati v Vietnamu, da tam ne zgubi odločilne bitke in da državljansko vojno zavleče do pozne jeseni. To se ji je posrečilo, toda morala je plačati veliko ceno. Položaj v Vietnamu se je za nas kot tudi za naše vietnamske zaveznike tako poslabšal, da je slabši kot kdajkoli preje v zadnjih letih in da se moramo pripraviti na odgovor na vprašanje, ali že ni prišel čas, da se odločimo, da prepustimo to deželo svoji usodi. V čem se v bistvu izraža sedanje stanje v državljanski vojni?
Vsaka državljanska vojna se odigrava na dveh področjih: na vojaškem in političnem. Dočim se navadna vojna konča na vojnih frontah, se državljanska na političnih-Dočim je prebivalstvo v navadnih vojnah samo opazovalec vojnih dogodkov, se jih v državljanskih aktivno udeležuje kot dobavitelj prehrane za čete, kot sotrudnik špijonov, kot prijatelj in podpornik tistih, ki drži z njimi, kot pomožna delovna sila pri ustvarjanju vojaških prometnih žil, kot rezervno moštvo za partizane, aktiviste, politične agitatorje itd. Zato je razpoloženje prebivalstva bistvene važnosti za potek državljanske vojne. Komur je prebivalstvo naklonjeno, ima že pol zmage v svojem žepu. Ali je tako razpoloženje prostovoljno ali pa izsiljeno, to je postranska stvar. Glavno je, da ljudje držijo strnjeno s tisto fronto, ki so se zanjo odločili prostovoljno ali pa pod pritiskom terorja. Skratka: kdor ne uživa v državljanski vojni podpore prebivalstva, je obsojen na poraz.
To velja tudi za državljansko vojno v Južnem Vietnamu. Tega so se zavedali komunisti v samem začetku gverilskega vojskovanja in to so tudi primerno vpoštevali.
Njihovi politični nasprotniki kot njihovi ameriški zavezniki in podporniki tega bistvenega pogoja za zmago v državljanski vojni niso vpoštevali. Niti prejšnji diktator Diem, niti njegov vojaški naslednik Khanh nista iskala tiste zveze s prebivalstvom na deželi, ki bi jima ustvarila zdravo in zanesljivo zaledje za njihove vojaške akcije v državljanski vojni. Ne bi mogli reči, da sta to popolnoma zanemarjala, bila sta pa v tej smeri premalo odločna in nista našla prave poti do prebivalstva.
Bila sta samo državna poglavarja, ki skušata z vojaško silo ukrotiti rdeče partizane, nista pa bila politična voditelja svojega naroda. Nista mu znala vcepiti ljubezni do svobode in neodvisnosti, nista znala ustvariti pogojev za zboljšanje blagostanja na deželi. Nista imela talenta, da bi navdušila narod za svoje ideale. Nočemo jima delati krivice. Tega ne bi mogla doseči niti takrat, ako bi to tudi hotela, ker so vietnamski srednji stanovi, posebno pa vietnamska inteligenca, odpovedali na celi črti. Samo na koncu jezika so se ti sloji vietnamskega prebivalstva navduševali za boj proti komunizmu.
Svoje stališče so utemeljevali dokaj preprosto. Kako naj se borimo, so rekli, proti komunistični diktatu: i, ako kimi “grešniki’’ padejo tudi je pa nad nami naša domača, Diemova ali vojaška, to je iastniki gostišč v neprijetnosti vseeno. Sedaj pa se je političen razvoj v Vietnamu zasukal tako. da nimajo več diktature, ampak demokratično civilno vlado in da uživajo vse dobrote svobodne demokracije.
Sedaj lahko pokažejo, kako mislijo potegniti ves narod v r,oj proti komunizmu.
Predolgo ne smejo čakati, drugače jih bo čas prehitel.
Važno je namreč sedaj posmlo vprašanje, ali bo sedanja svobodna demokracija v Vietnamu spravila na vrh političnega voditelja, ki mu bodo zaupali vsi sloji, ne samo kmetje in delavci, ampak tudi politični voditelji in zastavonoše vietnamske kulture. Gotovo se jih bo pojavilo dosti, toda samo eden lahko pride na čelo učinkovitega boja proti komunizmu. Ako ga politiki in kulturniki z vojaki vred ne podpro že v začetku, mu bo njegov načrt spodletel in takrat si bo Amerika morala priznati, da je treba misliti na to, da naj si vietnamski narod sam brez ameriške pomoči kroji svojo usodo, kot ve in zna.
Na vojaškem področju je Amerika doživela ravno zadnje dni težka razočaranja, deloma tudi po svoji krivdi. To pa ni važno, v vsaki vojni pridejo tudi razočaranja na vrsto. Kar je važno, je tole: vsi dosedanji načini vojskovanja z rdečimi gverilci se niso obnesli. Ravnodušnost prebivalstva do sajgonske vlade in našega podpiranja je samo en, pa ne edini, razlog za to žalostno dejstvo. Iskati moramo torej nove vzorce za te vrste vojno. Imamo zaenkrat dva vzorca iz mirnih časov: državljansko vojno na Filipinih. kjer so Filipinci z našo pomočjo po dolgih letih ukrotili komunistično Huk gibanje, in državljansko vojno na Malajskem polotoku, kjer so Angleži tudi po dolgoletnih bojih pregnali komuniste.
Že poleti so se naši vojaški krogi odločili, da posne-
birti, štacunarji in branjevkami tu in tam. Navidez tu in tam dobri sosedje in prijatelji — a pri businessu pa vsak sam zase.
Iskanje prijateljstva med juž-no-ameriškimi državami po De Gaullu ima pa še drug političen cilj, namreč ohraniti usmerjenost vpliva ameriških Latincev proti anglosaškemu svetu, to je proti Z.D. in Angliji. Tako kažejo politična vremena, ki potekajo po svoje, namreč, če nisi z menoj, si proti meni, in gledal bom, da ti podkurim tako ali tako, kjerkoli mogoče.
Kaklo stališče bodo zavzele v tem naše Z.D., bo pokazal čas sedaj po končanih volitvah.
* ENA ALI DVE ZA KRATEK ČAS:
— Billrotlnov krojač je prišel nekega dne v ordinacijo slavnega zdravnika, profesorja Bill-rotha, kateremu je več let obleke delal. Billroth ga je temeljito preiskal, potem pa izjavil: “Zdravi ste kakor dren!”
“To sem že sam vedel,” je dejal krojač, “toda hotel sem, da bi tudi vi kdaj pri meni kaj zaslužili, ker ste tako zvesta stranka, gospod profesor!”
— Nesporazum. — Gost je prišel v gostilno in velel natakarju:
“Prinesite mi, prosim, kavo, ostalo naročim, ko pride dama, ki jo pričakujem.”
Natakar: “Svetlo ali temno?” Gost: “Kaj vas to briga!”
— Z ljudske veselice. — Soseda je vprašala drugi dan po veselici sosedo:
“Tvoj mož je pa bil zelo srečen na veselici, zadel je s srečko prašiča. Kako ste ga pa spravili domov?”
Druga soseda odgovori:	“O,
lažje kakor pa moža.”
Vse čitatelje iskreno pozdravlja
Vrhenšk Tine
Ob Slovenskem dnevu v Belgiji
Nedelja, 18. oktobra 1964. — govim zakonom. Kako prazno V naselju Eisden vlada sloves-j zvenijo vsi njihovi načrti za so-no razpoloženje. Od vseh strani!cialistično prihodnost, ker tisti,
on v pravem.
Mestni župan Charles F. He-bior in načelnik mestne policije John Matijevich, se trudita, da bi glede tega vpostavila v mejah mesta North Chicago red in pa spoštovanje reda in zakonov. Zato oba strogo nastopata zlasti proti tistim, ki ne vpošteva-jo določb, da se mladini ne sme prodajati opojnih pijač. Takih prestopkov se največ dogodi v krajih, ki so jih zadnja leta vključili v mestne zone. Lastniki gostišč so v nekaterih krajih zelo drzni, imajo svoje gostilniške prostore po uro in dve preko določenega časa odprte. Servirajo pa tudi zelo riskantno vsakemu, kar je pa nevarno zlasti pri serviranju opojnih pijač mladoletnim. Ti so včasih tako opravljeni kakor kaki moški o-krog 40. leta. Nekateri imajo že brade in natakarjem je kar težko verjeti, da bi bili mladoletni, a v mnogih slučajih so. In s ta*
in sitnosti. In kdo ima dobiček od takih slučajev? Največ nekateri odvetniki, ki potem skušajo izvleči iz “vroče ikaše” take kršitelje. Yes, “vroča kaša” so taki slučaji za mnoge lastnike gostišč.
* PRED SEDMIMI LETI je izginila Miss Amelia Zelko in še danes ni ne duha ne sluha, kam je “izginila”. Tako je nam pripovedoval mladi Tom, ki dela doli v Velikem Chicagu v neki odvetniški pisarni. Starše od izginule Amelije sem poznal in' se parkrat srečal z njimi, ko sem bil doli v Jolietu na obiskih. Kako je izginila in zakaj je izginila? Poročila so tedaj o-menjala, da je bila solastnica in sourednica tednika “The Spectator” v Jolietu, kateri list je razkrival in kritiziral razne slučaje, kar tistim, ki so za kulisami take slučaje uganjali, ni bilo ljubo. Posledice so bile, da je 47-letna Amalia Zeliko pred sedmimi leti “izginila”. Takrat je bilo poročano, da so nekateri sosedje čuli neke klice ponoči, drugi dan pa so 'pogrešali Arne-
IZ NAŠIH VRST
Yes, čuden je svet, čudni so ljudje. Na svetu je še vedno vse preveč Kajnov — Abelov pa vedno manj in manj...
* POLITIČNA VREMENA se kaj čudno pojavljajo in obnašajo. Danes tako, jutri že čisto drugače. Po vsem svetu je tako. Evropske zapadne države, katere pridejo v poštev, se zadnje čase nekam dvomljivo obnašajo. Amerika jih je gospodarsko rešila, v zahvalo pa sedaj spletkarijo proti Ameriki. Nekatere kar odprto, druge za njenim hrbtom, potihoma. Dokler so potrebovale pomoči, yes, yes, so zatrjevali, smo z vami. Ampak pri businessu, tisto pa ne, odgovarjajo zdaj zadnje čase našemu stricu Samu.
Angleži, Francozi, Nemci in drugi vsi špekulirajo, kako bi prišli do nekih novih imperijev, ki bi jim služili kiot trgi. Nemci so razvili v zadnjih par letih sijajno svoje industrije. Pri izvažanju izdelkov so na drugem mestu med vsemi deželami na svetu. Le naše Z.D. jih še prekašajo. Angleži na tretjem in Francozi prihajajo tudi v o-spredje, da popravijo in nadomestijo izgube v Indo-Kini in Afriki.
De Gaulle je bil pred kratkim par tednov na potovanju po južni Ameriki. Nad 18,000 milj je prepotoval, imel intimne sestanke s predstavniki južnih ameriških držav. Posebno mu diši Argentina in neka poročila vedo povedati, da sanjata De Gaulle in pa strastni Peron na povrnitev peronistov na čelo Argentine. Argentina in
Leadville, Colo. — Spoštovani! Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna. List mi vsesplošno ugaja, zato tudi takoj obnovim naročnino. Lepa hvala za Vaš trud, spoštovani urednik! Vse naj lepše pozdravljam!
Mrs. Josephine Gruden *
Quincy, 111.	— Spoštovani!
Hvala za obvestilo. Sem šele danes prišel domov iz Kanade, kjer sem se mudil ves mesec. Z listom sem zelo zadovoljen. Lepo pozdravljam vse pri A.D.
Rev. Jože Ferkulj *
Geneva, O. — Draga Mrs. Debevec! Pošiljam Vam denar za celoletno naročnino. Ameriška Domovina mi zelo ugaja in jo z veseljem čitam. Vas naj lepše pozdravljam!	(
Mrs. Mary Nousalk *
Racine, Wis. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto. Se Vam lepo zahvalim, Vas vse skupaj lepo pozdravljam in želim mnogo u-speha!
Marija Yakos
zapadne Evrope so prihiteli Slovenci v želji, da s svojo prisotnostjo prispevajo k uspehu četrtega slovenskega dneva v Bel-
...	X
giR.
Mogočni zvonovi župne cerkve sv. Barbare so utihnili. Slovencem je bilo namenjeno njihovo vabilo. Ob 4h popoldne so se zbrali v krasni novogotsiki cerkvi, da svojo slovesnost začno s službo božjo, kakor se za kristjane spodobi.
K oltarju je pristopil č. g. Stanko Kavalar, izseljenski duhovnik v Franciji. Opravil je sv. daritev Bogu v čast, nam pa v odpuščanje grehov. Klical je božji blagoslov na nas, na naše družine, na našo skupnost v svetu, na naš narod in vse človeštvo. V svojem tehtnem nagovoru je prikazal veličino našega časa, ko se kristjani prebujamo iz dremavice ter se začenjamo resno zavedati svojega velikega poslanstva v sodobnem svetu in ogromne moči, ki nam jo nudita Kristusova pravica in ljubezen. Krščanstvo je poklicano zgraditi nov svet, novo srečnejšo družbo, je zaklical govornik. Razume se, da moramo pri tem velepomembnem rešilnem delu sodelovati tudi mi, sloven ski katoličani. Zato pa ne smemo ostati ob strani sodobnega življenja in dogajanja. Zanimati se moramo za razmere v družbi, v kateri živimo. Razumeti moramo svoj čas in poznati duhovne sile, ki si stoje nasproti, ter se pogumno in dosledno postaviti na stran dobrega, kot nas uči Kristus.
K lepoti in zbranosti službe božje je odlično prispeval mešani zbor “Zvon” iz, Holandije, ki je dovršeno izvajal eno zadnjih Tomčevih slovenskih maš. Hvala za dragoceno sodelovanje! V pripravah za “slovenski dan” sta “Zvon” in tudi zbor iz Lindenheuvela pokazala res visok smisel za koristi skupnosti.
“Cvrček” nadomešča telefon
Strokovnjaki varšavskega zavoda za radiotehniko so izdelali napravo, ki poskrbi za telefonsko zvezo takrat, kadar določenega človeka ni na običajnem delovnem mestu, marveč se poslovno mudi v tem ali onem o-bratu tovarne ali oddelku u-stanove. Telefonsko sporočilo nekatere druge južne države'mu posreduje žepni transistor-pravijo, da se nagibajo k fran-'ski sprejemnik, ki ga nosi s se-coskemu vplivu, kateri išče za boj,	,
Francijo nova polja za njen izvoz. Koliko bo iz te moke kru-
Novost znatno olajša telefon ske zveze zlasti v velikih indu-
ha in pa kakšnega, pravijo, da strijskih podjetjih s celo vrsto bo pokazalo prihodnje leto. Z.D.[obratov, hkrati pa lahko bodisi in Anglija gledajo na ta giba-[uprava, bodisi tehnično vod-nja precej pozorno, ker to, če stvo pošilja po tej napravi nuj-pride do kaj takega, bo pome- na sporočila in napotke za pro-nilo nove tekme na svetovnem izvodnjo. Aparat označujejo trgu. Med državami in dežela- poljskimi kraticami “BDP” (po mi je v tem oziru prav taka naše: brezžično iskanje telefon-
Po cerkveni svečanosti se je množica z zastavo društva “Slomšek” na čelu napotila proti dvorani, kjer so se odvijale nadaljnje točke “slovenskega dneva”.
Naši “Slomškarji” so nas raz veselili s priljubljeno spevoigro “Kovačev študent”. Krasni glasovi! Vesčli fantje! Iz njih sije pravi Slomškov duh. Vsi so se rodili v Belgiji, a vsi odlično obvladajo materinščino. V dejanju kažejo, kako drage so jim svetinje slovenskega naroda. Od rane mladosti gojijo slovensko narodno in cerkveno pesem. Tej pesmi posvečajo lep del svojega prostega časa. Čeprav so mladina dvajsetega stoletja, razu mejo, da vse, kar je lepo, plemenito in dragoceno, zahteva žrtev. Skrivnost njihovega duhovnega razvoja leži v Slomškovi življenjski modrosti, ki jo lepo izraža njegovo geslo: “Materina beseda bodi vam luč, katoliška vera bodi vam ključ do prave omike.”
Kdaj bodo tudi oblastniki v naši domovini razumeli vrednost te življenjske modrosti? Razočarani so nad svojo mladino'. Ali res ne čutijo, da so to mladino pokvarili prav oni sami. Nad to mladino so zagrešili strahoten zločin, ko so jo sistematično odtujevali Bogu in nje-
na katere bi te načrte želeli in morali opreti, nimajo nobenih idealov.
Ali prizadeti res nič ne vidijo in nič ne razumejo?
Kako dolgo še?!
Tudi moški zbor “Jadran” iz Charleroi, ki je zapel venček narodnih, je navdušil zbrano občinstvo. Iz njihovih napevov je zadihal sveži zrak naše domovine. Človek bi jih poslušal brez kraja in mu skoro na misel ne pride, da so ti fantje za svoj nastop morali žrtvovati veliko prostega časa in tudi precej denarja. Bog jih blagoslovi!
Takoj za “Jadranom” je nastopila slovenska folklorna plesna skupina iz Porurja v Nemčiji. Po dvorani je kar zašumelo, ko so se polni veselja in življenja pojavili na odru. Ob njihovem poskočnem rajanju je zadišalo po slovenski vasi in njenem življenju. Predstavniki “novih” Slovencev v zapadni Evropi so se odlično pokazali in se toplo zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost in dobro voljo.
* i
S temi lepimi in bogatimi točkami smo prišli do viška “slovenskega dneva”, ko se je pred nami nenadoma odprlo Gosposvetsko polje v zgodnjem jutru. V tiho naravo je slovesno udaril veliki zvon gosposvetske cerkve in zadoneli so rogovi va-oeč narod k ustoličenju karantanskega kneza.
Ob knežnjem kamnu se je zbralo ljudstvo. Zbor, ki so ga sestavljali pevci iz Eisdena ter iz Heerlerheide in Lindenheuvela v Holandiji, je mogočno zapel:
“Dvigni se, dvigni Korotan, danes zate je slovesen dan: vojvoda karantanski in knez bo danes ustoličen zares!” Nato so se vrstili prizori, ki so ponazarjali enega najpo* membnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. To zgodovinsko' snov je za oder obdelal g. Zdravko Novak iz Clevelanda, glasbeni del pa je pri' redil dr. France Cigan iz Celovca.
Z zanimanjem smo sledili sprejemu deželnega sodnika, škofa Modesta in kneza samega. Čudili smo se zrelosti naših kmečkih prednikov, ki so se živo zavedali svoje moči ter so o-blast nad svojo deželio izročali svobodno izvoljenemu knezu šele po stvarnih zagotovilih, da bo ta vladal modro in pravično, kot zahteva splošna blaginja naroda.
Moremo si misliti, da sodobni slovenski kmet z mešanimi občutki gleda na svojega davnega prednika-svobodnjaka, ki je bil pravi oblastnik, spoštovana oseba s svojo besedo v družbenem življenju; on sam pa je brezpravna raja, ki ima samo to “pravico”, da do onemoglosti gara za svoje oblastnike, ki mu v zahvalo vlečejo zadnjo kravo iz hleva ter ga podijo z zemlje> katero so on in njegovi predniki tako velikodušno pojili s svojim znojem. Res, doklej še?!
je med strokovnjaki vzdevek “cvrček”.
že prijel
“Ustoličenje koroškega kneza” je na navzoče napravilo najgloblji vtis. Toda ti notranji odmevi naj ne bodo samo zadeva nekaj trenutkov. Misel, ki jo izraža “ustoličenje”, mora biti stalno mesto v naši duši.
Ne bodimo hlapci, klečeplazci, marveč svobodnjaki, ponos-
Ne Havaji, ampak Aljaska j ni^udj1e!	,.
ttt *	I Beraškega duha v sebi pom-
WASHINGTON, D.C. — Ha- • ■	. . v , U
... , . . , v ’v	jajmo z visokim čutom dolžno
vajski otoki leze daleč v Tihem £ti in odgovornosti.
oceanu, pa vendar niso najza-| Nase obrnimo krasnG načelo
hodnejsa točka Združenih dr- p0.kcjnega predsednika Kenno-
žav. Ta je na otoku Attu v A-leutih, ki so del Aljaske.
Gibanje vzrok toplote
dyja:	“Ne vprašujte, kaj more
skupnost napraviti za vas, vprašajte rajši, kaj morete VI '^praviti za svojo skupnost!” Toplota je posledica gibanja i S tem bomo postali pravi du-molekul v snovi, čim hitrejše se hovni dediči naših davnih svo-te gibljejo, tem bolj vroča je bodnjakov.
večna zavidljivost kakor je med skih naročnikov), vendar se ga'snov.
V-ko.

KANADSKA DOMOVINA
‘Imam občutek, da sem storil vse, kar sem mogel storiti’’
(OB PETI OBLETNICI SMRTI ŠKOFA DR. G. ROŽMANA)
Razgovor z rajnim škofom
petimi leti ste nas zapu-
stili,
darrio
prevzvišeni. Ko danes gle-
nazaj na to kratko dobo let, vidimo, da so se raz-lilere zelo spremenile. Ob raz-j^šljanju “zakaj,” se nam vsi-Juie misel, da zato, ker Vas ni
več
v med nami, prevzvišeni. Na-StItm sovražniku, ki je isti in etlak kot pred petimi, ali dvaj-^timi leti, je uspelo, da je zrah-.^aše vrste. Posrečilo se mu ^G’ je zmehčal naše slabosti, a tako postajamo dovzetni za azkroj nas samih in naših vrst.
kar nimamo več Vas, pre-Vlseni, skoraj ne poznamo več lste naše skupne podobe, v ka-, ri smo bili nekoč združeni o-"l08 Vas. Celo dvomi v Vašo Pavlino pot po tej solzni dolini ^ spretno vrivajo v nas in vna-a^0 v naše vrste nered. Res se ^ zdi, da ste nas prezgodaj
^Pustili.
^ Odgovor: “Kako ste malo-erni! Tik pred smrtjo sem vam P°vedal: Imam občutek, da sem 2°ril vse, kar sem mogel storiti. ^ °b posvečenju za škofa sem
^il z Bogom zavezo: ‘Hočem etati vse le v Tvojo čast, Ti a mene ponižuj, kolikor hočeš ajši pretrpim vsako še tako rašno ponižanje, samo, da se aradi mene ne °§ubila in da
n°stjo ne bom zakrivil kake
skod,
za tem ciljem sem hodil iskat duše po zemeljskih celinah; imel sem misijone in duhovne vaje; spovedoval sem in odpuščal, tolažil, blagoslavljal in dvigal človeka iz potrtosti; povezaval sem vas in kazal jasno ter zanesljivo pot tega življenja. Kako naj bi storil še več? Resnico sem izpričal in s smrtjo potrdil, kaj vam je v rešitev in zaradi česa vztrajajte v edinosti in slogi. Dal sem vam nauk, ki je za večnost, dal vam svoje molitve in še vedno molim za vas. Dal sem vse premoženje in vse časti tega sveta so mi bile odvzete. Kaj naj bi še storil za vas, da bi vztrajali? Če vam vsa dediščina, ki sem vam jo zapustil ne pomaga, bi vas tudi moja osebna navzočnost na svetu ne mogla reševati.”
* * *
Razgovor o bavbavčkih
Sam se nisem mogel udeležiti pravljične igre “Bavbavčki,” ki jo je v nedeljo 1. novembra uprizorila v Torontu Slovenska šola Marije Pomagaj. Žena je peljala otroke. Koliko navdušenja je bilo, ko so se vrnili. Vsi vprek so mi hoteli povedati in pokazati vse vragolije, ki so jih videli na odru. Zbral sem jih okrog sebe in poskušal zvedeti, kaj bo kaka duša jim je bilo najbolj všeč, česa s svojo nespo-1 niso marali in podobne zadeve.
ste, ki želijo drugo leto pristopiti k sv. birmi v slovenski cerkvi. Pouk bo vsako nedeljo ob
galeriji v cerkveni dvorani na Manningu.
Dne 4. novembra je bil dru-
treh popoldne; starši, ki želijo gi mesečni sestaneik “SAVE”.
ta
16 za kraljestvo božje v Ijub-
Iz kopice odgovorov sem hotel zbrati nekaj, kar bi javnosti
. nski škofiji. Bog me je v pol- povedal, kako otroci doživljajo 111 ^eri uslišal in dopustil, da otroško igro, nad katero so nav-j0m bil ponižan na vse načine, dušeni. Glede slovenščine, ki so Prav zaradi te zaveze z Bo- jo slišali z odrskih desk, so mi sem prepričan, da bom v izrecno povdarili, kako lepo in uiini Umrl čisto osamijen in po- čisto in razločno je zvenela. “Pri ^bljen.’ Kaj se ni tako res zgo- izgovarjavi slovenščine ni bilo ^°?	. slišati prav nič angleškega ak-
Z vami sem zapustil domovi- centa,” je hitela zatrjevati hčer-‘°’ ba slovenski narod ne bi imel ka. Ko sem poizvedoval, kako so Sebi madeža, da je mučil in peli, ker je bila igra s petjem, s*moril svojega škofa. In potem, sem pa odkril, da jim ni preveč G še spomnite, kako sem vam ugajalo petje. Ne, da ne bi lepo ^Voril pri sv_ Lovrencu v Cie- peli; le to so trdili, da petje in ^taidu; ‘Kakor vi vsi, tako bij govorjenje v isti igri ne gre sku
poslati svoje otroke k sv. obhajilu in birmi naslednje leto, naj pošiljajo otroke k slovenski cerkvi Marije Pomagaj redno vsako nedeljo. Prvo obhajilo bo v maju, glede sv. birme pa datum še ni določen.
Katoliška Ženska Liga v župniji Marije Pomagaj pripravlja SEJEM, ki bo v soboto 21. nov. letos. Članice že sedaj pridno zbirajo obleko, obutev, rože, ročna dela, sadje in podobne koristne predmete, da bodo z njimi založile sejem. Napekle bodo tudi dobrega peciva, kar je vedno zelo privlačen predmet na podobnih sejah. Potice so navadno prve razprodane. Kdor bi želel kaj prispevati za ta sejem, naj se obrne na predsednico KŽL gospo Fr. Kramar, RU 1-2507.
Dne 8. decembra bomo Slovenci v Torontu praznovali 10-letnico, odkar je bila v prvi slovenski cerkvi v Kanadi — to je pri Mariji Pomagaj — brana prva sv. maša. Opravil jo je ob 8. uri zvečer tedanji jlubljanski škof, danes že pet let pokojni dr. Gregorij Rožman. To desetletnico bo župnija letos še posebno slovesno proslavila.
------o------
Lovski ples 28. nov. 1964
Toronto, Ont. — STZ Toronto sporoča vsem znancem Slovencem, da se bo v soboto, 28. novembra, ob 8h zvečer vršil ples v cerkveni dvorani na Manningu. Igrajo “Veseli Ribenčani”. Preskrbljeno bo za pijačo in na razpolago bo pecivo. Pridite, da se razveselimo še ^tp zadnjo soboto pred adventom.
Moose banket je s tem prestavljen na poznejši datum.
Predavanje je imel Peter Čeku-ta o “Vplivu sile in radioaktivnosti atomske bombe!” Sledila je pestra debata. Med člani je bil navzoč tudi č. g. Zrnec.
Določeno je, da bo v decembru razpravljanje o mestnih volitvah:	tekma med kandidato-
ma župana Givenns-a in kontro-ilorja Lamport-a.
Pomenek je bil tudi o družabnem večeru, ki ga misli društvo “SAVA” prirediti v širšem krogu na dan sv. Valentina, 13. februarja, v cerkveni dvorani Marije Pomagaj, na kar vas bomo še opozorili.
Peter Čekuta, poročevalec
tudi
jaz rad doživel osvobojenje paj. Pač otroško opazovanje.
^Vencev izpod komunistične Oprema odra jim je bila zelo j‘kt at ur e in se vrnil v svojo ško- všeč. Kdo je pa po vašem mne-toda če moja žrtev more nju najbolje igral, sem poizve-k°takaj prispevati k večji slavi doval. Dobil sem enoglasen od-. °2ji in k večji sreči vernikov govor: “Povodni mož (Kolenko) ^ Vseh Slovencev z veseljem iz in strašilo (Bajt).” Vloge so pa Se§a srca kličem: Gospod, sprej- vsi zelo dobro znali. “Veš, očka, m°je življenje, naj umrem v saj so se tudi zelo dolgo učili in e§unstvu. In tako se je zgodilo, pripravljali, več mesecev.” Tudi , Ali nisem torej storil vsega, nad oblekami igralcev in maska-mi je bilo po božji Previd- mi so bili navdušeni. v0sti dano. Svojo škofovsko za-| Tu je nekaj malega, kar so o
z ,°2 Bogom sem izpolnjeval do igri “Bavbavčki” vedeli pove-saclnjega. za njeno izpolnitev dati gledalci-otroci. Kaj več in živel; jasno in svetlo pot boljšega bodo pa napisali “po-^hučil, opominjal in pridigal; klicni kritiki.”
Naši poznani o d b o j k a š i J. Jug, I. Gajšek in B. Horvat so lovili moose na Long Lac, 900 milj daleč na severozapadu, in ustrelili kravo in tele. Uspešni strelec je bil Bernard Horvat Slovenski advokat Tone Ambrožič je ustrelil jelena že prvi dan sezone, ne da bi se podal na “Divji zapad”, ampak je čakal kar za svojo kočo v Muskoki.
Lojze Ponikvar ml., ki je lO' vil sikupno z A. Dolencem in F. Brencetom na STZ Lovski farmi v Bancroftu, je ustrelil kar dva jelena, ko je “dremal” pri Bobrovem jezeru. Takoj za far-mo je padel tudi medved.
Jedro torontskih lovcev lovi 7. - 11. novembra v Bancroftu in pričakujemo še več sreče!
Vsem strelcem iskreno česti tamo!
STZ Toronto
jtagna potovanja
ladi° ali avionom:
BOŽIC: New York - Ljub-
avion do Luxemburga, po-tem vlak; 12. dec. do 5. jan. *iana in nazaj z Icelandic, ftovi avioni, kombinirano US $369,-
Ladijskg potovanja od US $320 naprej v obe smeri. Ujwbljana - Toronto $270.20 Cena za imigrante.
* °šiljke denarja, bankovci, Potni listi in vizumi, notar-s i Posli, prodaja kovčkov.
World travel service ltd.
258 College Street Toronto 2 b, Ont.
^ 3-4868	WA 3-4261
Komemoracija za pok. škofom dr. G. Rožmanom
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Torontu bo proslavilo spomin na pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana s posebno komemoracijo v nedeljo 22. novembra 1964 popoldne po blagoslovu v dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave. V Le-montu bo na škofovem grobu po naročilu društva gorela sveča in se bo brala sv. maša za pokoj njegove duše.
Odbor društva prav lepo vabi vse Slovence v Torontu, da se udeležijo komemoracije, da tako skupaj obnovimo spomin na našega velikega duhovnika, uči telja in duhovnega vodnika in da tako znova utrdimo v sebi ideale, za katere je on živel in trpel.
Odbor.
* * *
Župnijske vesti
Dne 8. novembra se je začel nedeljski pouk krščanskega nauka za prvoobhajance in za ti-
“SAVA” v Toronto
Toronto, Ont. — V Torontu je zopet zaživelo društvo “SAVA”! Dne 28. oktobra je bil prvi redni sestanek z 12 člani, med njimi tudi nekaj novih. Namen tega sestanka in bodočih je:	povezovati mlade bodoče
slovenske intelektualce. V prvi vrsti so visokošolci in študentje
V Hamilton še prihajajo
HAMILTON, Ont. — Kanada je ogromna dežela. Glede na razsežnost svojega ozemlja je druga na svetu, takoj za Sovjetsko zvezo. Lahko se reče, da je še prazna. Kaj je teh ubogih 19 milijonov ljudi na brezmejni površini, ki meri 3,851,803 kvadratnih milj. Bogata je na rudninah, kovinah, lesu, olju in drugem. Njene pšenične setve in tisoč-glave črede že sedaj lahko dajo kruha in mesa stotinam milijonov ljudi.
Vse kaže, da se bo Kanada v jedočih desetletjih naglo razvijala. Vabila bo in sprejemala naseljence iz Evrope v sto tisočih vsako leto, Slovenci še prihajajo v Hamilton. Prihajali bodo še mnogo let v vedno večjem številu iz preobljudene domovine, xjer mnogim postaja tesno in si lij o v svet iskat boljšega življenja.
Preteklo soboto dopoldne je zazvonil moj telefon. Klical me je menda z železniške postaje: “Jaz sem Slovenec, doma z Gorenjskega, moj drug je pa Hrvat. Prišla sva z vlakom iz Montreala. Pot čez morje nama je plačala Katoliška Dobrodelna Pisarna v Montrealu. Tam so nama deli tudi Vaš naslov in telefonsko številko. Imava vsak po en dolar v žepu in ne veva kam iti.” — “Prav, draga fanta,] dobrodošla! Kar tam na postaji čakajta, čez pol ure pridemo po vaju!” — Fant se je kar slišno oddahnil in oveselil.
Poklical sem Fr. Šprajca, hr-vatskega župnika: “Štefan, dve duši sta prišli na novo v Hamilton. Ena tvoja, ena moja. Treba bo iti ponje in poskrbeti zanje.” — “Joj, veš kaj,” pravi Šprajc, “jaz imam čez pol ure poročno mašo. Bodi ti tako prijazen in pojdi po oba. Mojega kar na taksi naloži in sem pošlji.” Odpeljal sem se na postajo. Že od daleč sem ju opazil. Pred glavnim vhodom sta slonela ob stebrih in gledala kot dve duši iz vic, od kod se bo prikazal rešitelj. Pomahal sem jima že od-daleč. Kar oživela sta. Nato smo se predstavili, si segli v roke, pobrala sta svojo lahko prtljago, pa smo šli. Hrvata sem poslal k Sv. Križu, mojega sem pa vzel s seboj k Sv. Ani, kjer sam
luknjico in skozi, vsaj zdelo se mi je tako, gledal. Jaz sem se hitro ogledal po prostoru in u gotovil, da je bila to včasih dr varnica. Zdaj je bilo v njej proti kotu v sredi človeškega blata do polovico prostora mešano z liko denarja, da si plača hrano I urinom, v drugem kotu pa de-in stanovanje do pfvega čeka, j ska za ]ežanje. Zgrozil sem se kar traja dostikrat precej dolgo. nai(^ svinjarijo, v kateri moram Neznanje angleškega jezika 3e prebivati. Lahko si nalezem bo-velika ovira pri iskanju zaP°- lezni, da se je ne bom nikoli več slitve. Povsod se branijo novo- znebil. Kdo neki je pred mano došlega, ki ne razume navodil tu prebival? Koliko časa neki delo in ni vajen novih raz- bom tu jaz prebival? Ali bom mer.	vzdržal v tem smradu? Vse
V tem slučaju smo imeli sre- vrste misli so me obhajale. In čo. S pomočjo slovenske druži- nihče ne ve, kje sem, in nikomur ne smo mu poiskali čedno sobo ne morem sporočiti, kje se n v bližini srbske gostilne, kamoi smrajam.
hodi na hrano. V torek po pri- Drugo jutro me je prišel iskat hodu smo našli delo. Delat je kuhar in me povabil v kuhinjo šel že v sredo. V četrtek mi je na kavo. Sam je odklenil vrata, vesel telefoniral, da mu gre delo nobene straže ni bilo nikjer. Dal od rok. Čisti, polira in kromira mi je jesti kave in kruha, koli sestavne dele za avte. Naslednjo kor sem hotel, še seboj mi je nedeljo sem ga pozdravil tudi hotel dati kruha, pa sem se zapri slovenski maši. Bog ve, kod hvalil rekoč, da ga v tisti gnu-bi se klatil in skozi kakšno trp- sobi ne bi mogel jesti. Ob 10. Ijenje bi moral iti ta in še toliko uri so me zopet poklicali v pi-drugih pred njim in za njim, če sarno in me zopet zasliševali v bi ne bilo slovenskega duhovni- tisti reči, kot včeraj. Ista prijaz-ka v Hamiltonu.	nost> ist° zalaganje s cigareta-
Mislim, da vsak, ki to bere, ra- mi. Po nekako dvournem spra-zume, kako težko je pri tem sevanju pa zopet v tisto smrd delu zame, ker nimam svojega Ijivo luknjo. Pustili so me tam stanovanja. A še težje mi je,|še tisti dan in naslednjo noč.
Enkrat zaradi obračanja, drugič čez mrčes in tretjič zoper Italijane. Toliko je bilo kletvin, da sem se čudil, kako da se ne krešejo iskre. Drugi, ki sem ga tudi poznal v tej sobi, je bil pa neki Puc iz Brezovice. Ta tudi ni bil kak komunist, pač pa je šel z njimi v toliko, da je lahko peljal svojo trgovino. Mislim, da je največ kupčeval s srebrom. Večkrat ga je prišel klicat paznik, naj gre z njim. Navadno se je vrnil čez kake pol ure, včasih pa tudi poldrugo uro ne. Večkrat mi je zaupal:	Danes sem
odposlal za toliko tisoč blaga v Italijo, drugič zopet za toliko. Večina so bile številke vselej o-krog 60,000.
(Dalje prihodnjič)
L. A. st.
ker nimamo par postelj in ku-|Nihče se ni nič brigal zame, le hinje za novodošle, kamor bi jih kubar me je še parkrat povabil stisnil, dokler si ne najdejo dela. v kuhinjo in mi ponudil nekaj Pogum in upanje nam daje Nedi- Nato so me prihodnji dan Dom Škofa Rožmana, ki raste Poklic:ali v pisarno in me kar na iz tal ob 20. cesti. V novem do- kratko odposlali v zapore sod. mu bo poskrbljeno zame in za-Nske Palače na Miklošičevi ce-nje. Stanovanje zame in drugo Tu sem pa nato ostal neka-je predvideno v zgornjem nad- ko leta' ^ 30 bili « dne-stropju stavbe. In ravno ta zgor-K tedni m meseci-nji del bo moral čakati še dvei prj prihodu v zapore so me ali tri leta na izgotovitev od prav na kratko in površno po-znotraj. Letos bomo s tem, kar I pisa]ii pa takoj oddali stražni-imamo, komaj za silo izdelali ku v nadaljnje varstvo. Odpe-spodnjo dvorano in cerkev odhjai me je v prvo nadstropje in znotraj. Vse drugo bo pa moralo tam približno v sredini hodnika čakati. Težko bo to čakanje. Ka- odklenil vrata in me porinil v kih $6000 bi bilo treba, da bi sobo, kjer je bilo že 39 zaporni-končali moje stanovanje in sobe kov. Takoj me je pozdravil pri-za odrom, pa se ne ve kdaj jih jatelj A. Z. iz vasi Šujica v naši bomo zbrali. Toda dom se gradi občini. Zelo sem se začudil, pa in v tem je upanje. Morda bo bil tudi prijetno presenečen, ko Bog ganil srca dobrotnikov po sem ga zagledal. Je le prijetno, svetu, da s kakšnim darom pri- če imaš v takem položaju prija-pomorejo meni in prihajajočim telja poleg sebe. Vsaj enega, ki do skromnega zavetja in strehe, se lahko pogovoriš z njim. Po-
Skoro polovico avtocest je zgrajenih
WASHINGTON, D.C. — Leta 1956 je Kongres sklenil zgraditi preko vse dežele 41,000 milj prvovrstnih avtomobilskih cest. Od tedaj je bilo po zadnjih podatkih Urada za gradnjo javnih cest zgrajenih 17,572 milj ali 43% celotnega cestnega sistema.
Okoli 6,000 milj avtocest je v gradnji, za 12,000 milj pa so načrti izdelani in v teku prve priprave za začetek gradnje. Le 5,312 milj od predvidenih cest je ostalo dejansko nedotaknjenih in niso za nje izdelani niti splošni načrti.
— Petino vsega človeštva živi v Indiji.
CLEVELAND, O,
MALE HELP WANTED
Part time — 1 or 2 days per week, experienced with light machinery and assembly work.
4636 St. Clair Ave.
(218)
MALI OGLASI
Naš naslov je:
Fr. LOUIS TOMTZ Slovenian Congregation 120 Sherman Ave. North Hamilton — Ontario
Kako sem doživljal zače tek in potek komunistične revolucije doma
(Dalje)
govoriš, kolikor se je tu dalo in smelo, da te niso osovražili. Nato me je takoj prav potiho in kolikor moč na neviden način opozoril moj prijatelj.
Tako sva se potem sporazumevala o rečeh, ki so zadevale komunizem in partizanstvo, le bolj iz znamenji, ali pa zvečer pod odejo. Povem takoj, da je bila sodna palača na Miklošičevi cesti v Ljubljani ena naj večjih komunističnih trdnjav in
Garažo oddajo
Na 1067 E. 69 St. oddajo garažo. Kličite EN 1-5084. _____ —(218)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
Hiša naprodaj
da se uredi zapuščina. Enodružinska, kuhinja, jedilnica, dnevna soba in 3 spalnice zgoraj. Na 1012 E. 66 Pl. Za pojasnila kličite EV 2-5314.
— (218)
Takoj nato sva že bila na dvo- cen^ra^ v Sloveniji. V naši sobi rišču dekliškega liceja. Oddal nas ie bdo P31 Protikomuni-me je v pisarno in odšel. Nič stov< v'si drugi 30 Pa bili Partii-več ga nisem videl. Tam v pi- c* n.Pkovi sopotniki. Zdaj pa: sarniškem kotu, kjer so mi od-1ab m°lči in se delaj čimbolj kazali stol, sem čakal kako uro. nevednega ali Pa tali 2 volkovi. Nato je prišel k meni zopet nek Ko sem ugotovil, da nekateri civilist z znanjem lepe sloven- zel° radi igrajo karte in da so ščine. Usedel se je na eno stran še primerno znosnega govorje-mize, na kateri sta bila dva pi- nja, sem se jih poskušal vedno salna stroja, meni pa dejal, naj pridružiti. V tem je čas hitreje
se vsedem nasproti njemu na drugo stran. Najprvo mi je ponudil cigareto in jo tudi sam
potekal in marsikaterega pogovora in vprašanja sem se ognil. Na tri strani ob stenah je bilo
prižgal. Potem je pa bilo dolgo potisnjeno nekaj popolnoma v in široko spraševanje nekako'prJih zdrobljene slame, katero
dve uri.
Med tem spraševanjem mi je dal prebrati neko popolnoma
so zvečer raztegnili po vsej sobi in smo na ta prah polegli. Bil pa je ta prav ves živ mrčesa,
višjih razredov “high scbool”-a.
Za boljše odnose in razumeva-1 s,anutam. Najprej sem ga pe-nje staršev ter ostalih do dru-'1^1 v gostUao nasproti cerkve štva “SAVE”, bomo tudi vsak'na kosilo. Jaz sam nimam svo-mesec poslali kratko poročilo v(iega stanovanja, sem gost v žup-Ameriško Domovino.	| nišču- zato ne morem tam nik°-
Na sestanku je bil za pred-,mur postreči, sednika izvoljen Frank šeho-! Bo kosilu sem fanta pustil v vič, ker Frank Paznar zaradi pisarni, sam pa šel na telefon,
zlagano obtožbo zoper mene. Na ^olh in uši. Ko so pogasili-luči, podpisu je ves čas držal roko, I so pa prilezle na vrh še stenice, da nisem videl, kdo je podpisan, j Cestna svetilka izpred Delavske Vendar sem iz njegovega govor- zbornice je osvetljevala nekoli-jenja spoznal in iz njegovega 'ko steno. Pa sem opazoval po-dolgega spraševanja lahko točno noči, kako so se sprehajale po ugotovil, da to ni nihče drugi,' s^61^ stenice. Pa tudi padalce so kot politkomisar D. O. - F. V. Po1 se šle. Od stropa so se spuščale natančnem izprašanju je pokli-jkar naravnost na ljudi. Večkrat
V	najem
Oddamo spalno sobo moškemu, svoj vhod; si lahko kuha. Sprejmemo penzionista. 858 Ansel Rd. HI 2-6663. ___________ —(218)
V	najem
Oddamo 3-sobno opremljeno stanovanje, ena soba neopremljena, kopalnica, privaten vhod. Kličite po 4. uri pop. RE 1-5513.	(219)
V	najem
Tri velike sobe s kopalnico, spodaj, se odda. Po želji tudi garaža. Kličite EN 1-9435.
_______________________(221)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje s kopalnico in plinskim gretjem oddajo na 1171 E. 58 St.	—(219)
prezaposlenosti ni mogel spre- da mu poiščem vsaj čez nedeljo ]cai vojaka, ki me je spremljal v se je primerilo, da mi je katera jeti. Nato so bila vprašanja in prenočišče in hrano. Oj, to je kletne prostore in v zapor. Za-'Priletela naravnost na obraz, želje članov, da bi bili sestanki navadno dolga in težavna nalo-jprl me je v teman prostor in za] Gnusilo se mi je to zelo. A jmel bolj pestri in zanimivi, da si ga- V mnogih slučajih sem mo- menoj zaprl. V tem prostoru je sem to srečo, da je takoj vsaka društvo “SAVA” pridobi čim ral klicati na 12 in tudi na 16 bil neznosen smrad. Otipal sem bežala cd mene. Tudi uši nisem več članov. Sklenjeno je bilo maslovOv, preden sem dobil po-1 deško, ki je bila gotovo prireje-1 čutil. Bolh je pa bilo na meni tudi, da se prihodnje leto ne steljo za novodošlega. V pone-1na za ležišče, in se nanjo usedel.^g0!0V0 en mali milijon, ki so more vršiti konvencija v Toron- deljek je bilo treba iti z njim na Ves nesrečen sem premišljeval Pde moj° sladko kri. tu zaradi finančnih razmer, pač Vselitveni Urad, da se prijavi človeško hudobijo. Čez nekaj Ležali smo tako na gosto, da pa velja za leto 1966.	in vpiše. Takoj nato začne še j časa je prišel nekdo, ki je nad se niti obrniti nismo mogli, ne
Vsako prvo sredo v mesecu težja naloga iskanja dela in za-,vrati prižgal električno svetil- da bi zbudili oba soseda. Celo bo redni mesečni sestanek na služka. Treba mu je posoditi to- ko, na sredi vrat pa odprl malo je bilo renčanje in kreg.
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Naprodaj
Lastnik prodaja posestvo za dohodek, hiša 5-4, v Grove-wood okolici. Kličite KE 1-9094.	(222)
0()<cz>00<z>0()<cr>0()<l=>00<==>00<rz>0
<č>
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
o<zi>o()<z^o<ir>oo<i^o<cr>oo<z><)o-
Obrščak te kole in križe tako napošev, z d a j majhne, zdaj velike, zdaj na to, zdaj na ono stran viseče, da jih živ krst ni več mogel razumeti ko on sam. Ker pa je bilo takih dolžnikov, ki so pili na upanje, obilo število, in ker je bil krčmar prepošten in prevesten, da bi bil s svojim pisanjem zmešnjavo napravil sebi in drugim in od tega terjal, kar je izpil oni, je zaznamoval Obrščak kovačevo vrsto na prazni strani stare pečati (drugega papirja ni poznal) z rogovilastim zazrtamkom, ki je imel pomeniti klešče, grajskemu Dolfu je napravil v zapisnik nekaj črt, ki so hotele naslikati škrice pri suknji itd., drugi je imel drugo znamenje.
Prebravši popis krčmarjeve osebe, vem, da pričakuje častiti moj bravec znano družbo okoli tega poštenjaka, zlasti če se še domišlja naše posebne pravice, ki sem je od kraja prvega poglavja opomnil.
Popoldne je bilo okoli treh, ko so sedeli Dolef, deseti brat Mrtinek, dva kmetiška možaka pri enem, dva druga—eden mlad, čeden fant okrog dvajsetih let, imenovan Francelj Dražarjev, eden pa več ko še enkrat toliko star, Miha izpod Gaja — pri drugem vinu. Ker je krčmar videl, da imata poslednja dva govoriti sama med seboj, se je mešal le bolj med prvo druščino.
“Jej, naj te vrag!” je dejal
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
COUPLE
Mature, Reliable. Man for maintenance work. Woman for general rectory duties; assist with housekeeping and cooking. A permanent position for right people. With private quarters available. Rec. References Required. Call AV 6-2950.
(220)
WOMAN To Live In — Help with housework and assist with cooking. Care for 4 children. Permanent. Rec. local refs. req. 358-9543. (220)
GENERAL HOUSEKEEPING—Ex-per. Family ironing. 6 rms. Own rm., TV. Sun. & Mon. off. $35. Rec. Refs. Req. 30-45 yrs. South Shore area. Only qualified apply. RE 1-2055.	(220)
MALE HELP — WANTED
MAINTENANCE
HELPER
Handy with tools. Knowledge of carpentry essential. Expanding. Company benefits. Good transportation. Full time. Permanent.
Apply Personnel Dept.:
COTTER CO.
2740 Clybourn Ave.
(219)
eden kmetiških možakov, Ma-tevžek — ‘‘gospod Dolef, kaj je zdaj v vašem gradu novega, kaj? Tako je vendarle res, da ste dobili novega šolmoštra, sami zase, posebej. Enega sina ima gospod Slemeniški, ta vaš brat, pa daje jesti in piti učitelju in — kaj bom drugače govoril: dobro vase in dobro nase mu preskrbi in še denarja mu bo dal, vem da, in kaj bo iz vsega tega? Nič!”
“Denar bo potekel,” pravi dragi.
“Vidva tega ne razumeta; molčita rajši!” je dejal Dolef.
“Kaj bi vraga ne vedel?” se huduje Matevžek. — “Ali nisem svojega paglavca celo zimo zaganjal k šolmoštru, da bi ga bil kaj izučil? Po svetem Urbanu — to se ve, sem moral imeti pastirja, potlej je s šolo proč. Pa sem mu bil oni-dan, ko sem praščiče v mestu prodal, kupil neke bukvice, češ, naj bo fant v cerkvi na branje molil, da ne bo stal kakor trot pred Bogom. Ali kaj menite, da je znal brati! Hudirja je znal, namalanega! Beri kaj iz bukvic, sem mu dejal v nedeljo popoldne. Pa se je pripravljal kakor bolnik iz postelje, tako zbiral besede in tolkel in ječal, kakor bi kislo repo jedel iz škrbaste sklede. In ko mi je onidan bi-
CHICAGa ILL
REAL ESTATE FOR SALE
NILES BY OWNER. Brick Ranch, 3 bedrms., paneled fam. rm., 1% car garage, low taxes. Low 20’s. — 825-5327.	(218)
SKOKIE — By Owner Transferred.
3	bedrm. face brk. Ranch, 1% car gar., blt-in oven & range. Beau. Indscpd. Nr. schls., shpg.; low taxes. Washer, dryer and other extras. Priced low in mid 20’s for quick sale. Early occup. OR 4-0054. (219)
SPRING VALLEY RANCH — By Owner. 6 rms. 3 bedrms., 2 baths, 1% car gar., gas heat, W-W crptg., S - S. Lndscpd. Priced far below $18,000 Appraisal. For immed. Sale. Call: 428-2004 after 1 p.m. (218)
DEERFIELD — East. Colonial By Owner. Spacious 8 rms., 2V4 cer. baths, full bsmt. Prestige area. Avail, immed. Garage, fam. rm. w/ frpl., 65x150’ Indscpd. lot. IN 3-6615 or WI 5-1593.	(218)
GLENCOE BY OWNER. S. E. Low 20’s. Charming and well located 3 bdrm. Ranch, 1% blks. school and parks. Ready for occupancy. Many extras. VE 5-2195.	(219)
BY OWNER. 5 rm. Bungalow; 2 bedrms., enclosed porch, gas heat, 2 one ton air-conditioners. Near schls., churches, shpg. Vic. of Belmont & Oak Park Av. MErrimac 7-1797 or TU 9-8245, week days after 5 p.m.	(220)
ARLINGTON HTS. BY OWNER. 816 W. Grove. 1% yr. Colonial —
4	bedrms., lxk cer. baths, blt-in kit.,
rec. rm., crptd. liv. rm. W/frpl. Sep. din. rm. 2 car garage, corn. Indscpd. lot. 2 blks. to schools, churches. (Across from Pioneer Pk.) $42,500. Immed. occup. 392-6974.	(221)
rič pečat prinesel, zakaj nisem peska na cesto napeljal, še razločiti ni mogel, kdaj je dan postavljen, da se imam pri gosposki zglasiti, šember te vzemi, sem dejal, po kaj sem te pošiljal vso ljubo zimo k šolmoštru, ko se nisi naučil nič in si še večji telek, ko jaz sam! Mar bi bil imel jaz fanta doma, da bi mi prejo vil v klopčiče! Zato jaz pravim: grajski gospod mora imeti čudno pamet, da našemu farnemu šolmoštru bero daje, kakor mi vsi in' še več, potlej si pa vzame še sam enega in ga sam plačuje.”
“Kaj ne veš, zakaj tako dela?” pravi krčmar.
“Zakaj?” pravi mož.
“Ko bi ti imel tako kopico denarja, pa bi ravno tako delal.”
“Ta je pa resnična,” pristavi drugi izmed možakov.— “Ko bi jaz ali ti hodil po ajdovi setvi od kozelca do kozelca z velikim poveznim vozom in z žrdjo in bi vsak deseti snop izpulil in tako domov napeljal nekatero razstavko pšenice, ki so jo pridelali drugi ljudje, i, menim, da bi potlej denar trosil in razmetaval.”
‘‘Le pijte, pa molčite!” reče Dolef, ki ga je že imel v možganih, da so mu oči vkup lezle, potem je z glavo potrkovaje začel peti z onemoglim glasom :
En starček je bil, je vince rad pil, je glažek izpraznil, je druz’ga nalil.
Ali modri možje iz Obrhka se niso dali motiti z gospod Dolfovo pesmijo, ki so jo slišali že nekateri in nekateri-krat.
“Pritožili se ne bomo čre-zenj,” pravi krčmar, ki mu je prišlo na misel, da bi utegnil gospod graščak zvedeti, kako se je v njegovi hiši zaničljivo govorilo o njem.
“Bog obvaruj!” je dejal drugi izmed sosedov, ki je bil Obrščaku nekaj grošev dolžan in se torej ni spodobilo, da bi bil stal na nasprotni strani.— “Dober gospod je, on bi ne
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MOŠKI IN ŽENSKE S SKUŠNJO
•	na šivalnih strojih,
•	v ročnem šivanju ali
•	pletenju
dobe polno zaposlitev.
B. Kuppenheimer & Co.
4121 W. 18th ST. _________ _ (221)
WELDERS — ARC Day & night shift. Only men with experience on lite and heavy work neek apply. KLEMP CORP. 1132 W. Blackhawk, WH 4-5650. Contact R. McKinnon.	(220)
ENGINE LATHE OPERATORS Experienced. Day and right shifts.
CARL G. WIKLANDER CO. 1111 S. Washtenaw — SA 2-2943
(219)
MEN
With initiative to train for permanent position with food manufactir-ing company.
Raymond Confections
7540 Croname, Niles.
SP 4-1410
Central Ave. bus to Touthy and Caldwell.
(220)
HELP WANTED — COUPLES
NORTH SHORE SUBURB. Wife to cook. Husband for maintenance. .Small tavern and restaurant. Permanent. Combined wages. $400 mo. plus room and board. LE 7-4782 after 11 a. m.	(220)
HELP WANTED — MALE
IMMEDIATE OPENINGS FOR
LAUNDRY - CLEANING R0UTEMEN
We will train reliable married men over 23 years old, for good established routes.
If you require security plus top money. This is your opportunity. Salary & Commission. Vacation & Benefits.
HOLIDAY LAUNDRY & DRY CLEANING
8138 Floral Ave.	Skokie, Illinois
677-8200	Apply after 4 P.M.
» (218)
mogel ubožčka s palcem v oči dregniti, kakor kdo drugi.”
“Kaj se vama meša? Kaj sta šlevasta, ali šele bosta? Kaj pa odgovarjata na tisto, kar vaju nihče ne vpraša! Jaz nisem dejal, da ni dober, pošten mož, ali pameti nima prave, pameti!” trdi svojeglavno Matevžek. — “Jaz bi mu tudi iz oči v oči to povedal; kaj se bom torej bal, če me stric Dolef sliši ali ne. Saj smo možje, ne nosimo modrca, ampak ka-mižolo in vemo, kdaj je čas molčati, kdaj govoriti in na uho pošte prenašati. Kaj ni res, gospod Dolef?”
“Kajpak, da ga bomo še en bokal, še en bokal, pa še en bokal!” je blebetal Dolef in prihajal z glavo vedno bližje mize. “To pa, to, dolžan sem že — koliko sem že? Nikomur nisem nič zapil, otroke sem vse preskrbel, ki nisem nobenega imel. —< še en bokal!”
“Saj še tega nismo izpili!” pravi krčmar.
“Še en bokal!” je ponavljal Dolef vedno.
‘‘Vidite, tega je že vrglo, za danes ga ima dovolj božjega daru,” reče Matevžek, ko je Dolef vstal izza mize in kolovratil na klop k peči, si tam za zglavje vkup zdrgnil nekaj cunj in se zleknil po klopi.
“Kaj mu pomaga, da je gosposke matere sin! Kaj mu pomaga, da ve več ko vsa naša vas, da je rajni gospod poprejšnji nekateri tolarček vrgel zanj iz mošnjička? Vse je bilo tako, kakor bi jaz pšenico vsega letošnjega pridelka v gnoj zakopal. Saj je tak človek, dasiraynp dosti ve in zna in ima ime in suknjo nosi na sebi — še zmerom manj vreden, ko jaz ali pa ti, Obrščak, kaj ni res? Za koliko je boljši ko moje babnice petelin? Petelin moje babnice — že dosti-
krat sem dejal, da ga s kre-i pelcem pobijem ali pa Krjavlja najamem, da mi ga ustreli — petelin drugega ne dela ko škodo na božjem svetu in to je: na dvoru mi vse razbrska in razkoplje, med seno mi nanese tistega perja, da do-1 bijo pozimi junci kašelj, in ječmen mi pozoblje. Za drugo ni na svetu. Tako tudi ta gospod Dolef za drugega ne tava pod solncem, kakor da nič ne dela, da tlači travo in da končuje vino, dar božji.”
*r*S''*
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA
John Ilovar
k! je umrl 10. novembra 1963.
*
Spominjamo se srečnih dni, ko živel še med nami si.
Sedaj vse prazno je pri nas, ne sliši Tvoj se ljubi glas.
Spavaj mirno v tihem grobu, snivaj sladko večni san, duša Tvoja pa v višavah, kjer Ti sije večni dan,!
Žalujoči:
soproga URŠULA hčerki LILLIAN GODEC in ANN FEMEC sin JOHN
dva vnuka in ena vnukinja brat LOUIS ILOVAR ter dve sestri v Sloveniji.
Cleveland, O., 10. nov. 1964.
'.r..... .........::	......
GOSPODARSKI ODBOR DOMA ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Avc., Cleveland, O. 44102
RAZPISUJE SLUŽBO OSKRBNIKA
Dobra plača in stanovanje. Biti mora ameriški državljan. Prošnje je nasloviti na tajnico Doma, Ella Pultz, 3320 W.
88 St., Cleveland, O. 44102.
ZA DOM ZAPADNIH SLOVENCEV
EDWARD ZARNICK, preds.
Ella Pultz, taj. (tel.: ME 1-7184)
=. ■. "" ..........................................
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
V soglasju z JUGOEXPORT-om
sprejemamo sedaj
DARILNA NAROČILA
ZA VAŠE SORODNIKE IN PRIJATELJE
V JUGOSLAVIJI COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA • • ZAJAMČENA DOSTAVA Za popolna pojasnila pišite na:
COSMOS PARCELS EXPRESS
CORPORATION
45 West 45 St., New York, N. Y. 10036 _Telefon: Cl 5-7711_
70 - LET - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, f(	vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v	v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške pod' porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351 >353 No, Chicago St.	Joliet, Illinoi«
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: .............................
Moj novi naslov: .................
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NEKAJ ČASA MU NE BO VROČE — Beli medved v živalskem vrtu v San Franciscu se hladi v vodi. Po vsem sodeč mu vsaj nekaj mesecev ne ho več vroče, saj nam trgovci že pripovedujejo, koliko dni je še do — Božiča.