KhiEeh«rihtTifspreI» RM 0.15 НатшапкпБо^ Verlag und SchrtfUtltu^ Wagenfurt, Blemarckrlnt 13, Peetfaoh 115 / Beanigiprele (hn voraua aahlbar) monatUch RM 1 — frel Haug (elnschlleSUch RM 0.20 ZustellMbUhr ЛМ>ев1шш1в«а der Zeltung f#r den nachfolgenden Md eloveenoetjo ob dvoletnici obsluja ^ coake prostovoljske legije je izročil poveljnik Velikega Pariza, Generalleutnant baron Bol-neburg-Lengefeld po nalogu ruhrerja častne listine družinam padlih- Pri tej priliki, je nagovoril legionarje In sporočil, da Je do 1 julija padlo jun&Ake smrti 311 prostovoljcev. doma v prihodnjem tednu v Washingtonn mod predsednikom, ministerskim predsednikom, Edenom in Cordell Huliom, če bodo angleški držaMiiki v rmnici potovali v ameriško prestolnico.« F. H. Pazljivega opazovalca političnega dogajanja ta vest ne more nič iznenaditi. Vsekakor pa pomeni po suhem komunikeju o konferenci v Quebecu senzacijo. Roosevelt noče več čakati na vojaške dogodke, ampak krmari naravnost ^a svoj cilj, da podjarmi, ko se je že prej polastil dragocenih delov angleškega imperija, sedaj tudi matično deželo. človek razume, da je bil baje ministrski predsednik nekdanje angleške svetovne države videti zelo utrujen na konferenci v Knadi, dočim se je sopogajajočemu Roo-seveltu bralo zadovoljstvo raz obraza. S prodajo 50 starih rušilcev se je pričela razprodaja imperija, ki je moral za to skoraj neznatno materialno dobavo odstopiti Ze-dinjenim državam najvažnejše otoke in oporišča. Danes je med Anglijo in Ameriko že vzplamtel odkrit in tajen tekmovalen boj za vojaške in politične pozicije na vsem svetu. Kaj je vendar že postalo iz britanske svetovne države med štiriletnim vojnim dogajanjem ! Leta 1939. so menili v Londonu, da ne morejo pristati na zahtevo po starem nemškem mestu Danzigu in so podnetili vojno proti Reichu, v katerem pa niso sovražniki britanskega imperija tisti, ki zgubijo, ampak že zdaj Angleži sami. Sicer so to samo dogovori na papirju, ki po nemški zmagi ne bodo ničesar spremenili na novem redu Evrope v našem smislu, vendar je značilno, da praktično želijo Sovjetska zveza in Zedinjenc države, da po vojni samo one usmerjajo politiko sveta. Anglija sme sodelovati kot tretji, toda nevažni soigralec, ne da bi se mogla udeležiti v koncertu narodov aktivno, ustrezno svojemu dosedanjemu položaju. Da Anglija ne bi mogla morda poskušati, da zavzame zopet svojo staro pozicijo, hočejo na pr. Zedinjene države svojo vojsko tako obširno spopolniti, da se bodo pogoji bodočega miru lahko s poudarkom ustanovili tudi napram zaveznikom; tako je izjavilo te dni vojno ministrstvo v Washingtopu. »Churchill je že davno kapituliral, ko je bil k temu primoran in prisiljen, odkar je napovedal Evropi vojno, ki je (brez pomoči Zedinjenih držav in Sovjetske zveze) ne more izvršiti*, piše stockholmski »Folketsbladed«. Pristavljamo, da je on prvi izmed naših sovražnikov, ki so se mu raztreščile njegove sanje po želji, da bi razbil Reich. On ne bo zadnji. Načrti za novo ureditev Evrope in sveta ne bodo skovani v državah naših sovražnikov, ampak uresničili jih bodo mladf narodi Evrope in Vzhodne Azije 3. Jahrgang. Spoznanje Kaj j* zapihal »nadomestujoči poveljnik odreda« Slovenski narod je bivša jugoslovanska država tako zelo varala, da bi človek mislil, da so se Gorenjci že kaj naučili iz zbranih slabih skušenj; najmanj toliko, da ne bi poslušali krivih prerokov. In vendar ... Včasih še vedno opazimo nagnjenje k pogubnemu. Tako nagnjenje k pogubnemu je na primer malovernost. Se pogubnejši je seveda drug pojav: če kdo veruje v to, da s* bojuje za ideale, ki v resnici niso ideali. Tu smo imeli priliko, da smo se pred nekaj dnevi razgovarjali z nekim »nadome-stujočim poveljnikom odreda«, ki je kot bivši jugoslovanski letalski častnik prestopil h goščarjem, ,ker se je, kakor je rekel, čutil vezanega po svoji nekdanji prisegi. Vdan je bil idealom in na podlagi nelogičnega mišljenja je šel mimo tega, kar bi bilo najvažnejše zanj, za njegov narod in za njegovo bodočnost. »Komu ste prav za prav nekoč prisegli, morda slovenskemu narodu?« To vprašanje smo mu stavili in po kratkem preudnrku smo dobili — skorb bi rekli kot veliko spoznanje odgovor; »Kralju, ki je zapustil državo, jugoslovanski državi, ki je bila po ha-zardni igri neke skupine, srbskih pustolovcev izbrisana iz zemljevida tekom 22 dni.« Nato smo mogli mi le odgovoriti: »Prav imate! Če to veste, je pa vaša dolžnost, da iz tega izvajate ustrezne sklepe. To sklepanje pa pravilno ne obstoji v tem, da nadaljujete niz pogreškov in poslušate vabljenje ter glasove, ki prihajajo od tiste strani, ki je prav za prav povzročila zlom Jugoslavije.« Te besede so očitno povzročile, da je začel mož temeljito premišljati. Vsekakor nam je drugi dan iz lastnega nagiba Uročil pismo na svojega prijatelja Igorja in prosil, naj pismo odpošljemo in objavimo. Pisec tukaj sledečih vrstic je Rudolf Hlebitz, ki je kot »nadomestujoči poveljnik odreda« pripadal tolpi v Sairachu. On piše: Vigaun, 12. avgusta 1943. »Ljubi Igor! Mislim, da je minil že več kot mesec dni, odkar se nisva več videla in razgovarjala. V gozdu sva bila oba v enaki situaciji in najin razgovor se je vrtel v različnih smereh. Nemara sem »takrat še drugače mislil in mogoče je bilo najino soglasje tudi drugačno, toda vedi eno, da naju je vezala prisega, tako mene, kakor tebe, in še mnogo •drugih, ki se pa danes ne nahajajo v vrstah partizanov. Zakaj niso tudi ti v gozdovih in zakaj se ne bojujejo? Gotovo morajo imeti vzrok za to, in mislim, da je vzrok ta, da ščitijo in ohranijo slovenski narod. Glej, koliko slovenskih mater, očetov, žen in otrok je že doslej prizadetih in sicer zaradi pokreta, ki nam nič ne koristi, ampak po mojem mnenju le škoduje in ki uniči še ta mali, tako žalostno raztrgani slovenski narod. Rekel boš, to je pač vojna! Ne Igor! To ni nobeno vojskovanje, ampak to je pot do pogibelji našega malega slovenskega naroda. Morda me boš smatral za izdajalca, toda vedi eno, da kaj takega o meni ne boš slišal in doživel, hočem samo najbolje tebi in ravnotako tudi narodu. Prosim te, oglej si samo vodstvo operacij v vojaškem oziru, če jih smem tako imenovati, seveda v majhnem merilu, ki so bile izvršene v zadnjem mesecu. Poglej si zbiranje na gori Sairach. To je bila mišja past, iz katere se je moglo rešiti le malo naših fantov, nekateri so prišli v Vigaun, drugi so šli v smrt. Preudarl situacijo in uvidel boš, da so nas naravnost pognali т smrt. Prosim Te, ne misli, da mi narekuje to pismo, ki je tebi namenjeno, strah pred smrtjo, ne Igor, na noben način ne, pač pa me priganja k temu strah, da bodo postali nesrečni morda še drugi in zaradi tega tudi neštete rodbine, ki bi sicer lahko imele brezskrbno življenje, in da bodo te po končani vojni s prsti kazale na nas ter rekle: »To so tisti, ki so uničili toliko rodbinske Str»B S. г" StcT. ca. K A В A W A N K E N BOTE Sreda. T. sepfemTira 1943. ereče in razkropili naš narod na vse vetrove sveta! Premisli, po lastni vesti in po lastnem mnenju, nočem vplivati na Tebe in Tvojo odločitev. Preudari vse dobro, brez slehernega vpliva od druge strani in pomisli eno, namreč to, da te bo narod presojal po tvojih dejanjih. Če bo mogoče, ti bom še kedaj pisal. Najprierifnejše Te pozdravlja prijatelj Rudi. »Koliko žen, mater, očetov in otrok je bilo doslej prizadetih zaradi pokreta, ki nam nič ne koristi, ampak po mojem mnenj uleškodu j einšeuničitamali slovenski narod.« Ali ne opominja to spoznanje vseh Gorenjcev še v večji meri, da 80 pametni? Mislimo, da vendar! Saj to tudi ni prvi glas. Tudi Hribar je na podlagi doživetja iz lastnega nagiba postal glasnik in opominjevalec in ž njim vred mnogo drugih. Vemo natančno, da jih je med vami nekaj, ki pravijo, ti so to storili , ozir. pisali le, ker so bili prisiljeni. Nam pa gotovo ni treba, siliti koga, naj postane opominjevalec svojim Gorenjcem. Mi samo lahko rečemo: kakor si bodo Gorenjci postlal i, tako bodo ležali. Hočemo vsem Gorenjcem predočiti, kaj morajo storiti, da si bodo mehko in dobro postlali za bodočnost. Ce tega nočejo, nas to v bodočnosti ne bo skrbelo. N e mi, ampak oni bodo pač nekega dne morali trpeti zaradi svojega napačnega ravnanja. Svarimo le zaradi dobrega hotenja, ker ne moremo verjeti, da si bodo gorenjski kmetje in delavci, da si bodo dostojni ljudje hoteli kopati svoj lastni grob s tem, da .postanejo branitelji boljše-viike in kapitalistične ideologije, od katere ne morejo pričakovati pič drugega in prav res nič drugega ko kaos. Ali ima morda sovjetski režim kmete na lastni grudi? Ne! Splošno so odvzeli vsem kmetom posestva in jih kot sužnje vtaknili v kolhoze. To je kaotičen položaj! Ce anglo-amerikanski plutokratje že danes — kakor pišejo — »po točno napravljenih računih« ugotavljajo, >da bo samo Amerika imela po vojni v lastni državi 12 milijonov brezposelnih, o katerih ne ve, kaj naj počne ž njimi, si lahko vsi evropejski in predvsem tudi gorenjski delavci živo predstavljajo, kako se jim bo godilo, če bi se uresničila lažniva prerokovanja sovražnih agitatorjev, da bodo prišli Angleži in Amerikanci. Spodkopali oziroma odvzeli bi jim po čisto Židov-sko-plutokratskem sistemu izžemanja vsako možnost zaposlitve in jih prepustili njihovi usodi. Usoda bi potem bila: brezposelnost, stiska in lakota. To je tudi kaotičen položaj! Taka zmeda je lahko prav glasnikom O P., ki vam vsem toliko prerokujejo in pravijo toliko lepo zvenečih reži. Saj niso nič drugega, ko komunistični elementje, ki vidijo vsebino svojega življenja le v tem, da ustvarjajo zmedo, ker se jim gnusi vsak red. Dostojnim ljudem pa to ni ne ideal ne upanje za bodočnost. Prav je rekel »likvidator« Pototschnik: >0F. je pokret, ki slovenskemu narodu le Škoduje in ga uničuje.« Primer: Neka okrožnica lukoviške stotnije OF z dne 15. maja 1943. pravi: »Kristjansko Šolsko društvo, telovadno društvo, kmečka zveza itd. ao bile organizacije, ki so bile proti kofeu-nimu, torej proti nam. Se enkrat vas zato opozarjam na nje.« — Prosim! Med seboj torej OF-ovci in goščarji vedno poudarjajo, da so komunisti. Ali torej mi pišemo kaj neresničnega? Ne in zopet ne! Mi povemo resnico, če trdimo, da je Moskva vrhovno poveljstvo za Ivana Broža Joelpa, ki si je vzdel ime »Tito«, in vse njegove goščarje in pomagače. Tito, ta kriminalni subjekt, ima od Stalina v sporazumu z Anglijo in Ameriko nalog, da podneti »vstajo na Balkanu«, da bi dal Stalinu možnost za »tvorbo Sovjetskega Balkana«. Zopet imamo v rokah tajno povelje Stalina. To tajno povelje, ki je datirano z dnem 16. februarja 194S. 1., je naslovljeno na vrhovnega poveljnika 6. sovjetske armade, generalnega poročnika Haritonova, 2. armade, generalnega poročnika Kuznecova, in vrhovnega poveljnika skupine Popov. Našli so ga mod listinami poveljnika 25. brigade oklopnjakov polkovnika Poljakofa. Glasi se: »Naš edini cilj\ je in ostane svetovna revolucija, svetovna diktatura prole-tariata! Sklenili smo zveze, ker so te bile potrebne, da dospemp k tretji Evropi. Naša pota se pa ločijo tam, kjer bi nam naši sedanji zavezniki stali na poti do dosege našega končnega cilja.« Kakšno zločinstvo je torej, če si da kdo po takšnih pustolovcih dopovedati, da bo-#ta Anglije in Amerika mogli pomagati т IVemški nspehf v bojn na morjn Nad Niirnbergoin sestrellenih 60 terorističnili bombnikov Obcrkommando der Wehmacht je dne 28. avgusta objavilo: Na fronti Ob Miusu, v prostoru okrog Harkova in jugovzhodno od Orla so stale naše Čete tudi vier&j v težkem obrambnem boju proti močnejšim silam sovjetske pehote in oklopnjakov. Sovražnik je imel znova težke zgube. Odstrelili smo mu 161 oklopnjakov. Z energičnimi nasprotnimi napadi smo odrezali in obkolili sovražne skupine, ki so prodrle. Zračno orožje je na fronti ob Miusu, za-padno od Harkova in v prostoru jugozahodno od Orla napadalo sovražnikove skupine oklopnjakov ter kolone pehote in novih pošiljk. Dne 26. in 27. avgusta so lovski odredi sestrelili 104 sovjetska letala. ' Pri težkih bojih jugozahodno od Vjazme se je posebno odlikovala hamburška 20. divizija oklopnjakov. V noči na 27. avgust so težka nemška bojna letala napadla zbiranja ladij v alžirskem pristaniškem ozemlju in pogodila eno vojno ladjo in sedem prevoznih ladij z bombami vseh kalibrov. Nad Južno Italijo so zbili nemški lovci in protiletalsko topništvo osem sovražnih letal. Neka nemška podmornica je v Sredozemskem morju potopila eno močno zaščiteno brit. križarko razreda .»Aurora«, neka druga pa je s torpedom pogodila in težko poškodovala eno nadaljnjo križarko. Zahodno od rtiča Finisterre je bila iz neke skupine sovražnega brodovja ra^gana ena kiižarka, medtem ko je en sovražni ru-šilec, zadet po bombah, eksplodiral in ee potopil. Pri podnevnih Slinkih britansko-severno-ameriSkih letalskih skupin v obrežje zasedenih zahodnih ozemelj smo sestrelili 15 sovražnih letal. Zastrahovalni napad močnih skupin britanskih bombnikov na mesto Niirnberg v pretekli noči je povzročil zgube med prebir vaLatvom ter močna razdejanja na cerkvah, bolnišnicah in kulturnozgodovinskih dragocenih poslopjih. Po dosedanjih ugotovitvah so zračne obrambne sile uničile 60 izmed napadajočih bombnikov. Vsi sovielsi^i prodorni poslinsi spodleteli V dveh dneh uničenih 467 olilopnjaiiov in 82 letal - Dve petrolejsid ladji uničeni Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. avgusta objavilo: Pri bojih na fronti ob Miusu so dosegle nemške čete nov obrambni uspeh. Močna nemška bojna skupina je zagrabila napada-jočega sovražnika v boku, ga vrgla z visokimi zgubami nazaj in pripeljala ujetnike in plen. Pri Izjumu smo zavrnili napade Sovjetov v raznih frontnih odsekih in s protisun-kom odpravili sovražnikove vdore. Na bojišču okrog Harkova so boljševiki po topniški pripravi napadli južno in zahodno od mesta z oklopnjaki in bojnimi letali. V uspešnih obrambnih bojih smo zavrnili napade ob visokih zgubah sovražnika, ki je pri tem zgubil nad sto oklopnjakov. V prostoru juTOzapadno in zapadnj od Orla so Sovjeti %eraj začeli s pričakovanim napadom, Dasi ao uporabili izredno veliko zračnega orožja, se jim ni posrečilo, doseči nameravani prodor. Sovražnik je utrpel hude zgube ljudi in materiala. Med boji včerajšnjega dne so Sovjeti zgubili vsega skupaj 218 oklopnjakov. Visoko na severu so nemška lovska in rušilna letala odbila sovražnikove napade na nek nemški konvoj in brez lastnih zgub uničila 26 izmed napadajočih petdesetih sovjetskih letal. S tem so se pri zaščiti pomorskih novih pošiljk na fronti Ledenega morja znova obnesli letalski odredi, ki jih vodi Generalmajor Roth. V Finskem morskem zalivu so mala vozila vojne mornarice, ki jih Že več mesecev uporabljamo v zaščitni in straini slurb;, iz neke napadajoče skupine boljševiških bombnikov sestrelila tri letala. Brza nemška bojna letala so n$ vzhodni obali Sicilije z dobrim uspehom bombardi- v resnici pomagali, da boljševizem ne bo prišeK Boljševizem bi prišel, če ganebizadržalaNemčij a. Nemčija je edini branik proti boljševizmu. Naši sovražniki hočejo sicer dopovedati dobrovernim, da je ta branik slab in da vedno bolj slabi. Naj se pa zaradi nekih pojavov nihče ne udaj a napačnim upom! Nemška oborožena sila si je mnogih vojnih pohodih izvojevala zmage, kakršnih svetovna zgodovina Se ni videla. Ponesli smo naša orožja na tisoče kilometrov globoko v Sovjetsko zvezo. Popolnoma zgrešeno bi bilo izkonstruirati poraze iz poprav fronte, ki so ве izvršile iz taktičnih razlogov. V gigantski poletni bitki je nemška oborožena fila znova razbila napadne armade boljševiSke svetovne revolucije, prizadela boljševikom ogromne zgube ljudi, oklopnjakov in drugega vojnega orodja. Doslej je bilo od junija 1940. 1. uničenih ali uplenjenih 14.500 oklopnjakov, in število padlih in ujetih na sovjetski strani že skoro presega 1% milijona. Spričo teh velikanskih sovjetskih zgub mora cel6 sovražni tisk soglasno priznati dejstvo, da je Se nezlomljena udarna in napadalna sila nemške oborožene sile. Vojaški sotrudnik lista »Stockholms Tidningen« piše v članku (f nemški defenzivi na Vzhodu: »da bo še vseeno uspeh nemški роекцж, da na god- rala sovražne prevozne ladje, i^lne za izkrcanje in skladišča novih pošiljk. V Južni Italiji so sile zračne obrambe včeraj sestrelile šest sovražnih letal. V težkih bojih v prostoru pri Harkovu si je v napadu in obrambi stekla posebno slavo divizija f^-Panzergrenadirjev. Ta divizija sama je tekom 35 bojnih dnevov odstrelila en tisoč sovražnikovih oklopnjakov. Ravnotako se je posebno odlikoval 236. oddelek jurišnih topov v bojih pri Izjumu. Priznanje vlsoltili zgub ladij , Lizbona, 31. avgusta. Obotavljajoč se priznavajo Amerikanci in Angleži, da so v juliju zgubili mnogo ladij. Prvo priznanje je izšlo medtem v »Philadelphia Recordu«. Časopis ugotavlja, da so se nemške podmornice katastrofalno koncentrirale v dpločenlh morskih ozemljih in da sp s tem nastale enormne zgube ladij. Severnoameriška mornarica dobro ve, zakaj sedaj molči o zgubah ladij. Na žalost se še nadaljuje med vojno in trgovsko mornarico spor o razdelitvi naročil v času, ko morajo ameriške ladjedelnice producirati z vsemi silami, kot tudi angleško-ameriški spor, če naj se grade hitre ali počasne prevozne ladje. Vse preveč vpliva na sedanje spore rivaliteta za povojno dobo, mesto da bi skrbeli za hitro izpolnitev praznine radi visokih zgub ladij v juliju. _ Ce boljievlkl morejo vzdržati, je problematično, ugotavlja vojadki dopisnik »Dally Tele-graphaf. Dejstvo je, da pomeni tako dolgotrajna ofenziva, kot ta sovjetske armade, težko obremenitev za napadalca^ Angleško kurirsko letalo »se je zgubilo« v četrtek ravno nad Boforsom, velikim tovarniškim mestom za orožje" Po svarilnih strelih Švedskega protiletalskega topništva, se je pa raje odstranilo- Fiihrer je sprejel ob navzočnosti Relchsmi-nistra dfes Auswartigen pl. Ribbentropa novo-Imenovanega kraljevskega romunskega poslanika v Berlinu Joiina Gheorghea v svrho izroditve poverilnlc in odpokllcnega dopisa njegovega prednika- Poglavnlk dr- Pavellč je razrešil v sredo hrvatskega justiCnega in kulturnega ministra dr- Dumandčiča službe- Z začasnim vodstvom poslov je bil poverjen nadomestujočl ministrski predsednik dr- Kulenovič- BolRiarsM Tnlnlstrekl predsednik FIloff je obiskal v sredo zvečer v spremstvu nemškega poslanika in voditelja bolgarske mladine nemško otroško taborišče za odpošiljanje v Bankjl pri Sofiji- Ministrskega predsednika je navdu« šeno,'{[)ozdravila nemška mladina. t: Dva boljievlika vohuna, zakonca ErUcksoa je obsodilo stockholmsko mestno sodišče na, dve odn. tri leta prisilnega dela. Imela sta, tajno oddajno postajo v svojem stanovanju, : a katero sta sporočala poročila neki Inozem. ski sili. Bila sta prej zaposlena pri Stockholm# skem. komunističnem časopisu. Vse verske sekte Romunije so v smislu skle^ pa ministrskega sveta brez Izjeme prepovedo« ne- Radi udeležbe prepovedanih verskih sekti je bil že obsojen nek mož pred vojnim sodiščem v Cernovicah na deset let prisilnega dela In zaplembo premoženja. Turški državni predsednik je Izvršil tradicionalno povišanje častnikov. Sedaj obsega 5000 častnikov, izredno viSoko Število, ki ae poda radi mobilizacije vojske. V ponedeljek zjutraj so opazili na južnem Pacifiku, tako javlja Domei, sedem sovražnih križark s severno smerjo v bližini otoka Na-vo. Bojna letala japonske nosilke letal so takoj napaflla In so težko poškodovala z zračnim torpedom eno sovražno križarko. Dobavo USA iz posojilnega In zakupnega zakona znašajo do konca julija skupno 13 07$ milijonov dolarjev, je povedal Roosevelt na neki časnikarski konferenci. Velika Britanija je od tega dobila dobav za 4400 milijonov, Sov-jeta pa za 2400 mllljoiftv dolarjev. Vojsiia USA mora biti ravno tako obsežna, kot armade drugih narodov, je izjavilo was-hingtonsko vojno ministrstvo, da se bodo bodoči mirovni pogoji lahko tudi proti zavezal-(kom s poudarkom izvajali- , »Quebec je odpovedal«, tako označuje »Daily Herald«quebeške razgovore. Anglija, USA in Kanada so zamudile, novo veliko priložnost piše časopis- Vojni stroški so tako neizmerni, da se mora v USA vedno širši krogi obdavčiti. Sef davčne oblasti A- Paol je izjavil glasom »News Chr6-nicia«i- da je bilo leta 1932- dva milijona davkoplačevalcev, 1- 194.2. da jih je bilo Že 35 milijonov;-letoa pa da je bilo 40 шШјоаоу o«eb I4, tvrdk obdavčenih. Letalstvo USA v čungkinški Kitajski je po japonskem poročilu je zgubilo 80 letal od 23. julija dalje, torej več kot polovico vseh letal, ki jih.je bilo 160- ftvloarskl zvezni svet se je zopet bavil Ж vprašanjem zatemnitve, glede katere so zahtevali marksistlčm krogi, da se razveljavi. Zvezni svet in general sta mnenja, da ob sedanjih razmerah ni misliti na ukinitev zatemnltve- "Kot EFE sporoča, da je vlada Nove Zelan« ■ dije sporočila, da znaSajo od začetka vojne novozelandske zgube 20000 mož. V New Torku je došlo zopet do nemirov črncev, kot zvedo časopisni dopisniki. Tudi v več manjših mestih v Connectleutu je prišlo do spopadov med belci in črnci. Angleško delovno ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri se morajo zglasitl k popisu prihodnjo soboto vsi 161etni mladeniči in dekleta pri pristojnem delovnem uradu, v kolikor že niso zaposleni. lagi vedno še nezlomljene sile nemške armade in spretnega vodstva vojskovanja utrudi sovjetsko napadno moč. To bi si morali predočiti zlasti tisti, ki smatrajo, da je zlbmljena zmogljivost Nemcev.« Tako piše inozemstvo! In prav ima. Sovražna agitacija lahko kombinira, kar hoče. Saj nas le hoče zvabiti iz naše rezerve, saj hoče le zvedeti naše načrte za bodočnost. Zares brezuspešno prizadevanje, ki ne uspe tudi ne z zračnim zastrahovanjem. 2 njim se sicer lahko ranijo naša mesta in vasi, toda namesto, da bi postali mehki — česar se je nadejal sovražnik — smo postali še trši. Naj nas nihče ne zamenja s kom drugim. Mi Nemci smo naci-j a bojevnikov in takrat, ko je sovražnik menil, da je prišel čas, da nas zmehča, se je izvršila velika mobilizacija rok in src v celokupnem Velikonem-škem Reichu. Sovražnik sam potrjuje to dejstvo. Angleži prišejo na primer, razmotrivajoč boje v Siciliji: »da so sedaj na lastnem telesu preskusili, kako pogumno in hrabro se bojujejo Nemci in kako odlična je njihova morala.« Pričakovani Stalingrad je v Siciliji izostal, in tudi ni bilo mogoče ovirati nasprotnikove uspešne evakuacije. Bodočnost pa za zaveznike nikakor ni rožnata.« Za posebno inaloverne hočemo Se citirati izvajanja lista »Time and Tide«: »Iz nemškega odpora na Siciliji zoper ogromno premoč se mora zopet posneti Še vedno visoka nemška bojna morala. Treba j e •nastopiti proti prevelikemu optimizmu, ki je v zadnjem času zajel zaveznike. Sovražnikove frontne linije niso nikjer omajane, ravnotako niso nikjer motene njegove zveze v ozadju.«; Na to. lahko odgovorimo le to, če celo naš sovražnik kaj takega ugotavlja, bo pač gotovo resnično. Gotovo je resnica, da je težišče na Vzhodu in da se Stalinu in njegovim sovjetskim armadam do današnjega! dne ni posrečilo, da bi v bitki tega poletja dosegli le en postavljeni cilj, kaj šele glavni cilj Ukrajino. Stalin je dal svoje armade z gigantsko silo in gigantskim številom za-, letavati se, da bi na vsak način zopet pri-i, šel v posest Ukrajine, ki je vir kruha zai Sovjetsko zvezo. To se mu ni posrečilo. Taka je resnica! Sovražnik jo poskuša kaliti in ljudi zavajati v zmoto s tem, da raz* širja po svetu najbolj besne in najneum-nejše govorice. Svobodno mu. Mi vemo, da naš realizem ne samo skrajno vznemirja sovražnika, ampak da mu je tudi neprije^ ten. A. M. iSriftieiUr: fMeiirich Hwatmenn. — Zwzeit SiT AneeleenJieto Si. I jtWtk. ' 1 3Iittwoch, 1. Pcptember. 1943. KABAWANKEN BOTE Seliš 3. — Nr. 69. Alle Durchbruchsversuche fehlgeschlngen In zwei Tagen 467 Panzer und 82 Flugzeuge nbgeschossen — Toganrog plonmiifiig geroumt None Erfolge unserer Kampfllngzeuge im Mitlelmeer — Schlachlschiff and Kreazer schwer gelroffon Aus dem Fiihrcrhauptquirticr, 30. August., Dan Oberkommando dcr Wchrmacht gibt bekannt; In den schwcrcn Sdilachtcn, die scit dem 5, Juli fast ohnc Untcrbrcchung im Osten anhaltcn, ist es den Sowjcts trotz ihrer groBen zahlenmaSigen Ober-legenheit an Menschen und Material nirgends ge-lungen, die deutsche Front zu durchbrcchen und auf-xurolicn. Wenn auch dcr Fcind ohne RiickKicht auf meine starken Verluste immer neue Verbande dort in den Kampf warf, wo cr F.inbriiche erjiielt hatte, so gelang cs dock Immer wieder durch die ver-bisnenc Abwchr und die Gegenangriffe unserer un-vergleidilich kampfcnden Infanteric, die von den an-deren Waffengattungen hervorragend unterstiitzt wurde, die Linien zu halten oder wiedcr zu nehmen. Wo Ausweichbewegungen vorgenommen nurden, ge-schah die: in Toiler Ordnung nach Zerstdrung aller flir den Fcind wichtigen Objekte und steU mit dem Zweck, die Front zu vcrkurzen und dadurch neue Reserven zu gewinncn. Auch gestern kam es besondcrs im Sudabschnlft der Ostfront zu schweren Abwchrkampfen. Das Tollig zerstorte Taganrog wurde pianmafiig gerSumt. In den letzten beiden Tajen vcrlorcn die Bolsche-wisten 467 Panzer und 82 Flugzeuge. An der Ostkiiste Siziliens griffen VerbSnde der deutschen and italienischen Luftwaffe Schiffsansamm-lungcn in den Gcwassem von Augusta an Sie ver-niditeten zwei Tanker mit zusammen 16.000 Brt sowie zwei weitere Schiffe und beschidigten Tier Fraditer durch Bombenwurf schwer. Bei einem weit in das westliche Mittelmeer тог-getragenen Angriff erzielten deutsche Kampfflugzeugt BombenTolItreffer sdiweren Kalibets auf einem feind-lichen Schlachtschiff and einem Kreuzer. Einige feindliche Storflugzeuge warf en in der тег-cangenen Nadit vereinzelt Bomben auf westdeutsches Gebiet. Im Raom топ Ssewsk hat sich das Grenadierregi-ment 12 der 31. Infanteriedivision in schweren Kfmpfen besondcrs ausgezcichnet. NeutralltatswWriges Verhalten von sdiwedisdien Fisdiereifahrzeugen Berlin, 31. August. Am 25. August stcllten dentsche Sceetrcitkrafte in dem fur die Fischerei verbotenen Skagcrrak-Weragebiet mehrere Fischcrci-fehrzeuge fest. Die Fahrzcuge wurden durch War-nungssdhiisse aufmcrkeam gemacht, d@B sie slch im Warngebict bcfindcn, worauf sie eich entfernten. Am „Der FUhrer file beherrsdiendste Gestalt" Bukarest, 31. Augu-st. „Porunca Vrcmil" widmet der Person Adolf Hitlers eine Betrachtung. in der es heiBt. keiner dcr lebenden Politiker besitje einen tieferen Blldt fiir die der Welt und Europe drohen-den Gcfahren als der Fiihrcr, Bereits 1919 babe diesct das unheilvolle Ratsel Bolscbewismos ent-zlffert AIlcs. was der Fiihrcr vorausgesagt nnd wovor er die Wcit gewamt habe. set eingetroffen. Sein Vcrdienst allein sei cs gewcsen. Europe alar-miert und In Verteidigungsbereitschaft gebracht ro haben. So erweise slch Adolf Hitler heut* nicht nur als Prophet, sondem auch ale Mann der Tat dessen politische Entschliisse auf seinen genialen Intultlonen heruhten. „Was batten wirEuropaer ohne Adolf Hitler gctan, ohne seine Voraussicht und die von ibm geschaffene deutsche Armee. Der Fiihrcr 1st die grofiartigste nnd btherrschendste politische Gestalt" Gestandnis Uber hohe Sdilffsverluste . rd. Liesabon, 31. August. (Eigcnbericht.) Nur zdgernd gestehen die Amcrikaner und Englander ein, dafi sie in Juli schwere Tonnageverlustc erlitten haben. Ein erstes Eingestandnis liegt mittlerweile vom „Philadelphia Rekord" vor. Das Blatt stellt fest, daB sich die deutschen U-Boote In katastrophaler Weise in gewissen Seegebieten konzentriert hattcn und daB. dadurA enorme Verluste an Schiffsraum entstandcn. Die USA-Marine habe gute Grunde, watum sle heutc liber die Tonnageeinbufien schweige. Bcdauer-licherweise halte in einer Zeit, in der die ame-rikanischen Werftcn mit hbchster Kraft pro-duzleren miiBten, der Streit zwischen Kriegs-und Handelsmarine uber die Auftragsverteilung an, desgleichen der englisch-amerikanische Streit. ob schnelle odcr langsame Frachter gebaut werden sollen. Zu sehr seien die gegenwartigen Auseinandersetzungen von der Rivalitat In der Nachkrlegszeit beeinfluBt, als daB man schnell-stens fiir die Wiederauffiillung der durch die hoheh Juliverluste gerissene Liicke sorge. Maisky instruiert Nahas Pasdia rd. Bern, 31. August. (Eigenberidit.) Die bevor-•teheode Obersledlung dcr Emigrantenregiemngen nach Kairo hat die Sowjcts veranlafit, sdileunigst mit der dortlgen Regierung In Fiihlungnahme zu treten. Zu dlesem Zwecke besudite Iwan Maisky. dcr bisherige Sowjctbotschafter In London, auf der Fahrt nach London den Sgyptisdien Premierminister Nahas Pescha. Mit dleser Unterredung, die von Renter als „herslich" bezeichnet wird, wurde der erste amtlichc eowjetisch-agYPtische Kontakt hergestellt. In London sieht man dcr Obersledlung der &til-Reglerungen mit einiger Besorgnls entgegen. 1st sich •ber allmahlich kl«r dariiber. dafi Moskan eine gc-hdrige Portion EinfluB beanspruchen darf. USA-lnftwaffe honoriert Absdiiisse fd. Stockholm, 31. August. (Eigcnbericht.) Die eogenenntcn ajnerikanischen , Flicgcnden Tiger" werden jetzt mlt regelrechtcn Soldnern beraannt. Be-rlchten der schwedlschcn Prcsse zufolge erhaltcn sie aamlidi eincn rcgulSren Kopfpreis, das heiBt. fur jedes abgeschossene Jegdflugzeug 800 RM eusgezahlt. Auf solchen Methoden baslert also der Zustrom zur •jnerikanisđien Luftwaffe, denn fur Geld tun gewis-ie Volker bekanntlidi alles. Abend wurden die Fahrzcugc wicdcrum an der gleichen Stclle mitten Im deut-sdicn Wamgebiet angetroffen. Die deutschen ■ Streitkraftc stcllten euBerdem fest daB von den in der Nacht vorhcr ausgclegtcn sieben Bojenlcuchten nur noch cine brannte und die iibrigcn zum Teil fehltcn, zum Tell durch Ausschrauben dcr S chatter und durch Entfcrnung der Topp-Zcichen unbrauchbar gemacht wotdcn waren. Bei Eintreffcn der deutsdicn Kricgsfahrzcuge zogen sich die Fischcrciboote schncllsfens zuriick und versuchtcn zu cntkommen. Sie wurden daraufhin mit Artillerie be-schossen und zwcl dcr ВоЛе wurden vcrscnkt. Die Fischerbootc haben zweimal am gleichen Tag« sich in dem Wamgebiet aufgchaltcn und haben sich dort zu schaffcn gemacht. Sie haben sich damit eines pknmaBlgen und absichtllchen Obertrctens des Verbotes, das Deutsche Wamgebiet zu befahrcn. schuldig gemacht Durch eine Anfrage des schwc- disdicn Marineattaches wurde be,statist, daB ee aich um echwedische Fahrzejjjie handelt. Das Verhalten der schwedischen Boote ist nicht nur ncutralitatswidrig, sondem stellt eine unmittel-bare Untcrstiitzung der Feinde Deutschlands dar. Der deutsche Geeandte in Stockholm hat nam ens der Reichsregierung gcgen dieses Verhalten schwedischer f'ischerfahrv.euge in einer Demarche beim AuBenmini-ster erneteste Verwahrung eingelegt und die Erwar-tung der Reichsregicrung ausgesprochen, dafi die schwedische Regierung die Schuldigen in entsprcchcn-der Weise zur Verantwortung zieht. Die Reichs-rcgierunj hat feriier zur Kenntnis gebradit, dafi die deutschen Seestreitkrafte nach dicsem Vorkommnis die Weisung erhaltcn werden, die hisher vielfadi noch jciibte Riicksicht bei einem Oberfahren der Grenze des Waragebietes aufzugeben und in Zukunft jegen solche Fahrzeuge entsprediend vorzugehen. Ganz Bulgarien trauert um Konig Boris Ш. Herzliihe Anteilnahme des Ftihrers - Die neue Regentsdiaft wird gebildet Sofia, 31. August. Am Samstag, den 28. August, om 20 Uhr hat Ministerprisident und AuBenminister Filoff folgende Proklamation verlesen: „Seine MajestSt der K6nig Karl Bori« III., der Einiger, ist nadi Iturzer und schwcrer Krank-heit heute, am 28. August, um 16.22 Uhr im Kreise seiner Familie verschieden. UnermeSiich ist der Schraerz Buigariens und des buigarisdien Volkes. Wir all* haben die heiiige PHidit, sein Vermfiditnit zu erfulien und einig nnd onbeirrt den von ibm vorgezeidineten Weg weiterzu-tdireiten." Die Beiieidstelegramme des FlUirers Berlin, 31. August. Der Fiihrer hat aus Anlafi des Tođes des Konigs Boris von Bulgarien der Konigin-Witwe nachstehendes Beileidstelegramm iibermittelt: „Die erschQtternde Nadiridit von dem Ableben Seiner Najestat des KSnigs Boris liat micb auf s schmerzlichste bewegt Bulgarien verliert mit Konig Boris einen Monarchen, der die Geschicke seines Volkes mit bewunderungswiirdlgem Mat und umsichtiger Klugheit geleitet hat. Ich selbst ▼erliere mit ihm einen treuen Freund und Bun-, desgenossen, dessen Andenken von mlr und vom deutschen Volk stets in hohen Ehren gehalten werden wird. Eure Majestat bitte idi, meine und des ganzei] deutschen Volkes tiefempfundene, aufrichtige Anteilnahme fOr das konlgliche Haus und die bulgarische Nation entgegennehmen zu wollen. Adolf Hitler." Der Fiihrcr richtete ferner an den bulgarischen Ministerprasldenten Filoff nachstehendes Tele-gramm: „Eurer Exzellcnz mochte Idi aus AnlaS des Ablebens Seiner MajestSt des Kdnigs Boris meine und des deutschen Volkes herziichste Anteilnahme iibermitteln. Ich weiB, dafi Sie Ihrem SouvcrSn in seiner geschichtlichen Mission fiir die Zukunft Buigariens als treuer Ratgeber eng verbunden gewesen sind, und empflnde mit Ihnen aufs tiefste den schweren Verlust, der Bulgarien betroffen hat. tdi bitte, meine Anteilnahme auch dem kdniglich buigarisdien Minister-rat zum Ausdruck zu bringen. Adolf Hitler." Teiegrammwechsel mlt Prinz СугШ Berlin, 31. August. Prinz Cyrill von Bulgarien. der Bruder des verstorbenen Konigs Boris, hat dem Fiihrer folgendes Telegramm iibermittelt: ^ „Die Freundschaft, die Sie, Fiihrer, fiir meinen verbllchenen Bruder hegten, verpflichtet miA, Ihnen das Ableben Seiner Majestat Konig Boris III. von Bulgarien mitzuteiien." Der Fiihrer hat dem Prinzen Cyrill-mlt nadi-stehendem Telegramm geantwortet: „Die Nadiricht vom Ableben Ibres Bruders, Seiner Majestat KSnig Boris, hat mi* zutlefst erschQttert. Indem ich Eurer koniglichen Hoheit fiir die Obermittlung dieser Nadiricht meinen Dank sage, bitte ich Sie, zu diesem so schweren Verlust meine aus ganzem Herzen kommende Anteilnahme entgegenzunehmen." Beileid des Reichsmarschalls Berlin, 31. August. Relchsmarschall Goring hat aus AnIaB des Ablebens Konig Boris III. von Bulgarien der Konigin-Witwe Johanna, dcm Bruder des Konigs, Prinz Cyrill, dem bulgarischen Ministerprasidcnton Professor Filoff und dem Sobranje tclcgrafisch seine Anteilnahme ausgesprochen. Anteilnahme des ReicheauBenministers Berlin, 31. August. AnlaBlich des Ablebens Seiner Majestat des Konigs der Bulgaren hat der Reichsminister des Auswartigen v, Ribben-trop der Konigin-Witwe Johanna, dem Bruder des Verstorbenen, Prinz Cyrill, und dem konig-lich bulgarischen Ministerprasldenten und Aufien-minister Filoff sein Beileid iibermittelt. Die sterbllđie HQlIe aufgebahrt Sofia, 31. August. In der Nacht zum Sonntag wurde die sterbliche Hiiile des Konigs in dcr Hofkapelle aufgebahrt. In der Friihe des Sonn-tags wurde dort eine Messe in Gcgenwaft der Zarenfamiiie, des gesamten Hofcs und der Dienerschaft gelesen. Im Palais ist eine zwolf-monatige Hoftrauer verfiigt worden, sechs ,Mo-nate davon als Volltraucr. Prinz Simeon bestelgt den Thron Sofia, 31. August. In einer weitcren, im bulgarischen Rundfunlc verlesenen Proklamation wurde am Samstag abend bekanntgegeben, daB gemafi der Verfassung Thronfolger Prinz Simeon den Thron Buigariens unter dem Namen Simeon II, bestiegen habe. Bis zur Regelung der Regentschaftsfrage werde der Ministerrat die Leitung Buigariens iibcrnehmen. Prinx Simeon von Tirnovo wurde am 16. Juni 1937 in Sofia geboren. VerfassungsgemaB wird cr mit 18 Jahren volljahrig. Bis dahin werden die koniglidien Rechte durch drei Regenten aus-geiibt, die von der groBen Nationalvcrsammlung liestellt werden. Diese muB besondcrs gewahit werden und tritt in Tirnovo zusammen. Vierzlgtigige Volkstrauer in Bulgarien Sofia, 31, August. Die vom Ministerrat aii-geordnete vierzigtagige Volkstrauer bestimmt das Setzen von Trauerfahnen und die SchlieBung aller Vergniigungs- und Belustigungsstatten, In den ersten sieben Tagen nach dem Tod des Zaren Boris 111. finden keine Theater-, Konzert- und sonstige Vorsteilungen statt. Bis auf weiteres . diirfen auch keine Hochzeiten stattfinden. Die Leitung der bulgarischen Sportgemeinschaft ord-ncte an. daB auch alle Sportveranstaltungen und Wettkampfe ausfallen. Zwei Armeebefehle des Kriegsmlnisters tc. Sofia, 31. August. Dcr bulgarische Kriegs-minister Generalleutnant Michoff hat zwci Armeebefehle erlassen, in denen er die Gestalt des verstorbenen Konigs Boris alien Soldaten als Beispiel hinstellt und sie auffordert, nunmehr dem neuen Konig, Simeon II., die Treue zu halten. „Kdnig Boris weihte sein Leben dem Vater-land," heiBt es im ersten Bcfehi, „sein ganzer Lebenslauf war ausgefiillt mit ununterbrochcner Arbeit und Immerwahrender Sorge um das Wohl seines Volkes un& um die Starke der ihm so teuren Armee." Englonds vetbrecherische Kiiegliihrung Von Churchill bereits 1918 vorgesdilagen - Von Marsdiall Fodi abgelehnt drd. Vichy, 31. August. (Eigcnbericht.) Im Zu-sammenhang mit dem letzten anglo-amcrikenischcn Terrorangriff auf die AuRenvlertel von Paris, dem wiederum whlreiche unschuldlge franzoslsdie Zivi-listcn zum Opfer gefallcn sind. schrclbt dcr ..Bolaireur dc Niccc" diese unmcnjtchliche Art der Kriegfiihrunj! eel nrspriiiiisUdi kelneswegs vorgesehen gewesen. Deutschland namentlich habe immer wiedcr und auch zu Beginn dieses Krleges noch versucht durch Interifatlonale Abmachungen den Krieg gegen Franco und Kinder zu vermeidcn Alle diese Be-mfihungen hatten aber an dem kategorischcn Ncin England; scheitem mussen. Das franzosischf Blatt belont, England h»be ent-sprechende Plane bereits im ersten Wcltkrie? aus-scarbcitct Am 16. August 1918 habe Churdiill dcm damalijen Oberbcfchlsheber dcr franzosischen Armeen Macschall Foch in einem Brief vorgcsdila-Sen den Krleg In Zukunft auch jcgen die Wohn-viertel und die Zivilbevolkerung Jet Stadte zu rldi-ten. Marschall Fodi habe das Ansinnen Churdiills als unmilltiiriscb zuriickgewiesen, Diese Ha I tun g des franzdsischen Marschalls so schreibt das Blatt. habe In krassem Gegensatz zo den Aaslditen audi anderer englischer PcrsSnlidikelten geetanden. So habe bel- Die Schlacht ohne Pause Es vergeht kaum ein Tag, da der Be-richt des Obetkommandos der Wehr-macht nicht von neuen Erfolgen unserer Streitkrafte, in erster Linie der Luftwaffe, im Kampf gegen die Feind-flotte im Raum um Sizilien Kunde geben kann. Es ist ein hartes und zahes Ringen, dessen einzelne Phasen nicht immer deutlich sichtbar in Er-scheinung treten, das aber, in seiner Ge-samtwirkung betrachtet, von auReror-dentlichem EinfluR auf die Operationen in diesem Kampf gebiet ist. Fiir die 'An-glo-Amerikaner steht das Problem dc-f Nachschubs an Truppen, Waffen und Munition im Vordergrund. Zu seiner Ld-sung bediirfen sie einer sehr umfang-reichen Tonnage, die, um ihr Ziel zu er-reichen, Seewege einschlagen muR, die trotz starker Sicherung nicht auRcr-halb des W irkungsbereiches unserer Luftwaffe stehen, wie, um ein besonder.t anschauliches Beispiel aus der jungsten Vergangenheit herauszugreifen, die Zer-schlagung des Geleitzuges ostwarts Gibraltar, nur rund zweihundert Kilometer vor diesem BoUwerk entfernt, gezeigt hat. Den deutschen Aufklarern fallt da-bei die wichtige Aufgabe zu, die feindli-chen Schiffsansammlungen, sei es in der Form des Geleitzuges auf offener See, sei es in irgendeinem Hafen, ausfindig zu machen und ihre B^obachtungen }e-nen Stellen mitzuteiien, die dann den Einsatz von Torpedoflugzeugen, Kampf-flugzeugen usw. befehlen. So haben sich im Verlauf der ziiriickliegenden sieben Wochen im westlichen Mittelmeer mit dem Schwerpunkt im Raum von Sizilien besondere Kampfbedingangen entwik-kelt, die selbst bei diesem an neuen Mo-menten wahrlich nicht armen Krieg ohne Vorbild sind. DaR dieses Handinhand-arbeiten der einzelnen Verbande der Luftwaffe von auRerordentlich beachtli-chett Erfolgen begleitet ist, zeigt die bis-herige Bilanz von 1,7 Millionen Brt feind-licher Tonnage, die die Luftwaffe in diesem Kampf gebiet dutch Versenkung, Vernichtung oder Beschadigung ausge-schaltet hat. Diese Zahl steigt naheza tagtaglich, wie die Beschadigung von weiteren elf Transportern mit 55.000 Brt durch unsere Kampffliegerver-bande im Hafen von Palermo beweist. Die Beschadigungen dieser Schiffe sind meist derart, daR Reparaturen von meh-reren Monaten notwendig sind, um sie wieder seetiichtig zu machen, und das naturgemaR auch nur unter der Voraus-setzung, daR geniigend Werften zur Ver-fiigung stehen. Hiermit ist es nun je-doch in diesem Kampfgebiet nicht zum besten bestellt, denn bekanntlich sind, am.nur ein Beispiel herauszugreifen, die Werftanlagen von Qibrahar bereits seit Monaten mit reparaturbediirftigen Schif-fen iiberfiillt, ohne daR in absehbarer Zeit die Moglichkeit einer Wiederher-stellung besteht. Unter diesen Umstan-den wiegt ein im Mittelmeer beschadig-tes Schiff bedeutend schwerer als etwa eine Einheit, die im Bereich der briti-schen Insel, wo zahlneiche Hafen zur VerfUgung stehen, von einer Bombe oder einem Torpedo getroffen wird. Wir haben, da wir die Kr'afte und Moglichkei-ten des Gegners niemals zu unter-schatzen pflegen, keineswegs unange-braehte Erwartungen an diesen bestan-digen Schiffsschwund gekniipft. DaR er von anglo-amerikanischer Seite selbst nicht auf die leichte Schulter genommen wird, zeigen, trotz alien scharfen Anwei-sungen, zahlreiche Pressestimmen, die voUer Besorgnis auf das Tonnagepro-blem hinweisen, ^as fiir den Feind von lebensnotwendiger Bedeutung ist. spickwelae der Maior Philippe Cribble kOrzlldi Im ..News Chronicle" geschrieben, ee eel eine ver-brecherische Unjeschidlichkelt" wenn man In der Diskussion der tnternalionalen Geeetze fiber die Kriejfiihrunj! gegen Franem Greise and Kinder fiirderbin nocb Zeit »erlieren wollte. Tankkonstrukteur todlldi verunglUdit Tokio, 31. August. Dcr bekannte japaniseht Tank-konstfukteur und technische Armceberater Dr.-Ing. Michitoshi Idilhara 1st bei den Probefahrten von Kricgsfahrzeugen tSdllch vcningliidtt. Der Tenno hat ihm noch nachtraglich durch ErhShung eeinee Bc-amtcnrangs und Vcrlcihung des O'dcns der auf-gehcndcn Sonne gcchrt. Samtliche Zeitungen wldmen dcm Verstorbenen chrende Nachrnfe und welsen dar-auf bin, daB er cln ebenso hervorragender Wissen-svha/ter und Hochschulpiofcssor wie ein heldcn-hafter Frontsoldat war. Er hat den Tod bei der Aus-iibung seiner Pflidit im Interesse des Vaterlandcs gefunden. Bine iapanisdie Anerkennung Tokio, 31. August, Die Beridite iibcr die Hal-tung der deutschen Zivilbevolkerung bei den Terrorangriffen der Englander und NordaraerU kaner haben die iapanisdie Offentlidikeit tief be-eindrudct „Der unersdiUtterlidie Wille, alien М«б-nahmen des feindlidien Nervenkrieges zum Trotz fest und hart zu bleiben", so schreibt „Tokio Schimbun", „hat der Geschichte der deutschen Heimatfront ein neues glorreiches Blatt hinzufiigt und unser Vertrauen auf den uner-schutterlichen Widerstandsgeist des deutschen Volkes erneut gestarkt. Die Hoffnungen der Anglo-Amcrikaner, die Moral des deutschen Volkes zu brechen, sind gescheitert." Vergebliđie Luftangrlffe aol Hongkong Hongkong, 31. August. Am Mittwoch versnditen USA-Luftstreitkrafte am Morgen und Nachmittag zwei vergebliche Angriffe auf Hongkong. Sie wurden durch das schwere- Abwehrfener der iapanlsch«n Flakbatterien zuriickgctrieben. Femer vcrsuditen drei-zehn feindliche Bomber und Jager einen Angriff auf Hongkong, der sofort zuriidcgcschlagcn wurde, Der Feind warf aua grofier Hohe einige Bomben, die nur geringen Schadcn- anrichteten, Ein weiterer Angriffs-versuch von sieben feindllchen Maachinen richtete siA um 18 Uhr gegen Hongkong, aber die fapanischen Flakgeschiitze zwangen sie zur Flucht, Der Angriff richtete kelnerlei Schaden an. Sfite 4. — Nr. 69. KARAWANREN BOTE Mlttwoch, 1. September 1948. DpT Mnrnbprini nfoCCnr / ^ lOO. Cebuming vm WIMm Wiwr-ZSOO plaltd#ub*e i/wi ЈУ&иЛ Wiviiyi ViwDwUi / Possungen дв5шшп№ - Von Koti Htmonn Btintanann Das Mftrchen, »đa» uns unrndgllche Bcfeben-helten mlt mQglichea oder uomOglichen Be-ilingungen als mOglich darstellt«, wle Goethe sagt, hat auch hcute noch elnen groQen Wir-kungskrela in alien Volkssohichten und Le-bensaltern, denn alle Mttrchen von Grimm, Bochstein, aus Tausendundelner Nacht, die dK-niachen von Andersen, die Isl&nder, die Indl-иоћеп gehen In Ihren Kempunkten auf die iiberlleferten Sagen unserer germanischen Vorzelt asurlick, als die Menschen noch n&her dcr Natur, den Quellen alleg Lebene und den Gloiohnlssen von Gut und Bfise standen. Viele dieser M&rchen, die seit Jahrhunderten von Mund zu Alund, von Mutter zu Mutter wanderten, waren wohl veralckert, Irgendwo auf elnem Dorfe aber lebten sie im Herzen tier alten Leute welter. Sle mufiten nur auf-^ezetchnet, aufgespUrt werden. Und dag tat Marchenprofes8or« gab- Er starb init 92 Jahren im Jahre 1935 und am 27. August dieses Jahres ware er himdert Jahre alt geworden- Wie Wisser zum Sammeln dieser Im Volke noch wurzelnden plattdeutschen MKrchen kam, 1st elne Geschlchte fUr sich, die bewelst, daS oftmals die entscheidenden und groBen Dinge im Volksleben, im Volkstum durch elnen Zu-fall Ihre weltertrelbende Kraft erhalten. Ale WIseer 1893 — er gehSrte damals einer litera-rischen Geselltchaft in Eutin an, In der all# vierzehn Tage eln Mitglled elnen Vortrag hal-ten muBte — nach elnem neuen Thema »uchte, fielen ihm elne Reihe M&rchen ein, die man ihm als Kind erz&hlt hatte, die teils, aoweit sie Ihm mit Blnzelhelten im Gedttchtnig hafteten, vielfach echtere und ursprilngllchere ZUge enthlelten als die entsprechenden BUcher-mfirchen, telle aber Uberhau^t nlcht in BUchetn standen, also allem Anscheln nach Ihren Ur-sprung is mUndlichen Oterlieferungen haben muSten. D1« Phantaele de* Volke# Sollten diese Geschlchten fUr Immer und unwiderruflich verloren sein? Bin helmweh-artiger Schmerz, die Sehnsucht nach den Ge. schichten aus der Kindheit waren es, die ihn nun veranlaQten, auf die Suche nach diesen MKrchenechiitzen zu gehen- Vier Jahre waren unterdessen verfiossen, als Professor Wisser wlederum durch elnen Zufall endllch auf die ersten Marchen stleB, die ihm elne alte Prau, eine echte MKrchenerzKhlerin aus Grlebel In der NKhe von Eutin, erzKhlte- 48 waren es auf einen Schlag. Zwar waren die gesuchten (diese wurden erst Jahre spater gefunden) nlcht da-bel, aber viele andere, die genau so wertvoll waren- Nun war der Bann gebrochen, der Eifer stieg, Wisser suchte nun jahraus, jahrein alle GroSviiter und GroSmUtter in yielen DSr-fem auf, um von diesen Alten die tief im Volke wurzelnden Marchen zu horen- Nach und nach stellte sich aber heraus, daft von den elnzelnen Sagen und MErchen, Schwanken und Schnurren, Schildtotlrger-, Hofnarren- und Bulenspiegelstreichen, Spuk-, Hexen-, Mord- und Raubergeschichten, wie sie sich dae Volk in der Ulenflucht erz&hlt, viele verschiedenrf Fassungen und Abweichun-gen vorhanden waren, 'die nur bewiesen, wie unerschopflich reich die Phantaele des Volkes, die UrwUchsigkeit und die UrsprilngUch-keit der Marchen 1st und war- Wisser nahm zuerst auch an, daS es gentlgen wtlrde, aber bald schon stellte sich heraus, daB man sie wflrtlich den alten Scha-fern, Korbmachem, TOpfern, TageWhnern, Fuhrleuten, Schmiedebursclien und den alten FtauMi und Mttnnern nachschreiben muflte, well sonst zu viele sprachliche EigentUmllch-keiten veriorengingen- Spuren hn Armenhaue Blmnal kara Wlseer nach klelnen Dorfe Lensahs, um elnen gewieeen Mars Hlnnerk ausKuhorchen, der, wle Ihm der Oberfdreter sagte, ein ganz dummer Kerl eeln solite, der kelne etnEige Geschlchte wlsse- Ale Wisser trotzdem Mars Hlnnerk besuchte, erzJlhlte dieser zwfl Tage lang In elnem fort Uber 65 bis dahln unbekannte Mttrchen, Schnurren und Lleder- Genau so war es mlt elner Frau Scbultze mus Langrnhagen, elner Frau von 7i Jahren, die noch jeden Walser tanzt, die kur* und knapp, schlank und gewandt mlt einer geradezu dramatlschen Lebendlgkelt stundenlang Geschlchten erzKhlte, die Im Stll und Ton ganz elnzlgartlg waren. Lange Jahre war Professor Wisser hlnter dem MKrchen von dem welBen Wolf her. Wo er auch hln-kam, es war kelne Spur mehr von dem »Wei-Ben Wolf« zu flnden. Nur durch elnen Zufall kam er nach acht Jahren seiner ,manchmal eehr schweren Forschertatlgkelt In das Ar-menhaus yon Nlendorf hineln. In dem aber kelne alten Leute mehr saBen DafUr erbot sich die Frau de« Okonomen, Wisser einige MKrchen zu erz^hlen Und die erst* Geschlchte, mlt der sie begann, war die — vom welBen Wolf, die alle anderen an Schdnhelt, UrsprUng-, llchkeit, und Vollstšndigkelt welt Ubertraf. AuBerdem wuBte diese Frau noch acht andere schSne Geschlchten, die zum Tell alle sehr lang waren und anderthalb Tage In An-sprucb nahme. Eleine Kulturgescbichte / DaB man die TaschentUcher heutzutage in der Hauptsache dazu benutzt, um sich die Nase dam it zu putzen, erschelnt wohl jedem al« eln« SelbstverstilndUchkeit. Dementspre-chend mind sle auch gefertlgt, nCLmllch au* gut waschbarera Stoff und nur sowelt verziert, als es sich mit Ihrer Zweckbestimmung ver-tragt. Das war nlcht immer so! Ja, wenn wlr die Geschlchte des Taschentuches zurtlckverfolgcn, so кбппеп wlr gerade das Gegenteil feststellen. Das Taschentuch dlente ntlmllch zunftchst we-niger als Schnupftuch fUr die Nase denn als ZlerstUck und Luxusgegenstand fUr die rel-chen Leute Seine Heimat ist das Morgenland- Dort gait es fUr eln Vorrecht der FUrsten und Vorneh-men, das Taschentuch Im GUrtel zu tragen. Von dort aus fand es selnon Weg zunfichst nach Italien, wo es bereits Im 13. Jahrhundert unter dem Namen »Facilettlein« in elner alten Urkunde erw&hnt wlrd- Uber Italien gelangte es dann Im 16- Jahrhundert nach Deutschland, wo man es bezelchnenderwelse >Schntlffel-deckec nannte- Die Tilcher waren aus Leinen gefertlgt und wurden zunKchst an der Schul-ter Oder an der Selte angesteckt. Sle dlenten zum Abtrocknen des SchwelBes und auch fUr die Nase, daneben benutzte man sie aber auch ala Kopfbedeckung. Da Те TaschentUcher der datmallgen Zelt Uberaus prunkvoll ausgestattet waren, blleb Ihr Gebrauch allein der relchen Bevfllkerung vorbehalten. Und auch deren Besltz an Ta-schentUchem muB — gemessen an den heuti-gen VerhHltnlssen — als HuBerst gerlng be-zelchnet werden. So zKhlte z. B. der W&sche-vorrat Heinrlcha IV. von Frankreich nur vier TaschentUcher und KBnIg Karl II. von England verfUgte nur Uber zwel. So gerlng die Zahl der TUchcr damals auch war, um so kost-barer waren sle ausgestattet. Wertvolle Spit-zen, durchbrochene NKhte, Perlenstickereien, silberne und goldene Quaaten blldeten Ihren Schmuck. Um den Luxus einzudammen, der mlt den Nur dpel Exemplar« elner Lebensarbelt Voa 18в8 bis 190® hat Wisser In seiner hol-stelnlschen Heimat gesucht. In dieser Zelt haben Ihm 231 alte Manner und Frauen 2000 Geschlchten in 2600 verschledenen Fassungen erz&hlt,_,dle, hatte Wisser sie nlcht aufgeschrle-ben, dem deutschen Volke verlorengegangen-w&ren 1900 ging Wisser, wenn auch der Vor-rat an Geschlchten noch nlcht ersch&pft war, an die wissenschaftliche Auswertung, Ihm lag daran, das' Gefundene erst elnmal in 81-cherhelt zu bringen, sonst wftre die Sammiung, wenn Wisser plOtzlich verstorben wSre, wert-los fUr die Nachwelt gewesen. 2600 eng be-schrlebene Folloseiten sind es geworden, auf denen unser Glaube, unser deutsches Wesen in vielen Gleichnlssen, in klarer Sprache, ge-schmUckt mlt treuherzlgen Derbh«lten, Scher-zen, unverzuckert. zum Ausdruck kommt. Von dieser gewaltlgen Arbeit sind nur drel Exemplars vorhanden: das elne besltzt da# Reich smlnlsterlum des Innem, das zweite liegt In der Hamburger Unlversdtatsblbllothek und das dritte wurde nach dem Tode Wissers der Kleler Unlverslt&tsbibllothek Uberelgnet Aus diesen wertvollen Schatzen kann der Volkskundler erfahren, was und wie das Volk dlchtete und erzUhlte, denn diese MKrchen stellfen einen der wertvollsten BeltrSge zur Psychologie der VoUudichtung dar. Es ist eln Schatz von angeahnten AusmaBen, des noch der volllgen AusmUnzung harrt. Seln Lebens-werk wlrd weiter in uns wirken, denn diese Marchen geh&ren dem ganzen deutschen Volke. Ins đff 6eschicht< dts Tasohintuches fleuti so einfach — itiiber so kostbor damahgen TaschentUchern getrieben wurde, erlieft man zahl reich# Verordnungen und Ver-bote So setzte r. B- der Rat der Stadt Magdeburg im Jahre 1583 genau fest, welchen Prels die >SchnUffeldecken< der elnzelnen StSn-de haben durften Danach sollten die der >Manneapersonen vom Geschlecht« nlcht Uber anderthalb Taler wert sein, der »gemeine BUr-ger« durfte einen halben Taler, und die Dienst-boten durften nur einen halben Gulden dafUr aufwenden Solange man das Taschentuch nach auBen hln sichtbar In der Hand oder am GUrtel trug, solange blleb es auch mehr oder minder koet-bares SchmuckstUck- Erst zu Anfang des 19. Jahrhundert* IfiBt eich hierin elne deutllche Wandlung erkennen- Als nKmlich die engen Klelder der Empirezeit nicht elnmal mehr Gelegenhelt dazu beten, das TUchlelri am GUrtel unterzubringen, fand es aeinen Piatz in der Kleldertasche- Erst von dieser Zelt an tragt es seinen Namen zu Recht. Danilt zugleich aber wandelte sich dmr Beetimmungszweck des Taschentuches Immer mehr Denn da man es nun nlcht mehr sichtbar nach auBen hln mit sich herumtrug, fielen die kostbare Ausstat-tung und der wertvolle Zierat bald ganz von selbst weg. Und kurze Zelt »pitter war aus dem primkvollen und teuren Luxusgegenstand das schllchte einfache Taschentuchso wie wlr es heute kennen — als unentbehrllches Gebrauchsgut fUr jedermann geworden. Aphorismen Die Sehnsucht nach Vollkommenhelt ist dlt gbttUchat* Leidenechaft des Menschen. Langeweil« iit ela Zeichen der Armut de# Herzens. Das dankbare Herz lat ein Magnet fUr die Gaben des Lebens. Unsere WUnsche deuten auf uuaer Schickeal bin. Die Fahigkelt zu verzeihen ist der beste Be-weis fUr elne g'esunde Seele- HLiSff SCHAT2KAST1.E1H Beethoven an unsere Zeit Goldene Worte uber Мепмсћ und Scbicksal Als Beethoven die Taubhelt drohte, Bchrieb er die folgenden Worte: Mut! Auch bei Schwachen dee Korper* soli mein Geist herrschen. Geduld — so heiBt es, sie muB ich nun zur Ftihrerin w&hlen, ich habe ee, Danemd, hoffe ich, soli mein. EntschluB sein, auszn> barren, bis es den unerbittlichen Parzen geKlIt, den Faden zu brechen; vielleicht geht's besser, vielleicht nicht; ich bin ge-faBt. (Aus dem Heiligenstadter Testament 1802.) Kommt der Tod friiher, ale ich Gelegen* belt gehabt babe, noch alle meine Kunst-fKhigkeiten zu entfalten, so wird er mir trotz meinem harten Scbicksal zn friih kommen, nnd ich wiirde ihn wohl spater wUnschen. Eomme, wann du willst. Tod, und ich gehe dir mutig entgegen. (Aue dem Heiligenstadter Testament 1802.) Du darfst nicht Mensch sein, fttr dich nicht, nur fiir andere; fUr dich gibt'e kein GlUck mehr als in dir selbst, in der Knnst. (Tagebuchnotiz 1812.) Das Beste, an dein t)bel nicht zu den-ken, ist Beschftftigung. (Tagebuchnotiz, als er ganz taub wurde.) Vielee ist anf Erden zu tun, toe es bald t (Tagebuch 1814.) Selig ist, wer alle Leidenschaften enter-drlickt hat und dann mit seiner Tatknift alle Angelegenheiten des Lebens, unbesorgt um den Erfolg, verrichtet. LaB den Beweg-grund in der Tat und nicht im Aosklang sein. (Tagebuch 1815.) Der mit einem t3bel behaftet wird, welches er nicht andem kann und ohne welches sein Leben langer gedauert hStte, muB denken, daB er durch nudere Ursachen noch geschwinder hatte umkommen k5nnen. (Tagebuch 1816.) Zeige delne Gewalt, Scbicksal! Wir sind nicht Herren fiber uns selbst: wa* be-schlossen ist, muB sein. Und so sei ee denn! (Ebenda.) Die groBe Anszelchnung eines vorziiglt-chen Mannes: Beharrlichkeit in widrigen harten Zuf&Ilen. Auch der Tadel wird fttr mich ereprieS-lich sein und so gem wie daa grdBte Lob aufgenommen werden. (An Johann Wolfgang V. Goethe, als er ihm mitteilte, daJl die Egmont-Musik fertig sei.) Warum verbirgst du mir deine Not? Kel-ner meiner Freunde darf darben, solange ich etwas hah! (An einen Freund.) Das Denkmtd der Liebe/ (SchluB) >Ihr EuropAer leid immer geneigt, euch Unbegreifliches Sage zu nennen«, l&cbelte die junge Inderin. >Ee ist kelne Sage<. Und sie erzfihlte: »Zwei Jahre vor der Vollendung des Tadsch besuchte Ustad-Isa seine Heimat-stadt Schlras. Dort veriiebte er sich in die Tochter eines relchen Persers. Der Vater des Madchens wies jedoch die Werbung des in der Feme arbeitenden Architekten ab, und die Tochter, obwohi sie die Liebe des KUnstlers erwiderte, unterwarf sich dem vftterlichen Wliien. Als dann das Mausoleum vollendet war, strSmten Hunderttausende aus aller Herren Ltlndern herbel, es zu beslchtlgen, unter ihnen auch der Perser mlt seiner Tochter. Ober-w<lgt von dem Eindruck des Wunderwerks, gab der Mann schlleBUch seine Einwiiligung zur Heirat. Eines Tages, als die beiden Lieben-den im Park des Tadsch Mahal lustwandel-ten, fragte daa Mftdchen: »Werden auch wlr una nach unserem Tode in solch einem Mausoleum wiederfinden?« »Die Statte unserer ewigen Vereinigung wlrd noch viel schBner sein als diese«, ent-gegnete der KUnstler. Unbemerkt von den beiden, hatte Schah Dschehan diese Worte ge-hOrt, und in seiner Eifersucht um das Anden-ken seiner gellebten Banu Begum lieS er sich zu der unerhttrt grausamen Tat hlnrelBen. Dam schdne Persermadchen aber hat den ver-stUmmelten Mann trotzdem geh^fratet und ihn betreut bis an sein Lebensende«. »Und welchem Zweck dient diese leere Halle hler rechts?« fragte Ich nach einer nachdenk-lichen Pause. »Auch darUber steht nlchts In den Reise-bUchern«, antwortete die Inderin, »wohl nennen fnanche den Tadsch ein .Gedlcht auf die Liebe', doch k eines sagt, daB die Erbauer auch fiir elne ewige Musik zu dem Gedicht gesorgt haben. In diesem Saal splelt die Musik. Setzen wir uns, und lauschen wir!« Wir setzten uns auf die marmornen Stufen. Durch das offene Schnitzwerk der hohea Von Geil Schoenhott Bogenfenster drang die nUchtllche Brise und halite wie helle FlStentSne von den W&nden wider- Wle Gesang elner Aeolsharfe klang das GefUlster der Zypressen Im Park herein; das Gepl&tscher der Sprlngbrunnen tonte wie Akkorde von niegehOrten Inetrumenten, und die Begleltung zu diesem Orchester orgelte der dlcht helm Tadsch vorbelrauschende DschamnafluB- And&chtlg lausćhten wlr eine Welle dieser von unslchtbaren Hinden gespielten Muslk-Dann traten wir den RUckweg an- >Sle wollen also wlrkllch mit dem FrUhzug abreisen?« fragte melne Beglelterln beim Ab-schled vor dem Hotel- Als Ich bejahte,' Iftchelte Der Jdger aus Kurpialz / Wer den Soonwald links dee Rlieina betrltt, mehr noch: Wem das GlUck zufS-Ilt, in seinen unergrUndllchen Forsten elnmal zu jagcn, begegnet hlnter jeder dlcken Elche, Im An-schlag lauemd und In Jeder Schenke ausge-laasen zechend, die Gelstergestalt dee Jdgers mlt dem Dreimaster und dem luetlg In die H6he gestellten Zttpfchen- Wer war dieser unsterbllche »JUger «.ue Kurpfalz?« pie Welt erblickt hatte Fried rich Wllhelm Utsch In der FrUhe des Jahres 1732 auf der Rhelntollerhtltte seines Vaters, wfthrend die Wasseramseln neckten- Die taufrlsche Mor-genfrUhe 1st ihm leblang die liebste Tageszelt geblieben- Von den Konstruktlonibus und der Regel de trl seines Vaters. der Ihn zu elnem Ingenleur zu machen gedachte, wollte er d?nn auch alchLs wissen- Als er vierzchn Jahre war, lief er ihm davon, geradeswegs in die Dien.stc des KurfUrsten Karl Theodor von der PfalK Der 1st ein wahrhaft fUrstllcher Jftgcr und gewaltlger Nlmrod gewesen- Kr fand selnfe Freude an dem Jungen, der der ganzen Welt ein Schnlppchen zu epielen schlen. zog Um zu sle eigcn und fuhr weiter. Ich setzte mich in die noch nachtstille Hotelhalle, um die Stunde meiner Abfahrt zu erwarten- Nach einer Welle hBrte Ich Klingeln schril-len- Dlener llefen hln und her, und bald fUllte sich die Halle mlt erwartungsvoll erregten Menschen Ich fragte den Portler nach der Ursache dieses mlr zu so frUher Stunde unge-wShnlich erschelnenden Treibens und erfuhr: >Dle Herrschaften wollen den Tadsch Mahal bei Sonnenaufgang besichtigen-« Als die G&ste sich zum Gehen anschickten, schloQ, ich mich ihnen in einem plotzlichen Impuls an- Da fUhlte ich elne Hand auf meinem Arm und s ah das lachelnde Gesicht der jungen Inderin vor mlr- >Sie wollen also doch noch elnmal den Tadsch sehen? Ich habe es ja gewuBt!« Von August Sttfflib seinen prachtlgen Hofjagden heran und setzte itm damn ein als Kurfiirstlich Ptaizischen Rlieutenden Erbfor-ster dee Vorderen Soons, HUttenhcrm der erbbestandenen HUtte Kurpfalz zu Rhein-bSllen un'iehzuchtgenoeeenecbnft Domschale, obsegajoča občine: Domschale, Aich, Podgoritz, Jauchen, Lusttal, Weintal in Schwarzendorf; v načelstvu so: Baron Leopold Abfalterer, Ro-tenbUchl kot Obmann (načelnik), Snoi Josef Jescha kot Obmannstellvertreter (namestnik načelnika), Habjan Vlnzenz, Aich kot GeschUftsfUhrer (poslovodja). VlelmichtgeBo«Miiechaft Lit t« t, obsegajoča občine: Uttat, Waatsch, Trebeleu, St. Martin. b. Littal In Kressnitz; v načelstvu ao: Le-gat-upravitelj, Ponowltsch kot Obmann (načelnik). Planinschek Alois, Retschtza kot Obmannatellvertreter (nameatniknačelnika). Kokal Franz, Berg kot GeschUftsfUhrer (poslovodja). Kot je razvidno vodijo na novo ustanovljene zadruge povsem domači, spoaobni kmetje In je ravno radi tega računati в tem, da bodo te zadruge kaj kmalu vplivale na dvig živinoreje v vsem Kreisu- Inil ШМИП SeeUnd. (Apel Ortagruppe NSDAP.) Nedavno se je vršil mesečni apel Ortsgrup-pe Po pozdravu vseh navzočih po Ortsgrup-penleiterju so bile urejene zadeve Zellen- in Blockleiterjev. Nato je orisal Ortsgruppenlel-ter Pg. Fernberger sedanji položaj v vojaškem In političnem oziru, kar so navzoči poslušali z največjim zanimanjem RodUnska knmHu Iz Eerantsiia Krajnburg. Rodili so se; Franz Wester, Pod-bliža 8, Maria Markun, Krainburg, Joeef Gerhard Langer, Kraiinburg, Franziska Studen, Strocheln, Johann Gowz, Kralnburg-Wart, Vera Barle, Naklas, Johann Rlbniker, Predassel. — Umrl je; Lukas Schimeneta, Felsendorf. — Poročila sta se: Vojna poroka: Johann Lederer, Obergefrelter, Krainburg z Mathllde Berg-mann, Ferlach. RoK Lecotar: '•'в КллллмалЈмамЈлр LS šJ hfVHffH H U M o II 1 « T 1 Ć ■ Л ROMAN »Tudi«, odgovori Anita. Ne osrečuje je posebno, da jo ravno njena tekmica zaplete v razgovor. »Slišala sem, da ste imeli smolo in stopili na risalni žebljiček, kakšna škoda. Upam, da boete jutri sopet lahko plesali«, tolaži Georgine. »Vaš znanec je namreč odličen plesalec«, pristavi pohvalno. Znanec! to je značnica. Anita čuti, da ima sedaj priliko, prizadeti uničujoč udarec. »Znanec?« reče. »To je moj zaročenec.« Učinek je т resnici uničujoč. »Oh, zaročenec? Oh!« Georgine obledi. »Ampak vi vendar ne nosite nobenega prstana?« »Vnanjosti nič ne ceniva«, odvrne Anita hladno. »Ali pa — vam to ie lahko zaupam; zaročena sva tajno!« Georgina sliši svarilo v Anitinih besedah. Neskončno je užaloščena. Ko začne zopet nežno in rahločutno »viranje gosli, ji silijo solze v oči. Naglo vstane in odide. KopaliSčni gostje napolnijo drugo jui.o precej pozno obalo. Naspijo se, ker so prejšnji večer pozno šli »pat. Zdravje, ki «o ga v nočnih barih zapravljali s plesom, tobakom, vrvenjem, alkoholom in гакајеп'т zrakom, skušajo drugo jutro zopet prido- Gauleiter dr. R a 1 n e r je obiskal nedavno v spremstvu Gaupropadandaleiterja Reichsamte-leiterja dr. L a p p e r j a Krels Radmanns-dorf in 8l je o tej priliki vprvlfi ogledal novi Kreishaus. Po pozdravu po Kreislelterju dr Hocbstelnerju in Krelspropagandalelter-ju dr. M a r ch a r t u je npkazal Krelalelter gostom novo hišo, katere opremltev je z živahnim zanimanjem ogledoval Gauleiter. Umetniška in rokodelska enotnost tega po Klagen-furterju arhitektu Willi Mohru izgotovlje-nega poslopja in lepota izvršitve sta bili s tega mesta že omenjeni- Gauleiter je poudaril, da odgovarja novi Krelsbaus stavbenemu načinu stranke in da je najlepši na vsem Gorenjskem Nato je obiskal Gauleiter urad Ortsgruppe biti z lenim poležavanjem na obali in kratkimi 0'krepčili v morski vodi. .Werner, Schwabe in Anita ležijo na trebuhu. Dajo se obsevati po dobrotljivem soncu in opazujejo pokrajino. Ogledujejo si mimoidoče lepe žene v rdečih ali pestrih hlačicah čez majhne, sladke, večinoma бе neobstoječe trebuške, nad temi pa pride potem varčno uporabljeni volneni prsnik, ki naj prikrije cepetljive prsi pred radovednimi pogledi. Schwabe pogleda večkrat na svojo zape-stno uro, če bo že kmalu deset. Werner in Anita vesta: ob desetih bo obiskal svojo znanko, da se predstavi njenim staršem. Werner odobrava Schwabejevo osvojitev. Ona je lepa, iA fabrikantje so premožni. Anita nasprotno molči. Ne izjavi se. Ona se upira tej osvojitvi. Ljubosumna je. Končno je napočil pravi čas. Natančno ob desetih. Schwabe si obleče kopalni plašč, ga močno zategne, smukne v cvetnobele čevlje za tenis, si počeše lase In se odpravi. »Veliko sreče«, mu vošči Werner pri odhodu. Na južni obali spozna Schwabe že od daleč zeleni sončnik. Bije razločno v oči, ni ga mogoče prezreti. Previdno se Schwabe približuje. Hoče priti od zadaj, da ga ne bi takoj zapazili. Če se pametno priplazi, lahko pred vsem pretehta položaj in popolnoma mirno lahko občuduje Georgino v kopalni obleki. V duhu si predoči njeno sliko. To bo krasen pogled. Kopalni plašč si Se bolj zategne. Pod sončnikom stojita dva ležalnika, o-brnjena proti morju. Ni ie moči spoznati, Radmannsdorf, kjer so mu bill predstavljeni vsi člani Origruppenštaba; tudi novi kino ei je ogledal. Nadalje se Je poučil Gauleiter o stavbah >Neue Helmat«. Nato je pozdravil župan Radmannadorfa Gauleiterja v občinskem uradu; ogled vseh prostorjv je podal vpogled v delo urada. S posebnim zanimanjem si Je ogledal Gauleiter športni prostor, kateri je bil povečini napravljen л skupnim delom. Napravo bodo predvidoma Izročili jeseni obratu. Tudi o vzornem kopališču se je Gauleiter pohvalno Izrazil- Gauleiter Je s svojim obiskom v Krelau Radmannsdorf dobil prepričanje, da 1 stranka ' država storita vse, da se ugodi vkljub vojnim težavam vsem zahtevam. kdo leži na njih. 'Гогиј se Schwabe osrći in pogumno stopa proti njima. Napravi smelo mal lok okrog stolov in stoji — ne pred Georgino. Tuja zakonska dvojica leži na njih, oba debela, oba oljnata, opremljena z modrimi naočniki, k! začudena strmita v nenavadnega obiskovalca. Kaj takega Schwabe ni pričakoval.. Nekam jecljaje se opravičujoč, se Schwabe naglo umakne in si ne ve pomoči. Modri naočniki gledajo za njim. Čuti tako rekoč, kako se mu zabadajo v hrbet. Obrne se še enkrat. Ni to nobena halucinacija, sončnik je v resnici zelen in je edini zeleni na obali. No kaj takega? Schwabe preudarja. Georginini starši to niso bili. Te pozna. To sta bila tuja človeka. No kaj takega ' Preudari he emtrat. Nato se obrne na moža, ki daje soiičnikc v najem, in cigareto kadeč leno sedi in gleda, kako se veča njegova glavnica. Sončniki in stoli mu donašajo vsak teden prav čedno vEotico. \ »Poslušajte -T- zeleni sončnik je vendar vaš? ga ogovori Schwabe. »Kako to?« »Ali ga niste dali v najem obitelji Schwarz?« »Danes je postal prost«. . »Kdo?« Sončnik in ležalnika«. 'Ah?, »Da, da. Kako to?« »In gospoda?« »Je odpotovala«. Mehi- and Backwaren-Marktordnung Tržni rert гл nwK'nato p<4'lvo Die Hauptvereinigunj der đeutschen Getreiđe- nnd Futtennlttclwlrtediaft hat eine Anordnung zur Ande-ranj der Mehi- und Bedtwarenmarktordnung erlasstn. Die Voredirift iiber die Hetstel'ung und Beimisdiuos *on Geretcnaus*ugmehl wird mit eofortiger WIrkung aufgchoben. Aus Gerste wlrd nui noch die Type 2000 (Brotmehl) hergcetcllt Nodi vorhandene Ве-stande an Gerstenauszugmcbl sind in dem bisher vorgesdiriebencn Umfang dem WeizcnmchI Type 1050 beixmnlsdien. Das Brot wird sidi kUnftlg tns 85 V- H. Roggcninehlerzeagniseen und 15 t, H. Brotmehl zusammeneetzen. Biahei waren ee 75 H. Roggenmehlcrzeugnlsse nnd 25 v. H Brotmehl. Audi die VerpfllAtang der Verarbeitnngabetriebe snr Bel-misehung von aufgesdilosaencn Mehlen (Kartoffel-walzmehl oder Qoellmehl) wird ab I. September eingesdirlnkt Statt biaher 4 sind kiinftig nur nodi 2 *. H. aofgesdilosseBe Mehle der gesamten Mehl-mlediang bei Badwaren aw RoggenmehlenengniaseB nnd Brotmehl beiznaiisdien. Keine telegrafischen GlUckwiinsche Nobenih telegrafIčnlh čestitk Jeder wird đaflir Verstilndnls haben, dafi eben-80 wle im Fernsprediverkehr audi im Telegramm-verkehr vor allem der dringende kriegswiditige Verkehr elchergestellt werden muB. Private Wiinsche mtissen deragegenilber vorlibergehend zuriicktreten. Die Reiđispost hat berelts alle Volkskreise zu einer Selbstbesđiranki^g int Telegrammverkehr aufgerufen. Mit RU&sidit auf die stSndige Zunahme eiligster kriegs- und lebens-notwendiger Telegramme hat der Reiđispost-minister jetzt verftigt, daS mit sofortigcr Wirkung bis auf weiteres Gliidcwiinsche und fihnliche Rede-wendungen In privaten Inlandstelegrammen aller Gattungen nidit mehr angenommen werden, aucb nicht mehr in Verbitidung mit anderen Mittellun-gen. Feldposttelegramme sind von dem Gliids-wunsdiverijot ausgcnommen. Dachreparaturen nach Dringlichkeit Popravila streh po nujnoHtl Der ReiAilnnungsmeister des Ba;uhaneistern i$t infolgedessen nidit mehe erforderlidi. An Dadireparaturen кбппеп wah^ rend der gegenwartigen Kriegszeit nur joldi« ausgefiihrt werden, die der Erhaltung der Sub* stanz dlenen. Sdionheitsreparituren sind au* gesdilossen. Regcnstrllen diirfen behoben, Dich^ tungen gegcn Feuditigkett ausgebessert werden, abcr Umdcckcn oder Erneucrn von Dadiern ist verboten. In der Rangfolge der Reparaturarbeitea an Dadiern stcht an erster Stellc die Behebunj von Flieger- und FleksdiSden. Es folgt die Be-seitigung von Gefalirensteilcn an den Dedcungcni und sdilielilidi die behelfsmafiige Beseitigung vom Regensrellen, soweit das zur Erhaltung der Be-wohnbarkeit notig ist. Kakor premagan boksač se Schwabe opoteka od ondot. Odpotovala! Anita se bo posmehovala. Spremeni smer in teče tako naglo kakor more, do kopališke uprave. Tam mu potrde žalostno vest. Tovarnar Schwarz je z obi-teljo davi odpotoval, tako je. Schwabe si da povedati hotel v katerem 90 stanovali. V hotelu vpraša vratarja, če niso pustili kaj za Schwabeja . Vratar pogleda v predal. »Obžalujem«. Schwabe zbere vse sile. »Glavo kvišku!« si diktira." »Glavo kvišku!« Ko se vrne k Aniti in Wemerju, reče na videz mirno: »No. Teh pa danes kar ni na obalo.« Werner ne reče ničesar. Tudi Anita ne reče ničesar. Toda Schwabe ne more nikomur pogledati v oči. In ko le preveč potrt strmi okrog v pokrajino, ga sune Werner v rebra in reče: »No povej vendar, kaj se je zgodilo?« Le nerad pove Schwabe resnico, da je Georgine odpotovala brez duha in sluha, brez pozdrava in poljuba. Wemerju je to uganka. Schwabeju tudi. Aniti ne . Schwabeja je brezmerno sram. Ponižan je, ves potrt. Oba, Anita in Werner, stai zasledovala njegovo poznanstvo od prvega začetka do žalostnega poloma in molčitg obzirno. Ko bi se surovo smejala, bi ort vsaj zaklel. Laže bi mu bilo pri srcu. (Dalje prihodnjič), Gorenjski plmpii v poletnem laborištn Igranje Ш šport ob Ossiactaerseeu - Navdušeni so se vrnili >N1 bilo povsem enostavno pri težkih razmerah, ki nam jih nalaga vojna, nuditi urejeno taboriščno življenje, toda zmogli smo«, tako Je poroial vodja taborišča Oberjungzug-fUhrer Krlngs svojemu BennfUhrerJu, ko je bilo zaključeno te dni taborjenje Banna Rad-maimedorf. V vsakokratno osemdnevno taborjenje po 100 pimpfov so poalall vsi Standortl HJ Radmannsdorf svoje najboljše mladeniče y grad Osslach ob Oeslacherseeu. Vse priprave za tako taborjenje eo bile najskrbncje prirejene, GebletsfUhrung je ukrenila Se več In Je poskrbela za dobro in stedostno prehrano, kajti pri taborjenju nI najmanj važna prehrana in predvsem naj bi bilo s tem zagotovljeno, da so se mladeniči v kratkem času odbili- V prvih dneh avgusta so prišli pimptl Standortov ABUng, zgornje savske doline, in Bohinja na taborjenje, ki je Imelo namen, da položi čim več mladenlčev »preizkušnjo pflmpfov«. Ze dolgo predvideni načrt taborjenja je predvideval predvsem šport In Igre, tako da so vžlvali mladeniči v čudovitem lepem vremenu prav mnogo svežega zraka- VI-Sek taborjenja je predstavljal obisk Stabslel-terja OberbannfUhrerJa Rauterja, ki se Je osebno prepričal, da Je bilo storjeno vse, kar Je bilo sploh mogoče, da se napravi taborjenje pimpfom za lepo doživetje OberbannfUhrer Rauter se Je zelo pohvalno izrazil o dobri di- sciplini gorenjskih mladenlčev in je obljubil onim, ki polože z uspehom prelskuSnjo j^lm-pfov, uniformo. V drugem taborjenju so se nahajali mladeniči Standortov Radmannsdorf, Veldes in Scheraunitz- Ker Je večina teb položila prelskuSnjo pflmpfov, se Je na tem taborjenju že lahko dal vpogled v Intenzivno delovanje HJ s svetovnonazornlm šolanjem in* domačimi večeri, toda tudi pri tem delu Je bilo dosti časa, da so ge večkrat na dan lahko kopali v Ossiacherseeu Zadnje taborjenje je bilo namenjeno izključno za Standort Neumarktl, kot je mladeničem obljubil BannfUhrer. Taborjenje Je bilo namenjeno za to, da se skupnost In tovarištvo v F&hnlelnu utrdi- Prirejene So bile med posameznimi' vodi tekme, katerih nagrado je tvorila vožnja na Gdrlitzen- Te dni se je vrnil Fšhnleln Neiunarktla domov, kjer ga je ob številni udeležbi prebivalstva sprejel Orts-gruppenlelter pl- Kurz. Hitlerjugend se Je potrudila, da je pri teh taborjenjih napravila doživetje gorenjskim tovarišem v svoji skupnosti, ki naj poda na svoj način duh nemške mladine In njene cilje- Obenem naj taborjenje odlikuje one mladeniče, ki ao se doslej obnesli pri delu HJ in ki so pokazali voljo, da pripadajo z navdušenjem novemu času- Jesensko pridelovanje v pelem vo|nem leln Sejanje krušnega žita v starem obsegu - Povečano pridelovanje oljevitih sadežev v petič v tej vojni Ima sedaj nemško poljedelstvo nalogo, da ustvari pri jesenskem obdelovanju podlage za zagotovitev kruha In masti za nemSkl narod- Radi tega se obrača NS-Landpost na kmečko ljudstvo, da med drugim izvede: ker se niso zahteve fronte In domovine do prehranjevalnega gospodarstva tekom vojne zmanjšale, temveč povečale, se mora potruditi kmečko ljudstvo navzlic vsem vojnim teltavam z vsemi močmi, da v kolikor mogoče zadosti tem Zahtevam- To pomeni na številnih področjih še nadaljuje povečanje storitev-Reichsn&hrstand je zato izdal za novo gospodarsko leto sledeče smernice: 1 posejan je kruAnega žita v obsegu leta 1938/39, 2- povečanje pridelovanja olJevItIh sadežev- Napram številnim zahtevam na povečanje obdelovalnih ploskev za oljevite sadeže, zele-njav, okopavlne, vlaknatih rastlin, je bilo krušno žito tu pa tam v zadnjih letih nekoliko prikrajšano Letos se mora Kato Izvršit) dolo- čena korektura s ciljem, da se dosežejo zopet obdelovalne ploskve zadnjih mirovnih let- Potreba bo torej, da se za neknj odstotkov poveča posejanje ozimnih žit- Ker je potreba pomembnega povečanja pridelovanja oljevlUh sadežev za okoli 30 odstotkov napram lanskemu letu, se bo ta cilj lahko dosegel le, če se bolj omeji pridelovanje poletnega žita- Nikakor pa se ne sme izvršiti povečanje pridelovanja oljevitih sadežev na škodo okopavln. Preskrba z dobrimi semeni to jesen ne nudi tako glede oljevitih sadežev kot tudi glede žitnih vrat nobenih težav- Nadalje je treba skrbeti, da bo prihodnjo pomlad čimbolj zgodaj na razpolago zelena krma- To naj napoti, mnoge obrate, da povečajo posejanje zimskih vmesnih sadežev odn-na novo розејејо- V kolikor se po.iejeta ogr-Sčica in replca kot zimski vmesni sadež, se mora izvršiti to posejanje poleg predvidenih ploskev za prldplovanle oljevitih sadežev. stran g. — fitc-, в9. KARAWANKEN BOTE Sreda. 1. septcnbn "i ЖМ ш na Seifrn^Hi morju rrifiolHlov nove z Morju iztrgana zemlja — IVemčiJa naj postane v desetih letih za okrog 21.000 ha večja Nemčija jc postala, ko so ji naprtili v Vcrsaillcsu neznosne pogoje, narod brez Zffmlje. Na 1 km'^ je prišlo povprečno 139 p-;-..,.;.;;. ---- . ( ljudi. Cclć pri najbolj intenzivnem obdelovanju se ni mogla sama preživljati. Finan-(Sne spletke mednarodnega židovstva so po- vzročile, da smo samo z velikimi težavami lahko uvažali naša najpotrebnejša živila. , Četrtletka je bila najvidnejši izraz za to, da je Nemčija hotela vkljub vsemu temu izhajati z zemljo in samo vztrajno zahtevala, da se ji vrnejo njene kolonije. Razven tega se je obdelal vsak najmanjši košček zemlje, da je na razpolago za prehrano. Celo morju naj bi bila iztrgana prostrana površina, da se pridobi nova zemlja, ne da bi se s tem motilo evropskega miru. O tem poročamo v naslednjem in o tem pričajo slike. V večnem krogotoku plime in oseke meče »Svetli Hans«, kot imenujejo prebivalci Severno morje, svoje valove proti obali, da'jo gloda in s silo razburkanega valovja vdere globoko v deželo. 2e več ko 1000 let velja zato v Ostfrieslandu kot tudi ob Schleswig-hollsteinski obali beseda: »Kdor se ne pusti zajeziti, se mora umakniti«. Človek je zato nastopil k nasprotnemu napadu, da zopet odvzame nekoč zgubljeno deželo morju. Tako je, kot znano, pridobila Nizozemska tekom stoletij kos za kosom več kot 6000 km''' velikega Zuiderskega jezera. Od leta 1918. tu dobe vedno več suhe zemlje, katero delo predvideva osušitev največjega dela Zuiderskega jezera. 2e 1. 1932. je bil dokončan 30 km dolgi ločitveni jez in prvega izmed štirih nameravanih velikih zaježenih svetov, ki merijo skupaj 225.000 ha, wierinski morski zajezeni svet so začeli obdelovati in izkoriščati. Ob nemški obali Severnega morja razmere za pridobitev zemlje niso tako ugodne. Tu se mora nova zemlja dobesedno šele napraviti in ne kot na Nizozemskem samo »vzdigniti« z zajezitvijo in osušitvijo. Pri tem igra »naplavljanje« Severnega morja veliko vlogo. Ta je v tem, da morje odlaga blato v mirnih zalivih. Dela za pridobitev zemlje se začno radi tega s tem, da se napravijo s suhe zemlje pritrjene brvice iz protja v plitko morje, tako da se lahko ujame blato v tako napravljenih zalivih. V jarkih poleg teh gredic se pripeljejo snovi za usedanje, ko se tudi voda začne odtekati raz tekom let narasle zemlje. Končno nastopi drevje, da ustali s svojimi močnimi koreninami zemljo, če je nato pozelenela "zemlja s travo, dobe tam gosi in ovce prvo hrano in prišel je čas, da se zavaruje pridobljena zemlja z močnim jezom. Medtem ko je ob vzhodno frizijski obali nastal kraj Ncuwesteel kot prva vas na zajezenem svetu v velikonemakem Reichu, se razprostirajo ob schleswig-holsteinski obali dela za pridobitev zemlje od izliva Labe do Hindenburgovega nasipa, ki veže otok Sylt s, suho zemljo. Po za prvih 10 let zasnovanem delovnem načrtu naj bi se pridobilo okoli 20.000 ha zemlje in nadaljnjih 11.000 ha zamlje naj bi se z zajezitvijo spravilo v boljše stanje za obdelovanje. 2e sedaj se vidi cela vrsta holmčkov, kot holm Adolfa Hitlerja, Hermanna Goringa, Hort Wessela in Osewold z njihovimi lepimi kmečkimi hi- šicami in rodovitnimi polji, da podamo o zmagovitem boju našega časa proti Severnemu morju vtisa polno slikq. \ ;\^K3i- - .Š ;'« :Ц k - ; Ш:9':''i'' V/:% - -:'f' :V':<% K iiaAim slikam zboruj levo: S trdim delom so morale biti napravljene zajezilne naprave, v sredini: Uspeh nI izostal, desno: Moderne naprave za reguliranje vode v lianalih, ki so za Jezovi, v sredini levo: simbolični čuvarji novo pridobljene zemlje -— kmet In vojak pred vhodom v skupno hišo, v sredini desno; Na veselem sprehodu, spodaj levo: Razsežnl pazniki omogočajo veliko ovčjerejo — v sredini spodaj: kmećka hiša iia holmu Adolfa Hitlerja, spodaj desno: Prvi vživalei: gosi in raee. Bilder: Atlantic,Klieschee NS-Gauverlag svetu Trčenje, ki se Je dogodilo 20 kilometrov severno od Stockholina med ckspresnim vlakom, na Laponsko In osebnim vlakom, je imelo čudne posledice. Na daleč so bili potreseni po tiru neStevllnl 10 kronski bankovci, s katerimi se je igral veter. Videti je bilo kot snežni zamet. To je bilo za to, ker se je prevažalo v poštnem vozu 900 000 kron, ki so bile namenjene za Izplačila v več tovarnah. »Po DUnklrchnu je veljal 100 funtov težak prašič 4.98 dolarjev. Sedaj velja enak p rožič 16 dolarjev,«* je pisal pred nekaj dnevi >Naw York t)ally Mirrow«. >L- 1940. se je za en 'dolar lahko kupilo 20 funtov svinjskega mesa, dočlm se dobi danes za ta denar samo 6 funtov mesa. Toda«, tako končuje list, »to po-dražonje predstavlja samo viden znak inflacije. Razven tega so Se manj vidni, zato pa tolj vznemirljivi znaki. Izdanjc nadaljnjih nov-Can^c in otvoritev nadaljnjih bančnih kreditov dokazujeta, da gre Amerika inflaciji na- sproti. V tekočem proračunskem letu gre dnevno 25 milijonov dolarjev v promet. Nenavadno doživetje je doživel nedavno italijanski kmet v Cagliariju, ki je prišel v mesto. Pri bombnem napadu ga je zasula bomba Ostal je sicer pn življenju, moral je pa vzdržati 6 ur v neprijetnem položaju po^ ruševK nami. Nato je prišel drugi bombni papad in zopet je eksplodirala v bližini zasutega bomba, ki jc ruševine in tramovje kratko odmetla Na ta način je bil kmet svoboden ter ga jc zračni pritisk cel6 postavil na noge. Na svoje začudenje je ugotovil, da pri vsem tem ni odnesel niti najmahjže praske. V prlNtanlSkcm nw'stii Puna (Ekvador) sq SB spuutale tam nastanjene pomorske enote, vendar je. kakor javljajo iz Quita, policija tu upor zadušila. V Parl/.ii jc odprla leta 1922. v Ajacciu kol hči polkovnika rojena Michellne MusaelU odvetniško pisarno ter je najmlajša odvetnica v Franciji. Njena mati je zaposlena pri njej kot tajnica- Bolgarija je ena izmed redkih evropskih držav, v kateri nimajo plina v gospodinjstvu za razsvetljavo in kuho. V vsej Bolgariji ni niti ene plinarne. Sedaj nameravajo preskrbeti Sofijo s plinom iz plinarne, katero bodo zgradili Da se preskusi, čc bi bil domač premog dober za proizvodnjo plina, so odpeljali iz Pernika v Nemčijo 150 ton črnega premoga, kjer ga bodo preiskuslli za pridobivanje plina In koksa. V župniji Flnstrttm na enem izmed največjih Alandskih otokov so letos začeli z izkopavanjem. Pri tem 30 odkrili vas iz ledene dobe. Tam so našli številne, zelo dragocene arheološke predmete. I'4ihrer je na predlog Reichsminlstra fiir Be-waffnung und Munition, Speera, odredil novo ustanovo, ki omogoča zaostalim v tej vojni padlih visokošolski študij. Za ustanovo so namenjeni prispevki, ki se stalno stekajo v prid oboroževanja pod značko »oklopnjaški po-sad« pri državni banki in njenih podružnicah. V Tournalu je bila odkrita pri izkopavanju stara pbdzemljska peč iz 1. in 2-.stoletja po Kr. Iz te peči vodijo razne cevi, tako da lahko smatramo, da gre za preprosto napravo centralne kurjave. LiOuLs Couton iz francoskega mesta Mont-locun trdi, da Ima najdaljšo brado na svetu. Ker je brada z dolžino 3 35 m res nenavadno dolga, gotovo ne bo mogoče zanikati tega rekorda. Kot kaže statistika, ki jo je sedaj objavil ameriški urad za ljudsko štetje v VVashing-tonu, je nemščina v Zedinjenih državah jezik, ki ga izmed vseh tujih jezikov najbolj govore. Na drugem mestu je italijanščina, na tretjem poljščina. V New-Yorku je značilno židovski jezik najbolj razširjeni tuji jezik, dočlm je italijanščina na drugem, nemščina pa na tretjem mestu. Gotovo redko najdi* je našel nek mož pri iskanju gob v bližini Bischmishelma (West-mark). Nadel. je v gozdu dve velikanski gobi, ki sta bili spodaj zrašCenl in sta skupaj tehtali 40 funtov. Srcđa, 1. spptembra 1943. K?^R Д W ANKgN BOTE Str^ri ?. — Stev. вП>< V spomin preteklih let Ognjeni krst polkov Karntna in Kranjske dne 26. avgusta 1914. Ш. armađni zbor je bil že 25. julija 1914. mobiliziran kot rezerva za srbsko bojišče. Tja pa nI bil odposlan, ker je Rusija vstopila v vojno; čeprav je bil že prve dni avgusta pripravljen za odhod, se je zakasnil odhod v Galicijo do 10 avgusta- V času od 15 do 20. avgusta 80 bile čete tega zbora dospele v prostor Stryja za Dnjestrom. Razmeroma dolgo čakanje v mestih mobilizacije je bilo porabljeno v posameznih polkih za vojne vaje, ki so služile za boljšo pripravljenost za pohode in bojevanje. Vojni razpored HI. armadnega zbora (GrazJ je bil sledeči: 45 bataljonov, 7 Skadronov, 24 baterij (140 topov), 3 tehn. stotnije. Poveljnik zbora; general pehote Emil Colerus pl. Geldem. 9ef zbornega generalnega štaba; polkovnik Richard MUller. Pehotna divizija Graz PodmarSal Kari Gelb pl. Siftgestern. 11. pehotna brigada, generalni major Ludwig pl. Fabini, pehotni polk št. 7 (4 bat.), 2 bos -herceg. (3) 12. peh. brig, gen. maj. Felizlan Krasel, peSpolk St. 17 (4) 8. in 9. bataljon poljskih lovcev. Diviz. e. bat. vojn. topn, polkovnik Kari Kratky, vojni topn. polk (5 baterij), vojni havb polk 3 U). 28 pehot- dlv. Ljubljana. Podmarschal Rudolf Krallček- 55- peh brigada, gener. major Alfred pl- Hinke, pehot- polk 87 (4), peh polk 97 (3), bat' poljsk. lov. 2- 56- peh. brig , gen. major Johann Fernengel, peh. polk 27 (4),. peh- polk 47 (4); 7. bat. polj. lovcev- Dlv- konjiča, 1. in 3 škadron dragon, polka št. 5 28. vojna topn bat. gen major Wilhelm El-mar, vojni, topn. topn. polk 8 (5), voj. havb. polk 3 (2). 22 div. strelcev Graz, podmaršal vitez Heln-rich Kraus-Elislago. 43 brlg. strelcev, gen. maj. Josef Nemeczek, 3 polk strelcev (3), 26. (3)'. 44. brlg. strelcev, gen. maj. Ignaz Schmidt pl. Fusslna, strelski polk 4 (5), 27 (4). Dlv konj., 2. in 4. škadron drag. polka št. 5. 22. vojna topn. bat, polkovnik Michael Gartner, vojni topn. polk 7 (4), vojna topn. div...22 (2), vojna Jiavb dlv. 22 (2). Zboru neposredno podrejeni; Skadr. ulansk. pol; 5j vojna.havb. div. 3 (2), 4. in 5- stotn. sapeVsk- bat- 3-', H- stotn. plon- bat. 3 HI. zbor se je začel premikati 21 avgusta opoldne. Prtljažne čete še niso bile vse formirane- Strelski polk Klagenfurt št 4 je štet 5 bataljonov In 3 strojnične oddelke- Opremljen je bil gorsko z izredno številnim pratežem (tovorne živali in dvokoiesnl vozovi). Z železnice je bil razložen šele v noči od 20. na 21. avgust in je odkorakal ob 15. uri. , Dispozicija armadnega vrhovnega poveljstva z dne 22. avgusta je odredila »zbiranje 3. armade (armadni poveljnik GdK- Brudermann) v prostoru Ma^erow—Zolkiew—Kullkow in vzhodno od Lvova- Njej se pridruži 23- avgusta III. zbor, ki je prišel vzhodno od Lvova. Nato je izšlo povelje 3. агп}. poveljstva z dne 2S. avgusta ob dvanajstih: \ »Hl. zbor je'pripravljen od 24. avgusta zjutraj za napad na sovražnika, ki prodira Iz smeri Borodyja, katerega bo Izvedel po povelju arm. poveljstva v zvezi z armadno skupino Gdl. pl. KOvessa z močnim desnim krilom v splošnem na višinah med Peltewom in črto Bobska—iPrzemlslany—Pluhow«. Na to povelje je odredilo poveljstvo III. zbora preokret svojih divizij od leve na desno 6-, 28 inf. dlv., 22. strelske dlv. do 24. avgusta zjutraj z nočnim pohodom na sedaj proti Vzhodu obrnjeno fronto. Dne 24. In 25 avgusta so prišle divizije 3 armade v prostore za pripravljenost za boj 8 sovražnikom. Dne 25 avgusta 1914. ob 18-30- uri je Izdalo poveljstvo 3. armade povelje za bitko dne 26. avgusta. Po tem je moral zavzeti III zbor višine jugoza-padno od Zloczowa. Nato je bilo izdano pri III. zboru pozno zvečer, ob 23. uri povelje za napad dne 26- avgusta. Po tem povelju je morala prva bojna črta vseh treh divizij, 6-, 28. peh div. in 32. strelske div. istočasno prekoračiti dne 26. avgusta ob 8 zjutraj črto Olszanica—Zlota Lipa in začeti bitko. V prvih dopoldanskih urah -26. avgusta 1914. so prišli polki III zbora, Štajerci, K&rntnerji, Kranjci in Primorci vprvič v stik s sovražnikom, z nasprotnikom, ki je imel že bogate skušnje iz rusko-japonsko vojne In boljšo top-ničarsko in siceršnjo pripravo za to vojno, kl jo je hotel. Ce vkljub tej premoči ni odločilno uspel, govori to za napadni duh čet III zbora. Po soglasnih Izjavah sobojevnikov se je izvrstno obnese! naš bojni način, da so po kratkem hitrem streljanju napadli Ruse. Sovražnik se je takoj umaknil navzlic svoji premoči V boju od moža do moža so prekašali Stajei-cl, KJlmtnerji in Kranjci Ruse To je spoznal sovražnik že takoj prvi dan In je potrjeno po Izjavi ruskega generalStabnega častnika proti lastnemu častniku, kl je prišel ranjen v ujetništvo 26. avgusta zvečer: »Nasproti nam je stal HI. avstrijski zbor, proti kateremu nismo pustili napasti naših čet«. Kar so se možje HI. zbora že v miru učili, to so pokazali v prvih urah presku&ije, boj do smrti in zvesto tovarištvo. Danes, 29 let po ognjenem krstu prvega dneva bitke pri Zloczowu, se spominjamo v ponosni žalosti onih, kl so z nami šU v boj In so že pri ognjenem krstu' padli. Kranjci in Ktlmtnerji gredo po kratki ločitvi zopet Isto pot. Vam, tovarišem 17. peSpolka, strelskega polka St. 27. (polka gorskih strelcev St. 2), bataljona poljskih lovcev št. 7 in poljskega topničarskega polka St. 7 In vseh ostalih delov čet, kjerkoli ste se z nami skupaj borili, kličemo, da bomo skupaj korakali tudi v bodočnost. Hubert Bauer Imena denarja v luči jezikoslovja Kmalu po prihodu v svoja današnja blvalt-Sča (proti koncu 6 etoletja) so prISU Slovenci pod bavarsko, posredno pod frankoveko oblast ter so ostali več kot tisočletje zvezani s frankoveko državo oziroma z njenimi nemškimi naslednicami. Vpliv te tesne zveze se kaže v tem, da so sprejeli od nemških sosedov s kulturnimi pridobitvami tudi nemSke besede, nemške označbe za raznovrstne predmete: za o-rodje, mnogotere naprave, oblačila, rastline Itd. ter seveda tudi za denar Ime »denar« (a dinar) izvira Iz latinščine (denarius) v rabi denar, kl je imel svoj nastanek v uredbi rimskega cesarja Konstatina Velikega- Nemški denarni sistem pa se je razvil na osnovi denarne reforme Karla Velikega. Osnova računske enote je bil Schilling; tako so namreč zdaj Imenovali rimski solidus. Delili so ga na 12 pfenigoy. 20 Schllingov je tvorilo liro ali funt. Pripomniti pa je treba, da so se v naših krajih drSali britanskega sistema, po katerem se je delil funt na 8 šilingov, šiling pa na 30 pfenigov- Razne gosposke so začele kovati tudi »domač denar«; kot vzorec so služIli bavarski (regenburškl) pfenlgl Zelo cenjeni so bill pri nas pfenig iz kovnice salzburšklh škofov v Friesachu (K8,rnten). Kovnice so bile tudi v Pettau-u, Relchenburgu In Rann-u; dalje je Imel veljavo denar k&rntnerskih vojvod iz kovnic St: Velt a- d. Glan, veikermarkt, Land-straQ in Ljubljana; Babenberžanl pa so dali kovati novce v Vlllachu In Griffenu- Omeniti je treba Se denar grofov von CilU in denar oglejskega patriarha Po mongolskem vpadu 1. 1341. so začeli Frie-sacher pfenlge Izpodrival Grazer pfeiflgl Jz kovnice štajerskih deželnih knezov v Grazu, v sredini 14- stoletja pa Wiener pfenlgl (vinar); kovali so jih hamburški vojvode od 13. do 14- stoletja v Wiener-Neustadt. Po denarni krizi v drugI polovici 15. stoletja Jfe bil uveden nov sistem; uveljavil se je krajcar, Icl je veljal 4 pfenlge.-• Uveden Je bil tudi renski zlatnik, imenovan,goldinar ali rajnlš (Rhelni-scher Gulden). Goldinar se je tedaj delil na 60 krajcarjev, kajti desetlnskcga (decimalnega) sistema takrat Se niso poznali. O južnejših denarnih uredbah naj omenimo uvedbo tolarja po terezijanikem dogovoru o konvencl-onalnem tečaju- Leta 1852 Je bila uvedena avstrijska veljava in poslej je bil goldinar razdeljen na 100 krajcarjev. Zlata kronska veljava je pa bila uvedena 1- 18&2; krona je veljala, 100 vinarjev. , ■ Zelo so cenili v starih časih beneški denar; beneški cekini n. pr. so bili tako priljubljeni, da so ostali v Avstriji v veljavi še do leta 1822, torej po razpadu beneške republike. Ravno tako je avstrijski denar preživel po prvi svetovni vojni Avstrijo; v naših krajih je bil v rabi, sicer žigosan, do leta 1920. Kmet se trdovratno drži starih izročil In se ne more sprijazniti tako hitro z nobeno novostjo; zato naše ljudstvo še danes ni pozabilo imena »krona« in celo »goldinar« Se živi, vsaj po Imenu, kajti ni še Izumrl rod, kl Je moral računati v goldinarjih. Jasno Je, da imena za denar prt nas niso bila domačega izvora, ker smo i tujim denarjem sprejeli tudi tuje izraze. Največ imen izvira, iz nemščine, nekaj iz italijanščine, madžarščine, latinščine in celo grščine in turščine. Najstarejša imena pomenijo hkrati ime za utež, ker prvotno novcev niso šteli, temveč so jih tehtali (vagali). Tako so nastala imena funt, libra, marka in talent. Šele pozneje so začeli kovati denar določene teže In oblike. Tedaj so kovanci tudi dobili razne podobe in številke, da so jih lahko razlikovali med seboj. Denar so poimenovali po raznih vidikih: po kovini, njeni teži, debeloeli, velikosti, obliki in barvi; po kraju, kjer so novce najprej kovali; po številkah, kl so označevale vrednost novcev; po raznih podobah, ki so jih Imeli na sprednji strani ali obratni strani; po Izdajatelju novca ali po napisu na njem; po raznih drugfih posebnostih, kl so jih imeli novci po raznih krajih in v raznih časih. Imena po kovini so n. pr : goldinar (Iz nem« ščine Gulden = der Guldene, zlatnik), pfenig—i penez (Iz starovisoke nemščine pfenning, kat: pomeni prvotno vsak kbvani denar). Po debelosti se imenuje groš (iz latinščine grossu* = debel, toda po nemškem posredovanju: der Groschen). Po kraju so dobili Imena med drugimi naslednji kovanci: cekin (ital. zecchino); od »la Zecca« v Benetkah, kjer so denar kovali; helar (Heller) Ima Ime po mestu (Schwa-bisch) - Hali, kjer je bila kovnica za tak drobiž; ime vinar je nastalo iz Wiener (geld); tolar nemško Taler, je bil prvotno zlatnik Iz mesta Joahims tal; rajner, rajnlš, ranjškl se Imenuje tako po reki Rhein (Rhelnlscher Gulden). Pe številkah so dobili Ime: cvajar — dvoja«, novec za dva krajcarja ali vinarja, iz nemščine Zweier; firar, firarpocen — četrtak, iz nemščine Vierer, Vlererbatzen (Batzen = Betz, Petz, to je medved v grbu mesta Berna, kjer so ta novec najprej kovali); cegnar, cegnari-ca, cenar — desetlca ali desetak (za 10 goldinarjev ali kron, pa tudi za 10 krajcarjev ali grošev) iz nemščine Zehner; cvancigar, cvan-cigarca — dvajsetlca, iz nemščine Zwanzlger< doplar — dvojni tolar If nemščine Doppler (Doppeltaler); Ime jeze rak — tisočak Izvira iz madžarščine (dzer = tisoč). Mnogi novci so dobili Ime po podobah n» denarju. Tako je nastalo ime boks za četrtak iz nemščine Bockspfennlg, ker je bila na kovancu podoba kozla (= Bock). Krajcar je Imel vtisnjen križ (— Kreuz). Drak so Imenovali madžarski zlatnik, kakršne so kovali v 17* stoletju v Kremnitzu. Novec je nosil na eni strani podobo sv. Jurija z zmajem; zmaj pa se imenuje nemško Drache, latinsko draco. Ime krona menda ne potfebuje nobene razlage; kovanec je Imel vtisnjeno krono. Tudi marka se imenuje po vtisnjeni znamki (= die Marke)- Omembe vredna je označba »frank« oziroma »fronk«. Se pred kakimi 50 leti so rekli po nekaterih naših krajih kmetje, kadar so Imeli opraviti pri davkariji, da so »fronk plačali«, t- j. da so davke poravnali- V tem Izrazu tiči spomin na čas francoske vlade (1809—1813); v ilirski kraljevini, h kateri je spadalo tudi naše ozemlje- Frank (der Franken) je kakor znano francoski denar, ki je bil v veljavi tudi v ilirskih pokrajinah. Kakor razvidlmo Iz našega kratkega pregleda, nam povedo Imena za denar mnogo 7л-nlmlvega tako v zgodovinskem kakor v jezikoslovnem pogledu. K M. Ali sme ženska kaditi? Na povabilo instituta za pobijanje nevarnosti, kl jih povzroča, uživanje tobaka, Je v avU Prledrich-SchiUer-jeve univerze v Jeni govoril Oberfeldarzt dr. med. babil. Paul Bem-hard o temi »Vpliv kajenja cigaret na rodovitnost žene«. Svoja izvajanja je opiral na opazovanja, kl so jih zbrali od 345 kadilk In 5000 nekadilk. ' Sena, tako je dejal dr. Bemhard, je s kajenjem bolj ogrožena kakor mož, ker bo celice njenega »telesa, njen živčni »istem, njene hormonske žleze in mineralije podvržene lahkim spremembam. Tobačni strup načne telesa zahrbtno In dobro prikrito. Prvotno se pojavi komaj opazljiva ikoda. Ker si pa človeSko telo, ko se navadi na ta strup tega vedno bolj in več želi, se sčasoma razširijo bolezni, kl se jim v večini primerov ne da ugotoviti, da Imajo svoj izvor v uživanju tobaka. Posebno škodljiv je vpliv tobaka na sistem hormonskih žlez. 8 kajenjem se predvsem moti funkcija zaSčdtne žleze, pospešuje njeno izločanje ter povzroča zgodnejši nastop mene- Motnje žlez «0 pri kadilkah sedemkrat take velike kakor pri nekadilkah. Iste motnje povzročajo tudi ohladitev ženskih občutkov. Med kadilkami se je ugotavila več kot petina, med nekadilkami pa samo petdesetlna hladno ču« teftlh žensk. Spolna hladnoet pa hkrati znižuje spočetje žene. Nekadilke Imajo desetkrat, več otrok kakor kadilke- Tobak učinkuje ra-^ zen tega tudi na Živčni sistem žene- Nervozni, ra;^raJiljlvo8tl notranjih organov. cel6 krč y-spodnjem delu telesa, so vzroki kajenja. Z vi-" Sana razdražljivoet lahko povzroči splave« medtem ko pozneje radi počasnejšega delovanja maternice lahko pride do prezgodnjih po« rodov. Kadilke imajo več kakor dvakrat toliko splavov in več kakor sedemkrat t} časa svarilna poroiila o rasnih »popadih T Harlemu, Detroltu in drugih krajih, odividne da odvrne izbruh hude prenapetosti med belci in črnci. O vtisu uspeha quebeSklh razgovorov v Lom donu poroča dopisnik lista »Neue ZUdcher ZeW tung«, da ima vse poročilo tako malo poaltivw nlh navedb, da je povsod razočaranje M negotovost! V sredo Je priznal glasnik čungkinSke vlad4^ da gueboško izjavo »lahko opazuje samo z re« zervo«. Jasno je, da veže Se nadalje boj proti Nemčiji moči, brez katerih nI možno napasti v Pacifiku. Samo skupne angleško-amerišk# bojne sile lahko nekaj zmorejo proti Japonskk O pomanUjIvem zdravstvenem stanju v Int dljl se poroča v poročilu sevemoameriSkegai zdravnika dr. Johna Granta. Leta 1939. j# umrlo samo za malarijo 11% milijona Indijce^ 100000 smrtnih žrtev zahteva kolera, бОООО jih je pa umrlo za kozami. V Bruslju—Uccle so bili iz neke vile 1«# panl perzijski tepihi, kožuhi In druge oblek«, tobačni Izdelki in fotografski aparati v vre* nostl 2,000000 belg. frankov. Prve »živilske nakaznice«, ki jih pozna zgot dovina, so bile Izdane na Grškem med Pele# poneško vojno. Bile so izredno vzdržljive, kajti bile so iz marmorja. Na tenkih tablicah sđ bile zaznamovane vsakokratne dodelitve živO za vsakega člana prebivalstva in po nakup«! je bilo dotlčno polje razvrednoteno ■ kljuka, Sodobni giiki zgodovinar poroča, da se je nekega dneva prepiralo v Atenah na cesti ved žena. Bile so tako raztogotene, da so se končna začele pretepati z marmornatimi ;»žlvilBkim| nakaznicami«. stran %. —- š*cv. 69. KARAWANKEN BOTE Srpdm, 1. vptfmhr«. M Al I I AMTLICHE BEKAMNTMiCHLNGEN Berufssdiule Krainburg Die Einechreibung in die Berufsachule des Kreises Krainburg in Krainburg, Gallcnfeiserstr., flndet vom 30- 8. bin 3. 9. 1943 tAglich von 8 00—12.00 Uhr und von 13 00—1600 Uhr statt. Zu melden haben sich alle im Kreise Krainburg wohnenden oder tatigen mfinnlichen und welbiichcn Jugend-Цсћеп unter 18 Jahrcn. Von der Meldung befreit Bind SehUler und SchUlerinnen der Volks- und Hauptschulen, der Haus-haltungs-, Wirtschafts- und Textilfachschulen. Mltzubringen Bind: letztes Schulzeugnis. Lehrvcrtrag, .Auaweis und RM 3 80 Lehrmittelbeitrag. Bel verspftteter Ein-schreibung sind RM 6 80 Lehrmittelbeitrag zu iahlen. Die Eltern, BetriebsfUhrer und Lfhrherren slnd geeetz-Цећ zur Meldung verpfllchtet- Schulbeginn Montag, den e. September 1943, morgens S Uhr. Die Direktion. Poklicna šola Krainburg VpliovanJ« v poklicno Solo Kreisa Krainburg v Krain-burgu, GaJlenfelserstr. se vrši od 30 8 do 3 9 1943 dnevno od 800—12 00 ure in od 13 00—1600 ure. Javiti se morajo vsi v Kreisu Krainburg bivajoči ali zaposleni moški In Sen-Л1 mladoletniki, stari pod 18 let. Od prijave so oproščeni učenci in učenke ljudskih in meščanskih Sol, gospodinjskih, go^odarskih In tekstilnih strokovnih šol. S seboj je prinesti: zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo, Izkaz in 3 80 RM kot prispevek za učila. Pri zakasnje-aem vpisu je treba plačati 6 80 RM kot prispevek za učila Starši, BetriebBfUhrerjl In učni mojstri so po zakonu dolžni Izvršiti prijavo. Začetek Sole v ponedeljek, 6. IX. 1943, zjutraj ob 8.00 uri. Ravnateljstvo t Xnderung der Warnzelchen bel Warnliditanlagen aul Erlegsdauer Auf Krlegsdauer wird aus Luftsicherheitsgrllndeij vom 28. August 1943 an das welBe Llcht (Betriebszeichen „t)ber-gang frei«) auBer Betrieb gesetzt Ee erscheint kUnftig nur* noch das rote Llcht (Warnzelchen), sbbald sich eln Zug dem ■Obergang n&hert. Belm Aufleuchten des roten Llchtes darf nach wie vor der Vberweg nicht mehr betreten oder be-fahren werden- Reichsbahndirektion Villach. ANION lESCHE Sdiuherz0w6wn6 NeuroarMI • ObcrKraln Die Kr«iAhaiiAhiUtua)^chule in Stnin trad die Wlrt-■cltaftswhule In Stein (Oberkrain) werden wegen der Um-bauarbelten erst am Montag den 4. Oktober um 8 Uhr er-offnet werden. Zu dleeem Zeitpunkt haben die eingeachrlehe-nen SchUlerinnen belder Schulen In der Anetalt zu erechelnen. Bis zum Schulbeginn кбппеп ab 7. September noch an Jedem Dienstag und Mittwoch Nacheinnchrclbungen vorgenommen werden. Zur Einschrelbung eind das letzte Schulzeugnis, der Taufschein und 2— RM EinschreibgebUhr mltzubringen. KrolnhaltungKHchuIe (okrožna goep. šola) v Steinu in Wlrtschafteschtile (gospodinjska Sola) v Steinu (na Gorenj-, skem) bosta radi prezidav otvorjeni iele 4. oktobra ob 8 url. Ob tem бавц morajo priti vpisane učenke obeh 9ol v zavod. Do pri če tka Sole se lahko od 7. scpt vrSe Ae naknadni vpisi vsak torek in sredo. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in, 2— RM vpisnine. Abgabe \on Ms in der 53. ZatcilunKKperiode an die A'crsoreunesbereehlisten. Auf Qnmd der In der ol Zutpiluneeperiode durch Abfreniien der Ahschnltte ..VorbestelluiiR von Keis fUr die S3. Zuteilunw-periofle" cemacliten VorbestelluiiK erfolzt mmmehr die Auaeabe von je 125 Granim Rols an die A'eisonrmidsbereclitietPn. Die Vrrsorffiiiisshprcchlietpn haben den mit dem Firmenetem-Del verschoiien Stflmmahechnltt der Reichsfleischknrte der 51. Zu-tnllmiesperiode bei jeneii Kleinverteilern vorsiiweisenj bei denen die Vorhp4teUunif prfotete. Die ReinsusKHhe .Inrf nur auf den hie-fllr bpRfimmten Einzclah.4chnitt der Ueirhsfleinchkarle 53. ..125-(jranim-Uois-Sonder/.uleilmvB". vorcpnommen werden. Die Verteiler haben die Beziiesnb.4chiiitte (Iher Reis bei der .■\beabe nhzutrennen und den KrnUhrunBsanUern nach Ablftuf der 53. Zuteilunesneriode zur Ausstellune von EmpfanMbescheini-urunspn oinzureichen. Klttffcnfurt. den 34. Aujrust 1943. (55221 LandesernHhrnnEiamt KHrnten. OFENSETZER l^in$en§ ćseCl KRAINBURG Gegen Einkaufsfdieme. Sperrplatten: Budie, Fidite, Ptnelplanen • Eidisfclder Spcrrtiiren. Ohne Einkeufsjchein. Furniere 0.8 bi> 3 mm inlandifdie und auslandifdie Herkunft Hjr auficn und innen. HANS TRANINGER I I Klaganfurt, Vttlkarmarkter StraB« - Ruf 1S98 VsekCfMliM maeeU vfteašoU/ l^dli OUlftS 10 mere, fakol doseic 1:е.к1 se zanimajo za Vaše ponudbe ail prošnfe. Oglasajle v Karawanken Bole! Splača se! Oglat* sprejemata do ponadaljka in srada: NS.-Cauverlag Karntan, Klaganiurt, Bismarcicring 13 in NSrGauvarlag Karnfan, Zwaigvarlag Krainburg, Valdasarth-, 6 KAFFEEfRSAi2 Fabrik C. Wcngcr, Klagenfurt Zahvaia Veem ki so spremili mojo ljubljeno soprogo k zadnjemu počitku, se prisrčno zahvaljujem. Posebno zahvalo pa izrekam tem potom sodrugom tovarne >SeSir«:, pevskemu društvu za ganljive žalostinke in vsem, ki so nam v dneh žalosti stali ob strani, z nami sočustvovali in nam, ter pokojnici nudili v tem pretresljivem trenutku kakršnokoli pomoč. Tudi vsem darovalcem cvetja in vencev moja srčna hvala. Hauffiauh H6RBST Hiagen^uU Kinderbetten Lesel den .ћаганапксп-Bole"! Službo dobi Vajcnca z* mesarsko in pre-kajevaliko obrt takoj iprejmem. Vsa oskrba v hi-fi. Josef Krisch-nar, Hofflein. 906-1 Dva gramofona,'Kupim stare ali dobro ohranje-jnov« gramofon-n« prodam za ske plošče. Po- RM 500. Wart pri Krainburgu, št. 412. 963-6 Vajenca od 14 do 15 let za splošno kroja-Itvo sprejmem. Nastop takoj ali pozneje. Josef Paulič, Sdinei- dcrmeister, Krainburg, Am Hang 102. 960-1 Brivskega vajenca takoj sprejmem. — Anton Jakše, frizerski mojster na Be-kseljnu, Krainburg. 959-1 Vzglivja za bolnike — Gummi-hius, Widner, Klgft., Bahnhot-straSe 33. 4490-t) Sprejmem vajenca za kovaiko obrt. Ржој: zdrav in dobro vzgojen. Osebno predstaviti pri Owen Alois, kovaški mojster, Goruchadi, pošti Zwisdien-wassern. 060-1 Dobro ohranjen gepelj prodam za RM 500. -Naslov pri K. Bote Krainburg. 056-6 Prodam nov 4>troški avto na nožni pogon za RM 100. Naslov pri K. B, Krainburg 973-6. nudbe na K. B. Krainburg pod „plošče" 986-7 lepe preteklosti, in ki ima vesf-Ije do gostilniške obrti in dobrosrčna. Cenjene ponudbe J sliko, ki se diskretno vrne, nasloviti na K. B., Krainburg pod Vesela boiSf- Sm reko ve storže, letošnje, semenske kupim. Vagonske koli-;nost" 938-21 čine, nakupoval---r- ci se iščejo. Po-| Gospodični, nudbe na K. B. blondinki 43 1л, Krainlwrf; pod se želi poročiti s „Takojšnje pla-'i'mcem ali vdov-čilo" 9i'4-7|cem brez otrok, starim 43 do 5(i Kupim dobro ;let. Biti mera ohranjen štedil- pošten in dober dilnik (Sparherd) mož. Imam It-Zivko Serafinoff »tno stanovanje. Rolete za ščitenje pred soncem, mreže iz lesa takoj dobavljive, zvitki za zatemnitev iz papirja, navijalni zvitki, zvitki na vzmet, Klagenfurt, Alte rplatz 29. 1612-6 Brivski pomočnik ali pomočnica se sprejme takoj ali po do-i govoru v Klagenfurt. Ponudbe n« K .Bote, Klagenfurt pod 1511-1. Vzglavja z vodo za bolnike Gummihaus Wiedner, Klagenfurt, Bahn-hofstraHe 33. 441№-t> Učenca in po močnika sprejme Anton Sdiorn, splokio kroja-Itvo, Krainburg Am Weiher, 090-1 Blagajne, varne pred ognjem in vlomom, omare za spise in knjige: Hans Wernig Klagenfurt Hei-dricnstraGe 3& 8893-0 Wirttantcn lantend «ua nacUweUllcbem Privmt beaitc cut erbaJtent Uniformen Jwlweder Art. MSntcl. Wetterkregen. Blnsen. Hoeen. Omformkappen. P«lMuBntel PelzrHck*. Pelewesttn. Leder-a. Filzetiefel. moderne всћаВ-waffen. Bkontrolluhrcn »am' Zaheblir Fahrriiler. l»tchl» MotorrHder. Sadoitdeulwber Wachillenat. KlaKeiifurt. Celdniarscball-Conrad-Plat* Nr 9 Rof 10-80 SENF Fabrik C Wenjcr, Klagenfurt Mesarjkegi vajenca zdravega iz poltene hiše se takoj sprejme. Bias eglitsdi, Fleisch-lauerei und Sel-cher, Neumarklt 978-1 Prodam Salonski gramo fon s kaseto, dobro ohranjen na prodaj. Prodam tudi pisalni stroj „Remington". Naslov pri K. B. Krainburg pod 964-6. Edlingen 132. 980-7 Menjam letnega vola zamenjam za te-Hco ali kravo (brejo). Schimenc Mirko, Kersch-tetten 16. Post ZirkUdi. 957-16 Za dobro ohranjeno srednjeveško stružnico zamenjam rabljen rezkarni delilno glavo ali stroj za rezanje navojev do % — event, prodam. Franz Kremser St. Veit Sawe. 979-15 sem nradnict In dobri BOspoA-nji. Locenci' » izključeni. Cenjene ponudbe na K. B. Krbg. pod „Pridna gospodinja" 911-:Jl Delavec r lastnim domom želi poročiti jjo-spodično v ка-rosti 30 — do 46 let, ki zna gospodinjiti. Lc resne ponudbe na K. B. Krainburg pod „Srečna bodočnost" 976-21 Zamenjam dobro ohranjeno ročno ilamoreznico, 12-colsko, za dobro moško ali žensko kolo. Helena Schakel, Wart 356, Krainburg. 873-16 Oddam mlade hrte. Ing. Dirn-i badier Svetle бб Post Zwischen-wassern. 983-6 Prodam električno lam po za nočno omarico ze 50 RM Naslov pri K. B. Krainburg pod 987-6 Zamenjam skoro novo moško kolo za dober daljnogled. Ponudbe pod K. Bote, Krainburg 944-15. Popolnoma dober športni voziček zamenjam Za kolo ali za obleko. Naslov pri K. Bote, Krainburg pod štev. 972-15. Kupim Več parov starih čevljev raznih Številk prodam in eno fantovsko ' obleko z* fanta 15 let Kupim nov ali Kupim benzin-petroleum-mo-tor do 8 Ph — dobro ohranjen — «li nov in plačam dobro v gotovini. — Naslov pri K. B, Krainburg pod 056-7. Dopisi Spodnještijerc neoženjen, rudniški delavcc želi spoznati dekle staro 33-33 let potom dopisovanja v sporazumu tudi žcnitev ni izključena. Ponudbe z točnim naslovom na K. B. Krainburg pod „L. T." 977-21 l/giihljeno ali zamenjam. Naslov pri K. Bote Krainburg 075-6. Prodam Brock-hausov lexikon 15 zvezkov, v platno vezan. — Naslov pri K. Bote Krainburg pod 974-6. dobro ohranjen pisalni stroj ali dam zanj kako drugo protivrednost. Kupim tudi \lfa-brzopa-rilnik od 100 — 120 litrov. Ponudbe poslati pod „Nujno 7777« na K. B. Klagenfurt Dvosobno sta novanje v Krain-burgii zamenjam za enako ali tudi enosobno s kuhinjo v Dom-schalach. Zamenjam tudi globok otroški voziček za kolo ali za kaj drugega. Naslov pri K. Bote, Krainburg. 961-15 Zamenjam srebrno moško žepno uro in vijo-lino za kakor-Injckoli drugo blago! Ponudbe na K. B. Krainburg pod „ugodna zamenjava". 085-15 V petek dn« 27. 8. sem T vlaku Afiling Klagenfurt pozabila črno, črtasto jopico. Najditelja prosim, da je proti nagradi vrne na bližnjo žel. postajo, žilo mu bom hvaležna, ker je te moja edina jopica. 989-29 ESSIG Fabrik C. Wcngcr, Klagenfurt Ženitve Značajen fant srednje starosti, ftrofesionist, že-i znanja z idealno gospodično V nedeljo 22. 8. sem izgubil nt cesti W Rad-mannsdorf do Lees—Veldes listnico z manjšo vsoto denarja In kennkarto. Pošt. najditelja ^irosim da najdene stvari vrne, denar pa obdrži. Anton Pogatsdiar Аб-ling, Adolf-Hit* Icrstr. 52. 982-22 Razno -cnjenim gostom naznanjam, da sem 1. 9. 1948. preselil frizerski salon iz, Hinter-hausgasse na Valvasorplatz (Rant) ter н cenj. gostom dalje priporočam. Frizertki mIoh Frinko. 988-23 Altlack, 28. avgueta 1943. Miklaaz Mathias, soprog in otroci. Hrainisdn di- und f iinisfabiik Zabr«! & Co., O. m. b. H. — Frcilheff bal Krainburg, Ruff 264 Kauft alle OIsMfen ed«r Ubarnimmt diai« fnLohnverarbeltung ЦШеении (fCO^biieUi. шЛ Udu AiuieuU