GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. » Najreči siovenski /^rvnik j -s ? Zwintyanih driank. > f zrn v*e leto ... $3.00 I | Za pol leta......$1.50 ] The largest Slovenian Daily L in the Umtod States / Issued every day except Sunday* [1 and Leg-1 Hal idays. -:- « ■c 50,000 Readers > r TELSFOM F1SJJLKK: 4M7 COBTLANDT. Entered aa flecond-Clut Mtttir, leptenbCT 21, 1903» It thi Part Oflct it Utm York, N. Y* Mdtr the Act of Congrats Of March 3, 187«. TELEFON PISAHNE: 4687 CORTLANDT NO 20 — ŠTEV. 20 _NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 34, 1917. — SREDA, 24. JANUARJA, 1917. _ " VOLUME XXV. - LETNIK XXV Vsakovrstni odmevi predsednikove note. -o- KAJ MISLI BIVŠI DRŽAVNI TAJNIK BRYAN O NOTI PREDSEDNIKA WILSON A. — '' PREDSEDNIK JE SEJ AL PŠENICO IN PLEVEL. — SENAT NAJ SE ZADOVOLJI S PŠENICO, PLEVEL PA ZAVRŽE." — LORD NORTHCLIFFE: KAKO JE Z MEHIKO? -ANGLEŠKO ČASOPISJE HVALI PREDSEDNIKOV GOVOR, PRI TEM PA VSTRAJA NA STALIŠČU, DA SE MOR 4 UNIČITI PRUSKI MILITARIZAM. -o- Madison, Wis., 23. januarja. — William J. Bryan jc rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu: —. Poslanica predsednika Wilsona je čudovit apel na vse hoj! i joče no države. Priznan, da je v Wilsonovi poslanici izraženo mnenje ameriškega naroda, nikakor se pa ne strinjam s predlogom, da bi se Združene države pridružile gibanju, katerega namen bi bil, napraviti mir v Evropi. Ameriško ljudstvo ne bo nikdar dovolilo, da bi dala vlada Združenih držav na razpolago svojo armado in svoje brodnvje. Mi smo sami zase, nismo od nikogar odvisni in kot taki moramo tudi ostati. Z drugimi besedami rečeno: l^nnlsednik je sejal žito in plevel. Prepričan sem, da se bo senat zadovoljil z žitom in da bo plevel zavrgel. London, Anglija, 23. januarja. — Vse Časopisje se ba-vi na dolgo in široko s poslanico predsednika Wilsona. Ijord Northcliffe. lastnik "Timesa" in drugih angle-hkih časopisov, je izjavil: — Svoje mnenje sem povedal že danes zjutraj v svojih časopisih. Pristavil bi le to, da se nahaja naša demokracija pred veliko uganko ter da se mi zelo čndno zdi, zakaj noče začeti predsednik Wilson s svojim mirovnim delovanjem v Mehiki, to je v deželi, ki mu leži pred nosom. — Mi vsi se zavzemamo za omejitev oboroževanja. Pred vojno nismo imeli večje armade kot jo imajo Zdru-i /ene drŽave, in smo celo ponudili Nemčiji, da naj nam reducira na^o nepremaegljivo armado. Toda brez uspeha. Naša demokracija želi miru in se je vedno zavzemala zanj. , * jfi . ' Toda grozovitosti, ki so jih uganjali Nemci v Belgiji, v Srbiji in drugod, nam ne dajejo poguma, da bi bili takega mnenja kot vlada v Beli hiši. Vse časopisje je edino v tem, da ni predsednik govoril niti za Nemčijo niti za zaveznike, pač pa samo v imenu ameriškega naroda. ** Westminster Gazette" opominja predsednika na brzojavko nemškega cesarja, ki jo je poslal virtemberške-mu kralju. V tej brzojavki se je Viljem izrazil, da hoče in da mora zmagati. — Kolikor nam je znano, — pravi časopis, — nima Nemčija prav nikake volje in nobenega veselja zadovolji-t i s<* z mirom brez zmage. Kaj lahko je pa mogoče, da je Wilson bolj informiran o namenih in načrtih Nemčije kot je informirana enfeiita.. O pravem in trajnem miru bomo morali šele tedaj govoriti, ko bo Cepiči ja popolnoma premagana. "Pall Mall Oazette" piše: — Zavezniška zmaga je prva jamščina za trajen mir. Sele, ko bomo zmagali, bomo lahko govorili o prepreče-: n ju nadaljnih vojska. 4'Times" hvali govor predsednikov, obenem pa izraža dvom. da bi znali ceniti vrednost tega govora vojujo--! či se. — Zavezniki so uverjeni, da bo mir, dosežen potom zmage, istega jwmcna, kot je bil mir, sklenjen v ameriški državljanski vojni. "Standard" pravi, da ga je govor predsednika Wilsona zelo presenetil. — Zdaj še ni napočil ugoden čas za pogajanja. Nam se čudno zdi, na kakšen način si prisvaja predsednik Wilson pravico vmešavati se v usodo Evrope. On ni nikdar« protestiral proti omalovaževanju sklepov haagške konvencije. On ni nikdar pokazal svojih simpatij do Francije, Belgije, Srbije in Poljske, fcele zdaj, ko je poraz Nemčijo takorekoč zapečaten, je začel simpatizirati s trpečim človeštvom. Nam se čudno zdi, da se Združene države sploh upajo o tej stvari kaj govoriti. "Globe" piše: — Kaj je storil predsednik Wilson za pravičnost in človečanstvo, kdaj se je zavzel za slabiča, kdaj je počastil močnega i Kakšno pravico ima učiti nas o zadevah, v katere smo zapleteni ? Ko so Nemci pregazili Belgijo, ni protestiral. Ko so Nemci potopili "Lusitanijo", je pošiljal — note. "Manchester Guardian" piše: — Govor, ki ga je imel predsednik Wilson v senatu, se tiče nas in naših nasprotnikov. Predsednik ni izrazil želje, da bi se udeležil bodočih mirovnih pogajanj, ampak prepušča vse to bojujocim se državam. Povedal je, kakšen bi moral biti mir, da bi se zavzela zanj tudi njegova dežela. To njegovo noto bo vse sprejelo z veseljem. To ni več utopija, ampak to je dobro premišljen načrt moža, ki zavzema visoko mesto, in ki je natančno informiran o vseli razmerah. ! Borzna preiskava. - j Bona mora pokarati knjige. —. |Borzna zbornica se ukloni zahtevi! preiskovalnega odbora. — 1100! prizadetih. ! Včeraj se je pričela preiskava! borznega škandala v carinskem n-radu v New Yorku pod vodstvom odvetnika Shermana L. Whipple-' ja, ki je zahteval od borznih urad-j nikov. da morajo povedati imena1 vseh onih, ki so vsled predsedni-, kove poslanice delali dobiček, po- < kazati morajo vse računske za-; ključke od 10. do 23. decembra, t predložiti morajo vsa brzojavna in kabelska poročila iz Evrope, da se dožene, ako je kaka tvrdka prej sporočila tušem, kot pa je bila po-j slanica objavljena. Whipple je hladno, a uljudno naznanil predsedniku borzne zbornice, Henryju G. S. Noble, da si bo preiskovalna komisija sama po-i iskala potrebne informacije, ako bi jih zbornica ne hotela dati. Sinoči je borzna zbornica sklenila po doigrem debatiranju, da sej ukloni zahtevi komisije. Zbornica je pozvala vse borzne, člane, da naj naznanijo predsed-' niku borze vse svoje, račune od. 19. do 23. decembra. Poleg tega' morajo povedati tudi sledeče: Ka- j tere delnice je moral vsakdo zve-! čer oddati in katere sprejeti ? Ime-j na onih, na katerih ime se je vr-j šila kupčija? Katere so bile te del-: nice? Borzni Člani, ki ne bi hoteli te-' ga storiti, bodo suspendirani, ali! pa izključeni od borze. Odvetnik Whipple je oivoril: sejo in je -prvega zaslišal Henry-! ja Noble, ki je že 15 let predsednik borzne zborince. Izpovedal je, da zbornici ni znano, koliko ta ali, oni na dan napravi kupčije, prepriča pa se lahko c tem iz borznih knjig. Predsednik Noble je poučil; komisijo, da se morejo prodati} delnice, katerih prodajalec niti nima, ve pa zanje, da jih lahko ce- J ne je kupi in dražje proda. Whipple vpraša pričo, ako smatra za' postavno, ako se združi več oseb, ki s svojim kapitalom izrabljajo razna tržna poročila v špekulacij-: ske namene. Odgovoril je, da ne' ve, kako bi se to moglo prepreči-! ti. aH prepovedati. Rekel pa je,1 ako bi zbornica vedela ,da je kdo vedel v naprej za Wilsonovo poslanico in je s tem hotel napraviti dobiček na borzi, da bi ga zborni- j ea suspendirala ali pa celo izklju- j čila. Vsled te preiskave je prizadetih | 1100 Špekulantov, ki bodo morali v ječo/ako ne bi hoteli podati na-' tančnih računov, kakor z ante v a j preiskovalna komisija. i | Municija za Francijo. ] Vsak parnik, ki se more dobiti, bo vozil mitnici jo. — Voziti se mora kakor hitro mogoče. — 80 parni-: kov. Vlada prevzame vse parnike. Francoska komisija je imela! i včeraj sejo v prostorih francoske j parobrodne črte v zadevi prevoza: municije. Pri seji se je sklenilo,; da se dobi kolikor mogoče parni-kov, da se prepelje municija v Francijo. To delo se mora izvršiti kakor hitro mogoče. Poroča se. da bo vlada prevzela vse parnike za prevoz municije. Potniki pa so že vknjiženi za parnik "La Touraine", ki ima priti v j New York danes in odpluti v so-' boto. Toda municija je določena za prvi parnik, ki bo na razpolago. Francoska črta ima v newyorgkem j pristanišču 18 parnikov, ki nala-' gajo tovor, 20 jih je na potu sem• in 20 na potu v Evropo ter 22 par-1 nikov, ki vozijo med različnimi , ameriškimi pristanišči in Francijo.' • - - ] ZamJljardo munkaje. Washington, D. C.. 23. januarja. Iz nekega poročila za domačo in inosetaske trgovino je razvidno, da bo Združeen drŽave Izvozile v zavezniške delete za časa vojne •za wilfMhir dolatjev ■ranimje I Z raznih front. Bavarske čete so napadle franco-| ske zakope. — Vjeli so večje število vojakov in strojnih pušk. — Megla ovira artilerijski boj. ! Pariz, Francija. 23. januarja. — Francoski jreneralštab naznanja: Med rekama Aisne in Oise so se vršili vroči artilerijski boji. Bli-i zu Navarina in pri Montmedy smo 1 izstrelili dva nemška zrakoplova. Berlin, Nemčija, 23. januarja. — ! Nemški vojni urad poroča: Bavarske čete so včeraj vdrle v ' sovražne zakope in so se vrnile z večjim številom jetnikov: zaplenili so tudi več strojnih pušk. An-: fcleške oddelke, ki so nas napadli i j severozahodno od Formelles. smo zapodili nazaj. Megla je ovirala] artilerijske in zrakoplovne opera cije. Nemške čete v belih obleka n. — Le maihni boii. London, Anglija. 23. januarja. Nemške čete, oblečene v belo obleko, so napadle ruske pozicije pri Rigi, severno od Kugerijskega jezera. Ob reki Stokhod so se vršili manjši spopadi. Vroči boji pri Knt-elAmara. — Bojne ladje obstreljujejo turške postojanke. Berlin, Nemčija, 'SI. januarja. Turški glavni vojni stan poroča: 20. in 21. januarja so se vršili vroči boji pri Kut-el-Amara. Vzhodno od mesta je sovražna artilerija iz bojih ladij, celo noč obstreljevala pozicije, katere smo mi prej zapustili. Naslednje jutro je infante-rija napadla omenjene postojanke, mi pa smo jo prijeli od strani in prizadeli težke izgube. Novi župan v Dublinu. i Dublin, Irska. 23. januarja. — Odvetnik Lawrence O'Neil je bil danes soglasno izvoljen za župana ■ (Lord Mayor) mesta Dublin a. O'Neil je bil za časa dublinske revolucije prejšnjega leta aretiran in jc bil nekaj dni zaprt. Pozneje so ga izpustili, ne da bi ga ! pozneje še sodnijsko preganjali. V navdušenem govoru po volit vi j se je spomnil svojega ponižanja ob času revolucije in je rekel med drugim: da kot župan ne bo sprejel nobenega posameznega ni ne polka, ki bi hotel zlorabiti mesto ! v politične namene; sprejel bo sa-i ran onega, ki mu prinese poročilo o j mirti, pa naj bo potem kralj aH pa < kmet. Izgube zrakoplovov. Berlin, Nemčija. 23. januarja. Nemško poročilo pravi, da je bilo i na vseh frontah v pretečenem letu uničenih 1005 zrakoplovov. Zavez-; niki so izgubili 784 letal, Nemci pa i 221. Izmed na francoski fronti iz-. strelejnih letal je bilo nemških sa-; mo 180._ Pošiljateljem denarja« 6e redno se lahko denar posije t staro domovino p« brtašiimtm fcmjfr v« in potom poŠte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne mogofe Izplača s zamudo. Denar ne be v nebtnan stoiajo izgubljen, ampak našteti zamorejo le Pe hveriUiaaB bnajmrn as samore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, «00, 600 In tako dalje do deset tisoč kron. Za br-sejam® stroška je najbolji* da se nam počlje $4 aa vsak naslov: ako bode kaj preveč ali premalot bomo poslali nasaj, Oziroma pisali sa primanjkljaj Z odrom na sedanje razmere, ker se veljava denarja Skoraj vsak dan ls premeni, nam je nemogoče aa oddaljene kraje priobčevati natančne cene de narja, ter bodemo od sdaj naprej do preklica računali krone po cent, kakoi bode naznanjata v listu "Glas Naroda" 1st! dan, ko nam dospe v roke do aar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle teko. Kdor Seli, da se l^laHlo lsvrSi po bnttts« brzsjasn, naj pripomni na denarni nakaznici "počlje naj se brzojavno". CENE* K: 10.00.......... 1.50 K: 120.00.......... 15.00 K: 15-00.......... 2.13 K: 130.00.......... 16.90 k: 20.00.......... 2.75 k: 140.00.......... 184» K: 25.00 .......... 3.40 K: 150.00.......... 10.50 K: 30.00.......... 4.05 K: 160.00.......... 20.80 K: 85.00.......... 4.70 K: 170.00.......... 22.10 K: 40.00.......... 5.35 K: 180.00.......... 23.40 K: 45.00.......... 6.00 K: 190.00.......... 24.70 K: 50.00.......... 6.65 K: 200.00.......... 26.00 K: 55.00.......... 7.25 K: 250.00.......... 32.50 K: 60.00.......... 7.90 K: 300.00.......... 39.00 K: 65.00.......... 8.55 K: 300.00.......... 45.50 K: 70.00.......... 9.20 K: 400.00.......... 52.00 K: 75.00.......... 9.86 K: 500.00.......... 65.00 K: 80.00.......... 10.50 Ki 600.00.......... 78.00 K: 8500.......... 11.15 K: 706.06.......... 91.00 K: 90.00.......... 11.80 K: 800.00.......... 10100 * K: 1004»......... 13JM K: 900.60.......... 117.00 K: 1MM».......J^ SBti^SfiSSt'......... 1MM w**mwmm> mm min.« i Iz Mehike. Najjužnejše prednje straže so se umaknile 80 milj. — Trajalo bo dva tedna, da odidejo vse čete. — Carranza umorjen? OJeneral Pershinjr je že odpokli- i cal najjužnejše čete proti severu [ Rabil bo kakih 14 dni. da odstra ni vse čete iz Mehike. \ Vojni urad je za ukazal, da se' odstranijo čete iz Mehike in ze soj odšle južne čete 80 milj proti se j veru. S tem se hote dati Carranzi priliko, da pokaže, ako bo tudi on držal obljubo, namreč, da bo v o- i zemlje, katerega zapuste ameri ' škc čete, poslal 15 tisoč vojakov, da prepreči nadaljne upade Villo j vih čet v ozemlje Združenih držav, i Ako bo Carranza mojrel ubrani-1 ti take vpade, bo dobjl od ameri- j ške vlade državno posojilo in via-1 da bo tudi poslala svojega za stop- * nika Fleteherja v Mexico Citv. Orožje se tudi sedaj ne bo še * smelo pošiljati v Mehiko, ker se ne ; ve. ako bi prišlo v "prave roke."! Zanesljiva poročila pravijo, de sta se dogrovoria Villa in Zapata da bosta skupno delovala, da uni-: čita Carranzo. Villa dobiva mno- ! STo orožja in municije iz Havane: dobil je tudi že mnogro ropov in i strojnih pušk. Vesti o umoru Carranze. El Paso, Texas, 23. januarja. — j Soprnjra nekega zelo uglednega ! Mehikanca je prejela šifrirano pismo, kjer se ji naznanja, da jc bil Carranza v nedeljo umorjen v Queretaro. Ta vest še ni potrjena i Villovi vojaki so vstavili pri La ' guui, 20 milj od Chihuahua nek potniški vlak in so zaplenili 40 ti soč pezov. Vojaki, ki so stražili vlak, so se pridružili Villi, ne d» 1 bi se bili branili. t Zlato za nemške križarfc*. Baltimo.-e, Md., 23. januarja. — Poroča se. da so imeli trije parni-, ki, ki so pred kratkim odpluti i/ tega pristanišča, na krovu veliko množino zlata z namenom, da ga I preložijo na nemške pomožne kri-žarke, ki so namenjene nazaj v Nemčijo. Parnik "Ausable". ki je odplnl 26. decembra, je imel za 2 miljona dolarjev zlata; "Mauwee", tud! naložena z zlatom, je odpeljal 28 decembra in "Winnebago" 7. januarja. Vsi parniki so bili namenjeni v Buenos Aires. O nobenem teh par-1 nikov se pozneje ni več poročalo. Vsi trije parniki so bili registrirani v Ameriki in so bili last neke nove družbe, katero so Angleži zapisali na črno listo. Rusi odvzeli Nemcem Vadeni. Vojno ministrstvo naznanja, d h so ruske čete po ljutem boju odvzele Nemcem Vadeni, ležeče ob Donavi, šest milj južnozapadno od Haleea. Bolgari prekoračili Dooavo. -o- BOLGAROM SE JE POSREČILO PRITI PRI TULČT NA NASPROTNI BREG REKE DONAVE. — BOJI MED PREDNJIMI STRAŽAMI OB JUTNI IN SLA NIČU. — NEMCI SO VJELI NAD STO VOJAKOV. — AVSTRIJCI SO ODBILI PRI ODOBESCI VSE SO VRAŽNIŠKE NAPADE. — OB CELI FRONTI SE VR ŠE VROČI ARTILERIJSKI SPOPADI. — OBSTRE LJEVANJE PREDMOSTJA FUNDENI. -o- Petrograd, Rusija, 2'A. januarja. — Angleška ni Avstrijci nad sto romunskih vojakov ter pognali v beg par močnih sovražnih oddelkov. Najhujši boj se vrši južno u položaj neizpreme-njen. V Dobrudži so prekoračili bolgarski oddelki pri Tul-ei reko Donavo. Zdaj se nahajajo na severnem bregu reke in se bodo kmalo spopadli z Rusi. Dunaj, Avstrija, 2n. januarja. — Poročilo, ki ca je izdalo vrhovno poveljstvo avstrijske armade, se glasi: — V gorovju pri Odobesei smo razkropili sovražne poizvedovalne oddelke. Berlin, Nemčija, 2:>. januarja. — Vojaški strokovnjak "Prekmorske brzojavne agenture" poroča: — Zavzetje mesta Nanesti je omogočilo nemški arti-leriji kontrolo nad vsemi mostovi predmostja pri Funde-ni. Nemci obstreljujejo predmosrje s treh strani in ga bodo kmalo zavzeli, kljub temu da ga Rusi obupno branijo. Zrakoplovci so izjavili, da je del utrdb že čisto razdejan. V Karpatih vlada silen mraz. Zdaj še neprestano sneži, kar zelo ovira vojaške operacije. Iz raznih poročil je razvidno, da zadržujejo prodiranje devete nemške armade samo ruske čete. Na fronti ni skoraj nobenega Rumuna. Rumuni so se deloma umakni-/I, deloma se pa branijo na ostalih frontah. --ooo-— i Pomorska bitka. V SEVERNEM MORJU SO SE ZOPET SPOPADLE NEMŠKE IN ANGLEŠKE BOJNE LADJE. — NEM ŠKO BRODOVJE JE BILO ODPLULO IZ ZEBRIGGE, TAKOJ ZATEM SE JE PA VNELA BITKA. — NA ANGLEŠKI STRANI JE 50 MRTVIH, NA NEMŠKI PA BAJE SAMO ŠTIRJE. — ANGLEŽI SO BILI V VELIKI PREMOČI. — 14 NEMŠKIH T0RPEDNIH RTJŠILCEV SE JE UDELEŽILO BOJA. -o- London, Anglija, 2:>. januarja. — Angleška admirali-teta je izdala sledeče v^no poročilo: — Včeraj zvečer^ Jetele naše bojne ladje v Severnem morju blizu nizozemske obali na oddelek sovražnih torpednih rušilcev. Vnela se je vroča bitka, v kateri i se je nek nemški torpedni rušilee potopil, drogi so se pa umaknili. Vsled teme se ni moglo določiti natančnega rezultata. Tudi zadnjo noč se je vršil kratek, toda vroč boj med našimi in nemškimi torpednimi rošilci. Sovražni torpedo je zadel nek naš rušilee. nakar je nastala eksplozija. Mr-i tvih je bilo 44 mož in trije častniki. London, Anglija, 2:1. januarja. — Iz Ymuiden poročajo, da so bile na nemškem torpednem rušilen 'mrtve štiri osebe. Reuterjeva brzojavna age nt ura naznanja, da je začelo pristanišče v Zebrigge zmrzovati, nakar so odpluti nemški torpedni rošilci na odprto morje. Naenkrat jih je napadlo močno angleško brodovje. Boj se je vršil iz male daljave. Nek angleški izstrelek je zadel poveljniški most nemškega rušilea "V.H0" in ga i odtrgal. Ymuiden, Nizozemsko, 23. januarja. — V torek zvečer se je vršil v Severnem morju boj med Štirinajstimi nemškimi torpednimi rošilci in oddelkom angleškega "brodovja. Nek nizozemski ribniški parnik je pripeljal na suh*> šestnajst težko ranjenih nemških mornarjev. Vsi so pripadali posadki torpednega rušilea "V.69." Torpedni eoln se ni potopil, ampak so ga privedli težko poškodovanega k obali. Na krovu je bilo dvajset mrtvih in nekoliko ranjenih. Poveljnik je imel obe nogi odstreljeni. Umrl je, še predi,o so ga privedli na obrežje. O L AS NAHODA, 24. JAN. 1917. "OLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by the I L O V E H I O PUBLISH! N-O 0 0 M P A H Y (• corporation.) TUASK BAKSEH. Prudent,_1XKJI3 BENEDIK, Treawirer Place of BoaineM of the corporation and addreeaea of above office*«: Ki Cortlmndt Htreet. Borough of Manhattan, New York City, N. I. Ca celo leto velja Ihtf za Ameriko In Za pol leta aa mesto New Xork.. 2.00 Caoado .................... fSO« Za Evropo za vse leto....................4.30 Ca pol leta.................... 1-00 Za Evropo "ta pol leta....................2.65 Ca celo leto ca mento New York., 400 Za Evropo ml četrt leta.......... -<;i.AS NA KODA** Lebaja mlc dan tofiemfl nedelj In pramlkov. ■QLAS NARODA" ("Voice of tli« People") i*«n«d averr dny except Snodajs and Holldaja iSohacrlption yearly $3.00. Advertiiteaaent on Agreement. Dopisi brez podpisa In oaebnoati se ne priobftijejo. L*nar naj se blagovoli pofilljaU po — Money Order. Pri •vr«i3embl kraja narofntkov prosimo, da se nam todi prejfinje IMHr naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poMljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" cArt:ur.'It Ngw Tor* qty Tf>Wirm 4«87 Oortlsndt. Ne zmage, ne poraza! -o- <"«f»voi\ ki je imol predsednik Wilson prodvčera-njom v zveznem senatu, j<- veliko pomembnejši kot njego-i v a ntfitaeijn za mir, kljul» temu, da je bil govor le posle-j diea te njegove a^itaeije. je «lal predsednik v svoji noti vsem bojujoeim sej iiarudnm podlago za dosego miru, je v svojem govoril pre-j < <• j {.»silo povedal, na kak naein bi bilo mogoče doseei mir. T«Kla predsednik je storil še več. |{'-kel j«-, ne da bi prej vprašal senat, da se hočejo Zdr. dr/ave ]»riklopiti "Ligi za izsiljenje miru" ter s tem kon-. :iti toletne tradieij«* t«- dežele, da se Združene države ne m . ju pu>eat i z nobt-no drugo državo v kako zvezo. S fino ironijo je predsednik konštatiral, da se zdi \ < m iH.jujt^-im se |H»irelmo osnovati tako ligo, a ne v« , k;tj razimnjo Ixgujoei s<* |)od besedo "trajen mir . ht ker bojujoee se države nočejo tega nataneno pojasnili. se zdi najvišjemu uraduiku Združenih držav potrebno, brez krinke in javno povedati, pod katerimi pogoji bi m Združene države pridružile taki Ligi oziroma kakšen mir bi smatrale Združene države za trajen mir. Nekateri so že večkrat pojasnili svoje mnenje o "mirovni ligi". Med kapitalističnimi interesi na tej ali oni strani pride do nesporazuma, in poslediea tega nespora-j z uma je ponavadi eksplozija. Posledica različnega razvoja posameznih dežela so i tudi konflikti na mednarodnem trgu, katerih ne more pivpreeiti nobeden, še tako dober načrt mirovne lige. Toda pustimo te pomisleke na strani. Ako se zamislimo v AVilsonov govor, moramo prizna-! 1i. da je govoril govor v senatu pameten, napreden in od-ločeii možak. pr\*i misli, ki se vleče kot rdeči trak skozi vsa nje-izvajanja, moramo pritrditi: nobenega zmagalca in nobenega premaganca ne sme biti! \< beiiega miru, katerega bi bil prvi deležen, dočim hi bil drugemu vsiljen, ne sme biti. Tak mir jMivzrtiea ogorčenost in pušča želo v prsih. I »a iir.ii v tem oziru čisto prav, nam jasno kaže mir, I sklenjen leta lhTl v Krankfurtu, ki je rodil v Francozih' Večno hrepenenje jh» Alzaeiji m Lotaringiji. Ali pa napri-mer "Kalkanski mir". Delavstvo je zato, da ne zmagajo niti zavezniki nitij centralni zavezniki. \ko In zmagala ta ali ona stranka, bi nacionalni boji j za dolga stoletja za vstavil i delavsko gibanje in napredek! delavskega razreda. \k WiUon res misli, kar je govoril, mora kot mož-) tost e lijak s vso silo delati, da nastopi prejkomogoče konec vojne, da 1 m) prejkoinogoee končano to strašno klanje. Predsednikova izvajanja glede neodvisnosti naroda,! ponovitev one lepe fraze iz proglasitve ameriške neodvis-ii* ti, da se ne sme nobenega naroda vladati brez njegovega dovoljenja, vse je to prelepo, da bi kdo smatral za —, resno! Onih lepih besed, ki jih je napisa] Tomaž Jefferson, se niso niti Združene države vedno držale, posebno pa v zadnjem času ne. Temmanj se bodo pa držale teh besed sedanje bojujoče se države. \ tem smislu je Wilsonovo zavzemanje za združeno, [ neodvisno in svolxxino Polsjko zelo interesa nt no. Xa Dunaju in v Berlinu gotovo niso glede Poljske j AVilsonovega mnenja. "Prostost na morju", ki je tudi omenjena v predsed-j nikoveni govoru, spada k onim meglenim točkam, katerih dozilaj še ni bilo nikomur mogoče natančno določiti. Predsednik je v tem ravno tako nedoločen kot so bili vsi njegovi predniki, kajti navesti ne more niti enega sredstva, potom kojega bi bilo mogoče vstanoviti "prostost na morju1'. Wilsonov govor je pa vseeno kot nekak uvod v novo odločnejšo mirovno akcijo. Da je res tako, se je že pokazalo. na borzi, ker so cene raznim akcijam zopet precej padle. Konferenca v Petrogradu. Pelrograd, R»ija, 23. januarja. "Tum»V poroča iz Belgr&da, da •lednik in minuirski predsednik Bratianu na zelo razno konferenco v niftko glavne mesto. V poročilu je omenjeno, da prihaja Se vedno tisoče in tisoče H«nmPfl.Y.v. Be-., aarabiio. Dopis. La Salle, 111. — Najprvo moram povedati <1 rabini eitateljeni, da i smo vzHi v l^i Salie u.n "board" j-staro eiinaJio "Ziino". katera je postala pa /j' to 'streetu". mo-' eejo rrič ve? prediršrti. Nekateri i imajo kape vez ušesa, kateri ,pa [nimajo kap. si j»a z rokami tiV-ejo : ušesa. samo da jo ne slišijo, pa j'* •'al! right". — Delu se pri nas se-I daj vsai; dan, mda plaee so pa le )»f>l j pičle, to je sit'i'i- v tovarnah, (u 1 udi pivanosrorovi letošnjo zimo stalno ohratnjejo. toda tam je pa t?.«»prt «m1 prostora odvi-sen tvoj zaslužek. — Kar se pa i*če dnifrega, je (xi v I-a Sall»* "al! ri^iit ". četudi si tukajšnji slovenski kritiki -vkoT-ijo včasih tupa-tair malo v lase. p» to ni." ne -.i in»e La šalle. zato ni čuda, i v toni «i».ji. zato tako med-•i in se nikjer nič ne po!-'a že. ker je v strahu, da nm ne hi kdo de-fcMa -pregovoril. Ila-ha, t<* že imamo, Peter! No ja. pa saj to nič ne de, saj ti nismo nevoščljivi, ampak samo glej. da ne hoš koncem predpnsta samo '' korhee odnesel; torej le pazi, Peter! — Hoj, hoj, 'g. urednik, nekaj hi bil pa kmalu .pozabil povedati. iSotovo ci ho«te milili: kaj neki? IVihod-nji torek, to je na '■>(). jamiarja zvečtir, 1m> vse staro in nvlado v La Salle plesalo. Ni hndirT Da. da! Društvo sv. Dnižine bo n-a ta večer priredilo v Koinj>ovi dvorani svojo veliko predpustno veselico, katera ho neki opremljena z najboljšimi zabavami. Godce bodo pa dobili rz nekega drugega mesta, ki neki tako fino igrajo, da bodo človeka veseli vetrovi kar po dvorani mršili. In na veselici IhmIo peli tudi slovenski pevci in pevke neke nove pesmi, ki bodo donele po dvorani tako milo in krasno, da se bode človeku radosti sr-e zi Irtrio. Torej, rojaki, ne zamudite tega krasnega zabavnega vt-čera! V nadi. da sc snidwmo v torek večer na v se"ii.-i vsi lasallski rojaki, vas iskreno ,pozdravljam kakor tudi vse č it atelje našega ua-rodjMga lisla N." šinrrm Amerike. — Janezov Janez iz ]{eger«"<* vasi. Rumunski jetniki. Berlin, Nemčija, 23. januarja, i Dozdaj so vjeli Nemei, Bolgari in'] Turki skoraj 200,000 riimunskin j; vojakov. Veliko rumunskih begun-j cev .se še skriva po goščavah in k met ski h hišah. Londonska eksplozija. London, Anglija. 2:?. januarja. Uradno poročilo naznanja o pet- ' kovi eksploziji sledeče: j Domnev«! se, da so sedaj seštete, vse žrtve eksplozije, ki se je pri-J1 petila v petek, v municijski tovarni v East Londonu. V času eksplozije je delalo v tovarni 39 mož in 10 žensk. Ceni se, da se je od teh rešilo 18 moških in 9 /.ensk. Ob desetih dopoldne so našteli; sledeče: mrtvih 44 mo&kih, lil žensk in 14 otrok; skupaj 69. 'Vež-j ko ranjenih 19 moških, 34 žensk in 19 otrok; skupaj 72. Lahko ranjenih 155 moških, 102 ženski in 71 otrok; skupaj 328._ Ustnica oradnistva. Naročnik, Sartell, Minn. — Vas popravek imamo v .rokah, t ode I Vašega dopisa nismo prejeli. I*i-» :ite nam še enkrat. M. S., Adah, Pa. _ Navadna ameriška milja ima 6.080 čevljev, aii 1 km in 853 m; morska milja pa rma 5,280 čevljev, ali 1 km ir m. IjiC tftga vidite, da je mor-1 ska milja večja od navadne milje, in sicer za S00 čevljev, ali 244 m. Na drugo Vaše vprašagije jo pa treba Salomona, da bi Vam odgovoril. Morda je kdio drugi tako premeten, dft bi nara mogel odgovoriti aia sledee vprašanje: Ali imajo "parisarski konji" toliko "lork ^ JM mogli v^tfiPiHi-.-en0. "box-karo" blajfa? ^ Širom Amerike. Chicago, HI. — Antonio Savolio, l.ah. je me.se«ia maja lanskega leta umoril drngega Laha in potem po-hpgiiil. Policija sploh ni imela več kakega unanja, da ji pride morilec še kedaj v roke. Vendar je pa vedno parila na h»šo, kjer je stanovala -njegova žena in ko je zvedela, da dobiva žena pisma od njega, nastavila je past. Prestregla je pošto in dognala, da živi v Reading. Pa. Obrnili so se na tamosnjo policijo, da bi morilca zaprla ; sedaj je Savolio že v Chicago in pride kmalu pred sodbo vsled umora. — — Trije z revolverji oboroženi roparji so prišli nekega večera v salnn C. Tomaia. namerili revolverje na tam navzoča gosta in salu na rja in vzeli iz registra -t 10. — Ko so roparji odhajali, rekol je eden. da bi pregledali še žepe drugima dvema, "No, sir", je rekel vodja roparjev, *to so delavci, ki delajo, da bi meli kaj za živeti in teh se ne smemo dotakniti.*7 — Pred zveznim sodnikom San-bornem vrši se sedaj tožba proti International Harvester Co., ki je obtožena, da je sleparskim načinom in z lažnjivimi pretvezami prodala farmerienj po sredozapa-du delnic za $5.000.000. Nadalje je bil zaslišan Viljem Cvenke, farmar iz (ialva, Iowa. PriPal je, da je oh raznih časih kupil delnice od družbe. Dividend ni nikoli dobil, kupoval je pa vedno od nje, farmer-ske stroje in jih dobival veliko ceneje. kakor jih družba navadno prodaja, dobival je tudi discount kot delničar, kakor ga je družba ohljubovala. Posebno so se v sodni dvorani smejali, ko je povedal, da je delnice prodal svojemu zetu. ko se je prepričal, da nimajo te cene, kolikor je sam za. nje pla-čal. Komaj je eden dan nekoliko snežilo, takoj Cikažanom splavalo po vodi upanje, da (postane premog ceneji. Eden dan je sicer ceha padla za $1.00 pri toni, drugi dan je pa začelo snežiti, premog pa ni samo stopil na prejšnje cene, marveč bo postal, ako bo trajal še par dni tak silen mraz. še dražji. Chicago, III.— Tri železnice in sicer Baltimore-Ohio, Nickel Plate in Pennsylvonia proglasile so embargo na premog, češ, da nimajo dovolj 10 lokomotiv; edina Lake Shore železnica dovaža še premog, ta ima pa zopet malo vozov in tako se ni čuditi^ da so trgovci s premogom cene zopet povišali. V premogokopih so cene minuli teden padle, ker je bilo lepo vreme, za dolar, sedaj so zopet posko čile in bodo bržkone take ostale. Predsednik Consumers Co., Fred I'pham pa pravi, da bi dva dni trajajoč blizard nagnal cene do take višine, da je bolj pametno, da vsak plača že sedaj 4e cene. Pravi, da je bilo mogoče minulo soboto v premogokopih dohiti premog za $3 tono. a danes zahtevajo že $4.50. — Orožne smrti je umrl tu de-j lavec Maks Andrews. Ko je šel i minuli petek ob 4. popoldne čez progo Lake Shore železnice, j«.. videl, da se bliža vlak; stopil je med obe progi, a v tem je pridr- j dral vlak od nasprotne strani, kij ga je zadel in vrgel pori drugi vlak; odtrgal mu je glavo, tako da je morala nastopiti smrt na mestu. — 12-letna Marija Bergerjeva mora vesti celo gospodinjstvo. O-č(* gre zjutraj na delo. pa mora o-na skuhati in napraviti oba brata za šolo. Mati namreč vedno pije. Oče ji ne sme dati nikoli denarja v roke. ker bi vse sproti zapila. Sodnik je mater obsodil na šesi mesecev ječe in zdravniki bodo mo rali poskušati, da jo od pijanstva ozdravijo. Roekford. HI. — Tovorni vlak Illinois Central železnice vrgel je prenapolnjen voz poulične želez-niee raz most v 50 čevljev ml tod tekočo reko; več oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Ottomwa, Iowa. — Črnka Mary Talbot praznovala je minuli Božič| 120. rojstni dan. Je pa že tako slaba, da ne more več iz postelje. Stoletnico rojstva je pa na Božič praznoval Irec Daniel Roatv pri prav dobrem zdravju. Ctevelenad, Ohio. — Podrl se je nepričakovano del petnadstropnega skladišča Cleveland Storage Co. Tri osebe so bile težko, dve smrtno ranjeni, mnogo jih je pa u&o le. k največja temo smrtL Dva n< službenea potegnili so izpod raxva- ! lin, pa sta oba na poti v bolnišni- ( i eo umrla. ' Wilkersbarre, Pa. —.Vihar, ki je pričetkom meseca divjaLpo do-; lini Wyoming, povzročil je za 50 ! tisoč dolarjev škode. Podrl je dve j šoli. eden mlin in poškodoval več hiš. ■ Des Moines, Iowa. — Pred tu-1 ' kajšnjim okrožnim sodiščem vršila se je razprava na predlog neke-! ga farmerja. imenom Guy Brodie.; I da bi ga sodišče odpustilo iz državnega zdravilišča za — pijance! Razmere, ki vladajo v tem zavodu, j so gnrzne! Več bohnikov-pijaneev" je po-, j trdilo izjavo Brodie-ja o razmerah v zdravilišču. Sobe polne nesnage in mrčesa, jedi niso za uživati, ravnanje z bolniki nepopisno surovo. ! Devetdeset imelo jih je še razun i tega nalezljive bolezni in so se kopali v kopalnicah, kjer je bila nesnaga, da so se sami sebi studili, j '"Zdravljenje" je trajalo vedno, dva tedna, vbrizgavali so jim neko tekočino, a tega niso delali zdravniki, marveč sluge. Brodie je končal svoj govor z besedami: "Ves čas. kar sem bil interniran v tem zavodu, bila sta tiim samo dva pijanca popolnoma ozdravljena. ker — sta umrla!" Wibaux, Mont. — Najhujši bližani smo imeli In minuli teden; na poti iz šole zmrznila je mala deklica in tudi jedno učiteljico pogrešajo. I Vihar je divjal z naglico 75 milj. in kilor še ni videl s svojimi last-jnimi očmi snežnih viharjev poj I Montani in Dakoti, si takega bli-i ! zarda sploh predstavljati ne mo j re. Niti dva koraka ne vidiš daleč. Helena, Mont. — Ovčjereja se leta 191G ni tako dobro obnesla kot 1. 1915. Kljub temu, da je L j I. samo 21.000,000 funtov volne, za 3,500,000 manj kakor 1. 191i in za 7.000.000 funtov manj kakor pa leta 1914 bodo skupili za I volno skoro isti znesek, kakor i i pred leti, ker je cena poskočila o:l' J na 30 centov pri funtu. Dillon, Mont. — V Jack Rabbit | jami zadeli so na bakreno žilo. — Ljudje iz Butte pričeli so sedaj z . uadaljnim delom. Superior, Wis. — Naše mesto postalo je 1. julija lanskega leta "suho". Tretjega aprila letošnje-I ga leta pa se ho vršila nova volitev, ali naj ostane mesto še dalje!, suho, ali naj se povrne zopet v f mokraški tabor. Splošno se sodi. da bodo mokra-j či zmagali. Dosedanje skušnje so | že suhači siti; mnogo poslopij sto-1, ji praznih, pijače pa kljub temu j 1 dovolj, ker se dobi iz Dulutha. — Slovaška župnija, kjer župni-j. kuje Rev. Smolev, prične letošnjo jesen z župnijsko šolo. Preskrb- | ljene so že štiri slovaške sestre. Whitewater, Wis. — Karl Vigo je bil smrtnonevarno ranjen, Ni-j kolaj Ignicki pa težko, ko je bil j oddan na domu Antona Olniča. I kjer so bili vsi na hrani in stano-| vanju, strel, ko so odprli vrata. Osumljena sta James Glover in I njegova žena. ki sta oba pod kiju-! i čem. '! Galleswille, Wis. — E. Dale, n-čiteljica, vložila je tožbo na ločitev zakona. Poročila se je leta 1912 in kot vzrok navaja, da jo ima mož "preveč rad". Mesto da bi ljubezen pojemala, trdi ona. da je vedno bolj ognjena. V svoji tožbi izraža pa tudi željo, da naj ji sodišče prisodi polovico moževega premoženja, kar bi znašalo okroglih $35.000! Willard, Wis. — Po dolgem čakanju se nam je vendar želja izpolnila, dobili smo svojega župnika. namreč Rev. Alojzija Kasti-garja, ki je vsled svoje dobrot 1 ji-vosti in ljubeznjivosti splošno znan med Slovenci.. Bomo župljani hvaležni. tla j^ hotel priti k nam ; so-: «laj še le vemo, kako je na župniji, ako ni duhovna. S3frttle, Wash. — Dvanajst krep kili delavcev, ki delajo v jamah Coal Creek družbe, prišlo je minulo nedeljo v Seattle, da bi se dali slikati pri Independent Por. trait & Frame Co. Pa so bili jako i razočarani! Prvič ni v eelem mestu take tvrdke, ki jjm je obesila za lep denar kupone za slikanje, drugič (pa ni take adrese v celem mestu. Prostor, kjer bi imelo poslopje slikarja stati, je prazna lota. — Zopet, nauk, kako treba biti t previdnim pred raznimi sleparji! < Slov. pevsko podporno društvo "ZVON" SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBOTG), OHIO. I RADNIKI: Pr«HlseX (JOKKNC. 77_'n < k.i^ Ave.. Clveland. Ohio. Blagajnik: M IKK VHČKK. .HIM K. 7S. sr.. Cleveland. Ohio. Podldaga jnik : F KAN K KoKoTKC. Mo:: Marble Ave.. Clevelaud Ohio Zapisnikarhni: KOZI MACKR. :!T.:TJ E. M». sr.. Cleveland. Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednica: MAKY OI.IIIA. K. 7- St. Cleveland. Ohio I nadzornik: MARTIN MARTINŠEK. E. si. sr.. Cleveland. Ohio 11. n.idfcornik: FRANK VRČEK. :UiS4 E. 7v St.. Cleveland. Ohio. IMILMŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA. 7s-jr, P.nrke Ave.. Cleveland. Ohio. FRANCES ZAHI KOVEC. ::»is| K 7v St . Cleveland «»hi.. VRATAR: J.I'DVIK CKCDEN. E. 7>. Si.. Cleveland. Ohi„ Seja s«, vrši prvo nedeljo v nu^s-n o|» uri do)M.hliie v Mike Phil. vi ,|v,i r:no. :Uiil E. si. St.. Cleveland. Ohio. ORGANIST i^če primemo sIužImi pri slovenski ali hrvatski cerkvi. Zmožen je poučevati cerkveno petje ter tudi' razna pevska druživa. Kjer ga potrjujejo, naj se oglasijo na naslov: Organist, c o Clas >»arorattatica n/ P.OLTA HITI. iloma i/. Velikih blok št. :{">. (> kdo izm-»d rojakov ve za njegov naslov, prosim. da tr;i mi naznani, za kar boni zelo hvaležen, ali naj se p.i sam javi. — Tom Mazt. S. Santa P«' Ave.. Puehlo, Colo. (24-25— 1 ) \ A P. I i. o na DRUGI LETNI CERKVENI "FAIR", oziroma pr\i \ lastnih prostorih cerkvene dvnraii»> v prid SL< 1VKNSKK CKKK V M SV. CIRILA IX MKTODA V X K \V YORK C. ki se bode vršil zadnjo nedeljo dne 28. januarja | na 62 St. Mark's Place, N. Y., in se ImkIc nadaljeval prvo nedelje v februarju, 4. febr. I^TJpohtatiska i>obožnost hode) ob dveh popoldne, nato otvori "fairi" naše dično pevsko Jruštvo1 " Domovina" s krasno pesmijo Dekliški tambnraški klub " Slo-j venka" je tudi obljubil svojo po-1 moč. Za zahstvo in razvedrilo je vsestransko preskrbljeno. Rojaki, priilite vsi! Saj je uspelo " faira " odvisen od v,;n >:■ /a v.rsoj cerkev! Poiuagjijie k dobremu uspehu \ si po svoji moči! Bogata zaloga res krasnih d«i-! bil kov bode marsikoga osrečila, j Štiri velike pnxlajalne bodo -1«> polnoči oiljK'te. Da ne hode d«»lg-; čas. bode skrbela "Domovina" in i "Slovenka". Prava egiptovska vedeževalka bode drage volje povedala vsakemu t/a eden "dime" 'srečo" itd.j Zm obilno vdele/iHi se pripowcaj CKRKVKX1 ODP.OR. _(24-2*1—1)_l MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS »AROM VSAKOVRSTNE TISKOVINE S IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • • • POSEBNOST SO! DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI I. T. D. m naroČila pošljite na: Slovenic Publishing Co., _ 82 Cortkmdt St, New York, N. Y. [ Kad bi izvedel za naslov svojega brata M IIIA ML A STol AR. .loma iz vasi Stu lena gora pri P« »d gradu na Primorskem. \* Ameriko j.» prišel pred nekako '>. leti. Nadalje žcliin izvedeti tndi za nadov svojega prijiM • Ij-i FRANKA riCiLVS. doma i/ Cirknice na Kranjskem, pod«' mače Svetov. Prodb;. bo-Ide domača »Iništva Avstrijskih Vet.-ranov poti vodsivom g. J«ihn Kraševca. Vse eenjf'ue rojake vljudno va-i bi k obilni \d"le/.bi < >ko moč in ener- Cijo. ki bi morali imeti. AKO »e rutite utrujenim, »labotnim. potrtim in ako potilr po nori, izgubljate wm*. »te nezinuižni. pošljite --e «Jan.-9 en dolar za katijo ifJuvito Tablete za nemočne11. i Te vam botlo trotovo pr.matral* kot «o pomagale vtv um£ drutcini. ki So trpeli. Naslovite: Z JUVITO LABORATORY South Hill Branrh. Pittsburgh. Pa. GLASILO JUGOSLOVANSKE ©KATOLIŠKE JED NOTE Ustanovljena leta 1898. Inkorporirana leta 1900. Glavni sedež ▼ ELY, MINNESOTA. _______:------------=——————--------------- ---------- GLAS NAKOPA. 24. -TASt TfllT." GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Conemangh, Pa. Podpredsednik : LOCIS RALANT. Bos 106. Pearl Ave., Lorain. Ohio. Olavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn, (i In vni blagajnik: H KO. L BROZICII, Ely, Minn. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSEPH V. GRAHEK. 843 East Ohio Street, Pittsburgh. Pa. NADZORNIKI: JOHN OOrZE. Box 105, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ. 9 sa rdeea ali pa modra in j Horali so go*to)julMii. poirteni. f>riplYMt.i in srčni, zato so se ttidi že krepko tepli n svojimi *yvr«ž-nik-i; (h-ilojo jim hudo jfto in o-*vetIjivoftt. če jih kdo razkači. ' Vsi Slovani radi pojejo. nadi plešejo; Horali tudi. Iz nj'hovih petini dij«* duševna moč in jakost. Pojejo pn tudi priprowte pesma. atlasi i kadar plešejo kolomajko, ki jim je ju k o ljuba in jo iz vratno j plešejo. Ml fulfil,"- z eno roko dev»», v drugi ima pa sekirieoJ h v o jo verno »p rem I je\alko. in *e] ■nee kroginkrog; pn tem slikanju «e kmalu »ključi do tal k modu *koči pokonru. »ekirieo ineee kvišku. -čudovito urno m ročno lovi. pa vodno poj«* prav prijetne pea-n»i. Okrog in okroy ato je dek'leta m čakajo, kdaj katera pride n« v rat o, da pojfie lesa t Koralskr pMni ao jako podob so kratka pesmi. ki imajo štiri-vrstne kkriee; takih pesmi pesniku duh se. ozira z misli na misel. Takšen je vsaj »mačaj teh na rodnih pesmi v njih domovini, to ie okrog Krakyiva. Pravi pesnik pa jim daje krtisne jšo in umeteljKO obliko in ludi natančneje strinja 1 1 misli. 1 V tete in onih živi tisti 'duh- v ten in onih manjka posameznim kilieam notranje zveze. Skoro vse «0 otoV.ne in enake dolgemu gorskemu, gozdnemu odmevu. ' P«*suifek i borate so horalske pravljie« in pesniški »bogata je tudi h oral ska vera v nadprirodna. I v gorah bivajoča bitja. Horali ve-j rujojo v HHto^ro tistih diliiov. o ka- 1 terih basuujf mnogo d^ugib slo-\aiiskih rmlov. poseimo živo pa so lini v dulai "dziwe žonv" jdi divje /ene. Ruisalke ali |>ovodoe boginje -stare I'krajine so občutljive, imajo la vihrali okrog igih ]»o zraku, život ao imele vea inoeno kosmat «ise I pa baje tako velike, da ao jih nosile na ramah. Rdeea eapka jim je krila teme. Živ He so ob raatli-' znano, ali so vladale vso gorsko, ■ vznožje, ali jim je bilo vlasti le j ] nekoliko \asi: špilja. v kateri soli v davnih časih imele svo j pre-j I prestol, je blizu Lopušne. miljo 1 j daleč od Novega trga. v razpoka-jI , ni strmini Male gr>re. Vbod jej-dandanašnji baje zamotam s ka-!! menjem tako, da bi bilo treba ve-j liko truda, predno bi ara odkopaii. 1 Pravljica trdi, da je v skalovju j . mnogo po več inilj dolgili jMvize-mrljskih potov, razpeljanih na rsfczne »atrani; da so zlati most-ovi , v notri-ni nad vodami; da je mnogo zakladov notri ter neštevilno čudotvornšh reči. Divje žene so bile rade tatinske . Ksuneaijavale »> rade otroke, da. . tudi že mlrAstla dekleta: zateka-i , de!j se jih je svet zelo bal. Opre-, . zovale so, plazile se okrog takih' . hi«, kjer «jo bile o t ročni ce, zlasti' . kadar go^-spodarjev ni bilo doma:I , vhajalo so v liiše. joinale novt>-. rojončke, pa svoje grde, hudobne i t otroke, st-ašne potvaj-e devale na; njih mesta. A sreča, ker so mate > re take tatiee laihko silil.% dr* soj x jim nazaj nosiio otroke. Okrade i na mati je vzela potvaro otvara se 1 j* je-udninske žile. i Pod Gevojitom je velika jama; v 1 tej špilji baje sedi nek menih pri- i kovan k diamantovemu stolpu in v »kdor pride do njega, nadari sle-f hernega /. mnogimi zakladi. Ali 1 1 vhod v to votlino je ozek in vsa- < kojaka luč ugasne v njej. !> Tej pravljici je potlobua tudi 1 ;ta-le obra/.nost: )1 Nad petimi ribniki, poljski 1 Picneiostan v. je neko je/ero, Ža- < bieniec po imenu, ali Žabje jd'^e- ' ro. Do tega jezera drži čez ska- 1 lovje zelo nevai^en, le malokomu ] mogoe pot. K tej vodi baje pride i sleherno loto sedem Cehov, k or I samo njim je znan pot do jezera. ' Tam nal;o^>ljejo zlate nide. očisti- ' i jo. potlej pa zopet odidejo. L j ud- 1 jstvo basanje, da pri Žabjem I ! jezeru že videli opaJjejie skale, 'oglje in žlindro. p Takih pravijio je še mnogo drugih in različnih med HoraJi. ; Tudi legende ima to ljudstvo; injih izvor je kpSoanstvo. i! Pred nekolikimi desetletji je j bil še blizu Lopušne ob Dunajeu kamen, na katerem se je poznala človeška noga. Pirip*>vedujejo, da je sv. KuuigiMicla Jia poti. ko je 1 bežal« pred latarji v Pjenin, stopila bila na ta kamen, pa da je zapustila na njem znaunenje svoje stopinje. Ta kamen bi bili kaeme-je zanesli v neko svta odšli in izvršili njegovo vest. toira mladeniča duh pa se ni pri-, kazal nikoli več. 1 Tudi dobri vremenski preroki so Horali, kar so sploh v svobodni prirodi živeči ljudje, ('e ka6e, ropoeejo. če štorklje krožijo nad ravnino Novega trga, če se Babja gor.a oblači, ali kakor Horal reka. da se s čapko pokriva, gotovo to napoveduje dež. Ce pa kače lazijo na dvoje, če zrak diši po žveple-nem paru in ee je megla jako prozorna. trdijo, da Dunajec zopet moeno naraste in bruhne čez obrežje. t ■■ ■ ■ .... ■ , 1MAXX HABOCAJTE SE M '"QUI VllOOA", HAJVECJI SLOVnm DITEVHIK ▼ O«. DBlATil. NAZNANILO. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 j. S. K. J. v Ely. Minn., je iz volilo aa leto 1917 sledeče uradnike : Predsednik .los. J. Peshel. j Podpredsednik Nick Oernič. Tajnik Joseph A. Mertel. P. O. , liox 278. 1 Matevž Zgonc. blagajnik in zastopnik. I Zapisnikar Vencel Kuk«v*. Nadzorniki: Joseph Sprajear. hVank Novosel in John Segina. I Porotniki; Frank Jerič. John Prešeren in Stephen Hanovee st. j Redar Steplien Rozman. I Vratar Peter Mavrin. j Zastavonoši Josepli Prešeren in . ^-'t ep h eni Hariovee ml. Društvo zboruje vsako četrio nedeljo v mesecu \ Joe Ska lovi dvorani točno ob dveh popoldne. Joseph A. Mertel. tajnik. : NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa št. 20 J. S. j K. J. v Imporialu. Pa., je na glavni seji dne 17. decembra 101H izvolilo za leto 1017 sledeče uradnike : , Predsednik Jožef šust^ršič. P ' O. liox 04. Podpredsednik Valentin Peter-nelj. Tajnik Alojzij Tolar, liox 242. Zapisnikar Maks Pustaverh. lilagajnik John Virant, P. O.' ' liox 312. L, Porot ni odbor: Anion liernik. Anton Ta v žel j in .John Pustaverh. 'j Redar John Medved, 't Zastavonoše: Frank Šoničar.: John Kostreve in Maks Pusta-, " verh. Oskrhniski odbor: predsednik j "tJohn Miklavčič. tajnik John, Mravlja, blagajnik Jakob Doli-j ' nar. 1 Tempo! om naznanjam vsem od-j j daljenim članom, da sem prevzel j za leto 1017 tajništvo za društvo "I sv. Jožefa št. 20 \ Imperialu, Pa., j toraj opozarjani vse oddoJjenej > člane, d;i pošiljajo vse dopisova-j 1 nje. tieoče f;e društvenega pošlo-j >! vanja. na mene. Denarne prispevke za asesment lahko pošljejo naj 1 kateregakoli hočejo izmed zgoraj navedenih uradnikov. Olasom zadnje redne konvenei-1 je J. S. K. J. se mora vsak bolnik 1 javiti pri tajniku. Bolnik se mora' 1 do 12. tire dopoldne prijaviti taj-' niku, ako hoče dobiti za isti dan ' podooro: ako se javi popoldne.1 mu teče podpora z naslednjim dnem. Na zadmji konvenciji sta se vpe-( * Ijala "* * * . ' \ •n 1500 smrtnino ter za 2 dolarja bolniške podpore. Za svoto 250 dolarjev sm rt nine in za 1 dolar bolniške }>odpore se lahho »zavarujejo člani do 50. leta. Sedaj je vpeljan tudi nt ročj-ov. Jožefa, sedaj se vam nudi najlepša prilika postati član ali članica. Eni člani so me že .prašnii za nova pravila. Tempotom vam na znanja.ni. da jih takoj odpošljem. kakor hitro jih dobim. S sobra-tskim pozdravrmi Alois Tolar, tajnik, liox J4J. Imperial Pa NAZNANILO. Za društvo sv. liar bare št. .1*! J. S. K. J. v Trestle. Pa. -o hili ■izvoljeni z;i 1. 1017 sledeči uradniki : Predsednik Aatou Eržen. R. D. 1 P.ox 100 I i. Turtle Creek Pa. I'm I predsednik Frank Šifrar. P. 0. Box 102. Cnttv. Pa. I. tajnik Frank Schifrai, R. D. ! 1. liox 76 A. Turtle Creek. Po. H. tajnik Joseph Skerelj, R. D. ji. liox 105. Turtle Creek. Pa lilagajnik John Sitrar. R. D. 1. i liox 107, Turtle Creek, Pa Zapisnikar Mat. Peternel. R. D. 1. liox 100. Turtle Creek Pa. Nadzornika: CJregor Oblak in I Frank Peternelj j Pregledovalei f>t: ooje«a oddel-j ka : John Možina in Peter Jer*.m. Zastavonoša Anton t>blak. Mai-šala Frank Vehar in Frank i Kacin. Poslaoicii: John Harvat *n John j Jereb. Vsi elani omenjenega društva se vljudno pro .i jo, da se pridno ' vdeležujejo društvenih sej. d.i ! vsakdo ve, kaj se pri soji sklene, da mr ni treba se potem kaj pri-I toževati. Prosim tudi vso člane, da plačajo svoje mesečne prispevke o pravem času. je do tretje (nedelje v mesecu, da more 'Irušt. tajnik o pravem času urediti društvene listine in poslati v glavni urad Jednote. ' Pozdravljam vse člane .T. S. K. Jednote. Frank Sehifrav, tajnik. ŽENITNA PONUDBA. Fant. star 30 let, so želi seznaniti s slovenskim dekletom ali vdovo v starosti od 20 do 30 let. j Jaz nočem imeti le dobro tovar šico in na drugo se ne oziram. Ce [katero veseli, naj mi piše in pri-j dene svojo sliko. Max l^avrenčič, G2!» Taylor St.. St. John, Oregon. (23-24—1) -- ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, star 22 let, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 17 do 25 let. Katero veseli, naj mi piše in ako mogoče priloži tudi svojo sliko. Affiton Indihar. liox 302. Warren, Ohio Iščem svojega brata BLVŽA TURK, doma iz sela Smrečje, občina »lerovo mi Hrvatskem. Pred 10. mesee\ se mi je zaiji STANE KFNC išče svojega prijatelja JANA JANEŽIČA ki je živel pred vojno v Milwaukee, Wis. Prosi gA za denarno podporo. Naslov: Stane Kune. vojonno-pl jenny j avstrijsko j armii Nr. 2362, Go rod Kromv. Orlovskaja gtiberauja, Russia. (24-26—1) Jg Nekoliko pojasnila.' -D—- Današnja številka Glas Naroda, ki jo obenem tndi glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, vsebuje vsa poročila društev oziroma ^lavne^a urada, katere smo dobili v tednu, ki se je končal z včerajšnjim dnem. Kot se vidi. st* je začelo članstvo že precej zanimati, upamo pa. da bo to zanimanje še veliko bolj naraslo, tako da bosta tedensko dve strani poročil, nasvetov in dopisov komaj zadostovali. Ker smo dobili tudi iz glavnega urada le nejasna in orei-ej nedoločna določila, urejujemo glasilo po svoji najboljši volji in najboljšem prevdarku. Zadeva še zdaj ni v polnem teku. ker nimamo še imenikov in drugih potrebnih stvari od Jednote in društev. Kakorhitro bomo pa imeli vse v rokah, bomo že skrbeli, da se ne bi mogel nihče pritoževati. Sklep zadnje konvencije glede glasila se glasi: — Glavni uradniki Jednote morajo narediti pogodb«, z glasilom Jednote. da bode pošiljalo glasilo vsakemu članu in članici, izvzemši družinam, katere imajo več oseb pri Jednoti, katere dobe samo enega (vsaki teden po c*n iztis.) Nadalje se mora zavezati glasilo, da ostane ta cena v veljavi do prihodnje konvencije ali do združenja in da se ne sme prenneniti ta svota na več jo svoto. Glasilo mora }>ri tem trpeti sploh vse stroške razpošiljanja, uredništva in uprave in mora preskrbeti primerno glavo ali klisej za Jednotino stran, tako da člani Jednote nimajo drugih stroškov pri tem kakor 50c. letno. To so sicer dve ali tri glavne točke, podrobnosti nam pa niso znane. V današnji številki je tudi nekaj protestov - oti glasilu. — .. Vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran, in umov no je, da se bo izmed stoterih društev gotovo katero oglasilo, ki sc ne strinja z ukrepi zadnjega glavnega zborovanja. Dolžnost glavnih uradnikov in posameznih članov je na tem mestu javno pojasniti njihovo zmoto ter dobiti s pametno besedo in neovrgljivimi dokazi nezadovoljneže na svojo stran. Vsaka polemika, ki se bo vršila na tem mestu, naj bo odi nolo Jednoti in članstvu v korist. Težko pričakujemo definitivne odločitve iz glavnega nrada. Ker smo m erjeni, da imajo glavni kakor tudi postajni uradniki dovolj dela. bomo radovoljno še nekoliko počakali in bomo tndi bodoče številke uredili v tem zmisln, kot smo zadnje tri oziroma štiri. Poročevalce pa ponovno opozarjamo, da naj odpošljejo poročila tako, da jih bo uredništvo sprejelo najkasneje do torka opoldne. Kar pride do torka opoldne, bo priobčeno v sredo; kar prido pozneje, bo priobčono šelo prihodnjo sredo. Prosimo vas, vpoštevajte to, dajajte pojasnila, na svete, grajate kar je slabega in pohvalite kar je dobro ter delajte tako v prid in blagor vas samih in slavne Jugoslovanske Katoliške Jednote! Uredništvo Glas Naroda. Protest. Dništvo sv. Cirila in Metoda št.' 1 J S. K. J. v Ely. Minn.. odloe-| no protestira proti sklepu zadnje; kouveneije v Evel^thu. Minn. 1. Z bolniškimi nakaznicami naj bode tako kot preje, da ne po-j šil j a j o na glavnega »'.dravnika. On naj ima samo pristopne nak^zni-j oe in l>olniske nakazniee. katere so dvomljive, in od teh naj dobi 2*. ' 1 2. Društvo protestira proti plači glavnega tajnika ob času rovi-j zije knjig, ker "ima že tako do«f veliko. Pnivt\o se -popolnoma strinja' s točko radi glasila, kar je skle-1 nila konveneija v E velet hu, Minn. Jos. J. Pes*hel. predsednik. Je*. A. Mertel. tajnik. Matevž Zgrme. blag. in zastopnik. # * * Člani društva sv. Petra rn Pavla št. 15 J. S. K. J. v Pueblo, Colo.,1 so. sklenili protestirati proti pi i-siljemmn jednotinemu glasilu. Veliko je bilo pisano, da bode 3 is t prostovoljen, sedaj pa. kakor vse kaže. bode vsak član primoran naročiti se Jia list. nf* «lede na to. ali zna č.itati ali n<». nismo naravnost proti listu, če bi bi' last rlednote, mi smo proti glasilu, katerega nam hočejo prisiliti, (V list hoče izhajati, naj bode tednik in naj se gla-d Jednotin. list J. S. K. J., ne pa samo v eni številki "Olas Naroda" enkrat v tednu. To mora biti posebej glasilo Jednote. Tak list kot seriji j ni popolnoma last Jednote, In če nam bode vsiljen, hode samo veliko ne-prilik in pomot med društvenim tajnikom in Jednotinhn ter samo prerekanje 11a druŠttenib sejali ; meti člani. Toraj list naj bode ;po-' polnonia prostovoljen, proč od asesmenta. in kdor si ga hoče naročiti. naj si ara naroči, kdor ne pa ne. Člani J. S. K. J. smo tako že zadosti obloženi z visokim ase.smentom. ne pa. da bi vedno nakladali na člane. Kolikor nakla-, de so sprejeli č. gg. delegat je na zadnji konvenciji, niso storili prav. Mi smo proti temu. Pripo-- r oči j ivo bi bilo. da odborniki vseh Jednot gledajo in delajo na to, da pride prejkomogoee do združenja Jednot iu društev; potem lahko bomo imeli glasilo in to lastno in 1 še nmogo drugega koristnega. Toraj, vsi na delo! Ohiuučamo do vseh društev J. S. K. J., katera hočejo ta protest podpirati, naj to storijo prejkomogoee. Pozdrav vsem članom in člani-" earn J. S. K. J. Frank lirajda. predsednik. Frank Janesh, tajnik. GLAS NARODA. 24. JAN. 1917. SLOVENSKO ^■p m ■m _ Jftk • podp« društvo svete Barbare - ^pr -' 13__fg? ZA ZEDIN JENE DRŽAVE SEVERNE AIBIIII Sedet: FOREST CITY, PA. lakerssrirao« dna 2L januarja 1902 v drfavt Pennsylvsala. GLAVNI I RADMKI: Predsednik: F. S. TAT'CHFIt 074 Ahsn.v Ave.. Roek Springs, Wyo. Porlprwl.s»tlntk: JAKOB IlOLF.NC, 181, Brmmhton, Pa. Tajnik: FRANK PAVI-OVC'lC, Im»x <>47. Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST GOST I HA. l«»x 31». Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARIN«*!«"', 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Zaupnik: * NADZORNI ODBOR: Prf*<]«cx 14«, Fort Sniitb, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1010 So. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. CHAHFK. E. Oblo St., Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cenjena draStra, oziroma njih uradniki so naproSenl pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. ]>enar naj se pa po-tllja edino p<»(.»iu (kontnih. ekspresuili aH bančnih denarnih nakaznic, nikakor i>a ne potom prtratuih čekov, na naslov: Frank PavlovfflC and Farmers ft Miners National Bank, Forest City. Pa. V Klnčaju, da oi»a/.ijo društveni tajniki pri iioro&lih glavnega tajnika kake |Mo Adama k preda vanju." 4'Kadar se vglobi v svoj ntanti skript, pozabi na vse." "Tem bolje za nas. Kaj menite, kaj zdaj delat" 4'Kamenje boža." "0a pokličemo?" "Pustimo pa in pojdimo raje ven na piano. »Jaz imam še precejšnjega mačka, od včeraj." "Pa pojdimo!" se odločijo vsi. najmlajši pa dostavi: "Poadrsv mu hočem vsaj poslati, najljubši mu pozdrav." Pobral je kamenček na uliei in zagnal ga re »kozi okno. Potem so odšli prepevaje stari 'Gaudeamus'. Kamenček je priletel profesorju Beringerju na manuskript, a ni Je-žal še prav dobro tamkaj, ko hlastne profesor po njem .in si ga ogleduje od vseh stran i j. "Ne", zamrmra čez malo. "t« ni pravi! Niti kake zarete, niti črke, niti kaj drugega nI v njem vrisanega. To Je navaden katnen." In vrgel ga je »kozi okno. 111 "it a mi vn^Vir "prtlefet pfftfeSSflfJ' bogoslovja, i>o bežnemu Heilig mannu na pokrivalo, ko je ravno hitel mimo. Najprej je Heiligmann menil, da pada toča, ko pa se je prepričal, da stoji pred Be ringer je v o hišo, je ko.j vedel, pri čem je. Čudno namreč nikakor ni bilo v istih časih, da so i/, profesorjevega okna leteli kameni, čudno je le bilo, da Bc-ringer z njimi šo nobenega ni ubil. Ko je tedaj Heilligmann zvedel, pri čem je.'podal se je naravnost gor k svojemu tovarišu. "Gospod kolega", mu je rekel, "kmalu bi ne imel več tasti pozdraviti vas. Kamen, zalučen skozi vaše okno. poknil jil tako v misli, da.... res. ..." "Vglobljen v misli? Ej, vi geo logi vi. ki hočete mešetariti bogu v k seft. Dragi kolega, pustite raji -vvoje čudne misli, saj je svet tako priprosto ustvarjen. Čemu vse vaše geologično raziskovanje? Čemu vse teorije o ognjenikih in potresih ? Saj reče psalmist, psalm 104. vrsta 32.: "On pogleda zemljo, in ona se strese. On se dotakne gor. in one se kade." Evo vam vse. gospod kolega! Xa svidenje in pazite prihodnjič na mojo glavo bolje." S tem jo je profesor Heilligmani. j pobrisal, Beringer pa ni postal nič pametneji od tega časa naprej. To ie historično dokazano. Vglo-bil se je zopet v svoje misli, namreč kakšen naslov bi dal novemu delu, ki je ležalo do polovice /.e končano na njegovi mizi. IT. _ Medtem je sijalo veselo pomladansko solnee na nič manj ve-i selo družbo. Dijaki so bili in sieer oni, ki smo jih videli pred profesorjevo hišo. Zapustivši mesto, podali so se na vrt neke okoliščanske kreme in tu kaj. Ne menim semkaj v krčmo, j ker če bi to vprašal, bi vprašal ( skrajno prismojeno. To vas vprašam in vsak naj vpraša sedaj sebe. Ste li vstopili na univerzo z' namenom delat dolgove, kakor jih j delam jaz, ali z namenom zaprav-j ljat svojega bogatega očeta groše.! kakor jih zapravlja Pomponij? Oe ste radi tega prišli, rečem vam, da ste pravi eulukaft-i. Oh bratje, i na slabih potih vas v^dim! Zagazi-; li ste v blato, in ni več rešenja za vas. Žalost me obide, če pogledam takole preko vaših glav in vidim, da niste naredili ie nič dobrega človeštvu v korist. Hanibal j« bil ^TflT-vedvaze"Soga vpisali v zgodovino. A vi polharji, vi, vi, vas vprašam, kje je vaša — eastilakomnost; da ne rečem kaj hujega. Dolgove delate, čas in poljube kradete, sabljate se s filistri * in vino srkate, mesto da bi srkali slastno mad učenosti. Pač rastete na petah in nosovih, a na modrosti____ Ojemm, jerum, o tribu- latio! Slednji čas je, da se vrnete v naročje vede. Profesar Adam Be i ringer zbira petretakta. Bratje, pomagajmo možu v tej sveti znanosti. Na delo! — Pipee ven! — Vsak kamen v roke! — Jeden. dva. tri!" Grozot je nastal po teh besedah, a ko se je polegel, ni bilo čuti ničesar več izven glasnega puhanja iz dolgih pip in praskanja nožičev po različnih kamenih, katere je vsak dijak vrtel med prsti. Ko je bilo delo skončano, t. j. pri petem poliču, poda se vsa družba v gospem sprevodu iz krčme, na čelu ji studtjozus Anastazij z mo-tiko na rami, zadnji Pomponij. najmlajši med vsemi, s težko cu-lieo v roki. Niso dolgo hodili, ko so prišli do kraja, kjer je že prej nekdo večkrat kopal. Tu se ustavijo in Anastazij reče: "Komilitoni, oni svečani bip, v katerem se vrnemo v naročje vede, je prišel. Vsak naj potiho premišljuje minljivost sveta. Ti Pomponij pa, evo ti motiko, skoplji na tem mestu dolg rov." Pomponij je odložil culo in skopal, kakor mu je bilo ukazano. Po dovršenem delu strosili so drugi vsebino Pomponijeve cule. samo kamenje, v rov in ga zopet zagrebli in poteptali. Nato so se vrnili domov. ur. V gostilni pri 44Minervi" sta sedela profesorja Beringer in Lede rer v živahnem pogovoru. 4 Tedaj kolega, ste že izročili rokopis tiskarni?" "Že, že. kolega Lede rer. Te dni so že izšle prve pole moje "Litho-graphije". Čudno, da o tem še nič ne veste." "Vglobljen sem bil v neko svoje delo. Kaj hočete!" "Eh, razumem, razumem. Ce se človek vglobi v razna premišljevanja, potem mu zbeži marsikaj. Saj veste za moj neljubi slučaj s kolegom Ileiligmannom? Vidite, takrat sem iskal ravno naslov svoji 'Lithographiji." "In ste ga našli?" "I nu, seveda." 4'Kako se zove?" "Lithographia." "Saj res, nisem takoj premislil. Nu In uspeli ? " ! "Vse hvali delo. Pa je bilo tudi mnogo napora treba." "Ej. seveda." "Vendar so nekateri dvomljivci. ki mi vsega nočejo verjeti." "Barbari?" "Ne barbari, eelo učeni ljudje so. Pravijo, da vsa petrefakta, ki $em jih v prvih polali narisal, opisal in tako duhovito razložil, niso prava petrefakta. Okamenele pajke, mušice, cvetlice, rake in polže, ali pa njih okamenele odtiske priznavajo, a da bi bil jaz našel kamene z luno, solncem, zvezdami, repatieami, hebrejskimi in arab skimi črkami, tega mi ne vrjame-.io." 'In vendar je res, saj sem jih videl v vaši zbirki, gospod kolega." "Seveda je res. Saj jaz nikogar ne goljufam. Zakaj neki tudi, prosim vas, gospod kolega?" 4 4Vendar morate ljudi prepričati na kak način." 44 Sem tudi, sem, in sieer na prav drastičen način." 44Kako? Nič nisem slišal." "Ej, povabil sem dva taka dvom ljivea, dva francoska učenjaka, naj prideta na lice mesta. Pred njunimi očn^i sem kopal; saj veste kje." "Vem, vem. In?" "In našel sem okamenelo ribo, slanik bo menda, okamenelo red-kev in okamenelo mačjo tacico.* * "Jasen dokaz." "Seveda, sta tudi oba obmolknila. Ila. ha, kaj pravite?" 44Vaše ime postane nesmrtno." "Oh nesmrtno, nesmrtno!" de ves blažen profesor Beringer. — 4 4Nesmrtnost, kolega, Je čudna Istvar; koliko se človek poti zanjo!" 4'Res je, res", pritrdil profesor Lederer, ki se je tudi potil za nesmrtnost. 4 Za nesmrtnost bi človek dal vse. Ne vem kaj vse bi naredil, da bi le moje ime slulo za vedno med člo-i veškim rodom. Ali mislim, da se bo tudi že zdaj na podlagi mojiii del govorilo o meni. in reeimo še leta 1906 bo nekje kdo zapisal, drugi bral, tretji ge učil: Leta 1726 "je aptsal stavni "geolog Adam, Beringer, profesor v Wn e nbtg|Q,' epohalno knjigo 44Lithographia Wirceburgensis", ki še dandanašnji velja in od katere imamo že 150-to izdajo." 44Da, to je izvišena misel, ki daje novih moči j", reče profesor Lederer in izprazni svojo kupico. IV. Čimbolj je napredoval tisk Beringe rjeve knjige, in čimveč pol je poromalo v širni svet na vseučilišča in akademije ter raznašalo njegovo teorijo z njegovo slavo vred, tembolj je postajal naš Adam ner-voznejŠi. Svet je imel malo vere že takrat in to je jezilo za nesmrtnost vnetega profesorja. Posebno Francozi mu niso hoteli pritrditi v nobeni točki, ne v njegovi teoriji, niti s priznanjem najdenih petrefak-tov. Zato se jc pa blagi Beringer v vsaki novi poli srd i tej še zaganjal na nasprotnike in priduševal *se na svoje poštenje ter jih vabil k sebi v Wuerzburg, kjer je našel, kakor je poročal, v slednjem času tudi okamenele možgane in svetopisemske izreke — čudne stvore 44 posnemajoče in igrajoče se prirode", kakor se je izraže-val. Francozi so mu odgovorili, da kar se svetopisemskih izrekov tiče, ni to nič čudnega. V Wuerzburgu, kjer jih nosi nek Heiligmann vedno v ustih, se lahko prigodi, da okamenc. Kar se pa oka-menelih možgan tiče, so mu sporočili Francozi, naj bo g. profesor Beringer le prepričan, da njegovi niso, ker on jih sploh nikdar ni imel. Oj ti Francozi! Zato je postajal Beringer vedno nervozne jši. A tudi njegovi prijatelji, ne vsi sicer, so zmajali glave in opozarjali Beringerja, naj bo bolj previren pri svojih najdbah. Beringer jih je v odgovor vabil v svoj muzej. In prihajali so tja vredni potomci nemških skolastikov in jemali posamezne kamene v roke in! jih ogeldovali in obračali na vsej stranij in — molčali prepričani. V tem času pa se je raznesla ' strašna novica širom učenjaškega! sveta. Odkod je prišla, se ni prav zvedelo. a bliskoma je šla od ust do ust. Nek študent jo je takole med devetim in desetim poličem v pr ! vie izdal, in vsi nemški učenjaki! so jo sedaj strahom ponavljali. — Vseučilišni profesorji so se zbrali v dve seji, v jedno zvečer "pri Minervi", v drugo prihodnjega dne na univerzi. V tej drugi seji so sklenili, da mora tudi kolega Beringer doznati za to novico: prvič ker se je skazala popolnoma resni ča, drugič ker ga bo izvanredno zanimala. Zbrali so tedaj deputaeijo treh mož v to svrho. Ti možje so bili tedanji rektor Sheelbaum, teologije profesor Heiligmann in profesor poetike Lederer. Ta trojica ; se je podala k Beringerju, ki jej tedaj uprav skončal malo brošu-rico polno žolča do francoskih geologov. Izvanreden obisk in svečani o-brazi v črne toge zaliuljenih kolegov, napravili so na Beringerja čuden vtis. Vstal je preplašen in ; šel resni trojici nasproti. Tedaj pa jo je rektor Seheelbaum blek-nil prilično takole: 4 4Ne vznemirjajte se. častiti gospod kolega, radi malenkostne zadeve, v kateri smo prišli k vam. — Študent Anastazij je v karcer-ju____" "Me jako veseli, to je, zelo mi! je žal, to je----" 4 4 Ostane tam še par dnij." "Popolnoma sem vašega mnenja, magnifikus." 44 Da, in potem mora zapustiti naše vseučilišče." 44Kakor vi želite, visokorodni gospod.' * " Vendar povoda ne veste, gospod Beringer?" "Res ne, gospod rektor." 4 4 Ta Anastazij je bil nemoralen človek, ki se je norčeval s sveto vedo." 4Sveto, vero", popravi Heiligmann, 44in s posvetno vedo." 44Da, tako je", pristavi rektor. Potem so vsi malce pomolčali. V tem pa je nekdo ipotrkal na duri. Bil je stavec iz tiskarne, ki je prinesel Beringerju slednjo polo njegove "Lithographije". Beringer mu jo vzame in, ko odide stavec, pokloni se globoko pred rektorjem ter de s svečanostno gi-njenim glasom: 4 4 Magnifikus, veseli me, da ste vi prvi, kateremu javim veselo novico, da je -Abie trudapolno aeio dovršeno. Vam poklanjam to slednjo polo,'vam, svojemu duševnemu očetu, vam.... imejte jo.... shranite jo.'..." Ot-.j.'ia,-?-. ari..'-i . t Dalej ni mogel. Nehote je segnil rektor po pol: ter jo spravil v žep, a potem je de-. jal: 44 Hvala vam, g. kolega. Shraniti jo hočem, shraniti, dasi, nu, dasi j tudi ni vse popolnoma verjet-!, no...." J "Kaj čujem?" Goskod rektor,; vi dvomite?" "Da, dvomim." "Prosim, tu so moji nemi, al-tembolj glasni in jasni dokazi." 'j In profesor Beringer je pokazal; s svojo roko na kamene, ki so ležali po mizah, omarah, oknih, po-lieah in še drugod. A gospod rek-1 tor se ni zmenil mnogo za te dokaze, rekel je: 44 Gospod kolega, beseda mora na dan. Student Anastazij je v karcerju, ker je. v pijanosti izdal, • in v treznem stanju, pod prisego potrdil, ter še drugače dokazal, da je zlorabil vašo lahkovernost. Te kamene tukaj okoli vas je večinoma izdelala njegova zlobna roka ter zakopala na ono mesto, kjer ste vi dragi kolega iskali petrefakta. Ti kameni so tedaj izven I malih izjem, — lažnjivi. Ne zame-i rite mi odkrite besede, ki je prišla j iz prijateljskega srca in — z Bogom." Odšli so. Profesor Adam Beringer pa je . obstal kakor pribit sredi svoje sobe in v istem hipu je bil med vse- j mi petrefakti — jedini on res pravi petrefakt. J _ S tem jc dosežen vrhunec humo-1 reške, takrat res istinite, kakor mi bodo pritrdili gotovo vsi profesorji zemljepisja, in po svoji navadi bi jo tukajle najraje odlomil. Ali ker je humoreska historična, in bi se morda še kdo zanimal. kaj se je zgodilo nadalje, o-imenim tu v kratkem. Profesor Beringer je hotel par j dnij kasneje, ko se je prepričal do dobrega, kako stoje stvari, pokupiti vse iztise svoje knjige, pa po-i i srečilo se mu ni popolnoma. Da. | eelo nasprotno. Njegov založnik jej I preskrbel leta 1767 še drugo (in [ slednjo) izdajo 4 4 Lithographije! Wirceburgensis". Ali kaj de to?| Postal je Beringer vseeno nesmr-1 ten. On je namreč edini geologični profesor, ki se je v dveh izdajah — nesmrtno blamiral. i _ -- Cene papirja. Washington, D. C„ 23. januarja. -Frank Glatz, podpredsednik izda-! jateljev ameriških časnikov, je na- s naznil, da so povabili tovarnarji i j papirja izdajatelje na sestanek v < Chicago. Pri tej priliki se bo raz-i< pravljalo o visokih cenah papirja. j Samomor v Hipodromu. Predvčerajšnjem popoldne je po- j čil ravno pred predstavo v velikem ne\vyorškem gledališču Hipodromu strel. Ustrelil se je neki j j mlad človek, ki je sedel v prvih I vrstah orkestra. Dozdaj ga še niso j mogli natančno identificirati. Ne- | kateri pravijo, da je Kanadec Donald Fraser. — Pri sebi ni imel no- i j benega izkazila. I I Du Pontove tovarne. Wilmington, Del., 23. januarja. J Danes je bilo ranjenih 5 mož vsled I plinove eksplozije v Du Puntovih J tovarnah v Carney Point. Prepe- 1 ljali so jih v bolnišnice. Tovarna ni bila poškodovana, tudi smodnik se ni vnel. Pozor citotelji! Naročite še danes! V zalogi imamo: Slovenske norele in povesti 30c. Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bomba 16c. ftiklad knpdeTalca s sužnji 15c. Lepa bolničarka 15cJ Ena sama kaplja črnila 15c. Grob ▼ sretUnikn 16c. i Gospa s kanarskim bri- ljantom 16c. j Londonski ponarejalci de- „ narja 16c. Kako so TjeU Jacka ras- parada 16c. i Skrivnost mlade Tdor* 16c. Plemič lile. ; SLOVEHIC PUBLISHIVG 00L| aa Oortftadt at IMvISSei • : :'Sf. Y.J Novice. Bolgarije, zahteva vso Dobrudžo do Donave in del Srbije. London, Anglija. 23, januarja. Predsednik bolgarskega parlamenta je v pogovoru z zastopnikom nemškega lista '4Lokal Anzeiger" izjavil, da so bolgarske mirovne zahteve sledeče: cela Dobrudža do Donave, del Macedonije, vse ozemlje ob reki Moravi v Srbiji ni Bi-tolj. Vojni vjetniki na fronti. Washington, D. C„ 23. januarja. Potom ameriškega poslaništva v Parizu in Berlinu se je med centralnimi državami in zavezniki sklenila pogodba, da se bodo vojni vjetniki odstranili iz fronte. — V zadnjih mesecih so se posamezne države med seboj dolžile, da izpostavljajo vojne jetnike artilerijskemu ognju. Vsled prizadevanja ameriških poslanikov se je sedaj sklenilo, da se od sedaj za naprej ne bodo držali vojni jetniki tako blizu front. Angleške kolonije bi sklenile mir. Dovolj žrtev. Berlin, Nemčija, 23. januarja. Preko Nizozemske se poroča, da so angleške kolonije site vojne. Tako piše 44 Volksvriend" v Bloem-fontainu: "Ako bi bilo angleškim kolonijam in nevtralnim državam predloženo vprašanje, ako se naj vojna konča ali nadaljuje, potem bi kmalu zavladal mir." "Volkstem" v Pretoriji pa piše : "Južna Afrika je sita vojne in želi miru. Nimamo več veselja, do-prinašati še več žrtev." Nemčija se mora braniti. Narodna zveza nemških obrtnikov je poslala nemškemu državnemu kanclerju brzojavko, v kateri mu izreka popolno zaupanje, ter pristavlja. da je po zadnjem odgovoru zaveznikov vsakemu jasno, da je Nemčija prisiljena braniti se do konca, ker pod nobenim pogojem ne more izpolniti zavezniških zahtev. NAZNANILO. Rojakom v B rough tonu, Bruee-tonu, llorningu, Pa., in v okolici naznanjamo, da smo pooblastili rojaka ANTONA IPAVEC, da sme prejemati naročnino zn Glas Naroda in izdaviti potrdila. Ker je rojak brez noge in nesposoben za kako težko delo, zato ga priporočamo rojakom, da mu gredo na roko, da si bo mogel nekaj centov na ta način prislužiti. _Upravništ-vo Glas Naroda. BOJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE, DRAVAH. CENIK KNJIG katere ima ? zalogi SLOVENIC PUBLISHING C(X 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, If. Y. VOUGNZ KM JIGS: Ahnov nemikoangVeiki tolmač, ves an .—.50 Cerkvena sgodov^tna »-.70 Poljedelstvo , —.50 Popolni nauk o iebelar-. stvu, vesan 01.00 Postrežba bolnikom »—.29 Sadjereja v pogovorik t—M Slov.-sngleflri in angL- skrv. slava* r—M Slov.-angL in angl-aloT. slovar 1.50 Trtna u| in trtoreja mM Umna Živinoreja >—.50 Umni kmetovales ^.N Veliki ■lovensko-snglelld tolmai fl ff K4BAVHZ IN RAZNI DRUGS KNJIGI: Doli s orožjem 1 «—.5i Hubad, pripovedke, 1. in S. sresek po r—.20 Leban, 100 beril ^20 Na rasltenih potih t—.20 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkana, 18. sves. $1.86 Zgodovin* e. in k. peftpolka it 17 s slikami Jt Zgodovina slov. narod* S, t—eh — M brnenja trnjerva pot —Jf življenje na avstr. dvoru ali | OFOKBA: Nsrottlom je prfle Krvi*!, pstad askssalsl, ali »sAta Smrt eesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71 RAZGLEDNIC«; Newyoriks s eretlieaml, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.M dueat po i—^fl Album mesta New Torka s krasnimi ■likam!, mali ZEMLJEVIDI; Združenih držav p>*» __i§ veliki Astrijtko-Itslijaniks vojni maps Balkanskih drfai Evrope Evrope, vesan __.fJO Vojna stenska mape fl.5f Vojni atlas _jg Zemljevidi: New York, Oo^ lorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wis-eonsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držaVpo —ff Avstro-Ogrske r-H veliki vesan -.5« Oeii svet Velika stenska mapa 9. a na drugi strani pa seli flSf Htl denarno vrednost, tsodkd v go. m swsmksh Poitnia# Upif POSTAL JE TOGOTEN. KAJ ZATO, SAJ JE IMEL PRAV Ede n naših rojakov je vedno tožil rail i revmatizma, večkrat pra je prijel tako hudo, da je bil nesposoben za vsako delo. Tožil je to vsakemu, toda vsakdo gra je le poslušal in konečnp je pa le našel dohre-?a prijatelja, ki je obožaval njejro-ve težave in uprašal ubogepa trpina če sploh bere kak časopis. Seveda težko je kdaj imel v rokah kak časopis v katerem dobri Samaritan priporoča njemu popolno zdravljenje REMO PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in da naj p«, sije $5.00 za zdravljenje. Ta bolnik .ie prejel ta nasvet s takim veseljem kot race vodo in danes j.* zopet popolen mož. toda ni tak kot drugri, ker on vselej, ako le sliši, da kdo trpi na revmatizmu. tod i takoj svetuje rabiti isto zdravljenje čudovito REMO PROTIPROTINSKO ZDRAVILO, katero je on rabil in prav dobro ve. da je t.v edino vspešno zdravljenje. Ta nesrečen mož je torej uvidel. da je dolžnost vsakega pomagati trpečim. Ena steklenicaREMO je $1.00, tri steklenice $2.80. šest steklenic popolno zdravljenje $."».00 s poštnino vred. Pošljite svoje naročilo na sledeči naslov: GROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 E. 79th St., Cleveland, Ohio. Seveda, smete nam zaup.ili kakršnokoli težavo. PIŠITE. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za 4'Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. —. Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko- Urednižtvo. CELAfe NARQt)A. 24. JAN. 1917. V smrtni sencu SRt _ f liltUkaponit F! P* mmh SpUal Bofdta Vena*. (Nadaljevanj«), EPILOG (DOSTAVEK.) \«prilj>»dni netopir je prhutai okr«>jf Tufwnirovega «radkčka v V rano vem, v bližnji »umi je pa večala rlavana sova *ia večer one-ga chieva, ko se je pred mestom 1*1 o nora vršila prozna žal nigra. Gonped Tngumir in vnukinja Wavrna sta slonela ob odprtem oknu na zahodni strani in pedala ven: v tiho na zemljo padajoči mrak, v muko, v lahni sapi suiti-j Ijajtwo, in na visoko, zveuulnato nebo. Molčala »ta. "Tat ko, meni je no*oj tako endno pri sren", je pretrgala molk Slavina, že kot majska roža' r.izevela in razvita devojčiea. "Tudi meni je nekam tesno*'.j je pripomnil Tuffuaagr. "Ne vem kaj to pomeni." "Dobrega najbrže nič. Veš, tatko, kam so mi bile pravkar za-plava-le misli? Tja na solrnVni ua-pad. I Jo j se hi je te dni v deželi vi teikih Vagrov. Boj med h*" jo in trmo, med Bud i v<>je i in KrutovciJ In odločilni morda ravno da*M»s.''l "V*S4» mogoče. Dal vsedobri Bog, da bi bilo naše orožje zma-povito!" "Dal to Bog! Naj bi le m H ust no otagoslovil naš<» Vite! A'i mene olnlaja rhufar in ta ►kuvir tam v &uim?;< Kaj dobrega ži »te. t> Krut zaja-!»•♦• llmlivoja in Slavico, potem; /. Botrom?" krščanstvo v naai < deželi," Da, da. prav praviš: "Z Bo- : g«mi! /.t \W-nr veke. Z močnimi) voji s^l Krn! v Vb gre. In srd je i go\i»ril ni plaiuen j«, švigal i/, nj* - . t*»>\i!i «>či,'ku je odhajal, so pripovedovali ljudje. Slavina, moli-Mt k (ioftpodii vojnih trum za Zfnii^o t*stvari, ker ji dnigaee'' ne moreva pripomoči k zmagi!" , In molila sta. potem s- pa od 1 pravila spat. i Slavina je morala dolgo čakati., kdaj pride k nji v vas omamljivi'i Al 111' Tej. .Mislila je na krščansko 1 vojsko, ki je prodrla v deželo va-1 grsko. mislila zlasti tin svojo vzor j f nieo zglednico, Pluzonovo hčerkoj Slavi<*o. Kako se ji neki g<«li? Ali jI bode imela kaj boljšo srečo pri ; ten* vojnem pohodu kakor pri len-j činskem? Kaj. Če pade Krutu v > roke?! Temu grdemu, krutemu! Ifujaneu, ki ga ona. kar videti ne ' more in «*«•> ga boji kot samega be- ' •sa! Kaj bode naredil z njo? Vzel' jo bode po sili za ženo ali jo pa . ubil. Ah, kako bi je bile škoda! Kako dobra je ta Slaviva, tako dobra kot misel! In tako blaga, tako plemenita, tako junaška, da j«' pod solneem zatrdilo ni enake. Tudi ona l>ode enkrat, ko doraste, tako junaška. Ah. ko bi bila ona mladee. ali nialo starejša, /e sedaj bi se ji bila pridružila ! V mislih na Slavieo je zaupala, pa tmii v sanjah še ji je bila Pluzonova hčerka pred orni. A te sa nje m« bile grozne. V inikm na j»<»rah je bilo še s*»l.i-f*r- J** bil dan. V nižavi /ddaj bi! pa /e siv v.tnrak. Nižava p*4jana. olšima. nepr»-g ledna, je t«Ha v« prtf*ia\ tjetLa z m*-glaio. Mi \<«b ni, ie volani i «r*iiriii, b!at-luim. ervto zarujavel.iu: in Ir-tiimi. Ki««j.- n leikimi |»ati< ami in silnim: ma<-ii-aiiii in druge \<*«iue nmtline so rattle in štrlele *t \ode. in ne prijeten, smradljiv vzdnli se j« v/digoval iz nje in izhlapeval \ vijugast ifi kolobarjih. Meseni urj*. zavit v pepeluato sivkami megh no zavest, j*- stal nad krajino in j<» oblival z motno svojo bič jo. In v tej luči so -»e videla na vodni |M»vršini eloveška t-upla. o-krva videna, razmesarjena, brezčutna*. s kri/ei v rokah. Tiho. inr tvaško iitio jf bilo vac povnmi iu P'No. martini grozno: vjm* kot v krajini Usahlih mrliče v, v pokrajini smrtnih Kone. Nikjer tu^MVie-ua sl«*dn življenja. Pač: dalek«*. daieko. tant na zapadlo strani v kotu se je videla, a komaj, komaj * isoka, grout* prikazen: samo okostje, suha. h»*e/-mesnata, brezkožnata, oguljena kot fttaSetni dob v pozni j«*se-ni. z izdolhl jeno lobanjo in z iz-t a kn jeni mi očmi; v dolgi, koščeni roki je pa držala velikansko koa-in na to k««*je je bila nasajeni ogromna kosa. tako da je nje temna *enea observčevala vso me-ffaot kragino. "JšmK!" je tr-epetaje dihnila sit«i j t tu po*, ti j* i Al o^ na je sicer mesečina, ki ga obliva, a razločiti ga je vendar: Možak korenjak je; mogočno razšopirjeno stoji in samozav i*rftsrečilo. hodriški roti \/. sn.rtne s"nce na solneni, krščanski dan. Cesar ni mogla Slaviea, naredi Slavina!' i '" M (»1 č i!" je za rohnel Kru t pa udaril težkim svojim kijem Sla-vieo. Slavina je obupno vzkliknila pa se prebudilat. Vsa vtznemirjena je planila po-koncu in dolgo razmišljala, kaj bi pomenile sanje. "Nesrečo", jih je končno ob- ( sodila. i * In isto je mislil tudi gospod ( Tugumir, ko mu jih je zjutraj po- , veda I a. In z nemirnim, s težkim srcem sta pričakovala poročil z bojišča. < In pr išla so grozna poročila o i plonski žaloigri. In zaplakala sta Tugumir in Slavina in z njima vsa i dru/inčad s plačem silovitim, kr- t čevitim. Stare služI-in je Godislave je hotelo loti kar konec tako je > opla kovala Pluzonovo gospico. Nič manj pa Slavina. i "Slaviea". tako je vzdihovala, ti dušiea blaga, nedolžna kot ne- 1 beski krrtatee. bdui'iMa kot golo- -bi«"-iea. Zakaj te je morala zadeti ' taka if>'»da " Neusmiljeni, ne^'love-ški človek, ki te je umoril! Ah. 1 kako s,. *anje prav pomenile! Res j«» je pft!olk«-l Krut kakor sem 1 videla \ sai'jah. Sirah in groza: ubiti svojo nekdanjo izvoljen ko! 4 A !.ako naj sj lr*lm:t>-iiii < ne be?*e-«ie. ki in i jih j«* govoi ila Slaviea ' v sanjah " »->- je iypraševala ricgo jutro sta sto-p:la pred Sla vino brcac tega *xle!a. v lepi obleki hodriških plemiče v.' "Klanjava se ti do zemljiee črne. blegoverna gospiea", je svečano »pregovoril Gojnik. "B«»-driški knezovie Henrik t- rvi^dja pozdrav in poljub pa ta list. ki ga izvoli prečitatL" Sramežljivo zardelih lie je spret-jela devojfiea iz Gojnikovih rok drobno pi^emee in čitalr, čiiajoč pa vedrto b«»lj žarela v liee. Saj j*- bil pa tudi pnrak ta liikt! Blag< »rr rn a gosjuea Slavina Tugumirova! Pri podobi kriiMM<-ga Spaskelja, pri podobi Devic« llogorotice li pišem in rišem te veste, ee m apafjoi, da pridejo | f ! ti meni tvoje prste. Grozno vest, ki k zanjo zatrdno že zdavna veš ti. n seni izvedel tudi jaz te dni. V čr-i- no grudo sta p&dla bratce mi Bu-divi-j iii po sstrinia mu r>luzono-e va hčerka Slaviea pod mečem i, Kri :ta Rirjanea. Višnji Iiog. čigar! d ukrepi so nedoumni. bodi miLo-e «tiv njima in njunim padlim voj-nikom! ililostiv naj boiie pa tudi il meni, ki prevzamem njuno ded : ščino! Zakaj vedi, da jaz ne dam - i< rok pravic do hodriškega pre-.- stola, ki mi gredo po božji in človeški postavi. Blagoverna gospi- v c-a! Ob vstoličer.ju Kruta Rujanca - v Vclogradr si bila moja resnica, i takrat na postala tudi kraljica ■ , mojega srea. Sedaj te pa prašam: < Ali bi hotela postati tudi moja po- : močnica. da vržem Rujanca z bo- : - driškega prestola, in privedeni bo- ' - driški rod iz smrtiic sence na dan i in plan. pomočnica, kakršna je < . bila Pluzonova Slaviea Budivoju. 1 pomočnica in potlej lierazdružlji-j 1 va moja družica? Odgovori, pro-j* > sini. odkrito mojima* odposlance j1 i ma zaupnikoma. Henrik." • fl "Počakajta. kaj poreče tatko".!? je preeitavš! Hst dejala Slavina!' in šla z njim k dedu Tugumi.ru. , "Povej t a bla>go vernemu kneza-! t viču Henriku: Bodem, d:-age vo-j ■ 1 jf !" je Mlgovorila dcvojčica pri 1 . šedsi s Tug um iron i k njima na-i za j. Tedaj sta pa Gojnik in Godimir j izdvla iz nožnic sabljo, upognilaj, koleni, sablji poljubila pa ju po- j ve7!:ila k njenim nogam —---U (Konec.) " > ---i'. i/ Cerkev sv. Marka. Pol >ožna le«;eiiida pripoveduje. | da se je sv. evangelistu Marku. ^ ki» se je pHjal v Akvilejo, prika- „ /al angel, ki mu je kažoč na ] pusto otočno skupino [»reroko-val, da IhmIc tam našel nekdaj , svojo rakev. Ta otočna skupina soj j Benetko in prerokovanje se je iz-', polnilo leta «S28. Dva benečanska kupca. Bono ^ da Malamoeco in T{ ust ieo da Tor- j-cello, sta odpeljala kosti v Ale-ksandriji v Egiptu pokopanega y sv. starka in sta jih med velikimi r nevarnostmi prinesla v Benetke, j Jedva se je razširila vesela ve«st med prebivalci lagun, ko so se vsi, n z dožem in duhovništvom na čelu K] v slovesni procesiji .svete pesmi ^ pevaje podali na breg morja, o-: stanke častitljivo sprejeli in jih!r spremili v vojvodovo k iqiclo, kjer so jih hranili. Kmalu potem umre j. dože Ginstiniano in zapusti veliko s denarja za zidaoije sv. Marku posvečene cerkve. j. V nekoliko letih je bila eerkev;t gotova in svetnikovc kosti tja n prenesene z največjo slovesnostjo. }) Podoba sv. Marka in njegov j n simbol lev sta postala grbom inijj znakom države in pod zastavo sv. j ^larka. so Benečani premagali me-L, sta in dežele. Leta !»76. je požar cerkev popolnoma razrušil. Dož (vladar) •• Piet.ro Orseolo zapove zidanje no-!p ve in ukaže, da se ima tekmovati j, z najslavnejšimi cerkvami kr-! ši*-anstva. n Najimenitnejši umetniki Grške-^v ®a so bili poklieani, da store del«».: v katerem «o združene najlepše in najkrasnejše strani arhiiektu-re. Pelen> .-ud«»vitih kupol s*- veli-j .-a*.?no v»ligi;je. ;M>d|>rtih o»l 12-"iiij čev!je\- velikansko poslopje. Daj o notranje lef«. ozaljša. stt nora ' ^ le Kvroj*a. Afrika iu Azij t sprav-T Ijati dragoeesc zaklade. Ni bilo j T aobene riut- . ni bil skl«>njefi no ! ' hen mir. ki ne bi prinesel eerkvij sv. Marka novih |e.M»:ij. Starin-! ske šlatue. marmornate stebre, vi-sokoči-Janih relikvij s«j spravili iz r vseh krajev sveta za eerkev sv. Marka. Slika, mana pod imenom J *'pala d*om"\ je v datem T »« srebrnem dnu iz < angrada. K * 1097. so Benečani pripeljali iz Si- V edaj nw» bili poklieani prej. kot tedaj, ko so bili stari 1* let in 7 meseeev. Potopljen pande. Bat lin, Nemčija. 22. ianuarja. Preteklo noč so v Rotterdomu pre-jeli Po brezžičnem brzojavu klicanje na pomoč od nekega angle-»kesa parnika. ki Je imel na krovu 1800 vojakov in ki je zadel ob mino in se je potapljal v Angle-škem kanalu. mifŽELODČNE lliOHBOLEZNt okorela »etra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati- § Zem* ®catar' in funkcijon&lne bolezni srca 1 se jahk^^vspešno zdravijo privatno na domu in z I načinom zdravljenja na 'domu takih bolezni kakor so I ^^^^H^P^ " sifilis, nečiata kri, kožne bolezni, kapavica, živčna | HMH^hA ^^^HF slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možga- nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in Zdravniška knjižica, katera štele DOSlailifa NO^^W . , Pli5te A*™* po to ^ni^co in u njej bo«« našli enostavna r takta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga 119110 VVm znanosti m vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati IIUUV" moiki m vsaka^ženska; posebno pa so t* podatki koristni Želim, da me pm. v^ci mož in No^V^^ bili nazaj svoje^taro zdravje in moč. ^Site ^fto b'r^pU^ ^ eli po dolgih letih »udiranja, raziskavar.ja ^IZZZ^ll^. Kupon za brezplačno knjižico. emnjene bolezni, ki .e tako teiko zdravijo ZapiSite vaše popolno ime in naslov, izrežit« in poiljite nam Se danfts. " a o katenh ima mnogo drugih zdravuikov Plačajt« potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času e površno znanje. Želim, d* mi vsak bo- ...................... an moški in vsaka bolna ženska zaupa ■ n JI" " *------------- ivoje teSkoče in tajno^i; vsakemu bom aal J. Ki'SSELL PRICE CO., Miten nasvet, ker želim, da sem z vsakim 1 10O Ma/i:___a. rr . o. . ... lober prijatelj. P.iite po brezplaeno knj" _ j o Clinton St... CL.Cago, III. 5co. katero vam nudim, in čitajte mojo Gospodje: Prosim. poSljitft mi takoj vašo zdravalftko kiilt*it-u buix.liu.iu »oataalco Mdr. zasloni in poštnine prosto. ^ 1"» in priimek_________________________.... "F^^^i^XeZZ^^^C^y^f^ « "»ca ali Bex .............................. Mesto----------------------------------------------rv~«___ Rada bi izvedela v.w naslov svoj<*-irn I »ni t a .1 KRN IMA .M AC KK.; 1'j ed 14. leti se jo nahajal v j Anrori, Minn Prvisini one^a kii ve /a njegnv naslov, da ga mi! naznani, ako pa sa»n rita. naj se oglasi svoji sesh i. zdaj oinu-ženi: .Mis. Kiames Jerina. Tin 1'ujili St.. \ile<. ■ Hiio. ■ l>4_>(;—i) _ Rad lii izvedel za naslov svo jega i brata JOŽEFA CVELHAR. Pred osmimi leti sva bila skupaj v Clevelandu, Ohio. Prosim ga, da se mi javi, ker poročati mu imam nekaj važnega, če pa kdo drugi ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani. — George C vel bar, Box DG, Anna, Kansas. (22-24_1) ©Izvrstno domače vino. <§> j Vsein mojim starim odj*mal«eui In |.rlja- ¥ toljem Daznanjam. da st-m Dakupil vt-llko ilaat- m Bfga grozdja ter Imam v zalogi samo naravua, Z domala vina. Prodajam ga doma po eno galono ali iti, X ter ga tudi |*ošlljam ua vse slraui Ztnliujeulb I držav ne manj kot 15 galon. f Pošiljam denarje v staro domovino a posre- I d ova njem znane bančne tvrdke F. Sakser, New I York, in sprejemam naročnino lista "Glas Na- f roda". Izdelujem i>ooblastila in vse druge notar- i ske listine. I Svoji b svojim! m FRANK JVRJOVEC 1801 W. 22nd St., Chicago, III. VPOŠTEVAJTE. AkO Želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateliev, znancev, itd. Ako želite prodati posestvo, hiso, trgovino itd. " Ako želite objaviti krst, žeuitev, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebo. Ako želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem tr^u in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd. "Glas Haroda" je najpriljubljenejsi in naiholi razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Haroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4.500.-000) iztisili in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane____$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane......................................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalost i nke ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne eene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na- "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, K«w k c .k, N. Y. Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo ee je oglas v našem listu iu ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važuosti je za vsakeea nri naročilih po poiU. —---- BD, 8TILGEBAUER j PEKLO. Roman Iz sedanje vojne« I Za G. N. pridedil J. T. j j_ * Nadalje vanj* V. — T.» j — je pritrdil Peter. — In patem ... -— In |M-»t»-in f — j- vpraaal Peter nestrpno. In potem je /daj poletje. ne pa /ima. - T« je slavna «tva tli to je velik m*loeek. Pi« ln» tiiiii zima prišla. Na Ruskem je kmalo zima — se je njrlssil IVtf-r. Kristjan je na ve«, »la* zasmejal. K..j pa inislii, |\-ter. kje ln>do že naši. kn bn prišla /ima T — Ali veti. kaj ni t j»- povedal liarnn. kje ImhIo naši pozimi? No. kje bodof V IVirttfradu bodo. v trlavemn ine^t 11 Rusije. — V Petroirmdu, praviš * l>a. v Pefroffradti in po Nevi m* bodo vozili. Kairtje so /ijali stM^fa začudenja. Ali iiiuia baron nekega prijatelja v vojnem Ministrstva? — je vprašal eden kmetov. s. veda e* inia je tkIvrnil Kristjan ponosno. — Pa ne samo enega, i.* dva ima ali tri. - In harnti ve vse. pa tudi meni je marsikaj |a»rc ta!. Toda IN ter s«* ni da! prepričati: — '/. K hm jo ho šlo te/ko. Zdi ^e mi. da je i»riiel vlak — je pripomnil k rem ar. Kristjan .)« t/^»d ». I»<» prišlo za menoj - j.- odvrnila. — .laz I * i želela takoj priti v grad. IMga vožnja me je silno izmučila. e ji je zdelo vm* drngaee. Kako »i s»» vozila hčerka ? — je vprašal baron. Prav iohro ne, >%aj veš. o«V. N a s»a |N* stopnicah \ drugo nadstropje in dospela sta v prostorno ve/o. katero j. bil baron \-o ozaljšal z lovskimi trofejami. Vstopila je hišna Mina. Ali lahko spi . iiuiii \ njeno spalno sobo! — Gotovo se hoče gosjta pleobleči. ha .Mina. t « / p.»I ur« bom že tukaj, ljubi oče. — Potem s*, bova še kaj pipo. Ze na stoimieah je vprašal« Mina Melanijo. če je bilo kaj težko kl»vo z majorjem. Mela-iija se je nasmehnila. Težko Zakaj bi bilo težko? — je mislila sama pri sebi. Zafetn je obrnila |M»govor na drugo stran. Oh jaz -»'ni |.a tako jokala je govorila hišna. — Tudi mojega I- lip.: %o v/eli. Pri ariileriji je v Koenigsbergu. — In Ru-si bodo prav zagotovo prišli v deželo. Naj pa pridejo je mislila Melanija. - toda trga si ni u J>«la povedati dekletu. V Koi-nigsbei-gn j,- tvoj Filip tako varen kot da hi bil v Abrahamovem naročju jo je potolažila. — To mesto je izvrstna trdnjava. — Rusi ne bodo prišli nikdar preko meje. i * mi Vi rečete to. gospa, potem Vam rada vrjamein. -Melanija je dospela v sobo. kjer je prebivala kot dekle. Nič -e ni izprenieniln. Vse je bilo tako kot pred poroko, kot je bilo takrat, ko je bila še njena mati živa. Ko se «.• preoblekla jo je začela Mina česati. Pri t.-ni j«, je vprašala, kje se je seznanila s Filipom. In ko j. poslušala njeno priprosto pripovedovanje, se je spomnila s\ o j«- lastne mladosti. Mladosti na Falkensteinu. še predno h-' je se/nanilr i majorjem. \ M. lanijino >ree se je naselila hipoma neka nepojmljiva sreča. I*ukaj tik ruske meje. katero ho hrezdvomno sovražnik v najkrajšem čami prekoračil, se smatra varno. — Zdi se ji, da so ji odpa-|e \ se verige, tla j«- prosta, svobodna kot je bila pred poroko. Odkod ta hladen veirič. ki piha -kozi odprto okno in jo hladi po vročem lieu ? — Ali j«- to dih vojne, dih nečesa neznanega, vse uničujočega? Ali je dovolj močna ali je dovolj Čista in velika, da sme in da »nore misliti na prijatelja v daljavi in ne na majorja, njenega krivičnega gos|MMtarja? Ali je še pravica, ali je še krivica v malem in ubogem, pa kljub i emu tako silno bogatem življenju ženske, ko gore me*ta. ko se o-5nisiošuji'jo v.,si. ko padajo eerkve in katedrale? Ali j.- Š4 pravica in krivica, ee bodo morali bežati stotisočeri / ljube domo\iae, če bo vojna ločila'očeta in mater, ženina in nevesto, stariše in otroke? Ali ne tepta v teh dneh vse postavo s svojimi nogami, ali ni začela pisati vojna nove postave in zakone, različne od sedanjih? Ali ne šumi v njeni duši. v tej veliki uri silen glas, ki se spajaj v eno samo ime: — Moj prijatelj, prijatelj! Moj prijatelj v daljavi, tvoje je moje sree. tvoja je moja du ! ša. tvoji so moji čari. moje misli. — Vse je tvoje, samo tvoje! — Pogodba. ki jo ve/e z majorjem je raztrgana, p.wm o ponižnosti in pokors-.n. je izpeta! — Verige >o padle, ona je prosta. — Samo Adolf a se bo spominjala, *amo njemu bo pripadala, ker je njegova« z dušo in srcem. — Bodi velika, bodi prosta, bodi pogumna — ji šepeta nek ta-, jen gla* -- Velika, kot s,i veliki travniki, ki se valove krog Fal-kensteina. — Velika, prosta. s|obodna in pogumna! — V mislih na izgub-! 1 jenega prijatelja, ki nosi na svoji sablji njeno krvavordečo rožo. Zatem odpusti Mino in odpravi k očetu. 32. . i V veži jc srečala oskrbnico Falkensteina. gospodično Tanner. To jc bila vesela ženska, čisto nič podobna gospej Hof, major-jevi gospodinji. — Čeravno je bila stara že nad šestdeset let, je bila *elo hitra in okretna. Z Melanijo sta bili prav dobri prijateljici. ^ 11111111 m i ur—.......... ----v— ...................... — - • j Zadnja novost. \ ] Vsakevrste žganje, brinjevec, ilivovM, tropinovec itd., kakor 1 ■ tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, bres ku- I I banja s mojimi izvlečki. Poiiljam 6 steklenic za tl.UO in is vsake ■ i steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj sdrave, Cistejie, bolj- 1 ■ ie in vet kot polovico eenejie pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ■ | salonerjih ■ I F. P. Barton pite: £ J "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. | I Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago ka- J I kor ste vi pisea. PoiJjite ie itd." | [ Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan. kar je jasno, da je | I blago v resnici hvale vredno J | Piiite na: f I Z. JAK8ME | j Bas 3€€ Nartk Diammd Statiaa, PITTSBURGH, PA. | ŽGAN J A^^^H i pošiljam na vse kraje naravno Iz tovarne po sledečih cenah: \ Kdeea žganja po £1.00 ga Ion. 10 galunov za 91il.ua j Kdeča žganja i*> $4.00"galen. 10 ga Ionov za $^7.50. I Tropiujevec in Slivorlea (jo ravno Istih cenah. I Kdor želi vino ali piva naj pi.se -po cenik. Express ali freight pla- j Čam jaz na vseh pijačah, razen pire. \ Opozurjam po.sebno prebivalce v Coloradl. da si naročijo pijače za j naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti pošiljat- [ vam pijač v Colorado. Časa je malo. J JOHN L 4 N I C H i MO. j EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (notary Public) ▼ GREATER HEW TORKU ANTON BURGAR ; 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške proanje in daje potreba« nasvete t vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki šele dobiti ameriški državljanski papir, dajo potrebno infoooacije glede dstnma izkrcanje ali imena pernike. - Obrnite m zaupno na njega, kjer bost« točno in solidno Itad l»i i/vedi i za naslov svojega prijatelja ANTONA Š.UN. . Morlev.l toio. (22->4—n; -----i i l^'-ern svojega l»rata TOMA T*LE-( SIVA«'. l>oni;i jt- izpod Novega ••ra'la na Primorskem. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, če j.- komu /nati nj< «jov naslov da ga I mi javi, :ili naj se sani oglasi svojemu bratu: .losepli IMeši-vae. |tux 1"»1. -I roine. Somerset <"<».. Pa. (25 2"» Kad lii i/vedel za naslov svojega prijatelja -JAKOitA POKLAr. Pred enim letom sva delala skupaj v Delagua. i 'olo.. in pozneje ne veni ve"- za njega. Prosim, če k«lo ve njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Frank Ciglar. Bo\ K»:j. Valdez. f'olo. rl'2-'2A—1 POZOR ROJAKI H H^H HI Halesee»aHe ima aa fc« lat, kakor taS •s Miha Srka ta hvala. Od tm* m*IW raai« * Mih Malh kraaal aorti la Sol«! ImJ« kakor tudi Miktai Imnl brki la braia ta Mtodo odpadali Is' m*wwh. RiraiHi«. kortiM »a tnuj« « rokah, i Nfik la t krtin. ▼ oualb tod r^im oadrm-; 'la. rma«. iiiklin. hala. tara. krasta In (riau. ) pota« aoc« karj* ctmmm. oribliii ▼ par rinah pa- ' ulliai odstranim. Kdor bi malm adravila brat napaha rabil m« aatia sa SS~CS. Pfiita takoj po aoik. Id ca takoj po*lem se vozila štiriindvajset ur. — Ne smem pa reči. da jo vožnja dolgočasna. — t'iov^k marsikaj vidi in marsikaj sliši. — Vesj -vet se j«* izpiemenil v teh dneh. — C*:;dno. meni se jie ;.
  • ;ite go»pa majorjeva! — Morda zato. ker prevažajo čete z vzlmda proti zapadli in narobe? Melanija se je nasmehnila. - N" ne. !ie mislim t°ga — Človeštvo je začelo potovati. — Človeštvo? - Ali mislite eelo človeštvo? tiospodična Tanner je razširila oči in zatem polglasno pristavila : 1 'litino, meni se je |>a zdelo, .la gre v t ♦•m slučaju samo za nemško ljmtstvo za osvob^Mlit^v nemškega ljudstva? — Mogoče, toda to ie v gotovem smislu. — Vse človeštvo je za-hrepenelo po daljnih in nejasnih idealih in se je zdaj odpravilo na pot. Pot ho dolga in težavna. -] bi- li potopljeni angleški parniki: "To ft wood". "Port Nieolson". " Mat ina" in " MohaosfieM". CV1 zadnjesa parnika sta se potopila dva moža. kapitan pa je bil vjet. Naznanja se tudi. da je bil potopljen iaponski pa mik "KLsajra-ta lil." in danski parnik "Standard". Pogrešajo se pa norveški parnik "»lot un f jell" in "Esperanee" tor an