PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov I predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idrijj, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
m.	dnevmk
o- -s ^ K
o- 71' ' '0-
O O C £	559
o ‘d S
-*• L- X
rn
S % k
OOTi ^	723
Q k ^ 1 o c, tf.
A9bbTos.pal,aeCrgr;Prvini Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 76 (12.708)
Trst, torek, 31. marca 198
Njeno poizvedovanje le še potrdilo nezdružljivosti med stališči KD in PSI
Jottijeva bo danes vrnila mandat
Socialist Martelli pravi, da bi bilo še mogoče obnoviti dosedanjo večino, ko bi se KD sprijaznila z referendumi - Nicolazzi za institucionalno vlado
RIM Nilde Jotti bo danes šla povedat Cossigi, da se je njeno poizvedovanje o možnostih za sestavo vlade končalo brez otipljivega rezultata. Tudi včeraj se je pokazalo, da je obnovitev petstrankarske koalicije v danih razmerah nemogoča, a tudi uresničitev Nattove zamisli o vladi, ki naj bi v parlamentu uživala zaslombo tako imenovane referendumske večine, je menda težko izvedljiva. Zato pa se naglega koraka bližajo volitve: če bodo 31. maja, bo treba razpustiti parlament najpozneje do 16. aprila in novi poverjenik bo imel le 15 dni časa, da doseže tisto, kar ni uspelo
Franco Nicolazzi (PSDI)
Dokončno ratificiran sporazum o ribolovu
BEOGRAD — Včeraj so v zvezni skupščini ratificirali sporazum med Jugoslavijo in Italijo o ribolovu v Tržaškem zalivu v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja in blagovne menjave s to državo. Hkrati je zvezni zbor skupščine Jugoslavije vladi naložil obveznost, da kontinuirano spremlja uresničevanje tega zakona, ter da prek zveznega sekretariata za zunanje zadeve, obmejnih organov in v sodelovanju z organi SR Slovenije spremlja izvajanje te dejavnosti in ščiti interese SFRJ. Ta zahteva je med drugim tudi posledica dejanskega stanja, da italijanske ribiške ladje še nadalje kršijo jugoslovanske ozemeljske vode. Kot ocenjujejo, bi morali po diplomatski poti od italijanske strani zahtevati večje aranžiranje, da bi to preprečili.
Jottijevi in Andreottiju. Kdo bo to? Slišati je imena Scalfara in Spadolinija, liberalcev Malagodija in Bozzija, predsednika senata Fanfanija pa tudi Altissima in Nicolazzija.
Predsednica zbornice je včeraj sprejela po vrsti delegacije PRI, MSI-DN, Neodvisne levice, PSDI, PSI in PLI, nazadnje pa še Andreottija, ki jo je seznanil s svojim izkustvom. Republikanec Spadolini je mnenja, da so odnosi med »peterico« na robu paralize, »toda PRI se še zavzema za vzpostavitev tistega ravnovesja, ki lahko omogoči sodelovanje med laiki in katoličani (beri: KD), seveda ne brez PSI. Neofašist Almirante se hvali, češ, Jottijeva je s sprejemom naše delegacije pokopala, ustavni lok, sicer pa zahteva volitve. Napoleoni (NL) predlaga poveritev predsedniškega mandata osebnosti iz komunističnega tabora, ki naj izpelje referendume in potem še volitve. Socialdemokrat Nicolazzi navaja tri možnosti: ali laično vlado ali novo zaupnico Cra-xijevi ali pa institucionalno vlado »kot edino možno alternativo skoraj nemogoči spravi med koalicijo "petih" oziroma predčasnim volitvam«. Nattov predlog pa tajnik PSDI zavrača, češ da bi »anomalna zavezništva« okrnila volilno pravico. Socialist Martelli meni, da je nadaljevanje dosedanje koalicije še zmerom mogoče, a pod pogojem, da KD umakne svoj »veto« na referendume. Liberalec Altissimo pa se zavzema za igro na dveh šahovnicah: oblikuje naj se vlada med dosedanjimi partnerji, ki naj skrbi samo za reden iztek zakonodajne dobe, parlamentarnim skupinam večine pa prepusti zadolžitev za zakonodajno rešitev problemov, ki jih bo nakazal izid referendumov.
Pred novo odločitvijo bo Cossiga počakal, kaj bo rekel danes Craxi na kongresu PSI, sicer pa utegne spet presenetiti: morda z izbiro osebnosti izven političnega okvira, kot npr. predsednika ustavnega sodišča, ali celo človeka leve opozicije.
D. G.
Venezuela je že izročila neofašista italijanskim agentom
Delle Chiaie bo polagal račune sodstvu za svoje dvajsetletno črno prevratništvo
Atentat na Giorgierija: dva zaporna naloga
RIM — Preiskovalci so ugotovili imeni obeh teroristov, ki sta sodelovala v spodletelem poskusu atentata na generala letalstva Giorgierija 15. decembra lani. To sta 26-letni Paolo Cassetta in 25-letni Fabri-zio Melorio, ki so ju karabinjerji skupaj z Gerardino Colotti aretirali 22. januarja v Rimu. Obema so v zaporu izročili zaporna naloga.
Včerajšnja vest vsaj delno potrjuje obtožbe Gior-gierijeve vdove, da je bil njen mož še pred smrtno zasedo žrtev spodletelega atentata. Podrobnosti tega atentata niso navedli. Znano je le, da je dvojica na motorju skušala streljati proti generalu, zakaj se je premislila, ni povsem jasno. Odgovorni trdijo, da ni imel general Giorgieri spremstva, atentat naj bi torej preprečil s hupanjem naključni avtomobilist.
Nedvomno postaja vsa zadeva vedno bolj zagonetna. Nekdo je torej kriv za kriminalno malomarnost odgovornih, ki niso po spodletelem atentatu primerno zaščitili generala Giorgierija.
RIM — Terorist in fašist Stefano Delle Chiaie bi lahko že danes prispel v Italijo, čeprav bo svoj 17-letni beg najbrž končal šele v sredo, ko bi ga morali zaslišati na bolonjskem procesu o atentatu • na železniški postaji. Že včeraj ga je venezuelska tajna policija DISJP izočila italijanskim kolegom, ki ga bodo pospremili v domovino, kjer je Delle Chiaie rovaril v tragičnih letih črnega terorizma.
Tako bi se moral v Bologni zaključiti njegov 17-letni beg po Španiji, Argentini, Boliviji in Čilu, ki so bili njegova začasna, a varna, skrivališča, ki pa se jim je moral odreči, kakor hitro je politična os zanihala nekoliko proti levici. V Venezueli je Stefano Delle Chiaie živel že tri leta. V vseh teh letih bega pa se je fašist rad igral skri-valice in se je občasno ponujal tisku, Enzu Biagiju pa tudi novinarjem Radia popolare in tednika II sabato, glasila gibanja Comunione e liberazione.
Stefano Delle Chiaie je »izginil« 25. julija 1970. Med krajšim premorom se
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O
O
o
o
Stefano Delle Chiaie na sliki, ki jo je posredovala venezuelska tajna policija	(Telefoto AP)
pred kongresom
SANDOR TENCE
RIMINI — V tem letoviščarskem središču Emilie Romagne, domovini Fellinija, plesa in zabave, se bo od danes do nedelje odvijal kongres socialistične stranke, politične sile, ki je v zadjih letih, hočeš nočeš, igrala vlogo protagonista v italijanskem političnem življenju. Zanimanje za to zborovanje je zelo veliko, v prvi vrsti, ker sovpada z zelo težko in delikatno vladno krizo, po drugi strani pa, ker je to tudi enkratna priložnost, da Cra-xijevg stranka razkrije pred javnostjo svojo daljnoročno politično strategijo, svoje načrte ter svojo tolikokrat opevano vizijo reiormizma v moderni Italiji. Kongres pa bo moral nenazadnje preveriti tudi »zdravstveno stanje« stranke in vseh njenih razvejanih' struktur. Stranka preživlja krizo in se v marsičem istoveti izključno s Craxi-jem, kar predstavlja njeno moč, istočasno pa tudi njeno šibko točko.
Vladna kriza bo dala zborovanju nedvomno živahen in zelo aktualen pečat, obenem pa bo morda osiromašila njegovo vsebinsko in idejno plat. Obstaja torej konkretna nevarnost, da se bo kongres od vsega začetka spremenil v neke vrste volilno tribuno, na kateri bi vsak poseg, tudi delegatov iz periferije, izzvenel kot volilni shod in na kateri bi strankarska propaganda zasenčila tematska vprašanja ter tako dejansko izjalovila razpravo. Upamo, da ne bo tako, čeprav sam zaplet vladne krize in mnogi signali, ki prihajajo iz Rima, kažejo v to smer.
Kongres zaključuje Craxijevo skoraj štiriletno bivanje v palači Chigi in odpira pot njegovemu polnopravnemu povratku na čelo stranke. Za socialiste in tudi za vse državljane pomeni to konec nekega političnega poglavja vladne stabilnosti, ki je obrodila kolikor toliko uspešne rezultate in spodbudne sadove, ki segajo tudi na gospodarsko področje. Craxi je bil velik protagonist teh zadnjih štirih let italijanskega javnega življenja, PSI pa ne bo utegnila v nedogled s svojimi pičlimi odstotki glasov, izrabljati vloge jezička na tehnici v političnem sistemu. Petstrankarska koalicija je postala za socialiste iz dneva v dan vse bolj dušljiva in pretesna kletka, zavezništvo z demokristjani pa vsak dan bolj utesnjujoče in torej nemogoče, kot jasno pričajo žolčne polemike, ki spremljajo vladno krizo. Tudi za PSI je zato napočil čas jasnih izbir: ali vztrajati na strmi poti protislovnega zavezništva s krščansko demokracijo ali iskati pogumno pot novih zavezništev na levici, kar bi seveda narekovalo globoko revizijo odnosov s komunistično partijo.
Nenazadnje pa se bo moral ta kongres temeljito zamisliti o določeni stiski, ki pesti stranko in njen ustroj. PSI se danes popolnoma istoveti s svojim nespornim voditeljem Craxi-jem in z njegovo podobo, kar predstavlja nedvomno veliko moč, istočasno pa razkriva tudi nekatere šibkosti. Zadnje sondaže javnega mnenja dokazujejo, da je Craxijeva popularnost na višku, socialistična stranka, predvsem v periferiji, pa se ne more iznebiti neprijetnega pečata stranke »odbornikov in stolčkov«, to se pravi politične sile, ki ji je pri srcu predvsem oblhst.
»Duh« Stefana Delle Chiaie prisoten v dvorani porotnega sodišča v Benetkah
BENETKE — Na včerajšnjem zasedanju porotnega sodišča v Benetkah, kjer sodijo Vincenzu Vinciguerri in drugim krivcem atentata na karabinjerje v Petovljah in tistim visokim državnim funkcionarjem, ki so preiskavo namerno speljali na napačno sled, prihaja vedno bolj do izraza notranja borba med različnimi skupinami italijanske ekstremne desnice. Včeraj pa je v sodni dvorani - bunkerju v Mestrah- med zaslišanjem glavnega obtoženca Vincenza Vinciguerre, ki si lasti pripravo in izvedbo atentata v Petovljah, bil več kot pet ur prisoten »duh« Stefana Delle Chiaie, ki ga je Venecuelska policija aretirala konec tedna v Caracasu, in ki so ji ga izročili italijanskim varnostnim organom, da ga ti privedejo v Italijo, kjer bo lahko pričal na več procesih, na katerih je govora o črnem terorizmu zadnjih dvajsetih let.
Stefano Delle Chiaie je namreč obtožen, da je bil organizator atentata na trgu Fontana v Milanu, na železniško postajo v Bologni, da je sodeloval v Borghesejevem poskusu državnega udara. Bil pa je tudi, kot voditelj fašistične organizacije Avanguardia nazio-nale, osebni prijatelj glavnega obtoženca na petoveljskem procesu Vincenza Vinciguerre. Ta je včeraj na procesu dejal, da bo Delle Chiaie že pričal tudi na procesu v Benetkah. Kot da bi bil že prej vedel, da bodo Stefana Delle Chiaie enostavno Stefana, kot ga prijateljsko imenuje, prijeli, oziroma, da se bo dal prijeti.
Nenadna in nepričakovana aretacija Stefana Delle Chiaie daje misliti. Kako to, da so ga prijeli prav v tem trenutku? Mož se je spretno skrival več let. Bil je v dobrih odnosih s tajnimi policijami in tudi vladnimi ter vojaškimi huntami v več južnoameriških
državah, v Čilu, Argentini, Paragvaju, Boliviji. Očitno so zanj vedele tudi italijanske obveščevalne službe. Vendar se ga niso doslej dotaknili. V decembru 1982 so italijanski in ameriški komandosi z najetim letalom Alitalie pristali v Boliviji. Našli so le De Chia-iovega pajdaša Alberta Pagliaia in ga pobili. Delle Chiaie pa se je rešil. Nekaterim italijanskim novinarjem pa je v zadnjih letih povedal, da se misli vrniti v Italijo in povedati vse, kar ve. Mnogi se najbrž zaradi tega pošteno tresejo.
V Mestrah postaja očitno, da se na procesu bolj malo govori o Petovljah. v resnici je o Petovljah veliko govora. Vendar pa je na včerajšnji razpravi, ki je bila v celoti posvečena zaslišanju Vincenza Vinciguerre, ki si lasti odgovornost za pripravo in izvedbo atentata, prišlo še bolj do izraza dejstvo, da MARKO VVALTRISCH
NADALJEVANJE NA 3. STRANI
Na naših športnih straneh
Čas obračunov
Tudi ta konec tedna je za nekate-po-
menil obenem ko-| a f I ■ I nec prvenstvenih * ■“	- bojev, tako da smo
že sredi obračunov, za kar pa bo seveda treba bolj poglobljenih analiz.
Zadnji nastop so opravila Krasova dekleta v namiznoteniški A ligi. Po pričakovanju so zgubila proti veronski Surgelati Arena, ki ima v svojih vrstah odlično kitajsko igralko in tako zasedle končno 3. mesto, kar je navsezadnje uspeh glede na to, da je ta sezona v načrtih društva prehodnega značaja.
Svojo četrto leto v ženski odbojkarski B ligi je sklenila tudi združena ekipa Mebla, ki je pristala na 5. mestu, kar je realna uvrstitev in ne pomeni,
da je bil storjen korak nazaj, saj je bila to prva sezona, v katerem je igrala brez tujke.
Z nastopi v moški C-l ligi je končal tudi Val Kmečka banka, ki je izpolnil zastavljeni cilj: s 7. mestom si je namreč zagotovil obstanek.
Ustavimo se še za trenutek pri odbojki in poudarimo, da je Bor Friulex-port z zmago proti Slogi Koimpex osvojil pokrajinski naslov under 16.
Košarkarjem Jadrana pa v gosteh znova ni šlo, kar postaja že zaskrbljujoče, saj je učinkovitost združene ekipe doma in v gosteh le prevelika.
Seveda ne moremo mimo lepih uspehov naših nogometašev. Zlasti preseneča visoka zmaga Primorca (3. AL), ki je kar s 6:0 odpravil Chiarbolo in tako sam vodi na lestvici, a le malo manj učinkovit je bil Breg, ki je Unionu nasul 5 zadetkov.
Razhajanja med pogovori z Mihailom Gorbačovom
Thatcherjeva se noče odpovedati jedrskemu zastraševalnemu orožju
Sporazum zadeva poldrugo milijardo dolarjev
Pogovori o refinanciranju jugoslovanskih dolgov
Predsednica Thatcherjeva s sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom	(Telefoto AP)
MOSKVA — Štiriurni pogovori med generalnim sekretarjem CK KP SZ Mihailom Gorbačovom in predsednico britanske vlade Thatcherjevo niso odpravili razhajanj ob ključnih vprašanjih razorožitve v Evropi in v svetu. Kot je bilo razvidno iz govorov obeh državnikov na sinočnjem sprejemu je Thatcherjeva vztrajala na tezi, da je jedrsko orožje zagotovilo mir in ima kot tako enkraten zastraševalni učinek, da se mu ne bo Velika Britanija odpovedala. Gorbačov je tako tezo odločno zavrnil kot »zaskrbljujočo«, ker jedrsko orožje grozi človeštvu s popolnim uničenjem in ker ne sme logika sile pravladati v mednarodnih odnosih. Sovjetski partijski voditelj je ponovil svoje stališče do evro-raket, pokazal je pripravljenost, da razpravlja o vprašanju človeških pravic in regionalnih kriz.
Kljub takim nespodbudnim rezultatom pa so bili pogovori po trditvah obeh strani »kleni in živahni« občasno tudi »skrajno iskreni«, nikoli pa se niso izrodili v »odkrito sovražnost«, da so bili tako v bistvu plodni, saj sta si državnika izmenjala mnenja o najbolj perečih vprašanjih brez nobenega olepšavanja. Ko je Thatcherjeva na dan povlekla običajno kršenje človeških pravic v Sovjetski zvezi, jo je Gorbačov spomnil na Ulster, ob tem tudi navedel, da je treba ob individualnih pravicah spregovoriti tudi o kolektivnih. Na ta argument je seveda Zahod gluh, Thatcherjeva pa posebno.
PARIZ — V Parizu so včeraj začeli preliminarni pogovori med delegacijo jugoslovanske zvezne vlade in predstavniki vlad 15 zahodnih držav in Kuvajta o uresničevanju druge faze lanskega sporazuma o refinanciranju dela jugoslovanskih dolgov.
Ta druga faza pariškega sporazuma zajema odplačilo posojil 1,6 na 3,5 milijarde dolarjev jugoslovanskih dolgov, ki zapadejo letos oziroma prihodnje leto. Njeno uresničevanje bo odvisno od ocene držav upnic, ali je Jugoslavija sposobna izpolniti obveznosti glede servisiranja dolgov. Podlaga za to oceno je poročilo Mednarodnega denarnega sklada o pogovorih z vlado SFRJ januarja 1986 v okviru tako imenovanega »okrepljenega spremljanja« gospodarskih gibanj in o tem, kako poteka program refinanciranja.
Kot se je zvedelo, so bili državni stiki s posameznimi državami posojilodajalkami v glavnem pozitivni, kar je zelo pomembno glede na to, da morajo tudi komercialne banke sprejeti drugo fazo refinanciranja. Vendar pa bo njihov sklep, zlasti ko gre za obresti in sporazume o refinanciranju glavnice, v največji meri vplivalo poročilo misije MMF.
■ MADRID — Devet španskih ribičev je izgubilo življenje, enega pa pogrešajo po brodolomu ribiške ladje, ki je 250 km severno od Kanarskega otočja naletela na izredno neurje in se potopila. Posadka, 12 ljudi, se je skušala rešiti z rešilnim čolnom, ki pa se je takoj potopil, tako da so ribiči ostali v vodi samo z osebnimi rešilnimi pasovi. Po nekaj urah jih je pokončal mraz, tako da je francoska ladja Orgue, ki je prihitela na kraj brodoloma rešila samo dva preživela, druge pa, ki so bili že'mrtvi, zaradi slabega vremena ni mogla vzeti na krov.
Jugoslovanska skupščina sprejela sklep da se začne postopek za spremembo ustave
BEOGRAD Zvezni zbor jugoslovanske skupščine je včeraj sprejel sklep, da se začne postopek za spremembo ustave v skladu s predlogom predsedstva SFRJ. Sklep je sledil soglasjem vseh republik in pokrajin, ki so jih včeraj v skupščini obrazložili njihovi predstavniki. Komisija za ustavna vprašanja skupščine Jugoslavije mora do 31. julija pripraviti osnutke ustavnih amandmajev, na podlagi katerih bo potem tekla široka razprava po republikah. Delegati so v obširni razpravi opozorili na pomen prihodnjih sprememb ustave za reševanje družbenih problemov in poudarili, da je predlog predsedstva SFRJ v vseh okoljih dobil vso podporo.
V BiH so podprli predlog predsedstva SFRJ in ocenili, da ni potrebno spreminjati osnovnih načel in opredelitev ustave, je dejal Božidar Žan. Kot je dodal, to pomeni, da ne pridejo v poštev nikakršna ugibanja v zvezi z revolucionarnimi pridobitvami družbe.
llijaz Kurteši s Kosova je dejal, da se ni treba ozirati na kritike zaradi sorazmerno pogostih sprememb ustave, ker se družba pač dinamično razvija. Po njegovih besedah morajo ustavne rešitve, zlasti del o ustavnosti in zakonitosti, omogočiti širok boj proti nacionalizmu, ki postaja vse resnejši družbeni problem.
V Hrvaškem saboru so enotno podprli opredelitve, da spremembe izvedejo izključno v normativnem delu ustave, s tem, da se ne spremenijo njena osnovna načela, je dejala Blaženka Knjaz. Ena od značilnih pripomb na račun ustave je v tem, da je le-ta preobsežna in da ni bilo dobro z ustavo normirati samo osnovne in okvirne rešitve. Prav tako bi morali poenostaviti proceduro za spremembo ustave.
Jože Šušmelj je poudaril, da so ob podpori predlogu predsedstva tudi v skupščini Slovenije zavzeli stališče, da ni potrebno spreminjati osnovnih načel
ustave. Šušmelj je tudi dejal, da so v Sloveniji izrazili pripadnost federativni ureditvi Jugoslavije in skupnemu življenju, vendar na načelih enakopravnosti, kot tudi lastile odgovornosti za lastni razvoj, izhajajoč iz načela, da vsi narodi in narodnosti, združeni v federativni Jugoslaviji nosijo in delijo odgovornost za svoj razvoj, vendar tudi za razvoj celotne države. Po njegovih besedah so zaradi določenih nedorečenosti v gradivu v zvezi s pristojnostjo federacije izrekli bojazen, da bi se navedena načela spremenila. Zaradi preohlapne opredelitve pojmov, kot so enotni temelji davčnega sistema, splošna načela pravosodnega sistema, skupni temelj jeder izobraževanja so v posameznih okoljih predlagane spremembe ustave ocenili kot poseganje v nekatere suverene pravice naroda oziroma republike. To bi morali pri izdelavi osnutka amandmajev odpraviti, da bi se izognili skrajnostim v tolmačenjih, je poudaril Šušmelj. (dd)
Prvi popravki k intervencijskemu zakonu v SFRJ
BEOGRAD — Številni protesti zaradi neselektivnosti intervencijskih zakonov zvezne vlade, ki so udarili po plačah tako dobrih kot slabih gospodarjev, so, kot kaže, zalegli. Včeraj je odbor za gospodarske odnose zvezne skupščine že podprl amandmaje, ki jih je vlada predlagala v zvezi z omenjenimi zakoni. Po novih spremembah bi bili iz sicer izredno rigoroznih predpisov izvzeta podjetja, ki imajo sezonski značaj poslovanja ali dolg proizvodni ciklus. Spremenjen je tudi odnos do podjetij, ki so v lanskem letu varčno gospodarila in niso zviševala plač. (dd)
• Delle Chiaie
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je nemoteno oddaljil od rimske sodne palače, kjer so ga zasliševali zaradi atentata na Trgu Fontana in zapustil Italijo. Za sabo je pustil krvavi pečat grobega črnega prevratiništva, ki ga je sam organiziral, ga vodil, ga prikrojeval svojemu pretepaškemu pojmovanju fašizma. Kljub posmehovalnemu vzdevku »er caccola«, ki si ga je prislužil zaradi svoje fizične majhnosti, je Delle Chiaie slovel kot neusmiljen in neizprosen. Misovce, tako Michelini-jeve kot Almirantejeve, je imel za mehkužce, zato pa se je rad družil z zdaleč bolj reakcionarnimi desničarji.
Najprej se je pridružil fašistu Pinu Rautiju in se včlanil v prevratniško skupino Ordine nuovo. Rauti mu ni dopuščal željene svobode, zato se je Delle Chiaie odločil za protagonizem in ustanovil zloglasno Avanguardio Nazionale. Na Trgu Fontana je že počila bomba, ko se je Delle Chiaie navdušil za državni udar grških polkovnikov. Princ Junio Valerio Broghese se je medtem pripravljal na slični državni udar tudi v Italiji, in Delle Chiaie mu je bil takoj na uslugo. Leta 1970 se je v državnem udaru nekaj zataknilo'in spodleteli »golpe Borghese« je ostal zapisan kot drugi prevratniški -podvig fašista iz Caserte, ki si je že umazal roke na Trgu Fontana.
Po prinčevi smrti je Delle Chiaie prevzel najprej vodstvo skupine Fronte Nazionale, nato pa se je povzpel v vrh Črne internacionale in se navdušil za ilegalo, ki mu jo je očitno kdo omogočal. V teh letih je bil fašist vpleten v pokol na vlaku Italicus (1974), v poskus umora čilskega voditelja Bernarda Leightona (1975) in v umor sodnika Occorsia (1976). Italijanski sodniki so mu sodili, ga kdaj obsodili (v Firencah so ga obsodili na dosmrtno ječo), Delle Chiaie pa je bil vedno oproščen, naj si bo zaradi pomanjkanja dokazov (Leig-hton), ali iz ne povsem jasnih razlogov (v Firencah so razveljavili razsodbo).
Stefano Delle Chiaie je medtem taval po Španiji in Latinski/Ameriki. Ba-vil se je s prekupčevanjem mamil. In v Latinski Ameriki so ga tajne službe prejšnji petek pritisnile ob zid. Kot v kriminalkah ga je deset agentov počakalo pred vhodom njegovega stanovanja, se zapodilo za njim do bližnje podzemne železnice in ga zbilo na tla z udarci karateja. Delle Chiaie, ki je iz tujine izzival s parolo, da se bo »vrnil in govoril«, bo imel zdaj priložnost, da odpre svojo umazano malho spominov in iz nje potegne imena in odgovornosti italijanskega fašističnega pre-vratništva.
APRIL 87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 9,15%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nudeni letni donos je v skladu s tekočimi obveznicami na tržišču.
Emisijska cena	V podpis od 1. Rok	do 6. aprila Efektivni letni donos	
98,75%	3 leta	bruto 9,87%	neto 9,24%
	5 let	9,69%	9,08%
BTP
•	Nove triletne in petletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Komunisti zaskrbljeni nad kriznimi razmerami
Za učinkovitejše delo deželne uprave v FJK
Komunisti so hudo zaskrbljeni nad Političnimi razmerami, ki grozijo tudi na deželni ravni poslabšati položaj, kot neposreden učinek vladne krize v Rimu. Zato se tudi pripravljajo na okrepitev svoje politične pobude med množicami, da bi se politična kriza v Rimu rešila brez razpusta parlamenta in predčasnih političnih volitev in bodo v okviru teh prizadevanj priredili tudi dve javni manifestaciji, eno v Trstu in eno v Vidmu. Tako sta včeraj napovedala deželni tajnik KPI Viezzi in načelnik komunistične skupine Pas-colat na tiskovni konferenci na sedežu deželnega sveta v Trstu.
Razpust parlamenta bi predstavljal tudi za prebivalstvo Furlanije-Julijske krajine hudo škodo, saj bi morali začeti znova postopek za uzakonitev reforme pokojnin, zakona o pobudah za obmejna področja in zaščite slovenske narodnostne skupnosti, je poudaril deželni tajnik KPI. Zaradi tega se je treba tej težnji zoperstaviti z množičnimi Pobudami, med katere je uvrstil tudi sobotno manifestacijo, ki jo prireja KPI na temo socialnega skrbstva. Predviden je sprevod izpred deželne palače na Trgu Oberdan do shoda na Trgu Unita, kjer bo spregovoril član vsedržavnega tajništva KPI sen. Chia-rante.
O nezadovoljivih razmerah v deželni upravi je spregovoril načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat, ki je očital Biasuttijevemu odboru, da ni kos krizi v gospodarskem ustroju, da prepočasno izvaja institucionalno reformo z decentralizacijo upravnih in Programskih pristojnosti ter da poleg tega ne vzdržuje demokratičnega odnosa z opozicijo v deželnem svetu. Kot najzgovornejše primere neučinkovitosti deželne vlade je Pascolat navedel krizo v žaveljski rafineriji Aguila in škedenjski železarni Terni ter v podjetjih Olcese, Safau ter zaprtje tovarne Danieli v že itak hudo prizadetih Nadiških dolinah.
Nato je Pascolat opredelil najpomembnejše pobude, ki jih bo svetovalska skupina KPI v deželnem svetu iz-
vajala v tej politični fazi. Predvsem je treba posebno komisijo o deželnem statutu, ki so jo ustanovili pred kratkim, usposobiti za poglobljeno in učinkovito delo, da lahko izdela svoje predloge še v tem letu. Deželni svet mora tudi čimprej razpravljati o decentralizaciji pristojnosti in preureditvi služb na osnovi osnutkov deželnega odbora in predloga KPI, upoštevajoč mnenja krajevnih uprav. Čimprej je treba izdelati tudi izvršilne norme za posvetovalne referendume in za zakonske osnutke po ljudski pobudi, čemur posveča KPI poseben seminar, ki bo (ob sodelovanju svetovalskih skupin PSI, Furlanskega gibanja in DP) v torek, 7. aprila, v Vidmu. Posebno pozornost je treba tudi nameniti zaščiti okolja, za kar naj deželni svet odobri splošen zakon, kateremu naj se prilagodijo tako norme urbanistike kot tudi načrt o uničevanju mestnih odpadkov.
V Fontanafreddi še vedno alarmno stanje zaradi okužbe vodovoda
PORDENON — V Fontanafreddi velja še vedno izjemno stanje zaradi okuženega vodovoda. Približno šest tisoč ljudi je brez pitne vode in se mora posluževati vode, ki jo prinašajo v posebnih cisternah.
Župan Fontanafredde De Vita je za
danes sklical izredno občinsko sejo, na kateri bodo prisotni tudi tehniki in občani. Prav danes bi namreč morali pregledati neki zasebni vodnjak, na katerega bi začasno navezali vodovod in tako ublažili kritično stanje.
Kot smo že pisali, zastrupitev vodo-
Delegacija KPI v Kopru
KOPER — Položaj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in njeni stiki z matično domovino, predvsem z deželo Furlanijo-Julijsko krajino: to je bila tema razgovorov med predsedstvom Unije Italijanov iz Istre in z Reke in delegacijo KPI, ki sta jo vodila odgovorni za vprašanja manjšin pri osrednjem vodstvu partije posl. Anselmo Gouthier in podpredsednik deželnega sveta FJK Claudio Tonel.
Predstavniki KPI so na srečanju potrdili, da se bodo v parlamentu še naprej potegovali za večjo finančno podporo italijanski manjšini v SFRJ, saj ta opravlja »neprecenljivo vlogo pri razvoju jugoslovanske družbe«. Poslanec Gouthier je posebej poudaril, da bodo to problematiko obravnavali tudi na prihodnjih srečanjih med KPI in Zvezo komunistov v Beogradu, medtem ko si je predsedstvo Unije zaželelo tesnejšega sodelovanja s KPI.
Ugledni gostje so si nato ogledali še rovinjski Center za zgodovinske raziskave in se sestali s tajnik predsedstva CK ZK Slovenije Jožetom Uten-karjem.
voda v Fontanafreddi ni bila odvisna od herbicidov kot v Vigevanu. Vodovod furlanskega mesteca so onesnažile kemijske snovi preparata, ki ga uporabljajo v pralnicah, da odstranjujejo mastne madeže. Kakorkoli, istočasno se je zvrstilo več alarmov glede okuženih voda in zaprtih je bilo več vodovodov, kar nam ponovno zastavlja vprašanje pitne vode. Fontanafredda in Vigevano sta jasni opozorili, da postaja onesnaževanje vedno bolj akutno in da neposredno ogroža naše zdravje. Alarmni zvonci torej, ki terjajo vso pozornost oblasti in prebivalstva. Potrebni so tudi jasni ukrepi proti tistim, ki povzročajo onesnaževanje. V Fontanafreddi je jasno, da krivci obstajajo, za sedaj pa prebivalce skrbi, do kdaj bo trajalo alarmno stanje in kdaj bo ponovno pričel delovati normalni vodovod. Verjetno pa to ne bo tako kmalu, saj bo sama priključitev na zasebni artezijski vodnjak terjala vsaj dva tedna dela. Prebivalci se bodo po sili razmer morali navaditi na izjemno stanje, ki nikakor ni prijetno.
Primorska poje gostovala v Zagorju in na Humu
V nedeljo popoldne so ljubitelji zborovskega petja iz vseh Goriških Brd in iz bližnjega zamejstva napolnili prijetno dvorano v kulturnem domu na Humu v Goriških Brdih. Tu se je nadaljevala letošnja revija Primorska poje. Koncert v njenem okviru je bil v tem kraju tretjič in tako kot prva dva koncerta je tudi ta potešil pričakovanja občinstva in pevcev. Nastopilo je šest pevskih zborov, vsi, ki so bili najavljeni v programski knjižici. Med njimi sta bila tudi dva iz naših krajev: mešani zbor Štandrež, ki ga vodi Bogomir Špacapan, in moški zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel, ki je odpel - reči moramo zelo lepo in doživeto - program petih pesmi pod vodstvom zborovodje Evgena Prinčiča.
Prijetno pevsko popoldne so prispevali tudi preostali štirje zbori: Fantje treh vasi (Bilje, Orehovlje in Miren), ki jim je dirigiral Andrej Budin, moški zbor Jarja Budanje, ki je nastopil pod vodstvom Marjana Pračka, Dekliški zbor Jadran Dekani, ki je navdušil poslušalce pod vodstvom Milice Gregorič
in mešani zbor Košana, pod vodstvom dirigenta Leopolda Biščaka.
Skoraj dve uri prijetnega in dokaj uglašenega prepevanja se je po koncertu, kot je pač že dolgoletni običaj, spremenil v prijetno srečanje pevcev in pevk navedenih zborov z domačimi pevci, na katerih ramenih je bila tudi siceršnja neposredna organizacija nedeljskega koncerta. Člani dveh ta čas v Goriških Brdih delujočih pevskih zborov - ženskega zbora Rado Simoniti in mešanega zbora Lipa - so v prostorih kulturnega doma pripravili prijetno pevsko srečanje s priboljški za pod zob, ki so jih spekle skrbne briške gospodinje. Seveda ni ob kozarčku pristnega briškega vina manjkalo pesmi. Škoda, da je bil naslednjega dne ponedeljek, ko je pač treba zopet na delo...
Dejstvo, da so v Zagorju na Pivki prvič gostili eno izmed revij Primorska poje, je dalo temu dogodku še poseben pečat. V nekoliko majhni, a lepo urejeni dvorani vaškega zadružnega doma, je bilo pre-
malo prostora za vse, ki so želeli prisluhniti pevkam in pevcem iz Otaleža, Skednja, Kontovela, Deskel, Opčin in sosednjega Knežaka, ki so se z izbranim petjem oddolžili navdušenim poslušalcem. Občinstvo sta najbolj ogrela oktet France Bevk iz Otaleža in moški zbor Tabor z Opčin, pa tudi drugi zbori so poželi obilo aplavza.
Lepo prireditev sta pripravila ZKO postojnske občine in prizadevni člani mladinskega kulturnega društva Miroslav Vilhar iz Zagorja, ki so poskrbeli za dobro počutje svojih gostov iz Primorske in iz zamejstva. Dobrodošlico jim je zaželela domačinka Suzana Knafelc, članica predsedstva postojnske ZKO in vodja gledališke skupine zagorskega kulturnega društva.
Primorska poje je torej prvič gostovala v Zagorju, prav gotovo pa ne tudi zadnjič, saj je bilo pevsko izročilo v vasi, kjer je Miroslav Vilhar dobil navdih za znano in ponarodelo pesem Zagorski zvonovi, včasih zelo živo. Prireditev, kakršna je srečanje primorskih pevcev, bo v Zagorju prav gotovo oživila to tradicijo.
• »Duh« Delle Chiaie prisoten na procesu
NADALJEVANJE S 1. STRANI gre za ostro borbo med Vinciguerro in nekaterimi njegovimi »pravovernimi« fašističnimi prijatelji, ki jih osebno ščiti, ter tistimi, ki so po njegovem »izdali pravo fašistično ideologijo in postali konfidenti policije ter tajnih služb in pravi provokatorji teh služb v desničarskih krogih«.
Vinciguerra jasno in odločno cilja v sedanjega podpredsednika MSI Pina Rautija in na vse tiste njegove somišljenike, člane skupine Grdine nuovo, ki so leta 1969 ponovno vstopili v MSI, in se »odpovedali«, tako pravi Vinciguerra, frontalni borbi proti sedanjemu sistemu. »Tega demokratičnega sistema ne priznavam,« je včeraj dejal obtoženec, »zaradi tega, ne priznavam niti sodišča, ki je sestavni del tega sistema.«
Z njim so se včeraj na procesu ostro spopadli branilci tistih nekdanjih Vin-ciguerrovih kameradov, Cesara Benita Turca, Giancarla Flaugnacca, Carla Marie Maggije, Delfa Zorzija in tudi Carla Cicuttinija. Ti odvetniki so tudi v glavnem aktivni člani MSI. Večkrat so Vinciguerro prekinili med njegovimi odgovori predsedniku sodišča. Kričali so tudi, da se na tem procesu postavlja na zatožno klop sedanja vodilna struktura MSI in da je to politična
volja sedanje vlade, ki hoče MSI očrniti pred volilci v trenutku, ko se Italija pripravlja na volitve. Predsednik sodišča Gavagnin je zaradi takih izpadov branilcev ter tudi zaradi ostrega spora med njimi in Vinciguerrovim branilcem odvetnikom Pinom Pisau-rom, ki je tudi branilec Stefana Delle Chiaie, enkrat prekinil razpravo, ter kasneje, še enkrat grozil, da napravi isto.
Vincenzo Vinciguerra namreč s svojimi izjavami o atentatu v Petovljah, o drugih atentatih konec '60 in začetku 70 let, stalno napada prej imenovane fašistične prvake, trmasto brani druge, katerih imen sploh noče povedati. Vinciguerra tudi trdi, da Cicuttini sploh ni bil soudeležen pri pripravi in izvedbi atentata v Petovljah.
»Avto pred osmico na Livadi sem 26. maja 1972 zvejčer ukradel jaz,« pravi Vinciguerra. Še isti večer so avto odpeljali v Petovlje. »Tam smo v avto postavili razstrelivo, v upanju, da bi kdo že naslednjega dne obvestil policijo. Ker dobrih pet dni se to ni zgodilo, pa čeprav tam okrog krožijo tudi vojaške patrulje, sem dal nalog po telefonu obvestiti policijo 31. maja,« je dejal Vinciguerra.
Pikolovsko je potrdil vse to, kar je povedal preiskovalnemu sodniku v
zvezi s pripravo in izvedbo atentata, s pripravo razstreliva itd.
Vinciguerra pa je tudi drugače napadel misovske prvake, tudi goriške in furlanske. V Španijo je zbežal po ugrabitvi letala v Ronkah s strani Ivana Boccaccia, ker ga je neki videmski pajdaš, Renato Bolzicco, obvestil, da je goriški preiskovalni sodnik povedal odvetniku Enu Pascoliju, takrat fede-ralu MSI v Gorici, da je bil na njem sum zaradi Petovelj. Ivana Bolzicca je zaradi tega hudo ožigosal videmski fašistični poslanec Ferruccio De Michie-li Vitturi.
Vinciguerra, ta čudni pobornik čiste fašistične ideje, ki sedaj obtožuje na desno in levo, pa je dejal, da so tudi nagovarjali, da bi čez neki nezavarovani planinski odpeljal na varno v Avstrijo Franca Fredo, potem ko bi ga drugi spravili iz zapora. »Pripravljen sem bil to narediti, pa čeprav sodi tudi Freda v skupino tistih kameradov, ki so postali špijoni policije,« je dejal Vinciguerra.
Proces postaja vedno bolj nekak obračun med fašisti in napad na tiste varnostno obveščevalne službe, ki so tudi s pomočjo fašističnih atentatorjev skušale v državi vzpostaviti nek trd in diktatorski red.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
ENTE El ER A UDINE ESPOSIZIONI
4./12. APRILA 1987 SEJMIŠČE CORMOR
HOBBY ŠPORT PROSTI ČAS
ALPE
ADRIA
VZHOD
Urnik ob delavnikih od 16. do 22.
Urnik sobola/nedelja od 10. do 23.
FUL VIO TOM IZZA
Mladoporočenca
iz
Ulice Rosseffi
COPVRJGHT ZTT
Danina nalezljiva vedrina je imela v smejavem obrazu in čokati postavi svojega očeta svojo prvinsko matrico. Zanj je bilo povsem naravno, da je treba veselosti pritegniti in zato je rade volje odigral, včasih bolje drugič slabše, vlogo osornega očeta, ki pa je v bistvu popustljiv, ali pa preobremenjenega moža, ki se za svojo blaginjo lahko zahvali samo sebi. Žena, ki je strastno gojila red in čistočo, je skoraj neprestano vpila nanj in mu bila imeniten par. Gospa Ema je zahtevala samo od svojega moža in od služkinje, da sta stol, na katerega naj bi sedla, prijela z rokami pod naslonilom, a je dala razumeti, da bi ji podobna pozornost prijala tudi s strani gostov.
Improvizirani večer je potekal v naj lepšem razpoloženju. Pina ni bilo, »zmeraj nekje trka, pa prav zdaj, ko bi moral biti doma,« je pripomnil gospod Pepi. Njemu samemu, ki je bil sicer veliko bolj navezan na Dani, sinova politična izbira niti ni bila tako nepovešči, saj mu je dvignila ugled tako med sonarodnjaki kot med nasprotniki. V bufetu mu je neki prijatelj, advokat prišepnil v slovenščini: »Bolje bi bilo, če bi opustil politiko in bi raje rezal pršut.« Pepi mu je glasno odgovoril: »Ali ni že eden dovolj v družini?«
Vse je govorila za Vuka: njegova diploma, obraz s katerega je gledalo poštenje kot »z odprte knjige«, imenitno
13.
Tragedijo
neke
manjšine
obnašanje, ki ga je naznanil s poljubom gospodinjine roke, spoštovanje, ki ga je užival amed vidnimi osebnostmi starega slovenskega sveta, med katere sta naposled spadala sudi gospod Šček in svak Besednjak; zdelo se je, kot da je prinesel s seboj nekaj, na kar ja ta hiša samo čakala, in hkrati vnesel tudi ravnovesje med njene stanovalce. Dani naj bi decembra dopolnila enaindvajset let, tako so starši imeli dovolj razloga, da bi dekletu pogledali tudi skozi prste, če bi si vzela za predujem nekaj svobode, ki jo je itak čakala ob polnoletnosti ali ob zaroki. Sicer pa gospodična ni bila za nobeno praktično delo, malo zaradi politične situacije, malo pa tudi zardi svoje nestanovitnosti, kateri je oče, zmeraj pripravljen, da hčeri odpre mošnjo, dajal še posebej potuho. Komakj je še ujela pravi čas, da je obiskovala slovensko osnovno šolo, zatem so jo poslali v internat k noter-damkam iz Siona, a si je kmalu vtepla v glavo, da bo vse pustila in se posvetila klavirju, kar pa tudi ni trajalo dolgo. Igrala je zelo dobro, za gospoda Pepija, ki ga je bolj očarala s svojim virtuoznim igranjem na harmoniko, še kar dobro. Lotila se je krojenja in šivanja in kvačkanja. Poznala je vse romane, ki sodijo v dobro knjižnico in si domišljala, da živi delček usode posameznih junakinj. Pri sestrah-nunah se je naučila nekaj receptov za izbrane slaščice, a na materino žalost in jezo, ni znala pripraviti tudi tako običajne reči kot dje mesna omaka ali juha. Skoraj bi jo lahko primerjal njeni pisavi: izpisana in elegantna, a zapravljena in ponižana zaradi slabega poznavanja tako slovenščine kot italijanščine.
Knjiga Mladoporočenca bo izšla 9. aprila pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki Prevodi
Take in podobne misli so menda švigale v glavah staršev, ki sta gostu izkazovala tisoč malih pozornosti. Cita, ki je pazljivo sledila vsemu, se je v nekem trenutku le zalotila ob misli, češ kako sta se ta dva že zbližala med seboj. Privlekla je na dan že izrečeno obljubo, da bo prenočila pri nekih drugih sorodnikih nedaleč od Ulice dei Porta in se nato poslovila med negodovanjem in poljubi. Kmalu zatem je Dani sedla za klavir in medtem, ko se je Stanko predajal Chopinu, sta papa in mama Tomažič omagala in zadremala.
Ko se je naslednje jutro pojavila sestrica na Ulici dei Porta, je lepo počesani in obriti gost ravno pospravljal obilen zajtrk. Dani je sedela poleg, plave lase je imela povezane na tilniku z velikim svetlo modrim trakom. Ni se ji še uspelo do kraja zbuditi, toda tistega jutra so se ji oči, čeprav še nabrekle, bleščale. Kakor hitro sta bili spet sami, je prijateljica iz Ilirske Bistrice spet prevzela vlogo starejše sestre.
»Le kaj imaš v glavi?« ji je nekam čudno rekla v tržaškem dialektu, »saj ga še dobro spoznala nisi že...« na široko je razprostrla roke kot bi hotela zaobjeti celo hišo.
Dani ji ni pustila, da bi končala stavek; močno jo je stisnila in rekla po slovensko: »Tako srečna sem.«
Nekateri še danes menijo, da je Stanko vrgel oči na Tomažičevo hčer iz preračunljivosti. Isto mnenje je bilo izrečeno tudi v javnosti in je bilo zapisano. Jaz bi rekel, da je Danina premožnost lahko prilila olja ljubezenskemu plamenu mirenskega diplomanta. Ne pozabimo pa, da ni bila Karmen jz Ločnika, s katero je bil Stanko takrat na višku tudi sicer nadvse ugodnega razmerja, nič manj podprta kot Tržačanka; le-ta je imela tudi brata, ki je bil pripravljen storiti za stranko precej več kot komunist iz Brd.
Predlog svetovalcev KPI tržaškemu občinskemu odboru
Z reformo mestnega prometa ne gre odlašati sicer se bodo ulice spremenile v zamaške
Občinski svetovalci KPI bodo tržaškemu občinskemu odboru predočili predlog o prometni ureditvi mestnega zgodovinskega središča, ki so ga podpisali De Rosa, Geri (slednji je obenem tudi predstavnik KPI v upravnem svetu prevoznega konzorcijskega podjetja ACT) in Calabria.
Na včerajšnji tiskovni konferenci, v teku katere so predstavili vsebino dokumenta, je svetovalec De Rosa poudaril, da ne gre za nobeno "revolucionarno" novost, temveč za praktične in izvedljive predloge, ki bi omogočili razbremenitev mestnega prometa, zlasti v starem delu mesta, ki postaja vse bolj kaotičen, posebno po uvedbi tako imenovanih megaglob. Predlog je seveda poskusnega značaja, če bi ga občinska uprava sprejela, pa naj bi ga udejanila za šest mesecev. Po tem roku bi namreč odgovorni funkcionarji lahko že zbrali pozitivne in nemara tudi negativne posledica, ki bi jih izzval.
Zasebni promet naj bi prekinili na mestnem področju v Terezijanski četrti med Korzom, Trgom Goldoni, ulicama Carducci in Ghega ter na Nabrežju 3. novembra od ponedeljka do sobote med 7. in 9.30 ter med 14.30 in 17. uro. Promet bi moral posledično steči
po drugih, stranskih ulicah, kjer zdaj obstaja enosmernost ali celo (sicer neutemeljena) prepoved zasebnega prometa. Prepoved ne bi pa veljala za javna vozila, na primer taksije in avtobuse, rešilce RK, policijske izvidnice in za tiste kategorije, ki imajo po zakonu prednost nad zasebniki. Slednji bi pa morali imeti posebno oznako, ki naj bi jo izdala tržaška Občina. Na omenjenem področju bi bilo treba tudi odpraviti vsa parkirišča proti plačilu in prepovedati dovoz dostavnim vozilom. Slednja bi lahko izkoristila stranske ulice.
Kot rečeno, ni v predlogu KPI nič revolucionarnega, vendar, kot je omenil Geri, je treba vso zadevo čimprej vpeljati. Dogaja se namreč, da tržaški občinski možje ukrepajo običajno po neki ustaljeni praksi, ki bi jo lahko primerjali z rekom, da se "odločajo za nakup dežnika, ko že pošteno dežuje". Tako so na primer uvedli preferencialne prometne steze za mestne avtobuse in taksije, ko je-za voznike postajalo res nemogoče mirno voziti po najbolj prometnih mestnih žilah in spoštovati urnike. Nadalje je Občina uvedla avtomatiziran sistem semaforjev, ki jih je ponekod postavila proti vsaki logiki,
kot so nelogične nekatere prepovedi parkiranja na uličicah, po katerih vozijo le tamkaj stanujoči ljudje.
Skratka, Trst potrebuje temeljito preureditev prometa, krvavo potrebuje parkirna mesta, pa naj bodo proti plačilu ali prosta, mestni javni prevozi pa prav tako potrebujejo globalno reformo. »Samo začeti je treba,« je poudaril svetovalec De Rosa, »kajti če bomo še čakali, se bodo tržaške središčne ulice spremenile v prave zamaške.« Podobne ukrepe so že uvedli v drugih večjih mestih, med temi tudi v Vidmu. Seveda ni šlo brez negodovanja voznikov, s časom pa se je izkazalo, da so bili ti ukrepi pravilni in odrešujoči. Nenazadnje pa je tržaško mestno zgodovinsko jedro svojevrstno arhitektonsko bogastvo, ki ga izpušni plini in akustično onesnaževanje hitro uničujejo. O tem jasno priča podatek, ki je sicer iz leta 76, prav zato pa toliko bolj zastrašujoč, iz katerega je razvidno, da je bilo onesnaženje zraka že takrat krepko čez parametre, ki jih dovoljuje EGS. Če bo tržaški občinski odbor sprejel predloge KPI, bo torej storil pošten korak naprej v prakso, saj je teorije prav v primeru prometne ureditve mesta že ogromno.
Sestavljajo ga študenti prava in mlajši pravniki
V petek je bil ustanovni občni zbor društva Jus
Slovenski študenti prava in mlajši pravniki so že dolgo let čutili potrebo po organizirani strukturi, ki bi jih povezovala, skrbela za smotrno sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi ustanovami ter organizacijami v matični domovini in seveda prispevala k prepotrebnemu izobraževanju in izpopolnjevanju izven univerzitetnih struktur.
V soboto v barkovljanskem društvu
Nagrajevanje vinogradnikov in razstava domačega kruha
V prostorih kulturnega društva v Barkovljah je bilo v soboto zvečer veselo in prijetno. Na programu je bila namreč nagraditev vinogradnikov, prireditev pa je dopolnjevala tradicionalna razstava domačega kruha, ki ji je sledila družabnost.
Tokrat je sodelovalo lepo število domačih vinogradnikov s 15 vzorci belega in 11 vzorci črnega vina. Po besedah strokovnjaka dr. Maria Gregoriča je imela komisija, ki so jo sestavljali inž. Vili Mikac, inž. Vitjan Sancin in vinogradnika Darko Starc in Miro Žigon, težko nalogo, saj je bilo poprečje vin, predloženih za ocenitev, zelo dobro, kar je za barkovljanske vinogradnike zelo pohvalno.
Vsi gostje so nato prejeli na mizo le s številkami označena vina, ki so jih pokusili, povedali svoje mnenje in šele nato izvedeli za imena nagrajen-pev, ki so za bela vina bili: Mario Gontri, Sergio Starc in Emil Martelanc, za črna pa: Mario Gregorič, Luciane Jagodic in Sergio Starc. Vsi nagrajenci so prejeli lepe pokale, ki so jih podarila razna podjetja, izročila pa sta jim jih dr. Gregorič in predsednik društva Jagodic.
Na mizi, lepo pogrnjeni z vezenim prtom, so si udeleženci medtem lahko ogledali .še razstavo domačega kruha, katere glavna protagonistka je bila Sabina Nibrandt (na sliki), ki je vse vzorce kruha sama spekla v svoji krušni peči, slaščice pa v štedilniku.
Pridna Sabina je pripravila kar štirinajst različnih vrst kruha, dd črnega, koruznega, belega, oljnatega in rženega kruha, do sladkega, rozinovega, sadnega in janeževega kruha, pa do orehove, lešnikove potice in presnica.
»Začela sem s peko kruha že ob petih zjutraj in sem končala z delom okrog 15. ure, potice pa sem spekla že prej. To je težko in utrudljivo delo, vendar ga delam z velikim veseljem in zadovoljstvom. Zamesila sem kakih 30 kg moke in vesela sem, da gredo kruh in slaščice v slast vsem našim gostom.«
Peka kruha po starem načinu, brez pecilnih praškov, v stari krušni peči, ni lahka zadeva, nam je še pojasnila Sabina, ki je sicer doma iz Plavij, kjer ima njive, na katerih še obdeluje pšenico, iz katere potem peče svoje dobrote. »Danes ženske samo zavrtijo gumb na štedilniku, pa je že tu prava vročina, pri kateri je težko kaj zgrešiti. Je mati ne rodi, da kruhu vsakokrat ugodi, je vedno dejala še moja nona,«
-V
je še povedala Sabina, okrog katere so se vrteli gostje.	jN L j
■ Konzorcijsko prevozno podjetje
ACT obvešča, da je preselilo upravne urade iz Ul. Genova 6 v komprenzorij Broletto. Od včeraj naprej se uporabniki lahko zglasijo v novih uradih v Ul. dei Lavoratori 2, od 9. do 12. ure. Na istem naslovu je odslej tudi urad za civilno odgovornost, medtem ko je okence za plačevanje glob vedno v Ul. S. Cilino 99 pri Sv. Ivanu.
V NŠK pogovor o izkrivljanju podobe tržaške preteklosti
V prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 bo danes ob 18. uri zanimiv in močno aktualen razgovor na temo »Izkrivljena podoba tržaške preteklosti v italijanski radijski oddaji - kliči 3131.«
O tematiki, ki je bila prav gotovo še premalo osvetljena in poglobljena, bodo spregovorili dolgoletni odgovorni urednik Primorskega dnevnika Stanislav Renko, novinar Vojmir Tavčar in ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor.
Zanimivo popoldne organizirata Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, ki vabita svoje člane in prijatelje ter vse, ki jih tematika zanima, da se ga polnoštevilno udeležijo.
Psihiater dr. Viljem Ščuka nocoj v Slovenskem klubu
Pedopsihiater iz Nove Gorice dr. Viljem Ščuka bo danes razkril obiskovalcem Slovenskega kluba skrivnosti napetega in nestrpnega odnosa med generacijami v civilizaciji, ki jo po ustaljenem pravilu označujemo za zahodno. Naša zahodnjaška »modrost« namenoma odločno ločuje starejšo generacijo od mlajše. Sodobni svet prepušča mladim sicer veliko svobode, pri tem pa jih, vsaj v obdobju dorašča-nja, ne natovarja z nikakršnimi odgovornostmi. Tak svet pa mladih ne more naučiti realnega presojanja sebe in drugih.
V današnji dobi postane mlad človek »odrasel« le tedaj, ko se socialno in torej ekonomsko osamosvoji. Tudi če je mlajša generacija čustveno, miselno, intelektualno in osebnostno po-
vsem zrela, ostaja dejansko brez vsakršnih pravic in odgovornosti, s katerimi bi si lahko gradila svojo osebnost. Vedno glasneje se zato pojavlja upor mladine proti takšnemu pojmovanju. Današnji večer v Slovenskem klubu bo zato nudil edinstveno možnost za »pogovor na drugačen način«. Dr. Ščuka v svojem predavanju ne bo iskal krivcev za napeto stanje med generacijami, pač pa bo na strpen način skušal dognati vzroke za nesoglasja in ugotoviti, kdo lahko te napake popra-vi.
Dr. Viljem Ščuka je priznan strokovnjak na področju psihiatrije, in je obenem avtor številnih člankov o šolski medicini in zdravju šolskih otrok. Občasno predava tudi na univerzi v Zagrebu.
V	petek zvečer je bil v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti ustanovni občni zbor društva Jus, ki bo zapolnil to vrzel. To srečanje študentov prava tržaške univerze in diplomiranih pravnikov je sklical posebni pripravljalni odbor, v imenu katerega je imel uvodno poročilo Pavel Slamič. V teku svojega posega je orisal pomen in potrebo po takem društvu, ki bo lahko optimalno uporabilo v prid svojih članov vse možnosti strokovnega izobraževanja, ki nam jih nudijo znanstvene organizacije in ustanove v Sloveniji (poleg seminarjev in stikov z istovrstnimi organizacijami, tudi možnost postdiplomske-ga študija in poletne prakse).
Študij prava je postal še posebno zanimiv za zamejske mladince v zadnjih letih; vpisi na tržaško fakultu-to so številnejši, prav tako število diplomirancev. Na ta način rastejo možnosti, da bo manjšinska skupnost dobila nove profesionalne kadre, ki bodo dobro poznali italijanski pravni sistem in juridično ureditev v matici. Pravne potrebe zamejcev so se povečale in razširile, ne da bi se povečalo število pravno formiranih oseb. Namen društva je, da bi bili diplomiranci in bodoči pravniki boljše pripravljeni za vključitev v družbeni ustroj. Jasno je, da si je novoustanovljeno društvo zadalo med drugim tudi cilj, da se bo aktivno vključilo v manjšinsko življenje. Društvo Jus bo enako oddaljeno od vsake politične formacije, saj so člani nosilci različnih političnih in ideoloških stališč. Prav zato bo izbira prostorov, kjer bo društvo delovalo, zgolj tehničnega značaja, ker pravni sedež Jusa v Narodni in študijski knjižnici ni najprikladnejši za delovanje.
V	teku večera so bili odobreni statut društva in njegova organa, to je odbor in nadzorni odbor, ki ju sestavlja devet članov oziroma trije. V odborih so prisotni študenti in diplomiranci iz tržaške in goriške pokrajine.
DIMITRIJ GRUDEN
Večer v znamenju žensk-umetnic
Petkov večer v Prosvetnem domu na Opčinah je bil posvečen ženskam-ustvarjalkam. Društvo Tabor je namreč gostilo akademsko slikarko Melito Vovk, ki je v dvorani doma razstavljala svoje slike, in tri umetnice slovenske besede Ireno Žerjal, Marijo Mislej in Nadjo Švaro, ki so predstavile svojo knjigo »Burja in kamni«, sodeloval pa je tudi ženski pevski zbor »Tabor«, ki je pod vodstvom pevovodje Sveta Grgiča s petimi pesmimi lepo zaključil to prijetno prireditev.
Udeležence večera in umetnice je pozdravila prof. Kostanca Filipovič, ki je tudi predstavila avtorice knjige, medtem ko je slikarko Vovkovo predstavila in povedla nekaj o njeni bogati ustvarjalnosti na področju slikarstva, ilustracije knjig, kostumografije, scenografije ter likovne opreme televizijskih in gledaliških predstav (Vovkova je že sodelovala tudi v našem gledališču) umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin.
Odlomke so nato prečitale avtorice knjige »Burja in kamni«, ki so o njej že z uspehom spregovorile na podobnih večerih.
Predstavitev, ki je »zavela kot prijeten spomladanski veter«, je zaključil ženski pevski zbor, ki je občuteno zapel pet pesmi (eno italijansko), že naštudiranih in pripravljenih za sodelovanje zbora na letošnji reviji »Primorska poje«.
Družabnost ob kozarcu vina in dobrih domačih slaščicah je dopolnila večer v domu, v katerem je bilo tudi med samo prireditvijo, kot vedno, več drugih dejavnosti: vadil je mešani pevski zbor Tabor-Primorec, vaje je imela dramska skupina, v ostalih sobah so bili še sestanki in druga srečanja.
N. L.
Večje pristojnosti pokrajin na področju javnih prevozov
Predsednik Tržaške pokrajine Dario Locchi je izdal odredbo, na osnovi katere bo odbornik za javna dela inž. Gi-ovanni Cervesi odslej v okviru uprave pooblaščen tudi za vprašanja prometa in prevozov. Gre za dokaj pomemben ukrep iz dveh razlogov. Najprej zato, ker takšnega resorja poprej sploh ni bilo, potem pa in predvsem zato, ker je to prvi korak v izvajanju deželnega zakona št. 41 z dne 21. oktobra 1986 o prometu in prevozih v Furlaniji-Julijski krajipi.
Deželni zakon med drugim predvi- . deva ustanovitev pokrajinskih odborov za krajevne javne prevoze. Ti odbori bodo izdajali deželni upravi mnenja in napotke o vseh vprašanjih, ki zadevajo javne prevoze na krajevni ravni, predvsem pa bodo sodelovali pri oblikovanju načrtov za prometna območja. Slednja navadno sovpadajo z razmejitvami med pokrajinami, lahko pa zajemajo samo nekaj občin. Deželna zakonodaja npr. izrecno predvideva ustanovitev dveh prometnih območij v videmski pokrajini.
Glavna naloga načrtov za prometna območja je določitev omrežja javnih prevozov, ki se seveda mora skladati z drugimi področnimi omrežji v okviru deželnega prometnega načrta. Pokrajinski odbori za: krajevne javne prevoze bodo imeli petletni mandat, predsedovali jim bodo predsedniki pokrajinskih uprav ali njihovi namestniki, sestavljali pa jih bodo župani glavnih občin v pokrajini oziroma njihovi namestniki, predstavniki prevoznih podjetij, sindikatov ter pokrajinski in deželni funkcionarji. S tem bo pokrajin-
ska uprava v bistvu prevzela naloge, ki so jih doslej imeli odbori za posamezna prometna območja.
Začasne spremembe na avtobusni progi 41
Zaradi popravil ceste med Ricmanji in Logcrn), je avtobusna proga ACT št. 41 podvržena nekaterim spremembam. Od včeraj dalje vozijo avtobusi ob delavnikih po sledečih progah:
na končno postajo v Trst preko Ric-manj, Boršta, Zabrežca, Boljunca, Doline, Domja do železniške postaje. Iz Trsta vozi v obratno smer.
Dodatna proga: med 6.30 in 9. uro ter med 13. in 15. uro vozi avtobus iz Loga k Domju, kjer je avtobusna zveza za mesto.
Krajevna proga: Boljunec, Zabrežec, Boršt, Ricmanje, Katinara, Ricmanje, Boršt, Zabrežec, Boljunec, Dolina, Pre-beneg, Mačkolje, Domjo, Log, Domjo, Prebeneg, Boljunec.
Ob praznikih bo avtobus vozil v obe smeri na progi: Domjo, Log, Domjo, Boljunec, Zabrežec, Boršt, Ricmanje, Katinara.
• Na pobudo Sekcije zdravstvenih delavcev »N. Bethune« KPI bo v petek, 3. aprila, ob 17.30 v sejni dvorani glavne bolnišnice (Ul. Stuparich 1) javna razprava na temo: »Kakšna zdravstvena služba za boj proti aidsu?« Govoril bo prof; Alfredo Zampie-ri, ravnatelj epidemiološkega laboratorija pri Višjem inštitutu za zdravstvo.
Deželni svet bo moral o njem ponovno razpravljati
Vlada zavrnila deželni zakon v prid kulturi miru in sožitju
Da spada ovrednotenje in spodbujanje kulture miru in sožitja, že zaradi njene zemljepisne lege in narodnostne sestave ter upoštevajoč že tradicionalne stike, ki jih vzdržuje Prek in mimo državnih meja, med naloge deželne uprave Furlanije-Ju-lijske krajine, skoraj bi ne smelo biti dvoma. Zato je povsem naravno, da je 3. februarja letos naš deželni svet brez nasprotnih glasov kot prvi v Italiji izglasoval zakon o »Pobudah Dežele za pospeševanje kulture miru in sodelovanja med narodi«, povsem nerazumljivo pa je, da ga je nato rimska vlada vrnila z vrsto ugovorov, ki bi njegovo vsebino povsem izvotlili, torej dejansko zavrnila.
Kot smo poročali, je predvideval omenjeni deželni zakon triletne naložbe za skupnih 1,6 milijarde lir, namenjene tako njenim neposrednim posegom, kot tudi pobudam krajevnih uprav in zasebnih ustanov, za razširjanje plemenite ideje miru in prijateljskega sožitja med ljudmi in narodi, upoštevajoč tudi vlogo narodnostnih manjšin. Zamišljene pobude, ki bi bile deležne deželnih podpor, bi obsegale zelo široko paleto dejavnosti, od študij in študijskih srečanj ter diplomskih nalog, do vzgojnih dejavnosti v okviru obstoječega šolskega sistema (zakon je na primer predvideval tudi pri-
spevek 300 milijonov lir za študijske štipendije dijakom Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina).
Sama deželna uprava in razne zasebne kulturne in družbene organizacije so se že začele pripravljati na njegovo izvajanje, ko je prišla mrzla prha. Rimska vlada je namreč pred nekaj dnevi zakon vrnila Deželi z neverjetno utemeljitvijo, da ta predmet (mir) ne spada v njeno pristojnost, ampak v domeno zunanjega ministrstva, oziroma (glede zakonodajne pristojnosti) državnega parlamenta. Tak sklep je nerazumljiv in neutemeljen iz več razlogov: deželni zakon namreč nikakor ne krni državnih pristojnosti, po drugi strani pa je težko oporekati nekakšni mednarodni vlogi dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki že desetletja vzdržuje plodne stike prijateljstva s sosednimi deželami in je med ustanovnimi članicami delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Kaj se bo torej zgodilo po tem nesprejemljivem sklepu rimske vlade? Deželni svet bo moral o zakonu ponovno razpravljati in sklepati, ali sprejme vladne ugovore, ki bi ga izvotlili, ali ga potrdi v izvirnem besedilu in vzpostavi pravni spor z vlado. Za drugo pot, torej za vztrajanje na izvirnem zakonu, so se že od-
ločili komunisti in vsaj del demok-ristjanske svetovalske skupine, ki so bili, skupaj z zastopniki PSDI, Furlanskega gibanja, Mestne liste, DP in Slovenske skupnosti, med podporniki izglasovanja tega zakona (socialisti in republikanci so se bili vzdržali, misovci in svetovalci Liste za Trst pa se niso udeležili glasovanja). Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je že tudi zahtevala nujno srečanje z deželnimi parlamentarci vseh demokratičnih strank in s samo vlado (kljub krizi), da se odpravijo zapreke za redno izvajanje zakona o kulturi miru. Ni torej razloga za malodušje, ampak nasprotno, treba je izvajati primeren pritisk, da se lahko hvalevredni smotri deželnega zakona uresničijo.
■ Rektorja John VVright iz Alabame in Edmond Volpe iz New Yorka bosta 10. aprila gosta Paola Fusarolija, rektorja tržaške univerze in predsednikov fakultet. Gosta iz ZDA sta člana delegacije ameriških predstavnikov univerz, ki bo v Italijo prispela 8. aprila. Srečanje prirejajo: Združenje ameriških univerz, Konferenca italijanskih rektorjev in Konferenca za kulturne izmenjave pri Ministrstvu za šolstvo. Delegacija bo obiskala najpomembnejše univerze v Italiji.
pismi uredništvu
Šolarji iz Barkovelj in s Peska obiskali tržiško termoelektrarno
Dragi Primorski!
Lani smo poslali v Rim dve raziskavi o električni energiji. Za eno smo prejeli tudi nagrado.
Letos smo želeli poglobiti svoje znanje, zato smo obiskali centralo ENEL v Tržiču. Ker nas je bilo okrog 30, so nas razdelili na tri skupine. Z varnostnimi čeladami na glavi smo si ogledali centralo. Vodič nam je razkazoval peči, ohlajevalne naprave, turbino, generator in nam je tudi razlagal delovanje strojev. Motorji so tako brneli, da je moral vodič skoraj kričati ob razlagi.
Z dvigalom smo se povzpeli do sedmega nadstropja. Od tam smo opazovali ladje natovorjene s premogom, ki so ga pripeljali iz Južne Afrike. Premog zmeljejo mlini v prah, nato gre v peč, kjer zgori in segreje vodo, da nastane para. Po ceveh jo pošljejo v turbine. Te se vrtijo z veliko hitrostjo in omogočajo proizvajanje električnega toka. Pepel, ki ostane, odpeljejo kamioni. Uporabljajo ga za zidavo stavb. Takrat ima obliko opek.
Električna centrala v Tržiču bi lahko delovala tudi na nafto. Raje uporabljajo premog, ker stane manj. Italiji se splača uvažati električno energijo iz Francije, Jugoslavije ali Albanije, ker je bolj poceni od tiste, ki jo sama proizvaja.
V Devinskih stenah
Kmalu odprtje Rilkejeve steze
Na Devinskih stenah hitijo z zadnjimi deli za ureditev Rilkejeve steze. Vreme ni naklonjeno, a del ne morejo ustaviti in niti upočasniti, saj mora biti steza dokončana do sobote, 11. aprila. Za ta dan je namreč napovedano njeno slovesno odprtje. Slovesnost bo potekala pred sedežem Tržaške leto-viščarske in turistične ustanove v Ses-ijanu s pričetkom ob 14. uri. Govori se, da se je bo udeležil celo minister za okolje Francesco De Lorenzo.
Za uresničitev steze si je pridobil največ zaslug pokojni devinski grof Rajmund Thurn und Taxis. Devinske stene so namreč grajska last. Dela za ureditev steze pa sta prevzeli Devin-sko-nabrežinska občina in Tržaška pokrajina. Slednja si v zadnjih časih precej prizadeva, da bi v sodelovanju s posameznimi občinskimi upravami in drugimi ustanovami uredila mrežo peš poti na vsem pokrajinskem ozemlju. Brez dvoma pa ima v, tem načrtu posebno mesto prav Rilkejeva steza, saj se bo vila na enem izmed naj lepših naravnih območij v pokrajini, in ne samo v njej. Po srečnem naključju bo odprta prav v tem letu, ki ga je evropski parlament proglasil za leto okolja.
■ Občinski urad za kolonije obešča, da rok za vpisovanje otrok za poletno letovanje zapade 30. aprila. Obrazce za vpis je treba predložiti šolskim socialnim delavkam. Podrobnejše informacije o poteku kolonije lahko dobite na sedežu omenjenega občinskega urada, tel. 6751, interna številka 4226.
V Naravoslovnem muzeju odprli novo sodobno urejeno dvorano
Večina bogastva ostaja v skladišču
Tržaški Naravoslovni muzej je od konca preteklega tedna bogatejši: pridobil je novo ornitološko dvorano, posvečeno prekrasnim primerkom ptic, in "potegnil" na dan svojo dragoceno zbirko fosilov plazilcev iz apnenčastih nahajališč pri Komnu.
»Dvajset let sem čakal na ta dan in lahko si predstavljate mojo srečo,« je ob tej priložnosti dejal ravnatelj muzeja, ki si deli svoje pičle prostore z Mestno knjižnico, profesor Renato
Mezzena. Kar pet let je bilo potrebnih, da so lahko končno razstavili zavidljivo zbirko v naši deželi živečih krilatih živali, za katere je včasih potreben prav skok v muzej, da se jim načudimo. V steklenih vetrinah nas v logičnem redu pozdravijo nagačeni primerki, ki gredo od čapelj in štorkelj do mehko-puhastih vodnih račk, skratka ves krilati svet, ki je doma v naši deželi. Nova dvorana pa kot je opozo-
Proi. Mezzena z gosti v novi ornitološki dvorani
ril ravnatelj ni le sad dolgoletnega truda strokovnjakov, ki so živali očistili in preparirali, pač pa tudi mnogo bolj banalnega dela zidarjev, mizarjev, elektrikarjev, ki so dvorano do temeljev prenovili in jo sodobno opremili.
Ob udeležbi številnega občinstva, poslanca Sergia Colonija in občinskega odbornika za kulturo Rossija, so v soboto odprli javnosti tudi edinstveno zbirko fosilov pradavnih plazilcev, ki so zapustili svoje sledi v apnencu pri Komnu. Najzanimivejši primerek se imenuje Opetiosaurus bucchichi, in je vreden pozornosti zato, ker se je prvi fosiliziral s trebušne strani in tako omogočil rekonstrukcijo grodnice in na njeni osnovi ugotovitev, da gre za prednika velikih tropskih kuščarjev.
Profesor Mezzena je svojim gostom obnovil preteklost muzeja, ki je nastal 1846. leta na temelju dragocenih zbirk, ki so jih skupnosti zapustili tržaški zbiralci. Te so se z leti in desetletji množile in bogatile in veliko tega materiala zaradi pomanjkanja primernih prostorov še danes ne moremo videti. Skupna površina muzeja meri 900 kvadratnih metrov, njegovo vodstvo pa je že na začetku stoletja zahtevalo nadaljnjih 3 tisoč metrov, ki jih še vedno čakajo, čeprav se je material medtem podvojil. Preostaja pa upanje, da bodo "mestni očetje" v doglednem času (govori se o dveh letih) našli nov primerni prostor tako za Naravoslovni muzej kot za bodoči muzej znanosti z materialom Znanstvenega imaginaria.
Srečanje z Vincenzom Mucciolijem zaradi bolezni že drugič odpadlo
Že drugič zaporedoma je včeraj v Novinarskem krožku odpadlo napovedano srečanje z Vincenzom Mucciolijem, ustanoviteljem skupnosti za zdravljenje narkomanov San Patrignano. Pred nekaj tedni je Muccioliju preprečila potovanje v Trst gosta megla, včeraj pa hudo trebušno vnetje z visoko vročino, kot je sam Muccioli povedal čakajočim po registriranem telefonskem pogovoru.
Včeraj je imel krožek Miani, ki prireja ta srečanja, očitno nesrečen dan: odpadel je namreč tudi poseg ravnatelja tržaškega zapora dr. Attinaja, ki je bil zadržan v Vidmu. Nekatere aspekte vprašanj mamil in prestajanja kazni v zaporu je vsekakor nanizal Mucciolijev sodelavec, novinar Davide Giaccaloni. O tem bomo še poročali.
ACLI o papeževem obisku v Čilu
Tržaška organizacija ACLI (Katoliško združenje italijanskih delavcev) se že od leta 1973, torej vse od vojaškega udara v Čilu, bori za pravice demokratičnih sil v tej južnoameriški državi, ki nasprotujejo ježimu generala Pinocheta. V ta namen je ACLI ustanovilo združenje Italija — Čile, poimenovano po umorjenem predsedniku Salvadoru Allendeju.
Čilski diktator Pinochet bo imel 2. aprila v gosteh papeža Janeza Pavla 11., ravno v trenutku, ko so jetnišnice te države polne sindikalistov, katolikov in drugih svobodno mislečih državljanov, v času, ko eden izmed čilskih škofov tvega usmrtitev, ker je javno ožigosal Pinochetovo diktaturo in ko je katoliška Cerkev v državi brez vsakršne moči. Papežev obisk bo morda, tako vsaj izjavlja organizacija ACLI, prižgal novo upanje v vseh, ki se v tej izmučeni južnoameriški državi borijo za človekove pravice.
Kmalu vpisovanja v miljske vrtce
V kratkem se bo začelo vpisovanje otrok v otroške vrtce, zato miljska občina vabi zainteresirane slovenske in italijanske starše na srečanja z vzgojitelji in občinskimi upravitelji. Prvo tako srečanje je namenjeno italijanskim staršem in bo v petek, 3. aprila, v šolskih prostorih v Ul. Carpentieri ob 16.30. Vzgojitelji bodo s pomočjo diapozitivov orisali staršem pofek pouka v občinskem otroškem vrtcu. Slovenski starši se bodo s tem seznanili v soboto, 4. aprila, ob 9. uri in sicer v Slovenskem centru v Ul. D'Annunzio 62. Tu bo od 3. do 10. aprila potekalo tudi vpisovanje v slovenski otroški vrtec.
Tragedija se je pripetila v nedeljo proti večeru
V Sacchetti utonil upokojenec
lo, v določenem trenutku pa izgubil ravnotežje in padel v morje. Preden je izginil pod gladino, je brezupno klical na pomoč. Krike sta slišala ribiča Ora-zio Lala in Domenico Trapanese, ki sta pregledovala priveze na pomolu za ribarnico. Takoj sta pohitela z reševanjem, toda preteklo je več minut, preden jima je uspelo ugotiviti kraj, kjer je upokojenec izginil v valovih. Še prej sta namreč gledala med privezanimi jadrnicami in preiskala številne palube. Slednjič sta na morju le zagledala roko, ki jo je Faraguna krčevito stegal nad valovi. To je bil edini znak, da je pod gladino človek. Ribiča sta ga potegnila na bližnjo barko in ga takoj skušala oživeti z umetnim dihanjem, vendar Faragunova pljuča so bila že prepolna, vode. Ko so prihiteli reševalci RK, zanj ni bilo več pomoči in zdravnica Lublijeva je le lahko napisala potrdilo o smrti. Truplo so potapljači karabinjerjev nato potegnili na pomol, od koder so ga uslužbenci občinske pogrebne službe prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
■ KPI prireja danes ob 18.30 v hotelu Excelsior javno razpravo na temo: »Starost, čas življenja«. O pobudah KPI za izboljšanje položaja ostarelih ljudi bo spregovorila Ester Pacor iz tajništva tržaške federacije KPI, poročali pa bodo še Bruno Degrassi od CISL, psihiater Giovanna Del Giudice in komisar ITIS Giorgio Satti.
Angelo Faraguna
V nedeljo pozno popoldne se je v Sacchetti odigrala tragedija, ki je zahtevala življenje 75-letnega upokojenca Angela Faragune, po rodu iz Labina, a že dolgo let živečega v Trstu, na Nabrežju Sauro 2. Upokojenec se je kljub burji odločil za sprehod ob pomolih okrog ribarnice, a je verjetno izgubil ravnotežje in padel v morje. Dva ribiča sta slišala njegove klice na pomoč in ga potegnila iz valov, vendar nista ga uspela oživiti.
Točen potek dogodkov bo težko ugotoviti, kajti nesreča se je pripetila brez očividcev. Po vsej verjetnosti je Faraguna prestopal s plovila na plovi-
Po končanem ogledu smo se tudi pogovorili z vodiči, ki so nam pojasnili pomen atomske centrale.
Kar smo videli in slišali je bilo zelo zanimivo. Tri dni pozneje so nam v šoli zavrteli tudi dva filma o elektrarnah. Po vsem tem smo odposlali v Rim dve deli za natečaj, ki nosi naslov: TVOJI PREDLOGI ZA DOBAVO ČISTE ENERGIJE ZA KRAJ, V KATEREM BIVAŠ. Netečaj je razpisala družba ENEL.
Učenci V. razreda šole Finžgar iz Barkovelj
V četrtek, 5. marca, so nas učenci barkovljanske osnovne šole F. S. Finžgar povabili, da si skupaj z njimi ogledamo termoelektrarno v Tržiču. Do tja smo se peljali s šolabusom. Pred elektrarno so nas čakali Barkov-Ijani. Skupaj smo se napotili v elektrarno. Uslužbenci ENEL so nas prijazno sprejeli ter pospremili do sobe, kjer so vsakemu od nas izročili varnostno čelado. Razdelili smo se v tri skupine. S čeladami na glavi in v spremstvu vodiča smo lahko stopili v poslopje, kjer se nahajajo ohlajevalne naprave. Sprejel nas je močan ropot motorjev. Z dvigalom smo se povzpeli do sedmega nadstropja. Z vrha smo lahko videli velikansko peč, ki visi na spiralnih vzmeteh, da se peč pri visoki temperaturi lahko podaljša tudi za 16 centimetrov. Sprehodili smo se po ograjenih brveh. Ko smo pogledali navzdol, se nam je kar vrtelo v glavi. Razgledali smo se naokoli in videli ladje natovorjene s premogom, ki ga pripeljejo iz Južne Afrike. Z ladje gre premog po tekočem traku do tehtnice. Tehtnica odtehta 2 stota premoga, nato se vrata odpro in premog pade v mline. Mlini ga zmeljejo v prah in šele nato gre premog v peč, kjer zgori. Pri izgorevanju premoga se voda segreje in nastaja para, ki jo pošljejo po ceveh v turbine. Turbine so naprave, ki se zelo hitro vrtijo in omogočajo pridobivanje električne energije. Po žicah priteče električna energija do naših hiš.
Čas, ki smo ga imeli na razpolago za ogled elektrarne je hitro minil. Radi bi bili zvedeli še kaj zanimivega, a pred vhodom nas je že čakal šolabus. Zahvalili smo se našemu vodiču in se, zadovoljni, da smo videli in zvedeli toliko zanimivih stvari, odpeljali spet v šolo.
Zaira Vidali Adriana Longo o. š. Pesek
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš brat, oče, nono, tast in stric
Natale De Giorgi
(NINO)
Pogreb bo jutri, 1. aprila, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropado.
Žalostno vest sporoča sin z družino in drugo sorodstvo.
Padriče, Trst, 31. marca 1987
Ob izgubi dragega očeta Ninota izrekata svojemu pevcu in odborniku Radu De Giorgiju svoje najgloblje sožalje KD Skala in Gospodarska zadruga Skala.
-j- Dne 30. t. m. nas je zapustila
Clara Martelanc -
Pogreb bo jutri, 1. aprila, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporoča družina Russo.
Trst, 31. marca 1987
Ob nenadni smrti drage Miljane Makovec izreka iskreno sožalje možu Zdravku, sinu Damjanu in vsem sorodnikom Darko Švab in kolektiv Agroforesta.
SLOVENSKO STALNO „ „ "GLEDALIŠČE V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ Jutri, 1. aprila ob 16. uri —
RED H mladinski V četrtek, 2. aprila, ob 19. uri —
IZVEN ABONMAJA
CASSA KUHALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi člane in prijatelje danes, 31. t. m., ob 20.30 na predavanje
O odnosih med generacijami
Predaval bo psihiater
dr. VILJEM ŠČUKA
_________gledališča______________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo Pi-randellovo delo NOCOJ BOMO IMPROVIZIRALI. Režija G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red F/B) peta predstava de Banfieldove opere LJUBEZENSKA PISMA LORDA BYRONA (dirigent Spiros Argiris, režija Gianfranco Ventu-ra) in IL CARILLON MAGICO (dirigent Luciano Rosada). Šesta predstava bo v soboto ob 17. uri za red S.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 6. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila pianistkaD. TOMŠIČ.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V soboto, 4. aprila, ob 20. uri KONCERT ČRNSKIH DUHOVNIH PESMI komornega zbora LOKA iz Škofje Loke. Recital: Martin L. King - črni Gandhi Amerike; Mati Afrika - izbor afriške poezije. Sodelujejo še Vera Mlejnik - sopran; Milenko Arnejšek - klavir ter instrumentalisti glasbenih šol iz Ljubljane in Škofje Loke.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	umetnostni galeriji Cartesius je na
ogled razstava slikarja CORRADA DA-MIANIJA.
V	umetnostni galeriji Malcanton je
na ogled razstava slikarjev HUGA in ROSWITHE VVULTZ.
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 II mattino dopo, krim., ZDA 1986, 103'; r. Sidney Lumet; i. Jane Fonda, Jeff Bridges.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Capriccio, er., ZDA 1987; r. Tinto Brass, i.Fran-scesca Dellera, Andy J. Forest.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Moana Poz-ziin concerto per flauto solista, porn., □ □NAZIONALE II - 16.00, 22.00 VVanted vivo o morto, krim., ZDA 1987, 106'; r. Gary Sherman; r. Rutges Hauer, Gene Simmons.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Bring On The Night, dok., ZDA, s Stingom.
PENICE - 17.30, 22.15, Via Montenapo-leone, dram., it. 1986, 103'; r. Carlo Vanzina; i. Carol Alt, Renee Simonsort.
MIGNON - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, krim., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
EDEN - 15.30, 22.00 Coppe di champag-ne.porn., □□■
CAPITOL - 16.30, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. P. Fair-man; i. P. Hogan, L. Kozlowsky. ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Labyrinth, dram. VB-ZDA 1986, 100’; r. J. Henson; i. D. Bowie, J. Connely.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 D’An-nunzio ed lo, dram., It. 1987, 100’; r. Sergio Nasca; i. Robert Powell, Stefa-nia Sandrelli, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Banana e cioccola-
to, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
GLASBENA MATICA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostovanje Opere SNG Maribor
ANTON FOERSTER
Gorenjski slavček
Dirigent STANE JURGEC
V	soboto, 4. aprila ob 20.30. Zaradi neposrednega radijskega prenosa se bo predstava začela TOČNO ob 20.30.
V	nedeljo, 5. aprila ob 16. uri
Prodaja vstopnic od jutri, 1. aprila, dalje od 10. do 14. ter od 17. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel.734265).
V sodelovanju s Taborom mladih in z Društvom zamejskih likovnikov
vabi
v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri na otvoritev slikarske razstave.
Ani Tretjak
in
Sergej Glinkov
razna obvestila
KD Rovte-Kolonkovec vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 19,30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27.
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju vabita članstvo, da se udeleži razgovora, ki bo danes, 31. t. m., ob 18. un v prostorih odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4, na temo IZKRIVLJENA PODOBA TRŽAŠKE PRETEKLOSTI V ITALIJANSKI RADIJSKI ODDAJI - POKLIČI 3131. Spregovorili bodo tov. Stanislav Renko, novinar Vojmir Tavčar in direktor odseka za zgodovino pri NŠK Milan Pahor.
NŠK - odsek za slovenski jezik sporoča, da danes, 31. t. m., jezikovna posvetovalnica izjemoma ne bo poslovala.
Krožek za družbena vprašanja VIR-GIL ŠČEK prireja okroglo mizo o delu in problemih Krajevne zdravstvene enote. Srečanje bo danes, 31. t. m., ob 18. uri v dvorani v Ul. Machiavelli 22. Sodeloval bo član izvršnega odbora tržaške KZE Miro Opelt.
KD I. Grbec v sodelovanju s košarkarskim klubom CICIBONA priredi TEČAJ MODERNIH PLESOV, ki bo ob torkih in petkih od 17.30 do 19. ure. Začetek tečaja danes, 31. t. m. Informacije in vpisovanje pred pričetkom vaj v društvenih prostorih, Ul. di Servola 124.
Slovensko planinsko društvo — Trst sporoča, da bo 33. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje.
Sindikalna zveza upokojencev SPI — CGIL s Kolonkovca vabi vse člane in prijatelje na skupščino, ki bo jutri, 1. aprila, ob 17. uri na sedežu KPI Costa-lunga 161 — in v četrtek, 2. aprila, ob 18. uri na sedežu KD Rovte-Kolonkovec — Ul, Monte Sernio 27, kjer bo potekala razprava o predlogih za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev upokojencev in ostarelih ljudi. Predloge bo sindikalna zveza CGIL izročila vladi.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena
150.000	lir. Vpisovanja do 31. marca v baru Doma A. Sirka v Križu.
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali tel. 827528 ob uri kosila.
čestitke
Danes praznuje svoj 15. rojstni dan NATAŠA BUSCEMI. Vse najboljše ter mnogo zdravja in uspeha v šoli ji želijo mama, tata in sestra Vesna.
Dragi DEVAN, za tvoj 20. rojstni dan ti iz vsega srca čestitajo vsi tvoji.
Tam v Križu, kjer živi, JOLANDA 50 let slavi. Ostani tak' mlada, vesela in zdrava! ti želijo mož Srečko, sin Aleksander z ženo Ingrid, hči Silva z možem Davidom.
Draga nona! 50...50...50...poljubčkov ti pošiljajo Aljoša, Aleksander in Mateja.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 31. marca
BENJAMIN
Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 18,31
- Dolžina dneva 12,43 Luna vzide ob
6,29	in zatone ob 21.03.
Jutri, SREDA, 1. aprila
HUGO
PLIMOVANJE DANES: ob 5.20 najnižja -50 cm, ob 11.21 najvišja 33 cm, ob 17.03 najnižja -35 cm, ob 23.15 najvišja 51 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1011,3 mb narašča, veter 40 km na uro severovzhodnik, sunki 70 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Fabrizio Stradella, Monica lacono, Desy Serli.
UMRLI SO: 85-letna Maria Balleri, 78-letna Redea Severi, 48-letni Silvio Pod-bersig, 83-letni Umberto Buffalo, 93-letna Aliče Gregorelli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30. marca, do sobote, 4. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14, do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Tel. v večernih urah na št. 0481/884161.
KTM 125 RV — GS leta 1981 v zelo dobrem stanju. Prodam za dogovorljivo ceno — 1.500.000 lir. Tel. na št. 0481/882174.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Tel. v večernih urah na št. 040/225058.
PRODAM FIAT 500 L. Tel. 299537 ali pa 225293.
PRODAM prikolico ADRIA, dolgo 4,5 m, z verando. Tel. 225775.
UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz matematike in fizike za nižje in višje srednje šole. Tel. 229347.
V ROJANU prodam stanovanje samo privatnikom: kuhinjica, dnevna soba, spalna soba, sobica in kopalnica, 2 balkona, centralna kurjava in klet. Tel. 723671 ali 417814.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
GOSTILNA išče kuharsko pomočnico. Delavne ure po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kuharska pomočnica«.
IŠČEM kuharico. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kras«.
ČASOPIS Primorske novice išče honorarnega sodelovca/ko za zbiranje reklamnih oglasov na področju tržaške in goriške pokrajine. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novice«.
prispevki
V spomin na dragega prijatelja Lada Premruja darujeta Ivanka in Pepi Pavlica
50.000	lir za Sklad M. Čuk Namesto cvetja na grobove tovarišev in prijateljev Borisa Košute in Giorgia Jakseticha daruje Dušan Košuta z družino 300.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
menjalnica
30. 3. 1987
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ,.
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona ... Grška drahma .. Kanadski dolar .
1290,—
710.-—
212.—
627,—
33.30
2060.
1880.
186,—
9.20
970.—
Japonski jen......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo
Španska peseta____
Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
8.10 . 850.— 100.80 186. -201,— 8.50
9.60 850,—
1.60 1.60
nfii/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUIVD tržaška KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Že štirideset let smo v ospredju:
glede na kakovost, izbiro, novosti, profesionalnost
Pa tudi v miroljubni »vojni cen«
Že štirideset let je vsak dan za Universaltecnico navdušujoč in razburljiv »boj« v prizadevanju, da bi se strankam prikazala v dinamični, ugodni in korektni luči. Skušamo biti čim bolj vabljivi s tem, da vam predstavljamo vse novosti, napovedujemo vojno visokim cenam in nudimo izredne olajšave pri plačilu (do 5 let). Tudi po štiridesetih letih je še vedno aktualen stari refren: »Bila bi nedopustljiva napaka...« z vsem, kar sledi. Kot primer vam bomo prikazali le nekaj naših artiklov. Toda pomislite, da Universaltecnica ponuja kar 8.000 artiklov po diskontnih cenah.
VIDEOREGISTRATORJI
SISTEMI VHS, VHS compact,
8 mm, Beta. Z daljinskim upravljanjem na infrardeče žarke - memorizator za avtomatsko snemanje, ponovljeni posnetki, stereo hi-fi - 8 ur snemanja
AKAI - BLAUPUNKT - FUNAI - GRUNDIG - HITACHI - ITT - PANASONIC PHILIPS - SALORA - SANVO - SHARP - SONY - TELEFUNKEN
UNIVERSALTECNICA
od 749.000 lir dalje
CAMCORDER
(televizijske kamere z videoregistratorjem)
Vgrajen avtofokus, zoom, makro, vpočasnjeni posnetki, stop slika, dvojna hitrost, vgrajen mikrofon, posnetki s TV sprejemnika, teža 1 kg.
BLAUPUNKT-CANON GRUNDIG - HITACHI - LOEVVE - PHILIPS - SELEČO - SONY
od 1 .299.000 lir dalje
UNIVERSALTECNICA
BARVNI TV SPREJEMNIKI
z daljinskim upravljanjem na infrardeče žarke, monitor - 99 kanalov, stereo hi-fi Televideo. Od najmanjšega 10“ do velikega ekrana 65“
ATLANTIC - B & O BLAUPUNKT - BRION VEGA GRUNDIG - HYPER - ITT LOEVVE - NORDMENDE PHILIPS - PIONEER-SALORA - SELEČO - SONY TELEFUNKEN - ULTRAVOK
od 495.000 lir dalje
UNIVERSALTECNICA
RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Trg Goldoni 1 VIDEO REGISTRACIJ A, HI-FI: UL Zudecche 1 GOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CAR STEREO: Ul. Machiavelli 3	TRST
slike, ki niso le spomin
Kosec koso brusi...
Tehnološki napredek je neizprosno odpravil marsikatero opravilo m običaj, ki so bili nekoč značilni za vaško
družbeno življenje. O tem, kako so se časi spremenili, nam nemo priča slika, ki nam jo je dal Alojz Skerk iz
Trnovce. Skupino koscev iz Šempola-ja, Prečnika in Trnovce je slikal Stanko Zidarič, verjetno leta 1950, torej v obdobju, ko so se tudi pri nas začele pojavljati prve kosilnice.
Škerk nam je povedal, da so takrat mladinci ob nedeljah večkrat hodili skupaj kosit travo ali pa opravljat kako drugo kmečko opravilo, saj so od skupnega dela, sedaj pri enem, drugič spet pri drugem sovaščanu, imeli vsi korist. Seveda so najraje delali na tistih domačijah, kjer je gospodinja dobro kuhala. Običajno plačilo za prostovoljne delavce je bilo izdatno kosilo ali že zjutraj dobra "marenda".
Junaki na sliki, nekateri takrat še rosno mladi, so (z leve proti desni): Ludvik Makole, Franc Trampuž, Jožef Pernarčič, Alojz Markuža, Nini Kante in Alojz Škerk, kleči pa Julko Kosmina.	(w)
Nocoj na Italia 1
Rock opolnoči s Tomom Robinsonom
RIM — Koncert Toma Robinsona, ki ga bo zasebna postaja Italia 1 oddajala nocoj ob 24.25 v okviru oddaje Rock opolnoči, v bistvu napoveduje turnejo angleškega rock pevca, ki bo v naslednji dneh gostoval v Reggiu Emilii, Perugii, Rimu, Firencah, Milanu in Turinu. Tistim, ki bodo prikrajšani za koncert v živo, pa ne preostane drugega, kot da sedejo pred ekran in prisluhnejo okusnemu in poetičnemu izvajanju pevca, ki se je pojavil osemdesetega leta s pesmijo-izpovedjo Glad to be Gay, torej še pred Eltonom Johnom in drugimi. Pesem je nato po-strala skoraj himna angleških homoseksualcev.
V okviru nocojšnjega televizijskega koncerta bo Tom Robinson zapel z običajnim kantavtorskim stilom, ob prijetnih solo vložkih klavirja in saksofona, še navušujočo Two, four, six..., sanjavo The VJedding, mehko Stili Lov/ing in grenki Never Gonna in Love Again. Torej dovolj zanimiv izbor, ki bo zadovoljil tudi najbolj izbirčne.
sezonske modne novosti
MELUSINE
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergom
pelletterie
PriPravl<a:	nedelja, ob 11. uri
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lepo pozdravljeni. Konec meseca, kar pomeni žrebanje in dve lestvici... Začnimo najprej z mesečno:
1.	Europe - Rock The Night
2.	Bangles - VValk Like An Egyptian
3.	Europe - The Final Countdovvn
4.	A-ha - Cry Wolf
5.	Morandi, Tozzi, Ruggeri - Si puo dare di piu
6.	Duran Duran - Skin Trade
7.	Cindy Lauper - Change Of Heart
8.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
9.	Spandau Ballet - Through The Barricades 10. Whitney Houston - Ali At Once
Europe so vedno bolj prepričljivi, tokrat z dvema hitoma na prvih treh mestih. Bangles so druge, egipčanska hoja pa je zelo zanimiva stvar. A-ha so pred Cry Wolf imeli že tri velike hite na lestvicah meseca: Take On Me, The Sun Always Shines On TV in Train Of Thought, ostalih ne bomo niti naštevali... Morandi, Tozzi in Ruggeri odlično prodajajo svojo zmagovalno popevko, podobno, morda nekoliko bolje, to delajo Duran Duran, Cindy Lauper ima po True Colours še en komad na mesečni lestvici, Martin Krpan pa še kar naprej tolčejo vse rekorde. Od višine se zvrti je devetič zapored na mesečni lestvici! Spandau Ballet so deveti, Whitney Houston pa napreduje...
Lestvica tega tedna:		
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
6	1	1. Europe - Rock The Night
3	3	2. Morandi-Tozzi-Ruggeri - Si puo dare di pili
3	4	3. Duran Duran - Skin Trade
2	5	4. Whitney Houston - Ali At Once
4	7	5. Cindy Lauper - Change Of Heart
37	8	6. Martin Krpan - Od višine se zvrti
9	2	7. Bangles - VValk Like An Egyptian
—	—	8. Europe - Carrie
8	6	9. A-ha - Cry VVolf
—	—	10. Bon Jovi - Living On A Prayer
O tedenski lestvici samo to, da imamo dva nova motiva skupin Europe in Bon Jovi. Zdaj pa nagrajenci: majico Vročih 10 dobi Mateja Cotič iz Škrbine 62 (Komen); darilni komplet koprske Splošne banke dobi Majda Kobal iz Kanala (Vojkova 7); bedža Vročih 10 prejmeta Štefan Rehar iz Vipave (Gregorčičeva 2) in Igor Ličen iz Branika 205; kasete Hits of the World, darilo Primorskega tiska, pa Nataša Likar iz Cola 81/b.
Čestitamo...
Z nagradami sodelujejo:
f£) žit,,......,.
X---------------------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:........
Glasujem za:...
Moj predlog:...
današnji televizijski in radijski sporedi
ni rai i____________________________
7.20	Rubrika: Uno mattina
9.35	Nan.: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: La famigiia Brady
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.05	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Izobraž. oddaja: Kovanci
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Fantastični svet Walta Disneya -La mia famigiia e un serraglio
17.30	Risanka: Tao Tao
17.45	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Protagonisti
21.30	Film: Una moglie (kom., ZDA 1974, r. J. Cassavetes, i. P. Falk, G. Rovvlands), vmes dnevnik
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Hokej na ledu: Italija-NDR
[ 4T RA|2	I
11.15	Inf. oddaja: Caravaggio v Rimu
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik. Ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Kakor mi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Airport '77 (pust.-dram., 1977, r. Jarry Jameson, i. Jack Lemmon, Lee Grant, Brenda Vaccaro)
22.20	Dnevnik - Doremifa
22.45	Informativna oddaja: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Fuoco fatuo (dram., 1963, r. Louis Malle, i. Maurice Ronet, Lena Skerna)
RAI 3	|
11.30	Rubrika: V torkovi sprejemnici
12.00	Inf. oddaja: Človekove roke -Design (5. del)
12.30	Mednarodna panorama: Amerika Marka Twaina (2. del)
13.05	Informativna oddaja: Pariš
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto - pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.25	Film: La corona di ferro (zgod., It. 1941, r. Alessandro Blasetti)
17.05	Zabavna oddaja: Vse o... nas
18.00	Risanka: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Alpe Adria (s prispevki iz San Daniela Graza, Ljubljane, Zagreba, Benetk in Celovca)
20.05	Oddaja o gledališču: Hamletove sanje (2. del)
20.30	Dokum. film: Shoah (4. del)
22.25	Dnevnik
22.30	Pogovor z dirigentom Carlom Mario Giulinijem
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Nadaljevanka: Ritorno a Brides-head
PiT RTV Ljubljana
10.00	Ty mozaik - Šolska TV: Vesolje
-	Življenje zvezd, 11.00 Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine (Za učenje ni nikoli prepozno, če ste zamudili prvo ali celo drugo lekcijo, imate še vedno priložnost sodelovati v televizijskih učnih urah tujega jezika)
16.20	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Miti in legende
-	Iz nove zaveze, Svetopisemske prilike (2. del)
17.45	Tedenski zabavnik (prod. TV Sarajevo, 3. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	TV drama: Velika puntarija (Bratko Kreft, uprizoritev Slovenskega ljudskega gledališča Samorastniki iz SL Primoža v Podjuni, r. Marijan Šrienc)
22.15	Dnevnik
(ffi) TV Koper__________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Občinski odbor ne da dovoljenja za postavitev spomenika padlim pri Sv. Ani
GORICA — Presenetljiv zaključek pokrajinskega kongresa PSI
TRST — Novo vodstvo in sedež tovarne Modiano
TRST — Ob predzadnji premieri v gledališču Verdi
TRST •— Tetovirano pozorište v KD
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka
20.25	TV Novice
20.30	Film: La conguista del successo (glas., r. Barreto, i. Betty Faria)
21.45	TVD Vsedanes 21.55 Film (2. del)
22.40 Nanizanka
jffj CANALE S
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.10	Risanke
7.50	Inf. odd.: In studio
8.10	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	In studio (2. del)
10.00	Nadaljevanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.10	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Gli occhi che non sorrisero (kom., ZDA 1952, r. W. Wyler)
17.00	Nanizanka: L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanki: Dallas,
21.30	La figlia di Mi-stral (2. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.30 Missione impossibile
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary T y ler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dok.: To je Hollywo-od, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Ahgels
20.30	Film: Salvate la tigre (dram., ZDA 1973, r. John C. Avidsen, i. Jack Lemmon)
22.30	Film: Čari genitori (dram., It.-Fr. 1973, r. E. M. Salerno)
0.05 Nanizanki: Ironside, 0.50 Switch
f|) ITALIA 1____________
8.30 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 9.00 Fantasi-landia
9.40 Film: Amicizia mera-vigliosa (kom., ZDA 1973, i. Ted Bessel)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny, Sandy, Lupin
18.00	Nan.: La časa nella prateria, 19.00 Arnold,
19.30	Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C - Rossellas baby
21.30	Film: La macchina nera (srh., ZDA 1976, r. Elliot Silverstein, i. James Brolin)
23.15	Variete: Lupo solitario 0.25 Glasbena oddaja: Rock a mezzanotte -Tom Robinson
1.30	Nanizanka: A-Team
HUiaH) TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanki: Hero High,
13.30	Gli orsetti del cu-ore
14.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.00	Nanizanka: Dr. John
16.30	Risanke: Mimi, Anna,
Il fichissimo, Voltron, Transformers
19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 II principe delle stelle
20.30	Film: Ridendo e scher-zando (kom., It. 1978, r. M. Aleandri, i. Luciano Salce)
22.30	Nanizanka: Bolero
23.30	Film: Caccia ai falsari (krim., ZDA 1956, r. Jack Arnold, i. Ray Danton)
1.00 Nan.: I nuovi Rookies
[ ^ TELEFRIULI__________
13.30	Nad.:RosadeLejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, 15.00 II tappeto orien-tale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Verdi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glas. odd.: Musič box
j	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Ned. koš. tekma (pon.)
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Nediški zvon; 8.55 Mozaik;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 15.45 Postni govor; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Večer umetniške besede: Pesniški rastlinjak (Boris Pangerc, rež. S. Verč); 18.35 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Pera Ugrina; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Zaključni koncert poletne violinske šole na Bledu; 21.05 Radijska igra: Tone Peršak - Kamen; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija primorskih in zamejskih pihalnih orkestrov; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta ar-monia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Rubrika o prehrani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.45 Sedemdeseta leta; 17.00 Bubbling; 17.33 High power; 18.00 Iz arhiva; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Smeh in glasba (ponovitev); med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Velika množica na svečanosti VZPI ob 40-letnici Ustave
Mogočen poziv za mir, demokracijo in sožitje
Zahvaliti se moramo množičnemu odporniškemu gibanju, da imamo danes v Italiji demokratično in pluralistično ustavo, da živimo v državi z moderno ureditvijo. Boj za uresničitev teh idealov smo še posebno na Goriškem drago plačali: več kot 1300 ljudi je umrlo za svobodo, od teh je nekaj čez tisoč bilo padlih partizanov. Njihovemu spominu se moramo oddolžiti. Najboljši način je ta, da si še naprej prizadevamo za ohranitev in uresničevanje idealov, ki so nastali iz odporništva in prepojili republiško ustavo, da svetel zgled borcev za svobodo posredujemo mladim.
Te preproste, a še vedno aktualne misli je na mogočen način poudarila nedeljska manifestacija pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije v počastitev 40. obletnice republike in Ustave. Dvorana avditorija je bila daleč pretesna za preštevilno občinstvo, ki je zasedlo vsako stopničko in vsako stojišče, kljub temu pa je več desetin ljudi moralo ostati pred vrati.
Prireditev se je pričela s slovesnim prihodom prapora VZPI, bojne zastave brigade Garibaldi-Trieste, v vrstah katere je padlo največ goriških borcev, številnih praporov občin na Goriškem. Ob predstavnikih združenj borcev, deportirancev in političnih preganjancev so bili v dvorani najvišji predstavniki civilne in politične oblasti. Pozdravila sta župan Scarano in predsednik Pokrajine Cumpeta, prisoten je bil prefekt Garsia, senator Battello, poveljnik brigade Gorizia gen. Bacco, poveljnik orožnikov polk. Russo in druge vidne osebnosti.
Ob Scaranu, ki je govoril o »tragedijah, ki jih je Gorica doživljala med in tudi po vojni«, vsekakor pa pohvalil VZPI za izdajo knjige, ki osvetljuje del težkega zgodovinskega obdobja, in Cumpeti (mladim je treba posredovati vrednote odporništva,, ki pri nas pomenijo tudi premostitev nacionalističnih zapiranj in ozkosti), so pozdravili še Mario Merni za združenje Vo-lontari della Liberta, Milovan Bressan za združenje bivših deportirancev ANED in Franc Beltram v imenu Zveze borcev Slovenije.
Še pred tem je pokrajinski predsednik VZPI sen. Silvano Bacicchi dejal, da je pomen srečanja v počastitvi pomembne obletnice za demokratično republiko in ustavo, istočasno pa v po-
častitvi padlih in vseh drugih, ki so z žrtvami in bojem priborili vsem nam današnjo demokratično ureditev. Brez partizanov in množičnega ljudskega gibanja bi danes gotovo imeli manj napredno in demokratično ustavo. Te misli je v slovenščini ponovil sin padlega partizana in župan v Doberdobu (občini, ki je na Goriškem plačala najdražji krvni davek za osvoboditev) Lavrenčič.
Osrednji govor je imel vsedržavni predsednik VZPI senator Arrigo Bol-drini. Poudaril je zgodovinski pomen odporništva, s katerim je Italija doživela svoj resnični "risorgimento". Prvič v njeni zgodovini je namreč odpor prišel od ljudstva, prvič je narod in ne oblast napovedal nekomu vojno. Obračunali smo s fašizmom, ki sam nosi
odgovornost za tragedije in bratomorne spopade, do katerih je privedla nesmiselna vojna, je dejal Boldrini.
Kot ne smemo pozabiti na odgovornosti, ne smemo niti na žrtve tistih, ki so priborili svobodo in demokracijo vsem nam. Na tej goriški zemlji so bile žrtve še posebno težke. V skupnem boju slovenskih in italijanskih partizanov pa so vzklile tudi nove vrednote, premagani so bili lažni nacionalizmi iz začetka stoletja, nakazana je bila pot po kateri uresničevati mir, sožitje in drugačne odnose med narodi v Evropi.
Če je treba ustavo zaščititi pred napadi terorizma in drugih mračnjaških sil, jo moramo v marsičem še ureničiti, je naglasil govornik. V prvi vrsti je
Boldrini navedel spoštovanje obvez glede zaščite manjšine. Smisel in pomen odporništva danes je v uresničevanju načel, ki jih je pred več kot 40 leti začrtal boj proti nacifašizmu in jih je nato sprejela ustava. Ta načela je Boldrini nakazal kot zgled mladim, ki so danes žrtve krize vrednot in nezaupanja. Ob zaključku svojega govora je v slovenščini izrekel poziv za mir, svobodo, demokracijo in prijateljstvo med Italijani in Slovenci.
Na slovesnosti so svojcem padlih podelili spominska priznanja ter jim poklonili knjige o padlih partizanih v letih 1942-45 na Goriškem, ki jo je izdal pokrajinski odbor VZPI. Svečanost je sklenil koncertni nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Oskarja Kjudra.
Ostra in polemična razprava na pokrajinskem kongresu
Luigi Blasig ponovno tajnik PSI vendar le s pičlo večino glasov
Včeraj zadnji dan Flash moda Velik obisk zlasti v nedeljo
Luigi Blasig je bil v nedeljo zvečer, po ves dan trajajoči razpravi na pokrajinskem kongresu PSI, ponovno izvoljen za tajnika socialistične stranke. Dobil je 247 glasov, njegov protikandidat Gianluigi Devetag pa je dobil 244 glasov. Stranka je torej razdeljena v dvoje. V pokrajinski odbor je bilo, poleg tajnika Blasiga, izvoljenih devet zastopnikov njegove skupine, sedem zastopnikov skupine Trombette, petnajst zastopnikov združene Aree Čra-xi-levice. Tajnik PSI bo torej v odboru stranke lahko računal na pičlo večino 16 članov, njemu nasproti je 15 članov.
Po izvolitvi se je Blasig zahvalil za potrjeno zaupanje in dejal, da hoče vnaprej biti tajnik celotne stranke, ne pa samo polovice, ki ga je izvolila.
Razprava na kongresu je trajala ves dan in je bila zelo razburljiva ter iz čisto razumljivih razlogov polemična. Bolj malo so se razpravljavci dotaknili zunanjih vprašanj (izjema so v glav-.nem bili delegati iz sindikalnega sektorja). Mestoma so bila omenjena gospodarska vprašanja, s tem v zvezi tudi
Policijski organi so ob koncu tedna imeli obilico dela, zaradi vrste tatvin in celo zaradi ropa v trgovini v Ober-dankovi ulici, v neposredni bližini glavne pošte.
V	soboto zvečer, nekaj minut pred zaprtjem, je v trgovino 78-letnega Oresteja Paisa vstopil mlajši moški in kupil žepni nožič. V trenutku, ko je bilo treba blago plačati, pa je pokazal, kakšni so njegovi pravi nameni. Ko je trgovec odprl blagajno, mu je mladenič zagrozil, menda s pištolo, naj mu izroči denar. Trgovec se je menda nameraval umakniti v prostor za trgovino. Prišlo je do prerivanja. Nekaj trenutkov zatem je ' napadalec zagrabil šop bankovcev v blagajni (okrog 200 tisoč lir) in zbežal. Zaenkrat je za njim izginila vsakršna sled. Zaman je bil tudi poskus mimoidočega moškega (jugoslovanskega državljana), ki je stekel za roparjem. Ni izključeno, da je dejanje zagrešil vojak, ki je na služenju roka v Gorici. Tako domnevo potrjuje precej izrazit južnjaški poudarek v govoru.
V	nedeljo, okrog 6. ure, so policijski organi aretirali 26-letnega jugoslovanskega državljana Tonija Kariča, ki je vlomil v trgovino v Ulici Angiolina, včeraj pa je bil že tudi sojen in obsojen, o čemer sicer poročamo na drugem mestu.
Policijski organi so pri Mestrah nadalje aretirali dva jugoslovanska državljana, ki sta si »izposodila« fiat 124,
odnosi čez mejo, nekateri so se dotaknili tudi slovenskih vprašanj. Govora pa je bilo največ o notranjih odnosih v stranki, ki so privedli do tako ostrih nasprotstev, ki se kažejo tudi v rezultatu kongresa.
Glasovi, ki so vabili k enotnemu glasovanju, so padli v prazno. Izid volitev je piokazal, da so se delegati točno držali navodil, ki so jim jih dali volivci v posameznih sekcijah. Izjema so bili delegati tistih sekcij, kjer so volili enotne resolucije, na kongresu pa so se opredelili za enega ali drugega.
Deželni tajnik Saro, ki je imel zaključni govor, je dejal, da je stranka v drugih federacijah dežele ter tudi na deželnem kongresu šla na novo, prenovitveno pot. Dejal pa je tudi, da so tako na kongresih v Trstu kot v Vidmu izbrali pot enotnosti. To se ni zgodilo v Pordenonu, in, kot rezultat kaže, se ni zgodilo niti v Gorici.
V pokrajinski odbor so bili izvoljeni: za prvo listo, Area Craxi-levica, Me-
lasi Claudia Petarina, iz Ul. Montesan-to 14. Ustavili so ju šele na izstopni postaji avtoceste pri Mestrah.
Ob koncu tedna pa so neznanci vlomili v trgovino Le Vantage na Travniku. Zgleda, da jih tokrat niso zanimala oblačila, ampak denar. Polastili so se okrog 200 tisoč lir in izginili. V teku je preiskava. Ob tem velja omeniti, da so se tatovi v omenjeni trgovini zadnjič oglasili oktobra lani. Takrat so v naglici pobegnili in se skušali ogniti aretaciji tudi z begom preko streh, kar pa jim ni uspelo.
Šahovski turnir
Goriško šahovsko društvo priredi s pričetkom v mesecu aprilu šahovski turnir. Turnirja se lahko udeležijo vsi navdušenci te športne zvrsti, bivajoči v goriški občini.. Ta se bo pričel v torek, 7. aprila, ob 21. uri na sedežu društva v poslopju Unione Ginnastica Goriziana v Ulici Rismondo 2. Igralo se bo vsak naslednji petek in torek,-turnir bo najdlje trajal dva meseca.
Kdor je zainteresiran, naj se kar javi na sedežu društva vsak torek in petek od 21.30 do 22.30. Vpisnina znaša 5 tisoč lir, vpis v tekmovanje bo možno tudi eno uro pred pričetkom turnirja. Vsem udeležencem bodo ob zaključku podelili spominsko kolajno, najboljši pa bodo prejeli pokale in priložnostne plakete.
deot, Spanghero, Mitaritonna, Duranti, Caruso, D Anatgnana, Orel, Bressan, Dosso, Aleš Figelj, Devetag, Lupi, Mi-lazzo, Lavagna in Maiani. Za listo številka dva Trombetta, Dellago, Brunel-lo, laria, Visintin, Ripellino in Bazzari-ni. Za listo številka 3 pa Robustelli, Viezzi, De Just, Zuliani, Bon, Valter Reščič, Toso, Lombardo in Guari.
Na kongresu je bilo slišati tudi nekaj precej ostrih tonov na račun kr-ščanskodemokratskega partnerja. Bilo pa je čuti tudi nekaj precej ostrih tonov na račun deželne uprave, kar spominja na polemiko goriškega župana in še koga proti sedanji deželni vladi. Očitno so tudi znotraj socialistične stranke nekateri zelo polemični toni do vodilnih mož na Deželi. Sedaj se odpira vprašanje. Bo na Goriškem možen dialog znotraj PSI, potem ko je bilo na kongresu čuti tako ostre tone, kar se ni dogajalo več let? Iz nekaterih govorov pa je bilo slišati nekatere namige na odprtje na eno ali drugo stran.
Na preturi so včeraj po hitrem postopku sodili 26-letnemu Toniju Kariču iz Tuzle, ki je v nedeljo zjutraj vlomil v trgovino v Ul. Angiolina in iz nje odnesel borih 21.300 lir. Mladenič je v trgovino z drobnim blagom 60-let-ne Nives Rigonat v Ul. Angiolina 14 vlomil okrog 5.30, tako da je razbil šipo na vhodnih vratih.
Hrup je zaslišal finančni stražnik Luciano Manfrotto, ki stanuje v sosednji hiši. Takoj je obvestil policijo, nato pa se sam podal za tatičem, ki je bil medtem iz blagajne pobral le skromno vsoto drobiža. Med zasledovanjem je prišlo tudi do streljanja, ko je financar trikrat ustrelil iz svojega službenega samokresa. Karičev beg se je kmalu zaključil po zaslugi prizadevnega financerja in hitrega posega izvidnice letečega oddelka.
Že včeraj je mladeniča zaslišal pre-tor, nato pa odredil obravnavo po hitrem postopku. Javni tožilec je predlagal, da bi olajševalne okoliščine (predvsem minimalno škodo) upoštevali kot prevladujoče nad obtežilnimi in zahteval obsodbo na mesec zapora in 100 tisoč lir globe. S takim tolmačenjem je soglašal tudi zagovornik in predlagal naj nižjo kazen ter izpustitev na začasno prostost.
Pretorjeva odločitev je bila glede na navedeno zahtevo tožilca presenetljivo stroga. Olajševalne okoliščine je upošteval kot enakovredne obtežilnim in Kariča obsodil na devet mesecev
Nad deset tisoč obiskovalcev si je v nedeljo ogledalo sejem Flash moda na razstavišču ob Ločniškem mostu. Gneča v paviljonih, gneča na modni reviji zvečer. Zelo velik je bil obisk tudi v soboto in petek.
Točnih številk še ni na razpolago, vendar pa je že po splošnih ugotovitvah mogoče reči, da je prva letošnja prireditev na goriškem razstavišču doživela velik uspeh, ki pomeni seveda tudi spodbudo, da bo na podobno odmevnost naletel tudi jesenski, oziroma poletni modni sejem.
Prireditelji so namreč sklenili, da bo prireditev odslej dvakrat v letu: spomladi in jeseni.
Včeraj je bil na razstavišču v Ulici della Barca zadnji dan sejma, ki je bil namenjen pretežno gospodarskim operaterjem.
Rock filmi v Krminu
V občinskem gledališču v Krminu se na pobudo krožka Micron C pričenja nocoj krajši ciklus treh filmov o rock glasbi in kulturi. Danes bo na sporedu film o protijedrskem koncertu No nukes. Nastopajo Bruce Springste-
zapora ter plačilo 250 tisoč lir globe. Pretor ja tudi zavrnil prošnjo po izpustitvi na začasno prostost, zato bo moral mladenič kazen v celoti presedeti.
Prometni nesreči
Muhasto vreme ob koncu tedna je v nedeljo botrovalo dvema nekoliko težjima prometnima nesrečama. Prva se je pripetila v bližini Koprivnega, na državni cesti 56 Gorica — Videm. Kot je iz poročila prometne policije razvidno, je avto 40-letne delavke Mirel-le Sandrin, doma iz Krmina, po vsej verjetnosti zaradi spolzkega cestišča zaneslo na drugo stran ceste prav v trenutku, ko je iz nasprotne strani vozila 27-letna delavka Marina Vecchiet, doma iz Morara. Trčenje je bilo neizbežno.
Obe ženski šo nato prepeljali v kr-minsko bolnišnico, kjer se bo morala Sandrinova zdraviti 20 dni zaradi hudega udarca v desno ramo in lažjega pretresa možganov. Družbo ji bo delala Vecchietova kot ironijo dogodka naj povemo še novico, da sta ponesrečenci dobri prijateljici ,saj so ji zdravniki predpisali zaradi pretresa možganov štirinajst dni zdravljenja.
V drugi prometni nesreči, ki se je pripetila v Ločniku, se je ponesrečila 25-letna Maria Cristina Faggionato. Zaradi močnega uradca v levi bok in raznih manjših odrgnin se bo morala zdraviti v glavni bolnišnici celih 40 dni.
en, Jackson Browne, Crosby Stills & Nash, Doobie Brothers, Carly Simon in drugi.
Jutri bo na sporedu film o heavy-metal skupini AC/DC, v sredo pa film Out of the blue, v katerem nastopa Dennis Hooper (Easy Rider).
Smučarske tekme SPD Gorica
Na Nevejskem sedlu bo v nedeljo, 5. aprila, društveno tekmovanje SPD ob zaključku letošnje smučarske sezone. Prijave sprejemajo v trgovini Bavcon samo še danes in jutri. Člane, ki bi se tekmovanja in družabnosti radi udeležili, a se še niso prijavili, naproša društvo, naj to storijo čimprej.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev prireja na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, tradicionalni izlet v Črni vrh. Kosilo v hotelu Bor, igre in'zabava s plesom. Prijave do jutri, 1. aprila, od 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih po vaseh. Pri vpisu predstaviti potni list ali osebno izkaznico. Izleta se bodo udeležili tudi upokojenci iz Trsta.
Občina Doberdob obvešča, da bo občinska knjižnica danes zaprta.
Kinoatelje vabi v četrtek ob 20.30 v Kulturni dom na predvajanje filma Davida Cronenberga Videodrome. Sledil bo razgovor o televizijskem sindromu.
______________kino________________
Gorica
VERDI 20.30 »Unora d'amore«. Gledališka predstava.
CORSO 18.00-22.00 »II bambino d'oro«. VITTORIA 17.30-22.00 »Piaceri erotici di Moana, ragazza in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Hot hotel super love«. Prepovedan mladini pod 18. letom«
Krmin
COMUNALE 19.30-21.30 »No nukes«. Rock film.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Trije moški in zibelka«.
DESKLE 19.30 »Fletch — maskirani detektiv«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Anna Paludeto vd. Montini na glavnem pokopališču, ob 11. uri Antonio Bensa iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Salvatore Lutrano iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Vrsta tatvin ob koncu tedna
Ropar grozil priletnemu trgovcu Tatovi v trgovini na Travniku
Za borih 20 tisočakov plena bo presedel devet mesecev
Tatiča prijeli po zasledovanju s streljanjem
Motociklizem: začetek dirk za svetovno prvenstvo
Premoč japonskih motorjev
Košarka: osmina finala play-offa italijanskega prvenstva
Potrebne so še dodatne tekme
SUZUKA Svetovno prvenstvo Motociklistov se je na Japonskem začelo v težkih pogojih. Dež je dokaj neusmiljeno pral progo. Spolzko cestišče je izenačilo vrednosti tekmovalcev in številnim gledalcem priskrbelo slikovite vendar tudi nedolžne padce cen-tavrov.
V pollitrskem razredu je svetovni Prvak Lawson zgrešil izbiro gum in Moral prvi krog prevoziti z zmerno br-zino. Zamenjali so mu zadnje kolo, za-Muda za Mamolo pa je bila že tolikšna, da je po nekaj krogih zasledovanja Lawson spoznal, da v nenavadnih pogojih rojaku ne bo kos. Lawson je tako odstopil in ob odsotnosti tretjega asa Spencerja je bila zmaga Mamole le formalnost. Italijan Chili se je uvrstil na četrto mesto.
Svetovni prvak je bil odsoten tudi v kategoriji 250 kubikov. Odsotnost La-vada je omogočila gladek uspeh do-Mačina Kobayashija, ki je povedel že v prvem krogu. Nekaj- časa je Japonca zasledoval Francoz Sarron, ki pa je po polovici dirke padel.
Motociklistični cirkus se bo preselil v Evropo. Naslednje dirke za SP so
predvidene konec aprila v Španiji. Prvo tekmovanje v kategorijah 250 in 500 kubikov je pokazalo predvideno premoč japonskih strojev.
Atletika: Kenijci »mlinarji«
S. VITTORE OLONA Sloviti kros »Petih mlinov« so po predvidevanju osvojili predstavniki Kenije, ki so teden dni prej imeli največ uspeha tudi na svetovnem prvenstvu v Varšavi.
Tek so organizatorji poživili s startom Maročana Aouite, ki je komaj po uvodni negotovosti organiziral zasledovanje Kipkoecha. V odločilnem trenutku je Aouita začutil v nogi močno bolečino. Misel na dolgo in zelo donosno sezono mu je velela odstop.
Ob zmagi Kipkoecha pri članih je med mladinci zmagal njegov rojak Ki-rochi, ženski tek pa je osvojila Američanka Jennings. Uspešno je bilo tretje mesto Italijana Panette med člani.
Kros »Petih mlinov« je dejansko zaključil zimsko atletsko sezono, do večjih tekmovanj na stadionih pa bo treba počakati še dober mesec.
Po prvih tekmah osmine finala play-offa italijanskega državnega prven-stvaje do sedaj znan le en četrtfinalist. To je ekipa Mobilgirgija iz Caserte.ki je tudi v drugi tekmi premagal Tonu-tov Enichem iz Livorna, medtem ko bodo morale vse druge ekipe odigrati še tretjo, dodatno tekmo.
BANCOROMA - SCAVOLINI 102:94 (47:57)
Domače moštvo je z izvrstno igro v drugem polčasu nadoknadilo zamujeno ter strlo odpor Scavolinija, ki je popustil predvsem v značajnosti svojih igralcev. Slednji so, potem ko so mislili, da so kvalificirani, povsem popustili. Omenili bi predvsem dobro igro vseh štirih Američanov naigrišču (Gervina in Bantoma (Bancoroma) ter Fredricka in Davisa).
BENETTON - ALLIBERT	92:66
(46:32)
Domača ekipa iz Trevisa je naravnost pregazila nasprotnike, saj se je tekma zaključila že v prvem polčasu. Glede na to, da je bila pa prvi tekmi-
pesem vsekakor zelo različna, si lahko pričakujemo izenačeno tretjo tekmo.
ENICHEM - MOBILGIRGI 91:94
(52:63)
Ekipi iz Livorna ni uspel podvig proti favoriziranim igralcem iz Caser-te.Tonut in tovariši so se borili do konca, vendar jih je tudi tokrat poko-pal»stratosferični« Oscar, ki je dal 47 točk.
Tretje tekme bodo na sporedu jutri. Zmagovalec tretje tekme med Gio-mom in Libertijem se bo 5. in 8. aprila v četrtfinalu boril z Divaresejem, zmagovalec med Scavolinijem in Bancoro-mo s Tracerjem, zmagovalec med Alli-bertom in Benettonom z Arexonsom ter še nazadnje kvalificirani Mobilgir-gi bo igral z Dietorjem iz Bologne. Eventualne tretje tekme bodo igrali 12. aprila.
Polfinale play-offa italijanskega prvenstva bo 14. in 16. aprila (eventualna tretja tekma 19.), finalne tekme pa bodo 21., 23., 26. in 28. aprila, eventualna peta, odločilna tekma pa 30. aprila.
Nogomet: avstrijski pokal
Zgodovinski uspeh slovenske ekipe SAK
Primer, kako lahko združena slovenska nogometna ekipa doseže »nepojmljiv« uspeh, prihaja iz avstrijske Koroške. Tamkajšnje moštvo zamejskih Slovencev Slovenski atletski klub je namreč v Celovcu, v okviru avstrijskega nogometnega pokala, izločil nič manj kot četrto najmočnejše moštvo v Avstriji - prvoligaša LASK iz Linza. SAK se je tako prebil v osmino finala, kjer se bo srečal še z enim prvoligašem.
Slovenski nogometaši so v soboto zmagali po streljanju enajstmetrovk, poročila pa pravijo, da so bili skozi vso tekmo in tudi v podaljških boljši nasprotnik. Junak je bil ob koncu bivši vratar ljubljanske Olimpije Da-lanovič, ki je ubranil kar tri strele z bele točke in tako zagotovil zmago svoji ekipi s 3:2.
Skratka, zgodovinski uspeh slovenskega zamejskega kluba, ki je tudi v tretji avstrijski ligi prav pri vrhu.
Nogomet: v italijanski A ligi
v i. in 2. jugoslovanski nogometni ligi
Sedaj lahko že nazdravimo Napoliju
Najbrž si reprezentančni vratar, pa čeprav sedi na tekmah izbranega moštva na klopi, ne sme privoščiti, da bi Mu žoga ušla skozi noge in obtičala v Mreži. Prav to pa se je zgodilo na nedeljskem derbiju kola italijanskega nogometnega prvenstva Juventusove-Mu branilcu vrat Stefanu Tacconiju. Po tej napaki je prvenstvo nemara že odločeno. Napoli je namreč premagal Turinčane z 2:1 in tako povečal svoj naskok pred drugouvrščenima Romo M Interjem na pet točk. Do konca tek-Movanja pa manjka samo še šest kol. Zato je bilo slavje na stadionu San Paolo popolnoma upravičeno, Maradona in tovariši lahko že nazdravljajo. Argentinski as ima sicer še bolečine v hrbtu, zaradi tega pa ni nič manj nevaren. Po našem izhaja njegova poškodba zaradi tega, ker ima na levem uhlju čedalje večji uhan, kar ob njegovih (po vsem videzu čezmernih) kilogramih slabo vpliva na hrbtenico. No,
kljub temu bo vendarle dvignil kozarec in nazdravil.-
Za pravo presenečenje pa je vendarle poskrbel že odpisani Udinese. Vi-demčani so doma, po vodstvu gostov, premagali Romo z goloma Grazianija in Storgata ter tako naredili konec vsem upom nogometašev iz italijanske prestolnice. Škoda, da se Videmčani selijo v nižjo ligo, saj so tudi v nedeljo dokazali, da razpolagajo z izvrstnim prvoligaškim moštvom.
Berlusconi je v zadnjem tednu najel Pippa Bauda in Raffaello Carra za svoje TV mreže-, Gullita in Van Bastena pa za svoje moštvo Milan. Kaže, da so okrepitve potrebne, predvsem kar zadeva nogomet, saj je »hudič« čedalje manj hudoben, celo radodaren je postal in zaradi tega prepustil v nedeljo obe točki Sampdorii, katere trener Boškov je izjavil, da je uganil pravo taktiko. Kaj, ko bi jugoslovanski strokovnjaki pogosteje izbirali prave taktike?
Naše kramljanje nas je očitno pripeljalo predaleč. Zmanjkalo je prostora. Zato pa o borbi za obstanek kaj več drugič, zaenkrat naj si bralci ogledajo lestvico in slika bo tudi brez komentarja jasna, (mč)
IZIDI 24. KOLA: Brescia - Avellino 2:0; Como - Atalanta 2:1; Fiorentina -Ascoli 2:l-l Milan - Sampdoria 0:2; Napoli - Juventus 2:1; Torino - Inter 0:0; Udinese - Roma 2:1; Verona - Empoli 1:0.
LESTVICA: Napoli 36; Roma in Inter 31; Juventus 30; Milan 29; Sampdoria in Verona 27; Como 22; Avellino in Torino 21; Fiorentina 20; Ascoli, Empoli in Brescia 18; Atalanta 16; Udinese 10.
PRIHODNJE KOLO (5. 4.): Ascoli -Verona; Atalanta - Juventus; Avellino - Milan; Empoli - Napoli; Inter -Como; Roma - Fiorentina; Sampdoria -Udinese; Torino - Brescia.
Italijanska nogometna B liga: nič novega
Mlada Triestina zadovoljila
Modena - Triestina	0:0
MODENA: Meani, Catellani, Torro-. ni, Piacentini, Costi, Conca, Re, Bosco-lo, Frutti, Bergamo, Rabitti.
TRIESTINA: Gandini, Castantini, Polonia, Dal Pra, Biagini, Menichini (v- 10. min. Salvade), Scaglia, Strappa, Ispiro (v 68. min. De Falco), Causio, Orlando.
Mlada Triestina je povsem zadovoljila v Modeni na tekmi proti dinamični in solidni ekipi. Tržačani so tokrat nastopili brez lachinija, Di Giovannija, Cinalla, Ceroneja in Bagnata, nato pa se je še poškodoval Menichini. Zato Pa se je tokrat (spet) izkazala mlada garda s Polonio in Ispirom na čelu.
Tekma je bila pravzaprav vseskozi izenačena, nekaj terenske premoči pa so imeli igralci Modene, saj so igrali na domačem igrišču. Verjetno ni bilo v celi tekmi nobene resnično zrele Priložnosti za zadetek, tako na eni, kot tudi na drugi strani. Med Tržačani je tokrat odločno izstopal Causio, ki je irnel okoli sebe celo vrsto »cicibanov«, ki so zvesto izpolnjevali njegove »ukaze«.
Tokrat se je po.nekajtedenski odsotnosti spet vrnil na igrišče De Falčo, ki seveda še ni v optimalni formi, vendar Pa se bo slednja kaj hitro izboljšala. Prvenstvo je navsezadnje še dolgo...
IZIDI 26. KOLA: Bologna - Lecce 1:1; Cagliari - Parma 1:1; Genoa - Cremo-
nese 1:1; Lazio - Campobasso 1:0; Mes-sina - Arezzo 1:0; Modena - Triestina 0:0; Pescara - Bari 0:0; Piša - Vicenza 2:0; Sambenedettese - Catania 1:0; Ta-ranto - Cesena 0:1.
LESTVICA: Cesena in Messina 31; Piša in Cremonese 30; Genoa in Parma 29; Pescara in Lecce 28; Modena 26; Triestina, Bari in Bologna 25; Arezzo
23; Lazio in Catania 22; Vicenza in Sambenedettese 21; Campobasso 19; Taranto 18; Cagliari 17.
PRIHODNJE KOLO (5. 4.): Arezzo -Bologna; Bari - Lazio; Campobasso -Cagliari; Cesena - Modena; Cremonese - Messina; Vicenza - Sambenedettese; Lecce - Taranto; Parma - Piša; Triestina - Genoa.
Nova uprava TENNIS CLUB DUINO sporoča,	
da je v teku vpisovanje v kolektivne tečaje za od-	©
rasle in otroke.	©> „0
Informacije dobite v tajništvu Tennis Club Dui-no v Nabrežini (Postaja), telefon 200785.	0	©
	Tennis Club
Članom je na razpolago nova telovadnica:	body	
building, savna in solarij.	DUINO
Vardar »pritisnil na plin«
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
'V 23. kolu jugoslovanske nogometne lige sta bila na sporedu kar dva velika derbija: moštva velike četverice so namreč igrala med seboj. Oba gosta - Hajduk in Partizan - sta napovedovala zmagi, vendar sta z istim izidom 2:1 - zmagala gostitelja Crve-na zvezda in Dinamo. Tako je na vrhu lestvice Vardar še povečal naskok pred Partizanom in Hajdukom na 3 točke.
Na derbiju v Zagrebu se je zbralo 45.000 gledalcev, videli pa so zelo spektakularno igro in eno najbolj blestečih zmag Dinama v zadnjem času. Še vedno poškodovani zagrebški dirigent Mlinarič je bil strelec prvega gola za Dinamo, izenačil je Katanec, zmagoviti gol pa je dal Arsla-novič. Zagrebčani so imeli še vrsto priložnosti, Unijakovič pa je s silovitim strelom zadel prečko. V Beogradu je bilo le 25.000 gledalcev, Crvena zvezda in Hajduk pa sta prav tako prikazala zelo dobro igro. Strelca za Crveno zvezdo sta bila Cvetkovič in Musemič, za Hajduka pa je gol v zadnji minuti dosegel Bursač. Beograjčani so bili precej boljši, to je bila že njihova druga zmaga nad Spličani v zadnjem mesecu, v sredo pa v povratni polfinalni tekmi za pokal - prav tako v Beogradu - pričakujejo še tretjo. Toda težko je verjeti, da bo v tako kratkem času Crvena zvezda lahko kar s 3:0 v tekmah premagala velikega tekmeca, zato se utegne zgoditi, da bo v finalu pokala le igral Hajduk.
Tudi Rijeka bo v sredo še enkrat igrala z Budučnostjo za pokal, tokrat pa je z njo doma komaj remizirala. Titograjčani igrajo bunker, s tako taktiko pa so na Reki dvakrat zgubili, izenačila pa sta Rečana Jankovič in Faliska, slednji v predzadnji minuti. Polfinalna pokalna tekma bo v Titogradu, kjer seveda ne bo bunkerja, zato bi utegnilo biti delo Rečanov morda celo lažje, saj igrajo sodobnejši nogomet kot Budučnost. Prebudil se je sarajevski Željezničar, ki je z goloma reprezentantov Škora in Mihajloviča predzadnje mesto prepustil Spartaku.
Med strelci je zdaj vrstni red naslednji: Jankovič (Rijeka) 17, Mihajlo-vič (Željezničar) 15, Pančev (Vardar) 13.
V drugi ligi je Maribor prvič spomladi izgubil, z 1:0 ga je premagal solidni Novi Sad. Vijoličasti so igrali brez najboljšega strelca Žurmana, ki je v zadnjih treh tekmah dosegel kar 5 golov, vendar so imeli kljub temu niz priložnosti za izenačenje, zadeli pa so tudi vratnico. V slovenski ligi je ljubljanska Olimpija prednost pove-
Katanec (Partizan) je bil v nedeljo spet odličen
čala na 4 točke, njena razlika v golih pa je kar 34:2 , kar zgovorno priča o njeni premoči. Olimpijine ambicije segajo v prvo ligo, že zdaj ima prvoligaško moštvo, nekdanji drugoligaš Koper se kljub sijajni publiki z Olimpijo nikakor ne more meriti.
IZIDI 23. KOLA 1. ZNL: Vardar -Spartak 2:1 (2:1), Sutjeska - Radnički 5:0 (2:0), Crvena zvezda - Hajduk 2:1 (0:0), Priština - Velež 1:0 (1:0), Osijek -Sarajevo 2:1 (0:0), željezničar - Dinamo V. 2:0 (1:0), Dinamo Z. - Partizan 2:1 (1:1), Rijeka - Budučnost 2:2 (1:1), Čelik
-	Sloboda 1:0 (0:0).
VRSTNI RED: Vardar 28, Partizan in Hajduk 25, Velež 23, Budučnost in Dinamo Z. 22, Osijek 21, Sutjeska in Rijeka 20, Crvena zvezda 19, Priština in Radnički 18, Čelik 17, Sloboda in Dinamo V. 16, Željezničar in Spartak 15, Sarajevo 12.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (5. 4.): Spartak - Čelik, Sloboda - Rijeka, Budučnost - Dinamo Z., Partizan - Željezničar, Dinamo V. - Osijek, Sarajevo -Priština, Velež - Crvena zvezda, Hajduk - Sutjeska, Radnički - Vardar.
IZIDI 21. KOLA 2. ZNL ZAHOD: Rudar - Proleter 0:0, Novi Sad - Maribor 1:0 (1:0), Split - Kikinda 1:3 (1:1), Vrbas
-	Šibenik 1:1 (1:1), Borac - Leotar 3:1 (1:1), Iskra - Famos 0:0, Mladost, - Dinamo 1:0 (0:0), Gošk Jug - Vojvodina 1:1 (1:1), Sloga - Jedinstvo 1:0 (1:0).
VRSTNI RED: Vojvodina 31, Novi Sad 29, Leotar 27, Kikinda 25, Iskra 24, Borac 22, Šibenik, Proleter in Gošk Jug 21, Mladost 20, Jedinstvo, Maribor in Rudar 19, Vrbas in Famos 18, Dinamo 16, Sloga 15, Split 13.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: (5. 4.): Proleter - Sloga, Jedinstvo - Gošk Jug, Vojvodina - Mladost, Dinamo Iskra, Famos - Borac, Leotar - Vrbas, Šibenik
-	Split, Kikinda - Novi Sad, Maribor -Rudar.
kratke vesti - kratke vesti
totip
I. — 1. Elital	1
2. Ediaxal Rv	2
2. — 1. Adrialn	2
2. Erbuca	1
3. — 1. Cedrinca	X
2. Convoy	2
4. — 1. Dalpiano	1
2. Borgo del Pri	2
5. — 1. Roman Banner	X	
2. Saelfatu	1
6. — 1. Junio By Sha	X
2. Luigia	X
KVOTE 12 (20 dobitnikov)	28.651.000 lir
H (503 dobitniki)	1.128.000 lir
10 (5.948 dobitnikov)	92.500 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA	
totocakio
Brescia - Avellino	1
Como - Atalanta	1
Fiorentina - Ascoli	7 1
Milan - Sampdoria	2
Napoli - Juventus	1
Torino - Inter	X
Udinese - Roma	1
Verona - Empoli	1
Bologna - Lecce	X
genoa - Cremonese	X
Taranto - Cesena	2
Legnano - Piacenza	2
Angizia - Vis Pesaro KVOTE	X
13 (237 dobitnikov)	46.392.000 lir
12 (7.998 dobitnikov) 1.374.000 lir
Košarka: teden dni po porazu s Sejjafredom
Stefanel ostane
Včerajšnji gost popularne televizijske oddaje Teleguattro »II Caffe dello Spori« je bil sponsor košarkarske ekipe, ki je pravkar izpadla iz A-2 lige, Bepi Stefanel.
V svojem pogovoru je bil še precej hermetičen, v bistvu pa je potrdil, da bo še naprej ostal sponsor ekipe, ki bo igrala prvenstvo B-l lige. Isto naj bi veljalo tudi za trenerja Bogdana Tanjeviča.
Gimnastika: Italija pred ČSSR
VIDEM Meddržavno srečanje ženskih gimnastičnih vrst Italije in Češkoslovaške so v svojo korist odločile Italijanke. Za končni rezultat 374,5:373,05 so
Italijanke zadnje drobce točk pridobile v vajah v parterju.
Pripomniti gre, da je ČSSR nastopila z zelo pomlajeno postavo, uspeh Italije, ki je v gimnastiki v zadnjih nekaj letih močno napredovala, pa vsekakor ni slab.
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 5. aprila, avtobusni izlet v Sappado. Cena prevoza 13.000 lir. Odhod z Opčin ob 6. uri, s Proseka ob 6.10, iz Nabrežine ob 6.30 in iz Devina ob 6.50. Informacije in vpisovanje: Bruno Škerk, tel. 200236.
ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK organizira v nedeljo, 5. aprila, ob priložnosti društvenega tekmovanja in tržaškega prvenstva, avtobusni izlet v Sappado. Vpisovanje v domu A. Sirk vsak dan do 31. t.m. od 18. do 20. ure. Odhod avtobusa z Opčin ob 5.45 in iz Križa ob 6. uri.
Nogomet: meddežehta liga
Gorizia s točko ni zadovoljna
Gorizia - Miranese 1:1 (1:1)
STRELCA: Marchesan (Gorizia) v 7. minuti, Peraro v 8. minuti.
GORIZIA: Straulino (Briško), Da Dalt, Marchesan, Lazzara, Macuglia, Saturno, Fierro, Sesso, Voljč, Peressot-ti (Grazzolo), Grop.
Gorizia je na domačem igrišču igrala neodločeno proti Miraneseju. Domačini so tokrat zapravili veliko priložnosti, najlepšo z Voljčem, ki mu je vratar ubranil 11-metrovko.
LESTVICA: San Marino 39, San Dona in San Lazzaro 37, Riccione 35, Santarcangelo 32, Gorizia 31, Miranese 29, Union 26, Opitergina 25, Rovigo 24, Russi in Vittorio Venelo. PRIHODNJE KOLO: Gorizia - Union.
(5. 4): Ascoli - Verona; Atalanta - Juventus; Avellino - Milan; Empoli - Napoli; Inter - Como; Roma - Fiorentina; Sampdoria - Udinese; Torino - Brescia; Catania - Pescara; Lecce - Taranto; Triestina - Genoa; Benevento - Casertana; Venezia - Ospitaletto
V 26. kolu košarkarske B-2 lige popolna odpoved Jadranove vrste proti Spinei
S tako igro nikakor ne gre
Po sobotni tekmi, ki so jo Jadranovi košarkarji odigrali v Mestrah proti postavi Full Spinea, so nas spet »zagrabili« mešani občutki. Po eni strani smo bili močno razočarani nad Jadranovo (ne)igro, po drugi smo sami s sabo in v pogovoru z drugimi iskali dodatnih vzrokov k spremembi podobe in učinkovitosti združene slovenske ekipe doma ali pa v gosteh. Vendar smo o tem doslej že prevečkrat pisali in razpravljali in prav gotovo bi podobne analize sedaj ostale brez uporabnega haska, slej ko prej pa bi se tudi bralci lahko naveličali ob enoličnem in pretiranem obravnavanju enih in istih tem.
»A posteriori« lahko ugotovimo, da smo v soboto že po 10 minutah igre vedeli, »koliko je ura«. Videti je bilo, da se Brumnovi fantje trudijo na igrišču, da želijo prikazati, dobro igro in uspešno kljubovati gostiteljem, pri vsej dobri volji pa jim to ni uspelo. Tudi kar je za povprečno moštvo normalno in lahko izvedljivo, je bilo za Brumnove fante v soboto prezapleteno in pretežko. Začetna zakrčenost je svoje prispevala v negativnem smislu, ampak če je bilo stanje v napadu deficitar
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI ZA 2 TOČKI: Žerja] 0:2; Čuk 5:11; Lokar 4:9; Sosič 1:4; Štoka 3:5; Rauber 5:12; Ban 4:5; Daneu 0:7. METI ZA 3 TOČKE: Lokar 0:3; Ban 1:6. SKOKI: Žerjal 1 v obrambi in 0 v napadu, Čuk 3, 0; Štoka 4, 0; Rauber 3, 2; Ban 3, 0; Daneu 1, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Čuk 1, 0; Lokar 1, 4; Sosič 1, 1; Štoka 1, 1; Rauber 1, 3; Ban 1, 7; Daneu 1, 2. ASISTENCE: Lokar 1; Sosič 1; Terčon 1; Ban 1.
no, je tokrat slabo delovala tudi osebna obramba, s katero so naši začeli tekmo.
Full Spinea je resnično dobro moštvo: izkušeno, fizično zelo močno, dovolj visoko, predvsem pa ostro v obrambi. In proti osebni obrambi Jadrana so gostitelji v začetni fazi polčasa sistematično osvobajali centre, ki so nato iz zelo ugodnega položaja, meter stran od koša, neovirano dosegali koše. Visoki, a hitri Momente in robustni Rigo sta dosegla prvih štirinajst točk za svoje moštvo, ko pa se je Jad-ranova obramba bolj usmerila k preprečevanju gibanj v kazenskem prostoru, je izkušeni Zanon zadel dve zaporedni trojki. Rezultat tega: 22:8 po desetih minutah igre, z jadranovci, ki so bili v napadu povsem nemočni oz.
preveč napeti, da bi z racionalno igro nadoknadili zaostanek.
To jim je delno uspelo v drugem polčasu, ko so prešli v consko postavitev 2 - 3 in celih petnajst minut vztrajali s štirimi visokimi igralci in enim prenašalcem žoge. Odpovedal je kolektiv. V prvem delu tekme se je uspešno kosal z nasprotnikom edinole Raubert v drugem samo Marko Ban in delno Štoka. Mauro Čuk, ki je tako uspešno odigral tri pretekle tekme, je svoj prvi koš dosegel v 29. minuti in tudi to je samo po sebi dovolj zgovorno.
Radi bi spet zagodli sodniškemu paru, ki je bil popolnoma nedorasel tej tekmovalni kategoriji, četudi je bil sam nivo sobotnega srečanja precej nizek. Catalano in Coppola sta v celo-
ti privilegirala domače košarkarje, ki so si v obrambi lahko dovolili zelo »moške« posege, medtem ko so splave« onemogočili tudi v obrambi. V prvem polčasu so samemu Danevu dosodili tri osebne napake v pičlih tridesetih sekundah, kar je Jadranovega centra skoraj vrglo iz tira. V podobnem kontekstu postaneta bolj razumljivi tudi izključitvi Žerjala in Sosiča, ki sta res nepotrebno reagirala, vendar, po našem mnenju, je bila izključitev pretirana kazen za verbalno agresivnost v-afektnem stanju, do katere pride večkrat na vsaki tekmi. Kakorkoli že, sedaj lahko pričakujemo, da bo Sosiča in Žerjala doletela hujša kazen, prepoved igranja za nekaj kol. V tem trenutku pa to Jadranu prav res ni potrebno.
Številke in Čelada
Po vsakem srečanju obstaja ritual preučevanja statističnih podatkov, ki včasih, tako je bilo na primer v soboto, vzbuja zvrhano mero obžalovanja za vse, kar ni bilo ustrezno storjenega v igri.
Če so jadranovci v nečem odpovedali na vsej črti, je to bil skok pod košema. Vsega so »plavi« ulovili 15 odbitih žog v obrambi in pičlih 5 v napadu. Pristaviti je treba, da domačini niso imeli tako »strašnega« odstotka v realizaciji. Rigo, Momente, Bartolozzi in ostali igralci Spinee pa so sistematično šli na vsako odbito žogo, bodisi v obrambi bodisi v napadu. Do izraza je prišla njihova višinska in telesna premoč in naši so se morali za osvojitev sleherne odbite žoge dodobra preznojiti in se tudi temeljito »suvati« z domačimi orjaki, ki so bili v tem segmentu igre res neprizanesljivi.
Svoje je prispeval tudi ne preveč briljanten odstotek v metu: 22:55 za 2 točki, 1:9 za 3 točke, kar skupaj na vrže komaj 23:64, torej malenkost več kot 33 odstotkov.
Spinea je pa že preteklost in odslej so pomembne edinole štiri preostale tekme. Nujno bo osvojiti domača srečanja, zato da se izognemo tudi teoretičnim nevarnostim. Sicer pa bo na domačih tekmah že itak druga pesem...
Najuglednejši gledalec sobotne tekme je bil predsednik prvoligaša Pepper iz Mester, Čelada. Šušlja se, da tarejo njega in društvo iz Mester nepremagljive ekonomske težave, ter da se bo moral odpovedati statusu prvoligaša in tako omogočil Stefa-nelu, da po »birokratski« poti ohrani ekipo v prvi ligi. Podobne govorice so z ironičnim nasmehom demantirali prisotni radijski komentatorji iz Mester, ki so dejali, da so to pravljice.
Do Čelade pa se nismo uspeli preriniti. Po tekmi smo namreč morali v naglici uskladiti številčne podatke in narekovati članek, ko smo to izvršili, pa Čelade, žal, ni bilo več tam...
(Cancia)
IZIDI 26. KOLA
Icot Forli - Caveja Forli	90:82
Castelfranco - Ferrara	43:84
Malaguti - Vicenza	89:76
Stefanel TV - Costa Imola	87:77
Petrarca PD - Montebelluna	86:88
San Dona - Virtus Murano	99:90
Spinea - JADRAN	81:62
Oderzo - Virtus PD	77:61
LESTVICA
Costa Imola
Ferrara
Spinea
Montebelluna Stefanel TV Virtus PD Petrarca PD Virtus Murano Oderzo JADRAN Malaguti San Dona Castelfranco Vicenza Icot Forli Caveja
26 20 6 2278:2030 40 26 17 9 2232:2091 34 26 16 10 2082:1981 32 26 16 10 2176:2110 31 26 15 11 2096:1049 30 26 14 12 2289:2223 28 26 14 12 2099:2071 28 26 13 13 2193:2156 26 26 13 13 1998:1982 26 26 13 13 2229:2246 26 26 12 14 2181:2152 24 26 12 14 2285:2340 24 26 12 14 1844:1961 24 26 10 16 2080:2165 20 26 9 17 2192:2389 18 26 2 24 2020:2216 4
PRIHODNJE KOLO
Jadran - Oderzo (5. 4. ob 18.30); Stefanel TV - Castelfranco; Vicenza -Icot Forli; Caveja Forli - Virtus Murano; Montebelluna - Spinea; Costa Imola - Petrarca PD; Virtus Padova -San Dona; Ferrara - Malaguti
JADRANOVI STRELCI
Ban 526 (157:187); Čuk 429 (53:70); Lokar 280 (54:69); Gulič 274 (71:116); Rauber 269 (36:57); Daneu 221 (38:61); Sosič 73 (15:30); Žerjal 68 (14:20); Štoka 62 (10:17); Terčon 12 (3:12).
Končalo se je žensko odbojkarsko prvenstvo E lige
Meblova uvrstitev je realna
tako v ženski B ligi
Val Kmečka banka izpolnil pričakovanja Štandrežcem končno 7. mesto
tako v moški C-l ligi
Z uvrstitvijo na končnem petem mestu je združena ekipa Meblo sklenila svojo‘četrto sezono v ženski odbojkarski B ligi. Se krivulja Meblove uspešnosti po treh letih stalnega vzpona (peto, četrto in tretje mesto) nagiba počasi navzdol? Kot prej nismo mogli govoriti o bistvenem napredku Meb-lovih uvrstitev, tako tudi zdaj ne moremo govoriti o kakem posebnem nazadovanju. Po našem mnenju je letošnji Meblo v dosežek povsem realen in vsekakor ne pomeni, da je bil storjen korak nazaj. Upoštevati moramo namreč, da je bila to prva sezona, v kateri je Meblo igral brez tujke, ki jo je Nacinovijeva dovolj dobro, a le delno nadomestila. Poleg tega sta Meblo pestili dve ključni poškodbi, Mire Grgičeve, na začetku, in Kraljeve, na koncu prvenstva.
Po drugi strani Meblovi nasprotniki niso stali križem rok. Tregarofani iz Padove in Conegliano, ki sta bila lani na končnem vrstnem redu za Meblom, sta se z nakupi igralk v ključnih položajih bistveno okrepila, zato ni čudno, da sta prehitela našo šesterko. Nerve-sa je imela letos nekoliko slabši igralski kader in to se je odražalo tudi v rezultatih. Lani je bila druga z ogromno prednostjo pred Meblom, letos pa je tretja s samimi štirimi točkami naskoka pred združeno ekipo. Le za Mogliano Veneto velja, da se je iz ozadja, predvsem z dobrim delom in
IZIDI ZADNJEGA, 22. KOLA
MEBLO - Torrefranca Trento	2:3
(15:10, 15:13, 12:15, 8:15, 12:15) Cervignano - Soteco Gradišče	3:1
(7:15, 15:13, 15:10, 16:14)
Tregarofani - Nervesa	3:1
(9:15, 15:10, 17:15, 16:14)
Mogliano - Volpe Fiesso	3:0
(15:2, 15:7, 15:1)
Albatros - Viadana	1:3
(15:13, 8:15, 12:15, 12:15)
Ferrara - Conegliano	1:3
(5:15, 8:15, 15:13, 5:15)
ne z okrepitvami, prebil celo do kvalifikacij za napredovanje, treba pa je omeniti, da je bila ekipa že lani zelo močna, toda še premlada, da bi v celoti izrazila svoj potencial.
Skratka, naši ekipi res ne moremo očitati, da je razočarala, na dlani pa je, da se je treba vsako leto čedalje bolj izrazito spoprijemati (in tudi sprijazniti) z močnejšimi ekipami. Liga sicer v
KONČNA LESTVICA
Tregarofani PD	22	19	3	58:20	38
Mogliano	22	17	5	57:19	34
Nervesa	22	16	6	54:26	32
Conegliano	22	16	6	56:31	32
MEBLO	22	14	8	50:34	28
Viadana MT	22	12	10	46:37	24
Torrefranca	22	12	10	40:42	24
Volpe Fiesso	22	8	14	27:52	16
Ferrara	22	7	15	35:50	14
Albatros	22	6	16	27:54	12
Cervignano	22	4	18	22:57	8
Sot. Gradišče	22	1	21	13:63	2
svojem povprečju ni bistveno napredovala, a v Venetu, kjer je veliko ekip s kvalitetnimi igralkami, se vedno najde kako društvo, ki je zmožno sestaviti močno in ambiciozno ekipo. Za izhod iz tega začaranega kroga je treba najti ustrezne rešitve (če sploh obstajajo) in to preden bi postalo nastopanje v B ligi za sedanji rod Meblovih igralk nevarna rutina.
IZIDI ZADNJEGA, 22. KOLA
Natisone - VAL K. BANKA	3:2
(10:15, 15:1, 15:11, 8:15, 20:18)
Friuli Povoletto - Bassano	3:0
(15:4, 15:8, 15:10)
Rangers - Ferroalluminio	1:3
(8:15, 6:15, 15:7, 10:15)
CUS Trst - ASFRJ Čedad	3:1
(13:15, 15:13, 15:5, 15:11)
Gioc Belluno - Livenza	3:1
(15:11, 15:9, 4:15, 15:5)
(Spem iz Faenze ni igral)
KONČNA LESTVICA
Gioc. Belluno	20	16	4	54:21	32
Motta di Liv.	20	16	4	53:29	32
Rangers Videm	20	13	7	47:27	26
Ferroal. Trst	20	13	7	50:36	26
Fr. Povoletto	20	12	8	46:30	24
CUS Trst	20	9	11	35:41	18
VAL K. BANKA	20	8	12	40:43	16
ASFRJ Čedad	20	8	12	34:44	16
Bassano	20	6	14	24:48	12
Natisone	20	6	14	25:51	12
Spem Faenza	20	3	17	17:55	6
Tregarofani napreduje v A-2 ligo, Mogliano Veneto se bo udeležil kvalifikacij za napredovanje. Soteco, Cervignano in Albatros izpadejo v C-l ligo, Ferrara se bo udeležila kvalifikacij za obstanek v B ligi.
KONČNA LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 165, Žerjal 120, Nacinovi 113, Klemše 87, Kralj 78, Garbini 33, Mira Grgič 31, Neva grgič 11, Vidali 5, Pertot 3, Malalan 2.
Gioc Belluno napreduje v B ligo, Motta di Livenza se bo udeležil kvalifikacij za napredovanje. Spem Faenza in Natisone izpadeta v C-2 ligo, Bassano se bo udeležil kvalifikacij za obstanek v C-l ligi.
Z »običajnim« porazom proti šibkejšemu nasprotniku se je za odbojkarje Vala Kmečka banka končala prva sezona v C-l ligi. Obračun je vsekakor ugoden, saj so imeli Štandrežci za cilj zgolj obstanek v ligi in so ga povsem uresniči--li. Zanimivo je, da so praviloma igrali slabo s slabšimi, dobro pa z boljšimi 'tekmeci. Privoščili so si celo zmago nad bellunskim Giocom, ki je prav v sobotnem, zadnjem kolu v neposrednem dvoboju za vrh lestvice premagal Motto di Livenza in tako dosegel napredovanje v B ligo. Dvakrat so valovci premagali tudi tretjeuvrščeni Rangers.
Vsi ti rezultati morda dokazujejo, da je ekipa pravzaprav dosegla manj, kot bi bila zmožna, a to je bil le prvi korak na poti k utrditvi položaja v pričakovanju razcveta bogatega podmladka, ki bi moral že v prihodnji sezoni nuditi članski postavi novega zagona.
Odbojka: pokrajinski finale under 16 ženske
šesterke v deželnih odbojkarskih ligah

Bor Friulexport prvak
Moška C-2 liga: borovci že na varnem
Sloga Koimpex
- Bor Friulexport	1:3
(15:7, 14:16, 8:15, 9:15)
SLOGA KOIMPEK: Kocman, Lupine, Marucelli, Škerk, Ciocchi, Fabri-zi, Foschini, Čufar, Gregori, Citter, Rebula in Miot.
BOR FRIULEKPORT: Knez, Viller, Bandelj, Vitez, Superina, Mauri, Vidali, Fučka, Visentin, Gulič.
TOČKE: Bor Friulexport 34:53 (Vidali 12, Superina 9, Viller 5, Vitez 4, Bandelj 3, Knez 1); Sloga Koimpex 28:46 (Fabrizi 9, Škerk 8, Ciocchi 5, Lupine 3V Gregori, Miot in Marucelli 1). ZGREŠENI SERVISI: Bor Friulexport 16, Sloga Koimpex 6.
Pokrajinski prvak v ženski odbojkarski kategoriji under 16 je Bor Friu-lexport, ki je v slovenskem finalu v Repnu premagal slogašice. Srečanje je bilo zelo napeto in izenačeno. Slogašice so začele res odlično. Igrale so brezhibno in v prvem nizu popolnoma nadigrale zmedene borovke. Ustvarile so si pomembno psihološko prednost, ki je, ob sicer nekoliko manjšem učinku, vplivala tudi na potek drugega niza, ki je bil v rokah slogašic do izida 14:10 v njihovo korist. Tedaj se jim je zataknilo in borovkam je uspelo dobiti že zgubljeni niz in tako morda tudi že zgubljeno tekmo. Odtlej so prevzele pobudo in bile v tretjem in v začetku četrtega niza občutno boljše. V za-
dnjem nizu so že vodile 10:2, slogašice pa so s skrajnim naporom zmogle delni izid 7:0, a so nato v končnici znova popustile.
Borovke je treba pohvaliti, ker v zanje kritičnih trenutkih niso obupale in so bile v obrambi mnogo bolj učinkovite, pri podajah pa bolj natančne. Telesno močnejše slogašice so pokazale dosti bolj homogeno igro, a so na splošno več grešile, da je pravzaprav zmagala ekipa, ki je pokazala več zrelosti. Za borovke je uvrstitev v deželni finale lepo zadoščenje, slogašice pa se lahko tolažijo z dejstvom, da jim pokrajinski naslov prihodnje leto ne more uiti, saj bodo v tej kategoriji igrale s nespremenjeno postavo.
Izjavi:
Igor Može (trener Bora Friulex-port): »Tekma je bila glede na prvenstvo in razmere v tržaški odbojki na' dostojni ravni. V prvem nizu se v veli-' ki telovadnici nismo znašli, ko smo se ji prilagodili, pa smo zaigrali tako, kot zmoremo. Mislim, da smo zasluženo zmagali.«
Ivan Peterlin (trener Sloge Koim-pex): »Tekma je bila lepa in na visokem tehničnem nivoju. Borovke so zasluženo zmagale, ker so znale maksimalno izkoristiti svoj oster servis in večjo gibljivost v obrambi, moje igralke pa svoje očitne premoči ob mreži niso znale izkoristiti.« (ak)
Kar pobliže zadeva slovensko odbojko, je v predzadnjem kolu prvenstev Č-2 lige padla še zadnja odločitev. V ligi, ki za naše. barve ni bila kdove kako »radodarna« z uspehi, gre tokrat za spodbudno vest. Z zmago proti Fiume Venetu so si odbojkarji Bora JIK banke dokočno zagotovili obstanek v ligi, saj jih Spilimberghese, pri katerem bodo gostovali v zadnjem kolu, zaradi slabšega količnika v nizih že ne more več dohiteti.
01ympia Kmečka banka pa je doma klonila pred povprečno Torriano. Med ženskami so zmagale le borovke, po porazu z Villacherjem pa se bodo morale najbrž slopašice sprijazniti z uvrstitvijo na končnem 10. mestu.
™^xpm
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
Fincantieri - Bor Friulexport 0:3 (10:15, 5:15, 11:15)
BOR FRIULEKPORT: Kus, Foraus, Ukmar, Zergol, Debenjak, Stopper, D'-Ambrogio, Centazzo in Bandi.
V nedeljski zaostali tekmi so borovke brez težav premagale že izpadli Fincantieri, ki igra z dokaj mlado postavo. Naše igralke so bile za mlajše gostiteljice res premočne, čeprav niso borovke igrale kdove kako dobro. Trener lesu je poslal na igrišče vse razpoložljive igralke. (S. F.)
IZIDI 22. KOLA
Pieris - Natisonia 2:3, Fincantieri -BOR FRIULEKPORT 0:3, SLOGA KO-IMPEX - Villacher 1:3, Crisci GO -
GA KOIMPEX, Villacher - Fincantieri, BOR FRIULEXPORT - Pieris, La-tisana - Natisonia.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 22. KOLA
OLVMPIA KMEČKA BANKA - Tor-riana 1:3, Turjak - Vivil 2:3, DLFAC TS - Sacile 0:3, Rozzol TS - Inter TS 2:3, BOR JIK BANKA - Fiume Veneto 3:1, Maniago - Spilimberghese 3:2.
Martignacco 3:1,	Vivil		-	Fontanaf-		LESTVICA					
redda 3:1, Latisana -		Spilimberghese				Volley Maniago	21	20	1	62:17	40
o:u.						Inter 1904 TS	21	17	4	55:25	34
LfcSI VICA						Rozzol Trst	21	14	7	50:33	28
Ceram. Vivil	21	20	1	61:13	40	Anchor Vivi	21	14	7	48:28	28
Col. Latisana	21	19	2	58:18	38	OLVMPIA KM	21	12	9	46:37	24
BOR FRIULEXP.	21	17	4	58:21	34	Lib. Turjak	21	10	11	42:41	20
Pastificio GO	21	12	9	40:41	24	Futura Grad.	21	10	11	42:41	20
Fontanafredda	21	11	10	43:36	22	Liberts Sac.	21	10	11	39:41	20
Pav Natisonia	21	10	11	41:41	20	BOR JIK BANKA	21	7	14	30:49	14
Villacher	21	10	11	39:42	20	Fiume Veneto	21	6	15	32:55	12
Gieffe Pieris	21	8	13	34:46	16	Ginnast. Spil.	21	6	15	25:52	12
Ginnas. Spil.	21	8	13	35:52	16	DLFAC Trst	21	0	21	11:63	0
SLOGA KOIMP.	21	7	14	30:47	14	PRIHODNJE. ZAOSTALO 12. KOLO					
Fincantieri	21	3	18	21:58	6		(4. 4.1				
Martignacco	21	1	20	17:61	2	Spilimberghese	- BOR		JIK	BANKA,	
PRIHODNJE, ZAOSTALO 12. KOLO (4. 4.)
Spilimbergese - Vivil, Fontanaf-redda - Crisci, Martignacco - SLO-
Fiume Veneto - Rozzol TS, Inter TS -DLFAC TS, Sacile - Turjak. Vivil -OLVMPIA KMEČKA BANKA, Maniago - Torriana.
uvoz - izvoz	IkŠJPREDSTAVLJA DEŽELNA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
predstavništva	[LilIIII Ulj IČ /7\\	TRST (Opčine) — Narodna ulica 51—Tel. 040/211424
Nogomet: v napetem derbiju 2. amaterske lige v Križu
Primorje potrdilo, da upravičeno sodi v sam vrh
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 23. KOLA
Vesna - Primorje	0:1 (0:1)
STRELEC: Rojaz v 17. min.
VESNA: Savarin, Tucci, Pichierri, Verbich (v 81. min. D. Sedmak), Besti-acco, Pipan, R. Candotti, Potasso, Pe-tagna, F. Candotti, Tonelli (v 69. min. Guštin)
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Milani, Sciarrone, Samese, Olivo, Di Benedet-to (v 75. min. Coslovich), Husu, Starc, Maranzina, Antoni
SODNIK: Magris iz Trsta; OPOMIN: Verbich, Potasso, Maranzina, Savarin; IZKLJUČEN: F. Čandotti v 84. min.
Kljub vetru, mrazu in dežju je bil Prvi polčas tekme res privlačen in vseskozi napet, saj so si akcije sledile kot na tekočem traku. Pobudo pa je z Izjemo zadnjih minut imelo Primorje, kj je igralo odločno, hitro, podaje so bile natančne, prodornosti ni manjkalo, zlasti po krilih, kot tudi ne strelov od daleč, ki jih pri naših ekipah večkrat pogrešamo. Vsekakor ne smemo Pozabiti, da je domača enajsterica bila v hudih težavah zaradi številnih odsotnosti (Bruno in Coccoluto imata poškodovano čeljust, Kostnapfel si je ko-nraj snel mavec, Pisani ima ramo še vedno v mavcu, Sedmak je izključen), tako da se je morala pošteno potruditi, ha je zdržala silovit pritisk in polčas sklenila le z razliko enega zadetka. Prosečani so namreč povedli z branilcem Rojazem, a zatem bi Maranzina lahko še povišal na 2:0, vendar je Savarin ubranil. Zadnjih deset minut so gostje nekoliko popustili in domači so svojo največjo priložnost zamudili z Robertom Candottijem: zgledalo je, da mu zadetek ne more uiti, vendar je z Slavo streljal mimo vrat.
V drugem polčasu Primorje ni spominjalo na ekipo iz prvih 45 minut, tako da so Križani imeli več pobude, a brez večjih priložnosti (z izjemo Starca v 23. min.). Zahtevali so tudi dve enajstmetrovki zaradi domnevnih prekrškov nad R. Candottijem in Pichierri-jem, ki pa ju res ni bilo. V 38. min. pa bi sodnik lahko tudi dosodil najstrožjo kazen zaradi prekrška nad Guštinom (ta prekršek pa je bil tudipovsem nepotreben, ker je bil vratar v prednosti). Tik ob koncu bi Primorje lahko spet povišalo izid.
»Nimamo se kaj pritoževati nad sojenjem,« je dejal trener Vesne Petag-
na. »Prekršek, ki bi si lahko zaslužil 11-metrovko, je bil zadnji, nad Guštinom, pri drugih dveh pa tega ni bilo. Vsekakor bi bil remi pravičen, vendar nič nočem kratiti nasprotniku, zasluži si mesto, ki ga zaseda. Telesno so močnejša ekipa in tudi teren je odgovarjal tem njihovim značilnostim. Pri zadetku pa smo nekoliko zaspali.«
In v nedeljo, kako bo ob vseh teh vrzelih (poškodbe, izključitve)?
»Nič hudega, pomagali si bomo, poiskali primerne rešitve, da lahko gremo naprej. Ne delam si skrbi, ker se bo kdo vrnil, morda Kostnapfel, kar je že dobro, pa Niko, tako da bo Vesna spet stara ekipa, tista dobra. Skrbi me edinole Bruno.«
Kako to, da se je igra Primorja v drugem delu tako spremenila, smo vprašali proseškega trenerja Mikuša.
»Že v slačilnici sem fantom rekel, naj nadaljujejo kot so začeli, a v amaterskem nogometu je pač tako, vodiš, in že se pomaknejo nazaj, zato so Križani na sredini imeli recimo nekaj premoči, a mi smo v protinapadih imeli, še dve, tri priložnosti za gol. Če bi ostali 10 metrov bolj naprej, ne bi oni toliko pritiskali in igra bi se odvijala kot v prvem polčasu.«
Gledalci in igralci so protestirali zaradi sojenja (Fabio Candotti je verjetno nekaj rekel sodniku, ki ga je poslal v slačilnico)...
»Zadnjega prekrška z mojega mesta ne morem oceniti, pri prvih dveh pa se je jasno videlo, da ju ni bilo. Mislim, da je Magris najboljši sodnik, ki je trenutno v Trstu, saj sodi tudi v višjih ligah. Tokrat bi moral imeti prost dan, a so ga poslali v Križ ravno zato, ker je najboljši. Lažje bi mu bilo, da bi dal 11-metrovko in pomiril občinstvo (omenimo, da se ga je ob kriškem igrišču kljub slabemu vremenu zbralo kar lepo število, a ženske niso nič manj vroče navijale, op. ur.), končalo bi se 1:1, mi ne bi morda niti posebno protestirali, a če je tako ocenil, pomeni, da je tako bilo.« (db)
Giarizzole - Kras	0:0
KRAS: _Mezzavila, Purič, Gnezda, Martini, Škabar, Famigliuolo, Leghis-sa, Demeglio, Mosetti, Battaini, Filipaz (v 59. min. Vidali).
V neugodnih vremenskih razmerah (razmočeno igrišče in nadležen hladen veter) so oboji največjo pozornost posvečali obrambi in nekoliko zanemarili napad, zato tudi ni bilo kakšnih posebnih priložnosti za zadetek. Krašov-
ci so v prvih 30 minutah sicer bili dvakrat nevarni, a je bil najprej vratar Di Maio za las hitrejši od Leghisse, nato pa je Filipaz prehitel čuvaja mreže, vendar je njegov strel branilec odbil v kot.
Okrnjene Giarizzole v prvem delu srečanja niso nikoli resno ogrozile Mezzaville, skoraj pa bi jim to uspelo v 4. min. nadaljevanja, ko so rdečebeli nedopustno pozabili na Hueza, ki je le 15 sekund prej zamenjal soigralca. Na srečo pa je hrabro posegel Mezzavilla, a žogo je v neposredni bližini vrat dokončno odbil v kot Gnezda. Nato je še z ugodnega položaja poskušal Leghis-sa, a brez uspeha. V zadnjih minutah se je spet postavil v ospredje Krasov vratar, tako da sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu, kar je tudi najpra-vičneje. (Z. S.)
San Luigi - Zarja	1:1 (1:0)
STRELCA: Pizzamei v 28. min., Tog-netti v 89. min. (11-metrovka)
ZARJA: Racman, Grgič, Tognetti, Franco, Damjan Fonda, Borelli, Kalc, Bon, Zeugna (v d.p. Franza), Sulčič (v 70. min. Egon Fonda), Lenarduzzi.
Zarja se vrača s težkega gostovanja pri Sv. Alojziju z dragoceno točko, ki jo je izborila prav v zadnji minuti. Igrišče je bilo tokrat bolj podobno riževemu polju kot nogometnemu terenu. Zarjani so že od vsega začetka prevzeli pobudo in se pogumno vrgli v napad, kar je presenetilo domačine, ki niso mogli najti pravega orožja, da bi presenetili goste. Toda kot se večkrat dogaja, je prav slabša ekipa prva povedla po nerodni napaki zarjanov. Ba-zovci so zatem sicer pritisnili, toda brez jasnih idej, tako da se je prvi polčas končal brez večjih priložnosti.
V drugem polčasu je Zarja takoj nadaljevala z napadi, toda domača obramba je bila vedno na mestu in vse je zgledalo, da bo S. Luigi sorazmero-ma zlahka odnesel obe točki. Toda minuto pred koncem se je žoge, po napaki domačega vratarja, polastil Franza in bi z lahkoto dosegel gol, vendar ga je branilec podrl. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko:ll-met-rovko pa je z veliko hladnokrvnostjo izvedel Tognetti in dosegel zasluženo izenačenje, (big)
Stock - Staranzano	0:1
Vesna - Primorje	0:1
L'Architrave - Opicina	pre.
Olimpia - Muggesana	3:2
Vivai Busa - Zarja	1:1
Zaule - Prisco GE	0:1
Supercaffe - San Sergio	1:3
Giarizzole - Kras	0:0
San Sergio	LESTVICA 22 11 8			3	29:13 30
Primorje	23	11	8	4	27:14 30
Zaule	23	8	9	6	19:15 25
Vesna	23	8	9	6	23:20 25
Kras	23	8	8	7	26:19 24
Staranzano	23	6	12	5	22:23 24
Prisco CE	23	6	11	6	24:26 23
Opicina	20	6	9	5	20:15 21
Stock	22	5	11	6	18:19 21
L'Architrave	22	4	12	6	26:32 20
Muggesana Zarja	22	3	14	5	28:27 20
	22	3	14	5	21:28 20
Vivai Busa	21	5	9	7	20:27 19
Supercaffe	23	5	8	10	23:31 18
Giarizzole	22	3	12	7	19:26 18
Olimpia	22	5	8	9	20:30 18
PRIHODNJE KOLO (5. 4.) Opicina - Staranzano: L'Architrave -Vesna: Primorje - Muggesana; Prisco CE - Zarja; Olimpia - Stock; Vivai Busa - Supercaffe; Giarizzole - Zaule; San Sergio - Kras.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 20. KOLA
Fossalon - Torriana	1:1
Poggio - Medea	2:1
Moraro - Pro Farra	2:0
Brazzanese - Piedimonte	2:2
Sovodnje - Azzurra	1:1
S. Lorenzo - Isonzo S. P.	0:0
Juventina - Sagrado	0:2
LESTVICA
Piedimonte	20	10	8	2	23:12 28
Poggio	20	8	10	2	21:12 26
Moraro	20	10	4	6	26:12 24
Pro Farra	20	7	9	4	22:21 23
S. Lorenzo	19	6	11	2	21:15 23
Fossalon	19	6	10	3	22:17 22
Torriana	20	5	11	4	20:21 21
Sovodnje	20	6	7	7	15:14 19
Isonzo S. P.	20	4	10	6	9:15 18
Sagrado	20	4	9	7	16:19 17
Juventina	20	4	8	8	19:27 16
Medea	20	5	5	10	17:25 15
Brazzanese	20	5	4	11	26:31 14
Azzurra	20	3	6	11	12:29 12
Lonjerski kolesarji v Pulju
Letošnja tekmovalna sezona kolesarjev lonjerskega društva Adria Rešim se je pričela v nedeljo z nastopom na mednarodni amaterski kolesarski dirki v Pulju v organizaciji kluba Siporex. Na izredno naporni, skoraj 140 km dolgi progi po Istri so poleg najboljših jugoslovanskih amaterjev in cele čete Čehoslo-vakov nastopili tudi trije lonjerski predstavniki, in sicer Doljak, Zerial in Milkovič, ki so se zadovoljivo odrezali, saj so v ostri konkurenci prekolesarili do končnega cilja v Pulju. Zmagal je državni reprezentant Novomeščan Sandi Papež v 2.47' s povprečno hitrostjo skoraj 44 km na uro. Glavni protagonisti pa so bili Čehoslovaki, ki so diktirali izredno oster tempo in le nesreči v zadnjih kilometrih gre pripisati, da niso osvojili tudi prvega mesta. So pa zato uvrstili večino svojih članov med prvo deseterico. Predstavniki lonjerskega kluba so pod vodstvom Nima Maverja dirko izkoristili tudi kot odličen trening pred pričetkom sezone v F-JK.
Maja kolesarska dirka Alpe Adria
Letošnja 21. izvedba mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe Adria bo od 5. do 10. maja, na njej pa bo nastopilo 20 ekip iz 11 držav. Dirko tudi letos prirejajo organizacijski odbor iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine, v katerem so tudi predstavniki kolesarskega kluba Adria-Resim iz Lonjera. V drugi etapi bodo kolesarji prispeli v našo deželo, ustavili pa se bodo v Tržiču (6. 5.), pokrovitelj te etape pa bo Doberdobska banka. (R. Pečar)
Nogomet: v 3. amaterski ligi Primorec in Breg v ospredju
Chiarbola - Primorec	0:6 (0:2)
STRELCI: I. Milkovič v 12. min., Boris Kralj v 21. min., Husu v 49. in 53. min., Edvin Kralj v 64. min., Fachin v ?5. min.
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, lannarelli (v 69 min. W. Milkovič), Mamo Kralj, Coppola, Edvin Kralj, Boris Kralj (v 65 min. Bacchia), I. Milkovič, Husu, Fachin.
Po predvidevanjih bi morala tekma s Chiarbolo predstavljati težko preizkušnjo za prvouvrščenega Primorca, tako zaradi moči samega nasprotnika kot še zlasti zaradi majhnega igrišča Pri Campanellah, ki vsem dela preglavice. Na zelo razmočenem in blatnem terenu pa je prišla na dan izredna premoč Trebencev. Ob tehnični in telesni Premoči ter trdnem prepričanju v zmago je srečanje potekalo enosmerno. Predvsem se je izkazal trebenski napad, v katerem so vsi našli pot do gola. Prav tako solidna je bila tudi obramba, ki je domačinom dopustila le nekaj strelov na vrata.
Primorec si je tako pridobil še točko Prednosti pred drugouvrščenim S. Na-zariom, a že v nedeljo ga čaka trd
gost, S. Marco, ki je v polnem teku za sam vrh lestvice. Vendar Trebenci v tej formi in s tako igro lahko z optimizmom čakajo na kateregakoli nasprotnika. (Kralj)
Breg - Union	5:0 (2:0)
STRELCI: Pavletič v 12. min., Albertini (11-metrovka) v 30. min., Miloš Tul v 52. in 80. min., Corbatti v 60. min.
BREG: Hrvatin, Paoli, Silvano Ole-nik, Jež, Pavletič, Germani, Miloš Tul, Albertini (Tamaro), Zonta, Corbatti, Sternad.
Kljub močnemu vetru niso Brežani niti za trenutek prepustili pobude nasprotniku. Imeli so stalno in očitno terensko premoč, tako da gostje v prvem polčasu niso niti enkrat ogrozili domačih vrat.. »Plavi« so v tem delu sicer igrali nekoliko zmedeno, a kljub temu so dvakrat zatresli mrežo. V drugem polčasu (tokrat proti burji) so »plavi« nadaljevali s hitrim tempom in potisnili Podlonjerce na njihovo polovico. Gostje niso reagirali in tako je bil izid tekme praktično zapečaten. Brežani so dosegli še tri zadetke in
tako z gladkim 5:0 dosegli svojo drugo prvenstveno zmago na domačem igrišču. Omenimo še, da premoč »plave« vrste dokazujejo še prečka, ki jo je s prostega strela zadel Zonta in drog, ki ga je zadel Ivo Sternad, ter da je Pavletič dosegel prvi uradni gol v svoji karieri. V naslednjem kolu bodo Brežani spet nastopili doma, tokrat proti Don Boscu, in se jim spet ponuja priložnost za dober nastop in za novi točki. (T. M.)
Sovodnje - Azzurra	1:1 (1:1)
STRELEC za Sovodnje: Sambo.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Košič, Bicciato, Vižintin, Petejan (Tomažič), Gulin (Gomišček), Fajt, Sambo, Černigoj, Butkovič.
Srečanje, ki se je odvijalo na blatnem igrišču, je bilo zanimivo predvsem v drugem polčasu, ko so domačini skušali dati vse od sebe, da bi si zagotovili zmago.
V začetku prvega polčasa sta se obe ekipi držali v glavnem na sredini. So-vodenjci pa so v 17. minuti le povedli s Sambom, vendar je ta prednost trajala le nekaj minut. Po izenačenju se je
igra vlekla dolgočasno, tudi zaradi težkega igrišča in vetra.
V drugem polčasu pa se je srečanje nekoliko razživelo, predvsem po zaslugi domačinov, ki so z večjo agresivnostjo skušali povesti, vendar so imeli premalo moči, da bi jim to uspelo.
Juventina - Sagrado	0:2 (0:0)
JUVENTINA: Marussi, Sermino, Te-gas, Caiazzo, Krpan, Costa, Nanut, Lauri, Marvin, Russo, Del Negro.
Juventine, ki v tem trenutku zares ne kaže znakov dobrega nogometa, se je prijela še smola. Tokrat so namreč Standrežci pokazali več od gostov, tekma pa se je zaključila v korist Sag-rada. Pri Juventini postaja vedno bolj očitno, da se je drugi del prvenstva začel pod slabo zvezdo in v istem znamenju se bo tudi končal. Že sedaj bi torej kazalo gledati naprej, na naslednje prvenstvo, kar pa vsekakor ne velja samo za Štandrežce, marveč tudi za druge naše slovenske enajsterice.
O nedeljskem srečanju povejmo le to, da so domačini zapravili najmanj 6 zelo ugodnih poriložnosti, za goste pa je bilo priložnosti manj, znali pa so jih bolje izkoristiti.
PRIHODNJE KOLO (5. 4.) Medea - Brazzanese, Piedimonte -Torriana, Isonzo S. P. - Juventina, Pro Farra - Fossalon, Sovodnje - San Lorenzo, Sagrado - Moraro, Azzurra - Poggio.
Skupina L
ZAOSTALA SREČANJA
Domio - Don Bosco San Vito - Domus Arr. GMT - Rabuiese Breg - Union Počitek: LESTVICA Rizzotti SA	17 13	3				1	1:0 0:0 1:2 5:0 32:72 29
Rabuiese	16	11	3	2	31:14 25
Gaja	18	8	6	4	24:13 22
Domio	17	9	4	4	23:11 22
CGS	16	7	7	2	31:17 21
San Vito	18	7	5	6	27:23 19
Roianese	17	7	3	7	38:32 17
Breg	17	5	6	6	20:18 16
CUS	16	5	4	7	24:29 14
Domus Arr.	16	3	6	7	11:18 12
GMT	18	2	5	11	18:36 9
Union	15	2	2	11	11:35 6
Don Bosco	15	1	2	12	11:48 4
PRIHODNJE KOLO (5. 4.)
Košarka: v promocijski ligi borovci in domovci spet s stotico
_ NA TRŽAŠKEM_______________
Stella Azzurra - Polet 56:48 (32:18)
POLET: Sosič 4 (2:2), Ferluga 2, Perčič 8 (2:2), Kerpan 9 (1:1), Persi 4, Fabčič, Granier 3 (1:2), Pisani 4 (0:4), Grgič 14.
SODNIKA: Redivo in Mercusa; PON: Grgič (35); IZKLJUČEN: Ferluga (24);
Poletovci so po pričakovanju izgubili proti prvouvrščeni Stelli Azzurri. V zadnjem trenutku je zaradi vojaških obveznosti zmanjkal Andrej Vremec, in s tem seveda je bila naloga poletovcev še težja.
Kot že sam končni izid pove, je bila tekma vse prej kot lepa. Domačini so si zlahka priigrali visoko prednost, in sicer zaradi naravnost katas-
1
tako v	promocijski	ligi na	trlašk	em		n
IZIDI 19. KOLA
Breg Adriath. - Santos	73:86
Bor Radenska - Intermuggia	100:76
Kontovel ES - Ferroviario	74:85
Green Star - Alabarda	62:83
CGI Milje - Libertas	71:69
Stella Azzurra - Polet	56:48
PRIHODNJE KOLO (4. 4.) Santos - Green Star; Ferroviario -Breg Adriath.; Polet - CGI Milje; Intermuggia - Stella Azzurra; Alabar-Ba - Kontovel El. Shop; Libertas -Bor Radenska (5. 4.).
LESTVICA
Stella Azzurra 20 17 3 1537:1342 34 BOR RADENSKA 19 14 5 1716:1606 28
Alabarda	20
Santos	19
Libertas	20
KONTOVEL E. S. 19 CGI Milje	20
POLET	19
Ferroviario	19
Intermuggia	20
BREG ADRIATH. 20 Green Star	19
14 6 1664:1567 28 12 7 1610:1433 24 12 8 1658:1589 24 11 8 1669:1577 22 9 11 1551:1607 18 9 10 1252:1305 17 8 11 1495:1490 16 5 15 1541:1618 10 5 15 1540:1732 10 1 18 1311:1678 2
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Korošec (Bor) 401; Vremec (Polet) 369; Pieri (Bor) 349; L Starc (Kont.) 338; Pregare (Bor) 320; Grilanc (Kont.) 306; Zobec (Breg) 300; Čuk (Kont.) 287; Barut (Breg) 269; Persi (Polet) 268.
trofalne igre naših v napadu, kjer sta povsem odpovedala Sosič in Persi, ki bi ob Vremčevi odsotnosti morala zagotavljati Poletu točke in igro. Nekaj neverjetnega pa se je zgodilo v zadnjih desetih minutah, ko je Polet s skoraj popolnoma drugo postavo na igrišču z učinkovitim pressingom izbojeval delni izid 20:3, kar pomeni, da je prvi na lestvici v desetih minutah zadel vsega skupaj 3 proste mete! S tem je Poletu uspelo doseči povsem ugoden izid, kar tudi daje dobro upati v odnosu na prihodnje tekme proti dostopnejšim nasprotnikom.
Najboljši je bil tokrat Igor Grgič, solidna pa sta bila še Kerpan in Perčič. (S. Tavčar)
________NA GORIŠKEM___________
Tekmo v Gradežu med domačim Gradom in Domom sta sodnika prekinila le enajst sekund pred koncem, ko je prišlo do izredno grobe namerne osebne napake domačega igralca nad našim Orzanom. Rezultat je tedaj bil 103:82 v korist belordečih, ki so si tako visoko vodstvo tudi povsem zaslužili. Skoraj gotovo (vsaj glede na podobne primere) bo košarkarska zveza zmago dosodila domovcem,
vendar bo na sklep treba počakati še nekaj dni.
V tem kolu je prišlo do prvovrstnega presenečenja, saj je vodeča Alba Gioia po enem podaljšku zgubila na tujem proti Corridoniju.
IZIDI 6. POVRATNEGA KOLA
Corridoni -	Alba Gioia		68:66
Edera - Polisontina			91:89
Grado - Dom			82:103
Ardita - Libertas			87:73
Goriziana -	Senators		77:71
	LESTVICA		
Ardita	15 12	3	1281:1080 24
Alba Gioia	15 12	3	1210:1033 24
DOM	14 11	3	1372:1154 22
Edera	15 11	4	1296:1217 22
Corridoni	15 9	6	1145:1146 18
Grado	16 9	7	1194:1277 18
Goriziana	15 6	9	1127:1134 12
Libertas	14 6	8	986:1122 12
Fortitudo	13 3 10		824:937 6
Polisontina	16 2 14		1131:1290 4
Senators	16 1 15		959:1205 2
PRIHODNJE KOLO Fortitudo - Goriziana, Dom - Ardi-ta (4. 4. ob 20.00 v Kulturnem domu). Alba Gioia - Edera, Libertas - Gra-do, Senators - Corridoni; počitek: Polisontina. (M. Čubej)
Rabuiese - Domus Arr.; Union - Riz-zotti SA; Gaja - Roianese; Breg - Don Bosco; GMT - Domio; San Vito -CGS; počitek: CUS.
Skupina M
ZAOSTALA SREČANJA
Aurisina -	CGS				pre.
San Nazario - San Marco					0:0
Chiarbola	- Primorec				0:6
Počitek:					
	LESTVICA				
Primorec	17	12	3	2	36:12 27
San Nazario	16	10	5	1	35:14 25
San Marco	17	9	6	2	28:15 24
Fincantieri	16	8	4	4	25:13 20
Mladost	17	8	3	6	25:20 19
Campanelle	17	7	5	5	37:30 19
Chiarbola	17	6	4	7	28:34 16
Arrigosport	14	3	7	4	16:18 13
Romana	16	3	4	9	20:30 10
SanfAndrea	13	4	2	7	11:18 10
Hermada	15	2	4	9	13:25 8
CGS	14	2	4	8	24:38 8
Aurisina	15	1	3	11	8:39 5
PRIHODNJE KOLO (5. 4.) Primorec - San Marco; SanfAndrea -CGS; Mladost - Hermada; Chiarbola - Arrigosport; San Nazario - Fincan-tieri; Romana - Campanelle; počitek: Aurisina.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Findnčni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
in liska	Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
31. marca 1987
Z začetkom letošnje pomladi je pravi križ
Sneg, dež in nizke temperature ponovno pahnile Italijo v zimo
RIM....Nad Italijo se je vreme dobesedno zareklo, saj
skoraj povsod vladajo zimske razmere z nizkimi temperaturami, s snegom v višjih in z dežjem v nižjih legah. Marec, ki ga v meteorologiji uvrščamo v prvi spomladanski mesec, nam je torej pošteno zagodel.
Na apeninskih prelazih Emilije-Romagne je zapadlo do 80 centimetrov snega, da so plugi in rezkači le s težavo preprečili zastoje. V zadnjih 48 urah je snežilo skoraj nad vsem alpskim lokom, padavine so bile nekoliko manj izrazite, saj je zapadlo od 10 do 50 centimetrov snega. Zaradi močnega vetra in nekoliko višjih temperatur je splošna in povečana nevarnost snežnih plazov, da so v Dolomitih zaprli tri gorske prelaze.
Kot rečeno, so bile padavine izrazitejše na Apeninih, kjer je sneg pobelil skoraj vse kraje nad 500 metri nadmorske višine od Toskane do Kalabrije. V Markah so v
nekaj urah iz pomladi zdrknili v globoko zimo. V Cameri-nu in Sarnanu je zapadlo 60 centimetrov snega, da sta župana odredila zaprtje vseh šol. Številni gorski zaselki so odrezani od sveta. Ribiško brodovje pa je ostalo ob varnih privezih, ker je morje razburkano in piha močan severnik. Od vsepovsod prihajajo vesti o ogromni gmotni škodi na poljščinah. Najhuje so prizadete prve spomladanske povrtnine in sadno drevje.
Meteorološke napovedi za prihodnje dni niso najboljše. Nadaljevalo naj bi se nestanovitno vreme s temperaturami pod aprilskim povprečjem. Že v četrtek naj bi prišlo do novega poslabšanja. V glavnem bomo morali v prvih desetih dneh aprila počakati na pomlad, saj bo prevladovalo deževno vreme z nizkimi temperaturami. Sele proti koncu tega obdobja naj bi se temperatura dvignila in bo nastopila prava, a po vsem sodeč muhasta pomlad.
Mladoletnica v krilu smrti Življenje, ki visi na niti
RIM Paula Cooper je 16-letno temnopolto dekle, ki je pred poldrugim letom umorila starejšo učiteljico verouka Ruth Pelke. Paula in tri njene prijateljice so nameravale okrasti starko, za katero so domnevale, da je bila bogata. Ko so odkrile, da je imela pri sebi le 10 dolarjev in ko jih je skušala pregovoriti, pa je Paula zavihtela s kuhinjskim nožem in.jo 33-krat zabodla v hrbet. Paula Cooper je morilka, ubila pa je pri 15 letih; reagirala je v skladu z edinimi življenjskimi izkušnjami, ki jih je imela. Nasilje je bilo pri Cooperjevih doma, saj sta bila tako mama kot oče alkoholika, ki se nista kaj prida menila za Paulo in starejšo sestro Rhodo. Oče jo je celo bičal z električnimi kabli, medtem ko je mama poskusila narediti' samomor.
Paulo so kljub temu v Indiani obso-
dili na smrt (v tej državi ZDA je možno obsoditi na smrt celo desetletnega otroka!) in prizivno sodišče bo v kratkem odločalo, ali se bo njeno življenje končalo na električnem stolu ali bo svoje žive dni prečepela v ječi. Da bi ji rešil življenje, se je njen odvetnik podal v Evropo, kjer pobira podpise in pozive, ki bi lahko Paulo rešili krila smrti.
Odvetnik William Touchette je bil posebno uspešen v Italiji, kjer ga je podprlo gibanje »Ne ubijaj!« (sestavlja ga 50 združenj in italijanskih laičnih organizacij, ki se bori za odpravo smrtne kazni). Touchette je zbral 30 tisoč podpisov, njegovo akcijo pa je mogoče še podkrepiti s pismom, ki ga lahko vsakdo naslovi na guvernerja Indiane Roberta Orra (Indianapolis, Indiana 46204 - ZDA).
Deportiranci zahtevajo Artukovicevo smrt
BEOGRAD — Beograjski dnevnik Večerne novosti beleži zahtevo skupine bivših jetnikov koncentracijskega taborišča Jasenovac, da se v čim-krajšem času izvede smrtna kazen Andrije Artukoviča.
Preživeli so Artukoviča, ki ima danes 87 let, »spozali« v hrvaškem taborišču, kjer je izgubilo življenje 700.000 ljudi, pretežno Srbov, Židov in Romov. Zaradi njegove hude odgovornosti pri izvajanju izničevalnih načrtov nacističnega kova, je' 14. maja lani zagrebško sodišče obsodilo Artukoviča na smrt. Smrtne obsodbe zaenkrat še niso izvedli in prav zaradi tega se je skupina bivših deportirancev odločila, da javno nastopi in zahteva od pristojnih oblasti, da izpolni to, kar določa zakon.
Predsednik Pertini doma
Nekdanji predsednik republike Sandro Pertini je včeraj zapustil rimsko bolnišnico, kjer so mu vstavili srčni pace-maker. Še preden je odšel iz bolnišnice, kjer so mu rekli, da bi moral nekaj časa počivati, je že dejal, da so bo udeležil socialističnega kongresa, ki se začenja danes v Riminiju.	(AP)
Papeža čaka težka naloga
VATIKAN — Janez Pavel II. bo začel danes zjutraj svoje 33. potovanje v tujino; drevi bo priletel v Montevideo, kjer bo prebil 19 ur, jutri popoldne bo odletel v Santiago in v Čilu ostal do ponedeljka, nato pa bo odpotoval še na enotedenski obisk v Argentino in se vrnil v Vatikan 13. aprila.
Glavni cilj Wojtylove misije je seveda Čile. V radiotelevizijskem sporočilu prebivalstvu, ki ga skoraj že 14 let zatira fašistični režim, je Janez Pavel II. napovedal, da bo njegov obisk izrazito pastoralne narave, da pa bo namenjen tudi »okrepitvi bratskih vezi med Čilenci in njihove volje po miroljubnem sožitju«, zato se bo srečal »z vsemi ne glede na izvor ali družbeni položaj posameznika«.
Tako se bo pojutrišnjem navsezgodaj sešel s Pinochetom v palači Mone-da, ki je postala grob socialističnega predsednika Allendeja, zvečer pa z mladino na žalostno znanem Estadio Nacional, kjer so mučili in ubijali člane demokratične Unidad popular; tudi ženske in fante, ki so z njo le simpatizirali.
»Toda moti se, kdor misli, da bo lahko izkoristil snidenje s papežem v politične namene,« zatrjujejo čilski škofje in dajejo razumeti, da ne bo Wojty-la potegnil ne s Pinochetom in niti ne z oboroženo opozicijo, ki da spodbuja diktatorja k zaostrovanju represije, ampak z vsem čilskim ljudstvom, z njegovim hlastanjem po pravici, svobodi in demokraciji. Dodajajo pa, da ne bo Janez Pavel II. niti daroval zasebne maše za katoličana Pinocheta in njegovo družino, kar je narekovalo le-temu grenko spoznanje: »Katoličan sem, a vsak dan težje.«
Papež se bo šel torej posrednika in ne bo nikogar izzival. Tudi zato, ker so odnosi med Cerkvijo in režimom v Čilu napeti vpričo vse pogostejših protestov škofovstva zaradi kršenja človekovih pravic. Janez Pavel II. namerava pozvati k narodni spravi ob spoštovanju civilnih svoboščin in idejnega pluralizma, toda kako mu bo uspelo uskladiti svoja krščanska načela o človekovem dostojanstvu z reakcionarnimi načeli moža, ki se ima za »od Boga poslanega Mesijo, ki naj reši ljudstvo pred brezbožnim komunizmom?
D. G.
APRIL 87
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je leten: prvi zapade 1. 4. 1988.
#	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto z odtrglja-jem 6,25% plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.	<
Emisijska cena
99%
V podpis od 1. do 7. aprila
Rok
10 let
Prvi letni kupon
bruto	neto
10,35% 9,70%